PRIM
»1*031Nl
■ tl M' A (>
PREDAL 4?
DNEVNIK
TRST, četrtek 7. septembra 1961
Abb nS?5?na.V Kotovim
Leto XVII. - St. 212 (49B6)
«SVSST - Cena 35 lir
Nevezane države zahtevajo svojo udeležbo pri iskanju rešitve vseh mednarodnih vprašanj, ki so povezana z mirom in varnostjo
Nehru in Nkrumah sta včeraj izročila Hruščevu poslanico miru - Kennedyju bosta poslanico izročila Sukamo in Keita 12. t. m. - Tito je izročil poslanikoma ZDA in SZ prepis poslanice, predsedniku Varnostnega sveta pa je v imenu konference poslal opozorila na nov francoski napad v Bizerti - Udeleženci konference so opozorili na vsa tista mednarodna vprašanja, ki jih je treba nujno rešiti, da se preprečijo nepopravljive posledice
Zaključna izjava
BEOGRAn <0d naSesa dopisnika) tonierencji ■ 6' ~ Kakor že včeraj javljeno, se je 1 »biavn lzvenblokovskih držav končala pozno pono-, Pr«lsertni!,Poziva mirii in skupne izjave.
Tito republike mar. ---------------------------
^Poldne ,spreJel danes t»*?°s!anika ZDA
Sfske
ČUP;!eva,
Georgea
*ga
v Beo-Kennana in ‘oeva YelePoslanika » Prepis nt.nma ie izr»-?a V iLP'Sem- W ju bo-Stoence Pdeležencev iy!u Predse^? Kenne-hv8rn° in n j Ind°nezi j e k blike Man Pr/dsednik re-?,^fievu ni Modlbo Keita,
J')ske viariP predsednik in-smrh. mc*e Nph^,, i ------
na Hrušče-
GaneNNtm in pred'
nt“»«uikr“h v
a6ta n«Posr»riyja’ nai zafr
.nainujbe!šp,a P^pjanja rodnih	aktualnih
čaj o - Yprašanjih, ki
Ih, na sJ^anjo nape-iu m ogrožajo
>nehNk'rZu M°sfcve sta
®(o.f $°trai « • sta v m odpotovala
POV;
te v
Moskvo: Kri
takoj po
Bttodnika arr,elj obiskala
čila > kate«V3etske vlade k:.	^teremn	____
'H, p>0, lr7remu sta izro-1® enake vse-
VA Jienn^o predsedniku
ti l; J •
‘kno^ncc	udeležen-
ci CnJ’ilobok° ^skrb-’®di odjjeo/, Poslabšanja M .a>no“ Pfiožaja in za-IfWU' *Smn °9roža mir **j ki na r°bu nove pnr, ar°2i svetu in
'K\ia Zol-noma se «-
5ssh tad<isa ekscelenca
~ da se
>0 Joložoi° st™šnemu raz-SStl’, k' l°hho ne /<\»	’ih mi Po-
ftie	edek naših na-
l!^ IYhStankn J)?1stavl^a vpra.
Sll CbcJTitva- G°-
>ilj ,Sl„ °° V asa eksce-katnV da bi se iz-N»l0{ %l?trofi- Toda u-il ,#et ?”0st krize, ki
IS],/C izorZ nu)'no Potre-S	d°9odveTno takšnemu
S nlV’ ki bi to 2* in 8 fclikp o6 ’’ aPeI'-J* bi ."“dali,,,- s.lIe< da obno-°ite *e odstT,el° pogajanja. Ko8" *»et«n?la nevarnost
>6. *‘o»ilo Jn da bi člo-n eio 2ahteJla pot miru-S i° n«*! am°, nai se >%«* Va°0Sredna pogaja-I	~?kscelenco in
t C	t oziroma
lV]u med Va-tn predsedni-
i i t l1 i>l	0u	danes
l ttinCrih ^čnejših dr-vekt„e- Ker t ključ miru
miri 0h«Vda™
Vre-
k - do ia9atp ^ Qi°vestvo iz d")' i»Ust«arinm mu omogo-’<i t.’n rni »n Žiri „
Sl SC-	smo,
‘<V-	<°	^
<£■
Pismo pisano
Ut.d°me "ul!* in tž stra.
hS l d tUdi iz
1»? liintlTedeh ’ se naide !!rof„ n»„j 1 se čloueš-strašno ka-
za mir na svetu.»
Zaradi dogodkov v Bizerti je predsednik tuniške vlade Burgiba odpotoval danes zjutraj, prej kot je bilo to predvideno, v domovino. Zaradi njegovega odhoda je bila odpovedana napovedana tiskovna konferenca.
Po končanem delu beograjske konference voditeljev držav in vlad izvenblokovskih
držav so danes zjutraj odpotovale iz Beograda številne delegacije, med njimi Afganistana, Gvineje, Saudove Arabije, Tunizije, Iraka, Gane, Indije, Alžirije in Burme, Predsednik republike Cipra Makarios je odpotoval v Zagreb, od tu pa na kratek počitek na Brione. Kralj Nepala Mahendra je odpotoval na lov v Belje, predsednik Libanona pa na lov na jelene v Bezdan.
Pred odhodom iz Beograda je predsednik burmanske vlade U Nu vsadil v imenu Burme platano v «Parku miru* v Novem Beogradu.
Po končanem delu beograjske konference izvenblokovskih držav in pred odhodom iz Beograda so mnogi voditelji delegacij v izjavah tisku poudaril pomen konference za stabilizacijo miru na svetu, napredek v mednarodnih odnosih in za reševanje perečih mednarodnih vprašanj. Mnogi voditelji držav so istočasno poudarili potrebo tesnega sodelovanja izvenblokovskih držav, posebno na mednarodnem in političnem področju.
Maršal Tito je po radiu in televiziji izjavil: »Mislim, da smo lahko zadovoljni z rezultati konference. Po mojem mnenju, bo to, kar se je diskutiralo na konferenci, in to, kar vsebuje izjava, ogromne važnosti kot prispevek k okrepitvi miru na svetu..
Šef kamboške države princ Sihanuk je med drugim izjavil, da so dokumenti, ki jin je konferenca sprejela, v skladu z upi vseh narodov, ki stremijo po miru.
Kralj Nepala je predlagal vzdrževanje pogostnejših sestankov med voditelji držav in vlad izvenblokovskih držav, ker bi po njegovem mne-‘ nju podobne konference, kot ie bila beograjska prispevale k ublažitvi blokovske politike in k nadaljnji vskladi-tvi stališč izvenblokovskih držav,	,	,
Predsednik libanonske vlade Salam je izrazil mnenje, da bodo velesile morale upoštevati poglede izvenblokovskih držav, in je izjavil, da je zelo zadovoljen z rezultati konference.
Zastopnik Saudove Arabije šejk Suveil je med drugim izrazil prepričanje, da bodo kot rezultat beograjske konference pristopile k ideji nepovezanosti v bloke še druge države
SfM Belaki?..Washing-d*edn;i. i}l3a sporočila
TO®4.
Sfcma'predla-
.... v — sporočila, '5t.)° sn.„*nnedy z na-
v ZrvArna 'n Modi-*°koii Predlaga i2- septem-
l(Vv» h
!SlYm*riškae ,dodaia. da
»t4 sa Suv., ada °bve-na onmrno >r> Kei-k<ttSe«gl skleP°v fVS, Šesta*- neve' iiia turt-^nedvi® 1 s Predsed.
«t>ah in0bve^na V Hda je S »,‘hl Npi,r a' da Sta
Vi? akor ek. s u zahtevala lit- v sl ]e orfa Mrusčevom. kaVC0n PosWednik isja-
u>i tre^ m nCl be°sra)"
Usta konte m na svoji ti-rtaklidčUjP° 30- av-
'iVrNfe,-a harodf UJava — rt! enei	zastopani
čft« Sžbi;- ‘ezho po sve-
f*l00t tUdfJO bodisiaten‘ naj 'ti, 0 L svohna pravico tAfb, ^nni Usa°do, da odlo-
ij^ svoi katerem ilr),° svetu ti .način a- lahko izbi-storhV ia. 2e-'»l^sedn^^žeio .VSe mogo' hrt Tito •»’« roi?,Uv, sm°tri.)i 1>5?i‘itii 3e Poslal	mar-
liltSin 'Jdgodki : ZXezi ,2 “rzojavia« Bizerti arhostn„k predsed-
narjem, da bodo sklepi konference prispevali k ozdravitvi svetovnega položaja. Glavni rezultat sestanka — je poudaril Hasan II. — je uresničenje skupnega interesa in stremljenj, ki temeljijo na trdnih osnovah v borbi za premagovanje blokovske razdeljenosti sveta. Države, zastopane na konferenci, so opozorile na pereča svetovna vprašanja in na ta način pripomogle k iskanju možnosti za aktivno zavzemanje velikih sil pri iskanju nujne rešitve za pomiritev na svetu. Po mnenju maroškega kralja spadajo med osnovna svetovna vprašanja splošna razorožitev, borba proti kolonializmu, stalna razširitev gospodarskega in tehničnega sodelovanja ter vprašanje Berlina in Nemčije, Hasan II. je poudaril, da na beograjski konferenci ni bilo nobenih nesoglasij glede na posamezna osnovna vprašanja, ki so jih proučili.
Vsi udeleženci konference poudarjajo v svojih izjavah tisku gostoljubnost Jugoslavije, dobro organizacijo konference in ugotavljajo, da je ozračje prisrčnosti in gostoljubnosti preseglo vsa pričakovanja. Udeleženci konference se zahvaljujejo narodom Jugoslavije in predsedniku Titu za ljubezniv sprejem in gostoljubnost.	B.	B.
Nehru, Haile Selasi, Ben Heaa in Modibo Keita na sprejemu na čast udeležencem beograjske konference
 ..................  mn............................  m
Italijanski socialisti in zaostritev med Vzhodom in Zahodom
Vodstvo PSI se pridružuje pobudi izvenblokovskih dežel v Beogrudu
Socialisti poudarjajo, da bo prišlo do vladne krize, če bodo besedam PSDI in PRI sledila dejanja - Danes izvolitev predsednika in deželne vlade na Siciliji s sodelovanjem KD, PSI, PSDI in PRI
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Vodstvo italijanskih socialistov je danes — na poročilo Nennija — nadaljevalo z razpravo o notranjem in zunanjepolitičnem položaju. Po razpravi, v katero so posegli Lussu, Lombardi, Foa, Cattani, Vec-chietti in Valori, so izdali sporočilo, v katerem se podčrtava, da je »proučitev novih elementov, ki so nastali v teh poslednjih tednih v notranjem in zunanjepolitičnem položaju potrdila stališča, ki jih PSI zagovarja glede naj večjih aktualnih vprašanj.
»Stališče socialdemokratov, republikancev in ono
demokristjanske levice potrjuje veljavnost in pravočasnost resolucije o nezaupnici v sedanjo parlamentarno večino in glede vlade, ki jo ta izraža, in ki jo je PSI predložil poslanski zbornici v preteklem juliju.
«Ce bodo dejanja sledila besedam, bo postala neizbežna
kriza večine in vlade, ki so Maroški kralj Hasan II. je.se ji v preteklem juliju, na današnji konferenci v ho- ognili z dozdevnimi razlogi, telu «Metropol» izjavil novi-1 in bomo spet predlagali tisti
 ...................................................................................  i.....
preobrat v levo, ki so se mu do sedaj ognili, in katerega bistveni značaj je PSI večkrat označil. V ta namen bo PSI vsestransko okrepil svojo dejavnost.
«Na mednarodnem področju se je kriza, ki izhaja iz vprašanja Berlina zaostrila zaradi zavlačevanja s pogajanji in zaradi vrste enostranskih dejanj sile, ki so poslabšala položaj, ne da bi vnesla vanj kakršen koli veljaven element rešitve.
«V takih pogojih vodstvo PSI ponovno poudarja nuj-
nost pogajanj, brez vsakršnega predhodnega pogoja; pridružuje se pobudi beograjske konference izvenblokovskih dežel za takojšen sestanek med SZ in ZDA in za konferenco, lci bi z rešitvijo berlinskega vprašanja odprla pot ponovni proučitvi in re-
Odmevi na beograjsko konferenco
Glasnik bonnske vlade daje	pozitivno
Adenauer zatrjuje, da vojne ne bo - Kennedyjev odgovor na kanclerjevo pismo - Foreign Office o nujnosti pogajanj s SZ
te0s^ln?stnega
»K
!Wih £ deUvcev 3 pSkUaPi' d«! esleh .	,• Po do-
C 20 avci, r bili ubiti rtfVr,en,h pa je W dru8‘h
ca
«Aav *.vla<i . v°diteljev dr-V ' 5. ^ je ‘^blokovskih di v ,stila na v h u«o °tirn Var«8 in prek
HsNcm; Prekršit tn' svet
ie n premipa
<fvl4d*istva n*P°fedna “dklani {ranco-n. <h ,;klepova ^vajarrje ^ n- arno.. skupsčme ed5ta>?i;_ eka sveta,
“stavija
uevarnost
BONN, 6. — predstavnik za-hodnonemškega zunanjega mi-nistrstva je izjavil, da je zvezno vlada z zadovoljstvom sprejela končno poročilo konference izvenblokovskih držav v Beogradu, katerega vsebina je, v pretežnem delu važnih vprašanj, v skladu s stališči bonnske vlade. Predstavnik j<5 zlasti podčrtal naslednje točke:	1.	Vlade	izvenblokovskih
držav menijo, kakor to meni zvezna vlada, da je mednarodna napetost posledica nasprotovanja med Vzhodom in Zahodom. 2. Nevtralne države so obsodile ne samo kolonializem preteklosti, ampak tudi neokolonializem v vseh njegovih oblikah. 3. Izvenblokovske države so poudarile, da nemškega vprašanja in vprašanja Berlina ni moč rešiti ločeno, ampak le v širšem okviru, kar je Nemška zvezna republika vedno zagovarjala. 4. Zvezna vlada hkrati pozdravlja poziv izvenblokovskih držav o prepovedi jedrskih poizkusov.
V govoru, ki so ga prenašale vse nemške radijske postaje, je Adenauer ponovno izrazil prepričanje, da «v kolikor je mogoče predvideti, ne bo prišlo do vonje«. Sovjetske «grožnje» glede le-
talskih koridorjev so za A-denauerja poskus izsiljevanja, da bi «svet pristal na diktat Moskve«. Kancler je tudi zatrjeval, da so tudi izvenblokovske dežele v nevarnosti, njihova neodvisnost pa da je zavarovana samo v kolikor se Zahod upira ZSSR. Adenauer je še dejal, da bo konferenca zunanjih ministrov 14. t. m. v Washingtonu «zelo važna« ne le kar zadeva nemški narod, ampak kar se tiče ((celotnega atlantskega zavezništva« Nato je Adenauer celo zatrjeval, da je Zahodna Nemčija »olajšala pogajanja med Vzhodom in Zahodom s tem, da je pristala že vnaprej na neko določeno število koncesij vštevši to, da ne izdeluje atomskega orožja«.
Po mnenju Adenauerja je zavezništvo med Zvezno republiko in ZDA ((prisrčno in trdno, kakor še nikoli«; to mu je baje ponovnrf potrdil Ken nedy v svojem pismu, ki ga je prejel danes. V svojem govoru je Adenauer omenil tudi pismo, ki mu ga je poslal bivši ameriški predsednik E: senhower.
V bonns’l:h vladnih krogih izjavljajo, da predsednik Ken nedy zagot.flja v zzojem pis mu Adenauerju, da je priprav-
ljen pogajati se s Hruščevom, da pa se tega ne sme tolmačiti za slabost. Kennedv poudarja v svojem pismu solidarnost med ZDA in Zahodno Nemčijo in izraža željo, da bi ostal še nadalje v tesnih stikih s kanclerjem.
V zvezi s stališčem de Gaul-la, ki je tudi na svoji včerajšnji tiskovni konferenci ponovil svoje znano stališče glede pogajanj s SZ, ie predstavnik B'oreign Offieca danes izjavil, da ne namerava komentirati de Gaullovih izjav, češ da nasprotuje običaju diskutiranja izjav državnih poglavarjev. Vendar pa v političnih krogih prevladuje mnenje, da se v Londonu ne strinjajo celoti z de Gaullovim stališčem glede berlinske krize, teb krogih poudarjajo hkrati da je treba upoštevati pritisk zahodnega javnega mnenja, k zahteva, naj vlade skušajo doseči rešitev s pogajanji, pred no se bo položaj še poslabšal
Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je na tiskovni konferenci potrdil, da bodo «v kratkem« poslali v Moskvo odgovor na sovjetska noto od 2 t hi., {i se nanaša na pravice fi-bod-Th veles:! no uporabe letidsklh koridorlcv za civilni premet v zahodni Berlin.
šitvi splošnih vprašanj, ki zadevajo ohranitev miru.
Vodstvo PSI poziva na koncu k okrepitvi borbenosti na vseh področjih in v vseh smereh«, da bi preprečili nevarnosti, ki obstajajo spričo sedanjega položaja in da bi iadovoljili potrebam delovnega ljudstva«.
V zvezi z jutrišnjim zasedanjem sicilske deželne skupščine, na katerem bodo izvolili novega predsednika dežele in novo deželno vlado, so se danes sestali v Pa-leirAu demokristjanski deželni poslanci in odobrili sestavo deželne vlade s sodelovanjem poslancev KD, PSI, PSDI, PRI in neodvisnega levičarskega poslanca D’Anto-r.ija. Iz poluradnega vira se je izvedelo, da bodo demo-kiistjanski poslanci baje kandidirali političnega deželnega tajnika poslanca D’Ange-la za predsednika Sicilije.
Pod predsedstvom poslanca Coralla so se danes sestali tud:	socialistični poslanci;
ndar pa bodo šele jutri določili predstavnike PSI v novi deželni vladi, ki bo izvoljena na jutrišnjem zasedanju skupščine.
Politični tajnik KD Moro Je danes obiskal voditelja PIJ Malagodija, s katerim je izmenjal misli o političnem položaju. Po razgovoru je Malagodi izjavil novinarjem, da so govorili zlasti o vprašanju sicilske deželne vlade, ki je Malagodiju še posebno pri srcu. Malagodi je še dodal, da bo v kratkem sklical na sejo vodstvo PLI in liberalne parlamentarce, nato pa šc glavni odbor PLI, da bi »ocenili položaj in sprejeli zadevne sklepe«.
Po razgovoru z Malagodi-jem. je Moro odšel v Camil-iuccio, kjer se je sestal s člani vodstva stranke, ki so sedaj v Rimu, hkrati pa mu ie D’Angelo poročal o položaju na Siciliji.
A. P.
 #»--------
Sartre poudarja pomen beograjske konference,
RIM, 6. — »Konferenca izvenblokovskih držav v Beo-
giadu je izrednega zgodovinskega pomena, in pomeni velik prispevek k borbi člo-
nes dopisnikoma »Tanjuga in »Borbe« v Rimu znani francoski književnik in filozof Jean Paul Sartre, ki je dodal' «Za zelo pozitivno mam dejstvo, da iz beograj ske konference ni izšlo poj movanje o tako imenovanem sožitju med dvema blokoma kot politiki nepovezovanja temveč prvenstveno trdna volja po miru in borbi proti kolonializmu kot glavnemu sovražniku svobode in neodvisnosti narodov.« Sartre je nadalje poudaril, velik pomen poziva na pogajanja, ki ga je konferenca poslala Ken-nedyju in Hruščevu. Sklep jugoslovanske vlade o priznanju alžirske vlade je Sartre ocenil kot pravilen in je poudaril, da ima Alžirija vso pravico do neodvisne zakonite vlade, ker ta predstavlja široke množice alžirskega ljudstva.
MOSKVA, 6. — Nocoj je bil v Kremlju sprejem na čast Nehruju, ki je prišel danes na uraden obisk v Moskvo in ki je — kakor znano — skupno z Nkrumahom izročil Hruščevu poslanico miru beograjske konference.
Skupna izjava udeležencev konference se glasi: ((Konferenca državnih poglavarjev in predsednikov vlad nevezanih držav in držav, zastopanih po svojih opazovalcih, je bila v Beogradu od 1. do 6. septembra 1961, da se izmenjajo misli o mednarodnih vprašanjih in z namenom, da se na čim učinkovitejši način prispeva k miru, k varnosti sveta in k miroljubnemu sodelovanju med narodi.
Državni poglavarji in predsedniki vlad nevezanih držav so se sestali v trenutku, ko se je mednarodni položaj poslabšal in ko je svetovni mir resno ogrožen. Globoko zaskrbljeni za prihodnost miru, izražajoč željo ogromne večine človeštva in zavedajoč se, da v sedanjem trenutku ne more noben narod in nobena vlada odtegniti odgovornosti za ohranitev miru na svetu, udeleženci konference, po proučitvi sedanjega stanja v mednarodnih odnosih in tendenc v današnjem svetu, izjavljajo naslednje: 1 ((Državni poglavarji in predsedniki vlad nevezanih držav, upoštevajoč krize, ki vodijo svetovnemu spopadu v prehodnem razdobju med starim sistemom, ki temelji na nadvladi, in novim sistemom, ki temelji na sodelovanju med narodi in ki temelji na svobodi, enakopravnosti in socialni pravičnosti, ki vodi do blaginje; upoštevajoč, da imajo dinamični proces in oblike socialnih sprememb pogo-stoma za posledico spopad med starim sistemom in novimi nacionalističnimi silami, ki se razvijajo, in upoštevajoč, da se trajen mir lahko doseže samo, če bo nasprotje med starim in novim sistemom ustvarilo svet, v katerem bodo popolnoma odpravljeni nadvlada, kolonializem, imperializem in neokolonializem v vseh oblinah; upoštevajoč resno nevarnost, ki o-groža mir na svetu v tem trenutku spopadov v Afriki, Aziji, Evropi in Latinski A-meriki, in da ni mogoče izključiti možnosti, da nasprotovanje med velikimi silami lahko pripelje do svetovnega spopada; upoštevajoč, da popolna odstranitev vzrokov spopada pomeni odpravo kolonializma v vseh njegovih oblikah ter sprejem in uveljavljanje miroljubnega sožitja na svetu; upoštevajoč, da se na podlagi načel miroljubnega sožitja in v tej prehodni in nemirni dobi lahko u-stvari trdna podlaga za sodelovanje in za bratstvo med narodi, izjavljajo naslednje: 1. Nikoli ni vojna ogrožala človeštva s tako katastrofalnimi posledicami kakor dandanašnji, in hkrati ni nikoli človeštvo razpolagalo z močnejšimi silami za odpravo vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih vprašanj.
Imperializem peša. Kolo-
ženi so bili veliki uspehi v borbi mnogih narodov za na-lodno neodvisnost in za njih enakopravnost. Hkrati dajejo narodi Latinske Amerike naraščajoč prispevek izboljšanju mednarodnih odnosov. Temeljite socialne spremembe na svetu še dalje spodbujajo na ta razvoj. Vse to ne samo spodbuja na konec razdobja nadvlade nad narodi, temveč tudi omogoča, da miroljubno sodelovanje med_ narodi, ki temelji na načelih neodvisnosti in enakopravnosti, postane neogiben pogoj za svobodo in napredek.
A — Udeleženci konference tudi ob tej priložnosti svečano potrjujejo svojo podporo izjavi o neodvisnosti kolonialnih dežel in narodov, ki je bila sprejeta na XV. zasedanju glavne skupščine Združenih narodov; priporočajo, naj se kolonializem nemudoma brezpogojno, popolnoma in dokončno likvidira, in so sklenili, da bodo zastavili skupne napore, da se odpravijo vse oblike neokolonializma in imperialistične nadvlade.
B — Udeleženci konference zahtevajo, naj se takoj u stavijo oborožena dejanja in zatiralni ukrepi kakršne koli oblike proti odvisnim narodom, da se jim nudi možnost, da bi uživali pravico do popolne neodvisnosti, do miru in svobode, ter zahtevajo, naj se ozemeljska celovitost narodnega ozemlja teh narodov spoštuje. Sleherna pomoč, ki jo katera koli dežela daje kolonialnim silam, ki izvršujejo taka dejanja, je v nasprotju z listino OZN. Ob popolnem spoštovanju ozemeljske celovitosti vseh držav zavračajo države udeleženke konference z vsemi sredstvi
sleherni poizkus priključevanja.
C — Borba alžirskega ljudstva za svobodo, samoodločbo, neodvisnost in celovitost narodnega ozemlja, vključno Sahare, je za države udeleženke konference pravična ’n neogibna borba in so zato odločene nuditi alžirskemu liudstvu vso mogočo podporo in pomoč. Državni poglavarji in predsedniki vlad izražajo zadovoljstvo zaradi dejstva, ker so se te konference udeležili zakoniti predstavniki Alžirije pod vodstvom predsednika svoje začasne vlade.
D — Države udeleženke konference opozarjajo z veliko zaskrbljenostjo na razvoj dogodkov v Angoli in na nedopustne zatiralne ukrepe, ki jih izvajajo proti angolskemu ljudstvu portugalske kolonialne oblasti, in zahtevajo, naj takoj preneha vsaki nadaljnje prelivanje krvi angolskega ljudstva in naj se temu ljudstvu ponudi pomoč vseh miroljubnih dežel, zlasti članov Združenih narodov, zato da bo angolsko ljudstvo brez odlašanja lahko ustanovilo svobodno in neodvisno državo.
E— Udeleženci konference zahtevajo, naj takoj preneha kolonialna okupacija in naj se vrne ozemeljska celovitost deželam Azije, Afrike in Latinske Amerike ter naj se umaknejo tuje vojaške sile z narodnega ozemlja teh dežel.
F — Udeleženci konferen» ce zahtevajo, naj se francoske oborožene sile umaknejo z vsega tunizijskega ozemlja v skladu z zakonito pravico Tunizije do popolne narodne suverenosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
uiiimHiiiiMHiliitiiHmmmHmiillMiiiiimlmilMHMiHiiMiimminiiiiiiimMHMiiMMiimiiiJiii
Goulart zapriseže danes
BRASILIA, 6. — Jutri zvečer ob 23,30 (po srednjeevropskem času) bo predsednik Joao Goulart zaprisegel na skupnem zasedanju brazilske poslanske zbornice in senata. Oblasti nameravajo dati velik poudarek investituri novega predsednika.
Do sedaj še niso sprejeli nobene odločitve v zvezi z i-menovanjem novega predsednika vlade. Spričo splošne o-pozicije proti kandidaturi admirala Peixota, ki je predsednik socialdemokratske stranke ni pa poslanec, morajo sedaj baje izbrati med predsednikom senata Mouro de Andi adejem in laburističnim poslancem Santiagom Dantasom, ki ga je bil Quadros imenoval za predstavnika Brazilije pri OZN. Dantasa podpirajo tako kakor tudi vo-
konservativci
 __________*	____ jaški krogi; toda po splošnem
nialnV imperiji in druge obli- I mnenju je njegov najnevar-ke nadvlade' nad narodi v nejši tekmec guverner zvezne Aziji, Afriki in Latinski Arne- države Bahia Juracy Magal-
riki postopoma izginjajo zjhaes.	.	.. ,	.	.
Dose- Na svoji prvi tiskovni kon-
lltlllllllllllllUIIIIIMIIIIItlllrflllUII
zgodovinske pozornice
Velika Britanija ne bo obnovila poizkusov z jedrskim orožjem
Včeraj četrta jedrska eksplozija v SZ ■ Japonski protest pri ameriški vladi ■ Članek «Izvestij» o predlogu ZDA in Anglije
WASHINGTON. 6. ška komisija za atomsko energijo je danes sporočila, da je davi eksplodirala v Sovjetski zvezi četrta atomska bomba v atmosferi. Poročilo dodaja, da je eksplozija nastala vzhodno od Stalingrada, t. j. v evropski Rusiji, medtem ko so prejšnje eksplozije bile na področju Se-mipalatinska v Sibiriji. Tudi četrta bomba je bila srednje jakosti.
Predstavnik Foreign officea je danes v Londonu izjavil: «Po tretjem jedrskem poizkusu, ki je bil izvršen včeraj v SZ, je ameriški sklep povsem opravičen. O tem smo bili obveščeni. Kar se nas tiče, nimamo trenutno nobenega načrta za obnovitev jedrskih poizkusov«.
Razen tega je predstavnik izjavil. da je britanska vlada vedno pripravljena skleniti pogodbo o ukinitvi vseh jedrskih poizkusov.
V Novem Delhiju je predstavnik indijskega zunanjega
Ameri- sferi: to je naša splošna in na- ne bo nikoli sprejelai tega
vešlva proti vojni. Pojav no-j ministrstva v zvezi z ameri-vh težav na svetovni pozor- jkim sklepom, da obnovi jedr-nici kakor tudi njihova nu- ske poizkuse izjavil:	»Indija
lunja je najpomembnejši r.v nasprotuje obnovitvi jedrskih -gedok druje polovice dv .jse-■ poizkusov, pa naj se ti izvaja-tega stoletja,« je izjavil da- jo pod zemljo ali pa v atmo-
čelna politika.«	.	.
Kakor poročajo iz Tokia, je japonski zunanji minister v današnjem razgovoru z amerisKim poslanikom izrekel nezadovoljstvo, ker je ameriška vlada sklenila obnoviti jedrske poizkuse, in je zahteval, naj ta svoj
sklep znova prouči. Zunanji minister je tudi izjavil, da j -ponska vlada ne more °d°b^a' vati nobene vrste jedrskih poizkusov spričo posledic, ki Jin imajo za usodo človeštva D(> dal je, da bo japonska vlada uradno protestirala proti ameriški odločitvi.
V zvezi z anglesko-amen-škim pozivom SZ, naj prekine jedrske poizkuse v atmosferi, pišejo današnja »Izvestija«, da gre za farizejski predlog. Clan-kar pravi, da je ameriška vlada podala hinavsko oceno sovjetske odločitve, da preizkusa jedrsko orožje. List dodaja, da je Kennedy že napisal ukaz o obnovitvi podzemeljskih jedr-skih poizkusov, ko sta amen-ška in angleška vlada sporočili svoj «iažni» predlog za u-stavitev jedrskih poizkusov v atmosferi. »Obe vladi, nadaljuje list, sta bili gotovi, da SZ
predloga, in ZDA so čakale u goden trenutek za obnovitev jedrskih poizkusov.« Po mnenju lista je smešno govoriti o jedrskih poizkusih v laboratoriju, kakor omenja izjava Bele hiše.
Finančni odbor ameriške predstavniške zbornice je odobril danes kredit 2,352.601.000 dolarjev za dejavnost zvezne komisije za atomsko energijo.
Odbor priporoča pospešitev proizkusov z jedrskim orožjem in je določil 30 milijonov dolarjev v ta namen.
TUNIS, 6.	— Predsednik
Burgiba se je danes vrnil s svojim spremstvom iz Beograda v Tunis. Vrnil se je predčasno v domovino zaradi zaostritve krize v Bizerti in je zaradi tega odpovedal tiskovno konferenco, ki je bila določena za danes popoldne v Beogradu.	,	.
V Bizerti je še vedno zelo napeto. Prebivalstvo pričakuje hujšega. Tudi v političnih krogih vlada zaskrbljenost. Zato se z veliko nestrpnostjo pričakuje jutrišnja izjava Bur-gibe.
ferenci po svojem prihodu v zvezno prestolnico je predsednik Goulart izjavil med drugim: »Ce bo parlamentarni režim prinesel Braziliji mir, ki ga tako potrebuje in ki si ga vsi tako želijo, bo že s tem doprinesel svoj znaten delež.« Goulart je dodal, da je od trenutka, ko je prispel v Brazilijo, imel edini cilj _ mir, spravo v deželi in spoštovanje ustave. Nekemu novinarju, ki mu je dejal, naj pošlje pozdrav delavcem, je Goulart dejal: »To storim rad, ker so delavci izvršili pomembno vlogo v obrambi ustave; toda svoj pozdrav pošiljam tudi vsem Brazilcem, delavcem in delodajalcem, vojakom in nevojakom, ki so prispevali k ohranitvi nacionalne enotnosti in miru v deželi.« Predsednik je hkrati pripomnil, da j« bilo zadržanje brazilskpga tiska med krizo, po njegovem mnenju, «povsem hvale vredno tako zaradi njegove privrženosti spoštovanju ustave, kakor zaradi pozivov, ki jih je naslavljal razsodnosti in proti vsakršnemu ekstremizmu«. Na koncu se je Goulart opravičil novinarjem zaradi svoje u-trujenosti, češ da ves teden ni zatisnil očesa. Preden se je sestal z novinarji, je Goulart sprejel številne poslance, senatorje in politične voditelje.  #»-----------------
Gavin o Alžiriji
WASHINGTON, 6. — Ameriški »'oslanik v Parizu general Gavin je ime| danes dolg razgovor s Kennedyjem. Po razgovoru je poslanik izjavil, da sta de Ganile in njegova vlada odločena najti rešitev za alžirsko vprašanje, tudi če bi to moralo pomeniti «zapustitev Severne Afrike v bližnji pri-hodnjosti«.
Dodal je, da se je prejšnji teden razgovarjal z de Gaullom o obnovitvi jedrskih poizkusov v SZ in je dodal, da je po njegovem mnenju sklep Hruščeva »bolj psihološkega kakor vojaškega značaja«. Dodal je, da je de Gaulle izjavil, da «niso mogoča pogajanja pod grož-njo«.
Nadaljeval je:	»Poudariti
moram, da sta francoska vlada in general de Gaulle u-stvarila nekaj izrednega v izredno kočljivih pogojih tako v Alžiriji kakor v Bizerti. De Gaulle zasluži vse naše razumevanje za njegove probleme. Potrebno je, da se Američani zavedajo alžirskega vprašanja, glede katerega se de Gaulle irudi, da bi ga rešil. Vsekakor je francoska vlada odločena, da ne bo več prenašala finančnega bremena, ki ga predstavlja sedanje stanje v Alžiriji. De Gaulle j® odločen vsiliti čimprej rešitev, tudi če ne bo v int*» resu vseh.«
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
I. sepieui"'-
Bolj široko mednarodno gospodarsko sodelovanje brez političnih pogojev
V kompleksu perečih mednarodnih problemov, ki so jih obravnavali voditelji nevezanih držav na beograjski konferenci, zavzemajo nedvomno pomembno mesto tudi problemi neenakega gospodarskega razvoja in vprašanja, povezana z razvojem mednarodnega gospodarskega in tehničnega sodelovanja, ki so bila vključena kot posebna točka v dnevni red konference. V splošni razpravi so o teh problemih posredno ali neposredno govorili voditelji vseh delegacij, najbolj vsestransko pa jih je razčlenil in predlagal zanje tudi zelo konkretne rešitve predsednik Tito, ki je v svoji razpravi izhajal s stališča, da perečih političnih problemov v sedanjem svetu, problemov kolonializma, neokolonializma, razorožitve in vseh drugih ne bi smeli reševati niti obravnavati ločeno od problemov neenakega gospodarskega razvoja in ločeno od vprašanj mednarodnega gospodarskega in tehničnega sodelovanja, ker gre pravzaprav za vrsto medsebojno tesno povezanih problemov, ki jih je mogoče uspešno rešiti le, če se rešujejo kompleksno. Ta medsebojna povezanost' postane očitna zlasti tedaj, ko skušamo najti rešitev za kateri koli problem, ki danes teži zlasti mlade, razvijajoče se države, na poti k popolni osamosvojitvi, napredku in blagostanju.
Voditelji vseh delegacij na konferenci so svoja izvajanja v zvezi s kolonializmom in neokolonializmom skoraj praviloma zaključili z ugotovitvijo, da je dokončna odprava kolonializma nedvomno v marsičem odvisna tudi od tega, da bodo odpravljene razlike med gospodarsko slabo razvitimi in visoko razvitimi območji sveta. Te razlike so še vedno vzrok številnih spopadov, številnih teženj vmešavanja in vsiljevanja vpliva na notranje življenje nerazvitih držav itd. Sodelovanje razvitih držav z nerazvitimi se kaže kot uni-nost zlasti v Afriki in Aziji, kjer gospodarska šibkost in nerazvitost ne le zavirata osamosvojitev in dosego neodvisnosti kolonialnih dežel, temveč tudi na razne načine omejujeta neodvisen razvoj tistih držav, ki so formalno že dosegle svojo neodvisnost, v katerih pa gospodarska odvisnost pogosto omejuje politično neodvisnost. V tem )e tudi bistvo neokolonializma, da s tem, ko drži formalno osvobojene države v gospodarski odvisnosti od metropole, ohrani svoje gospodarske, s tem pa tudi politične pozicije. To velja tudi za države v Latinski Ameriki, ki prav tako težijo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, katerega pa težko uresničujejo brez zadostne in sprejemljive mednarodne podpore in pomoči.
Ker so potrebe nerazvitih območij zelo velike, je povsem logično, da jim lahko dajo potrebno pomoč tiste države, ki so najbolj razvite, to je predvsem tiste, ki uporabljajo sedaj velika sredstva za oboroževanje. Kolikšna so ta sredstva, najbolj kaže na konferenci nekajkrat omenjeni podatek, da bi že ena desetina sredstev, ki gredo za oboroževanje, omogočila zelo hitro vsestranski razvoj tistih držav, katerih narode še vedno tareta beda ali celo lakota. Seveda pa bi morala biti dana tako pomoč brez vsakršnih političnih in podobnih pogojev, ker bi bilo sodelovanje le tako res plodno in koristno, tako za države, ki bi jih finansirali, kot za izboljšanje splošnega položaja v svetu. Odprava gospodarske nerazvitosti povsod po svetu bi v največji meri prispevala k povečanju možnosti za izmenjavo ter k splošnemu poletu in napredku na svetu.
Tako sodelovanje je lahko uspešno in izključuje diskriminacijo, če bi ga izvajali v okviru OZN, pomembno pa je seveda lahko tudi dvostransko sodelovanje, če ne vsebuje političnih in podobnih pogojev za tistega, ki pomoč sprejema. Hkrati z gospodarskim sodelovanjem z nerazvitimi državami nastaja tudi vprašanje tako imenovanega tehničnega sodelovanja, brez katerega ni mogoče u-spešno izkoriščati gospodarskih sredstev. Program tehnične pomoči v okviru OZN sicer narašča, vendar še zdaleč ne zadošča za kritje potreb. Bes je tudi, da narašča dvostransko tehnično sodelovanje in pomoč, toda tako sodelovanje pogosto prinaša   zaradi nenormalnih mednarodnih odnosov, tudi negativne elemente, kot so medsebojno kosanje in nasprotovanje, vmešavanje v notranja vprašanja, vsiljevanje političnega vpliva itd,, zaradi česar tako sodelovanje včasih bolj škoduje kot koristi nerazvitim državam. Zato bi bilo smotrno še bolj kot doslej zagotoviti tudi tehnično pomoč in sodelovanje v okviru OZN.
Posebno pozornost so n«
konferenci posvetili tudi gospodarskemu sodelovanju med nevezanimi državami, ki se kaže kot nujno v sedanjem mednarodnem položaju — v blokovski razdeljenosti sveta, ki vedno bolj zavira gospodarsko sodelovanje in tesnejše povezovanje gospodarstev posameznih držav v okviru svetovnega trga. Ena izmed največjih ovir za tako sodelovanje je po mnenju predsednika Tita ustanovitev skupnega trga, OECD in SEV ter podobnih organizacij z blokovskimi koncepcijami, ki diskriminirajo tiste države, ki niso njihovi člani, to pa so predvsem neblokovske države. Zaradi teh in nekaie-rih drugih vzrokov bi bilo treba gospodarsko sodelovanje med neblokovskimi državami zastaviti najširše in z njim zajeti razen vseh nevezanih tudi vse druge nezadostno razvite države, ki bi bile pripravljene tako sodelovanje sprejeti. To ni potrebno zato, da bi ustanovili nov zaprti trg, temveč ravno zalo, da bi pomagali odstraniti ovire in razcepljenost v svetovnem gospodarstvu in da bi pripomogli k temu, da bi bile vse države udeležene v mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Tako sodelovanje ne bi smelo imeti le regionalen, temveč v določenem smislu tudi univerzalen značaj, hkrati pa razen gospodarskega tudi velik splošno politični pomen.
Položaj v svetovnih gospodarskih odnosih je trenutno nedvomno zelo težaven in pomeni enega izmed poglavitnih vzrokov za številne probleme, ki bremene mednarodne odnose. Svetovni trg in gospodarski odnosi sploh so razdeljeni z raznimi pregradami in nosijo v sebi številne težnje k zaprtim sistemom in ekskluzivnostim. Posledica tega je med drugim tudi, da sedanji svet nima niti ene univerzalne ekonomske organizacije. Zato bi bilo velikega pomena, če bi se razen nevezanih držav tudi vse tiste sile na svelu, ki jim .e do bolj univerzalnega gospodarskega sodelovanja, zavzele bolj kot doslej za ustanovitev univerzalnih ekonomskih organizacij na raznih področjih gospodarskih dejavnosti, bodisi v pkviru OZN ali izven nje. Svetovna konferenca, v kateri bi proučili vse važnejše gospodarske probleme, bi bila lahko pot, po kateri bi se čimbolj uspešno lotili urejanja teh problemov. Tudi za tako konferenco bi bila OZN verjetno najprimernejše mesto.
Pomembno področje mednarodnega sodelovanja posta-a vedno bolj tudi sodelovanje v zvezi z uporabo a-tomske energije v miroljubne namene. Krepitev sodelovanja na tem področju predvsem z nezadostno razvitimi državami, bi bila nedvomno velik prispevek k mednarodnemu sodelovanju ne samo v ekonomskem, temveč tudi v vsakem drugem pogledu. Nedvomno so povsem utemeljene in upravičene zahteve za pravičnejšo razdelitev in uni-verzalnejšo uporabo vseh znanstvenih pridobitev, ki so pravzaprav pridobitve celotnega človeštva.
Sic transit gloria...
...
Iziava nevezanih
Bila je nekoč med največ-jimi, najmodernejšimi in najlepšimi transatlantiki, sedaj pa jo bodo razdrli in porabili za staro železo. To je neizogibna usoda ladij. Ta usoda je doletela tudi ladjo Conte Grande. Kakor Con te Biancamano je tudi ta lad-
4III1IHIIMIIIIIII1IMIIIIIIIUIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII1I
ja bila zgrajena leta 1928. Razume se, da je bila krasno opremljena. Toda med vojno je postala ameriški vojni plen in bila je prevozna ladja za vojake. Ko so jo PO vojni Američani vrnili, jo je 1500 delavcev v genovskih ladjedelnicah popolnoma prenovilo in mo-
derniziralo. Toda v nadaljnjih desetih letih se je dopolnila doba te ladje, kajti prišle so nove, drugačne, kot Cristrforo Colombo in Leonardo da Vinci. V ladjedelnicah pa delajo še druge ladje, medtem ko Conte Grande odhaja.
(Nadaljevanje s 1. strani)
G — Države udeleženke konference zahtevajo, naj se tragični dogodki v Kongu ne ponovijo, in menijo, da je dolžnost svetovne skupnosti storiti vse mogoče, da se izbrišejo posledice in da se prepreči sleherna nadaljnja tuja intervencija v tej mladi afriški državi ter se Kongu omogoči, da svobodno stopi na pot lastnega neodvisnega napredka, ki naj temelji na spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti.
H — Udeleženci konference odločno obsojajo politiko rasne diskriminacije, ki se izvaja v Južni Afriki, in zahtevajo, naj se ta politika nemudoma opusti. Ugotavljajo, da politika rasne diskriminacije, naj se izvaja kjer koli, predstavlja hudo kršitev listine Združenih narodov in splošne izjave o človeških pravicah.
I — Države udeleženke konference svečano poudarjajo popolno spoštovanje pravic etničnih in verskih manjšin, ki morajo biti zaščitene proti zločinom genocida in proti sleherni drugi kršitvi njih te meljnih človeških pravic.
L — Udeleženci konference obsojajo imperialistično politiko. ki se izvaja na Srednjem vzhodu, in izjavljajo, da dajejo vso svojo pomoč celotni vzpostavitvi vseh pravic arabskega ljudstva v Palestini v
			
Statistika nesreč v hribih
Od začetka sezone do L septembra so gore zahtevate65
V masivu Mont Blanca letos za 50 odstotkov več nesreč kot lani - Na Resegonu je našla smrt neka 71-letna ženska, ki se je sama odpravila na pot proti vrhu
RIM, 6- — Ljubezen do alpinizma je bila tudi letos vzrok številnih smrtnih nesreč. Od začetka sezone do 1. septem-ora je bilo v gorah 65 smrtnih žrtev in še mnogo oseb je bilo več ali manj hudo poškodovanih.
Področje, kjer je bilo letos največ smrtnih nesreč, je masiv Mont Blanca. Tu so namreč nesreče po številu narasle za okrog 50 odstotkov v primeri s prejšnjimi leti. Vzrok za ta porast je treba isfkati tudi v vremenskih razmerah, ki so bile mnogo boljše kot v lanskem letu ter tako privabile mnogo vej ljudi v hribe. Od 65 smrtnih nereč jih je bilo kar 47 na področju Mor.t Blanca, od ostalih 18 pa 8 na Tridentinskem, 6 v Dolomitni v Južni Tirolski, 3 v Valteilmi ter 1 na hribu Re-segone pri Leccu.
V masivu Mont Blanca je biio med žrtvami 40 odstotkov pravih alpinistov in 60 odstotkov turistov. Najbolj žalosten dogodek, ki mu je z napetostjo sledila vsa Italija in Francija, je bil vzpon Wal-terja Bonattija, Andrea Og-gionija in Roberta Gallienija, ki so odšli 9. julija, da bi se vzpeli na Mont Blanc po o-srednjem grebenu, pa so po nekaj dneh izginili. Pridružili so se jim še štirje Francozi:	Pierre Mazeaud, Pierre
Kohlman, Antoine Vielle in Robert Guillaume. Dne 16. julija pa je prišlo do tragičnega zaključka tega poskusa: u mrli so namreč Oggioni,
 ..................      milnim
Herriotova modrost
Razorožitev velja vedno za 2. osebo
Izšli bodo utrinki, ki si jih je veliki politik zapisoval in jih shranjeval
PARljZ, 6. — Edouard Iler-riot, ena izme<j najbolj pomembnih političnih in intelektualnih osebnosti tretje in četrte republike, je na tem, da štiri leta po smrti postane moderni Guicciardini,
List. «Candide» namreč javlja, da bo založba Hachette čez mesec dni izdala zbirko vseh beležk in utrinkov, ki si jih je Herriot, leta in leta zapisoval na lističe, ki jih je i-mel potem shranjene v neki «skrivnostni» črni škatli.
»Candiae« navaja nekaj primerov bistrih opazovanj velikega državnika.
«Glagol »razorožiti se» je nepravilen v vseh jezikih. Nikoli se ne sprega v prvi osebi, v preteklem ali sedanjem času, temveč skoraj vedno le v prihodnjem času in v drugi osebi. Nikoli se ne reče «jaz se razorožujem« ali «jaz sem se razorožil« temveč «ti se boš razorožil«.«
«Treba bi bilo imeti pravico obsoditi na smrt iz intelektualnih razlogov,«
»Senat:	zbor ljudi fiksnih
idej, pri katerem na srečo skrbi za izboljšavo znatna u-mrljivost«
«Minist«r brez listnica: to, kar se v »logu restavracij i-menujc »tkitra«,*
»Strašna toda resnična stvar; imajo za bolj zakonito državljansko vojno, nastalo zaradi idej, kot mednarodno vojno z ozemeljskimi nameni.«
Guillaume, Vielle in Kohlman.
Na Tridentinskem pa je bilo letos znatno manj nesreč kot prejšnja leta, namreč 8 mrtvih in 7 hudo ranjenih. Nekatere od teh žrtev so bile neprevidne, ko so hotele trgati planike. Manj smrtnih žrtev je bilo tudi zaradi večje zrelosti, ki so jo pokazali izletniki s tem, da so se pustili voditi po domačinih in vodnikih.
V hribih Valtelline je našel smrt neki 24-letni Triden-tinec, ki se mu je zdrsnilo in se mu je potem cepin zaril v prsi, ter dva Nemca, katerih trupel pa niso našli.
Tudi okrog Lecca je bilo letos manj nesreč. Na južni Grigni, imenovani tudi «Gri-gnetta«, ni bilo letos nobene žrtve. Reševalci so morali sicer večkrat nastopiti, vendar nikoli ne zaradi smrtnih nesreč. Edina žrtev je bila na hribu Resegone blizu «Buco della Carlotta« kakih 1500 m pod vrhom. Sliši se kar nekoliko čudno, da je tu postala žrtev neka 71-letna ženska, ki se je sama napotila po poti proti vrhu.
Tudi v Dolomitih in Južni Tirolski je bilo manj nesreč kot prejšnja leta. Vzroka sta dva: zaradi neprestanih atentatov je bilo manj alpinistov in turistov in zanimanje alpinistov se je sploh letos u-smerilo k Mont Blancu,
V prejšnjih letih je bila vzrok mnogih nesreč neizkušenost posameznih oseb ali skupin, ki so se lotevale težavnih in nevarnih poti ali pa so hotele nabirati planike po krhkih skalah. Do nesreč je nadalje prišlo pri poskusih prvenstvenih vzponov ali prvih ponovitev slavnih vzpo. nov v Dolomitih. Letos pa je bilo malo takih poskusov in skoraj vedno so se jih lotevali preizkušeni italijanski li tuji alpinisti.
Lov zločinca s helikopterjem
PALERMO, 6. — Težko je ubežati, če te lovijo tudi s helikopterji, kakor se je to dogodilo Giuseppu Schiettinu, ki se je dve leti skrival. Ko so ga hoteli karabinjerji 8.
oktobra 1959 aretirati, je začel streljati in jim je ušel. Tako je nad njim visela obtožba poskusa umora nekaterih karabinjerjev. Te dni so ugotovili njegovo prisotnost na Madonijah in izvedli so proti njemu obširen pogon s pomočjo helikopterjev. Ko je zagledal karabinjerje, je zbežal, toda potem se je moral ustaviti na robu nekega prepada. Pred kratkim je bil Schiettino zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožbe, da je sodeloval pri zločinu, ko je bil neki Lombardo najden mrtev in izmaličen na železniški progi Lascari-Cefalii.
 «»-------
Podnevi in ponoči na oknih
PARIZ, 6. — Fernanda Bou-carta so imeli v Suresnesu za zelo marljivega delavca. Podnevi je po devet ur na dan umival okna hiš in uradov. Ponoči je pa delal še »izredne ure«:	razbijal je okna,
kjer se mu je zdelo najbolj »zanimivo«, hodil v prostore ter odnašal vse. kar je bilo kaj vredr.*>. Preteklo noč je hotel s pomagačem odnesti blagajno, težko 90 kg. Ropot je zbudil vratarja, ki je poklical policijo. Sedaj bo Bou-cart užival tudi nekoliko dopusta, seveda v ječi. Njegov pomočnik pa je pobegnil.
Zaplet z izplačili dobitkov totocalcia
RIM, 6. — Zadeva z izplačili dobitkov totocalcia za 27, avgust se je zapletla in sedaj bodo zmagovalci morali s tožbo uveljaviti svoje pravice. Nekateri so namreč začeli trditi, da bi se moral glasiti rezultat Napoli - Alessandria J in ne X. Ta tekma namreč ni bila prvenstvena temveč pokalna. In ker se je zaključila nepdločeno, so morali določiti zmagovalca s streljanjem enajstmetrovk. Po pra vilih totocalcia pa velja rezultat, dosežen v redni tekmi, zato je bil objavljen kot pravilen rezultat X. Tisti, ki so se pritožili, so obenem zahtevali od sodišča v Rimu se-kvester vsote, določene za dobitke. Posebna komisija je si-
cer pritožbe zavrnila, toda ler je sodišče denar sekve-striralo, je CONI ustavil izplačila. Seda.', bodo zmagovalci klicani pred sodišče ali pa bodo tudi iahko sami nastopili v obrambo svojih pravic, ko bodo tisti, ki so se pritožili, pred sodiščem v Rimu pričeli proces.
Ločitev od moža že toda od draguljev...
MILAN, 6. — Milansko sodišče se že dolgo ukvarja i dragulji, ki jih je Don Jaime Borbone, vojvoda Segovie ter prvorojenec bivšega španskega kralja Alfonsa, daroval svoji bivši ženi grofici Dampierre kot poročno darilo. Jaime je začel pravdo zaradi draguljev že 1. 1952 po razporoki, ki je bila izvedena v Romuniji Dragulje zahteva nazaj, češ da pripadajo španski kroni in jih je on imel v posesti kot prvorojenec Alfonsa. Očitno pa se grofica ne namerava kar tako ločiti od draguljev kot se je ločila od moža, in trdi, da dragulji ne spadajo španskemu kronskemu zakladu. Sodišče je osvojilo njeno trditev ter je v oktobru lani zavrnilo zahtevo Jaima in ga obenem obsodilo na sodne stroške. Toda kdo bi se zado-
oljil z razsodbo prvega sodišča in tako je Jaime vložil priziv, O pritožbi bo razprav-
Prepogosti so na cestah prizori, kot ga kaže slika: blizu Saronna sta trčila dva avtomobila. (Posledica — tri oseb« mrtve)
skladu z listino in z resolucijami Združenih narodov.
M — Države udeleženke konference menijo, da ustanavljanje in vzdrževanje tu-, ih vojaških oporišč na ozem-ju drugih držav, in še posebno proti volji narodov, predstavlja očitno kršitev suverenosti teh držav. Države udeleženke konference dajejo vso podporo državam, ki skušajo doseči odpravo teh oporišč. Pozivajo države, ki imajo oporišča na tujih ozemljih, naj resno proučijo možnosti odprave teh oporišč kot prispevka k svetovnemu miru.
N — Države udeleženke kon-1 ference prav tako priznavajo, da severnoameriško oporišče v Guantanamu na Kubi. proti kateremu se upirata kubansko ljudstvo in vlad^ omejuje suverenost in ozemeljsko celovitost te države.
O — Udeleženci | konference poudarjajo svoje prepfičanj'e. da: 1. Vsi narodi imajo pravico do enotnosti, samoodločbe in neodvisnosti, na podlagi katerih lahko odločajo o svojem političnem sistemu brez bojazni in ovir. 2. Vsi narodi lahko svobodno razpolagajo v lastne namene / vsemi svojimi naravnimi bogastvi ob upoštevanju, da ta svoboda ne zmanjšuje dolžnosti, ki izhajajo iz mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ki temelji na načelih vzajemne koristi in mednarodnega prava.
Nobenemu narodu se v nobenem primeru ne morejo odvzeti sredstva za življenje. Države udeleženke menijo, da kubanskemu ljudstvu in vsem drugim narodom pripada pravica do svobodne izbire lastnih političnih in socialnih sistemov v skladu z njihovimi pogoji, potrebami in možnostmi, in ta pravica se mora spoštovati.
P — Udeleženci konference izrekajo odločno nasprotovanje slehernemu ustrahovanju, vmešavanju ali intervenciji pri izvajanju njih pravice do samoodločbe, vštevši pravice do vodstva konstruktivne in neodvisne politike z namenom, da se doseže in zaščiti lastna suverenost.
Q — Države udeleženke konference menijo, da predstavlja razorožitev najnujnejšo nalogo za človeštvo. Temeljita rešitev vprašanja, ki je postalo pereča potreba zaradi stanja oborožitve, se lahko najde po soglasnem mnenju udeležencev samo v splošni popolni m mednarodno nadzorovani razorožitvi
R — Državni ričglavarji in predsedniki vlad poudarjajo, da je treba v splošno -m. popolno razorožitev vključiti, u-kinitev oboroženih sil, uničenje orožja, odpravo tujih oporišč, prenehanje izdelovanja orožja, ukinitev vojaški!^ zavodov z izjepio tistih oboroženih sil, ki služijo k vzdrževanju notranje varnosti, popolno prepoved izdelovanja, posesti in uporabljanja jedrskega ‘ in termonuklearnega orožja, bakteriološkega in kemijskega orožja, odpravo naprav ter izročitev orožja za množično uničevanje, .in njega vskladiščenje,
S — Države udeleženke konference pozivajo vse države na splošno, in še' posebej tiste, ki sedaj izvršujejo polete v vesolje, naj se obvežejo, da jih bodo izvrševale izključno v miroljubne namene. Izražajo upanje, da bo mednarodna skupnost s kolektivno akcijo uspela ustanoviti mednarodni organizem, katerega smoter bo spodbujati in voditi dejanja na področju mednarodnega sodelovanja, zato da vesolje lahko služi v miroljubne namene.
T - Udeleženci konference pozivajo velike države, naj brez odlašanja podpišejo sporazum o splošni in popolni razorožitvi in naj posvetijo sredstva in energije miroljubnim namenom. Nevezane države morajo biti zastopane na
fertnce o razorožitvi potekajo v okviru Združenih , narodov,. Popolna in splošna razorožitev se mora zajamčiti z učinkovitim sistemom inšpekcij in nadzorstva ob udeležbi nevezanih držav,
.1.1 - Udeleženci konference' menijo, da je treba čim prej poopisati sporazum o prepovedi vseh jedrskih m termonu-klearnih poizkusov in torej takoj začeti pogajanja, ločeno ali pa v okviru popolne razorožitve. Medtem naj se proglasi moratorij nad poizkusi za vse atomsko orožje, ki ga morajo spoštovati vse države. —V - Nevezane države predlagajo, naj skupščina Združenih narodov .odobri na prihodnjem zasedanju resolucijo za sklicanje izrednega zasedanja skupščine, da bi razpravljala o razorožitvi pod pokroviteljstvom Združenih narodov, ki bi imela namen dati pobudo za pogajanja o splošni i.i popolni pazarožitvi.
Z - Nevežane države menijo razen tega, da je treba storiti vse mogoče, da se odpravi gospodarska neenakost, podedovana od imperializma in kolonializma. Sodijo, da je nujno potrebno vzpostaviti neko ravnotežje med bogatimi in revnimi deželami. Nevezane ur-žave predlagajo, naj se ustanovi sklad Združenih narodov za razvoj teh dežel. Prav ta-ku naj se uvede ravnotežje v svetovni izmenjavi, zato da bodo lahko imele od nje korist. Ta izmenjava naj se sprosti, da se uvede večja socialna pravičnost.
W - Nevezane države zahtevajo sklicanje mednarodne gospodarske konference, da se odpravi sleherna oblika gospodarskega imperializma. Imeti hočejo možnost, da razpolaga-
nih predlogov za r j,j mednarodnih Vpr* ..njiš' posebej nerešelnia p: med obema blok0®',* vsem hočejo Pok;a?„„ia. t'
vsem uuteju	v	-o
mednarodna vP*a„,sfo ji
je treba čimprej
rej®_
preprečijo nep°Pr®^ Lve: sledice. Nevezane
čejo ustvarit, noveg -
ne morejo biti "*“**'.jo
.	.	^	Ji
avljena
želijo sodelovati z '."pri?
do, ki je Pr*Pr® i,upaoi>
vati k okrepitvi miru na svet l.s* zave hočejo toli«0 ,j'JJ lovati, ker se zave«.-
mir in ustaljenost^. ^ j
odvisna v veliki'"1 nosov med veli;1"1 ,, Udeleženci s0 j*.ji** ra.io načelno veli*0 ločneje zavzeti t* j/g
vprašanj s pogajalk j,):' ne države zahtevaj j 4 pri iskanju rešitev ,,jj narodnih vprašanj, vezana z mirom -*1
jo z gospodarsko in tehnično pomočjo po svoji potrebi.
X - Nevezane države pozivajo glavno skupščino Združenih narodov, naj prouči razširitev Varnostnega sveta ter gospodarskega in socialnega sveta, da se omogoči primernejša udeležba novih afriških in azijskih držav in prilagoditev ustroja glavnega tajništva OZN, tako da bo lahko sorazmerno predstavljalo vsa svetovna področja.
B-l. Tiste države, ki so priznale LR Kitajsko, priporočajo prihodnjemu zasedanju glavne skupščine OZN, naj se predstavnik LR Kitajske sprejme v Združene narode kot edini predstavnik Kitajske.
C-l. Nevezane države so mnenja, da nemško vprašanje ni samo regionalnega značaja, temveč lahko ima odločilen vpliv na razvoj mednarodnih odnosov. Zaskrbljene zaradi razvoja dogodkov, ki so pripeljali do zaostritve položaja, nevezane države, v skladu s pozivom, ki so ga pripravile, pozivajo vse prizadete države, naj se ne zatekajo k uporabljanju sile za reševanje nemškega in berlinskega vprašanja. Ta izjjav^ bo poslana Združenim narodom in tudi vsem. državam sveta. Državni poglavarji in predsedniki vlad nevezanih držav, ki so se zbrali v Beogradu, ne postavljajo konkret-
iiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii dihih iiimmii • •
Montgomcry v
PEKING, 6. " L ? je maršal Mont®0 f spel iz Kantona
sportoi0V*
Kantona ga j" neral Li Ta, P«dse
ske zveze	^
ga mini .trstva. so ga sprejeli 6lbri„a!t ski generali	0f'
pravniir poslov na Stewart.
 «»
Načrt za cvrf
vesoljsko
LONDON, P- 7tv0 , minister za .let, estJ TiiOrneycroft J6jej boroughu sporoči*.
izdelala tretjo ^
C1 j d rakete,
ki jo
eviopski vesoljski
ki 3 k ;emu aaC%'
dal je, da se P°-aJ hi E
pristopiti
«BWe,
timska raketa^ bo prva stopnja, pjit bo izdelala drug0 kete za evropski  «»
Iti!1
Rešil je tri zastrupljene s
CAGLIARI, P- 7 8>| karabinjer Anton10 po neki ulici, Je I nekega stanovanj JI
Ko se je priblizai ,f vil, da so to °tr° trt> | je vdrl ter našo petletna dvojčka s('. mesečno sestrico.
linfige
skoraj nezavestni "L p dušeni s plinona. ji odšla v trgovino la plin goreti. vrela ter začela j p« je pogasila P1,n 1 plin pa je seve° ^jj uhajal. Otroke s° ljali v bolnišnic0- j)
ljalo drugostopno sodišče 27. jySeh konferencah o razorožit-septembra.	Ivi in vztrajajo, naj vse kon-
  .....
V Parizu so aretirali zagonetnega Sacho
Ni še gotovo, če je res on avtor tatvin na Modri obali; baje se policija zanj zanima zaradi neke njegove druge dejavnosti
PARIZ, 6. — »Arsen Lupin Modre obale« ali bolj poznan pod imenom Sacha je bil davi ob 5. uri aretiran v Parizu, v 16. okraju, ki je najbolj elegantna četrt prestolnice. O aretaciji se je izvedelo šele pozno, ker policija drži vso zadevo kolikor mogoče tajno. Kljub temu pa se ve, da je bila aretirana še neka oseba in da so v njegovem stanovanju našli dragulje.
Kdo je Sacha? Doslej njego-vo ime še ni bilo objavljeno. Baje je na policiji izjavil, da je trgovec z dragulji. To so danes objavili tudi neki listi, kar bi lahko konec koncev privedlo do ugotovitve, da je Sacha nedolžen. Vso zadevo dela še bolj zapleteno dejstvo, da proti Helene Chambovet, ki je hranila večji del njegovih draguljev, ni bila napravljena ovadba in so jo takoj izpustili. Pa še nekaj: zdi se. da predstavniki zavarovalnih družb, ki so nalašč odpotovali v Nico, niso med dragulji Sa-che našli tistih, ki so bili v zadnjih letih ukradeni na A-zurni obali, v Parizu in Londonu (najbolj zloglasna je bila tatvina draguljev Sofije Loren).
Danes popoldne je Sacha s svojo sliko izpodrinil de Gaul-la v »manšeti« glavnega popoldanskega dnevnika »Franca Soir«. Policijski komisar
v Nici zatrjuje, da sumi Sacho za znaten del senzacionalnih tatvin na Modri obali, vendar pa takoj dostavlja: «Nlsem pa siguren, da gre prav za človeka, ki so ga v Parizu aretirali.«
Lepi Sacha pa se baje na policiji obnaša, kakor bi bil najbolj nedolžen. «Ne vem, o čem govorite,« pravi. »Nimam kaj opraviti z vašimi zadevami na Modri obali. Naravno je, da imam dragulje, če sem trgovec z dragulji.«
Tisti, ki naj bi bili njegovi pariški kolegi, izjavljajo, da ne poznajo nobenega trgovca z dragulji, ki bi se imenoval S.acha Tedov (to ime je baje po zadnjih informacijah Sacha navedel na policiji).
V nekaterih krogih pa se zatrjuje, da se oblasti zanimajo za Sacho bolj zaradi česa drugega kot zaradi draguljev. Toda, kaj naj bi bilo to drugo delovanje Sache? Tega nihče ne ve in tako je osebnost Sache še bolj zagonetna.  #»------------------
BENETKE, 6. — Vesela vest je prišla dvema angleškima zakoncema v Benetke, kamor sta prispela včeraj. Zjutraj ju je klical telefon iz Londona in izvedela sta, da sla na angleški športni stavi zadela 54.000 šterlmgov, kar je nekako toliko kot sto milijonov lir.
tjlnbfttš ^ hlilin'tfrtLt0 f
Razstava Mantegne otvorjena v Mantovi
MANTOVA, 6. — Predsednik republike Gronchi, ministrski predsednik Fanfani, prosvetni minister Bosco in mnogo drugih osebnosti je prispelo danes v Mantovo, kjer so otvorili veliko razstavo del Andrea Mantegne. Na razstavi je okrog 60 slik, ki se nahajajo po vsem svetu in so gotovo delo velikega mojstra, zbranih 47 slik, ki so last muzejev v Italiji, Berlinu, Bublinu, Londonu, Madridu, Miinche-Parizu, na Dunaju, v Strassburgu, Monterealu in New Forku. Ce ni na faz-stavi zbrano prav vse, je treba to jiripisati nepremostljivim'- težavam, vendar Se bo razstava v prihodnjih dneh še nekoliko obogatila.
Razstavit je dopolnjen«* z velikipi številom slik, risb in fresk Umetni kov, ki so izšli iz Mantegnove šole ali pa so vsaj pod njegovim močnim vplivom, kdt so Gio-vanni in Gentile Fellini, Vi-varini, Lo Schiavone, Marco 7. oppo, Nicold da Verona, Antonio da Pavia in Bonsi-gnori. Razstavljenih je tudi okrog 50 Mantegnovih risb. Razstava bo odprta septembra in oktobra.
Mantegna je živel v 15. in v začetku 16. stol.'tja: umrl je l. 1506.
Z »Romeom in Julijo« je Old Vic pričel gledališki festival v Benetah
BENETKE, 6.	— Včeraj
zvečer je bila v gledališču La Fenice prva predstava XX. gledališkega festivala Biennale. Nastopila je slavna skupina Old Vic iz Londona s Shakespearovo tragedijo «Romeo in Julijan, ki jo je zrežiral italijanski režiser Franco Zeffirelli. (L. 1953 je za britansko pro dukcijo Renato Castellaui napravil film «Romeo in Julija«, ki si je v Benetkah priboril «zlutega lena«), Franco Zeffirelli se je po svoji dejavnosti v Italiji uveljavil v Londonu z režijami nekaterih oper v Co-
,0^ J
vent Gardeno, ^ fnm Vic napravil Z m za nekaj let- jojisL Predstava je g * f poln uspeli. 1 ,0jj, f obeh glavnih ^ M
bila John ^,rIgSt Po današnji V""1
Dench, so tudi šili gledalce.
Po rlnnnšml P rt. J ^
dela
pridejo jf" dneh na vrsto -jp.
stopi raznih s ™
»Avenue
Do»
C»fi P
6 J.
MARSEILLE-Camillo, junak	s^
vih romanov,	.p	J
zgodovini. f'r"	&H*'	/v
Carry-le-Rouet	,fi8	V
seilla je
svojih cest in ,z r, jevitem ž»Pn ro/P a 1*7 ((Avenue ^>on cer',"t'11 v
k nov
li
je komaj neh"' f0 y film, napravil f1' Don CainiHa ^
V Opatiji z"aonSjH f(i ki uporablja-J
UileKtronske	^ f
,ia p i .
REKA,
poteka /H- 'fnai0^ ^
fnenca o cunu. Vdele
znanstvenika	‘^1’j
n
r> ' t ‘J	f f,
11
(0 ,\l l
,,a '.or
organizirali i i Slovanski 0 ,unč.fStl.
v,ko, teicko"* /OJ
tomutizaciJ0 1 »o n,ko. OkioaJ^f piedloženi'1 .,erZe\Ji zastopajo	<	<
je, raziskovalk ^
tovarne
in ki »udir$0$A
;o ter sestaf,,, 0/i
pletene
v sc za o? ganizme, irenujev10
^	i*1\
Dr. ta za saboru, govoru
Culia, „
znanost y f.
je
dr'
nied t“ se ^
tal študij«, '.igi« fi/
s,nviji OVaio^l(Jt‘
ročju an ter upo
te
derne
r“b V ’1W.
tehn^oV
h< .<
črtovanju *„(j|ci^ f
cesov, enerf , ,t>
v brodograd’11 tehniki.
7
ČETRTKOVA ČRTICA
Mvcjnili
V	--
Žarko Petan
J
^onnu^M1- 8 90t0V0sti°
'k»UaiZ J ^ ^ žn'
Morda
tovorila 1° Je V parku na' ženska in P0vsem neznana sta bila mU zatrievala, da
^ilPTekl° S0b0t° d0-
ko „„ ?a sestanek. Ali
ZtT^estudno,
krat, ko le t0 *<o ta-
kt
S4r*“ p,o',art'
*«*0f nek *	vogalu,
** iZd„ f dneVe kupi
h, zjufr . ^tega dnevni-
kn iruLeaegaNin-0P01'
strn vn Nepruetcn Potrdilo ?e dokončna ie >>U vJ°, afiia,‘ ki j° 5° lakoti V isložbi neke' Mej je h.f9a fotografo. Ni W ki up°dobljen mo-Noben !“ 7e bil na los obkčen v v ta ne bi bil kakršne « ockasto suknjo, i#lel bi e,svoi *iv dan ni
Vegova	da	je	ta
„ fotografija.
^osrednt’ da nekfe v > dvojSefni. Žm
“Malo -	■ 3a je na-
l-io ne nepopisno prozo.
ltSa zaveti Se ta človek
J0 Zlobnost trebm m Pridom i , cec časa
** *afc0? fžJfo? Am-zanj ■ veda: izdaja pr'iateije lZsilfufe njegove Vegova ■ m°30če ga celo ! Mirti ^;na nCTede vara
h, ko
^‘ovanHh 76 na službenih rekla, g. ' n* zadnjič ei° na i,,*“ bi7a Ionsko *«» fu » fforafc, če-
^»Itoi000 ve-^
* iv°morn Jasno: bila je
Posle, . '
^tka viti
H
žffod,
VtenZ Z!?el v miru. Kot
« -jcun	(tCLTl	od
.	hi,,j.,	do pozne
enega tre-
. eim n
7e sleherni 2? blodi/
1 '• «ote7P° Cesta71 iw ^ 1,a- Me ,e PTiti sadevi ?•	/e. da bi se
uredilo, če bi ■ lla- Pogledal bi
in
gg vprašal:
H
s*
»n ^	76	b’7	itl07	°*
j *®fc? . :	si	bii	ved-
se ** ‘‘°U k ' irnaš na des-
S2-« * t«di« H/ dnlfc, So t. vše£
V**«!S n°- Si p°-
' hdi . le tvoja že-Tdečelaska? Ali
poznaš mojo ženo? In postavil bi mu še sto podobnih vprašanj.
A podoba je bila, da se je dvojnik spretno skrival pred njim. Kajti vselej se mu je izmuznil, čeprav ga je že večkrat izsledil.
Ko je že docela obupal, da ga bo sploh kdaj videl, sta se nepričakovano srečala v kinu. Kupil je pri blagajni vstopnico za popoldansko predstavo. Nato se je napotil k vhodu. Zagledal se je v ogledalu. Nehote si je segel z roko v razmršene lase, da bi si jih popravil. Toda slika v o-gledalu ni dvignila roke. Takrat je opazil, da ima lase počesane in da zraven vhoda sploh ni ogledala. Tam je stal njegov dvojnik, oblečen kot on v temen suknjič in svetle hlače. Pognal se je proti njemu, a med njima je bil širok zid človeških teles. S silo si je s komolci utiral pot med množico. V glavi mu je kljuvala samo ena misel:	Moram ga dobiti!
Moram ga dobiti!
Se korak ali dva ... Tedaj je ugasnila luč in biljeter je odprl vrata v dvorano. človeška reka se je usmerila v novo strugo. Stegnil je roko kar na slepo in zgrabil dvojnika za ovratnik. Strgal se mu je, pa ga je spet prijel. V temi sta se nekaj časa prerivala, dokler se ni prižgala luč. Možakar, s katerim se je bil v temi tepel, ni bil njegov dvojnik. Bil je veliko manjši od njega in ni mu bil pra'■ nič podoben. Dvojnik je medtem izkoristil zmedo in jo popihal.
Razočaran je šel domov. Žena je že na vratih opazila, da se je nekaj zgodilo.
"Kje si bil?* ga je vprašala.
«Nikjer,* je odgovoril.
"Čudno,* je rekla, «ko si šel od doma, nisi imel kravate.*
©
— Ben, Jakec, počasi vre začenja vojska. Je vre pr. šla prfina do nas.
— Ja, ja! Na Trsteniki jen tam ukuli vre po malem poca. Samo se še neč
ne zna kadu je biu ne kej je tou. Jen se govori vseh sort čakol. Ani pravejo, de je biu an zaje; ani pej pravejo, de so zajci prfina strelali.
— Dandanes se jeh res sliše vseh sorte. Sej smo vsi vre strašno preplašeni jen se nam skori čudno zdi, če je ki kašen krej, kamer ke se neč ne strela. U Alžiri stre-lajo, tam gor u Tirolah strelajo, tam dol u Angoli strelajo jen povsod so pej na-prauleni za strelat.
— Ku denmo reč u J3erlini. Tam jemajo tudi nečko napraulene kanone jen mitre jen cilajo aden na druzga. Za ustrlet kašnega človeka ne manka drugo ku prtisent na petelina.
— Ja, treba prou reč, de ta vesoka diplomacija salabolsko slabo dela za mir. Jen zdej so pej začeli Rusi spet delat šperi-mente sez atomskemi bombami. Jen aden druzmi se očitajo, de je uni kriv. Vsak prave, de uni se neče razorožet, de jema ledi za norca. Jen šjencjati pej pravejo, de je forte nevarno prfina delat šperimente. De se od teh šperimentou taku zagifta zrak. de pole znajo prit ven vse sorte čudne bolezni ku rak al frderbana kri al pej, de ledje ne bojo več mogli rodet otrok. Jen tudi če poče ana tašna bomba u anero kraji, de pole gre tisti zrak ukuli jen ukuli zemle jen de frderba vse ledi brez neč gledat na tu, za kašen partito aden vole al pej kašne farbe je njegova koža. Jen če ti šjencjati pravejo, de so forte nevarni vre samo šperimenti, se misleš, kašen hudič be biu, če be te atomske bombe mečali zares? Jen čeglih je tu taku strašansko ne-
m
varno, vseleh se vsi naprau-lajo, de bojo spet začeli spe-ščavat te bombe. Jest ne znam, de tisteh velikeh ka-porjonou prou ne more srečat pamet!
— Jest be prou rad vedu, al bojo al ne kej poslušali tisto, ke so rekle tiste države, ke so se dobile vkep u Beogradi. Ke uane so rekle, de se morejo Amerikani jen Rus hitro, hitro zment za ustavet tu prpraula-nje na vojsko. Jen zatu bosta šla dva u Moskvo jen dva u Ameriko povedat, kaku jen kej.
— Znaš, dosti je krivo tudi tu, ke vsak misle, de jema samo uan ražon jen vsi ta drugi pej torto. Jen ke jema vsak ražon tudi vsak misle, da jema pravico udart. Jest rečem, de dokler se ne bomo navadli na-malo potrpet aden z drugem, de bo zmiri nevarno za vojsko. Jen pole še zmiri vsi govorimo, de smo za mir; ma za mir ko-ker ga čemo mi. Jen če nima bet, ku čemo mi, alora pej vojska! Taku de danes vre vsi znamo, de če bo vojska, bo samu zatu, de bomo zavgvišali mir. Smo taku veliki pacifisti, de čemo po vsej sili samo mir jen za mir smo prprauleni naredet magari vojsko. Ce jema mir taku odločne zagovornike, smo lahko brez skrbi.
— Videm, Mihec, de si se prou lepu na-vadu govort po diplomatsko. Samo de so tašni diškorši za ano navadno pamet, ku je moja. forte šempjasti.
— Znaš, diplomatske diškorše lahko za-stope samo an nore. Jen morbet, de se vre u teh diškoršeh pozna zagiftan zrak jen de nam je vsem udaru tisti štronejo u glavo. Jen taku, se zna, nam ni več pomoči. Se narbulše be blo, če ne be preveč hodili na zrak jen jemet zmiri pr sebi ombrelo, de te ne pade na glavo kašna kapla radioaktivnega dežja!
Pri shujševalnih kurah ne smemo pozabiti na psihološke činitelje
Najprej je treba najti vzrok «odvišnim kilogramom» - Sama dieta ni priporočljiva ■ Preparati ne delajo čudežev ■ Uspehov ne smemo pričakovati takoj
Zenske, ki najpogosteje iščejo sredstva proti kakemu odvisnemu kilogramu, tožijo nad tem, kako je do tega odvisnega kilograma prišlo ip kako bi ” se ga znebile. Toda preden se tega lotimo, preden se lotimo shujševalne kure, si je treba biti na jasnem za kakšno debelost gre. Najpogostejša <iobilnost» se javlja kot posledica povečanih obrokov hrane, druga «o-bilnost« pa nastaja pri povečani ohranitvi tekočin v organizmu. Slednja je za debele ženske tipična. Zadrževanje tekočin se poveča zaradi obilnega gibanja in zaradi živčnih kriz, izginja pa s počitkom in psihično ustaljenostjo. Ostaja pa tudi debelost, ki se javlja v določenih življenjskih dobah in sicer v klimakteriju in v dobi nosečnosti-
L)a bi se preobilne debelosti primerno otresli, je treba najprej ugotoviti njen vzrok. Nato je treba vzeti v poštev poklic, inteligenco, moč volje, način prehrane in sposobnost avtodiscipline.
Prvi korak pri zdravjenju je v tem, da se določi, koliko smemo jesti in zakaj bomo toliko jedli. Ni namreč dovolj jemati preparate, kot ni - prav samo omejiti hrano. Zenska se laže. odloči za skrčenje prehrane kot moški, teže pa se loti pravega zdravljenja debelosti, kajti debelost je treba zdraviti, ne pa enostavno reči, shujšala bom.
Si strokovnjaki, ki ne priporočajo uporabe preparatov, vendar imajo preparati za hujšanje to prednost, da se z njimi izognemo nevrotičnim pojavom, ki se razvijajo pri ljudeh, ki so bili prej nava-
 ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................    i....................
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHMHmmmiiiiiumiHiiiiHniiiiiiiiitiHiiiiHiiiiMiiiiiiiii
Na obisku pri ^jugoslovanskem Robinzonu» in njegovih sosedih
Slikar	Lazar	Drlj
samotno dela pod vrhom Prenja
 ————
Nikogar ne mara blizu - Dunajski dvorski štipendist - Picassov prijatelj Dosleden rodoljub - Solunski motivi so mu najbolj dragi - Leta se čutijo...
Pred štirimi leri sem skušal pisati o Lnzaru Drljači. Bil pa je v besedah skop in komaj je našel toliko časa, da mi je dovolil par besed. Imel je slab mesec, ne slab dan. Prilagodil se je divjim zakonom planine in čas meri le po meseci-. Kot planinsko rastlinstvo.
Drljača ne ljubi srečanj z novinarji, ki ga preganjajo, odkar je zapustil svoj zadnji atelje v Sarajevu in se odpravil v «divjo prirodo«. Izogiba se nam, pred nami beži, ker ga baje ne razumemo.-,)?
— Pridite drugič... morda v avgustu 1961. Ce bom živ, vam bom povedal o sebi vse...
Tedaj nisem vedel, čemu je
vrhom Prenja, kjer slikar Drljača že 30 let samotno živj in ustvarja
itftiiV V-30-a!L 7 30; Jutranja vs'aif 5;	slovenskih
NuČ^ar
Četrtek, 7. septembra 1961
Trst A	Nacionalni	program	Slovenija
i*- -ja neD • *”**»	12.30:
Vt>kov j*37- 13'30: Har-
bibei 2, glasov; 17.00: la- Laria Parehi/v.
>n ples;
književnost
Stosso
,!S9 V,7 c;
štu-VSega
1f-30:	Bloch:
.št- 2;	18.55:
campa;	i9.io:
h,'"!	svetai	19.30:
NC°°: S^,m na Počitni-
v *L2o-30: stare
db?„ni izvedbi;
StVn1’	v	D	Eme*t
I?, C*«, v d~em
a'tk.i	Ibvst	rugem,	odmo-
nat<> Dunajski
Trst
6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00:	Jutranje melodije; 9.00:
Klasične napolbanske pesmi; 9.30:	Jutranji koncert; 11.00:
Počitniška antena; 11.30: Pevci lanke glasbe; 12.00: Godba in solisti; 12.20: Glasbeni album;
15 15: Na počitnice z glasbo;
16 OO:	Program za otroke;
17 20: Haydnovi kvarteti; 19.00: V svetu jazza; 19.30: Filmske novosti; 20.00: Glasbeni album; 21 00: ' «Turandc>t» — glasba Ferruccio Busoni, «Rita» — komična opera Gaetana Doni-zettija.
II. program
9.00: Jutranja glasba; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Deklica ob 13 predstavlja; 14 00: Naši pevci; 14.40: Orkestri na odru; 15.15:	Koncert
v minaturi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Kratek jazz koncert' 17 30:	Koncert operne
glasbe; 18.35:	Samo glasba;
20 30: ((Hiša punčke« — komedija v 3 dejanjih Henrika Ibsena; 22.25: Večerna glasba.
III. program
17.00:	Koncerti Arcangela
Corellija, Antonia Vivaldija in Sebestiana Bacha; 18.30: Sklad-tv'1	o'7*:	V ;“"5utr>a od-	bi Borisa Porene in Carla Pi-
.q^„u z veli-	nellija; 19.15: Italijansko me-
C9:	19 ya-cnt. | i Pojeta	sto v srednjem veku; 20.00:
p,,30:	Prenn Pra"k Sl-	Vsakovečerni koncert; 21.30:
C5:	&	&,RL: «15:	Zemlla novega življenja; 22.20:
' 73-On ziJska , Scotta;	Mala pesniška antologija; 22.35:
■	-•	22.35; Panorama glasbenih fe-
stivalov.
stran; 14.20: l4-55: Podoba
, 00 , 'y°Per
r as
7lllV9s (beŽka; 12 5^ala lUri" n * orJ • d-i). ?.? ' Glasba
n^strom7' 13.40: V rit-
,.(lv,ii,^lasba ,ls°n Riddle;
14.30:
>\s;^?nVe-SK^a^—
St' >8,30:- v .-.-Mena
9‘bS’ vs'ri: iS z veli-
• Pojeta «	19	40:	Prank	Si-
>, 'n Bevei ,rfi 16 00: » <- k«nCen.1' 16.30; Popol-00; ’ m '40: Pojejo
Tu n st itn
od-
- Scotta: Pfenos RLdSka gIas"
Dve slovenski skladbi; 8.17: Dve hrvatski skladbi; 8.30: Oddaja za cicibane; 9.00:	Naš
zvočni magazin; 10.15: Iz treh Verdijevih oper Othello, Don Carlos. Falstaff; 10.00:	Zbor
»Brajša Rašan« iz Pule; 11.35: Sovjetska zabavna glasba; 12.00; Polk« i,n valčki; 12.25: Melodije za opoldne; 13.30: Zvonimir Ciglič: Prva simfonija; 14.05: pojo zabavni zbori; 15.40: Pesmi raznih narodov; 16.00:	Majhni ansambli;
16.2.0: SPrideset minut z melodijami Ju'esa Masseneta; 17.15: Zabavni orkester Alfred Nevv-mann; 18 00: Jazz na koncertnem odru; 18.15: Nekaj komorne glasbe:	18.30:	S sporedov
Britanskega radia; 18.45:	Po-
letni kulturni zapiski; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45:	Glasbena
medigra; 21.30: Albert Roussel: Pajkova pojedina, baletna suita; 22.15: Plesna glasba; 22.45: Paul Hindem-th: Mala komorna' glasba; 23.05:	Jugoslovan-
ski Jazz ansambli.
Ital. televizija
18.30: TV za otroke; 20.30: Dnevnik; 21.15: Campanile sera; 22.30:	Podelitev ((Nagrade
Maria Rive« 1961»; 23.00; TV dnevnik.
Jug. televizija
19 30:	TV obzornik; 20.00:
TV dnevnik; 20.30: «Joči ljubljena dežela« — angleški cel. film.
izbral vprav letošnje leto in vprav avgust. Ko sem ga nekega dne sredi avgusta odkril na osamljeni livadi Prenja, se je Drljača, na moje začudenje, spomnil svojih besed. In tokrat sva se dolgo pogovarjala.
Lazar Drljača živi v osamljeni kolibi v bližini Jažve. To je majhno naselje le nekaj raztresenih kolib. Razmetano je po platoju pod Pre-njem, kakih 15 kilometrov od Konjiča. Tam nekje na robu onega trikotnika, ki ga tvorijo visoke bosenske gore Prenj, Bjelašnica in Treska-vica.
Tokrat me je zanimalo, kaj o slikarju — samotarju menijo ljudje iz njegove okolice. Toda «begunec na Prenju« nerad zahaja v kmečke domove. Včasih ga tudi po mesec dni nihče ne vidi. In kljub temu se ne more izogniti pogledom maloštevilnih ((sosedov«, ne more pred njimi skriti svojega načina življenja, pa čeprav si to želi. Sicer pa ali je sploh mogoče boriti se trideset let s surovo planino in se pri tem vedno izogniti srečanju z gorja-ni, ki kot on, pa čeprav na drug način, od planine in za planino žive?
Gorjani pod Prenjem so značilni po svojih dolgih belih hlačah iz grobega kmečkega platna, po debelih pla ninskih suknjah iz doma iz, delanega blaga, ter po veli-1 kih značilnih «šubarah» (kapah), Nekaj teh gorjanov je Drljača ovekovečil na svojih platnih. Vsi govore o slikarju z dozo onega spoštovanja, ki izvira	iz	srečanja	z neznan-
cem.
— Raje bi umrl od lakote, kot da bi kmeta prosil za malo hrane... Lanska zima je krepko pritisnila, Snega je bilo dva metra. Človek ni mogel	iz	lise	niti	glave pomoliti.	V	dveh	sva	se prebila
do kolibe gospoda Laze, da bi ga vprašala, če ima drv in hrane in da bi mu pomagala...	Trkava	na	vrata, on
pa, ne da bi sploh stopil na vrata, pravi; «Hvala vam, vsega imam, česar potrebujem...« — pravi Milan Kalem iz Jažve.
— Poleti ga po ves dan ni v kolibo. Zjutraj pobere slikarije in izgine. Videvali smo ga na vrhu Prenja, v kanjonu Rakitnice, na obali Borač-kega jezera... Sedi in slika. Pozdravimo ga v tej samoti, on pa pogodrnja nekaj nera zumljivega in se razgovoru izogne... — pravi Djuro Miče-vič in Borcev.
V zadnjem času ne slika mnogo. Redko ga vidijo s pa leto v roki. Ali gre za utrujenost od borbe z močno planino, ali pa je to morda znak nepopustljive starosti? In vendar je stalno v gozdu. Seče drva za zimo pripravlja si hrano za zimo, nabira si gozdnih plodov, s katerimi se najpogosteje hrani. Kmetje pravijo, da pozna vsak užiten gomolj, vsako užitno gobo, vsak sad ali rastlino... Nekje v gozdu je našel tudi kraj, kjer dobiva medu,
Ljudski odbor občine Konjic mu je ponudil mesečno pokojnino. Odklonil jo je. Ni se hotel niti preseliti v hišico ob Neretvi, ki mu jo je
ponudil okrajni ljudski odbor v Mostaru. V prodajalni splošne kmečke zadruge v Borcih more dobiti prehrambeno kot tudi drugo blago na račun občine Konjic. Dovolj je da se tam pojavi, da si izbere, kar si želi. Občina plača vse.
— Redko kdaj pride k nam
— pravi poslovodja trgovine.
— Vzame včasih kaj moke, kaj petroleja, včasih platno za slike, ali kako drugo malenkost. Ni mi jasno, s čim se hrani...
Lazar Drljača je po rodu iz Bosanske Krupe. , Baj^. , ima tam še nekaj sorodnikov. U-metniško akademijo je pose-čal na Duhaju, skupaj s Pajo Jovanovičem, Jovanom Bijeli-čem in še nekaterimi drugimi znanimi jugoslovanskimi slikarji. Kot odličen študent je dobil tudi štipendijo dunajskega dvora. Njegova slika Schoenbrunskega parka še danes visi v atriju nekdanjega cesarskega dvora na Dunaju
Do preloma v življenju tega obetajočega umetnika je prišlo leta 1908, ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, Odločno je zastopal interese priključenih krajev. Organiziral sestanke študentov-rodoljubov na Dunaju. Zaradi tega je moral v decembru 1908 zapustiti Dunaj. Odšel je v Pariz. Tam je dokončal slikarsko akademijo. Njegovi spomini iz tedanjega Pariza so zelo številni in bogati: druži se s Picassom, z Iijo Ehremburgom, s Saljapi-nom, z Modiglianijem... V zelo svežem spominu so mu cistah znani pariški «chlochar-di». Na obalah Sejne je razstavljal svoje slike in od te ga živel. Pozneje se je že bo' lje znašel. Leta 1912 je prire dil svojo tretjo razstavo, na katero je prišel sam Picasso...
Zanimivo je srečanje med Drljačo in Picassom. Iz protesta proti priključitvi Bosne in Hercegovine Avstriji je Drljača v Parizu stalno nosil bosansko narodno nošo. Zaradi njegovega posebnega načina slikanja in zaradi njegove noše ga je tisk zapazil in o njem mnogo pisal, kot je mnogo pisal tudi o njegovi razstavi. Nanjo je prišel tudi Picasso. Spoznala sta se. In vse do pred začetka zadnje vojne sta si Drljača in Picasso dopis vvala.
— In kakšen je vaš naslov? — ga vprašam.
— List «Art», ki mi ga prijatelji pošiljajo iz Pariza, prihaja na naslov: Planina Prenj pri Konjiču. Poštarji to vedo. Ce prispe kako pismo, in teh je zares malo, ga dobim. Na žalost me mnogi tukajšnji ljudje poznajo...
Svojemu znanemu rodoljub, ju se Drljača ni odrekel niti v Parizu. Ko se je začela prva svetovna vojna, je zapustil svoje stojalo in paleto in se kot prostovoljec javil v francosko mornarico, ker je to bil edini način, da bi mogel pomagati domovini v vojni. V Solunu se je pridružil srbski vojski. Svoje slike iz le dobe, detajle s solunske fronte najbolj ceni. Mnoge teh slik so Po domovih in galerijah Srbije. Po končani prvi svetovni vojni ga nemirna priroda potegne v Italijo, kjer spet živi od prodaje slik.
Toda niti tam ne ostane dolgo. Svojo zadnjo razstavo je priredil v Sarajevu leta 1930.
— Tega leta sem si kupil konje -in voz, natovoril nanj svoja platna in pribor ter se usmeril proti, jugu...
V svoji deželi je naletel na aslabo razumevanje«, Sklenil je pobegniti iz salonov in od cocktailov, umakniti se opravljanju in drobnim spletkam in poiskati si kotiček deviške prirode, kjer so umetniški vidiki čisti. Tedanji tisk se je nad- sklepom tega «posebneža» zgražal:'Lazar' Drljača pa ‘se za ’ to ' ni zmenil. Odpotoval je in se v avgustu 1931. leta ustavil, na Prenju.
Dragoetno zbirko prenjskih motivov mu je pred osemnajstimi leti uničil požar. Iskra-z ognjišča mu je zažgala kolibo, v kateri je živel s svojimi slikami. Nato je vse začel znova. Slik ne prodaja, pač pa jih poklanja prijateljem.
Koliba v kateri Drljača ži-nima oken. -Namesto njih
gorskem ambientu ponovno našel sebe. Njegova edina želja je, da ga pokopljejo pod samim vrhom Prenja, tam, kjer bo najbližje zvezdam. Sicer pa je zadovoljen, še več kot zadovoljen.
Lazara Drljačo smatrajo za čudaka, za jugoslovanskega Robinzona, za puščavnika, toda slikar, katerega ime je zabeleženo tudi v znani francoski enciklopediji La Rousse za sebe pravi: ((Slikarji žive po mestih, umetniki pa v prirodi.«
S, Z.
sta dve odprtini, skozi katere, bi se človek ne mogel zavleči. V kolibi je mračno Sredi nje je odprto starinsko ognjišče. V enem kotu so motika, srp. kosa in še nekaj drugega orodja, v drugem pa kup krompirja, divje čebule in kupi nekih gomoljev. Vse je kar taki nametano, brez reda. Na golem lesenem podu je namesto postelje nekaj dvignjenih desk z dvema vojaškima odejama...
V njegovi kolibi že ni koščka stene, kjer bi ne bili sledovi barv. Slikarka platna, med katerimi je največ začetih ali nedokončanih, so po vsej kolibi. Gre v glavnem za planinske krajine, Tu je tudi nekakšno stojalo. Gre za grobo obdelani deski s podpira-čem, ki sta prislonjeni ob steno. Ne dovoli, da bi njegovo slikarsko delo fotografiral.
— In kaj delate, mojster?
— Kopernika in njegovo vizijo sveta. Ta zamisel me že dolgo preganja. Letok jo bom prenesel na platno...
Od česa stari umetnik živi?
V gozdu najdeš vsega. Mesa ne je, razen ribjega. Rib pa je spodaj, v Neretvi, veliko. Sedaj se ne muči več s primitivnim trnkom, ki si ga je sam izdelal. Lani mu je predsednik , mostarskega o-krajnega odbora Franc Novak poklonil popoln sodoben pribor za ribolov.
— Najtežje mi je bilo odpovedati se kavi. Toda z dobro voljo se vse doseže...
-Zadnja štiri leta se. je Drljača spremenil le v toliko, da si je pustil rasti, brado. Njegovih 75 let se niti, ne o-pažajo. Živi srečen, ker je v
jeni obilneje segati v skledo in ki so nenadoma prekinili starim načinom prehrane'. Takšne osebe pogosto kažejo znake živčne razdraženosti, tožijo nad nespečnostjo in čutijo izredno lakoto, tako da celo ponoči vstajajo in segajo po hrani.
Ko se proučuje vzrok debelosti, se često pride do zaključka ,da je debelost pogosto posledica psiholoških motenj in da kot takšna predstavlja nekakšno obrambno reakcijo ali nekakšen pobeg pred osamljenostjo, dolgočasjem, stanjem živčne napetosti, porazom v življenju ali kako drugo psihološko motnjo. Nekdo n. pr. prekine svojo ((monotonijo« s tem, da začne več jesti ali piti. Pri ženskah pa, pri. katerih se v klimakteriju pojavlja debelost, ni izključene, da gre za posledico motenj v žlezah z notranjim izločanjem, vendar pa tudi da gre za povečan apetit, ki je posledica tega, da se je ženska osvobodila židčne napetosti, v kateri je živela do pred kratkim. Tudi pri nosečih ženskah se pogosto poveča debelost, toda te debelosti ni dobro se preveč otepati, pač pa skrčimo hrano na normalno mero. V vseh teh primerih je najbolje debelost zdraviti s psihoterapijo. Ta psihoterapija ne mora biti globinska psihoterapija, t. j. psihoanalitična terapija, pač pa terapija hrabrenja, sugestije in osvobajanja napetosti.
Važna načela pri prehrani osebe, ki se preveč redi, so: hraniti se s hrano, ki vsebuje čim manjše količine kalorij. Predvsem je treba čim bolj omejiti ogljikove hidra-te, škrob le snovi	in pravi
sladkor. Tod- s tem ne sme-mo pretiravati, kajti če bi prenaglo	ukinili	uživanj
sladkorja, bi moglo priti do raznih oblik nervoze in izred. no velike želje po hrani. O-mejitev	uživanja	vodikovih
hidratov pa je neobhodno po-mejitev	uživanja	ogljikovih
hidrati so najbolj krivi za preveliko debelost. Izogibati se moramo predvseni sledečim prehrambenim artiklom: kruhu, pecivu, testeninam, fi-žolu^g^abp, jparmejadam in
alkoholu; posebno pivu. Nadalje čistemu sladkorju in tisti zelenjavi in sadju, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov- V kolikor je težko odreči se sladkorju, ga lahko zamenjamo s saharinom, toda z vso opreznostjo. Izogibati se moiamo nadalje raznim vrstam sira, posebno polnomastnemu siru, jajcem, ki jih smemo jemati v zmernih količinah. Izogibati se moramo tpdi hrani z večjimi količinami holesterina, to je one sno-ki ima važno besedo pri poapnenjenju žil, poznejši arteriosklerozi. V to vrsto spadajo jetra, možgani, jajčni ru. menjak, smetana, maslo. Iz prehrane je nujno izločiti tudi čim več soli in vode. Pomnimo, da mastne celice terjajo čim več vode in s tem se poveča telesna teža. Priporoča se, da niiemo vodo na kon. cu in ne med kosilom, oziroma večerio.
Toda ves ta način prehrane je lahko pomanjkljiv. Primanjkuje mu predvsem vitaminov. Zato je priDoročljivo, jemati polivitaminske preparate posebno z vitaminom E, ki je pri urejanju debelosti posebno važen. S preusmeritvijo na hrano z manjšo količino kalorij, kot ie n. pr. zelenjava, sadje se dobi občutek sitosti, ni pa nevarno, da bi se preveč redili.
Priporočldvi so tudi tako imenovani dnevi omeiene prehrane ,ko uživamo le sadje in zeleniavo ali kako skodelico mleka.
Diete, ki temeljijo samo na zmanjšani hrani, pa so nevarne, ker motijo normalno razporeditev snovi v oreamzmu, pa čeprav hkrati vodijo k naglemu zmanjšanju teže. Zato se ne smemo držati strogih diet, pač pa naj velja pravilo ca poleg diete uporabljamo tua* tako imenovane dopolnilne ukrepe, kot so povečana fizična dejavnost (spre-
(Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiii POPRAVEK
V včerajšnji številki sta se v tiskarnI pomotoma pomešali sliki Miloša in Marušiča. Citatelje prosimo, da nam neljubo napako oprost.jo.
 .........................................    imunimi....
M
O
D
A
Italijanske modne kolekcije tokrat celo pred pariškimi
Nove linije «netopirja», pelerin, visokih ali znižanih životkov, nagubanih kril itd.
Polemike in kritike so se že začele. Pa to smo predvidevale, saj ni mogoče, da bi ženski svet kar tako, brez besed, sprejel vedno nove modne novosti, ki mu jih priprav, ljajo iz sezone v sezono vedno številnejši modni eksperti. In tokratna modne novosti, s katerimi so se predstavili tako pariški, kot italijanski in celo ameriški modni eksperti so pač takšne, da morajo vzbuditi polemiko, pa četudi je lahko ta pozitivna.
Zanimivo je, da se ameriške žene navdušujejo nad italijansko in pariško modo in da so italijanske in pariške žene navdušene nad preprostostjo in praktičnostjo ameriških jesenskih in zimskih modelov. Je pač tako, da vsakomur ugaja tisto, kar doma nima, oziroma kar prihaja iz tujine.
Toda ne glede na to, moramo priznati da prinaša letošnja jesenska in zimska moda toliko novosti v kroju in izbiri blaga, da se bodo ženske tem novostim le počasi prilagodile. Predvsem kroji so pri letošnji novi modi čisto svojevrstni. Na videz so zelo enostavni in lahko prilagodljivi — v resnici zahtevajo od šivilje veliko znanje in spretnost in od klientk, da jih znajo pravilno nositi in uporabiti. Gre namreč za t0> da postavlja novi kroj «na glavo« vso sedanjo simetrijo ženskih oblek in plaščev: ter daje š tem nujno ženski postavi nov izgled. Modni eksperti so mnenja, da so s poševnimi šivi, nesimetričnimi ovratniki ter z različnimi
kombinacijami barv in tkanin dosegli to, da se je ženska postava zvišala in postala nekako bolj «prožna» — bolj elegantna.
Vse ženske se seveda z njihovim mnenjem ne strinjajo — toda ta trenutni odpor modnih ekspertov prav nič ne plaši. Navajeni so že, da se ženske najprej razburjajo, nato se nekoliko pomirijo, končno so pa nad novo modo že tako navdušene, da se jim zdi skoraj nemogoče, kako so mogle kdajkoli kaj drugega nositi.
Zelo pestre so bile letos
'
V |
mp„
Si'"'
■
š**-:.:
>
Mmmk
■*	"t*:?*
prav italijanske modne kolekcije, ki so seveda pokazale tudi največ novosti. Lahko bi rekle, da so letos italijanske modne hiše v modnih novostih celo prekosile svoje pariške tekmece ter pokazale tako prefinjene in rafinirane kroje, da jih bo težko kopirati, še teže pa nositi. Razne linije «netopirja», pelerin, visokih ali znižanih životkov, nagubanih kril ter ozkih in širokih ramen so tako bogato zastopane v vseh italijanskih modnih kolekcijah, da ženske res ne vedo nič, kaj je pravzaprav letos moderno in kaj ni. Nekateri modni eksperti jim dopovedujejo, da morajo krila zdaljšati, drugi, da jih je treba še Krajšati — prvi so za to, da ostanejo ramena ozka in skoraj brezpomembna, drugi pa se navdušujejo nad bolj širokimi in poudarjenimi rameni; zopet prvi nočejo oblek z ovratniki, medtem ko si drugi oblek in plaščev brez ovratnikov sploh ne morejo predstavljati. Najbolj zanimivo pr: vsem pa je to, da si niso edini v tem, če bi bilo bolje životek zvišati, ali znižati. In tako so predstavile nekatere modne hiše obleke z dolgimi, druge modne hiše pa zopet obleke z zelo kratkimi životki.
Kaj torej izbrati in za kaj se odločiti? Najbolje bo, da se kot vedno ravnamo predvsem po svojem okusu, ki nam bo najboljši svetovalec. Ce pa se na svoj okus ne zanesemo, potem se obrnimo za nasvet k svoji šivilji, ki že pozna že vse dobre in slabe strani naše postave.
iiiiiiii«ii«i«iiii«*»«a(||1,l,l,1,l<,tl,,altlvl
n iiiiii i  .....................................................................................................................
12.) Manj avtoritarnosti in več
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaj napredek bo vedno večji, če ne boste preveč trmasti. Nepravilne reakcije na dogajanja vas utegnejo odtujiti okolici
BIK tod 21. 4. do 20. 5.)' Ne začenjajte diskusij, ki jim niste kos. Vaši načrti se bodo uresničili v teku dneva. Dobra družinska sloga. Glavobol.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce boste bolj odločni kot včeraj, boste Š« danes premostili resno oviro. Z neko osebo se bodo vaši odnosi poslabšali.
RAK (od 23 6 do 22. 7.) Treba podvzet' noo/o pobudo za u-reditev poslovrih nesoglasij. Ni treba precenjevati nek« vesti, ki
zdi na prvt pogied neprijet-
LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Ze v jutranjin urali velike težave osebnega značaia. Nepredvideno prijetno razpoloženje v večernih urah. Zdravje zelo dobro.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Brez solidnosti v življenju nikar ne pričakujte udobne starosti. Spričo težke preizkušnje se boste dobro izkazali.
TEHTNICA (od 23 9. do 23.
10.) Pozor pred napakami, ki jih lahko povzroči razstresenost. Besedičenje ra vaš račun naj vas ne vznemirja, čeprav vam lahko nekoliko škodi.
ŠKORPIJON (Od 24 10. do 22.
11.) Vztrajnost m odločnost vas bosta prej ali slej privedli do uspeha. Vzdušje poravnave v družinskem okolju
humanega odnosa do bližjih. Srečno boste izpeljali vaš dnevni program, Nervoznost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) N« vztrajajte, če vaši kolegi ne odobravajo delovnega načrta. Znana oseba bo potrebovala vašo pomoč: ne odklonite ji je.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prvi uspehi vas ne smejo preveč navdušiti; ne bo šlo vedno tako lahko. Prijeten večer s starimi znanci Prehodna slabost.
RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Začenja se razdobje velike sreče: izkoristite jo do kraja. Ne bojte se odločnih korakov
STRELEC (od 23. 11. do 20.1 bezenskih zadevah.	V
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
7. septembra 1-
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24, najnižja 19.1, ob 19. uri 23; zračni tlak I0i0.2 rahlo narašča veter 7 km jugovzhodnik, vlage 77 odst., nebo' oblačno,' morje rahlo razburkano s temperaturo 23, padavine 31.2 mm.
m	^	^	~W	m	m	m
Trzasfii ci ii e v u i
Danes, ČETRTEK, 7. septe®tn Marko	j
Sonce vziae ob 5.32 in za%r.i 18.33. Dolžina dneva D-«1- ^ vzide ob 2.46 in zatone Jutri, PETEK, 8. septc”"" Marija
Protidemokratično ravnanje občinske uprave
Seznami ljudskih sodnikov sestavljeni iz privilegirancev
Občinski svetovalec dr. Pincherle je v komisiji za sestavo seznamov ljudskih sodnikov ostro protestir ul proti izključitvi širokega kroga meščanov
Preteklo sredo, 30. avgusta, se je sestala na občinskem volilnem uradu občinska komisija za ljudske sodnike. Med razpravo je prišlo do ostrega spora med člani komisije in občinskim svetovalcem dr. Pincherlejem, ki se je odločno uprl nepravičnemu in protizakonitemu sestavljanju seznamov kandidatov za ljudske sodnike. Zato svetovalec tudi ni podpisal zapisnika komisije, ki ga bodo danes poslali na sodišče.
Celotno vprašanje je zelo zanimivo, saj govori o načinu izbiranja ljudskih sodnikov ter tudi pojasnjuje, kako je lahko prišlo na sodiščih do včasih nerazumljivih zadržanj. To vprašanje je sprožil svetovalec Pincherle že 15. februarja 1960. leta, ko je v interpelaciji na župana trdil, da ne sestavljajo seznamov ljudskih sodnikov v Trstu tako, kot to predvideva zakon od 10. aprila 1951 št, 287. Ta zakon predvideva, da je treba lestaviti sezname na osnovi prostovoljnih vpisov, ali pa po uradni poti vključiti v sezname «vse one, ki imajo določene kvalifikacije«. Ker ni bilo v anagrafskem seznamu označenih študijskih naslovov, so občinski uradi poslali določenim ustanovam (javnim ustanovam, velikim zavarovalnim družbam, bankam in industrijam) poziv, naj jim pošljejo sezname svojih uslužbencev, ki so jih nato po uradni poti vključili v sezname za ljudske sodnike.
Tak sistem je seveda v ostrem nasprotju z zakonom, saj se na ta način vrši selekcija, ki daje seznamom za ljudske sodnike točno razredno obeleženje. Svetovalec je tudi ugotovil, da je anagraf-ski urad pričel zbirati podatke o študiju vseh državljanov in zahteval, da se to delo čim hitreje konča. Na vsak način pa je treba vključiti v sezname ljudskih sodnikov izključno one, ki so se prostovoljno vpisali, odnosno one, ki jih je vpisal urad po normalni poti, izključiti pa je treba vse tiste, ki so jih predlagale razne ustanove na osnovi protizakonite prakse.
2upan in odbornik za ana-graf na to vprašanje sploh nista odgovorila. Zato je socialistični svetovalec, na seji 28. marca 1960 ponovno vprašal in zahteval odgovor.
Odbornik za anagraf je odgovoril 4. aprila lanskega leta in potrdil točnost vseh navedb svetovalca Pincherla. Obljubil pa je, da bodo čimprej uredili anagrafske sezname. Svetovalec je tudi ob tej priložnosti ponovno zahteval, da se izključijo iz seznamov ljudskih sodnikov vsa imena, ki so jih
prenehalo biti domena posameznih držav članic.
 «»------
Danes sestanek delavcev Italcementi
Sindikat delavcev gradbene stroke Delavske zbornice sklicuje za danes sestanek delavcev podjetja Italcementi. Sestanek bo ob 17.30 na sedežu PSDI v XII. Flavia in bodo na njem razpravljali o važnih vprašanjih podjetja.
——«»_
Sestanki v Rimu o usodi Arrigonija
Včeraj je podtajnik ministrstva za delo Calvi imel dopoldne in popoldne ločene sestanke s sindikalnimi predstavniki in predstavniki podjetja Arrigoni. Razgovori so s’ nato ločeno nadaljevali do poznih večernih ur.
Razprava se je vrtela izključno okoli sindikalne plati vprašanja in torej o odpustih uslužbencev ter o pravni plati zasedbe prostorov ravnateljstva.
pravlja občinski svet, v kolikor ne bi prišlo do soglasja med člani komisije.
Kljub zagotovilom pa te komisije vse do 3Q. avgusta 1961 niso sklicali. Tako komisija ni zasedala celih 16 mesecev in je bilo to zasedanje tudi zadnje, saj je treba predložiti sezname sodišču v prvem tednu septembra.
Na omenjenem sestanku te občinske komisije je svetovalec Pincherle protestiral, ker komisije toliko časa niso sklicali, odnosno so jo sklicali šele zadnji trenutek. Ponovil je zahtevo, naj bi se iz seznamov, ki so bili že prej sestavljeni, eliminirajo vsa imena, ki so jih vključili na o-snovi postopka, ki ga zakon ne predvideva. Odgovorili so mu, da bi bilo predhodno sklicanje komisije nepotrebno, češ da naj bi komisija ravnala zakonito. Dejali so, da naj bi nove sezname sestavili v večini na osnovi anagrafskega seznama (pa čeprav so še pred kratkim pozvali razna združenja, da naj pošljejo i-mena). Istočasno pa je komisija zavrnila predlog, da bi črtali imena, ki so jih sestavili s prejšnjim sistemom. Nato so tudi odgovorili dr. Pin-cherlu, da so podobni kriterij uporabili tudi v Milanu, kjer naj bi nekaj časa prosili za imena javne ustanove, Dančne, industrijske in zavarovalne družbe. Kasneje se je pa izkazalo, da je ta izgovor netočen, ker so v Milanu v začetku uporabljali mnogo bolj demokratični sistem »vzorcev«, ki so jih črpali neposredno iz volilnih seznamov.
Med razpravo se je izkazalo, da so v Trstu vprašali za i-mena celo prefekturo in združenje bivših častnikov.
 «»--------
15. dan tečaja
o prevozništvu
Drugi mednarodni tečaj o prevozništvu se bliža h kraju.
Včeraj je minil že 15. dan, odkar se udeleženci zbirajo dnevno v vseučiliški palači ter poslušajo predavanja strokovnjakov o raznih vejah prevozništva. Na včerajšnjem zase-, danju je govoril dr. Wt5lfgang'
SStabenoiv, 41ai» Jtcuuisfca/ JfCS.,
Dr. Stabenovv ' je predavat o temi: «Pravni položaj pomorske in zračne plovbe po ustanovni pogodbi EGS«. Govornik je trdil, da je načelno treba izvajati pogodbo tudi v pogledu pomorske in zračne plovbe.
Na koncu svojega predavanja je dr. Stabenovv menil, da bo treba v kratkem odpraviti vsako diskriminacijo v pogle-že prei vključili na nepravi-Ida trgovske mornarice držav len način, in zahteval, naj se članic. Ko bo politiko zuna-čimprej sestane občinska ko-1 nje trgovine začela voditi Ev-, misija za ljudske sodnike, da i ropska skupnost, bo tudi podse pravočasno prouči celotno ročje pogodb o pomorski plov-vprašanje in da o njem raz-1 bi z državami nečlanicami
liiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiHiiiiiHiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiii
Resen	incident
pred izvolitvijo tribuna
Desničarski študentje so skušali ugrabiti enega od študentov večine in ga pri teni precej poškodovali - Za zadevo se zanima kvestura, ki je včeraj zaslišala napadenega študenta in napadalce
Sveži venci na grobu bazoviških žrtev
Ob 31. obletnici smrti bazoviških junakov je bila včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Ani spominska svečanost, katere so se udeležili predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev, predstavniki ANPI in ANPIA ter sorodniki padlih.
Svečanost se je začela kmalu po 17. uri, ko sta na grob Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča — okrašenega s številnimi šopki cvetja — dr. Jože Dekleva in prof. Zorko Jelinčič položila venec Odbora za proslavo bazoviških žrtev. Dr. Dekleva se je potem v kratkem nagovoru spomnil padlih junakov in vseh, ki so padli v borbi proti
fašizmu ter pozval vse prisotne, da z enominutnim molkom počastijo njih spomin. Z vzklikom »Slava padlim« je bila spominska svečanost za-klj učena.
Toda ljudje so še nekaj časa ostali pri grobu žrtev fašizma. Vse do večera so h grobu bazoviških junakov prihajali ljudje, se ob njem ustavili in marsikdo je nanj položil šopet' cvetja.
Glayna spominska svečanost pa bo v nedeljo pri spomeniku v Bazovici, kjer bodo govorniki obudili spomine na čas pred več kot 30 letih ter počastili spomin žrtev, ki so padle v borbi proti fašizmu.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Okrog 1000 občinskih zdravnikov na vsedržavnem kongresu v Trstu
Odločno stališče proti ukinitvi te važne službe, ki nudi zdravniško oskrbo revežem in vsem tistim, ki niso drugje zdravniško zavarovani - Kongres bo trajal pet dni
Včeraj zjutraj je bila v manjši dvorani pomorske postaje slovesna otvoritev 35. vsedržavnega kongresa občinskih in pokrajinskih zdravnikov, ki bo v 5 dneh zasedanja razpravljal o važnih sindikalnih in znanstvenih ■vprašanjih. Ta manifestacija ene izmed najpomembnejših kategorij zdravnikov v Ita-i j i. je privabila v naše mesto okoli 1.000 zdravnikov ter številne goste. Včerajšnji o-tvoritvi kongresa bi moral prisostvovati tudi minister za
?c!,rav4&°	/er	Je
bil zadrzan,-ga je nadomeščal inšpektor prof. Ughetto.
Slovesnost je privabila v pomorsko postajo številne vidnejše tržaške osebnosti. Bili so med arugimi prisotni podžupan prof. Cumbat, pod-prefekt Pasino, pokrajinski odbornik dr. Savona, ki je zastopal pokrajinskega predsednika dr. Deliseja, odbornik za bolnišnice pri pokrajinski upravi Degano, občinski odbornik za zdravstvo in higieno dr. Adovasio, predsednik prizivnega sodišča dr. Nardi, poslanec Bologna, po-
Pred izvolitvijo tribuna in predsedstva akademskega sveta, je prišlo včeraj na univerzi do hudega incidenta, ki so ga povzročili desničarski študentje opozicije, da bi preprečili potek sestanka in volitev. Izvabili so na prosto enega od študentov večine ter ga zgrabili in zvlekli v neki avtomobil, da bi ga odpeljali stran. S tem so hoteli povzročiti, da na seji ne bi dosegli zadostnega števila prisotnih in tako preprečili izvolitev tribuna in predsedstva.
RIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica	S.	Pellico	l-II,	=
Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Mr, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ:	v	tednu 20	din,	me.
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tisika Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljub-Ijana,	Stritarieva	ulica	3-1,
tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni' banki v Ltublja. jti 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnt 120, osmrtnice	90 lir.	—	Mali
oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
Ko so napadenega študenta vlekli proti avtomobilu, se jim je ta z vsemi silami upiral in se pri tem precej hudo poškodoval po rokah ter za-dobil razne praske po obrazu. Zadeva se je končala najprej na Rdečem križu, kjer so napadenemu študentu obvezali rane, nato pa na kvesturi, kjer je policija vse popisala in poslala na univerzo nekaj članov političnega oddelka, da so se bolj podrobno pozanimali o stvari.
Kot torej vidimo, je šlo za nekako ugrabitev osebe, ki so jo zakrivili desničarski študentje. Bo tem dogodku se je akademski svet sestal v napetem vzdušju ter končno izvolil tribuna in upravni odbor in tako napravil konec krizi, ki traja že več mesecev, kar je imelo kot posledico zastoj vseh dejavnosti raznih visokošolskih ustanov.
Kot smo že večkrat poročali, sestavljata večino v akademskem svetu lista «Intesa cattolica« ter napredna lista UGI. Pri večini sodeluje tudi en neodvisen.
Odbor je sestavljen takole:
tribun Zanetti (»Intesa«), u-pravtti odbor sestavljajo še Cimadori, Marino A. ter Gia-netti od «Intese» in Marino E. ter Baxa »d UGI. Za predstavnike študentov pri podporni ustanovi so bili izvoljeni Rinaldi in Cova od «In-tese« ter Alzetta od UGI, predstavnik tržaških študentov v vsedržavnem svetu (UNURI) pa Martone (UGI).
Izvoljeno je bilo tudi novo predsedstvo akademskega sveta, in sicer Velicogna (neodvisen), predsednik, Calafati («Intesa») in Kosmina (UGI) za podpredsednika.
Novoizvoljeni tribun Zanetti je nato prebral programska načela, na podlagi katerih je bil dosežen sporazum med UGI in «Inteso» in ki bo podlaga za sodelovanje ter nadaljnje delo. Poudaril je potrebo po avtonomiji univerze in študentovskega gibanja, poudaril nepopolnost načrta za reorganizacijo šolstva, če mu ne bodo takoj sledile strukture, ki bodo zagotovile šoli tisto mesto, ki ga mora imeti v sodobni in demokratični državi.
J
Počastitev spomina bazoviških junakov
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
javlja, da bo ob obletnici v nedeljo dne 10. t. m. ob 15. uri na STRELIŠČU PRI SPOMENIKU V BAZOVICI kratka slovesnost s polaganjem vencev na spomenik, medtem ko bosta združena pevska zbora prosvetnih društev iz Bazovice in Padrič zapela nekaj pesmi
veljnik finančne straže Fio-rio, kap. Troisi, ki je predstavljal poveljnika karabinjerjev polk. Giglia, podpolkovnik Rapone, ki je predstavljal luško poveljstvo, dr. Grandi ravnatelj ustanove INAIL ter predstavniki INAM, CISM, CRI in drugih ustanov.
Predstavnike oblasti in goste sta sprejemala dr. Stori-ci, predsednik tržaškega združenja občinskih zdravnikov ter dr. Relja, tajnik kongresa. Ob tej {priliki sta , jih popeljala, po- veliki dvoiam, kjer približno 60 tvrdk, ki proizvajajo zdravila,- razstavlja svoje proizvode.
Skoraj ob določeni uri so vsi zasedli svoja mesta v dvorani, kjer bo kongres v teh dneh zasedal. Za predsedniško mizo so se vsedli prof. Cumbat, prof. Robba, predsednik združenja tržaških zdravnikov, poslanec Chiaro-lanza, predsednik vsedržavnega združenja italijanskih zdravnikov, prof. Ughetto, ki zastopa vlado, prof. Pezzana ter pokrajinski odbornik dr. Savona.
Prvi je povzel besedo dr. Storici, ki je predsednik pripravljalnega odbora za kongres. V svojem govoru je znani tržaški občinski zdravnik žive zagovarjal potrebo po občinskih in pokrajinskih zdravnikih. Med drugim je poudaril, da ne more biti govora o tem, da bi ukinili to tako važno ustanovo, ki r.udi zdravniško pomoč državljanom, ki ne razpolagajo z denarnimi sredstvi, ki bi jim omogočila zasebno zdravniško oskrbo, ali pa niso vključeni v razne zavarovalne ustanove kot INAM itd. Teh državljanov je še danes zelo mnogo, posebno v odročnih krajih in na jugu države. Vendar pa dr. Storici ni hotel vnesti nobenega pesimizma v svoj govor. Dejal je, da je zgodovina popolnoma upravičila to ustanovo, ki je bila vedno na razpolago vsem trpečim. Pri tem je govornik navedel besede, ki jih je izrekel v poslanski zbornici minister Giardina, ko je zatrdil, da ne bodo ukinili občinskih zdravnikov. Tedaj je predstavnik vlade opozoril, da ne bo mogoče u-kinili te kategorije vse dokler bodo obstajali reveži ter bo treba opravljati vrsto uslug, ki so zelo važne v vseh občinah.
Na koncu svojega govora je dr. Storici pripomnil, da so naloge, ki danes čakajo občinske zdravnike tako velike, da jim bo treba nuditi stvarno pomoč, če jih bodo hoteli vestno izvrševati. Zato ne gre danes za obrambo ustanove kot take, temveč za obrambo zdravnika, ki v tej ustanovi deluje.
Za dr. Storicijem je govoril prof. Pezzana, ki je pozdravil tržaške meščane in udeležence kongresa. Za njim pa je povzel besedo prof. Cumbat, ki je izrazil .svoje zadovoljstvo ter zadovoljstvo občinske uprave in mesta, da je v Trstu vedno več pomembnih znanstvenih in drugih manifestocij. Podžupan je še želel udeležencem, da bi našli v našem mestu prijetno okolje ter bi jim tako 35. kongres ostal v lepem spominu. Sledili so nato govori riznih osebnosti:	dr. Robbe,
poslanca Colitta, tržaškega škofa in drugih. Prof. Chia-rr.lanza je spregovoril o sindikalnih vprašanjih združenja. Spregovorili 30 še predsednik italijanske sindikalne konfederacije zdravnikov prof. Fioretti, tajnik odbora o soglasju za pokojnine dr. Sche-rillo in prof. Gerromini, ki je predsednik ustanove INAM.
Sindikalne vesti
Trgovinski uslužbenci za «kratki teden»
Tajništvo pokrajinskega sindikata trgovinskih uslužbencev FILC AMS-CGIL je na svojem sestanku razpravljalo o zahtevi, ki jo je že pred mesecem poslalo Zvezi trgovcev, da se sestanejo in da razpravljajo o novih določilih vsedržavne delovne pogodbe, ki se nanašajo predvsem na delovni urnik v trgovinah.
Zlasti so konkretno razpravljali o predlogih, da se uvede «kratki teden«, kot so to že z uspehom uvedli v Genovi po vzorcu številnih srednjeevropskih in drugih držav. V takem primeru traja delovni teden za trgovine do sobote dopoldne, medtem ko so v soboto popoldne vse trgovine zaprte.
V tej zvezi so tudi ugotovili, da bi bilo primerno, da pride do skupnega stališča med sindikalnimi organizacijami delavcev in delodajalcev, da bi na tej osnovi prefektura izpremenila svoja določila o urnikih trgovin in da bi takoj za pol ure na teden skrajšali delovne urnike tako. da bi bile za pol ure več vse trgovine zaprte.
Tajništvo je v posebnem u-radnem sporočilu podčrtalo pripravljenost trgovinskih u-službencev, da sežejo tudi po odločnejših borbenih sredstvih zato, da dosežejo znižanje izredno napornega delovnega urnika.
V soboto se bo ob 17. uri sestal sindikalni aktiv Nove delavske zbornice CGIL, kjer bodo razpravljali na temo »Sindikat v podjetju«.
Padel je z drevesa
Ko je včeraj popoldne 57-letni Franc Guštini z Jezera št. 7 trgal slive na svojem posestvu blizu Dola, se mu je pod nogami zlomila veja in je padel z drevesa z višine 2 metrov. Precej se je pobil po prsnem košu in si verjetno nalomil rebra. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne.
Po jutranjem zasedanju so se udeleženci kongresa podali v muzej Revoltella, kjer jim je občinska uprava priredila zakusko. Na popoldanskem zasedanju je kongres odobril razne spremembe statuta in pravilnika združenja.
Zvečer pa so se udeleženci m gostje podali v Miramar-skiigrad, kjer je avtonomna turistična ustanova priredila sprejem. Danes zjutraj se bodo dela kongresa nadaljevala z razpravp o raznih sindikalnih vprašanjih. Popoldne pa bo spregovoril'prof. Halla Volta iz Padove -o- temi:
»Diagnostična analiza srčnih bolečin«.
Na obalni cesti pri Miramaru
Avtomobilska nesreča tržaškega župana
Nezgoda na delu
Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 38-letni Antonio Zancalich od Sv. Andreja pri Miljah št. 838. 'Zancalich, ki je zaposlen v opekarni pri Orehu, je porival prazen železni voziček, pa mu je spodrsnilo in voziček ga je podrl. Pri tem se je delavec pobil in ranil po levi nogi ter si jd je verjetno tudi zlomil. Z rešilnim avtom so ga odpeljal? v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
Županov avto trčil v avto, ki je privozil z nasprotne strani Župan, njegov šofer in odbornik Venier nepoškodovani Ranjena županova hčerka in šofer drugega avtomobila
Zdraviti se bo moral 10 ali pa 40 dni.
Povečanje avstrijskega tranzita skozi Reko?
Na Dunaju, kjer so predvčerajšnjim otvorili velesejem, se v teh dneh mudi predsednik jugoslovanskega odbora za zunanjo trgovino, Bockom, s katerim se je na dolgo pogovarjal o razvoju trgovine med 0-bema deželama. Sergej Kraigher je med drugim poudaril, da je mogoče okrepiti trgovinske zveze med Avstrijo in Jugoslavijo s povečanjem avstrijskega tranzita skozi Reko ter z okrepitvijo malega obmejnega prometa.
Minister Bock je s svoje strani izjavil, da se bo Avstrija zavzela za znižanje carin v trgovskih odnosih med obema državama. Dejal je tudi, da povečani dotok avstrijskih turistov v Jugoslavijo ustvarja boljše ravnotežje v klearingu med Avstrijo in Jugoslavijo.
Iz koprskega okraja
Nekaj manjših nezgod in požar
Včeraj okrog 15. ure sta se pripetili kar dve manjši prometni nesreči na cesti Koper-Portorož. Blizu Valete se je prevrnil v obcestni jarek Pavel Jagodic iz Pirana. Vozil je preveč po desnem robu ceste in se zaletel v obcestni smernik. Voznik ni utrpel poškodb, na vozilu pa je za 0-krog 350.000 din škode.
V Strunjanu pa se je zapletel v prometno nesrečo tržaški voznik Jože Gorella iz Mascagnijeve ulice. Le-ta je vozil tovornjak s prikolico (TS 4095 in TS 740) in pri prehitevanju podrl s prikolico mopedista, 60-letnega Franca Mamiloviča iz Kampolina št. 87. Mamiiovič je bil pri padcu laže poškodovan, na mopedu pa je za okrog 80 tisoč dinarjev škode.
Manjšo, nesrečo so zabeležili tudi v ponedeljek na cesti med Ilirsko Bistrico in Pivko. Zaletela sta se dva osebna avtomobila z evidenčnima številkama ljubljanskega 0-kraja. Nesrečo je zakrivil lastnik avtomobila LJ 7730, ki je prehitro zaviral in se ^e zaletelo vanj za njijn vozeče vozilo. Potniki niso utrpeli poškodb, na obeh vozilih pa je za okrog 130 tisoč dinarjev škode.
Včeraj ob 16. uri je nastal požar v stanovanjskem poslopju Franca Zadelja iz Juršč pri Pivki. Povzročile so ga saje. Zgorela je streha in del v podstrešju spravljenega sena. Škodo cenijo na 300.000 dinarjev. Zadelj je zavaroval svojo hišo za 600 tisoč dinarjev.
Zaradi spolzkega cestnega tlaka je prišlo včeraj dopoldne na obalni cesti do hudega trčenja dveh avtomobilov, v enem izmed katerih je bil tudi tržaški župan dr. Franzil. Nekoliko po osmi uri se je z občinskim luksuznim avtom, ki ga je vozil 41-letni Sergio Levi iz Ul. Pondares 28, župan Franzil peljal v Trento skupno s svojo 14-letno hčerko Enrichetto in občinskim odbornikom Paolom Venie-rom. Zupan je bil namenjen omenjeno mesto, da bi se udeležil študijskega sestanka, ki ga je organizirala katoliška univerza iz Milana glede krajevnega načrtovanja.
Ponoči ter zgodaj zjutraj je deževalo in cesta je bila še mokra, vožnja Pa precej nevarna. Ko je občinski avto dospel do stopnic za vhod v nekdanji hotel «Bellavista», ga je na širokem ovinku zaneslo na levo. Na gladki, spolzki cesti šofer ni mogel obvladati vozila in je treščil v avto, ki ga je prav tedaj z nasprotne strani privozil 38-letni geometer Ivan Pappagal-lo iz Padove. Trčenje je bilo tako hudo, da je občinski avto spet odbilo nekaj metrov v stran na središče ceste, avto iz Padove pa je na levi strani dobesedno zmečkalo.
Pri vsem tem nevarnem ka-rambolu je imel največ sreče župan, kateremu se ni_ zgodilo nič hudega, najhujše poškodbe pa je dobil Pappagal-lo, ki si je zlomil levo ključnico, pobil se je in ranil po glavi in nogah v ter izgubil spomin, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti najmanj 40 dni. Zupanova hčerka Enrichetta se je pobila in o-praskala po glavi in desni ključnici. Sprejeli so jo na I. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti 10 dni. Levi se je nekoliko pobil in opraskal po levi roki in bo okreval v šestih dneh, odbornik Venier pa se je le malo udaril po glavi in ni potreboval zdravniške pomoči.
Nekdo, ki je bil tedaj v bližini in je slišal velik ropot, je nemudoma obvestil vodstvo karabinjerske postaje, ki je prav blizu, od koder so poklicali rešilni avto. Na kraj ne, sreče so seveda prišli karabi njerji, ki so napravili preiskavo o vzroku nesreče nato pa gasilci, ki so odpeljali oba po- | kvarjena avtomobila. Zlasti avto iz Padove je zelo po-
škodovan, tako . da je skoraj neuporaben, občinski avto pa je poškodovan le v sprednjem delu.
Ko so ranjence odpeljali v bolnišnico, se je župan z zasebnim avtom vrnil v Trst, nato Pa ie z drugim občinskim avtom odpotoval v Trento.
Zupanu in odborniku je re„ treba čestitati, ker sta i-mela srečo; ponesrečencema pa želimo, da bi čimprej okrevali.
VSE POD KUPNO CENO
se nadaljuj’e velika
RAZPRODAJA
ob koncu sezone pri
„creazione Fulula"
ULICA DANTE 6
(zraven banke Bolaffio)
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 9. septembra ob 20.30 priredi na dvorišču gostilne KRIŽMAN
v VELIKEM UEPNU
komedijo BRANISLAVA N U S 1 C A
«Dr.»
Režiser:
ADRIJAN RUSTJA Scenograf:
JOŽE CESAR
V nedeljo, 10. septembra ob 20 priredi na dvorišču gostilne KRIŽMAN
v VELIKEM REPNU
opereto v treh dejanjih EMMERICHA KALMANA
«ČARDAŠKA
KNEGINJA
Dirigent:
OSKAR KJUDER Režiser:
ADRIJAN RUSTJA Scenograf:
JOŽE CESAR
GLASBENA. MATICA
------- 1 K S i
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši do 9. septembra v šolski pisarni, Ul. R. Manna 29, telefon 29779 od 9. do 12. ure dopoldne.
Vpisovanje v podružnico glasbene šole na Proseku bo danes 7. t.m. ob 18. uri v prostoru Prosvetnega društva. Poučujemo klavir, violino, vse ostale orkestralne inštrumente, saxofon, kitaro, harmoniko in tolkala (bat-tena).
Pričetek pouka v ponedeljek, 111 septembra.
( KONCERTI
V Pasaži Proiti se nadaljuje prodaja vstopnic za ljudski koncert, ki ga bo jutri ob 21. uri priredila Tržaška filharmonija v Avditoriju. Dirigiral bo Aldo Faldi.
K I N O
ob &
Nazionale 16.00 Raymond Pellegrin. Fenice 16.00 »Meje 5.o technicolor.	m
Excelsior 16.00 «Tajnt ,
lec«. prepovedano
Grattacielo 16.00 bežni Henr ka lv*’ 0 lor, Danielie Darr -Mercouri, Bernard Arcobaleno 16.00	P
mancoloi, Jack Ekberg Supercinetna l5-3® -.m«11* Maria Shell. PreP° dini.	j*
Alabarda 16.30 «Sel*e technicolor.	^
Aurora 16 30 «Vsi ^ I tubi«.	t, (>:
Cristallo 16 30	<<TeJJ!L(iii,
stopnic«, Robert n:colcr	yisii>	;
Garibaldi 16 00 ffPrva # Jack Palance Capitol 16.30	cia#
ti», An ta Ekl>efB» ra. Ettore Manni- j,. Im pero 16.30 «KoffW*
Italia 16.30 «Poietje
Film I. Bergmana. ^
Massimo 16 ^0 ({Sin° ujffr
Stan Laurel, Oh*« Zadnji dai. , v# Moderne 18.00 <<J>1 Jon.ny Nash. Pr«*” dim. Zadnji dan.	^
Astoria 17.00 «OsvU‘s mirja«, Curd	lejit
Astra 16 30 «Preklf,(lo iT Vittorio Veneto * ■ za vislice».
Ideale 16.30 <lGo!<> -osteJ1 ’ Marconi 16.30 na P N, «Divja balada«, t# W. Anthony Quinn,
Abbazia 16 00	. „ ,
Timberlandom«, A . techmcolo".	„
OdeOn 16.00 «Ogenl 0i' tonio Vilar PreP° j
Skedenj 16.00 ca«, Dawn Addams-
ENAlOtf
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
NEAPELJ U-
RIM II.
aiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiuu1111
OD VČERAJ DO DANE
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. septembra 1961 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 65-letna Giuseppi-na Arbanas yd.. Oradenigo, 53-letni Alojz Živec, 51-letni Alfred Wolf, 68-letna Elizabeta Wenzel, 79-letni 'Giuseppe Ruz-zier, 83-letni Guglielmo Fragia-como, 44-letna Albina Calzi por. Gojca, 74-letm Luigi Deponte, 81-letni Andrea Dellore.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, Istrska ulica 43;
Valute
| Trst	
dolar	! 619.50
švicarski frank	143.70
funt šterlirig	1737.—
francoski frank	124.91
marka	155.10
šiling	23.99
pezeta	10.30
dinar	—.70 ,
marengo	4900.— :
zlato	709 — 1
"T*
Pizzul Cignola, K<^LciČ , Azzurra, Ul. Coma*1	‘
VČERAJŠNJE^1 NA TRGU NA v s„ J
(V prvem nižje cene, v “Lijd*' višje, v 3. "rev
pomaranče , • i limone . , . * ■ smokve ; . J » 1 jabolka
hruške I . S • 1 hruške II . ! S 1
breskve I . 5 ■ breskve II . • •
slive ; , r
grozdje	2“	f
pesa ........:	'
kumarice	j
čebula .
svež fižol . . • • ‘ j stročje . . •••■'{ razna solata < •' ‘ jajčevci	j
krompir  '
paprika paradižnik zeleni radič I • ‘ ’ zeleni radič II • • j špinača . . . • • 'j
bučice...........
Večina blaga se.j prevlad, ceni
V okviru proslav 20. obletnice vstaje v Jugoslaviji bodo 17. t. m. v Brdih nad Šmartnim pri Kojskem odkrili velik spomenik padlim partizanom v tistih krajih. — ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA priredi ob tej slovesnosti za svoje člane izlet z avtobusom v Brda. Vpisovanje vsak dan na sedežu v Ul. Montecchi 6 do II. t. m.
+
po
P
Potrti sporočamo žalostno vest, da naSJ.fa ki bolezni za vedno zapustila naša nepoza0
ZORA GOJCA roj. KALC, 4
Pogreb drage pokojnice bo danes ob ^'gop* še žalosti v Gropadi štev. 95 na bazovsko P Žalujoči: Mož Ivan, sl Stojan in Oskar žine Gojca, Kalc, “ 0 in ostalo sorods
Gropada, 7. septembra 1961
SEDAJ TUDI V TRSTU
ATE TEHNIČNA POMOČ ATE TELEVIZIJSKI APARATI ATE ELEKTRO GOSPODINJSKI
APAR^
ATE
ATE
ATE
ATE
je ime, ki ga bodo morali vsi poznati.
je organizacija za hitro tehnično pomoč pri televizijskih in radio aparatih ter elektrogospodinjskih aparatih vseh tipov in znamk.
ATE- TRIESTE - TRST
Via Delle Milizie štev. 3 Telefon 76-2-76
je simbol resnosti, ker vam nudi visoko specializirane tehnike, najmoderneje urejene laboratorije, originalne nadomestne dele.
Je organizacija, s katero se morate posvetovati za okvare, proračune in prenotacije za adaptacijo vaših
ap™,ov “ BRUCI PROCRAU
Prednostne lestvice Za dodelitev službe v slov. osnovnih šolah
So,sk° skrbništvo v
je te dni
tu<ii vrednostno le-
obkvil0
Mjem d°delitev shtžbe uči-
šotah nnlSl0VenSkih »rjtnp mvliam° seznam po toaice "!.TedU’.u °M«paJ«h pa dojenj. ' S° 3ih P°s<tmezniki
!esi^mGUi!!va!i{0 (74’49).Ce-429 Višini ■	393, Franči-
Bazzi (67,27),
i66)’Mir';rd;icInroi- Feriu§a Kozma„ ,„a.a Lorenzutti roj.
OZlHan
n'111 (65) On H ‘ Marija Silva ber‘i (63 SR’,10 pI>auletti r°j-$• Jerco? ;nnEnlta C°Vach iorSi roj Of ’98h Savina PzqLS (62,84), Ed-roj c- |®®.20), Ana Fur-,Kos'4fel r1,^'74-301- A-^ton L>inM72fi '°.5)’ Brani^av Cln (715n\ Antonija San-
531>, Ant -MaHja Zivec V°!k (68 50)°n^av Scuka ™j. (67,05) ' b. Gabrijel-
čič
■Mira,. E°!°mir Lojk
i
Paniča Leghissa
Germ0ik
(fis te? pnpmc roj. Sku-
Ale|ssandr'
5en Dobrtiauul« (61-50>- Ev-
Paljk
(63),
> ffi; Cve‘-
ii., « uanica L- ’
ra' Gulli
(61'48).; Kiljan
f0i' Praproin t' Dana Mozina
I"* (59>35). Olga Sar»J. Bat!’ ’ Vlasta Le-
Sa Tor! (59’23>. Lju-
|^ni rJ°s (58,99), Lidija
y*v°rija Šen IUChel (^6.59), Ml.—,“sc°cchi (57,24), An-
f <5s’7o)’Ma-
n n° Kral Bane° (56,04), ,.as9Uini r 3 (55,93), Marija galija sii p”cic (54,93), ->ar (53 7n. 4’24). Julija f«tl r°i 'nn •’ Vanda Greli19 StantaaRV‘c (53), Bazi-(50 25t	Amalija
V r°i c 5)’ Adrijana Skrili?'1 (50,62) v, (51)’ Ivana ni 1 (49 asi Presl r°3-(to (49-78) m Ivanka Mah-ii	iv	.ar*ia	Leghissa
r pm>a	Hrovatin
■Hc ,;?.lhiana Pavlin roj.
Tn r°i-	Natal‘ia	Zuc-
Hh^P_Elen47'-)' Manj
3 Gantar roj. Boris Žafran
(46.2oJ t<46.5°>,
?ana Kri8” Colautti (45,48), (>ic (45'^ancic roj. Kriz-iL 2>- Nada Tusulin
av=ic’	DobrilV
roj.
^r0Darrin san‘
Ui«’ o’ .Grnela Jurkic , Sustersic
(Kr«(41) vt	r°i- Dras-
l*A 'p , ava Žerjal
. sPec°gna
Len dljaL. ■Percie (40,25), Ms,ClU v rt>)- Pertot (39,49), C2mancic <37,31), jJ?*. tuf, ak r°j. Kuret j $JS Gruden (35,84),
(34’49)' JosiP
tiha ^vrpn •’ ^arUa Pahor 0 r^inelc (34’n>- Ka*‘ Pij N !n (32'51)’ Vijola
?a
S:
KvJiV- Hussu
zahi
atin
(31,69),
ar
BV-*’ Cak'
(29,32), Prima-•C?1 ro! ^2P44)’ Emilija arija (27,24),
• (27’14>’ Ar-
lin r„-	(26'77)’	Kar'
(l2v i‘U <5* 1 Slu§a (24,45) It20', M,.M°nca
Cibic (20,68), Ana
SkaJa MchT *n (20> loj (Ig, 1 G9.70), Albina V fetdol ,,^‘ja Corett
'ich(1») W48-69P Vida" Pa-(17(15, (l7,39)f -.ena Bostian-
Av^Jida Pangos GsJ^a ^ "la Kralj (16,46), MarJ. Žorka i roi- Valetic Ki9 MilicarRadovic (14,55),
Nh( Ternif /,„M41ic (12'58)’ va vr’^ r°j Ci ’ Mariia
^ ta5ec a.C^ GL45), Ne-(lOih! ,08). ’2P'.'. Dorica Za-
•cab*i; Cia
Plčti!- t*en»t..M1iJana Švara
Lili
SnTi>h^ata Bald
—Uh ..""‘uassi roj. k), J (10,34) p,47.4’ Marija lija p aheic ,t’nn a Samar
Sicah <9,90 ’sJ' Ana Ma-?,63)	<9,75)	evenna	Per-
Jiarii’Adrija ’ l7an Rauber 'ittii pl°rida Godina 0,45), <SSsi <&) Tn . <9)- Luiza ■*°j. L Gugii-10s.lp Pernarčič leon581* (8 5fi\na Novello 3lŠa <3,52) i Vladimira <(,43) P’43) ’ Ana. Marija Piz-ja9tlt'na vUreia »^’na Remec
m x
ris
nevnife
roj. Mejak (7,88), Cvetka Le-giša (7,75), Irma Sardoč roj. Legissa (7,62), Helena Prelli (7,50), Ema Krizmancic (7,50), Elvira Luxa (7,38), Orlanda Carli (7,35), Ivan Bogateč
(7.23), Olga Caris (7,23), Magdalena Lipanje (7,23), Dino Sustersic (6,99), Livija Furlan (6,81), Marija Gianni
(6.24), Marija Dolenc roj. Bogateč (6), Marija Pertot (6).
Mnogo dima toda malo ognja
Včeraj nekoliko pred deveto uro so gasilci dobili nujen telefonski poziv, naj pohitijo, ker je v pristanišču nastal požar. Nemudoma so odhiteli, ker se je zdelo, da gre za resno zadevo. Ko pa so prišli na navedeni kraj, in sicer na pomol V., so spoznali, da stvar ni tako resna. Neki delavec je delal z varilnim aparatom na indijski ladji «Indian Merchant«, pa je iskrica švignila med žaganje in se je začelo zelo kaditi. V kratkem so gasilci opravili svoje delo in se lahko vrnili v gasilski dom.
Predsinočnjim pa so gasilci z Opčin imeli dobro uro dela, da so lahko pogasili požar, ki je nastal ob cesti Qpčine-Bri-ščiki, kjer se je vnela suha trava, požar je zajel približno 1Q tisoč kvadratnih metrov površine; škoda pa ni velika.
Tatovi motornih koles nočejo prenehati
Tatovi motornih vozil nočejo še prenehati in prijave prizadetih lastnikov se kar kopičijo na raznih komisariatih. Tako je Ervino Sincovich, ki biva v begunskem taborišču pri Orehu, prijavil, da mu je nekdo ukradel lambreto, ki jo je parkiral v Ul. Foscolo. Adriano Zonta s Skoljeta št. 10 pa je prijavil, da mu je nekdo ukradel motor, ki ga je parkiral v Ul. San Mau-rizio.
Ne ve povedati kje se je ponesrečil
Včeraj popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek, 57-letnega Maria Malalana z Opčin, Alpinska ulica št. 37, ki se bo moral zdraviti deset dni. Malalan se je pobil in ranil po glavi in obrazu ter je izgubil spomin. Ko so ga vprašali, kako in Kje se je ponesrečil, je le dejal, da se je peljal z motornim kolesom po cesti od Obrova proti Trstu, nikakor pa ni vedel, kako in kje se je ponesrečil.
4IIIIIIIIIIIIII14IIIttRllllllllIIttlllIllllllllllllIIIIII
Odgovor na interpelacijo socialističnih svetovalcev
Čez dve leti bodo asfaltirali cesto Gorica-Sovod nje-Zagraj
Pokrajinska uprava priznava važnost te ceste in obljublja, da bo nekatere njene odseke po možnosti razširila in asfaltirala že prej
Kot znano, sta socialistična pokrajinska svetovalca Ivan Marinčič in Giovanni Marti-nelli dne 5. avgusta poslala predsedniku pokrajinske uprave interpelacijo, v kateri sta predlagala, naj bi pri sezna-' mu cestnih del, ki jih ima na programu pokrajinska uprava, pc stavili čimbolj v ospredje ureditev in asfaltiranje pokrajinske ceste Gorica - Sovod-nje - Z,agraj upoštevajoč, da se na tej cesti razvija vsak dan velik promet prebivalcev sovodenjske občine, ki dnevno odhajajo na delo v Gorico, iu tudi v pričakovanju skorajšnje otvoritve nove tovarne «Cotonificio Goriziano«, kar bo še znatno povečalo na tej cesti promet lažjih tovornih vezil in tudi težji promet, saj bo nova tovarna zaposlila nad 200 uslužbencev.
Kot tolmača koristi in potreb prebivalstva sovodenjske občine, bodočih nameščencev zgoraj omenjene nove tovarne in glede na gospodarsko korist vsega področja sta podpisana svetovalca mnenja, da je nujno potrebno, da bi se čim-prej začelo z urejevanjem te ceste.
V odgovor na to interpelacijo je poslal predsednik pokrajinske uprave dr. Chienta-roli dne 4. t. m. obema svetovalcema posebno pismo, v katerem navaja, da je cesta Gcrica - Sovodnje - Zagraj na devetem mestu v posebnem vrstnem redu, ki ga je izdelal prejšnji pokrajinski svet zi ureditev in asfaltiranje tistih cest, ki so prišle v zadnjih letih pod pokrajinsko u-nravo. Zato bo prišla ureditev omenjene ceste na vrsto šele v letu 1963^64 in je za to leto tudi predvideno finansiranje tega dela.
Pokrajinska uprava, je rečeno v pismu, se mora držati vrstnega reda, kot ga je določil bivši pokrajinski svet tudi pri izdelavi načrtov za u-
  ...
L S K E VESTI )
Sltlo
Mez;
gec (8,25),
Ol* rojkp(p8,21)' Mari‘ VivM>slej (7Pan°t (7,98), <7.89) ( i89)’ Antonija ’ av'a Terčon
Na Državnem trgovinskem tehničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za Šolsko leto 1961-62 vsak dan od b. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961.
* * *
Ravnateljstvo travne nižje inaustrijske strok , v, e šole s slovenskim učrnm jezil om v Trstu opozarja prizadele starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I., II. in III. razred do /kliučne 25. septembra t. 1.
* * w
Ravnateljstvo Drž. zr.anstv. liceja sporoca;
Zrelostmi 'izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se prično dne 15. septembra 1961 ob < 30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
* # *
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikov v T»stu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popoldne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 1®. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecohio št. 9 neprekinjeno do 25. septembra 1961.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
* * *
Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od
9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v II. in III. r. je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predložvj zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra.
Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih. m * »
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v I , II in tretji razred nada ljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure.
Za vpis so potrebni naslednji dokumenti:
1 Rojstni list od anagrafskega urada;
2. potrdilo o precepljenju;
3. potrdilo o zdravih očeh;
4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo
na šolskem tajništvu.
* * *
Ravnateljstvo državnega Industrijskega tečaja v Nabrežini z
oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za 1., II. m III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od
10. do 12. ure od 4. septembra t.l. dalje.
* * *
Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu se je začelo. Zaključilo se bo 25. septembra. U-radne ure so vsak dan od 10 do 13.
reditev novih cest. Pokrajinski tehnični urad je že začel potrebnimi terenskimi deli za izdelavo načrta, ki predvideva razširitev in temeljito ureditev te ceste.
Ker je to cesto že sprejela pokrajinska uprava v svojo o-skrbo, bo poskrbela tudi za njeno vzdrževanje v sedanjem stanju in ni moč reči, da je vožnja po njej nevarna ali neugodna.
Čeprav sedaj ni mogoče pospešiti del izven načrta, si pokrajinski upravni odbor pridržuje, da bo proučil Možnost ureditve posameznih odsekov to ceste tudi prej toda potem ko bodo celoten načrt sprejele in odobrile pristojne oblasti, ker se zaveda važnosti te ceste.
Kot vidimo iz zgornjega pisma, se tudi pokrajinska «■ prava zaveda važnosti ceste iz Gorice v Sovodnje in dalje proti Zagraju in zato obljublja, da bo začela z najnujnejšimi deli za njeno dokončno ureditev, brž ko bodo potrjeni zadevni načrti in zagotovljen državni prispevek. Zato zainteresirani prebivalci pričakujejo, da bi do take odobritve prišlo čimprej in da bi se pred določenim datumom u-redili vsaj tisti del ceste, ki gre od Standreža do Sovodenj in ki je najbolj potreben nujne preureditve, saj po tem delu ceste vožnja ni prav nič prijetna in niti ugodna, ker so vsa popravila na tem odseku le začasna in zelo kratko-
Jugoslovanska delegacija | v (iradežu
Pretekli torek popoldne je prišla na ogled zdravstvenih naprav v Gradežu delegacija jugoslovanskega Zavoda za ta-lasoterapijo, ki jo jz vodil dr. Stanko Jurdana. Delegacija si je želela ogledati organizacijo in način terapije, kot jo izvajajo v Gradežu, ter priprave, ki jih imajo v ta namen na razpolago. Ravnatelj zdravstvene ustanove je dal gostom vsa potrebna pojasnila. Pozneje so bili člani delegacije gostje pomorskega hospiea. Ob zaključku obiska . se je dr. Stanko Jurdana pohvalno izrazil o dobri organizaciji zdravstvenih naprav v Gradežu.
Dopoldne istega dne pa je obiskala Gradež delegacija bolniških blagajn Zapadne Nemčije, ki si je želela ogledati naprave kopališča in zdravilišča, zlasti pa oddelek za psammototerapijo. Ogled je imel namen zbrati potrebne podatke za bodoče sodelovanje. Nemške bolniške ustanove nameravajo rfamreč poslati nekaj svojih zavarovancev na zdravljenje v Gradež. Tudi ta delegacija se je pohvalno izrazila o raznih napravah.
S seje pokrajinskega odbora
Poostrena kontrola nad lovom in rečnim ribolovom na Goriškem
Predstavniki goriške pokrajine gredo na proslavo zedinjenja v Turin
krajinskega odbora za lov za | proučili možnost, da bi se tu leto 1961-62. Ob tej priliki so dl oni udeležili te proslave.
Na svoji zadnji seji pretekli torek je pokrajinski upravni odbor najprej sprejel na znanje poročilo predsednika dr. Chientarolija, da je gospa I.uisa Cargnel, vdova po zlati kolajni Scipiu Slataperju dovolila, da se križ iz lesa in pločevine, ki so ga postavili sobojevniki na njegovem grobu, prenese od tam v vojni muzej, kateremu ga je vdova darovala in kjer ga bodo postavili skupaj z drugimi spomini na borbe na Kalvariji.
Odborniki so nato sprejeli številne sklepe upravnega značaja. Med drugim so ooverili najboljšemu ponudniku na podlagi zasebne dražbe dobavo olja za ogrevanje, ki je petrebno za pokrajinske urade in razne pokrajinske ustanove za obdobje od 1. septembra 1961 do 31. avgusta 1962.
Odbornik za lov in ribolov g. Bottegaro je nato poročal odbornikom o proračunu po-
t rajna.
liiMiimiiiimiimiimluiiiiiiminiuiiiiiiiiiiiummiiiiiiiiiiiiiiuiliniiiiiHiiimiliiiiniiuiiMimmiiniiiiumiiiiimHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMnnniiiiiiiiinimiiiiuu*'n m m umnimi
Maloobmejni promet v avgustu
Nad 122.000 prehodov s
in potnimi Iisti_na goriškem
V primerjavi s prejšnjim mesecem se je število prehodov povečalo za nad 7000
PREDVAJA DANES 7. T. M. OB 18. URI FILM:
■TANKH 8. SEPTEMBRA
^•marsborw
FERZETT1 ^°NNEFURNEAUX
H»v“®?'ANGIRAV
eilAR'NA MAHBERG S** MARTINELU w?®ANA martini MARIRAMERUNI DoERIO murgia ^ATHERINE bpaak HOMOlpVAUrl Biee VAlpRI
(II carro armato dell 8 settembre)
'"ANNiPueatNi
Iz podatkov obmejne policije za pretekli avgust je razvidno, da se je osebni obmejni promet na goriškem področju v tem mesecu ponovno dvignil in dosegel visoko število 122.19* prehodov meje v obeh smereh. Od tega je bilo 106.521 prehodov s propustnicami in dvoiast.-mškimi dovoljenji ter 15.661 prehodov s potnimi listi na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši.
Kot vidimo, so tudi ta mesec. zaznamovali znaten porast v prehodih s potnimi listi. V preteklem juliju je prešlo mejo pri Rdeči hiši s potnimi listi 11.826 italijanskih in tujih državljanov, v avgustu pa je to število naraslo na 15.671. Od tega je bilo 9.770 italijanskih in 5.901 tuj državljan, med katerimi seveda prevladujejo Jugoslovani.
Porast je bil zabeležen tudi v prometu z navadnimi propustnicami, s katerimi je prešlo mejo v avgustu 27.289 italijanskih in 58.794 jugoslo-venskih državljanov. Z dvo-lastniškimi dovoljenji je šlo preko meje 3.568 italijanskih in 13.394 jugoslovanskih državljanov, z raznimi drugimi posebnimi dovoljenji pa še 3.476 ljudi.
Kot vidimo, je osebni maloobmejni promet tudi na Goriškem dosegel že tak obseg, da si brez njega ne bi mogli predstavljati življenja prebivalstva v pasu na obeh straneh meje.
Globe mestnih stražnikov v avgustu
V preteklem mesecu avgustu so mestni stražniki v Gorici naložili 492 glob za razne prekrške. Od tega je bilo največ, in sicer 439 glob za prekrške proti cestnemu pravilniku, 14 proti predpisom mestnega pravilnika, 17 za prekrške na tržiščih, 5 za prekrške poljskega pravilnika, 12 za prekrške psov in 5 za prekrške proti gradbenemu pravilniku.
V istem mesecu je mestni konjederec polovil 28 psov, ki so se klatili brez gospodarja okrog.
Prekinjena tekma Juventina-Podgora
Preteklo nedeljo in ponedeljek je bilo v Moši, v okviru praznika grozdja, nogometno tekmovanje za pokal Moše. Udeležile so se ga šti-
ri nogometne čete in sicer: Juventina iz Standreža, ter moštva iz Farre, Podgore in Krmina.
Pri tekmah v nedeljo je Juventina premegala Farro z rezultatom 4:2, tekma Podgo-ra-Krmin pa se je zaključila z zmago Podgorcev z rezultatom 1:0. V ponedeljek sta se pomerila zmagovalca iz prejšnjega dne: Juventina in Podgora. Tekmo pa so morali prekiniti zaradi teme de-
set minut pred koncem, ko je Podgora vodila s 5:0. Nogometna zveza mora odločiti, če je tekma kljub temu veljavna, ali jo bodo ponovili. V tem primeru bo ponovna tekma po vsej ' verjetnosti v nedeljo v Moši. K po-nedeljski tekmi pa je treba pripomniti, da je Podgora igjala z večino igralcev iz Moše in od Torriane iz Gradiške ter so bili v ekipi samo tiije njeni igralci.
iiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiJiHiiiHiiiHHinmiiimii.iiiiiiiiHiiiiHiumtmmiiiiiiimiiiii
Na pragu novega šolskega leta
Vpisovanje v osnovne šole bo od 16. do 30. septembra
Učitelji naj se javijo na svojih službenih mestih
Tajništvo za slovenske o- I Tretji, ki je iskal pomoč, snovne šole za goriško in do- je bil 23-letni vojak Giuseppe bedobsko okrožje sporoča, da Mazzuccato, ki so ga pripe-
se bo vršilo vpisovanje na vseh slovenskih šolah na Goriškem od 16. do 30. septembra.
Za otroke, ki gredo v prvi razred je treba pri vpisu predložiti rojstni list in potrdile o cepljenju, oboje na piostem papirju. Za učence ostalih razredov pa je dovolj predložiti šolsko spričevalo od zadnjega leta.
S tem v zvezi opozarjamo tiste starše iz Gorice, ki jim je bližja osnovna šola v Ul. Rar.daccio, da lahko vpišejo svoje otroke na tej šoli.
Ravnateljstvo vabi vse u-čitelje, naj se takoj zglasijo na svojih službenih mestih, kjer bodo dobili vsa podrobna navodila glede vpisovanja in začetka pouka. Šolski pouk se bo začel v ponedeljek 2. oktobra s šolsko mašo, reden pouk pa v torek.
Tri nezgode na delu
Včeraj popoldne okrog 16. ure so pripeljali v- civilno bolnišnico v Gorici 56-lefnega Giovanniju Stambula iz Gorice Ul. Pola 8. Ko je doma čistil avto, se je s kosom pločevine porezal na desni roki. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in so ga nato poslali domov. Ozdravel bo v 6 dneh.
Kmalu pozneje so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 36-letno Bernardino Sussi, stanujočo v Ul. Orti-gara 5 pri Standrežu. Ko je delala v podgorski predilnici, kjer je zaposlena, ji je nenadoma postalo slabo. Nudili so ji prvo pomoč in ko ji je odleglo, so jo poslali domov.
ljali v bolnišnico okrog 18. ure. Ko je v vojašnici v Fari prenašal neke steklene posode, se je ena od njih razbila in ga ranila na dlani desne roke Zdravnik mu je rano zašil, mu dal injekcijo proti (eta-nusu in ga poslal nazaj v vojašnico.
(.itajte in širile
PRIMORSKI 0N:VniK
pedrobno proučili tudi problem nadzorstva nad lovom na področju goriške pokrajine in nad ribolovom v notranjih vodah naše pokrajine, izven posebnih rezervatov. Sklenil; so, da bodo na eni prihodnjih sej sprejeli ukrepe, ki naj bi okrepili to nadzorstvo, katero je sedaj nezadostno.
Ker bo dne 15. septembra letos v Turinu v okviru spominskih proslav za stoletnico zedinjenja Italije poseben dan posvečen deželi Furlanija Julijska krajina, je pokrajinski odbor sklenil, v skladu z odborom videmske in tržaške pokrajine, da bo naša pokrajina prisotna na tej proslavi s svojimi pokrajinskimi svetovalci, uradniki in delom osebja. Povabili so tudi župane in predsednike nekaterih pokrajinskih ustanov, naj bi
  milini ..
Po podatkih trgovinske zbornice
Konec junija smo imeli 4.737 brezposelnih na Goriškem
zbornice je bilo v preteklem juniju sprejetih na Goriškem na delo 1.155 delavcev, od tega 221 v Gorici. Ob koncu tega meseca pa je bilo še vedno vpisanih na uradu za delo 4.737 brezposelnih. Ti so bili takole razdeljeni:	v
kmetijstvu 59 brezposelnih, v industriji 2.412, v prevozništvu 123, v trgovini 294, med uiadniki 506 in 1.343 drugih delovnih sil. Od celotnega števila brezposelnih jih je bi-io 2.835 moških in nekaj manj kot 2.000 žensk.
Meseca junija je odšlo na delo v Švico 16 delavk in delavcev, povečini specializiranih, 9 jih je odšlo na delo v Zahodno Nemčijo in en frizer v Južno Afriko. En družinski član pa je odšel z vpoklicem v Avstralijo.
—^.«»-----
Costo vanie SC iz Trsta v Standrežu
Slovensko gledališče iz Trsta je napovedalo dve prireditvi na prostem, s katerima bo 16. in 17. septembra zvečer nas'o-pilo na prostoru letnega gledališča v Standrežu, poleg konzumne gostilne.
V soboto je na sporedu znana mladinska igra Pavla Go-lie »Sneguljčica#, v nedeljo zvečer pa bodo nastopili z o-pereto Emmericha Kalmana «Cardaška kneginja#, s katero je tržaško gledališče želo že to-liko uspeha pri nastopih v Trstu in okolici.
Kot znano je z obema predstavama nameravalo SG gostovati v Standrežu že 1. in 2. julija, pa so morali takrat predstave odložiti, deloma zaradi
iiniiiiiiiiiiiiiiiiil ii militi minili tivfi m Km n imunimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Ob gorskih turah SPD
Visokogorski turizem in našo mladina
Po podatkih trgovinske otroške paralize, ki je takrat
razsajala na Goriškem, deloma pa zaradi drugih tehničnih cvir. Ker pa tudi za september obetajo vremenoslovci lepo vreme, se bodo Standrežci, Goričani in okoličani prav gotovo v velikem številu odzvali ter prišli na obe prireditvi, ki bosta letos edini te vrste na Goriškem. Zlasti priporočamo udeležbo pri opereti «Cardaška kneginja#, ki predstavlja izreden dogodek za Goriško in bo prav gotovo dosegla takšen uspeh kot na Tržaškem.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Otvoritev lovske sezone
Prepoved lova na srnjaka
Pokrajinski odbor za lov je izdal posebno okrožnico, v kateri sporoča vsem prizadetim, da je od 10. septembra dalje odprt lov na ptiče in divjačino, ki se bo zaključil 15. decembra 1961.
S posebnim oglasom navaja odbor omejitve pri lovu in prepoveduje nekatere nezakonite lovske pripomočke. Odlok navaja tudi imena živali in ptičev, ki so zaščiteni, in t-mena škodljivih živali, kate-r;h lov je neomejen. Med temi slednjimi so volk, lisica, podlasica, dihur, vidra, divja mačka in jazbec. Med ptiči pa orel, jastreb, sove itd.
S posebnim odlokom se nazadnje določa, da je prepovedan lov na srnjaka v vsej goriški pokrajini in da bo izredna dovoljenja za tak lov za vsak poseben primer izdal predsednik pokrajinskega lovskega odbora.
 «#-------
Seznam članov obrtniške
bolniške blagajne
Vodstvo pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike obvešča, da so do 15. septembra na občinskih oglasnih deskah geriške pokrajine na ogled izpopolnjeni seznami o vpisu in eventualnih spremembah članov, po stanju od avgusta 1960 do vključno julija letos.
Proti eventualnim nepravilnostim v seznamih se prizadeti lahko pritožijo do 15. oktobra. Pritožbe, pisane na navadnem papirju, je treba nasloviti na Pokrajinski odbor za obrtništvo pri trgovinski zbornici v Gorici, Ul. Crispi št. 10.
Hill..
Minister Rumor o pomoti oškodovancem zaradi toče
Motorizacija ne hi smela odvrniti mladine
od krasote gora
V zadnjih dveh tednih je Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo dva visokogorska izleta v Julijce za tiste ljubitelje planin, ki se ne ustrašijo nekaj napora in se želijo povzpeti na najvišje in najbolj strme vrhove naših Julijcev. Prvi tak izlet je bil zadnjo soboto in nedeljo v avgustu na Triglav, drugi pa preteklo soboto tn nedeljo na Jalovec iz trentarske strani.
Udeleženci drugega izleta so se peljali z avtom do izviru Soče, od tu pa so kre-
POGLED NA TOVARNO ISKRA V ŠEMPETRU, ki je postala že važna postavka v goriški industriji. Tovarna ima že sedaj znaten obseg, ki pa ga bodo v prihodnjih letih še povečali, saj je predvideno, da bo ščasoma zaposlila nad 1000 ljudi
niti skozi Zgornjo Trento do gozdarske koče in drugi dan zjutraj na vrh Jalovca, odkoder so imeli krasen razgled, saj je bilo v nedeljo lepo in jasno vreme. Pot pelje dober kos skozi gozdove in je bolj prikladna za dostop na Jalovec, kot pa z Vršiča po pobočju Mojstrovke, ki je izpostavljena pekočim sončnim žarkom. Izletniki so se zlagoma vračali po isti poti nazaj in so bili o-poldne zopet pri koči ob izviru Soče, kjer jih je čakal avto.
Ob tej priliki pa moramo ugotoviti, da je vedno manj udeležencev pri takih visokogorskih izletih, zlasti pa pogrešamo pri njih mladino. Prav v teh mesecih, ko imajo počitnice, bi se marsikdo od študentov lahko u-deležil takih izletov, ki bi jim bili samo v korist, saj bi utrdili svoje telo in okrepili tudi duha ter se tako pripravili za napore bodočega šolskega leta. Zal pa moramo ugotoviti, da tudi pri nas med mladino vedno bolj peša čut in veselje do tega lepega športa. Kaj je temu vzrok? Motorizacija, katere se je v zadnjih letih mladina o-prijela, je združljiva tudi s planinarstvom in bi je ne bilo treba uporabljati samo za drvenje od enega plesišča do drugega.
Vsako leto, potem ko obišče toča ta ali oni kraj in napravi veliko škodo na polju, se ponovno razvija polemika o problemu, kako učinkovito zaščititi poljske pridelke pred točo. Pred kratkim je bilo postavljeno tako vprašanje tudi v rimskem parlamentu in stavljen je bil predlog, naj bi s posebnim zakonom uredili obvezno zavarovanje prizadetih kmetovalcev proti toči.
Kmetijski minister Rumor je na to vprašanje odgovoril ter omenil, da že poseben zakon iz leta 1901 omogoča ustanavljanje obveznih konzorcijev za obrambo proti toči in da pripravljajo zakonski osnutek, s katerim naj bi poenostavili postopek v tem smislu. Ta osnutek je senat že odobril, sedaj pa ga proučuje poslanska zbornica.
Kar pa se tiče pomoči tistim kmetovalcem, ki jim je toča povzročila škodo, je minister Rumor mnenja, da bi se to vprašanje dalo urediti v okviru zakona z dne 21. julija 1960. Ta zakon predvideva odpis davkov na zemljišča, ki so bila prizadeta zaradi vremenskih neprilik in prav tako odpis zemljiških dohodkov nanje ter odpis združenih prispevkov. Predpise tega zakona bi bilo treba samo s posebnim zakonskim ukrepom prilagoditi za posamezne primere.
Kot vidimo je bil ministrov odgovor precej splošen in v njem ne vidimo možnosti takojšnje pomoči oškodovancem po toči, ki je pred nekaj tedni močno prizadela zlasti kr-minsko vinogradniško področje.
Vpisovanje na nižjo srednjo in na strokovno šolo
Ravnateljstvo Nižje srednje šole (gimnazije) in Strokovne šole v Gorici obvešča vse, ki se Jih tiče, da se vpisovanje v ti dve šoli zaključi NEPREKLICNO 15. SEPTEMBRA. Po tem dnevu se ne bo mogel nihče več vpisati.
 #»------
Sestanek jusarskih upravičencev v Jamljah
Zadeva jusarskih parcel v Jamljah je še vedno predmet živahnih razprav in ljudje se branijo prevzeti obveznosti, ki so povezane s prevelikimi stroški, ker se nikakor ne izplačajo tolikšni izdatki za tisto borno gmajno, ki daje le pičel dohodek domači živinoreji.
Zato bo v nedeljo U. t. m. ob 11. uri dopoldne važen sestanek v prostorih stare šole' v Jamljah, na katerega so vabljeni vsi upravičenn jusarskih parcel. Na sestanku se bodo obravnavala tekoča vprašanja glede jusarskih pravic in parcel, ki bodo šle v likvidacijo. Vsak upravičenec ima možnost napraviti pritožbo na kolkovanem papirju za 300 lir. Pritožbo je treba nasloviti na komisariat v Trstu.
\:se podrobnosti o tej pritožbi in tudi o drugem bodo prizadeti upravičenci lahka dobili na nedeljskem sestanku. Zato je v njihovem inleresu, da se ga za gotovo udeležijo.
Korislne
telefonske številke
Zelem križ v Gorici 2ft-48 Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 311-82.
Gasilci v Gorici 21 20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči Križ v Ronkah 7-25-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjann 4fr75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07. Ornžn v Doberdobu 7-36-71
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111» OD VČERAJ DO DANES
u i m «__________________)
v r.OKici
CORSO. 16.30: «Smovi in ljubimci«, T. Howard in D. Stockwell. Cinemascope, ameriški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VERDI. 17.00: «Predstraža obupancev«, Mikato Sato in Ksi. zumi Jukymura. Crnobeli japonski film.
VltTOHIA. 17.30:	«Komična
bomba«, O. Hardy, S. Laurel in C. Chaplin. Ameriški črno-beli film.
CENTRALE. 17.00: «Notre dame de Pariš«. G. Lollobrigi-da in A. Quinn. It.-franc. film v barvah.
 «»--------
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’U-DINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21 stopinj ob 15. uri, najnižjo 18,2 stopinje ob 2.15. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 93 odstotkov.
Prvi dan mednarodne regate za «Pokal Tito Nordio»
Cavallova jadrnica Merope III. prva pred nemško in jugoslovansko posadko
Evropski prvak Debarge na četrtem, Koprčana Fafangel in Kosmina pa na petem mestu
Danes druga regata
jambora odstopiti, zaradi česar je od 24 jadrnic, kolikor jih je bilo na startu, prispelo na cilj samo 14.
Borba za prvo mesto je potekala v glavnem med neapeljsko jadrnico mladega Cavalla, nemško posadko Pankoferja, jugoslovansko Marušiča in Roja ter francosko Debargeja. Tudi Koprčana Fafangel in Kosmina sta skušala ostati čim bližje vodečim, a njima se je najbolj poznala utrujenost pre-
slabo vreme z nalivon in z razburkanim morjem je močno motilo prvi dan mednarodne regate za jadrnice Star, ki se je začela včeraj v organizaciji YC Adriaco. Kot je znano bo zmagovita posadka prejela v dar pokal «Tito Nordio«. Tega bo zmagovalec držal leto dni, medtem ko bosta člana posadke sprejela v trajno last dve manjši reprodukciji trofeje.
Medtem ko bodo vsem udeležencem podarili spominsko kolajno, bodo prejeli člani prvih šest plasiranih posadk številne nagrade, že včeraj smo omenili, da je največji favorit za zmago letošnji evropski prvak in 'lanskoletni zmagovalec tržaške regate Francoz Debarge, medtem ko bi morala biti Koprčana Fafangel in Kosmina outsiderja št. 1.
Že prvi dan regate pa je prinesel nekaj presenečenj, Debarge se je moral s svojo jadrnico Candide zadovoljiti s četrtim mestom, medtem ko je prva zmaga pripadla mlademu Cavallu iz Neaplja, ki je pripeljal skupno z Magrijem svojo «Merope III.» na cilj pred vsemi drugimi.
Borba je bila Izredno ostra in v vodstvu so se posadke večkrat menjavale. Omeniti moramo, da so jadrnice odplule s pomola ob sedežu organizatorjev okoli 9.30 in se podale proti Miramaru, kjer bi moral biti ob 11. uri start. Toda slabo vreme in še bolj razburkano morje ter nevaren veter je prisilil prireditelje, da so odla-ševali z začetkom. To je precej utrudilo večino udeležencev, katerim se je vidno poznala nervoza.
Ko je bil končno le dan znak za start, so se raznobarvne jadrnice pognale po valoviti gladini. Med tekmovanjem so morali nekateri iz raznih raz-lcgov in tudi zaradi zloma
Izidi včerajšnjega dne tekmovanja so naslednji’.
1. MEROPE III (F. Caval-lo, E. Magri) Neapelj, 32 točk
2. MECHTHILD (J. Panko-fer) Bayricher VK (Nemčija) 31
3. PODGORKA (Marušič, Roje) Mornar (Split) 30
4. CANDIDE (Debarge, Ca-lonne) CV Pariz 29
5. CHA CHA III (Fafangel, Kosmina) JK Jadro (Koper) 28
6. GAMINE III (E. Daser P. P. Daser) YC Verbano (Švica) 27
7. DIANA VI (Scharfenberg Mayr) Chiemesee YC (Nem.) 26
8. UMBERTA IV (Croce, Saidelli) YCI (Genova) 25
9. TOPAZIO (Coccoloni, Di Mento) Marivela (Taran-to) 24
10. SABINE III (Winkler, E> stere) Chiemsee YC (Nem.) 23
11. KORSAR II (Knobloch Schnuer) Kaerntner YC (Avstrija) 22
12. CLAMBAMBES (Adolfi Inselkammer) Bayricher YC (Nem.) 21
13. NABABBO III (Danelon Toffaloni) YC Adriaco (Trst) 20
14. CANDIDE (Mouret, Lan-za) CN Bendor (Fr.) 19
Odstopile pa so posadke jadrnic Ali Baba VI iz Lugana, Maya II iz Trsta, Fandango Pa. sodoble iz Madrida, Menuet iz Lignana, Mizar IV iz La Spe-zie, Štern 8 iz Avstrije, Basi-hsco iz Lignana, Zischt 8 iz Nemčije in Merope II.
dolgega čakanja. Vedeti moramo, da je to njuna letošnja prva regata, na katero sta prišla praktično brez priprav in poštenega treninga. Zato sta se morala zanašati le na izkušnje, ki ju včeraj niso zapustile. Brez dvoma je peto mesto koprskega čolna «Cha-Cha IIL» izreden uspeh za člana JK Jadro.
Ce je bila že vnaprej predvidena borba za vodstvo med jadrnicama Merope III. in Can-d;de, pa preseneča izreden u-speh mladega jugoslovanskega prvaka Ante Marušiča, kateremu se je posrečilo uvrstiti na tretje mesto. In to še pred evropskim prvakom Debargejem.
Danes z začetkom ob 11. uri
Zaradi poškodbe na očeh
Migu e! Montuori Ao reč
Prof. Frugoni ugotovil, da florentinski igralec ni več sposoben za nastope
FLORENCA, 6. — Michelangelo Montuori, za navijače Fiorentine «MigueJ», ne bo mogel več igrati nogometa. To je javil danes prof. Frugcni zdravniku florentinskega nogometnega kluba prof. Giustiju.
Montuori je moral pred meseci pod operacijo zaradi nez-
gode, ki se mu je pripetila med neko tekmo rezervnih moštev. Med igro je žoga, katero je neki nasprotnik silovito brcnil, priletela Montuoriju v glavo. V začetku ni igralec začutil ničesar, a že med isto tekmo je začutil vrtoglavico, zaradi česar so ga morali spremiti v slačilnico.
Med natančnim pregledom je znani specialist prof. Frugori sklenil igralca operirati na o-čeh. Montuori je stoično prenesel vse, prepričan, da mu bo poseg kirurga pripomogel k nadaljevanju kariere na nogo-
metnem polju. Po operaciji, av_ gusta letos, se je Montuori vrnil domov v Florenco, kjer se je točno držal navodil zdravnikov. Njegov cilj je bil okrevati, da bi lahko ponovno o-
bo druga regata.
Ce si do 13. t.m. ne bo izbral enakovrednega nasprotnika
Pattersonu bodo odvzeli naslov svetovnega prvaka?
Liston, na poti «zve!ičanja>, upa na preklic prepovedi nastopa
meten človek je dobro vedel, da imajo duhovniki včasih tudi pri višjih forumih svojo moč. In ta-
NEW YORK, 6 — Bodo odvzeli svetovnemu prvaku težke kategorije Floydu Pattersonu naslov? Tako sedaj kaže. To pa le če se Patterson do 13. t. m. ne bo potrudil in si poiskal njemu vrednega naslednika, ki bi sprejel borbo za svetovno krono.
Do tega sklepa so prišli člani boksarske zveze ZDA NBA, pa čeprav so vedeli, da Patterson namerava staviti svoj naslov v dvoboju s Tomom Mc Neeleyem, ki bi moral biti 13. novembra letos v Bostonu. Toda Mc Nee-ley ni na seznamu najboljših desetih boksaijev prve kategorije in zato ne pride v poštev za svetovno prvenstvo.
Po pravilih, k’ so jih lani potrdili v Mexico Cityju, mora prvak, če hoče ohraniti naslov, staviti tega na razpolago v dvoboju z boksarjem, ki ga National Boxing Association smatra za vrednega. In t« v teku šestih mesecev po zadnjem srečanju za naslov.
Patterson se je zadnjič boril za naslov 13. marca, ko je premagal Šveda Ingemarja Johans-sona, zaradi česar bt moral ponovno stopiti na ring najkasneje do 13. t. m. Čeprav do tega datuma ni mogoče pripraviti nastop, bo NBA oprostila Pattersonu njegovo malomarnost in brezbrižnost, a le Pod ipogojem, ua zagotovi nastop proti enemu izmed boksarjev, ki so na svetovni lestvici.
Ta lestvica navaja takoj za sedanjim prvacom Angleža Henry-ja Cooperja, Šveda Ingemarja Johanssona, Kanadčana George-ja Ohauvalo in Američana Ed-dieja Machena. Brez dvoma te danes najbolj vreden naslova A-meričan Sonny Liston iz Filadelfije, katerega smatrajo za najoolj nevarnega Pattersonove-ga tekmeca. Toda Listonu je NBA prepovedala nastope, ker je boksar večkrat padel v roke policiji, pa čeprav do danes še ni doživel nobene obsodbe, in Patterson je prav zaradi tega odbil poziv Listona na dvoboj za svetovno krono. Medtem ko Patterson ni mogel najti nobenega primernega za tako važen dvoboj, je Liston izzval dru-goplasiranega v svetovni lestvici Ingemarja Johanssona. ki je dvoboj z veseljem sprejel. Ta bj moral biti decembra letos v Kanadi. Toda kanadski boksarski Krogi tega dvoboja ne bodo dovolili, ker so mnenja, da je treba spoštovati prepoved NBA Listonu
Liston pa je, tako pravijo, že na poti »zveličanja«. Kot pre-
nemškemu boksarju srednje kategorije Hansu Wohlersu v dvoboju, ki bo trajal 10 rund.
V boksarskih krogih proučujejo tudi možnost organizacije mitinga v Milanu med katerim Bruno Fortilli stavij na razpolago izzivaču svoj naslov italijanskega prvaka srednje kategorije.
CHICAGO, 6. — Ameriški boksar srednje kategorije Hen-ry White je premagal po točkah v desetih rundah bivšega svetovnega prvaka Virgila A-kinsa.
Disciplinski ukrepi
Baker - diskvalificiran Bora Kostič - globa
MILAN, 6.	—	Razsodišče
profesionalne nogometne zveze je sklenilo diskvalificirati za dve nedelji turinskega igralca Josepha Bakerja, ker je izven igre udaril nasprotnika in napadalca Rome Francisca Lo-jacona, katerega je sodnik večkrat opozoril zaradi surove igre in predvsem, ker je med igro daril nasprotnika.
Istočasno so diskvalificirali eno nedeljo Davida (Milan), Puio (Lanerossi), Clauta (Ca-tanzaro) in Venturellija (Močena).
Nadalje je razsodišče kazno-alo Palermo s 150 tisoč lirami globe, Atalanto in Torino z 80 tisoč, Napoli s 50 tisoč, ter Lee. co in Padovo s 30 tisoč lirami.
Razsodišče je kaznovalo z globami in opominon tudi šte-ilne igralce. Med temi, ki bo moral plačati 12 tisoč lir globe, je tudi Jugoslovan Bora Kostič, kateremu so med tekmo Lanerossi-Torino zlomili nogo.
TENIS
FOREST HILL, 6. — Po izločitvi Chucha Mc Kinleya so v šestnajstinkah finala ameriškega prvenstva zabeležili novo presenečenje:	mladi	Donald
Dell je namreč odpravil Franka Froelingha v treh setih 11:9, 1:8, 6:1.
Patterson: naslov v nevarnosti
ko se bo sedaj pod varstvom nekega duhovnika iz Denverja skušal «popravti». Vse to seveda z upanjem, da mu bodo prepoved preklicali še pravočasno pred dvobojem z bivšim svetovnim prvakom Johanssonom.
* * *
LONDON, 6.	—	Rana	nad
očesom, ki je posledica dvoboja Richardsona z Američanom Howardom Kingom, kateremu je podlegel po točkah, bi Angležu na smela motiti nadaljnjega dela.Richardsonov prokurator Wally Lesley meni, da bo lahko sedanji evropski prvak brez posebnih skrbi nastopil oktobra v Rimu z Amonti-jem. Tedaj bo namreč šlo za evropsko krono, zaradi česar oo moral biti Richardson. ki jo bo branil, pri najboljših močeh.
Lesley je izjavil, da ne bo u-krenil ničesar dokler ne bodo Richardsonu vzeli šive z rane Za sedaj Anglež še ni zaprosil za odložitev srečanja z Amon-tijem.
* » »
MILAN, 6. — Zelo verjetno »Austria - Rapid 2:1 bo Giancarlo Garbelli nastopil I »Simmering - Wiener Neustadt 29. t. m. v Hamburgu proti | 2:1
Montuori (čepi), ki ima komaj 31 let, iz časov, ko je nastopil
v italijanski reprezentanci
blekel vijoličasto majco njegovega kluba, ki se trenutno nahaja v čudnih vodah.
Še pred nekaj dnevi je Montuori v razgovoru o letošnjih zavrtljajih A lige, izrazil upanje, da bo lahko tudi on doprinesel k boljši igri Fiorentine.
Toda Miguel ne bo mogel nikoli več nastopiti. To ga je zelo potrlo in Je- nikakor ni mogel pomiriti, čeprav ga je žena z obema hčerkama ljubeznivo tolažila. Montuori si kaj takega ni pričakoval. Sam je spoznal, da se mu je vid po operaciji izboljšal, Zaradi tega je veselo razpoložen odpotoval v ponedeljek na zadnji pregled k prof. Frugoniju v Padovo Tedaj ni zvedel ničesar. Danes pa mu je to žalostno vest prinesel zdravnik florentinskega kluba.
Vest, ki se je hitro razširila po mestu, je vzbudila ne samo presenečenje, temveč tudi precejšnjo žalost. V Florenci je imel Miguel številne navijače, ki so obljubili, da bodo prišli polnoštevilno na igrišče, ko bo Montuori ponovno oblekel vijoličasto majico.
•iiiiiniiiiiiiiiiiiiimiaiiiiHiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiii
Nogometna prvenstva v evropskih državah
ŠPANIJA "Tenerife - Real Sociedad 4:1 Santander - »Atletico Bilbao 1:0;
Majorque - »Betis 1:0 »Osasuna - Espagnol 2:2 »Oviedo - Atletico Madrid 0:0 »Real Madrid - Elche 3:1 »Barcelona - Siviglia 3:2 »Saragoza - Valencia 3:0 ŠVICA "Bale - Sciaffusa 2:1 Losanne - »Bienne 3:2 »Chaud de Fonds - Granges 2:0 »Servette - Lugano 5:0 Grasshoppers - *Young Boys 7:4
*Young Fellows - Friburg 7:2 Luzern - »Zurich 2:0 AVSTRIJA
»I.ask - Admira 2:1 »Sportklub - WAC 2:1 »Schvvechat - Vienna 3:2 »GAK - Kapfenberg 6:1 »SAK - SVS Linz 3:3 BELGIJA FC Bruges - »Union St. Gil-loise 2:1
»Anderlecht - Waterschel 6:1 Alost - »Lierse 3:2 »fet Trond - OC Charleroi 3: »Anttverp - FC - Liege 3:1 *CS Brugeois - Diest 3:1 »Standard - Beerschot 1:1 »La Gantolse - Daring CB 2: MADŽARSKA »Ujpest - Dorog 1:1 »Vasaz - Szeged 4:1 »MTK - Peos 2:0 *Tatabanya - honved 2:1 »Satgotarjan - Ferencvaros 0 »Csepel - Gyoer 4:1;
"Komlo - OZD 5:0
Za nagrado Caltex «Sportman leta»
Cortesi in prva v	le
Pol milijona lir vredno nagrado bodo podelili najboljšemu cestnemu in dirkališčnemu kolesarju
MILAN, 6. — Svetovno kolesarsko prvenstvo je pripomoglo k precejšnji spremembi v lestvicah za dodelitev pol milijona lir vredne nagrade Caltex «Sportman leta«. Nino ki je na svetov-
Defilippis, ki je na nem prvenstvu profesionalcev v cestni vožnji zasedel drugo mesto, je napravil odločen korak naprej in se je vsidral takoj za Carlesijem in Pam-biancom na tretje mesto.
Prihodnje dirke bodo torej izrednega pomena za kolesarje, ki so na vodilnih mestih. Medtem ko bosta Pambianco in Defilippis skušala priti še više, bo Carlesi napravil vse, da si obdrži prvi stolček.
V skupini dirkališčnih kolesarjev pa je položaj že jasen.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiillllllllliiiiiiiiiili«
:<Sportman leta» za nogometaše
Prvo mesto je pripadlo svetovnemu prvaku Antoniu Ma-spesu, ki si je nabral že toliko točk, da mu nihče ne bo mogel več odvzeti nagrade, Lestvici sta naslednik CESTNA VOŽNJA
Bettini, Hitchens, Manfredini v vodstvu z istim količnikom
V B ligi Pagliari (Modena) najboljši s tremi dosežki
MILAN, 6. — Kot pri kolesarjih tako so tudi nogometašem letos na razpolago bogata darila Caltex »Sportman Je-ta». Za najboljšega strelca oziroma kluba A lige bo nagrada vredna milijon lir, za B ligo pa por milijona. Zlata nagrada bo pripadla klubu, medtem ko
bosta najboljša strelca v obeh kategorija prejela reprodukcijo trofeje v bronu.
Točkovanje bo potekalo po lanskoletnem sistemu to je na podlagi najboljšega količnika, do katerega se bo prišlo z deljenjem doseženih golov z nastopi na prvenstvu. Igralci bodo morali igrati najmanj 2 tretjini prvenstva, kar pomeni 22 in A in 25-krat za B ligo.
Po prvih dneh prvenstva je lestvica naslednja:
A LIGA
1. Inter — Bettini — količnik 1,50 (3 gole v 2 tekmah)
Inter — Hitchens — 1,50 Roma — Manfredini — 1,50
4. Bologna — De Marco — 1 (2 gola v 2 tekmah)
Inter — Suarez — 1 Mantova — Allemann — 1 - Milan — Altafini — 1 Padova — Koelb] — 1 Torino — Baker — 1
B LIGA
1. Modena -— Pagliari — količnik 3 (3 goli v 1 tekmi)
2. Catanzaro — Ramboni — 2 (2 gola v 1 tekmi)
Prato — Campanini — 2
m
Napadalec Rome je tudi letos učinkovito začel. Bo nadaljeval po začeti proti?
Za pokal prvakov
Real Madrid-Vasas 2:0
BUDIMPEŠTA. 6. — Približno 100.000 gledalcev, med katerimi sta bila tudi madžarski in romunski predsednik vlade, je bila danes na Nep stadiumu prva tekma prvega izločilnega kola turnirja za pokal prvakov med domačim Vasasom in gostujočim španskim moštvom Real Madrid.
Po hitri in napeti ter večkrat surovi igr; je zmaga pripadla gostom iz Madrida z 2:0. Oba gola je v prvem polčasu in sicer v 1 in 17,’ dosegel Tejada.
Za evropski pokal
CDNA-DUKLA 4:4
SOFIJA, 6. — Nogometna
tekma prvega izločilnega kola za evropski, nogometni pokal med CDNA iz Sofije in Duklo iz Prage se je končala neodločeno 4:4 (1:2).
» * *
GOTEBORG, 6. — Holandska enajstorica Fetenoord, ki je gostovala v Goteborgu, je danes premagala v prvi tekmi turnirja za evropski pokal domači IFK s 3:0. Tudi prvi polčas se je končal s 3:0.
* * *
LIEGE, 6. — V prvi tekmi za evropski pokal med domačo enajstorico Standard in nor. veškim moštvom Frederikstad je zmaga pripadla Belgijcem z 2:1 (1:0).
* * *
ŽENEVA, 6. — Moštvo Servette iz Ženeve je danes premagalo v prvi tekmi evropskega pokala enajstorico Hiber-rians iz La Vallette s 5:0 (3:0) * * *
AJA, 6, — Holandsko ministrstvo za notranje zadeve je obvestilo nogometno zvezo, da ne bo izdalo vstopnih vizumov članom nogometne reprezentance Vzhodne Nemčije, ki bi morali 1. oktobra igrati v Amsterdamu tekmo v okviru izločilnega turnirja za svetovni nogometni pokal. Ministrstvo se seveda ne zaveda, da s to reunjestno prepovedjo škoduje le lastni državni reprezentanci.
1.	Carlesi	120	točk
2.	Pambianco	100	»
3.	Defilippis	90	»
4.	Zamboni	81	»
6.	Benedetti, Conter-		
	no	65	»
8.	Massignan	60	»
9.	Fontana	50	»
10. Ciampi		42	»
11.	Ronchini	37	»
12. Baffi		35	»
13. Liviero		33	»
14. Azzini		31	»
15. Falaschi		29	»
16. Nencini, Coletto,			
	Conti	28	»
DIRKAUSCN.E PANOGE			
1.	Maspes	350 točk	
2.	Gaiardoni	130	»
3.	Morettini	100	»
4.	Gasparella	10	»
5.	Pesenti	10	»
6.	Sacchi	5	»
iz Koprskega oOTft
Uspeh košarkarje* Ilirske Bistrice
V košarkarske® Slovenije je Ilirska zabeležila novo J lastnem igrišču je v f ekipo Most »	gt, * 75:55. Pri domačin™ j najbolj odlikovala ^ Stemberger, Zdaj !tt Bistrica trdno na
stu, štiri točke za rijo.
*#* JL
Prvi nasiop Prl®^V kometašev v republis* ^ se je končal s Pcl jjpi hom. Odlično se rokometaši Ajdovsc® < na domačem igrise« / li Tržič s 36:15. bili Tominc, Ergav jj ji čineli ter vratar J« ubranil kar štiri udarce.
* nrSO .
V ženski ligi se jiltJ s tekmovanjem,	(jr sporedu pokalne ljanska Svoboda j6 JLi# v Piranu in pre®3& . ...p činke z 9:6. Katas raz pa so doživele -iz Idrije. Ljublj-™^
36*
jih je namreč Pre*3ji
njihovem igrišču s * .* *•
Slabo pa so začeli
odbojkarji. Izola ljansko Olympio
čem igrišču izgub
^ in	•	g	l/i'
14:16 in 10:15). Iz°l3 jst vseh treh setih v u p je -treba poraz ma nepazljivosti 18 loma pa tudi srn®1. Ogroženo borbo je , na! na domačem	]
šim članom zvezne ^ | mestom. Gostje s0 ^ zmagali s 3:2. Iz™ .. Sli' seta 16:14, kaže, da 1 nohte. Kanalčani	goje1
protest zaradi slabeg
 «» -------
Ko deliti0’1 bok*"
Maspes: po mavrični majici še zlata trofeja
Plavanje
Zmaga F. Dennerleina v jadranskem maratonu
RICCIONE, 6. — Fritz Den-nerlein je danes zmagal v jadranskem plavalnem maratonu, kjer ježe lani osvojil prvo mesto Dennerlein je prevladoval od začetka do konca 6 km dolge proge. Neapeljski plavalec je zelo močno startal, s čimer je presenetil tekmovalce ekipe duesseldorfske policije, ki so že v prvem kilometru zaostali. Edini, ki je skušal ogrožati zmago Neapeljčanu je bil Rimljan Spigno, ki mu je sicer sledil, a ga ni mogel dohiteti. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1. FRiTZ DENNERLEIN (Ca-nottierj Napoli), ki je preplaval 6.000 m v 1.30T3”
2. Spigno (FF OO Rim) 1.33T7”
3. D’ORIO (FF OO Rim) 1.35’09”
4. Guhj (PSV Borussia-Dues-seldorf) 1.36’47”
5. Marchetti (FF OO Rim) 1.37’53”
6. Pettinau (FF OO Rim) 1.37’53”J
Dviganje uteži
DUNAJ, 6. — Približno 200 atletov iz 39 držav se bo ude if-žilo svetovnega prvenstva v dviganju uteži, ki bo od 20. do 25. t. m. na Dunaju.
postane
(Nadaljevanje s ^
hodi, šport itd.) pa ne smemo Prav tako m P prevelika .
to
zivno kopanje
ali pari, ker vse ^
menjuje srce.
To
lju'
Ji-
no še za starejše - _■ Vkolikor uporab1* ,(i -hujšanje tudi Pre® r f \ moramo uporablja r
sih količinah, !JU j četku. Sele pozne)es zo povečamo Prl "tudi kuri stva
potrebna •' jjv
pomirje^ (iti* ^ saj smo že rekli.
so
za
teh motnjah velik0 pef
di psihološki faRton^ j)el spolnih in dru^ nad1.
izločanimi V
roje'“/
ti
notranjim
magajo le pri Prl .jc} losti, ki je P°sle njih motenj.
Mnoge ženske P j, i* da se bo zgodil 0
do redno jemale katere pravijo,
pr°p;>; 1 t>i'
de*V,
viti. Toda tega c nJti0te J .v p dop*
ce sami
ne P>'iP 0r*J dieto, na katero	^j
najPr
organizem Nadalje je
nuj
del3’ 0reve
terem ne bomo v rt
dnevni razpored
in pri katerem preveč utrujali.	„ '	:
Delost je — P° V t zen in to boieze treba zdraviti	,-^a *
gu in ki ne d°PU' £ pretiravanj.	rčj
In ne nasedaj™ j(l Rezultati P3n™*e
ne shujševalne
pažajo takoj, P^egu j nekaj tednih rC redn* ljenja m sicer preparatov priprave.
ALOJZ RAVBAR
Vriharju
TRNOVA POT
Vse hiše s0 bile ovešene s slovenskimi zastavami z rdečimi zvezdami. Po vasi so hodili novinci, ki so se odzvali pozivu Osvobodilne fronte, naj se vključijo v boj za osvoboditev primorske zemlje. Fantje in dekleta iz Brd, iz Vipavske, s Krasa in iz drugih krajev so hiteli proti Gorici in se zgrinjali okrog nje, da bi zaustavili novega o-kupatorja, ki se je s te strani bližal Primorski.
Prostovoljci so bili oblečeni v italijanske uniforme, nekateri pa so ostali kar v svojih kmečkih ali delavskih oblačilih. Vsi brez izvzetka pa so nosili triglavke. In vsi so bili o-boroženi z italijanskim o-jofciem. Skoraj vsak si je
nadel novo, partizansko i-me. Med seboj so se pozdravljali z dvignjeno pestjo, kakor so se nekoč pozdravljali španski republikanci. In vse je prevevalo občutje svobode, sproščenosti, zmagoslavja. Vsi so bili glasni, nasmejani, skoraj razposajeni. Marsikateri od njih ni tedaj niti slutil, da so to poslednji dnevi njegovega življenja.
Med temi prostovoljci ni bilo nobenega starega partizana, ki bi jih organiziral v bojne enote. Posamezne skupine so iz svoje srede izbirale komandirje čet in komandante bataljonov ali pa so se najpod-jetnejši kar sami postavili na čelo te ali one skupine. Ne le da je večina novincev prvič v svojem življenju imela orožje v rokah,
tudi nekateri njihovi komandirji niso imeli kaj več pojma o uporabi orožja ter o vojaški strategiji in taktiki.
Pavle je kakor omot en stopal po vasi.
»Zdravo, tovariš!« ga je nenadoma ogovoril neki novinec, ki je stal zraven skupine mladincev. Nosil je karabinjersko uniformo in triglavko, oborožen je bil z brzostrelko in pištolo, okrog pasu pa je bil o-vešen z rdečimi italijanskimi ročnimi bombami. «Kam pa ti?«
Pavle mu je na kratko povedal, kdo in kaj je.
«Ben, če je tako,« je rekel partizan in mu zaupno spustil desnico na ramo, «boš pa kar ti komandir naše čete.« Preden je Pavle utegnil kaj reči, se je fant obrn*l k tovarišem in jim povedal, kdo je Pavle. Nato je pristavil: »Ali ste za to, da tale tovariš prevzame mesto komandirja naše čete?«
Vsi so bili za to.
Pavle jim je skušal dopovedati, da ni spo 'en za komandirja. Nekaj me-
secev, preden so ga poslali v konfinacijo, je odslužil vojaški rok nekje v severni Italiji. Tam se je naučil opravljati s puško in nekoliko tudi z mitraljezom, toda to je tudi bilo vse njegovo vojaško znanje. O bojevanju pravzaprav ni imel niti pojma. Toda noben izgovor ni zalegel. Moral je prevzeti vodstvo čete, sestavljene iz sedemindvajset fantov in dveh deklet.
«No, naj bo!« je naposled klonil. «Toda vaš komandir bom samo tako dolgo, dokler ne dobite drugega.«
Tedaj je ena od deklet stopila k njemu in mu poveznila na glavo triglavko. Neki novinec mu je dal svojo brzostrelko in šel nekam po drugo. Ko je nato debil še novo italijansko uniformo, je šele dobil občutek, da je pravi vojak-partizan.
Potem je odvedel svoje tovariše na konec vasi in se z njimi ustavil na nekem travniku. Tu so se rr.zposedli v polkrogu o-kiog njega, in začel jim je
razlagati, kako se ravna s puško in bombami. Nato je moral vsak novinec praktično poskusiti ravnanje s puško.
«No, zdaj pa še ti poskusi, tovarišica Lidija!« je reke! dekletu, ki je bila doma nekje na Krasu.
Ko je zadovoljivo opravila ta izpit, se je obrnil k drugemu dekletu, k Darji z Vogrskega, ki je bila določena za četno bolničarko.
«Pa še ti poskusi,« je rekel Prej pa jo je še enkrat nazorno poučil: »Vidiš, takole odpreš zapirač in takole vtakneš nabojnik v puško. Potem potisneš zapirač, ki hkrati porine na boj v cev. Zatem dvigneš puško — takole, vidiš? — in jo krepko opreš v ramo, da čim manj občutiš vzvratni sunek kopita. Nato pomeriš tako, da skozi tole zarezo vidiš vrh tele muhe, s temle pa pomeriš v tarčo. Ko to storiš, zadržiš dih in pritisneš na petelina. Razumeš?«
«Razumem že, kako bo to v resnici šlo, pa ne vem,« je rekla Darja in se nasmehnila.
. «S časom že dobiš prakso,« je rekel Pavle in se za nekaj trenutkov zagledal v dekle. Njeno obličje je bilo lepo, toda ne gledano od blizu. Bilo je podobno oljnati sliki: njeno lepoto opaziš le iz določene razdalje. Imela pa je še nekaj značilnega: v vsakomer, kogar koli je že srečala, je vzbudila občutek nehotene spoštljivosti, in vsakogar je prevzela njena toplina in neposrednost. Vse to je bežno prevzelo tudi Pavleta, ki je po presledku nadaljeval:	«Nihče
od nas ni vojak, Darja, toda postati moramo vojaki, in to boljši vojaki kot so naši sovražniki, ker samo tako jih bomo premagali. Ce se bo treba boriti, tovariši, se bomo borili tudi brez vojaškega znanja. Borili se bomo in branili našo zemljo in ne bomo odnehali, dokler je ne bomo osvobodili. Petindvajset let smo bili zasužnjeni, zdaj pa se ne bomo dali več zasužnjiti od nikogar. Zato bodite neustrašni, ko se bo j treba spoprijeti z novim 1 sovražnikom. Bodite prepri-
čani, da bo zmaga naša, ker se borimo za pravično stvar, za svobodo, za našo zemljo, za boljše življenje. Kot borci Osvobodilne fronte se bomo odločno u-prli tudi nemškim fašistom, ki nameravajo priti v naše kraje, da bi uničili to, česar niso utegnili u-ničiti Mussolini in njegove tolpe. Bodimo torej enotni in odločni. Ne ustrašimo se nikogar, ki nas hoče u-ničiti...»
V tem smislu je Pavle govoril še dalje, čeprav ni bil govornik in je povedal to, kar mu je sproti prišlo na misel, so ga tovariši napeto poslušali, željni takih vzpodbudnih besed, so njegove besede vsrkavali kakor ge.jna zemlja blagodejno roso.
Po tem njegovem nastopu se je v njih še bolj’u-trdilo prepričanje, da so si izbrali zanesljivega vodnika, prekvašenega in pregnetenega v boju zoper krivico. Iz njegovih besed so spoznali, da so ga neusmiljeno trli fašisti; vere v zmago pravice mu niso strli. In to Je podkrepljalo
njihovo vero v zmago nad vsem, kar je ogrožalo obstanek njihovega izmučenega ljudstva.
Pavle se je še posebej pomudil s fantom, ki je hctel postati četni mitraljezec. Ker bo mitraljezec imel važno vlogo med spopadom, mu je Pavle posvetil posebno pozornost. S svojim podukom je poglobi! fantovo površno znanje o delovanju in uporabi mitraljeza. Vido, ki je bil bister in srčen osemnajstletnik, je kmalu zapopadel kar mu je povedal Pavle. Njegov pomočnik je bil njegov sovaščan in prijatelj Zvone. Le-ta je že težko čakal prihoda Nemcev.
»Da bi vsaj kmalu prišli, vragi hitlerjanski!« je rekel živahno in si popravil pas, poln nabojev za mitram ljez. «Boš videl, tovariš komandir, kako jim bova godla z Vidom!«
Pavle se je nasmehnil. Koj nato je na njegov obraz legla komaj zaznavna senca tihe zaskrbljenosti in bojazni, da ne bo vse tako, kot si zamišlja tale dečko.
. nbor0Ž<!y
ki pričakuje 0 rjtt
pad, ko da bl ,■ pričetek vesel’0 • ^ ^;
Ko so se vrniLd šli mimo l°Pe’.ir je nekaj doma za borce. Tar0lr) 9* bil kup pušk J malo dalje P3 pr 11
makaronov, *caI1s0 pf" /
drugih živil, *	^
ko bila zap'en jjipd J
kem vojaškem	j
Pred neko h .p? / ruca domači	(l
voljcev ter P ^ $ koga priletne? je prihajal	J
Janškega ta» ^ f J gorčen je g0 : SL šizmu in sp°j ^Pl’ J šalce, naj se . stvi in sUam	j
škim razbojm ,p
hoteli zasesti ef>/
Vtem je °a p fiS. • cu vasi skup1 cev prepeva»	/
partizanske Pe
Ljudstvo dajet jiP/
Pred neiui - . p, f
?r“?ld0nier1 P°€kc