3 Jeseni je bilo v medijih na področju našega udejstvovanja moč zaznati več pozitivnih prispevkov, kot smo jih vajeni. Med drugim je Evropska komisija objavila rezultate tretje te- lefonske raziskave o biotski raznovrstnosti, v katero je bilo poleg 24.534 prebivalcev vseh članic Evropske unije vključe- nih še dobrih tisoč Slovencev. Več vprašanj v okviru ankete je bilo osredotočenih na območja Natura 2000, pomen kate- rih pozna 32 % Slovencev, medtem ko evropsko povprečje znaša 11 %. Vzpodbuden, še posebej za naša društva, je bil rezultat vprašanja o osebnem prizadevanju za ohranjanje bi- otske raznovrstnosti – v Sloveniji si za to prizadeva kar 92 % vprašanih! Evropsko povprečje je 71 %. Tako imamo društva vsaj statistično gledano še velik potencial širjenja svojih de- javnosti in večje možnosti vključenosti širše javnosti v naše delovanje. Ali pa je šlo zgolj le še za eno od anket, ki žal ne prikazuje dejanskega stanja? Vključenost seveda spodbujamo tudi v uredništvu Trdoživa. Vse člane naših osmih društev, pa tudi druge vabimo, da so- delujete pri pripravi novih izdaj. Z besedili, fotografijami, ilu- stracijami ali le z idejami, tudi predlogi. Enega slednjih smo po izidu pretekle številke tudi dobili – predlog za vpeljavo nove rubrike. Ideja avtorice prvega prispevka v tej rubriki se nam je zdela dobra in tako lahko v tej številki že pokukate v osebno izkaznico izbrane vrste živali oziroma rastline – to- krat vam predstavljamo spomladanskega dnevnega metulja petelinčka (Zerynthia polyxena). Metuljem sta v tej izdaji posvečeni še dve drugi rubriki – knji- žna, kjer je predstavljena knjiga, ki jo lahko bralci Trdoživa kupite po znižani ceni, in določevalna. Tema tokratnega do- ločevalnega ključa je rod dnevnih metuljev mravljiščarjev, ki Uvodnik nas mnogokrat spomni na krhkost prepletov v ekosistemu in pooseblja pojma ogroženosti in varovanja živih bitij ter nji- hovih habitatov. S pomočjo prispevka boste lahko naše vrste odslej z lahkoto razlikovali med seboj, hkrati pa boste o njih izvedeli tudi marsikaj zanimivega. V intervjuju predstavljamo izjemnega pisca zooloških pri- spevkov dr. Borisa Kryštufka. Pred zaključkom vsebine pa žal poročamo o izgubi izjemne raziskovalke na področju fitofiziologije in pedagoginje dr. Nade Gogala. Mnogi smo jo spoznali le posredno kot avtorico srednješolskih učbenikov, ki so nas navduševali nad zanimivim življenjem rastlin. Lepih in živih barv pa niso zgolj metulji. Takšne so večino- ma tudi polonice. V osrednji temi predstavljamo eno teh – harlekinsko polonico (Harmonia axyridis), ki je v jesenskih mesecih predvsem po zaslugi projekta Thuja 2 postala prava medijska zvezda. Pred slovenskimi naravoslovci se je sicer ta invazivna tujerodna vrsta prvikrat pokazala šele leta 2007. Iz medijev smo lahko izvedeli tudi, da so na 9. Slovenskem kongresu prostovoljstva asistentu na Univerzi na Primor- skem Tilnu Genovu, sicer predsedniku društva Morigenos, podelili posebno priznanje za strokovno prostovoljsko delo na področju naravoslovja. V uredniškem odboru se zahvaljujemo vsem piscem in dru- gim ustvarjalcem, ki so oživili četrto številko Trdoživa. Hvala tudi prostovoljcem, ki ste aktivni v naših društvih, in vsem srečno 2014! Damjan Vinko, urednik biltena TRDOŽIV Eden od izvirov, ki polni Cerkniško jezero, mednarodno pomembno območje za ptice (foto: Jošt Stergaršek).