Uhaja vsak fe» te prasnikar Issuad daily Sundays and Holidays. ......M« i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniiki prostori: 1667 8. Law nd ale Ava. Off loa of Publica tioa: MAT South Lawndala Ava. Talaphona, Rockwall 4904 LETO—YEAR XXX Cana liata Ja |6.00 inn,.... Miter January IS. ISM. Si Um pwt-affW üh ASS Cnkw ol Marsh S. I|TS. CHICAGO. II.Lm TOREK. 2. FEBRUARJA (FEBRUARY 2¿. 1937 Subscription 96.00 Yaarlj fiTEV.—NUMBER 22 Acceptance for mallín« at special rata of postage providod for In section 1108,. Act of Oct. 6, 1917, authorised on Juno 14, 1918. Odborniki avtne unije pozvani pred sodišče Korporacija General Motors zahteva injunkcijo, da • tem izsili izpraznitev svojih tovarn, v katerih sede delavci že mesec dni. Avtni magna-tje hočejo, da sodnik odloči, če je sedeča stavka postavna ali ni. Masni protesti delavstva proti arogantni družbi Detroit, Mich., 1. febr. — Danes bo padla odločitev, ali je se-deča stavka v tovarnah korporacije General Motors legalna ali ne. Ta je glavno orožje unije združenih avtnih delavcev v sedanjem konfliktu a korporacijo» Okrožni sodnik Paul V. Gado-la je pozval Homerja Martina, predsednika avtne unije in 29 drugih delavskih voditeljev, naj nastopijo na sodišču in pojasnijo vzrok, zakaj ne bi on smel izdati injunkclje proti stavkar-jem„ ki so okupirali tovarne avtne kororacije 30. decembra. Korporacija se je obrnila na tega sodnika, naj izda injunkcijo ter tako izsili evakuacijo tovarn, katere so avtni delavci okupirali po izbruhu stavke. Korporacija trdi, da stavkarji niso več v njeni službi. Ako bo sodnik izdal-injunkcijo, bodo stavkarji obtoženi ža-Ijenja sodišča. Okrajni šerif Thomas Wolcott je že naznanil, da bo s silo pognal atavkarje iz tovarn, če bo1 sodnik Gadola odredil to akcijo. Korporacija naglaša v svoji peticiji, da so člani avtne unije povzročili zatvoritev tovarn Illinoisko mesto v nevarnosti poplave Armada delavcev juje nasipe utr- Caira, III., 1. febr. — Reka O-hio še vedno narašča ob dve in pol milji dolgem nasipu, ki varuje to mesto. Mestni uradniki in inženirji še vedno upajo, da bo nasip vzdržal pritisk vode in da mesto ne bo poplavljeno. Okrog pet tisoč delavcev je zaposlenih pri utrjevanju nasipov. . Skupine ljudi stalno opazujejo šibkejše stene ob dolgem jezu. V nekaterih krajih je voda že preplezala stene in se še vedno dviga. Kakor hitro se bo pojavila nevarnost zrušitve, bodo zatulile airene in to bo signal prebivalcem, naj pobegnejo iz mesta. Ob reki Cache nad mestom tudi utrjujejo nasipe. Ce se bodo zrušili, tedaj bo voda zalila edino cesto, ki vodi v mesto. Okrog 1500 žensk in otrok se je včeraj vrnilo v Cairo, toda župan Au-guet Bode je opozoril prebivalce, da nevarnoat še ni minila, zaeno katere so okujrfrali in takjU^U- p* je „odvzel potrebne korake glede evakuacije mesta, Če bo veh vili prridukčljo avtomobuov^Su-terih vrednost znaša $45,000,- da podrla nasipe. 000 na leto. Dalje trdi, da so V6eraj M je p*,,., na8ip ^ druge avtne kompanije osvojile ki Mississippi v bližini Bessieja, njena tržišča po izbruhu sedeče Tehn., v kotu med državama Ten-Rtavke- nessee in Kentucky. Voda je del- Korporacija General Motors „o zalila Tiptonville, Tenn., kjer je zavzela stališče, da se ne bo se nahaja več tisoč prebivalcev l>ogajala z avtno unijo, dokler \t poplavljenih krajev. Iz poplavne stavkarji ne umaknejo iz to- ljene cone, ki se razteza od Hick-varn, katere ao okupirali. Sede- mana, Ky., do Caruthersvilla, ¿a st%vka je ustavila obrat v Tenn., se je umaknilo že 50,000 drugih tovarnah te korporacije prebivalcev, in v tem konfliktu je zdaj pri- j Major George Moseley, povelj-zadetih okrog 150,000 delavcev, ni k federalnih čet, ki nadzirajo-Flint, Mich., 1. febr.—A vtna reševalna deia v nižinah ob reki unija je pozvala svoje člane In Mississippi, je dejal, da je reka »impatičarje, naj !se zberejo pod kontrolo v teh krajih. Glavni pred poslopjem okrožnega sodi- problem je oekrba prebivalcev, «ča in protestirajo proti korpo- ki so se morali umakniti iz te raciji Generaf Motors, ki se je kotline. Ta problem, je dejaJ Mo-obrnila na sodnika Gadolo, naj ,»eley, ne bo kmalu rešen, ker so izda injunkcijo proti stavkaH-ne poplavi pridružila nalezljive J« m, ki so okupirali njene tovar- bolezni^Ob dolgi črti, .ki se vleče n s v Flintu. Memphisa do New OrleHnsa, je okrog 100,000 delavcev zaposlenih pri utrjevanju nasipov. Uradniki Rdečega križa pravijo, da je 87,000 ljudi brez etre-i p a n 8 k O vlado![be V vzhodnem delu Arkansasa. „ ' . Nekatere mesta v nižinah so po- Herlin, 1. febr.—Zadnje dnl |p,av,jenj| In VIe|o ^ več dni pre-i* prvič izvedelo, da se v na-idno M ^ voanja za rekrutiranje prostovoljcev za špansko levičarsko vlado. Kacijsko sodišče je zad-"Ji t«den obsodilo na leto dni zaigra nekega delavca, ki je bil " a<"en za "bivšega komuni-ker je nabiral rekrute. Ko-Nkor je znano, je dobil samo ene-*a rek ruta In tudi U je dobil *«'*t mesecev zapora. Oba sta ►>ila aretirana v Kehlu. To je dokaz, ds Nemčija atrogo skrbi, d* ne bo vmeševenja z njene "trani v Apenski vojni na strani M»an*ke vl*de ... Kar se tiče • meAavanjs na strani fašistov v Španiji, jc pa ()rUgA sivAr> z» 10 ni treba v Nemčiji nobene ^»rn panje 1 Rekrutiranje voja-jakov v Nemčiji za Sedeča stavka v dvema Papirnicama v Jolietu J"tlet. DU 1. febr. — Sedeča •^vka je zaprla dve papirnici v '"'»♦tu. Kna js last Star-Peer-** To. in druga United Well-l*l*r f actories Delavci zahtevo priznanj« unije. Sedeča etavka v tovarnah preroka Volive Zlon City. JJ!.. 1. febr.—Wilbur Glenn Vo%*. verski poglavar tukajšnje občine in Zlon Industries, Inc., se je moral te dni naglo vrniti iz Floride domov zaradi sedeče stavke v njegovih cerkvenih Industrijah. Prvič v zgodovini Zlon Cityja so se delavci organizirali in «M zahtevajo priznanje unije ter 50 centov pleče na uro. Kitajska zbira prispevke za poplav-lj ene e v Ameriki fienghai, 1. febr — Vodilni Kitajci pod .vodstvom flnančne-ga ministra dr. K u riga ao organizirali kampanjo zs zbiranje denarnih pmapevkov za poplav Ijence v Združenih državah Pravijo, da jim to narekuje dolžnost. ker je Amerika le večkrat pomagala Kitajcem, ki so bili prizadet» v sled povolnjg ^ Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago.—Zadnje dni je umrla na naslovu 519 Aldine ave. Josephine Slanšek, rojena Kostete, vdova, stara okrog 30 let. Rojena je bila v Nemčiji. Nje no truplo je bilo poslano v Auburn, 111., kjer že štiri leta počiva njen mož. Zapušča tri maj h ne hčerke. f ' V Tri težke operacije Shirkieville, Ind.—fr ranees Mahnič se je te dr^ vrnila iz bolnišnice, v kateri je morala prestati tri težke operacije. Pri prvi operaciji so ji zdravniki po-motoma prerezali mehur in potem so kar z dvema oepracija-ma popravljali pomoto! Želeti je, da uboga žena čim prej okreva. Njen mož, Frank Mahnič, je bil Ob zadnji konvenciji SNPJ delegat Šestih društev. - Iz Clevelanda Cleveland.—Te dni je po kratki bolezni umrl Karl Rotter, star 61 let in rojen v Gorlčah pri Kranju. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo, hčer in brata. Bil je član društva 158 SNPJ.— Pri koliziji med avtom in avto-trukom je bil zadnje dni težko pobit 60-letni Peter Perušek. Zlomilo mu je več reber in tudi drugače je poškodovan. Odpeljali so ga v bolnišnico. K smrti v New Yorku New York. — Pokojna Roza Svetlin, «Jcatere smrti smo poročali včeraj, je bila neomožena, stara 44 let in doma iz Cemše-nika pri Domžalah. Bila je slam~ nikarica. V starem kraju zapušča 90-letnega očeta in dve sestri. Pomota v poročilu St. Marys, .Pa.—Dne 20. jan. je bilo poročano v Prosveti, ds se Mary Rolih, članica društva 581 SNPJ in rojakinja Johana Troha nahajata v bolnišnici. To je pomota. Obe sta v domači zdravniški oskrbi. Militaristi prihajajo v japonsko vlado Počasno reiev6tn je vladne krize Tokio, 1. febr. — General Senjuro Hajaši, kateremu je mi-| kado poveril sestavo nove vlade, se je lotil svoje naloge potem, ko so dobili militaristi nekatere koncesije. Doalej je izbral štiri ministre, med temi ministra armade in mornarice. Druge pozicije bodo dobili civilisti. Hajaši upa, da se mu bo sestava vlade posrečila in da bo danes predložil imena vseh članov kabineta mikadu v odobritev. Pozicijo vojnega ministK* je dobil general Kotaro Nakamura. On je eden Izmed "velike trojice", ki predstavlja militaristično kitko. katera je zadnji petek preprečila sestavo vlade in prisilila generala Ugakij^, kateremu je mikado poveril sestavo vlade po izbruhu konflikta med političnimi strankami in militaristi, na resignacijo. Druga Člana "velike trojice" sta generala Jošijiro U-mezu in Juzo Nišio. PodadmJrai Mitsumasa Yonaj je sprejel pozicijo mornsriškega ministra, Tojotaro Juki, gover-ner Industrijske banke, pozicijo finančnega ministra, Kakiči Ka-warad& pa pozicijo ministra notranjih zadev. Slednji je bil pod-minister notranjih zadev v kabinetu premierja Inukaija. Vladna kriza se je pričela 23. januarja, ko ao voditelji političnih strank v parlamentu obdolžili premierja Kokija Hiroto zveze z militaristi, ki vodijo gibanje, da Japonska dobi fašistični režim. J «s Nove ofenzive španskih miličnikov STAVKA AVTNIH DELAVCEV V AT-LANTIPOPOLNA Avtnim delavcem se pridružili tudi uradniški uslužbenci TOVARNA DOCELA OBKOLJENA Malo upanja na razorožitev Evrope Stališče Hitlerjeve Nemčije razburja Francijo Chateeurouz, Francija. 1. feb. Ivon Delbos, francoski zunsnji minister, je izjavil, ds Je stali-1 šče Nemčije glavna zapreka razorožitvi -Evrope, toda Francije ee bo kljub temu še nadalje trudila, da odvrne vojno. Delbos je omenil Hitlerjevo deklaracijo ob otvoritvi nacijskegs parlamenta, v kateri je diktator: poudaril, da je Nemčija priprav. Ijena sodelovati z drugimi državami prt reševanju svetovnih problemov. .. | "Nedvomno je Hitler obrnil nov list, ko se je izrekel zs ao-delovanje z drugimi državami v bodočnosti, toda tako sodelovanje predvideva pogajanja in dogovore. ki pa so nemogoča, če bo on edini odločeval, kej naj stori Nemčija." je rekel Delbos (Hitler je v svojem govoru dejal. da bo Nemčija kooperirala z drugimi državami, zaeno ps je opisali aovjetsko Rusijo. Ta ne-ped je bil očiten dokaz, ds Hitler odkUnja sodelovanje s Sovjetsko oni jo.) Delboa je dejal, de sovjetska Rusija ne smr biti izključena if "mednarodna občine " Dalje je rekel, "ds ohranitev miru zavisi od eplošnlh pravil, keterr morejo y#a države upoštevati." Osem tisoč Jugoslovanov, Cehov in Poljakov v Španiji Madrid, 1. febr. — Čete španske ljudske vlade ao danes v ofenzivi v baskiških provincah na severu Španije in v južni provinci Jaen. Milica je potolkla fašiste v okolici San Pedra ln ti-plenila večjo zalogo municlje in zdravilsklh potrebščin. Vladna artiljerija je včeraj uničila fašistične utrdbe v bližini Hiiboa, dočim se kolone miličnikov ns jugu Španije bližajo Granadi,— Položaj na madridski fronti je zadnja dva dneva nelzpreme» njen. Vsi protinapadi fašistov ns nove postojsnke brsmbovcev so bili odbiti. liaa rsUa aa •«»•»»»•t - -NaeaMrtpto m «Umi »4 «aaaltataa* arttataa «HU aat ka MMaaarlato. aadi aa atariaa. pU»«. to aaaSar aalr i «■■■>■ ata4 ky Maato« aa «aa. kar ta« PROSVETA BMT-M Sa. LavMtota A »a» or m rsoMum ram Novice od "Naše gospe" V South Iiendu, Ind., Je privatns katoliška univerza Notre Dame, univerza Naše gospe, in predsednik te univerze — če se sploh sme Imenovati univerza—je reverend John F. OHars. Ta O'Ha ra je pred nekaj dnevi bombastično napovedal veliko kampanjo te univerze proti komunizmu. Ce tega mota prav razumemo — oziroma če ga čikaški listi prav citirajo Je rekel, da komunisti "zanikajo atvarnika, zanikajo ustavo, zanikajo zakon in potemtakem ne smejo imeti nobene zaščite, po ustavi in zakonih Združenih držav." j Rev. 0'Hara kajpada dobro razume demokracijo, ¿e je res to rekel. Toda za Prosveto je to postranska reč. Mi ss ne b| zanimali za pro-tlkomunistične kampanje katoliške hierarhije v Ameriki, če bi bile te kampanje res to, kar kriče, da so — vidimo pa, da niao; pod pretvezo komunizma jeto Judi kampanja blatenja socialistov in svobodne misli. Kakor pri fašistih. tako je tudi pri katoliški propagand* vse "komunistično,"* kar ni v njihovi aiužbi. Nekaj dni pred to novico z Notre Dame je pa prišla prav od tam še ena veat, ki meče precej čudno luč na to univerzo. Cijtaška Tribuna je namreč 24. jan. objavila poročilo o neki anketi, ki je bila med dijaki univerze Notre Dame. Dijakom je btta namreč zastavljena cela vrsta vprašanj, tikajočih se vere,1 morale, raznih navad itd. Med vprašanji je bilo tudi sledeče: "Ali imate kakšne resne dvome ó veri?" Od 571 odgo-vorov je bilo 154: "Da" ,. . Drugih 89 je odgovorilo: "Včasi"; 2H sploh ni dalo odgovora in eden je zapisal: "Dvomim, da bi bilo krščanstvo kaj drugega kot bajka". Značilni odgovori za študente na katoliški univerzi! fcs vprašanje "Zakaj pričakuješ, da prideš v nebesa?" je eden odgovoril: "Jaz sploh ne verjamem, da so kje," večina Je pa odgovorila: "Zato, ker se bojim pekla" . . . Nov dokaz, da je vera v posmrtna nebesa (»odprta s terorizmom o pekla! Zanimivi so tudi odgovori na sledeče vprašanje: "Ali vprašaš duhovnika za svet kadsr imaš privatne težkoče?" Od 555 odgovorov Je več ko polovica odgovorila na kratko: "Net" in K4 je pritrdilo: "Včasi"; eden je odgovoril: "Ne zaupam nobenemu" in drugi je zapisal: "Jaz vprašujem za svet le svojega rodnega očeta" . , . Spet dokaz, koliko zaupanja imajo "duhovni očetje" pri dijakih katoliške univerze ! Karakteristični so tudi odgovori na vprašanje: "Ali opatate kakšne razlike med katoliškimi in nekatoliškiml dckk*ti?" Odgovorov je tri strani originalne osmerke, ampak objavljeno je le tole: "Katoliška dekleta so navadno previdnejša ml protestantk, toda slabe katoličanke so slabše kot t»a so alabe proteatantke" . .. Najbolj pa morajo boleti duhovniške voditelje le univerze odgovori na prej omenjeno vprašanje, ki *e tiče verovanja v fundamentalne Katoliške dogme. Ilrez malega 200 študentov je odprto zapisalo, da imajo "velike dvome" o eksistenci Boga, nezmotljivosti papeia, deviškem rojstvu, neliesih, spremenitvi kruha v Krlstovo "telo", I Hit j i pravičnosti» liožanstvu «prista. grešnoNti kontrole porodov itd. ♦ Ako katoliški profesorji na katoliški univerzi ne morejo prepričati tako velikega števila študentov, da bi verjeli v tiate dogme — ae ni prav nič čuditi, če je ameriški katolicizem le prazna lupina ih če večina ameriškega ljudatva ne pri|»eda nobeni cerkvi. Kje i* dijaki katoliške universa Notre Dame dol»e nevero? Smatramo, da so to večinoma — - nekaj je morda protestantov med njimi, a tudi ti se jstnašajo. da so kristjani — sinovi katoliških staršev, torej vzgojeni v katoliški veri. odk nr so rsčeli misliti. Eventualni izgovor, da bi bili ti fantje "potuglanl* po brezverskem čtlvu, ne bo držal, ker za to niso Imeli prilik, niti časa. Univerza sama je dobro utrjena proti temu "|M»hujšanju" — in vsekakor bi se rrverendi, ki vodijo univerz»», do smrti stepli z vsakomur, ki bi jim očital, da niso dohfri cenzorji v svojih prostorih. Mogoče je eno samo pojasnilo in to je, da razumnejši študentje sami pridejo na to, da so katoliške d < irme in iz teh izvirajoči nauki — absurdnost prve vrste. Nedavno amo čitali o nekem mladem Kitajcu, ki je bil za prvo silo isšolan doma v krščen-. «ki šoli in potem poslan v Ameriko, da se tu isšola za duhovnika. Kitajec Je |»a zapustil ameriško semenišče — ateist. Napisal Je članek. v katerem Je pojasnil. da so mu otročdfrije krščanskih dogem vzele vso vero v krščanstvo' Proti polemiki a klerikalci Weet Allia, Wia. — Zazdeva ae nam* da naš priljubljeni Uat Proeveta koraka v napačno amer glede katoliške duhovščine po Ameriki. Smili ae mi proetor v istu, zato se mi vidi potrebno, da po dolgem molčanju zopet malo spregovorim in posvarim naše dopisnike, ki se bavijo s slovenskimi "gaspudl" v Pro-sveti. . Znanost je dokazala, kako*so nastale vere in bogovi. Znanost je dokazala, da je človek ustvaril Boga in ne Bog člove-In veda je v pravem. Pri siliti ne moremo nikogar, da bi veroval v znanost. Se najmanj pa je mogoče prisiliti katoliške duhovne, kateri so ae šolali v stari domovini, ker znano je nato, kakšne šdle so bile Um glede vere in cerkve. Je že dobro, da ae jih nekoliko okrca, to- Glasovi iz naselbin T detevci pa vsakdanji zaslužek in ~f*'ip*t4mobil! Resnici na ljubo pa moroiti - j • _ pripomniti, da bi bilo veliko Icalcev, toda kadar je potrebno, za marsikaterega delavca, ae jih mora pokazati v pravi ako bi avtomobila sploh ne imel. I "¿i- . Veliko pametneje bi napravil, Naj omenim, da naš klub št. ¿Jjfi tiate dolarje hranil za "de-87 priredi avoje prvomajsko preeiavo na 1. maja, ki pride na nftffetia brqc nje je dolgočasna. Akcija v tej zadeyi j4 zelo priporočljiv*. Seveda je uspeh odvlSen od članstva SNPJ in naročnikov. Pazno zasledujem tudi organiziranje avtne industrije pod firmo John L. Lewisovega Od-teVfta" dni. Tako pa je vedno v i bora za industrijsko organiza-„ .1 _ "luknji'.* Malo je onih delavcev, cijo. Organiziranje vsega de- soboto. Pričakujemo velike u- itfjgesnično lastujejo svoj avto- lavstva, to je edina pomoč seda-deležbe in vsestranske koopera- mobiI, radio, loto ali hišo. Tu- njega časa, ker nadprodukcija cije. Na pretekli klubovi seji, ki kaj vidimo, da "velike" dela v- že ograža bodočnost. To prizna-je bila bolj živahna kot po na- „ke plače ne oatanejo pri njem, va tutfi vlada. Boljšega sred-vadi, je bil izvoljen pripravljal-" ge hitro zmuznejo za eno alijstva ni proti temu kal^or orga ni odbor, kateri že sedaj prlpo- drugo stvar. Koncem konca je roča ostalim društvom iit jdu- delavk žmiraj "auh"! Njegov bom, da rezervirajo imenovani denar ima nekdo drugi, dan za našo klubovo proslavo. Delavec je temelj, na katerem Naš glavni govornik bo, tako drufcba §toji! Ce delavec nima vsaj upamo, naš dobro znani, zagiutka, ni profita! Lov za Joško Oven (torej, da ne boš, radfka|| med nižjimi aloji, je le drugam obljubil, Joško). % Pro- rtvna aVantura. Avatrija ni bi-gram bo priobčen o pravem ča-1 raikosana zaradi tega, ker so su. Nadejamo se, da bodo naše sodruginje in simpatičarke prišle na prihodnjo sejo, ki se vrši v SST dvorani dne U. februarja. Upamo, da prevzsme-da preveč prostora porabiti v {jo vsaka nekoliko odgovornosti, Prosveti, se ne izplača. S tem ne bodo naši dopisniki veliko dosegli, "farjem" se pa le dobro zdi čim več prostora se v Prosveti porabi z njimi v polemiki. Zatp tudi delajo zgago, da se piše o h jih. Poznati jih je treba! Kateri slovenski katoliški duhoven je kaj vreden in veren, se ne bo prerekal v javnosti radi vere. To delajo le falotL Ko doma propadejo in jim ljudstvo več ne veruje, potem pa v javnosti prlčno s svojo "filozofijo". Kot duhovnikom, jim ^o prav nič ne pristoja. Jaz po seri sodim. ; Kadar vidim v javnosti podpis kakega duhovnika, si takoj mislim: tega že ni nič prida, ker ae v javnosti prepira. Med njimi so sicer bele vrane, toda zelo redke. Se ni dolgo, ko je neka žena nesla za mašo, da bi se njen soprog, ki je že več let bolan, ozdravil. Toda mašnik jo je odvrnil, rekoč: "Francka, ali si še tako neumna, da še zdaj misliš, da maša pomaga k zdravju bolnega človeka? 7 Pojdi domov in mu kupi zdravila. Ce zdravil* ne bodo pomagala, mu bodo maše še manj." Koliko je takih duhovnikov po Ameriki? Seveda so redki. S tem, da svarim naše dopisnike. še ni treba misliti, da ko-mu( branim polemizirati z duhovščino. Toda s tem jim le dajo priliko, da se štejejo med mu-čenike, češ, glejte, kako nas napadajo. "Pasja logika" v Prosveti je zelo na meatu, ker so v njej stvarni odgovori. Toda ljudi s strjenimi možgani in brez čuta sa ne prime in bodo še bolj uživali. Vglike preglavice In aive lase Jim (delajo priprave za Cankarjevo revijo. Za boftjo vdljo, kaj bo, če izide taka revija 1 Pri naa se dela na to, da bomo podprli klevelandako idejo kakor hitro ai nekoliko izboljšajo položaj vsled dolge depresije. Glede našega urednika Pro-svete naj mimogrede omenim onim. katerih ae tiče in kateri ga pomilujejo, Hi. Molek je bil fajn, razaoden možakar, pa ste ga izgubili iz atranke, tole: Kakšna hipokritika! Prej ao ga mala I i z rogovi na glavi in z re-|H»m zadaj, sedaj ga pa tako pomilujejo in se mu hlinijo. Mogoče mislijo, da ga pridobe, ds bo pričel zahajati na 22. cesto. O, kalfo se motijo! To lahko tr dim. ker poznam možakarja. Ne. On ni prvi. ki je isatopil in tudi ne zadnji. V tem ima popolno svobodo. Ce nekdo izstopi is stranke, je As vedno botj častno, kot če bi ga stranka — ali pa cerkev — izključila radi predolgih prstov osiroma ne|»oStem>-sti. Čemu se toliko sanlmajo za naše stvari? Nas prav nič ne sa nima, če cerkveni odbor pomete s svojimi neaaieljenimt odborniki. Tudi se ne brigamo, če mašnik ozmerja svoje farane "greenhornl" pred oltarjem. To prepuščamo onim, ksterih si tiče. In če bi naši hipokrltičn klerikalni nazadnjaški nasprotnik^ nas |MMnemall ter pustili naše razmere nam samim v reševanje, tedaj bi ne bilo v javnosti te nepotrebne polemike. Priznavam, da proetor v Prosveti in Proletarcu celo i*»trrbu-jemo aa bolj koristno gradivo kot je odgovarjanje na napade in obrekovanje s strani kleri- kajti to bo ena največjih prireditev, kar jih je Še bilo 1. maja j v Milvvaukeeju. Joaeph Radelj, 16. Kako v Ameriki sodimo o Ameriki Bellingham, Wash. — Z zanimanjem sem prečita! članek iz starega kraja, dne 7. jan. pod naslovom, "Kako sodijo v starem kraju o Ameriki.' Ko bi tiati, ki je napisal omenjeni članek, v katerem hvali ameriške kapitaliate, da ao oni sodelovali za večje plače delavcem, ds se brez carinskih mej, bi bile tako dvigne skupna moč in ž njo tddí tam drugačne, se delavci organizirali v social-demokratični stranki in včasih marčali za rdečo fano. "Drang nach Osten" je bil temu vzrok! In v Ameriki bi veliko. pametneje naredili, če bi iskali komuniste v "višjih" slojih4 Tehnični razvoj ameriških industrij zahteva večjo distribucijo dobrin za vzdržan je kapitalističnega sistema, zato je tudi dal Koosevelt delavcem pravico organiziranja v svojih unijah, da tako prepreči konkurenco južhih držav in ob enem ustvari večjo nakupovalno moč — večji biznis! Da je Amerika povsem drugačna od Evrope, naj pripomnim to: Ce bi Evropa bila Unija evropskih držav, kot je Ame- jovzdigne pbčl blagor Am sil tukaj in sam videl to kapitalistično industrialno "sodelovanje/' sem siguren, da bi ae Članek glaail povsem dfugače. Niti miallti ni na to, da bi svojevoljno dvignili plače, pač pa so metali polena Rooseveltu In njegovi administraciji pod noge in klicali najvišje sodišče na pomoč proti NRA. In takb je tudi bilo, da je bila NRA progla šena za neustavnor Preganjanje delavskih organizatorjev je bilo na dnevnem redu, prsv tsko zniževanje pliič, kjerkoli jim je uspelo, in odstavljanje delavcev na splošno. Deželi je naravnost drvela v propast. Farmarji s6 po nekod že odprto revoltirali in banke "pokale" in oni, ki je še kaj denarja imel, ga je skril ln šel med berače v krušno linijo. Taka je bila situacija: bi je odpovedal in milijoni so v nič na newyorški borzi, sevelt Je vedel, kaj je treba nwf-no storiti, da se reši deftelo še pred hujšim, zatorej gre hvala njemu in kongresu osiroma njegovi administraciji. Njemu se imajo zahvaliti ravno oni, ki so potem polena metali pod njegove noge, ker Jih je rešil poloma. Zmerjali so ga, da prejema nasvete in navodila iz Mo-akve, da bo deželo upropastil s svojimi posojili itd. Njegovi prejšnji prijatelji ao bili proti temu, da se brezposelnim daje pomoč is državnega sklada, ne pa, da bi mu pomagali. Bili so proti njemu v vsem. Ljudstvo je pa sodilo drugače kot mag-natje industriaku in ga zopet z veliko večino izvolilo. Ako pa hočemo kljub temu dati ameriških kapitalistom kredit zbog "velikih" plač, ki smo jih mi delavci deležni, in avtomobilov katere da vsak sedmi delavec laatuje, —- je povsem drugačen problem in se ga ne sme kar tako zavreči. Ako hočemo nekomu hvalo peti, moramo pač vedeti zakaj! Najnovejši moderni stroji so vrgli tisoče delavcev ob zaalu-šek, in trg, katerega ao stroji zajezili, je skoraj prenehal. Vsega Je bilo na trgu, le kupfa ne, ki bi vae te nagromadene stvari pokupil. Da ae trg ottvt — ne zaradi delavcev — je k on* gres dovolil ogromno poaojflo sa javna dela zato. da delavec dobi delo, ker le tem potom se za more deželo isvleči is kaoaa. Druga velika odpomoč is depresije Je bil vojaški bonua. Kon- boljše raz-Abraham Lincoln je bo- niziranje vsega delavstva. S tem bodo pristrižene peroti nenasitnemu kapitalu. Spor med Greenom in Lewieom temu dosti škoduje in ovira to potrebno delo. » Kdo bi si bit mislil* da se bo John L. Lewis spreobrnil iz Savla v Pavla? Njegova dikta^ tura nad illinoiskimi, kansaški-mi in najbrže tudi drugimi rudarji je dobro znana. V tem boju ima za organizatorje prave delavske izdajalce. Enega teh dobro poznam, ker je iz te naselbine. Njegova zgodovina mi je dobro zpana. Naj navedem samo en slučaj iz leta 1925. Sel je v službo Madison Coal Co. in je kolek-tal od majnarjev denar za pomoč družbi. Prišel je tudi v moj prostor, kjer sva delala s sinom, in pojasnil, s kakim namenom je prišel. Gotovo vam je znano, je pričel, da mora kompanija zapreti rov, ako ne kupi več premoga. To farmarji dobro vedo, zato pa hočejo to priliko dobro izra biti in zahtevajo $100 za aker premoga. Družba je pripravljena plačati $50, ne več. Sedaj pa je od vas majjiarjfiv odyisno._A- jeval hud boj leta 1861-1865 samo'zato! da je obdržal države .skUpaj v Uniji. Tisto: za prostost črncev od suženjstva, je ptftlo šeie po zmagi severa nad j trgom. Lincoln je dobro vedel, če te jug odcepi, bo velik konkurent na svetovnem trgu posebno zato, ker so južne države imele sužnje, ki so zastonj de lali. Zato je tudi bilo njegovo prvo delo po izbruhu vojne: deklaracija svobode za vgg, črnce. Jaz vem, da je narod skrajno IzČifian v Evropi aamo zato, ker so državniki raznih držav v škripcih. Ne vdo, kako bi zajezili — boljševizem. Namesto da bi se vse države združile na način Združenih držav in sprejele demokratičen program, odstranile vse carinske meje, u-postaviie z Rusijo pametno trgovanje in olajšale svojim obremenjenim narodom življenje. S tem bi pridobile narod na svojo stran. Razvidno pa je, da so evropski državniki izgubili glavo. Z Železno roko drže narode k tlom, ne vedo pa, da vedno tako ne bo šlo. Enkrat mora priti ko^ec! Med tem jih pa Rusija samo opazuje in gradi in gradi in* čaka na polom zapadne "civilizacije", ki pa ni več civilizacija, ampak obupen boj za ob-držanje starega, gnilega sistema na površju. George Gornik, 493. Nekaj o tem in onem Mt. Olive, III. — Da sem se z mojim podaljšanjem naročnine tako zakasnil, je bil ta vzrok, ker sem se pri delu v majni dvakrat ponearečil*v teku štirih mesecev. Prvič sem bil operiran 19. avg. I. 1„ drugič pa na 9. decembra. Vsakikrat sem bil po tri tedne v bolnišnici St. Francis v Litch-fieldu. Poškodba sicer ni bila nevarna, pač pa dovolj težka. Pretrgala se ml je dvakrat trebušna mrena. Da ae mi je ponovila drugič, je bilo gotovo krivo, ker sem bil pričel prekmalu a težkim delom. Zahvalim ae na tem meatu so-bratom društva U SSPZ in vsem drugim prijateljem za večkratne obisk*, a katerimi so mi krajšali dolge ure v tem žalostnem zavodu. Med vsemi o-biskovalci mi je bil eden najbolj sveet, ker me je obiskal po petkrat na teden. Prineeel mi Je polno novic in raznih zanimivosti Čeprav je bres nog. je šel tudi do drugih Mnikov gres Je dovolil izplačitev dva ti- poetelje do postelje. Za tega aoč petsto milijono* dolarjev ve- >v**tega obiskovalca sem tudi teranom iz svetovne vojne. Te* mu Je Rooeevelt nasprotoval, ker bonua še ni bil dozorel. V cirkulacijo j« prišlo torej veliko denarja in kapitalisti so zopet poagitiral, toda njegovega imena še nisem videl v seznamu novih naročnikov. Strinjam ae s rojakom i. UW-tom is Milwaukeeja glede sobot- imeli velike dohodke in profil», t ne številke Pn»«vete, ker ravno ko hočete, da bo maj na še nada lje obratovala, morate prispevati ostalih $50 za aker. A)to ne, bo kompanija zaprla majno in vi bodete ob delo. S tem trikom je šel po vseh prostorih in mu je tudi uspelo. Vprašam ga, ako je kakšna sigurnost, da ne bomo prevarani. Ni vedel drugega reči kakor to, da on misli, da bo v nasprotnem slučaju družba zaprla rov. Jaz sem to računal kot nekakšno posojilo, kot na primer slučaj leta 1917, ko smo pomagali nekomu, da je vzel v najem rov za pet let. Ko pri^e k mgni boss, ga vprašam, ako je kakšna sigurnost. Odgovori mi, da nobene. }Car sem dal, da bo šlo za "boglonej". Jaz sem zapisal $75 zame in dva sina, ker enako kvoto sp tudi drugi podpisali. Previden sem bil pa toliko, da sem rekel, da bom plačal v gotovini in ne s "checkoffom" ali vtrganjem pri plači. Ko sem prišel domov, mi je starejši sin dal pravega "hella," rekoč, da je mislil, da imam kaj več v glavi. Takoj sem sklenil, da bom storil po ribniško, ker obljubiti in dati je preveč. Tako sem tudi naredil. Ko je prišel Adolph Germer še na dom me oponfinjat na dano mu obljubo, sem mu rekel, da šele zdaj vem, kakšen kruk je. Taki in enaki triki so se godili, ko je .bil naš vrhovni vladar in diktator John L. Lewis. Takih in enakih delavskih voditeljev naj nas obvaruje sam bel-cebub, ne pa Bog. Kar ne delg tiče v premogo-rovih v srednjem Illlnoisu, gre zdaj v galop. Kako dolgo bo trajalo, je vprašanje. Mogoče je, da se pripravljajo za Štrajk. K dopisu iz Washingtona o dramatični zgodbi o "Haupt-mannu von Koeppenicku" naj tudi jaz nekaj dodam. Dotična zgodba je znana tudi našim stf-! rim rojakom, ki so bili tiste čar. se v Nemčiji. Marsikateri je tu-di dobil knjižico "Lebens Auf Hauptmann von Koepptnick" pred no je bila od vlade zaplenjena. Prav iz nje navedem nekaj zanimivosti, ki v omenjenem dopisu niso omenjene. On ni bil noben kriminalni tip. Da je bil čevljar po poklicu in nikoli vojak. je bilo omenjeno. Za neki kriminalni prestopek je M kaznovan na 15 mesecev zapora, ne pa let, in po vrhu še pod policijsko nadsorstvo In prsv od tukaj Izhaja omenjeni trik. Isdan je bil po njegovem sojetniku, kateremu je bil v ječi nekoč dejal, da njegovi prihodnji poteši ae bo smejal vas svet. Zasledili ao ga pri njegovi sestri. Na sodfliji mu je bilo dokasano. da j« svoj načrt zaupal svojemu sojetnika. Kaznovan je bil na tri Ista ječe. (Halja na S. atvanl.f Kaj vte je lahko v filmu prepovedan Ni nova modrost, da je vsen^ težavno ustnft! Občinstvo ima povsod svoje posebne želje. To. da še telavneje je zadovoljiti cenzuro, ki mor« paziti na to, da se s filmi ne bo navda jalo ob. Činstvo s slabimi mielimi in zavsjalo na kri». pots. i¡y Celo Amerika ni več dežela brezmejne svoSJj de. Sicer skušajo skoro v vsakem filmu >me4iti policijo, vendar mora na koncu filma vednj zmagati pravica in hudobnega gangaterja mgn zadeti pravična psoda. Ce ni tako, je občinstvo' nezadovoljno. V filmu samem se lahko streljj jo z revolverji, puškami in strojnicami, toda] lastnik kinematografa mora plačati visoko glo. bo, če iz istega filma razobesi v reklamne svriJ eno samo sliko, na kateri je Naslikan morda le I čisto preprost revolver. Kuba je zelo ponosna na svojo nacionalno čast. Noben ameriški film se tam ne sme prod. vajati, v katerem bi a£ omalovaževal kakšen r&. manski Američan. To je zelo grenko za Holy, wood, kjer je že leta za donjuanske in intrigan-ske vloge zelo priljubljen južnjaški tip s črni. i mi lasmi in lepo negovanimi brkci. V"drugih južnoameriških državah pa se spot' ne ame v filmu streljati. Vidi se samo, kako potegne lopov iz žepa revolver. Potem je vn temno in v naslednjem prizoru leži uboga žrtw v zadnjih zdihljajtti na tleh. Bržkone je to tam zabranjeno zakadi tega, ker bi se južnjaški tem-! perament pri streljanju vse preveč razburjal. Japonskem so odpravljeni vsi prizori g1 poljubovanjefr, kolikor niso za razumevanji! dejanja neogibno potrebni. Japoncem je potem poljub tuj in zato ne marajo uvajati tujih rai-vad. • [ i < • ; Pustolovski film "Bengali" je bil povsod, kjer so ga predvajali, deležen ogromnega uspehi. Samo v deželi, v katere miljeju se igra, je bil prepovedan. Angleži niso smatrali za potrebno, da bi se še s filmom ostrila napetost med go^ spodujočimi Angleži in domačini Indi. Iz istega vzroka se ne smejo v Nizozemski Indiji igrati filmi, ki obravnavajo snov z Divje-ga zapada. Prav tako se tam ne prodajajo knji. ge, ki opisujejo borbe Indijancev proti belim pionirjem Severne Amerike. Zlasti ne smejo v teh knjigah biti Indijanci označeni kot plemeni-ti ljudje. Paralela med domačini in njihovimi rdečimi brati Indijanci bi bila preobilna. , Izumi, ki §o pomagali človeštvu V 1. 1937 bodo slavili svoje obletnice mnofi tehnični izumi. Najvažnejši teh jubilejev bo pač 250-letnica, odkar je Boettger izumil por-celan. Seveda so porcelan že stoletja prej po-znali Kitajci, pa v Evropi njegove izdelave ti-krat niso poznali. Letos ae bo lahko tudi av-tomobil ponašal, da je star 50 let. Sicer je Benz svoj patent prijavil že 1. 1886, toda prvi avto je zgradil Daimler šele naslednje leto. L. 1812 ao na Angleškem odprli prvo tovu^ no, ki je izdelovala jeklene šivalne igle. Od tedaj je poteklo torej 126 let. Dvokolo bo slavilo letos 120-letnico, izumili so ga 1. 1817. L. 1847 se je ponašalo s posebno velikim številom tehničnih izumov, ki dosežejo letos starost 90 let Med drugim so tedaj izdelali prvič nitroglice-rin, prvi šivalni stroj in rotacijski stroj, ki j« omogočil časništvu siloviti moderni razmah. Dinamit je dosti mlajši, odkril ga je Nobel L 1867. V istem letu ao izumili tudi železobeton. Ta izum se je zgodil, kakor večina izumov, prilično slučajno. Pariški vrtnar Neunier j« vdelal žice v glinasto maso za cvetlične lonce, ki se potem niso mogli več zdrobiti, in to je vo« dilo do izuma železobetona. L. 1877 je Edisoe izumil fonograf in Graham Bell telefon. Obs izuma dosežeta letos torej 60 let. L. 1897 j« Marconi delal prve poskuse z brezžičnimi odda* jami, ki Seveda niao njegov izum. Pred Štiridesetimi leti pa je Diessel izumil svoj sloviti motor. Letošnje leto je torej res bogato, to se tiče spominskih dni na dejanja, ki so bili človeštvu v korist. v Žarki, ki delajo ljudi nevidne Italijanaki liati poročajo, da je profesor fizike in matematike na akademiji v Breri dr. M* rij Mancini odkril neke žarke, ki imajo to čudni lastnost, da postanejo po njih vsi predmeti ii vaa bitja nevidna. Samo predmeti iz določeni kovin se morejo tem žarkom upirati. K temu velja pripomniti, da so ae vesti o p* dobnih žarkih raznašale že pogostoma. zadnjii se je z njimi postavlja! neki madžarski "odttj teljDoslej pa se je «e vedno izkazalo, ds s za takšnimi trditvami nič stvsrnega. L Pred dvajsetimi lati (Iz Prosvete z dne 2. februarja 1917.) Domatt ve*H. V Canonaburgu, Pa., je vkj raztrgal rojaka Johna Rojta, ki je bil doma <* Tolmina na Goriškem. Bil je član SNPJ in * pustil je ženo in otroke. Dtlavtke renti. V kongresu se je oglasa » hteva, da se železničarjem prepove prsvica šj stavke, ker bi v slučaju stavke ns železr cU trpela pošta. Svetoma vojna. Nemčija je napo < brezobziren boj na morjih in obveetila j* ■J riSko vlado, da bo blokirala Anglijo * *voj* submarinkami. Združenim državam K Ijeno, da lahko odpluje po ena amerišk» l»d na teden v AngHJo Ta nt poved je aiM ** burila Ameriko. Prvič je nastalo resno vf»» še nje: Ali pojdejo Združene držav* v vojas« Nemčije? TOREK. 2. FEBRUARJA Vesti iz Jugoslavije .„««< 11 ..........................rfrrrrrrwr»« (brinu psrsftl« la Jsceslevij«.) «1 EPARJ! S KOKAINOM NA OBTOŽNI KLOPI Navadno jedilno sodo prodali za kokain — sleparije za 70,000 Din 2e pred nekaj meseci je vso javnost zainteresiralo odkritje večje sleparske družbe, ki je prodajala raznim ljudem navadno sodo bikarbono za pristni kokain. Gre za dobro organizirano, spretno delujočo družbo, sestav-Ijeno iz raznih trgovskih potnikov Afera se je odkrila v zvezi z ugrabitvijo dveh teh aleparjev, ki jih je neki oškodovanec izvabil v past in držal zvezane v nekem gradu. To ugrabljenje je organizirala prav za prav oškodovančeva žena, hotlč s tem priti do Vrnitve menice in denarja, ki Ka je plačal mož za ponarejeni kokain. Glavni oškodovanec je primorski rojak, trgovski zastopnik Drago Ceferin v Ljubljani. Ta je tudi tisti, čigar žena je hotela z ugrabitvijo sleparjev priti do povrnitve škode. Upala je pač, da krivci ne bodo izdali tega nasilja, ker ao pač sleparji in trgovci s kokainom. Po več mesecih preiskave je prišlo zdaj le do raprave, za katero vlada mnogo zanimanja Sedlar in trgovec a starim železom Pavel Širok, trgovski zastopnik Josip Mauser, potnik Martin Svete in Franc Hladnik vsi iz Ljubljane, predstavljajo prvo skupili* obtožencev. Obtoženi so, da so se obrtoma bavili a sleparskim kupčevanjem, prodajajoč ceneno sodo bikarbono za kokain. S tem so osleparli Ce-ferina za 30,000 D!n in za več tisočakov nekega Lada Vučnika. Drugo skupino obtožencev pa tvorijo Ceferin, njegova žena in se treh, ki so pomagali dva sleparja ugrabiti. Sleparji so ravnali zelo spretno. Dva sta šla ponujat kokain svojim žrtvam, drugi pa ao se izdajali za kakšne tržaške trgovce, ki bodo kokain kupili. Tako so premamili Ceferina: ponudili so mu, da mu preskrbe večjo količino kokaina ter hkrati privedejo k njemu nekega tržaškega trgovca Cominija, ki bo plačal težke denarje za kokain. Tako je Ceferin kupil kilo kokaina, za katero je dal 15,000 Din v v gotovini, 15,000 Din pa je podpisal menico. Toda kmalu je ugotovil, da kokain ni pristen, ampak da je nekak navaden bel prašek. Na podoben način je ista družba osleparila Vučnika. Po-.»lali so najprej k njemu nekoga, ki je izpraševal Vučnika, ali hi lahko dobil zanj kaj kokaina. Ko so potem prišli ponudniki, je seveda Vučnjk takoj kupil pol kile kokaina za 17,600 Din, od Ikaterih je 15,000 plačal takoj. Toda kmalu je spoznal tudi Vuč-nik, da je bil grdo osleparjen. Ceferinova žena pa je pogrun-tala, kako bi prišla ali do vrnitve denarja ali pa do pravega ko-Ikaina. Ker ima Ceferin avoj gradič v samotni dolini pri Cerkljah, Itak»» imenovani San-grad, je Ce-ferinova žena iztuhtala načrt, kakršnega pogruntajo pač kje v detektivskih romanih. Organizirala je ugrabljenje sleparjev Široka in Hladnika. Najela je tri ljudi, ki so ta dva aleparja z laž-|mi zvabili v San-grad, kjer ao ju zaprli v neko temno aobo. Ker Je eden hotel pobegniti, ao ju Or kovali in privezali na stole. Vsi, ki so tema dvema jetnikoma "trcgll, so imeli ns obrazu mas-k< ki jih je izgotovila iz klota Ceferinova žena aama. Ker ao dovedli oba sleparja z zavezanimi očmi v grad, nieta vedela, kje Ms. Ceferinova pa ae jima je Izdajala za osleparjeno "grofico", ki hoče dobiti priatni kokain. Jetnika sta pod pritiakom pisala n»ma svojim prijateljem, naj Mljejo za njima tieto Ceferino- menico in 1000 Din. Ko ao to ke« prejeli v San-grad, Je fteferi- a menico raztrgala. 1000 Din I« je razdelila onim trem ječar- Razprava traja že drugi dan in še ni končana. Obtoženi sleparji se zagovarjajo, da niao vodoma ogoljufali Ceferina in Vučnika, češ da so jima podali pravi kokain, le da je bil alabše sorte. Ca so potem v zaboju našli navadno sodo, je pač nekdo pravi kokain ukradel in zaboj zamenjal. O jetništvu v San-gradu sta Širok in Hladnik povedala, da ata prestala mnogo strahu. Drugi dan razprave je prine-ael novo senzacijo: iskasalo ae je namreč, da Ceferin in Vuč-nik nista edina oškodovanca, ampak da so isti sleparji ogoljufali tudi druge in še za večje zneske. Tako sta Mauser in Širok prodala trgovcu Majerletu iz Kranja kokaina za 88,000 Din, aeveda tudi ničvrednega. Ker je Majerle zdaj vložil tožbo, je državni pravdnik tožbo kar razširil še za to sleparijo. Je pa še nekaj ogoljufancev, ki pa jih Še niso odkrili, sami pa se še niso javili. Ceferinova žena je odkrito posedala, da je ona organizirala ugrabitev, ne da bi se zavedala, da je to kaj protizakonitega. Razprava se nadaljuje in ae bo verjetno končala šele tretji ali četrti dan z razsodbo. Pesnik Tone Seliškar izda spomladi svojo drugo pesniško zbirko, ki bo obsegala njegove najboljše pesmi, kar jih je objavil po svoji prvi zbirki. Knjigo bo založila Slovenaka matica in bo obsegala kakih 120 atrani. Tudi dramo "Velika puntarija" pisatelja Bratka Krefta izda Slovenska matica spomladi. Drama orisu je punt in poraz slovenskih in hrvaških kmetov pod vodstvom Matija Gubca. Nastopajo zgodovinske osebe. Pisatelj je uporabil tudi najnovejše zgodovinske ugotovitve o vzrokih in poteku teh kmečkih puntov. Dramo bo uprizorilo tudi ljubljan-ako gledališče. Nenavadna eksplozija. — Trgovec Benčič v Zagrebu je poslal svojega uslužbenca k avoj i ločeni ženi na atanovanje. Ko je uslužbenec Krajačič pritisnil na električni zvonec stanovanja gospe Benčičeve, je tisti hip prišlo do hude eksplozije, ki je Kraja-čiča vrglo do sosednega stanovanja. Vse šipe v hiši so popokale, ko pa so ljudje pohiteli po stopnišču, so našli vrata v stanovanje Benčičeve razbita, v so-bi na zofi mrtvo Benčičevo in vse stanovanje razb'/*>. ITudi strop je bil poškodovan. Tedaj ao po pismu, ki so našli ob Beft-čičevi, pojasnili eksplozijo. Ločena žena je v obupu aklenlla izvršiti samomor. Odprla je plin in legla na zofo. Do Jutra se je vse stanovanje napolnilo s plinom, in ko je Krajačič pritisnil na zvonec, je električna iskrs vžgala plin. Vse stanovanje je razbito, pohištvo , zdrobljeno, strop poškodovan. K areči so stene prenesle eksplozijo dobro. Krajačič pa je dobil tako hude poškodbe, da Jim bo v bolnišnici najbrže podlegel. Ndv davek na delavake in u-rsdniške plače. — Minister CVet-kovič je na nekem ahodu v Srbiji napovedal, da bo v kratkem izdala vlada novo uredbo za podpiranje brezpoeelnlh. in sicer se bo osnoval poseben fond, v katerega bo moral vaak zapoaleni državljan plačati enodnevno svojo plačo. S tem bi fond dobil kakšnih 40 milijonov dinarjev! Denar bi bil seveda vložen v beograjski Hipotekami banki. Znajo pal _____ Delavec žrtev omrežen j a Modesto, Cal. — Kljub dejstvu, da je bil James Scrudder razgaljen kot kompanijski špion, je bil ponovno pozvan kot priča, da Je na obravnavi proti A. D. Buy-leju. unijskemu orgsnizstorju. pričal proti obtožencu. Buyle Je bil z osmimi drugimi delavci obtožen. da je z dinamKom pognal PRÖSVETÄ Negovanje 4i sloge' ae izpla ■ --------------—■ v zrak neko kom partijsko poslopjem, ki so nato obs jetnika is- j* v zadnji stavki stavbnih delav-Mill, in sicer tsko. da ao ju eev. Vai so bili že obsojeni v ss-i zavezanimi očmi odpeljali Vporni prejšnji obrsvnsvi rszen ""d in um izpustili. Ko sta Buyleja. ki je bil bolan, ko ae je |>r°k in Hladnik snela obveze z vršils prva obravnava. Atlrje po- (Nadaljevanj« s 1. itrsni.) in justični. Senatni odsek ¿e tem uradnikom odredil, da nr*>r rajo avoje isjave podpreti s dokazi. Da vladni organi razbijajo stavke in unije, ni nobena skrivnost. Teh dokazov je brez števila. Skoraj je ni stavke, vaaj «ne večje, katere bi kapitalistična vlada ne skušala razbiti. Pod "novim dealom" je kapitalistična država obogatela tudi za to kontradikcijo, da na eni strani pravi delavcem, da imajo pravico organizirati se in ustanavlja razne delavake odbore in agencije,, na drugi strani druge vladne agencije pa pomagajo razbijati unije. Pod r kapitalizmom sploh ne more biti drugače. Franco spet apelira na Hitlerja Potrebuje nadalj* njA 80,000 vojakov Valencija, Španijo. — (FP)— Informacije iz zanesljivi)! virov se glasijo, da je general Franco» poveljnik uporniške armade, ponovno apeliral na Hitlerja, naj mu pošlje 80,000 vojakov, toda general Fritach je opozoril "Fu-ehrerja", da regularna armada (Reichawehr) ne more dati tega števila, ker ga potrebuje doma. Na* naa vet nemških vojaških častnikov so zdaj pričali nabirati "proetovoljce" v delavskih taboriščih. Tem pojasnijo, kambo-do poslani* šele pred odhodom parnikov, ki jih voaijo v Španijo. Is istih virov je prišlo poročilo o naraščajoči opoziciji proti Hitlerjevi intervenciji v Španiji. Nemške ženske oblegajo vojašnice in zahtevajo pojasnila, kje so njihovi možje, sinovi in bratje. Prežeta so s sumnjo, da ja nekaj narobe, alutijo reanico, da so njihovi dragi na španskih bojiščih, ranjeni in morda ubiti,. žrtae Hitlerjeve kampanje proti svobodi drugega naroda. Kongres levega krila republi-čanake stranke, ki je bil pravkar zaključen v Va renči j i, se je isre-kel za saščito malih poeeatnikov, trgovcev in tovarnarjev, proti prisiljeni kolektivizaciji in za u- j stanovltev zadrug med kmeti z vladno pomočjo. Zagotovil je nepogojno zvestobo madridski vladi, ki zatira fašistično revolto. Kongres jo dalje sprejel predlog socialističnih delegatov iz Belgije, da ae skliče splošna konferenca vaeh protifašističnih organizacij v Londonu. Omejitev gradnje relifnih projektov Konflikt mornarjev pred* razsodiščem Članstvo odatavilo ko-voditelje VVaahhVgton. (FP) — Notranji bed v Mednarodni mornarski uniji je dosegel svesni delavski odbor, pred katerim sta nastopili obe skapini s protivni-mi argumenti Stvar je prišla pred- delavski odbor kot posledica revolto mornarjev proti reakcionarnim voditeljem, katere so odstavili in na njih mesta izvolili začasne uradnike. Obenem so se tudi izrekli sa končanje stavke na* vshodu, ako sporna vprašanja prevzame v rešitev delav-aki odbor. Odstavljeni voditelji se seveda upirajo tej akciji članstva ln vztrajajo, da je bila vsa akcija nelegalna. Tudi argumentirajo, da sveaai delavski odbor nima jurisdHrcije nad tem slučajem, ker jo predvsem notranja zadeva unijo. O Josephu Curranu in Jacku Lawrensonu, ki vodita re-belno mornarje, pravijo, da aploh nieta Člana mornarske unije. Odbor ja sa vrgel oba trditvi. Ns sa-slišanjo jo posval obe skupini, da doftena; akoima jurisdikcijo nad tem alučajafe.. Notranji boj namreč izvira predvsem radi odnošajev odstavljenih vpditeljev s plovbnimi interesi.- Rebelai mornarji pravijo, da voditelji unije zahtev članstva niao sploh nikdar upoštevali. Tudi jim niso predložili v potrditev nobene kolektivne pogodba. 8 paroplovbnim družbam ao jih enostavno sklenili ter, članstvo potom informirali, pod kakšnimi pogoji bodo delali. U-nijo eo vladali prav po hitlersko. Curranin Lasvrenson Hta članom odbora povedala, da bi se članst- vo z vblltvijo ne mogio izrieblti nezaželjenlh voditeljev, čeprav je v večini proti njim. Iznebiio se jih je s posebno proceduro, ki je v očeh korupcionistov — "ilegalna". Na zaslišanju ¿e prišlo tudi do incidenta, ko je odstavljeni David Grange potegnil revolver in zagrozil Hymanu Glicksteinu, odvetniku sačasnth uradnikov unije, da ga bo ustrelil, "če ga ne preneha gledati." Proti Grange-ju so bili predloženi tudi dokasi, da je v Marcus Hooku, Pa., dobil policijo sa iagon "nezaieljenih organizatorjev iz mesta." Z delodajalci je bil vedno v intimnih stikih in je za svoje prijatelje lahko vsak čas dobil brezplačne vozne listke. * Glickstein je rekel, da bodo predloženi tudi dokasi. is katerih bo razvidno, da so bili odstavljeni unijski voditelji v korum-piranih zvezah s paroplovnimi linijami. Velesile tekmuje« jo v oboroževanja Mrzlična gradnja novih bojnih ladij Waahlngton, D. C. — (FP) — Kakor hitro je potekla pogodba o omejitvi oboroževanja na morju, so ae države, ki so sklenilo to pogodbo, vrgle v novo .tekmo. Kongres je že pooblastil predsednika Roosevelta, naj odredi gradnjo dveh bojnih ladij, ki bo vsaka stala $50,000,000, po svoji uvidevnosti. Gradnja ae bo najbrž pričela že to pomlad. Združene države imajo sedaj 807 bojnih ladij, ki predstavljajo 1,070,000 ton. Sklad, ki ga je določil kongres, predviduje gradnjo 96 novih bojnih ladij v treh letih. Velika Britanija ima Sli boj-rtlh ladij s tonažo 1,222,104 ih zgradila bo nadaljnih 78 ladij. V tem letu bo zgradila sedem kri-Žark, 25 rušiicev in tri ladje ss prevažanje letal. Njena oborožena sila na morju šteje 97,890 mož in 3500 častnikov. Japonska se je vrgla v to tekmo s dvesto bojnimi ladjami. V tem 4n prihodnjih dveh letih bo zgradila 31 novih ladij, aa kar bo potrošila $218,500,000. Na programu je konatrukcija dveh drednavtkt vsaka bo imela 35,-000 ton. Francija ima 173 bojnih ladij. Parlament je pred nekaj tedni dovolil $572,000,000 sa gradnjo novih bojnih ladij. Pomorska armada se bo v tem letu povečala na 64,000 mož. Italija in Nemčija ne zaostajata v tekmi. Prva ima še zdaj 206 bojnih ladij, slednja pa 59. Obe državi sta določili ogromne vsote za povečanje oborožene sile na morju. V smislu angleško-nemške pogodbe ne sme Nemčija povečati tonaše svojih bojnih ladij nad 420,000 ton. Mirovne organizacije so alarmirane zaradi te oboroževalne tekme na morju, ki se je razvila med velesilami. Ta ne obeta nič drugega kot uničevanje Človeških življenj v novem krvavem plesu, ki prihaja. Srečna mamica ".No, Tonček, to so bili pri vaa doma veseli, kajne, ko ste dobili novega sinčka?" "Da, očka je bil zelo vesel, ampak mamica Še ne ve nič o tem, ta je v sanatorlju." • Kdo drug? "Francek, kdo pa Je danes v šoli največ znal?" — Gospod u-čitelj, mama!" Glaaovi is naselbin (Nadel javsnj« s t. »trasi.) toda "njegovo veličanstvo" ga je |K>milo«tilo že v septembru 1906. Zelo redko se je dogodilo, da je kajser Wilhelm koga pomiloatil. Ko je "Hauptmann von Koep-penick" študiral v "peržonu", se je zanj zbiral sklad. Posebno ženske so tekmovale med seboj vae od premožnih vdov do aa-mio so si želele njegove roke. Katere ga je dobila, knjižica ne pove, ker je bila prej saplenjena predno je prišel junak na proato. Andrew Maren. Predpuatna veselica 8. D. v Pittsburghu Plttaburgh, Pa. — Vabilo na maškaradno veselico, katero prU redi Dramatični in gospodinakl klub Slov. doma na 67. cesti dne 4. februarja svečer, pričetek ob 8. uri. Uljudno se vabi vae rojake in rojakinje is Pittsburgha in okolice, da se udeležijo te predpustne veselice, na kateri bo veliko rasvedrila aa odraale in mladino. Igral bo alovenaki orkeater, Slovenian Radio Acea, Frank in Joe. Kuharica pa imajo na programu, kot običajno sa pust, okusen prigrlsek. Pridite vsi, posebno Člani Slov. doma, ker to podjetja si uši vsem enako. V Jem naša društva lahko zborujejo ln širijo napredne I* deje, katerih Še veliko potrebujemo val delavci. Ako hočemo biti uspešni na delavakem polju, moramo tudi skupno sodelovati. ^ Anna Klan, 118. LISTNICA UREDNIŠTVA Milwaukee, J. U.: Dokazov nI, na gole govorice In ugibanja pa ne damo nič. • ■ Ali ata ša naročili Prosveto In Mladinski llat svojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? To Ja edini dar trajna vrednost I, ki «a sa mal denar lahko pošljeta svojcem v domovino. Metropolitan Opera Zvezdnik * pravi, čemu daje prednost lahki kaji I M- O milijona delavcev^ ¡ic .bi "či. Sta se znašla v gozdu, njuni "<«rji pa so še dvakrat ustre-'b v zrak, ds ju prestrašijo/ slanei v državni zbornici so sdsj predložili resolucijo, ki zahtevs preésksvo omreženjs delavcov. Pol bo iztfibilo zaslužek - Wsshingten, D. C. — (FP) — Dobro nsmasana demokratska večins v nižji kongresni zbornici je strla opozicijo članov progresivnega bloka, ki so zahtevsli, naj kongres dovoli $1,040,000,-000 za financiranje gradnje relifnih del v tem fiskalnem letu. Določila je le $«60,000,000 za WPA in druge federalne reJffne ustanove. Pb izjavi H. L. Hopkinsa, načelnika federalne relifne administracije, bo n ¿oral odsloviti okrog 600,000 delavcev, ki so zdsj u pošteni pri gradnji relifnih del, do 1. julija- Delavaka zveza, organizacija brezposelnih, je protestirala proti redukciji števila relifnih delavcev, a*ni ničesar dosegla. Senst bo nedvomno odobril akcijo nižje zbornice. Kongresni k Thomss Amlie. progresivse is Wisconsina. ja v teku vroče debate dejal, da jo dobil zapriseženo izjavo, da je dvanajst oseb podleglo stradanju v preteklem letu samo v enem o-kraju države Colorade. "Sit sem še govoranc hinsveev, ki stalno naglašajo. da vlsds ne bo dopustila. da bi kdo živsi v pomanjkanju". Je dejal Amlie. "Ljudje, ki Imajo visoke pocicije. odklanjajo odgovornost sa oskrbo breapo sel nih. Zommkmjo ss. da bodo in-dustrije absorbirale tisoče delavcev v tem letu. dasi ne vidijo nobenegs snomenjs. ds se bo te zgodilo." Lauritz Melchior pravi: ••JSajhujio preiškuinju, ki jo lahko dam elgmrofi, je potk miti njen uNnvk na moje grlo /to urah na/Mrnlh sir u-krnj. Hrrprlfial »rrn se, tlo lahko kolo pronot* to preiakuln fa. In eato, fMutll ni»**m »talnn kodllrr, §o ml hnrky Str ¡k h I juho »ar a tli m njega grlo. In «/uM/ne, loko tudi moji ioni. Ko ss vrneva p Kvropo, nikdar ne poeobho VBOtl t »t» ho) dobro »ologo l.urkl**," m NfodvUen pregled ja Ml pml kratkim storjen mod profesijoiiuliiimi moškimi jn ženskami * »dret« nlkJ, zdravniki, predavatelji, znanstveniki Itd. Izmed onih, It« s# rekli, dn kade riča.) "Vzemi lopato, mrha. in iz-kopiji tu v zemljo luknjo. Mogoče te bo p<»g!ed na svoj IsNtni grob izpametoval." Itak je o-trpnil. a surova Geyerjeva brca mu Je dokazala, da se Zimmermann ni šalil. "Tukaj! Zafni!" Geyer mu Je pokazal revna tla v kotlini. S palico je površno za* risal pravokotni prostor v velikosti običaj nege grobe. "Dva mola od prvega voza sem Kopij ite! Takoj T K rieh Riemer in Willi Kneif, ki ju je Geyer s okretom slave označil, sta pritekla. Isek in «»ba tovariša so začeli kopeti jamo. > Vlažna in trd«» oteptana zemlja je bila zelo odporne. Veuder je troje kopeCev Se po kratkem času stalo do kolen v /ami. Kmalu so se pogreznili do bokov. Potem do prsi. To se Js zdelo Zimmermannu dovolj. "Ven vi dva!" Je sapovedal. Kneif in Kieger sta se zavihtela na obrobek in sta se vsa zmešana uvrstila med oatalo moštvo. Izak je oprt na svojo lopato o• stal sam v jami. Zimmermann je |H»gledal svojo trtev. "V lezi se. Izak!" je za po ved al četovodja. Iz njegovega Jaane-ga glasu Je zvenela neizprosna volja po ponižanju človeka, po njegovem uničenju. Izak se Je zdrznil in ga preplašen 1 m »gledal: "Da bi se vlegeir Je jecljal. Ze J« Geyer skočil k njemu v jamo, pograbil ga Je sa ramena in ga je potisnil k Uom. "Vlegel se bnš. da! TI pes ti-(lovski r Izak Je pokleknil. Njegove roke so ae proaeče dvignila ("Pod drugačnimi okolščlnaml bi ae zdek» to teatralično," Je pomialil Martin, ki Je bil stopil k Tobi-Ju In mu nehote krčevito etienil roko. V tem trenutku se obup-its liakove gesta ni zdela niko-mu t teatralična.) "Ne, prosim, ne, ne ,. ,H "Krik sivolasega moža ni vzbudil v SS-srcih sočutja, pač pa nestrpnost. "Se boš končno vlegel!" Je za-rju! Geyer In Je vrgel ihtečega moža na vlažna tla v jami. Izak ni več kričal, ko mu je rjavo-arajačnik s pestjo potisnil glavo k tlom. "Sem zdaj, vidva!" je zapo-vedal Zimmermann. Počasi sta stopila Kneif' in Rieg» r naprej. Geyer Je zlesel, a , . . . , lz Jame. Skupina okrog Goe- *1TiJfcZS* P™^*1 v bela Je molče stala gori nad Jetnika nista pogledala drug drugega. Kakor dva avtomata sta naenkrat začela gibati s svojima lopatama. Srebrno le-skeča se kovinasta res lopat se je zagrizla v nasip zemlje, ki Je ležal pred njunimi nogami. Prva gruda, prhka, črna in mokra, se Je zrušila v Jama Sledila je tretja, četrta, deseta. ^ Visoko nad barjem je viselo julijsko eolnce. Nebo, ki ni bilo na njem nobenega oblačka, je sijalo v bledi modrini. Tam zadaj nekje' v borovja so peli jetniki. > tam spodaj v jami je ležal otrpel^ brez vsakega upanja, štirii nit irideeet letni "varstveni" Jetnik, Izak Bierbaum in je čakal svojega konca. Prvi lučaji zemlje so ga zadeli na noge, na trebuh, odaka-kovali od sten, razpršili se po njegovem obrazu. V štiriogla-tem koščku neba se mu je naenkrat zazdelo, da vidi postave dveh ostarelih deklet, ki sklonjeni naprsj, s preplašenimi 0-brazi, gledata k nJemu v jamo. Saj je vendar njun brat, njun zaščitniki Ne razumeta, zakaj se jima je moglo kaj takega storiti. In naenkrat zagleda med padajočo zemeljsko gmoto globoko vdrte, tople oči in starika-vo, izbrazdano lice avoje matere. Spet se zdi sam sebi čisto majhen, nebogljen, varstvs potreben, Mati pregiblje ustnice, zapeti mu hoče uspavanko. Poteze njenega obrasa pa naenkrat otrpnejo*. Njene oči ae razširijo in iz njih sije strah. Vidi, da je Izak odrasel mož, ki se te stara, da je ves pobit, v raztrgani obleki, v laseh se mu drti kurje perje, leži na barju, na dnu črne Jame. Vidi, da ga hoče tivega »grebsti. Izaku je, da bi kričal. A o n ne kriči. Upa, da bo izgubil zavest. Vendar ne ve, je li to zavest, ki gs zapušča . . . Zdaj ee ne bo več upiral. Dovolj je. Grude padajo. To je, kakor da bi se potapljal. Naj prvo dosetejo valovi usta. ' Potem gredo preko nosu. Končno pokrijejo obraz. Vse . . . - Zgoraj js nastal prepir. Zemlja več ne pada. it Kako strašno prestati, ko «Je njegov obraz bil te napol pokrit. Zdaj je samo še vprašanje minut. Glasovi mučiteljev' tulijo. Slišijo se u-darci. Tovariši so se branili, da bi mu zaaipali glavo. To jf lepo od njih; Sploh so tovariši bili dobri k njemu. Ampak, to zdaj nima več nobenega pomena. Proti oborotenim zverem ne morejo neoboroteni nič opraviti. Novi udarci, krik in stok. A-ha! Spet so> začele grude padati. In zdaj se vsipava, kakor hudournik, zemlja od vseh strani, po nogah, po prsih in — po obrazu. Nehote je začel vleči svoje roke iz močvirske zemlje, ki ga je vedno tesneje obvijala. Osvobodil si je nos in je polotil redko mrežo svojih prstov čez zalepljen obraz. Tetko je, se mirno predati smrti, tudi če vemo, da je vsak gib obrambe brez smisla. In hoče zdaj umreti. A roke in noge ae ne pokoravajo njegovi utrujeni volji. Venomer podrhtvajo in krčevito fu-vajo sem in tja. Od zgoraj se Je rasločno videlo, kako se v na-kupičeni zemlji nekaj giblje in melje, kakor krt pod krtino. "Se več zemlje!" Je rjul Zimmermann. "Več, več t" Geyer je sam začel z lopato pomagati in Je suval vedno nove gmote barske semlje preko roba v jamo. Doli v jami je kup zemlje vedno bolj mrzlično in intenzivna podrhteval. Potem se Je zaslišal slaboten, kašljajoč glaa. ni bil krik, aamo poskus kričanja, ki Je mahoma zamrl. je zarenčal strmino. "Zagrebite ga!" To je sapovedal Zimmermann. Oba ujetnika sta držala lope-ti v rokah in se niata ganila Stala ata Um. bleda, neodločena, kakor da niata rasumela. Tedej Je široko in krakajoče za donel od zgoraj Goebelov glas: "All naj vama pomorem, faio- _ ta?" i Geyer Je vrgel pellco od sebe k° Z eno samo kretnjo Je snel pu- ^ Ji J?^ Mki ^ ško s rame. Cev Je n. meri I ^¿ÄTil r ^ proti letnikoma V/ ______i». 1 .. „ . . a€I» «n saj ste mu odgovo- Tempor j« siknil skozi so- rili T N«* •U...- M^Tr "Pny " "" * Ui tudi nemir, "Dovolj ima." Geyer. Kneif in Rieger sta kakor na povelje apustile lopati in sta ae obrnila prod. Gledati to podrhtavanje. pod naraščajočim kupom semlje. Je bilo strašno. Mir in tišina, ki eta temu sledila, sta bila neznosna . . . —/»o Svobodi. St. F.: Pel minul v bogastva Spotoma sta se ustavila pred zelo imenitno delikatesno trgovino in si hrepeneče ogledovala, kar je bilo v izložbi. "Nekaj bi bilo treba kupiti za večerjo," je dejala tena možu. "Tu hočeš kupiti za večerjo? Tu je vse trikrat dražje ko drugod." "Le poglej tale liptavsld sir, lep je in 10 dkg velja samo 4 din. "Prosim te, v takšni dragi trgovini bi naju čudno pogledali, če bi hotela kupiti samo liptav-ski sir/' "Le pojdi z menoj!.. ." Pet prodajalcev ju je pozdravilo tako vljudno Ju spoštljivo, da se je možu ¿delo, kakor bi sleparil, ko se daje častiti kakor bogataš, a bo večerjal samo lip-tavski sir Toda žena ni izgubila samozavesti. "Imate te zgodnje sadje? Potrebovala bi košarico češenj." Prodajalec, ki jima je atregel, je skesano pogledal. ; < "Zelo mi je žal, gospa, toda ladje iz Kalifornije niso prištele zaradi velikega viharja." ' "Iz Kalifornije? Kalifornijske češnje bi nam itak ne ustrezale, ker jemo v tem letnem ča-au samo japonske .'. . Ampak vsaj jagode imate?" Obraz prodajalčev ni bil le skesan, temveč obupan. "Strašno mi je tal, gospa. Toda zaradi slabega vremena so se zakasnile tudi pošiljke iz jutne Italije. Lahko pa vam postrežem s prvovrstnim ananasom. Z rdečim vinom ali pa s šampanjcem, je izboren." > "Hvala, od šampanjca dobim zmerom izpuščaj na obrazu." "Samo s sladkorjem, je tudi zelo okusen." 1 "Vem, toda mojega moža peče po njem zgaga." Medtem si je žena dobro o-gledala trgovino, in ko je zanesljivo vedela, da tudi redkvice nimajo, je vprašala s prezirljivim glasom: "Upam, da imate vsaj redkvico .. ." Prodajalec je obupno sklenil roke. "Gospa ima danes nenavadno smolo. Se redkvice nimamo. Vrtnarji pravijo, da so jim sadike zmrznile v rastlinjakih." Mož je spoznal taktiko svoje žene. Zdaj se je vzravnal tudi on in odsekal razgorčeno: "Ampak . . . pojdiva te . . . sploh ne razumem, čemu imate prav za prav odprto prodajalno, ko nimate meseca februarja niti češenj niti Jagod!" Prodajalci bi se bili najrajši v tla vdrli, tako jih je bilo sram. 2ena se je obrnila, kakor bi hotela oditi, a nenadno se je sklonila nad kupček liptavskega sira, kakor da aa je šele zdaj opazila. "In tole ... kaj je to?" "Liptavski sir." "Čudno ... Se nikoli nisem slišala o liptavskem siru. Je to dobro?" "Namate se na kruh in je zelo okusno." "No, pa mi dajte 16 dek." Cez nekaj minut je odšla iz trgovine, vzvišena kakor kraljica. Na ulici je prijela svojega mota pod pazduho in mu navdušeno zrla v oči. "Ti, Gojko. tebi se niti ne sanja. kakšna slast je to, če Človeku zavidajo pet minut njegovega bogastva." Moi je malomarno odgovoril: "2e vidim da bomo od danes i naprej vsak dan večerjali lip-, tavski sir." -- ' Zamenjava Dreta sicer ni vzorec lepotca, nasprotno, ljudje trdijo, da je grd kakor smrtni greh, drugače j je pa aelo prijazen. Zadnjič Je obiskal prijatelja, ki ga ie dol-1 go ni videl. Takoj mu predstavijo triletno Mimico, ki ga prestrašeno poglede. "No. Mimica." jo izpodbudi mati. "daj strlčku ročico!" . Otrok ae pa ne zgane. "Ali ae me morda bojiš T vpraša Dreta. "Tisto pe te ne," odvrne Mi-miesi "saj sem ti tudi zadnjič dala v zoološkem vrta benamo." Komik Je srečal na cesti prijatelja, ki ga Je vprašal: "No. kako se ti godi?' "Uvala, boge ko ¿utri. TOREK, 2. FEBRUARJA WARjaJ ■¿^Srl Ivi Skupina stavkarjev, ki ao okupirali tovarno Brownhill & Kram Hosiery Co. v Philadelphiji, Pa- Ne T7*~ ■ ISIS ite stižnji neprebave TRINERS ELIXIR OF BITTER WINE Želodčno I — Pilite po brezplaCen vzorec — zdravilo iskreno priporočano Triner's Bitter Wine Ca ' 544 S. WeU« St., Chicago, 111. • Send me s free sample. • Name ___ j^Addreas . — , |Pri vwh drugtstih NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa li. redne konvencije se lahko naroči na list Prosveta is prišteje eden, dr m. tri. štiri ali pet činnev is ene družine k eni narst. nini. Ust Prosveta staas sa vse ensko. ss člane ali nečlane $6.M n aae letne naročnino. Ker pa člani ie ptačajd pri aeesmentu 91.» n tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedsj nI Taroka, reči. da je list predrsg ss člane S.N.PJ. Ust Preevata Je vaša lastnina ia geteve Je r vsaki družini nekdo, ki bi rad čita! liet vaak dsn. Ceaa Jet Za Cicero ia Chicago Je....$7JI 1 tednik in..............tM Ž tednika in.............5.11 • S tednike In............. SN 4 tednike In.............2.71 ........... — 5 tednikov in............LSI Zs Evrope Je. .............$».00 Izpolnite spodnji kapon, priložite potrebno vsoto deneaja ali Mod« Order v pisma in si aaročite Prooveto. Net, Id Je vsšs lastnina. I Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člai SNPJ, sli če so presall proč od družino ln bo sshhovsl ssm avo j list tednik, bode morsl tisti član is dotlčno družino, ki Ja tako akupn« naročena na dnevnik Proaveto, to takoj ns in an i ti opravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listo Prosveta. Ako tega ne aton, tedaj mora upravniitvo «nižati datum sa to vaoto naročniku. —__________________JL_ .. - . N_ PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Uwndalo Ave, Chicago. I1L Priloženo pošiljam naročnino sa liet Prooveto voeto $....,...... *> ....................................ČL druitva it........ Naslov .....,,...,.............................................. Za Zdraž. države in Kanado. $4.M 1 tednik ia..............4.8S I tednika ia.....*.......Ml t tednike ia.............MS 4 tednike In............. 1.20 I tednikov In............ nič Ustsvite tednik in gs pripišite k moji ssročninl od sledečih f lasa» moje družine: .........................................ČL društva it......... .........................................ČL društva št......... *)•••«......................................čl. druitva št......... •>...............................'..........ČL draitvs it........ .............................Država ..................... Nev naročnik..................Star naročnik..,.................. XW»»»»»W»»«»li»>MM liSMMM«» .......... TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice lu shode, vizitnice, čssi knjige, koledarje, leteke itd. v slovenskem, hrvatri slovaškem, deškem, nemškem, angleškem jeziku in ' VODSTVO T18KAKNE APKMKA NA CLANbl S.N.PJ., DA TISKOVIN« NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Ceaa amera* untjako delo prve vrste ' * Tliite pe iaformecije na naslov t S.N.P.J. PRINTERY W57-5S SO. LAWNDALB AVBNUE J Telefon Rockwell 4901 CHICAGO, IM» Tam ae doke ne ielta feed! vse estaeene pejeaa'* Naročite Mladinski Ust naiboliši omv»t»* s»1"»»—w' M«», M^UVI^I