260. st. -4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka vel)a
V Uubljani, torek 25. oktobra 1921.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna ram vrsta za •nkrat 2 K, večkrat popust
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360
Uprava:
Marijin trg 8. Telefon 44.
Rokopisi ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Vse stranke na braniku domovine.
Predrzna in dobro proračunana Avantura bivšega habsburškega krvnika in zagrizenega tlačitelja slovanskih narodov je izzvala med slovenskim narodom tako ogorčenje, da so Pozabile stranke vse notranje in politične boje, ter so se zedinile za- skupen nastop za obrambo naše ujedinjene Jugoslavije.
Načelstva vseh strank so sklicala ▼ ta namen snoči shod v veliki dvorani Uniona. Dvorana in galerije so bile nabito polne. Shod je otvoril župan ljubljanski g. dr. Perič sledeče: Načelstva Vseh strank, ki so sklicale shod so me Pozvale, da ta Shod otvorim. Predlagam, da se imenuje predsednik shoda.
Za predsednika shoda je bil z velikim soglasjem sprejet župan dr. Perič. Prvi Je govoril zastopnik Slovenske ljudske stranke
O. SMODEJ.
Izvajal je v svojem temeljitem govoru približno sledeče: Razkralj Karel Je na Madžarskem in se je nastanil baje v bivšem kraljevem dvoru v Budimpešti. Ta dogodek ne sme iti mimo nas kot kak drug dogodek madžarske vlade. Ce se ta poizkus posreči, je ogrožena konsolidacija nasledstvenih držav, ki so nastale na razvalinah bivše avstro-ogrske monarhije, marveč tu Ji razvoj teh držav in mir Srednje Evrope. Tega se zavedamo vsi in se-stali smo se zastopniki vseh strank, da aflzmiramo dobro voljo in ljubezen za našo državo. Umevno je, da je bilo za to avanturo vse dobro pripravljeno in da so gotovi krogi upali, da se antanta ne bo za to brigala. Toda mi vsi dvignemo na tem shodu gromovit protest, ki naj ga čujejo vse države in ki lzveni: Tako ne gre in konec mora biti tem poskusom. Samoodločba je sveta, ne sme pa biti taka, da razbije samoodločbo drugih narodov. Razkralj Karel se ne vrača kot prostovoljen kralj Madžarske, ne kot kralj trianonske pogodbe, marveč s Stefanovsko krono, da Vzpostavi pod to krinko nekdanjo habsburško oblast. To bi bila kruta kr-filtev dveh pogodb, senžermenske in trianonske in bi potegnila v vrtinec lahko vso Evropo in povzročila novo Vojno. Narodi pa so siti vojne in nujno Potrebujejo mirnega gospodarskega razvoja. Ce smo se držali ml pogodb, ko so nam trgali kos za kosom živega nacijonalnega telesa, potem ne sme kr-ilti pogodbe ni jeden, bodisi da je to v bil cesar ali kralj. Ce so računali gotovi krogi na notranjo nezadovoljnost v naSi državi, so se jako motili, kajti ta nezadovoljnost ni naperjena proti državi. Ker smo si svesti, da vlada potrebuje v tem kritičnem času moralne celote celega naroda, se strnemo v eno celoto in vlada naj skliče parlament, da ** Posvetuje ln pomaga kako najti sredstva, kako se uveljavi volja naroda.
Nato je govoril v Imenu jugoslov. dem. stranke
DR. V. RAVNIHAR.
Pridružil se je protestu predgovornika ter obžaloval, da smo doživeli v tretji obletnici našega osvobjenja zopetni poizkus vzpostavitve starih 'raz-Wer. Naša duša dviga goreč protest v Imenu milijonov Junakov, ki so žrtvovali sebe za svobodo. Grobovi tulijo... In predrznost je, da stopa pred človeštvo sokrivec svetovnega klanja. Ce bi *e posrečil ta poskus se lahko zgodi, da *e v kratkem izkrca v Potsdamu cesar Viljem in vse žrtve so zaman. Prvi *llc našega shoda je klic v imenu človečnosti. Madžarska je najstrupenejša nasprotnica Slovanstva, in najboljše Zdravilo zanjo bi bilo, da se jo restrin-*lra na Budimpešto in okolico, zato ••»o tudi zahtevali svoječasno koridor med Jugoslavijo in Cehoslovaško. Drugi klic tega shoda naj velja v imenu slovanstva. Ta shod vseh strank naj oo glasen memento, da smo v Jugoslaviji vsi na braniku domovine. Dasi se •ned sabo prepiramo, tvorimo vendar v Zedinjeni državi eno veliko celoto in v imenu te celote naj izzveni kot tretji «Hc tega shoda v Imenu narodov jugo-81°v. države. Dalje je govoril v imenu
NSS. poslanec J. DeržiČ.
.. Povdarjal je, da se je vrnil stari Učitelj slovanskih narodov, ki je prišel f Pomočjo gotovih kapitalistov na j ‘‘"‘ooskem, ki se boje za svoje mili-
iuU ln hočejo na ta načil> iztisniti iz D ' ,®v naroda svoj denar. Protestiramo v .nakani, da se izigra z enim člo-teki ce'a vrsta naro^°v. Krvi je Žltn° dov°U in hočemo mir. Ce mi dr-dxu« PO£odbe- naj jih spuštujejo tudi narodi. Ce misli gotova gospo?
da v Rimu, Parizu in Budimpešti, da se lahko igra z nami, ker bijemo notranje politične boje, se jako moti, kajti naš narod je na zunaj edin. Iz raznih poročil smo zvedeli, da so se izjavili zastopniki velikih vlad napram naši vladi da stoje na stališču pogodb. Tudi Italija je podala po svojem zastopniku to izjavo. (Medklic, pfuj hinavci!?) Toda taki izjavi mi ne verujemo, ker naše zahrbtne brate predobro poznamo. Zapomnijo naj si naši sosedje, da Jugoslavija ni napadala, znamo pa ljubiti svoj narod in braniti svoje pravice. Zagotavljamo vlado v imenu narodnega jugoslovanskega proletarijata, da bo on znal vedno varovati edinstvo in da zahteva, da store vsi merodajni faktorji svojo dolžnost. Naša vlada naj se pogovori s parlamentom. In naš proletarijat tudi zahteva, da se naša država spoštuje na znotraj in zunaj, kot on spoštuje zakone. Treba je, da narod sam odloči in uverjen sem, da bo tako odločil, da bo dobro za našo državo.
JSDS POSL. KOPAČ.
Kot zastopnik stranke je govoril poslanec Kopač, ki je poudarjal, da se tudi socijaldemokrati smatrajo za sestaven del celega naroda in so tudi oni vedno sodelovali za naše ujedinjenje. Vsi delavci, ki se spomnijo prejšnjih časov, bodo vedeli ceniti enotno jugoslovansko državo. Ekskralj Karel, ki bi bil na Pijavi kmalu nekoč radi pijanosti v neki luži utonil, je poizkusil drugo avanturo. Cita, njegova soproga, pa mu drži hrbtišče. Oba pa računata na naše domače prepire, toda zmotila sta se. Tp nam kaže naš današnji shod. Tudi proletarijat, dasi je bil večkr&t razočaran, pozabi v tem slučaju vse.druge boje in stopa odločno na branik za svojo domovino, in uverjen sem, da ga ni delavca, ki bi hotel zopet delati tlako Karlu. V tem oziru se je izkazala tudi avstrijska socijalna demokracija na Dunaju, ki je oborožila vse svoje delavce, za slučaj da bi poskusil ekskralj Karel svojo srečo na Dunaju. V tem važnem trenutku mora biti sklicana naša narodna skupščina in poslanci naj povedo vladi, kaj narod hoče. V imenu socijal-demokratične stranke vas zagotavljam, da bo ona pozabila začasno vse ^strankarske boje in bo nastopila skupno kot del naroda v obrambo našega troedinega naroda.
i ZASTOPNIK SKS G. JAMNIK
se je popolnoma pridružil izčrpnim izjavam predgovornikov ln izrekel upanje, da dosežejo končno ukrepi to, da se za vedno znebimo Habsburžanov. S tem je bil izčrpan dnevni red ln g. župan dr. Perič je prebral sledečo resolucijo, ki je bila soglasno z velikim navdušenjem sprejeta.
Predsednik župan g. dr. Perič je zaključil zborovanje. S tem zborovanjem je pokazala Ljubljana, da je vedno na braniku svoje domovine enotna in da so neutemeljeni strahovi, ki jih hočejo gotovi krogi zagorjavi v javnosti.
Slovesna zaprisega ljubljanskega župana.
Karlova avantura se bliža koncu.
RESOLUCIJA
shoda, ki se je vršil dne 24. oktobra 1.1. v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani.
Zavedajoč se dragocenosti komaj pridobljene politične svobode in uje-dinjenja našega jugoslovanskega naroda, ter trdno odločeni, čuvati tudi blagodat s tolikimi žrtvami izvojeva-nega miru, dvigamo plameneč protest proti restavracijskim poizkusom Habsburžanov na Madžarskem in drugod ter pričakujemo od vlade kakor tudi od vlad Velike in Male Entente, da bo-d^ predrznim in ponavljajočim se tozadevnim poskusom ex-dinastije v interesu toli potrebnega miru in gospodarske, socijalne in politične konsolidacije srednje Evrope napravile enkrat za vselej temeljit konec.
Končno je pozdravil zborovalce
ČEHOSLOV. KONZUL DR. BENEŠ,
pozdravljen z gromovitimi živijo-klici. Izražal je veliko veselje, da pozdravlja na tem shodu pripadnike vseh strank, kar znači jasen dokaz, da pozabljajo zvesti Jugoslovani, "kadar je treba braniti domovino, vse druge ne-prllike in žrtvujejo vse za blagor naroda. To pomeni vaš uspeh. V imenu čehoslovaške republike vas ^zagotavljam, da stori ona svojo dolžnost napram sebi in vam in sicer ne samo v znamenju zveze krvi, marveč tudi po pogodbi. Ti važni trenotki naj nam pokažejo, da naše pogodbe ne tvorijo samo kos papirja. Vedeli smo, da bo naš tisočletni skupni sovražnik poskušal še dvigati glavo, toda imejmo zaupanje v vlado in zagotavljam vas, da bo češkoslovaški narod stal Jugoslaviji zvesto ob boku. Živela Jugoslavija, živela Češkoslovaška!
Včeraj ob n. uri dopoldne je ob navzočnosti celokupnega občinskega sveta in mestnih nameščencev položil novoizvoljeni župan ljubljanski doktor Perič v roke pokraj. namestnika Ivana Hribarja prisego zvestobe državi in kralju.
Po zaprisegi je g. pokrajinski namestnik g. županu iskreno čestital in ga opozoril v daljšem govoru na težke, pa tudi častne dolžnosti, ki jih prevzema na svoja ramena v trenotku, ko zasede prestol prej stolnega, sedaj prestolu, mesta Ljubljane. Svoj urad sprejema po dr. Ivanu Tavčarju, eni najbolj markantnih avtoritet in povsod spoštovan kot ženialen pripovedova-telj in eden najbolj zaslužnih politikov. Dr. Perič prihaja na svoje mesto kot še nepopisan list, gre pa o njem najboljši sloves radi njegovih velikih sposobnost-i, vljudnosti in skromnosti. Njegova mlada energija bo ta nepopisan list kmalu popisala z vrsticami, ki bodo oznanjale njegovo slavo. Čakajo ga težke naloge. Kakor da bi hotela priroda že takoj prvi dan prikazati novemu županu vse težave, ki jih more prizadejati, je prošlo noč sneg napravil obilo škode po mestu. Toda mesto, ki ga zavzema ljubljanski župan ni samo težko, temveč tudi hvaležno in častno in lahko bo s svojo energijo mnogo storil mestu v korist, sebi pa v čast in slavo.
Novi župan pa naj-za svoje delo pričakuje hvaležnosti. Tudi če bo njegovo delo najbojše. se bo našlo obilo znvistnikov, ki bodo omalovaževali in blatili njegovo delavnost. To pa naj ga v njegovem delu nikar ne moti, temveč gre trdno za stavljenim si ciljem.
Svetovna vojska je zasekala občinam velike rane in tudi Ljubljana, ki je pred vojno živela v rednih finančnih razmerah, je zašla v dolgove, iz katerih se brez državne pomoči ne bo mogla izkopati. G. pokraj. namestnik je obljubil, da bo po svojih močeh mestni občini vedno rad pomagal in na merodajnem mestu priporočal njene upravičene zahteve in prošnje.
G, pokraj. namestnik je opozoril na to, da je Ljubljana sedaj prestolno mesto, kjer bo kralj vsako leto prebival v njem vsaj nekaj tednov, če ne več. V sled tega bodo v Ljubljano prihajali diplomntični zastopniki drugih držav. Univerza daj« Ljubljani nov sijaj in obiskovali jo bodo tuji učenjaki. Vsled tega se g. župan nj movrel
odreči reprezentacijskim dolžnostim, če bo hotel pokazati, da je Ljubljana, Sot središče Slovencev na višku, — Obračati bo treba tudi vso pozornost na umetniško galerijo jn na ustanovitev umetniške akademije.
Novega g. župana pa čakajo še druge važne naloge. Treba bo misliti na postavitev nove mestne hiše. Neob-hodna in nujna je regulacija Ljubljanice in posebna komisija naj bi določila, koliko stroškov naj bi nosila občina in koliko inleresenti. S pomočjo centralne vlade bo treba urediti ljubljanski vodovod, ki daje ob času suše premalo vode in postaviti novo električno centralo rb Savi. ter tako zagotoviti Ljubljani dovoljno množino električnega toka. Stanovanjska mize-rija bo stavila na občino ogromne naloge. Občina bo morala sama zidati stanovanjska poslopja za svoje uradnike in s primernimi olajšavami pomagati privatnim graditeljem. Napraviti bo treba moderno kopališče, razširiti mrežo cestne železnice in dvigniti domačo industrijo.
V obč. svetu naj se vodi složno delo, ker poklican je ne, da dela politiko’ temveč, da dela za blagostanje in gospodarsko povzdigo mestne občine Ce se katerikrat spusti v politiko, naj stori to le v slučaju potrebe, da odločno afirmira narodno edinstvo. Novi župan prednjači kot jugoslovanski prostovoljec, ki je preživel umik čez albanske igore. Upravičeno je torej upanje, da bo ostalo njegovo navdušenje za narodno edinstvo trajna smernica njegovega delovanja. »V tem znamenju boste zmagali!«
G, župan se Je g. pokraj. namestniku za njegov iskreni nagovor in čestitke zahvalil v sledečem govoru: Gospodje občinski svetnikil Zahvaljujem se vam. velecenieni gospod
KARLOVE CETE POBITE. — ZBOLJŠANJE POZICIJE MAD2. VLADE.
Budimpešta, 24. oktobra. Madžarski dopisni urad poroča uradno: Uporniške čete pod poveljstvom Osztenburga, stoječe zapadno grd Budaorsa, so se umaknile za gorovje Czik. Narodna armada je včeraj imela tri mrtve in 32 ranjenih.
Budimpešta, 24. oktobra. Vstaši so zbežali do Tete. Izgubili so skoro polovico svojih čet. Kmetje so na progi Bicske-Stolni Beligrad razdrli železniške tračnice, da bi preprečili beg vsta-šev proti jugu.
Budimpešta, 24. oktobra. Kolikor se da pregledati položaj zadnjih večernih ur, so se razmere za vlado bistveno zboljšale. Prihod bataljona v smeri Nagy Teteny in ojačeni iz province, je jako olajšalo situacijo vladnih čet. Državni opravnik se mudi pri vladnih četah. Karlove čete so se morale, umakniti več kilometrov nazaj. Osztenbur-gove čete so po dosedanjih podatkih izgubile devet mrtvih in 26 ujetnikov. Posadka v Subotišču je bivšemu ce sarju obnovila prisego. Nekateri višji častniki pa so ostali na strani madžarske vlade; aretirale so jih njih lastne čete. Vlada je naročila Pronayju, naj s svojimi četami vzpostavi red v Subotišču. Pričakujejo se torej tamkaj boji med vladnimi četami in legitimisti. V Budimpešti so vsi legitimisti pod strogim policijskim nadzorstvom. Mesto je popolnoma mimo. Vest, da se je met
vladnimi in legitimističnimi četami že sklenilo premirje, do sedaj oficijelno be ni potrjena. Kakor govore v informira-niW|(!rogih, upa vlada, da bo v kratkem onvladala položaj.
MOBILIZACIJA V ČEŠKOSLOVAŠKI SE PRIČNE 27. T. M.
Praga, 24. o^obra. Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Predsednik republike je odredil delno mobilizacijo. Minister za narodno brambo je določil 27. oktober kot prvi dan mobilizacije.
ANTANTA ZAHTEVA ARETACIJO KARLA!
Pariz, 24. oktobra. Poslaniška konferenca je naročila zastopnikom zaveznikov v Budimpešti, naj pozovejo madžarsko vlado, da proglasi odstavljenje Karla, se polasti njegove osebe in ga prisili, da zapusti Madžarsko, sicer odklanjajo zavezniki vsako odgovornost za posledice, ki bi mogle nastati za Madžarsko.
MADŽARSKA VLADA NAMERAVA KARLA INTERNIRATI?
Budimpešta, 24 oktobra. Iz zanesljivih virov se doznava, da namerava vlada kralja prisiliti k temu, da se končnoveljavno zase in za svojega sina odpove prestolu. Vlada namerava kralja toliko časa internirati na Madžarskem, dokler se ne reši vprašanje drugega kraja njegove internacije.
i	j
-namestnik, za prijazne pozdrave, nasvete in želje, s katerimi ste počastili mene in občino. Ne morem si kaj, da ne bi ob tej pri1 iki omenil tudi redkega naključja, da ste ravno Vi,. ki vas je pred u leti avstrijska birokracija na nasilen način odtrgala s tega županskega mesta, zadobili pravico, da kot pooblaščenec in namestnik vladarja vstoličite prvega župana Ijub-Ijanaskega po preobiatu. Ob tej priliki Vas tudi prosim v imenu ljubljanr skega mesta in v svojem imenu, da me podpirate s svojo izkušenostjo in iniciativnostjo pri delu za blagor občanov. Zanašam se na Vašo pomoč, ker vem, da se Vaša ljubezen do Vaše bele Ljubljane ni zmanjšala.
Gospodje občinski svetniki! Dobro se zavedam težkt naloge, ki jo prevzamem z županstvom nase. Vojna, ki je divjala v Evropi, je zasekala težke rane vsem gospodarskim in družabnim razmeram. Posledice vojne čutimo danes morda huje kakor sploh ke-daj poprej. Zato je pa gotovo težko in nehvaležno delo, prevzemati v teh razmerah Vodstvo velike ljubljanske občine. Toda socijnlno demokratični klub, ki mi je naložil, <ja prevzamem županstvo je mnenja, di je ravno v teh težkih okoliščinah dolžnost, da se ne brani odgovornosti, temveč, da po vseh svojih močeh sodeluje in popi a ga pri izboljšanju so- ijalnih razmer. Prezreti ne smemo, da občinski zastop ni ono torišče, kjer naj bi stranke izvoje-vale svoje strankarske boje, temveč naj bo polje, za gospodarsko upravno delo. Navzlic veliki razliki programov poedinih v občinskem odboru zastopanih strank me tolaži zavest, da se je socijalistični čut že krepko vkoreninil in razvil v ljubljanskem prebivalstvu. Poleg moje stranke, ki ravno temelji na socijalisličnem načelu, moram z za,-dovoljstvom ugotoviti, da tudi druge stranke poudarjajo bistvenost socija-lizma, in da je tudi stranka, ki sedi v tej dvorani na desnici, na svojem zadnjem zboru naglašala važnost S0C'T. jalnih reform Vsi bomo torej imeli priliko, da bomo, ko bo šlo za izboljšanje najprimitivnejših življenskih pogojev ljubljanskega prebivalstva dokazali, da nam naši programi niso prazna beseda, temveč se bomo potrudili, da bo beseda tudi meso postala. Upam torej, da je ravno na tem polju dana prilika za popolno soglisje vseh tukaj zastopanih strank. Vabim Vas, gospodje občinski svetniki, da^z vnemo sodelujete in apeliram jia Vašo podporo. Prosim Vas, da puščate po možnosti vse ono kar loci in razdvaja izven te dvorane in da osredotočite ves svoj trud na izboljšanje socijalno-gospodarskih razmer ljubljanskega prebivalstva. Mslim, da nisem neskromen, ako trdim, da sc ogromna večina ljubljanskega prebivalstva v tej točki strinj-a z rnenoj. V vseh stvareh pa, kjer bi se žal ne moglo doseči soglasje strank v občinskem svetu, Vas pa prosim za stvarno kritiko in kontrolo. Saj je kontrola povsod potrebna in stvarna kritika pa celo produktivna.
Pri tej strankarski konstelaciji je pa nadalje jasno, da jaz svojega mesta ne morem smatrati za strankarsko in, da moram imeti za vodilo najstrožjo nepristranost. Svojo nalogo smatram pred vsem za gospodarsko in upravno in upam, da mi bo ravno po tem načelu laglje ohraniti svojo objektivnost.
Gospodje občinski svetnikil Dovolite mi še, da poudarim nekatere glavne točke svojega programa. Ce pogledam v bodočnost, si želim velike Ljubljane, ki bi segala preko ozkih današnjih mej tja črez Vič in Gornjo Šiško iif dalie proti Savi. Želim si Ljubljano z bogato razvito industrijo in izobraženim in dobro situiranim delavstvom, kot eno kulturnih in gospodarskih središč naše lepe domovine. To naj bo cilj tega občinskega odbora glede na zunanje lice občine. Pred očmi pa moramo imeti kruto sedanjost. Večino ljubljanskega prebival, stva tare težka skrb za vsakdanji kruh in za najprimitivnejše življenske po- ■ trebščine. Draginja narašča. Prehranjevalne prilike so težke in bojim se, da bodo naposled vsled neugodne letine še slabejše. Zato smatram za eno najvažnejših nalog aprovizačno vprašanje in obenem za eno najtežavnejših, ker ie ravno pri aprovizačnih stvareh treba velike previdnosti, da ne utrpi" mesto prevelike financijelne škode.
Drugo pereče vprašanje je stanovanjska stiska. Stanovanjske bede se ne da odpraviti s papirnatimi nared-bami, ki po navadi vzbujajo samo nezadovoljstvo tako med hišnimi po* •seslniki, kakor tudi med najemniki Treba bo zidati hiše!
Razen teh dveh najvažnejših nalog pa čaka upravo ljubljanske občine tudi naloga preskrbeti mesto z zadostno in ceneno električno silo, K&-dar bo omrežje ljubljanske cestne železnice razširjeno, leta speljana do sosednjih občin, se bo že vsled tega znatno zmanjšala stanovanjska mize-rija in tudi prehrana mesta bo postala lažja in cenejša.
Gospodje občinski svetniki!
Dovolite mi, da se spominjam še enega najodličnejših ljubljanskih meščanov, mislim namreč svojega neposrednega prednika gospoda dr. 1 Vati a Tavčarja. Bil je politični nasprotnik moje stranke. Vendar Vas prosim da: smatrate moje besede za vec, kakor za akt vljudnosti. Dr. lavcarja srflo vsikdar visoko spoštovati kot poštenega in pravičnega moža in ljub!jan-, sko prebivalstvo ne bo nikoli pozabjlo da je bivši župan v najtežavnejših časih z izredno spretnostjo in potrpežljivostjo vodil krmilo ljubljanske občinske samouprave. Naj sprejme iskre*' ni moj pozdrav s tega mesta.
Sklepam z vzklikom, naj živi na* rodno in duševno edinstvo, ki ga 1’°* čemo podkrepiti v tej zbornici s po* štenim delom za dobrobit občine. '
Po zaprisegi je župan v svoji pi* sami sprejel mestno uradništvo, ki ga je , predstavil magistratni ravnate!| dr. Zarnik.
260 Stev. J
i —
Prof. Fr. Bračun,
S. H. S.
Predstoječi »kemični obrazec« — zalibog ga navzlic ustavi ne morem drugače imenovati — razlagajo bolj ali manj hudobni jeziki na prav različne načine. Toda nobena izmed nastalih enačic nas ne dirne tako sila neprijetno, ko ona nemška: »Sie hassen sich«.
Sovražijo se! Koliko bridke resnice le v. tem stavku. Hrvat sovraži Srba na nož in narobe, a nobeden ne pomisli, da ne sovraži priseljenca, tujca, vsiljivca, temveč istokrvnega brata, enakovrednega sina lastne matere. Ne -razlikujeta se ne po besedi, ne po junaštvu, ne po ponosu, ne po ljubezni do domovine, a vendar se sovražita. Mesto, da bi oba ponehala v pretiranih zahtevah; da bi smatrala drug drugega enakopravnim in cnakocenim, si velikodušno odpuščala preteklost ter napela vse sile, da si zgradita skupno čim lepšo prihodniost, se sovražita. Kje je krivda? Največ krivde zadene našo nepošteno, vladeželjno, zaslepljeno inteligenco, ki ji ne leži pri srcu dobrobit ljudstva, temveč le lastna korist in osebna veličina.
Sovražijo se! Smrtno se sovražijo med seboj stranke: Nobeno blato, noben strup, nobeno še tako zavrženo sredstvo ni podlo zadosti, da ga ne bi porabil brat proti bratu, da mu zada udarec, da ga oškoduje na premoženju, časti, poštenju, zdravju, da ga pobije kakor steklega psa na ulici, ako je le njegov političen nasprotnik. Politično časopisje uprizarja dan za dnevom naj-ostudnejše osebne gonje, ki dražijo živce in vzburjajo strasti, psuje na-sprotinke z najgršimi psovkami, ki jih rabijo le zavrženci, se ne ozira ne na mladino, ne na neuko ljudstvo, ki bi mu moralo biti voditelj ter ga dvigati k boljemu spoznavanju, laže irt zavija resnico, krade čast in osebno poštenje, opravičuje nezmožnost, spletkarstva, nepoštenost in korupcijo ter škoduje stokrat več kakor koristi. Zadostuje, da -te pobijajo, ker si ohranil po treh letih polnih prevar in razočaranja vendar le še vero v boljšo, poštenejšo bodočnost, zadostuje, da te kamenjajo, ker še nisi Izgubil vse nade v človeka-brata ter ga smatraš za boljšega, kakor je, zadostuje, da ti pljuvajo v obraz, ker jih vedno znova spominjaš na gesla brato-ljubja in človekoljubja, ki se oddaljujejo od njih vsak dan bolj. Kje je krivda? Zopet v naši posuroveli inteligenci brez idealov in poštenosti.
Sovražijo sc! Pisano se gledajo med seboj posamezni stanovi. Kmet sovraži uradnika, ki je vendar kri njegove krvi, ter mu zavida pošteno zasluženo, borno plačico, ki mu jo nakazuje država iz davkov. Meščan preklinja kmeta, ki mu draži leto za letom bolj svoje pridelke, obrtnik delavce, ki zahtevajo vedno višje plače, delavec trgovca, in ta zopet meščana — hišnega posestnika, ki mu skoro poljubno povišuje najemnino. Vsem pa prednjačijo banke, ki zahtevajo za riziko naravnost nesramne obresti, kopičijo vrednotnice, grabijo na kupe milijone ter izsesavajo in odirajo vse skupaj. A tudi te se sovražijo smrtno med seboj ter skuša druga drugo uničiti z vsakim razpoložljivim sredstvom. Kje je krivda? Zopet je kriva teh razmer v veliki večini naša
nepoštena, materialistična inteligenca,
ki pleše okoli zlatega teleta in ga moli, tepta v prah vse, kar se ji stavi nasproti, prezira duševne vrednote ter ne mara videti bede in gorja krog sebe, ki naraščata od dne do dne.
Prava, pravcata država SHS! In vendar uvidevajo že boljši izmed nas, da s sovraštvom in silo, z nepoštenostjo in krivico, z ubijanjem in zastrupljanjem ni mogoče zgraditi miru in zadovoljnosti, sreče in blagostanja. Dr. Pippenbacher piše v »Slov. Narodu«: »Toda izpremembe in reforme je treba tudi v človeški družbi. Dokler bo mladina videla, da nudi nepoštenost in brezsrčnost najudobnejše življenje, bodo le redki upoštevali nauke, ki naj dovedejo človeštvo do prave človečnosti. Bolj kakor reforma šole je potrebna in nujna reforma družabnega življenja.«
Pridružujem se izrečenemu mnenju ter le še dostavljam: Recite, kar ho-čci", in če me jutri pribijete na križ kot »klerikalca«, zopet moramo uveljavili tudi v politiki medsebojno spoštovanje in geslo: »Cesar nočeš, da storijo drugi tebi, ne stori J ti drugim!« Ako bodo s tega stališča presojali svoje ukrepe in dejanja najvišji in najnižji, picmena in stranke, stanovi in zastopniki javnega mnenja, bo izginila kmalu država SHS — sie hassen sich — ter napravila prostor cveUči, srečni Jugoslaviji,
Razoroženie Nemške Avstrije.
Nepregledne so vrednote, ki jih je tu jala svetovna vojna od človeštva na blagu, denarju in življenju. Po senžer-menski pogodbi je morala tudi Nemška Avstrija uničiti ali Mzročiti medzavez-niški komisiji! določeno množino vojnega materijala do 1. oktobra t. 1. Samo pregled teh vojnih portebščin kaže na dimenzijo medsebojnega uničevanja. Nem. Avstrija je oddala oziroma uničila 4144 topov in topovskih c^vi, 15.772 lafet in municijskih vozov, 215? artilerijskih oprem, 3873 metalcev min in granat, 445.956 infanterijskih pušk, 22.961 pištol in samokresov, 1,629.112 bodal in mečev, 5,408.383 strelov artilerijske municije, 26 vagonov razstrelilnih snovi, 85.000 metrov vžigalnih vrvic in še celo množico drugega strelnega orodja; 1333 letal, 3289 letalnih motorov, 2500 letalnih strojnic, 355 radioaparatov.
1622 vagonov materijala za mostove, 570.000 kosov saperskega orodja in nebrojno množino sorodnih priprav; 7575 telegrafskih, telefonskih in optičnih signalnih aparatov, 3609 žarometov itd.
8182 trenskih vozov in gorskih karet, 47.484 konjskih rekvizit, 13.744 sedel in enako blago: 483 tovornih osebnih težkih vozov. Te navedbe pa obsegajo le najvažnejši materijah
'Koliko družin je moralo trpeti pomanjkanje, da so vse to vstvarile, kar danes človeška roka zopet uničuje.
Briandov govor.
V	soboto je govoril v francoskem parlamentu ministrski predsednik Briand. Francija i7vaja versaillsk■* mirovno pogodbo in ima’ pri tem močno opozicijo. Prvi se je oglasil pred nekaj tedni Clemanceau z ostrim gc\o-
rom proti sedanji vladni politiki, ki je našel odmev pri desnici pariške zbornice.
Briand je ob veliki napetosti in polnih tribunah podal svoj veliki zagovor. Imel je srečen dan. Vladanje Francije v teh resnih časih ni osebna zadeva. Francoski ministrski predsednik more iti h konferenci v Wa-shington le, če uživa zaupanje vse Francije.
Briand se je izjavil za mirovno politiko, za kar mu je lahko vsa Evropa hvaležna. Dokler ne bo urejeno razmerje med Nemčijo in Francijo, ni misliti na izboljšanje življenskih razmer na našein kontingentu. V Evropi i.i po vsem svetu je še polno sodov s smodnikom; kdor hoče mir, mora Čuvati, da ne pade iskra vanje.
Previdnost in trdnost se dasta združiti.
Med zavezniki-mora vladati edinost, če hočejo izvesti versaillske mirovne pogoje. Bili smo že pred prelomom z Anglijo. Ta pasus Briandeve-gi govora najbolje dokazuje, da res vlada med zavezniki precejšno nesoglasje, kar navadno čuti vsa Evropa. Izolacija je nevarnost za Francijo, ker ji je že prinesla Waterloo in Sedan. Toda Francija ostane čuječa kljub vsemu, kar je že Nemčija spolnila.
Briand ne čuti potrebe, da bi zahteval človeško nemogočih stvari. Kritika gomješleziškega vprašanja je nepravilna. Nemčija je izgubila svoje eornješlezijske arzenale in arzenal v Essenu stoji pod grožnjo francoskih topov. To je vlada dosegla, ne da bj prelila kapljo krvi. V Orijentu bo Francija kmalu dosegla sporazum z Angoro in del francoskih čet se lahko kmalu povrne v domovino.
Večina poslancev v palači Bour-bon bo sledila Briandu in to je dobro. Clemanceau je oznanjevalec brezobzirnega boja, zastopnik stare, umirajoče Evrope, Briand hoče po potu sporazuma v novo, ozdravljeno Evropo.
Sporazum med Francijo in Nemčijo pomeni rešitev Evrope ter ozdravljenje gospodarskih razmer.
Zaprisega na univerzi.
Po izvršeni zaprisežbi gospoda rektorja profesorja Kreka in gosp. protek-torja profesorja Zupančiča je v soboto zaprisegel gosp. rektor vse gg. profesorje in ostalo učno osobje, uradništvo in služabništvo. Ob tej priliki je imel na gospode profesorje naslednji nagovor: »Slavna gospoda! Po naročilu gospoda ministra prosvete sem imel čast vas povabiti, da prisežete Njegovemu Veličanstvu, našemu kralju vernost in zvestobo ter vestno izvrševanje vseh dolžnosti, ki vam jih nalaga službeno mesto, na katero vas je Njegovo Veličanstvo bilo poklicalo. Gospoda moja! Šele pred par dnejvi, ko sem imel pre-Žalostno priliko, spominjati se smrti Visokopokojnega našega vladarja Njegovega Veličanstva kralja Petra J. Osvoboditelja, sem bil tolmač iskrene in globoko občutene hvaležnosti, ki veže nas nerazdružno vse z visoko vladarsko hišo. Poudarjal sem takrat, da se zavedamo neizmernih dobrot, ki jih uživata osobito tudi Slovenstvo in tše posebej naša univerza v okviru naše ujedinjene kraljevine, vse to po volji blagopokojnega Kralja — očeta in ju-
naškega Njegovega Sina. Ne zdi se mi odveč, da povem to ponovno in na vsa usta, da se sliši tudi zunaj te dvorane. Naša univerza je in ostane v resnici ne samo torišče znanstvenih teženj na njej delujočih in učečih se Jugoslovanov vseh plemen, temveč , tudi žarišče in vzgajališče iskrfeno dinastičnega, državi zvestega mišljenja. To je naš ponos in naša prisega! Gospodje tovariši! Tihi delavci smo in nismo navajeni nositi svojih čuvstev in svojega prepričanja na trg, najmanje tedaj, ko gre za najsvetejše kar imamo, za našo veliko ujedinjeno domovino. Toda končno so vse besede revne in .niti najdovršenejši oratorični umotvor bi ne izrazil tega, kar čutimo v trenutku, ko smo tukaj zbrani na slovenskih in vendar svobodnih tleh, v prostorih naše jugoslovanske almae matris, in ko naj svečano potrdimo svoje mišljenje in trdo voljo, da hočemo biti zvesti služabniki ljubljene naše države. Prepuščajmo besede tistim, ki jim je beseda več
nego duh in več kakor čin. Mi moremo in hočemo dokazati svojo hvaležnost in lojalnost . napram kralju in državi edhole z dejanji: s tem, da se posvečujemo z vsemi svojimi močmi velikim znanstvenim nalogam svojega poklica, da delamo v prid naši univerzi in s tem v korist celokupni naši kra-ljeni, vzgajajoč mladino v domoljubnem duhu in da tako v svojem delokrogu in po svojih močeh sodelujemo pri zgraji tistih dveh vznosltih stavb, ki jim je položil prvi temeljni kamen prvi narodni kralj: pri zgraji naše države vobče in našega zavoda posebej. Pri tem nas bode spremljal spomin na Tistega, ki mu gre v prvi vrsti zahvala za oboje, in neomahljiva vernost in zvestoba vzvišenemu Njegovemu Nasledniku na kraljevem prestolu, Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, ki Ga naj Bog živi!« — Temu vzkliku so se pridružili z navdušenjem vsi na* vzoči.
Gospodarstvo.
Grške finance.
Finančne kalamitete so danes skrb skoraj vseh držav, predvsem seveda onih malih držav, ki so se udeležile svetovne vojne. »Temps« je prinesel pred kratkim zanimivo poročilo o finančnih razmerah naše sosede Grške.
Poleg vojaškega in diplomatskega problema, problem financ danes neobičajno zanima grško vlado in to vprašanje je, brez pretiravanja eno od najvažnejših na dnevnem redu. Izgle-da morda čudno, da se finance v Grški, danes majejo, ali če se preišče današnjo situacijo, je bojazen grških politikov upravičena.
Da bomo imeli boljšo sliko današnjega ekonomsko-finančnega stanja na Grškem, hočemo pregledati spodaj navedene številke. Redni državni dohodki poleg najstrožje kontrol in poleg zvišanja carinskega tarifa, plačevanja v zlatu itd. znašajo komaj ooo milijonov drahem. Ce se vzame, da doseže amortizacija dolgo vsoto 75O milijonov drahem, znači to, da redni državni dohodki niti ne zadostujejo za plačevanje dolgov. Poleg tega deficita 150 milijonov letno, pride še vojna, ki pogoltne mesečno okoli 300 milijonov — kar bi letno značilo proračun 3,600,000.0OO. Ako se vsemu temu še pridenejo izdatki državnega administrativnega aparata, potem se popolnoma opravičuje bojazen, da mora taka finančna situacija provesti državno propast.
Znano je. na kakšen način je grška vlada do sedaj vzdržavala napačno ravnotežje v proračunskih kalkulacijah. Ko je potrošen tudi zadnji vinar iz posojila, ki ga je zaključil Ve-nizelos, če je tudi radi tega bilo protestov od strani finančne komisije za kontrolo in da je tudi g. Zaimis, guverner Grške Narodne Banke, podal ostayko na svoje mesto, pričenja grška vlada živeti na račun cele serije posojil, katere si daje pri Narodni Banki. Kar se tiče vojnih potreb, se je vlada zatekla k rekvizicijam, ki so povsod vzbudile ogorčene proteste. — Ali nazadnje je bilo treba misliti malo
resneje na vire, kateri bi pokrili deficite, ker ni bilo nikjer več jemati in vlada je pooblastila g. Maksimosa, sedanjega guvernerja Narodne Banke, da v Holandiji ali v Angleški zaključi novo posojilo in to, kakor se čuje, pod kakršnikoli pogoji. Niti v Holandiji niti v Angleški ni bilo uspeha in danes vlada javno priznava karakter finančnega stanja.
Predpostavimo, da ostane Smirna in Trakija, če se vojna povoljno'konča, Grški. Te dve pokrajini štiri ali pet let ne moreta dati absolutno nobenih koristi, ker so toliko opustoše-ne in uničene, da ne bodo mogle niti same sebe prehraniti. Ljudje, ki upravljajo Grško, ne dajo nobene garancije zunanjemu svetu; Krf se buui, v Tesaliji še niso končani agrarni upori. Drahma pada in v trgovini j« velik zastoj, a življenje je z vsakim dnem dražje, z eno besedo, Grška se približava bankerotu.
’-f-" »Automobilna prometna d. 3.«
v Ljubljani opozarja na današnji oglas glasom katerega se je predložil ustanovni občni zbor na 10. novembra t. 1. Novi auto-vozovi so dospeli v Ljubljano in so že v prometu na progi Ljubljana-Celje ter vzbujajo splošno pozornost. Ostali vozovi, bodo dospeli še tekom tega leta in se bodo dali * promet na ostalih projektiranih gah. Ker poteče podaljšani subskrib-cijski rok že v kratkem, je priporočati, da v poštev prihajajoči krogi sežejo po delnicah. Prijave sprejema še do 5. novembra t. 1, vodstvo družbe ▼. Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, II., oba št. 44.
'4-’ Izročitev dveh tovorniH ladij.
V	kratkem nam bo Francija izročila dve trgovski ladji, ki sta prej pripadali avstro-ogrski trgovski mornarid in ki sta se do sedaj nahajali v fran-^ coških pristaniščih. Te dve ladji dobi naša država na podlagi sporazumno med dr. Trumbičem in Bartolinijem.
MIchžl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»Vzemite si vojnikov, kolikor hočete !« mu je velel.
»Moji ljudje zadoščajo,« je odgovoril Lagarde. »Glejte samo, da na-ženete merjasca skozi izpadna vrata. Ostalo naj vas ne skrbi.«
In tako je stal Lagarde s svojo železno četo na malem dvorišču; vsi njegovi ljudje so bili še polni ran od svojega nedavnega poraza In so sanjarili o strašni osveti. Beaurevers jih je spoznal na prvi pogled. Železna četa ga je obkolila.Baron de Lagarde je stopil naprej. A tisti hip je nekaj bliskoma prešinilo Beaureversove možgane ... Misel — ne misel: bile
so besede le kje jih je slišal?
Pri Nostradainu! V tej minuti bližnje smrti so mu zarjule v glavi kakor glas požarnih zvonov. Udaril se je po čelu in vteknil svoj rapir v nožnico. Železna četa je rezgetala. In Lagarde je zarenčal:
»Z menoj!...«
Beaurevers mu je pogledal v obra« in dejal hladnokrvno:
»Peljite me h kraljici Katarini.«
»Hodi, pravim,« je dejal Lagarde, trepetaje od krutega veselja, »drugače te bomo nesli!«
Beaurevers pa mu je s strašnim glasom zamrmral na uho:
»Ali hočeš, da umre t^oja kraljica na morišču? In ti ž njo vred?«
V	Lagardovih očeh se je krvavo uablisnilo. Z vzdihom brezumnega gnčva je izdrl bodalo.
Nič ti ne pomore, ako me ubiješ,« ie dejal Beaurevers. »Preden mine ura, bo kralju znano, kdo ga je napadel' pod okni velike profosije, kdo, ie poklal dvanajst njegovih te-
lesnih stražnikov In kdo je naročil morilce. Me 11 razumeš, Lagarde? In zdaj skušaj, tudi umetl, da ja2 edini lehko storim, da to obvestilo ne pride v kraljeve roke. Jaz edini — razumeš?«
Lagarde se je opotekel. Pene so se mu zbirale na ustnicah. Dvignil je bodalo, ne da bi ubil Royala, nego da bi zabodel samega sebe — tako zelo mu je bila groza zmedla možgane. Beaurevers ga je prijel za roko in se nasmehnil.
»Peljite me h kraljici. Življenje ji rešiš s tem. Njej in sebi. Hiti, preden dospe Roncherolles!«
Lagarde se je zdrznil.
»Da, da!« je zajecljal. »Ven, vi drugi! Tristo satanov! Slišite? Počakajte me zunaj Louvra! Pa brž, svojat razbojniška!«
Prestrašena četa je izginila. Samo en mož je ostal, In poveljnik mu je naglo šepnil nekaj na uho. Mož je šel In odprl omrežje Izpadnlh vrat, ki so ga bili zaprli po Beaurever-sovem prihodu.
»Pojdiva'« je rekel Lagarde s takim gla^ kakor bi mu bila duša na jeziku:
Sel je naprej. Beaurevers ga je moral držati, da ni padel. Lagarde pa Je gredoč premišljeval, s kakšnimi mukami se znese nad tem človekom, kadar ne bo več nevarnosti, In je za-metal načrt za načrtom, ker se mu je zdel vsak premalo strašan.
Preden so potekle tri minute, je razsvetlila dvorišče luč plamenic, družeča se z lesketanjem jekl^ in bliskanjem jeznih pogledov. Sto mož se Je zbralo na tem prostoru. Roncherolles, ki je vstopil prvi, se je ozrl po dvorišču In je videl, da je orazno. Planil ie k Laeardovemu to-
varišu, ki ga je bil pustil poveljnik tu, da bi prebil nevihto.
»Kam so odvedli jetnika?« Je zahropel. »H kralju?«
»Dobro!« j j zamrmral veselo.
»Saj ga ni bilo ...«
»Ni ga bilo!« je zarjul Roncherolles.
»Kapetan je slišal kričanje na sosednjem dvorišču In je hitel tjakaj s svojimi ljudmi, mene pa je pustil tu na straži. Nikogar nisem videl, da bi bil prišel... Le poglejte, past je še odprta.«
Roncherolles je dvignil oči v nebo, zarohnel kletev, ki je ne moremo ponoviti, in se zgrudil nezavesten na tla.
Beaureveres in Katarina sta se nekaj časa merila z očmi. Kraljica se je zdela mirna in veličastna, dasi ji je zadala Henrijeva vrnitev hud udarec, ki bi bil upognil tudi najkrepkejša ramena.
»Vi ste Royal de Beaureveres?« je vprašala kratko.
Mladi mož se je naklonil. Bil je neustrašen, a vendar ga je prešinjal mraz, ko je poslušal glas te žene. Na njeni besedi, na samem gibu je viselo v tej minuti njegovo življenje — in več nego življenje: njegova ljubezen.
»Prišli ste žugat svoji kraljici?« je povzela Katarina.
Nadejala se je, da začne ugovarjati, zagotavljati jo svoje vdanosti in obžalovati, da se je moral zateči k takšnemu sredstvu. Royal pa Je odgovoril prostodušno:
»Da, gospa!«
»Kaj veste? Govorite kratko. Kaj hočete? Bodite odkritosrčni. Kaj morete? Ne širokoustite se.«
»Gospa,« je odgovoril Royal s svojim prejšnjim strahotnim orosto-
dušjem, »morem vam pripraviti smrt, kakršne umirajo morilci kraljev. Dokaz, da se ne hvalim po nepotrebnem, je baš to, da me poslušate, vi, mogočna kraljica, mene ubogega klateža brez strehe in doma. Kaj hočem? Živeti hočem. Nič drugega. Hočem tedaj vaše kraljevske besede, da se nikoli ne dotaknete mojega življenja. Vidite, odkritosrčen sem. In zdaj vam hočem povedati, kaj vem: predvsem vem to, da vaš sin Henri ni sin francoskega kralja in mu raditega ne g^e pravica zasesti francoski prestol, kadar pride vrsta nanj. Vem razentega, da ste ukazali gospodu Lagardu, naj zabode kralja v bližini velike profosije. To, gospa, je vse; drugih stvari jie vem.«
Katarino je dušilo. Železna četa je bila skrita za zastori v njeni predsobi. Povelje se je glasilo: ubiti vsakogar, kdor se približa kraljičini sprejemnici, dokler je Beaurevers pri nji. Od zunaj se potemtakem ni bala ničesar. In vendar je živela tn žpn«, ki je prebila v življenju dovolj težkih ur, baš zdaj eno izmed najstrašnejših trenutij svoje zemeljske poti.
»Pravite, da bo nekdo čez eno uro/ obvestil kralja?« je povzela s krčevitim vzdihom.
»Cez pol ure, gospa,« je hladno popravil Royal de Beaurevers.
V	drugačnem trenutku bi se mu bila kraljica smilila. Toda komu se je smilil on?
»Ali morete storiti, da ta neznanec ne pride v Louvre?«
»Da, gospa; jez edini lehko dosežem, da se za vedno odreče namenu ovaditi vas. In to vam obljubim, ako. obljubite vi, da boste spoštovali moie življenje.«
Nov zdih se je Izvil Katarini. Napor, s katerim se je premagovala, da ni sama planila na mladega moža, Je bil ogromen. Nikoli prej še ni oralo po njeni duši tako strahovito sovraštvo.
»Obljubim vam, da hočem spoštovati vaše življenje,« je dejala,
»Prisežem vam.«
Beaurevers se je priklonil rekoč: »Spremite me iz Louvra, gospa, da pridem o pravem času.« Katarina je iztežka zadušila kletev, ki je privrela na njene ustnice. »Pojdiva,« je velela. Ko je hotela stopiti, je omahnila. Royal se ni genil, zakaj čutil Je, da bi bila njegova pomoč tej ženi In v. tem trenutku le krvava razžalitev. VI.
Merjasec zajeti
Katarina je peljala mladega moža k stranskim vratom, napravljenim v tistem koncu Louvra, ki so ga bas tedaj popravljali. Dobro je morala poznati pot, zakaj srečala nista žive duše. Lastnoročno je odklenila vr^ta. Še hip, in Royal je bil na prostem-Katarina se Je prislonila k zidu, da ne bi padla. In tedaj je mahom« vstala poleg nje človeška senca. _
»HItl za njim!« je siknila Katarina. »Z glavo si mi porok, da *ves, kje ima ležišče!«
Lagarde je odhitel. Katarina se je počasi vrnila nazaj In dospela v galerijo, kjer je vse mahalo to kri-č&lo l
»Saj je vendar prekoračil deske, ki so bile položene čez jarek Prea izpadniml vrati!«	,	.
»V Louvru je, o tem ni,$VOI^L
»Bil je v Louvru,bi rekli rajši!«
(Dalj« priiU
Dnevne vesti.
*— Redno zasedanje parlamenta. »Narodna Politika« poroča iz Beograda: Kdaj bo prihodnja seja parlamenta se še ne ve. V vladnih krogih je večina mnenja, da naj na prvi seji parlamenta, kralj položi prisego na ustavo in tako otvori redno zasedanje.
— Novi konzulati. V zunanjem ministrstvu se Izdeluje načrt o osnovanju novih konzulatov v vseh večjih mestih Evrope hi Amerike.
— Zaprisega beogradskih častnikov. Presbiro poroča: Dne 27. t. m. bodo v Beogradu prisegli kralju in domovini vsi rezervni častniki iz beogradskega in smederevskega okrožja, ki dne 11. septembra niso prisegli.
— Pomoč vojnim sirotam. V Vršcu je Posebna šola za vojaške godbenike, ki lahko sprejme okoli 500 učencev. Ministrstvo za socijalno politiko se sedaj pogaja * vojnim ministrstvom, da bi od sedaj imeli Pri sprejemu prednost vojne^ sirote, ako so
. nadarjene za godbo.
— Novi cerkveni zakon. V ministrstvu Za vere so se pričela dela za Izdelavo na-Crta cerkvenega zakona po določilih nove nstave. Po tem zakonu bodo priznane vse Veroizpovedi, ki ne ogrožajo cerkvenega reda. Glede vprašanja zakona se predvideva za soproge, ki so Iste vere, samo cerkveni zakon, za one pa, iki niso iste vere državni zakon.
— Za Prekmurje je razpisanih 10 mest občinskih tajnikov. Ta mesta so primerna predvsem za upokojence. (Glej »Uradni list« št. 127.)
— Organizacija mornarice. Vojno mi-Mstrstvo je razdelilo upravo vojne mornarice v tri okrožja s sedežem v Sušaku, Šibeniku in Kotoru. Začasno, dokler Italijani ne izpraznijo Sušaka, se sedež sušaškega okrožja nastanjen v Kraljeviči, kjer se že nahaja admiral Koch, da izvede organizacijo te komande.
— »Razgovor z dr. Ilešičem«. Pod tgornjitn naslovom priobčila je splitska »Novo Doba« razgovor svojega urednika z dr. Ilešičem, ki je kot zastopnik ljubljanske »Jugoslov. Matice« priredil tudi v glavnem mestu Dalmaciie predavanje o »Slo-venačkoj i odtrgnutim krajevima*. Kako je to vsebinsko dokaj skromno in plitvo predavanje uspelo, drugo vprašanje, toda kar nas zanima, je predvsem sledeči odstavek lz Ilešlčevlh izvajanj, priobčenih dfle 11. oktobra v 230. številki gori omenjenega dnevnika in ki ga navajam dobesedno po originalu: »Jedan	stanoviti broj	t. zv.	kulturnih radnikp u	prolječe ove	godine	blo
le dao Jednu autonomističku izjavu, u ko-loj Je blo Iztaknut strah radi gubitka na-šeg slovenskog	književnog- jezika, ali	je
ova Izjava ostala bez efekta. Najbolj! naši književnici i umjetnicl nisu htjeli uopče, da le potplšu.« —	Tako torej g.	Ilešič.	Po
mnenju pisca teh vrstic je, — milo povedano —, takšna »propaganda« pod okriljem Jugoslovanske Matice vsaj neokusna in neprimerna. Da ji pa naši dalmatinski novinarji in ž njimi tudi vsa publika veruje, le pri nepoučenosti naših južnih bratov o slovenskih vprašanjih člstQ razumljivo. Kaj Pa vedo dalmatinski Jugoslovani o vseh onih naših »t. zv.« kulturnih delavcih? Ničesar več pa ne vedo tudi o terorju, s katerim se je z najrazličnejših strani vplivalo na »najboljše naše književnike in umetnike«, da niso dali s svojim podpisom Vidnega izraza pravemu svojemu prepričanju, kar se tiče opustitve svojega lastnega Materinskega jezika. — Morda Je znano »e komu, kako je Prešeren sodil o »Narobe
Katonu« in zakaj Je pokojni Cankar ravno tam pred izbruhom vojne petletne morije hotel začeti z izdajanjem »Slovenske revščine«? Mislim, (la bi ljubljanska Jugoslov. Matica morala biti previdnejša pri izberi predavalcev, da se ne bodo v prihodnje več pod njeno firmo žalili najboljši naši ljudje, ki slučajno pravilnejše b drugače sodijo, nego njeni emlsarJL
Dr. K. D. — D.
— Mestnim občinam. Prejeli smo s Prošnjo, da priobčimo: ZagrebaČka akademska omladina podlže si inlcijativom o. «• prorektora prqf. dr. Karla Radonlčiča HJačkl Dom«. Ogromne troškove za grad-olu imala bi pokriti sablrna akcija »Akcio-“Og komiteta«, u kome su zastupani vlada, Drivredni i financijski krugovl 1 profesor! *agrebačkih visokih škola. Kraj sveg mar-“Og nastojanja toga komiteta, lpak se nije »abrao dovoljan kapital, koji bt odgovaro proračunu gradnje, več Je 1 *tal velike vladine subvencije ostao veliki dio predvidenih troškova bez pokriča. Ovo je prvi puta u historiji sveučillšta na Slavenskom jugu, da se akademska omladina pretvara u radnike, u težake, samo da obezbljedi sebi i svojem pokoljenju stanovanje, a to znači obezbljediti študij. Odliv rodoljubivih gradana blo je vrlo lljep, tli kraj svega toga ne može se likvidirati *a sabirnom akcijom, Jer je još uvljek potrebna svota od K 2,000.000. Stoga se razloga obračamo na sva gradska poglavar-*tva i upravne opčine gradova 1 mjesta
domovine, da toj akciji pomognu nov-oanim prinoshna, jer če ona riješitl stam-benu krtzu studenata, obezbljediti Im nauke
*	spasiti mnoge od najopasnijih bolesti, kje Im prijete od ovako loše ili nikakove na-gtambe, kojoj su danas Izvrženi. »Akckml komitet« za gradniu »Dačkog Doma Viso-koškolaca« upravlja ovu molbu na sve op-f*ne s razloga, što se u Zagrebu na studita nalaze dacl iz svih krajeva naše domo-vine, pa se s toga nadamo, da če ovaj apel Postiči potpun uspjeh, I da če svi, na koje I® molba upravljena, priskočiti u pomoč °voJ akciji, a time i cjelokupnoj akademsko) omladini. — Glavno tajništvo »Akcio-bog komiteta«.
— Največja Jugoslovanska Jadrnica se "ahaja te dni v Splitu. Jadrnico, ki Je bila P'’e'e Italijanska last, je kupilo več podjetnikov iz Sušaka. Vsebuje 1800 register-Skih ton in bo služila pri prevažanju blaga med Jugoslavijo in Južno Ameriko.
— Prvi sneg. Po naravnost vročih °nevih je začelo v nedeljo polagoma deževati, ponoči je nastopila burja, a v ponedeljek zjutraj srno zagledali pobeljeno Pokrajino. Padlo je za ped debelo snega, L' J.e še ce,t dan padal. Ker Je sneg moker nL a drevJe še ni izgubilo listja, je "opravi! sneg mrjogo škode na šadnem dih iJUJn gozd!h‘ Po ljubljanskih drevore-lavr, .° vse krl?'m veje po tleh. Brzo-jfjf. jn telefonske žice so potrgane. Vah i 'm3)'0 vse pozne sadeže na nji-vsem akor zelie’ repo* korenje. Vkljub IJem nePriietnostim pa so ljudje z vese-
Pozdravili prvi sneg, ker je upanje, lesen.t,2npei: naP°lnii° usahli studenci. Tudi
'sKe setve so rešene pred sušo.
Bab O \«lh: požar v papirnici v Oorlča-»ilnem viharlu in dežnem metežu Je
izbruhnil predsinočnjem okrog 10. ure zv. silen požar v skladišču žvepla v tovarni Celuloze v Goričanah. Kako je nastal ogenj še niso dognali. Širijo se različne govorice, toda do sedaj se ne ve še ničesar gotovega. V skladišču je bilo okrog 26.000 kg žvepla in pa še več raznih rado gorljivih predmetov. Ogenj se je nenadoma razširil po celem stavbišču in bila je velikanska nevarnost da zgori cela tovarna. Kjub silnem naporu tovarniških gasilcev in delavcev, domačinov ter požarnih bramb iz Sore, Preske in Medvod pa so popolnoma pogorele mizarska, ključavničarska in kovaška delavnica. Ker je pretila vedno večja nevarnost, so prosili za pomoč tudi ljubljansko požarno brambo, ki je odšla iz Ljubljane okrog 1. ure. Žal ni mogla vzeti s sabo parne brizgalne, kjer je slučajno radi popravil razstavljena. Delali so vsi na vse pretege in končno se je posrečilo združenim gasilcem, da so ogenj omejili na skladišče žvepla ter rejili tovarniško poslopje. Požar je divjal do jura, gorelo pa je na pogorišču še skoro cel dan. Škodo cenijo na približno en milijon kron. Pri gašenju se je težko poškodoval delavec Jamnik, lažje poškodbe pa so dobili med drugimi ravnatelj Mochrbacher ta nekaj delavcev.
— Zgorel kozolec — okrog 80.000 kron škode. Neznan požigalec je zanetil ogenj pod Velikim kozolcem posestnika Jožefa Mesca iz Češnjice pri Železnikih. V kozolcu je imel Mesec nagromadeno veliko sena, slame ta drv. Peleg tega sta imela pod kozolcem posestnika Jožef Globočnik lz Železnikov in Luka Pogačnik Iz Češnjice shranjeno oglje. Kljub takojšni pomoči požarnih bramb iz Selc ta Železnikov je kozolec popolnoma zgorel. Škoda znaša okrog 80.000 kron. Požigalec je zanetil ogenj bržkone iz maščevalnosti.
— Nesrečna ljubezen. V gozdu Ce-govnea med Žica' i in Rovi je našel lesni trgovec Jakob Pogačnik lz Ljubljane mrtvega Cirila Kosmatina lz Dolenj. Kosmatina so pogrešali že od 4. sept. Dognali so, da je Izvršil samomor vsled nesrečne ljubezni.	<
— Razne tatvine. Posestniku Al. Vrhovcu lz Zg. Hrušice le ukradel neznan tat iz kovčeka 28.130 kron denarja. — Na kolodvoru v Borovnici so vlomili do sedaj še nepoznati vlomilci v železniški tovorni voz in so odnesli 6 zabojev petroleja.
—	S stojnice mesarice Antonije Zganjarje-ve je ukradel neznanec zaboj mesarskega orodja, ki Je vredno preko 1000 kron. — Izpred trgovine »Orient« v Miklošečevl ni. je ukradel kolar Janez Vidmar 3000 kron vredno kolo. Lastnik kolesa sedlar Ivan Čarman, ki je bil v trgovini je opazil tatvino in skočil za tatom ter klical »Primete tata! Stražnik Steklasa je ustavil Vidmarja, ga potegnil s kolesa In aretiral.
— Otrok v škatlji. Na zagrebškem pokopališču so našli na nekem grobu škatljo za cikorijo, v kateri se Je nahajalo mrtvorojeno dete. Preden je policija našla mater tega otroka, se je ta sama javila koml-sarijatu In povedala, da je imela ljubavno razmerje z nekim, delavcem ta da ni sama kriva predčasnemu porodu, nego težko delo ki ga mora opravljati v tovarni.
»Nova Talila".
Da odpomore občutnemu pomanjkanju Iger za diletantske odre, je osnovala založba »Zvezne tiskarne« novo gledališko knjižnico pod imenom »Nova Talija« kjer bo izdajala primerne Igre za podeželske odre. V načrtu ima za sezono 21/22 dvanajst zvezkov, ka-' terih prva dva bosta že naznanjena M. Skrbinškov »Diletantski oder« — poučne vsebine, strokovna navodila, nadaljevala pa bi se z dramskimi deli resne in vesele vsebine, menjaje izvirno in prevodno dramsko ljteraturo. Naša dramatična društva ter dramski odseki vseh raznih telovadnih, pevskih, prosvetnih in drugih društev pa bi si mogla na ta način nabaviti lasten arhiv In ne bi bila nikdar v zadregi za primerne igre, kar se danes tolikokrat zgodi.
O načrtu »Nove Tali je« bomo še obširneje poročali, priporočamo pa, da dramatična društva pripomorejo po najboljši moči dobremu namenu do uspeha!
Ljubljana.
««= Tamburaškl odsek izobr. društva »Bratstva« vabi na svojo I. vinsko trgatev, katera se vrši v nedeljo 30. t. m. v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ul. 3. Na sporedu bo poleg tamburaške godbe tudi šaljiva pošta. Začetek točno ob 17. url. — Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
= Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenilo s sedežem v Ljubljani opozarja. da se vrši prihodnia Javna odborova seja v sredo dne 26. oktobra t. i. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije na Sv. Petra cesti št. 12, pritlično, desno. 1
= Ljubljansko učiteljsko društvo vabi na predavanje, katero se vrši dne 26. L m. (v sredo) ob pol 8. uri zvečer v telovadnici I. mestne šote na Ledini. Predaval bode o potovanju po Srbiji g. tovariš Fran Crna-goj. nadzornik šolskih vrtov.
= Novo cerkev v Šiški nameravajo frančiškani zidati ter so zadnjo nedeljo že oznanili v cerkvi, da se začne pobirati za ta nametn. Sedanji dragi čas se nam nikakor ne zdi pripraven za take zgradbe, ko se brezstrešnikom niti primitivnih barak za stanovanje ne more postaviti.
■» Zanimiva obravnava se je vršila dne 22. t. m. pri okrajnem sodišču v Ljubljani proti gospe) A. K. iz Medvod po § 464 k. z. Obdolžena Je bila, da sl je prisvojila prstan last Ane Šubic iz Medvod, ln sicer po Izjavi Ane Šubic, vreden 18.000 kron. Ko se Je obravnava vršila, je bil prstan vreden samo 300 kron. Ker A. K. ni Imela namena, prisvojiti si omenjeni prstan, rego so ga otroci dobili v šoli od otrok za Igračo In so ga tudi v Igračah Imeli, zaradi tega je bila A. K. oproščena.
*	Izgube ali žepne tatvine? Od 13. do IS. t m. ]• bilo y. Ljubljani izgubljenih ali
pa ukradenih 5 ročnih torbic, odnosno denarnic s skupno vrednostjo okrog deset tisoč kron.
—	Tatvina na Rimski cesti. Josipu Pakižu, ki stanuje pri Mariji Premrou na Rimski cesti, je ukradel dosedaj še nepoznan tat iz predsobe temnoohvo obleko. Neka služkinja v hiši je videla sumljivega človeka, toda ga ni spoznala.
= Plezalec na ljubljanskih šancah. V soboto popoldne je poskušal preplezati neki petošolec tuk. realne gimnazije stare turške šance na gradu in sicer na najbolj strmi — južni — strani. Okrog šest metrov pod vrhom se mu je začelo drobiti kamenje pod rokami in nogami in fant ni mogel ne naprej ne nazaj. Njegov tovariš je začel klicati na pomoč. Došli so prinesli iz grada vrvi in rešili lahkomiselnega plezalca iz smrtnonevarnega položaja.
= Umrla je soproga vseučiliškega profesorja dr. Antona Skumoviča gospa Ema Skumovič. N. v m. p.!
= Razne nesreče. Na Dunajski cesti je povozil nepreviden kolesar 60 letno Nežo Marinče in jo tako poškodoval, da so jo morali odpeljati v bolnico. — V Rožni dolini je padel raz drevo 13 letni dečko Franc Zupanc ta se težko poškodoval na obeh nogah. — Neka neznana ženska je vrgla v hotelu »Slon« iz II. nadstr. na dvorišče prazno steklenico. Steklenica je padla na 20 letno uslužbenko Ana Godnaj in jo je težko poškodovala.
Maribor.
Schulvercinov predsednik dr. Baum prihaja neki prav pogosto v naše kraje »urejevat« gospodarske zadeve svojega društva. Dvomimo pa, da ostaja njegovo delovanje v naših krajih samo pri gospodarskih zadevah, kir se shaja s svojimi nekdanjimi somišljeniki. Dr. Baum se ni izpremenil in njegovi nekdanji prijatelji so gotovo še danes ostali v srcu isti, četudi nosijo na obrazu na videz jugoslovansko krinko in se potegujejo za nje demokratski advokati pri jugoslovanskih oblastnijah kakor n. pr. Koderman za nekega Smonigga v Svečini, kateremu je dal Baum v najem hiše. Sicer pa: ali ni Schulvereinovo premoženje pri nas nič več pod nadzorstvom, da ž njim prosto razpolaga to tajno društvo? Čudno pa je, da naša politična oblast in žandarmerlja ničesar ne vesta o teh »obiskih«. Takim osebnostim se pa že lahko posyeča malo več pozornosti. Saj so se po njih imenovale celo ulice po naših obmejnih krajih. Torej bi bila vsekako že stvar uljuunosti, da sq jih sprejme dostojno.
Ostuden roparski umor sb je dogodil preteklo nedeljo ^pri Sv. Treh Kraljih blizu Makol. Posestnik Rak iz Križnega vrha se je vračal s svojim 20 letnim sinom iz svojega vinograda v Jastrniku. Napadlo ga je pet fantov iz Jastrnika ,z bajoneti, ročicami in koli ter očeta ubilo na mestu, sina pa smrtnonevarno ranilo. Oče je Imel pri sebi 40.000 kron, katere so med pobojem izginile. Kljub sedanjim razmeram je to jako žalosten pojav surovosti in pohlepa po'denarju, čeprav se je pripetilo v kraju, ki je že dolgo znan po nenavadni surovosti kmečke mladine.
Pečnik, plesni učitelj »Vesne* in »Leh-rer ftir Aesthetik und Anstandslehre« vabi z reklamnimi lepaki v svojo plesno šolo. Značilno je, da so lepaki dvojezični, kakor le pri vabilih požarne brambe in bioskoplh. Gospod Pečnik je obenem član našega gledališča. Malo več narodnega ponosa in zavesti bi človek vendarle pričakoval v teh krogih. Poleti so nas počastili nekateri člani našega gledališča z veliki lepaki »Buntes Sommertheater«, ki s« Je kljub dvojezični reklami prav žalostno končal In sedaj pride gospod Pečnik s svojo »Tanzschule«. Kar Je mirnih ta pošteno mislečih Nemcev, se odzovejo tudi slovenskim vabilom. ZagH-zencev pa ne spravite k slovenskim prireditvam, pa makari, da jim lepake obrobite z frankfurtarico. Taki docela nepotrebni lepaki pa kazijo zlasti pri tujcu slovenski Maribor.
»Slovenski Gospodar« — zaplenjen. Zadnji »Slovenski Gospodar« je bil zaplenjen. Čudno, da se temu listu sedaj tako •pogosto primeri kaj takega, ko je vendar najbolj razširjen po deželi. Ali gospodje ekrog »Straže« in »Gospodarja« res izrabljalo razširjenost svojega časopisja proti državi in Srbom? Vsekakor značilno je, kako pišeta ta dva lista, ki ustvarjata javno mnenje pri našem priprostem ljudstvu po veliki večini. Upamo, da kadar pride dr. Korošec na krmilo, bodo prenehale tudi zaplembe vsaj pri teh dveh listih.
Shod. Opozarjamo naše zavedne člane ta vse upokojence v Mariboru, da se ne pustijo begati ta zapeljati s shodom, katerega sklicujejo neznane osebe dne 30. t. m. v restavracijo »Haibwldl«, Jurčičeva ulica, brez naše vednosti. Ostanite zavedni in ne pustite se zapeljati! Prvo splošno društvo jugoslovanskih upokojencev s, sedežem v Ljubljani. Krajevne skupine: Novo mesto, Maribor, Ptuj Itd. — Načelstvo.
Planinski koledar za leto 1922 se naroča pri »Založništvu planinskega koledarja«, Maribor, Krekova ulica 5, in stane s poštnino 21 K. Koledar je sestavil znani planinec nadučitelj Kocbek In nudi tudi za neplanlnce dovolj zanimivosti. Segajte po njem!
Proti občinskim razsodiščem, ki Imajo namen pobijati draginjo, piše precej ostro »Straža«, češ, da se pogosto zmoti. V tem razsodišču je zastopana tudi SLS. Zakaj ne pouči svojih zastopnikov, da bi se ne zmotili. Mislimo, da je institucija sama na mestu, le prav jo je treb|j uveljaviti. Ako se pa bode zavlekla na strankarsko polje, potem seveda ne bode vršila svoje naloge. Vse oderuhe je treba prijeti, pa najsi pripadajo katerikoli stranki. Tako bodo prišli tudi Židovi ta eksportne ter Iftiportne tvrdke ha vrsto. Na dan ž nitmi! Seveda, kjer ni tožnika, tudi ni sodnika, pravi pregovor.
Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 24 kron, II. vrste 22 kron, III. vrste 18 do 20 kron kilogram. Meso bikov, krav, telic 16 kron; teletina I. vrste 18 kron, II. vrste 16 kron. Sveže svinjsko meso 32 kron kg.
Mestni okrajni šolski svet še sedaj ne more delovati, ker še nima zastopnika Cerkve. Sicer Je bil kot zastopnik Cerkve že imenovan katehet g. Spari, a je to častno mesto moral odložiti zaradi častitih svojih sobratov, katerim se je’ zdel menda premlad ali pa premalo strankarski. Duhovništvo bi rajše videlo v tej korporaciji starejšega gospoda — politika. To jim danes niti zameriti ne moremo, ko je pri vseh zadevah v prvi vrsti merodajna politika in ■—• strankarstvo. Tako vlada sedaj spor med Cerkvijo in pokrajinsko upravo, kdo zasede to mesto. Med tem časom pa seveda vse delo počiva, katero bi naj vršila ta korporacija. To je obžalovati toliko bolj, ker je minulo že dve leti ta pol, odkar delul« v mestnih
šolah	slov. učiteljstvo in	še danes ne ve
pri čem da je. Prošnje za stalno namestitev leže že tudi približno leto dni na magistratu in se ne morejo rešiti, ker še sedaj nimamo popolnega mestnega šolskega sveta. — To so lepe razmere! Kaj briga mrtve paragrafe šolstvo na meji in kaj sodba Nemcev, katerih upravni aparati so vse drugače delovali! Pravzaprav bi se dala ta stvar	prav lepo	in	hitro	rešiti pri oboje-
stranski uvidevnosti in če bi se več oziralo na stvar, kakor pa v sloke paragrafe. Zahtevamo odločno, da prizadeti krogi čim-preje rešijo to pereče vprašanje, ki se je že itak dovoli zavlačevalo šoli in učiteljem v kvar.
Ponesrečil se je v žel. delavnicah v petek znani obratovodja Viktor Mussnigg. Eksplodirala je večja posoda, napolnjena s terom in ga obžgala po obrazu in gornjem delu života.
Mariboru primanjkuje vode zaradi lehkomiselne potrate, kakor pravi magistrat,	ki trdi, da	se	dnevno porabi na vsakega	prebivalca	75	litrov	vode. Ako je to
resnica, je pač res silna potrata od strani občinstva in ni čuda, da vodovodi odpovedo v višjih nadstropjih. Morda pa je pokvarjena kakšna večja cev in voda odteka. Zakaj, da bi se je porabilo dnevno na vsakega prebivalca 75 litrov, se nam zdi le malo preveč. Treba bi bilo pač kontrolirati cevi, ne pa samo uporabo vode v posameznih hišah, kakor se bode zgodilo koncem tega meseca. Prav je, da nastopa magistrat z vso strogostjo proti lahkomiselni potrati vode. Zakaj primeri se lahko katastrofa-, da bode mesto brez vode. Zaradi tega bodo plačali' posestniki hiš, kjer se porabi dnevno nad normalnih 30 litrov za dan in osebo vsak kubični meter mesto kron 2.10, kron 1.25. Magistrat pravi, da bode ukrenil še druge odredbe, ako to ne bode pomagalo. Zaprl bode vse pipe v hišah razun ene, kar bode seveda strankam prlzadjalo mnogo več dela. Obenem se poživljajo vsi posestniki, ki imajo .studence-vodnjake, da Jih naznanijo mestnemu magistratu do 27. t. m.
Veliko tovarno za tekstilno blago namerava postaviti v Mariboru znani češki tovarnar v tej stroki, svetnik Eduard Doktor. To misel je le pozdravljati, ker v tej stroki smo najbolj navezani na tuje države in lastna produkcija skoraj ne pride sedaj niti v poštev.
Italllan se ne ozira na naše odredbe glede prehitre vožnje z avtomobilom po mestu. Major Calma, Ital. član razmejitvene komisije, drvi brezobzirno po naših ulicah z avtomobilom. Alt ni nikogar, ki bi poučil tega gospoda, kako se mora voziti pri nas?
Kaj dela vino?. Neki gostilničar ln trgovec sta se ga bila malo preveč nasrkala.
V	Petrinjski ulici sta se pa sprla in ta spor podkrepila s pretepom. Bojevita vinska bratca je odvedla policija. — Železničar Brezovnlk je šel nakupovat v Limbuš krompir. Za likof si ga je pa privoščil par kozarcev, da bi lažje peljal krompir domov. To mu je dalo tako moč, da res ni čutil, kedaj je izgubil med potjo vrečo krompirja. Naravno, da je lažje vozil.
Mestno kino-podjetje je seveda nemško. Ima pa tako dobrega prevajalca za slovenščino, da Je prestavil, kakor Je videti na lepakih, »Ochsenkricg« v »kmečko vojsko«, kar je »Straža« pozabila, da hujska kmečko prebivalstvo proti mestnemu.
Kaj počno Wranglovci na severni meji nam in merodajnim krogom dovelj jasno govore sledeči dogodki: Pri Sv. Duhu na Gstrem Vrhu je imela posestnica Lakožič 9 vojakov na stanovanju In jim dajala tudi hrano. Zato je zahtevala,po 10 kron na dan. Ko pa je črez dalj časa zahtevala plačilo, so ji vojaki grozili ter si začeli sami kuhati tik pred hišo z njenimi drvmi. Provi-,jant so si pa poskrbeli sami na njivah — seveda brez vprašanja. Narednik Mehe MaksonovIČ je obdeloval zelo zavednega posestnika s puškinim kopitom In zelo poškodovanega odgnal v Maribor, kjer je bil kot nedolžen takoj7jzpuščen. Spomini na puškino kopito so mu seveda ostali kot nameček. V Selnici ob Muri je obhajal posestnik Bergman gostijo in Imel 50 gostov. Opolnoči prideta dva WrangIovca ta jim dado jesti in piti. Ko sta se okrepčala, sta postala tako močna, da sta brezobzirno Jemala sama jedi in pijače z mize. To je pa tako učinkovalo, da sta začela ob 6. url zjutraj streljati na goste In sta ranila posestnikovo hčer. Oddala sta do 70 strelov. Ravnotam sta prišla k posestnici Vrus dva oborožena WrangIovca ter Jo prosila pijače. Zena je hotela iti po pijačo, a eden vojak jo je zgrabil in hotel — posilit. Rešili so jo sosedje, ki so prihiteli na njen krik. Neki ženski so Wranglovd pri Ceršaku ukradli 120 K in jopico. Zenske si ne upajo več iz hiše, otroci ne v šolo zaradi Wran-glovcev. Vsa ta in druga dejstva Nemci Izrabljajo proti naši državi ta nam. Naj se naša slavna demokratsko-radlkaina vlada briga tudi za meje ne pa samo za centre, In naj ukrene, da se ne bodo dogajala taka grozodejstva!
Protestno zborovanje Javnih nameščencev proti draginji ie le vršilo v četrtek v mestni dvorani. Poročevalec g. prof Devetak je dobro osiikal bedni položaj javnega nameščenca. Posebno kako velika krivica se god' tistim nesrečnežem, ki so na bolezenskem dopustu in katerim se po 6 mesecih odvzame draginjska doklada. Mesto, da bi jim dovolila država različne ugodnosti v dtžavmh zdraviliščih, jim vzame še z ukinh-njem doklad možnost zdravljenja. — Oglasilo se le še več diugm govornikov, ki so po** soje vali, kal je vzrok draginji In knko isti pilti saj deloma v okom. Eden te prcdiaeal celo snntno kazen za razno špekulante, venznike ta navl-jalce cen, k« bi lilo mogoče ši edino sredstvo. Po dveuruom debatiraniu so se sprejele predlagane resolucije, ki se odpošljejo na pri nojno mesto. — To zbor ;va-nje nameščencev je lasno pokazata, kam oni spadalo. — Med delavce 'n nikamor drugam. Vsi se tno *!u s svo! m t»1knn ln napornim deiom služiti svoj v-v.kdanl' k>uh. Za to svoje oelo so oni tako slo o plačani, da morejo skllcivi*-1 protestna zborovanja, ravno tako, kakor to delajo manuelnl delavci. — V svojih izvajanjih ni nobeden govornikov zadel pravega v/*oka draginje! Pravi vzrok vsej lej vedno naraščajoči draginji je naša vlaaa, ki sestoji iz kapitalističnih soank in vsak posameznik, ki je pri volitvah oddal svoj glas tem kai.-dadatom. Ker so vsi nameščenci delavci, bi morali oni tudi oddati svoit glasove edinole kandidatom, ki razumejo njih težki položaj, ker so sami v enakem. Dokler ne bodo vsi/ nameščenci uvideli svoje zmote, do tedaj nimajo za pričakovati zboljšanja svojega položaja, S samimi obljubami od strani agitatorjev kapitalističnih strank ob času volitev se ne bo niti za ias zbiljšalo bedno stanje nameščencev. Vsi nameščenci morajo enotno nastopiti za tisto stranko, v katero spadajo in ude Narodno - socija-llstična ta ne kapitalistična JDS.
Celje.
Mestno gledališče v Celju. Danes v torek ob 20. uri gostuje v celjskem mestnem gledališču ansambl mariborskega narodnega gledališča. Uprizori se igra »Striček Vanja«, prizori iz življenja na kmetih, v štirih dejanjih, spisal Anton Cehov, poslovenil F. J. Igro režira gospod Milan Skrbinšek. ,	,	.
Iz poštne službe. Premeščena sta: brzojavni mojster Vekoslav Koncilja iz Celja v Dravograd in poduradnik Anton Rom Iz Celja v Novo mesto. — Uradni sluga Josip Golovršnik je iz Novega mesta prestavljen v Celje.
Skupno organizacijo nameravajo ustanoviti v Celju drž. poduradniki, zasebni uradniki ter železničarji.
Drugi ruski koncert. Kakor prvi koncert donskih kozakov v soboto zvečer v veliki dvorani »Uniona«, je tudi drugi v nedeljo zvečer enako dobro uspel. Občinstvo, ki je oba koncerta številno posetilo, Je z užitkom izredno zadovoljna.
Popis živine, vprege in vozov se vrši dne 7. novembra ob 8. uri zjutra) na glaziji v Celju. Tozadevni razglasi so nalepljeni po mestu.
Vsi gg. rezervni oficiri, ki so se odzvali vpoklicu na enodnevno vežbo v svrho zakletbe Njegovemu Veličanstvu Kralju dne 18. septembra t. 1. pri komandi Celjskog vojnog okruga, naj takoj, najdalje pa do 31. t. rtu pismeno javijo tej komandi — v svrho zaračunanja pristojbin — sledeče podatke; Cin, ime in prezime, državni ali privatni uradnik, stan, koliko rodbinskih članov imajo (pri otrocih starost istih). Dr-žavni uradniki naj navedejo tudi natančno njihove mesečne prejemke.
Celjski trg. Goveje meso se prodaja kg po 22, 24 K, teletina 30, 32, svinjsko po 36 kron. Slanina 80 K, mast 84 K. Mesne cene pa veljajo Iprl mesarjih samo ha tablah, kjer so označene, dočim tl raču-nijo meso, kakor se komu poljubi. Mleko stane liter 8 kron, jajce 5 kron, endivija so-lata glava 7 K. Sadja ni mnogo na trgu. Kmečkih pridelkov še precej donašajo. Cene istim so se v zadnjem času precej dvignile.
Nogomet. V nedeljo popoldne se Je v Celju vršila prvenstvena nogometna tekma med »Atletiki« ta celjsko »Svobodo«. Končala je v razmerju 7:1 v korist »Atletikov«.
Ptuj.
Gledališče. V soboto od dramatičnega društva prirejena veseloigra »Rodoljub ta Amerike« je v splošno zadovoljnost Izpadla prav dobro. — Vsi Igralci so, kot dlle-tantje, prav dobro igrali svoje vloge. Pripomniti se mora samo to, da razun par drugih majhnih napak ni pristajalo Mraku kot ljubljanskemu profesorju, ’ da govori X haloškem dljalektu. — Ptujsko dramatično društvo Je s svojim prvim nastopom v tej sezoni pokazalo, da ima dovoli zmožnih moči In da bo z malo dobre volje vršilo svojo težko nalogo. — V drugi vrsti Je ležeč procvit društva na občinstvu samem. Dolžnost istega Je, da naše Igralce-dlle-tante v vsakem oziru podpira, četudi mu isti za sedaj še ne morejo nuditi takih pred« stav, kakor v mestih Igralci po poklicu.
Mestno kopališče je celo leto odprta« Poleg parne kopeli se dobi tud! kopel • senenim zdrobom. V kopališču Je tudi maser in obenem operater kurjih očes.
Ob vsaki prireditvi se opaža, da pridejo nekateri najmanj pol ure pozneje kakor je določeno. Tisti, ki so točni, morala zaraditega čakati; To je za točneže skrajno mučno, a za netočneže pravi doka* neolikanostl. — Tudi »bon ton« zahteva, da se druzega ne pusti brez potrebe čakati. Ce kdo tega ne ve, naj sl nabavi knjigo o lepem vedenju. — Vsakdo, kateri pride k prireditvi, je gotovo že najmanj eno uro pred začetkom iste sklenil, da se Je udeleži. V tem času sl lahko vse, kar je potrebno pripravi, da je pravočasno ob dolo-čenl uri prisoten.
Bivši sodni svetnik dr. Dolleiel v Ptuja, sedaj v Gradcu, je spremenil svoje Ime v »Doljlngen«.
Primorje.
Rok za prijavo volne škode Je podaljšan do 31. decembra t. 1.
Sposobnostnl Izpiti za IjudskošolskO učiteljstvo se bodo vršil letošnjo Jesen v Tolminu za sloven., v Voloskem za hrvat-ske in v Trbižu za nemške šole. Prošnje za pripustitev k Izpitom je treba vlagati do 15. novembra.
Šolski praznik za vse srednje ta ljudske šole je bil včeraj dne 24. t. m. kot dan srebrne poroke Italijanske kraljeve dvojice.
Živinjskl semnji v sežanskem okraju so vsled nalezljivih bolezni med parklarji do nadaljnjih odredb zaprti.
II
»Slovan« leposlovni mesečnik, letniki od 1908—«-1917 elegantno vezani se zopet dobe v »Zvezni knjigarni«, Ljubljana, Mar. trg. 8 Cena 100 K za letnik brez poštnine.
Debut godalnega kvarteta Zlka v Pragi. Kritik »Tribune« dr. J. H. poroča o njem sledeče: Cehoslovaški kvartet (Rihard Zlka, Karel Sancin, Ladislav čemy, Ladislav Zlka) se je v ponedeljek predstavil praškim glasbenim kritikom ln povabljenim gostom v »Umeleckl Besedi«. Ni lč resnično navdušenje, ki je dovedlo te štiri umetnike od brezskrbnih 'profesorskih služb na pota posvetitve komorni enoti, marveč jih Je napravilo nam ljubše, ko smo radostno poslušali komorno glasbo. Izvajano z ljubeznijo ta predvsem z onim tipičnim znakom: zase. Ta kvartet Zlka pa ume tudi Igrati Igro štirih solističnih godal, ki zveni res komorno. Člstota intonacije, ritmična točnost, svobodno shvatanje fraz ter smisel za dinamiko omenjam Jako pohvalno. O umetnlčkem načrtu Zlkovcev ne vemo ničesar ta tega tudi po Izvajanju Igranih skladb soditi ne moremo. Mislimo pa, da se morda hočejo s svojim naslovom označiti kot združenje, ki želi umetniško korespondirat! s Cošiilm kvartetom. la seveda predstavlja poseben tip, Rotovo stopnjo, proti kateri se je težko boriti, dasi je njegovi akademičnl hladnosti mladi ogenj najnevarnejši tekmec. — Jako laskave ocene sta prinesla tudi »Ven-kov« ln »Narodni listi«. Ob priliki Jih pri-obcimo. —	—i,
tlmits in šii Jismi
Stran 4W
Cene oglasom.
V	*Jugos1aviji“ bomo pričenši z mesecem novembrom zaračunavali objavo oglasov po tem-le ceniku:
Pri malih oglasih do 27 mm eno-stoipne višine vrstico po 4 K
*	(1 dinar),
pri malih oglasih do 45 mm eno-stolpne višine vrstico po 6 K (I in pol dinarja),
pr! velikih oglasih od 48 mm eno-stolpne višine vrstico po 8 K (2 dinarja).
Osmrtnice in zahvale bomo zaračunavali do velikosti 50 petitnih vrstic po 4 K, večje pa po 6 K za vrsto.
Poročna naznanila v obliki 15 enostolpnih vrstic veljajo v bodoče 120 K, večja po tarifu za velike oglase.
Poslana, reklamne notice itd. se računajo po 12 K za petitno vrstico.
Uprava.
Proda se:
POSESTVO
ki se nahaja v dobrem stanju, poslopje kompletno s pohištvom 5 govedi, 28 oralov zemlje, blizu Poljčan. Več se izve pri Antonu Wirte, Križni vrh. Poljčane. 2147
DOBRO OHRANJEN KLAVIR
se proda. Cena 6500 K. Ogleda se: Cerkvena ul. 21, vrata 9.
PRODA SE
lepa enonadstr. hiša z zelenjavnim in sadnim vrtom za vsako obrt pri glavni cesti v Ljubljani. Vodovod ln elektrika v hiši. Kupec ima takoj stanovanje tri sobe, kuhinjo in pritikline. Cena zmerna, plačljivi pogoji ugodni. Vse se poizve v pismi g. Curka, stavbeno podjetje. Zvonarska ul. št. 9.	2161
PRODA SE
malo posestvo, v najlepši legi pri župni cerkvi v St. Rupertu, Dolenjsko, z živino in druglni Inventarjem. Zelo pripravno za obrtnika, rokodelca ali kot letovišče. Lepo poslopje v dobrem stanu, ne daleč od žel. postaje. Več se izve na licu mesta ali pri lastniku Fr. Pograjc, Celje — Breg 33.
2163
Kupi se:
manjša vila z vrtom ali hiša v Ljubljani in Mariboru. Ponudbe na upravo pod »solčna lega«.	2158
Službe:
' UČENCA
s primerno šolsko izobrazbo in da ima veselje do trgovine sprejme za takojšnji nastop tvrdka Anton Kašman, trgovina z mešanim blagom in železnino v Škofji Loki (Glavni trg).	2156
ABSOLVENTINJA TRG. TEČAJA
vešča slovenske stenografije, strojepisja in vseh pisarniških poslov želi primerne službe, kjerkoli, tudi na deželi. Ponudbe prosi pod »Marljiva« na upravo lista.	2149
KOT VODJA DELAVNICE
želi vstopiti v službo izučen ključavničar, 15 let zaposlen v veliki mehanični delavnici, vešč vsakovrstnih del, če mogoče s stanovanjem. Proda tudi prijazno družinsko hišo, pripravno za obrt, četrt ure od postaje Jesenice. Ponudbe pod U. D. št. 32 poste restante Jesenice.	2122
KONTORISTINJA,
obene mblagajnlčarka se sprejme v trgovino z mešanim blagom v malem mestu na Štajerskem. Reflektira se na izvežbano starejšo moč, katera bi bila tudi zmožna, v odsotnosti zastopati lastnika. Detajlirane ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov pod šifro: »St O. O.« na upravo »Jugoslavije«.
V	DELO SE SPREJME
več vodnih inštalaterjev pri Josip Videtič, Tržič, Gorenjsko.	2162
Razno:
MESEČNO SOBO
išče gospod, eventnelno s hrano. Cenjene ponudbe pod A. O. na upravo lista. 2tlfi
DRUŽABNIK
s precejšnjim kapitalom se išče h trgovsko verzirani osebi z mešanim blagom. Pismene ponudbe na upravo JugosiaviJe pod šifro »Družabnik«.	2143
DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI
prevzema po svojih članih prevažanje pohištva z vozom za prevažanje pohištva, prevoz in oprem, glasovirjev, železnih blagajn in vsa v to področje spadajoča dela po najnižjih cenah.	1227
IŠČE SE
gostilna eventuelno iudi z mesarijo, na račun ali v najem. Dopise na podružnico »Jugoslavije« v Ptuju.	2157
MESEČNO SOBO
išče trgovec proti dobremu plačilu. Ponudbe: Trgovec, poštni predal 124, Ljub-
ljana.
2166
Zenitne ponudbe:
Mlad, uaobražen gospod v državni službi išče znanja z mlado gospodično pri-kupljive zunanjosti radi poznejše ženitve.
Prednost imajo one, katere bodo Imele lastno gospodarstvo. Le resne ponudbe če mogoče z sliko na upravo »JugosiaviJe« pod »Ptiček brez gnezda«. Tajnost zajamčena.	2165
Postavno ločen mož, star 41 let, po poklicu pek z večjo gostilno, se želi vnovič poročiti z deklico ali vdovo, ki ima nekaj premoženja, če mogoče pekarijo. Dopisi se prosijo pod šifro »Zadovoljnost« na podružnico »Jugoslavije« Ptuj.	2160
Zahtevajte
,JUGOSLAVIJO*
Movot	Novo!
Helena.
Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se:
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
Prometni zavod za premog d. d. o Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah, premogovnikov
za,dpmačo vporabo fcakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Pril ioslou. in arini m za livarne in domačo vporabo, Mki mn in M pim
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
Zdraviliški dom na Bledu
še odda za dobo treh let v najem.
/
Ponudbe je vložiti do 20. novembra 1921 pri županstvu občine Bled, kjer so tudi podrobni podatki in pogoji na vpogled.
POZORI
POZOR!
BANKE, GROSISTI, TOVARNE!
NAJCENEJŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA JE ŽEPNI REKLAMNI
KOLEDAR
ZA LETO 1922.
IICNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDAR3E ZA LETO 1922 V DVEH IICNO IZDELANIH OBLIKAH «X* cm IN 12X7 cm IZDELU3E VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM CASU = ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. --
I
ZAHTEVAJTE OFERTOI
ZAHTEVAJTE OFERTOI
Slovan
letniki 1908 do 1917
krasno vezani
so na prodal.
Upram JUBOSUVir i Ljubljani. Marijin trg štev. 8.
itotoinoliilna prometna d. d. b Ljubljani.
Ustanovni občni zbor naše družbe* sklican za 27. okt. 1921,
se preloži na 10. nov. 1921
ob 11. uri v prostorih centrale JADRANSKE BANKE V LJUBLJANI, Selen-burgova ulica 7/11., z istim dnevnim redom.
Event. nove prijave za subskripcijo delnic sprejema še
do 5. novembra 1921
vodstvo družbe v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 7/II., soba štev. 44. LJUBLJANA, dne 24. oktobra 1Q2}.
Jadranska banka. — ljubljanska kreditna banka. — Slov. eskompt. banka, — Kreditni zavod za trgovino In industrijo.
Mnogo Časa in denarja sl pri* hranite ako tako] naročite
,Ekspres*
kotni računar.
„£kspres" je zakonito zavarovan je najmodernejši in najboljši računski stroj za množenje in delenje.
»Ekspres" je najcenejši računski strbj ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din.
Naroča se direktno pri rnzpoši-ljalni tvrdki »ZVEZNI TRGOVINI« r. d. z o. z. v Ljubljani.
Šivalni stroji so dospeli.
los. Peteline. Ljubljana. Sv. Petra nasip 7.
Kompanjon
se išče vsled dovršenega povečanja zelo dobičkanosnega podjetja (tvor-nlce) v Ljubljani. Strok6vna znanost ni potrebna Kapital 150.000 dinarjev. Ponudbe pod ,.150000" na upravništvo   tega lista.
Obvestilo.
Obveščava cen|. odjemalca ln p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najniijih ceneh. — Gotovi čevlji v zalogi.
TuFistovsiii čevlji lastnega Izdelha.
flnt. in Mlnta Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) štev. 1.
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8.
j Zahtevajte
'povsod samo
N0K0 ZA OTROKE
1 ihatola K 36 - j
NaJboljla hrana za doJentka!
sr
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
m
Zadnja prilika.
Štiri milijone kron
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v V. razredu II. kola Državne razredne loterije.
Srečka stane cela K i92—, polovična K 96 —, - četrtinka K 48-— in osminka K 24-— za one, ki so igrali v prejšnjih štirih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vse ostale razrede. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošlje|o zraven še K 8— za poštnino in stroške. Naročila se sprejemajo samo do 2. nOV. 1921.
V Četrtem razredu je zadela srečka št. 35715, kupljena pri Zadrulni gospodarski banki, glavni dobitek, ki je znašal
K 400.000—.
Še nekaj srečk Ima na razpolago
Zadružna gospodarska banka d. d. vtjubljani, Dunajska c. 38/1._
 s
Prazne nove ln rabljene
vreče (d jakove)
v vsaki množini po najnižji ceni pri
FR. SIRC, KRANJ.
Hupolem suhe pobe, fižol, brinjevo olle.
M
V H.
je nanovo preurejena in se je otvo-rila 15/10. z dnevnim koncertom prvovrstne damske kapele. Potrudil se bom cenjene goste postreči z najboljšo postrežbo in različnimi časopisi ter jih v vsakem oziru zadovoljiti.
Za obilen obisk se priporoča:
Jurij Pichler. kavarnar.
H. SELJAK
saloSe
gamaše
obutev
Ljubljana, Prešernova ul. 59.
Zelo ojakujoie sredstvo za bolne na ielodcu, rekonvalescente in osoblto za pra* malo hranjene tar v obča slabe osabe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD. '
Tovarn« kamilklh predmetov tirane
.SALUBSi *• D. D. ZAGREB
•oikovKtv* ul 11. telefon 7-91. fnornlca- NOVA GBADlSlf*
Problem le reSen I
z Helson-FonMIn.
Varstvena
znamka.
Zastopniki
ZB
Jugoslavijo
88
Patent
naznanjen.
Zastopniki
ZB
Jugoslavijo
SB
Iščejo.
Pranje je otročja igra.
Fontiin pere sam brez nadzorstva, perilo je snežno bolo ter se splaž« takoj pri prvem pranju. Predstavlja se ter pranje na poskušnjo za strank* brezplačno vsak daa od 4. do 6. ure.
HELSON, G. m. b. H. WIEN VI.
Chellagassa 2 (Mailahllferstrasse. Heltestelle Neubaugasse).
Razpošilja dnevno 1 . „,	^=ss..,...Razpošilja dnevno t
Odgovorni urednik; Dominik Čebin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tlaka »Zvezna tiskarna« v LiublianL