The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) SEPTEMBER 10, 1934 ŠTEVILKA (NUMBER) 213 VODJA TEKSTILNE UNIJE IMA NAČRT ZA MIR Predlaga, da predsednikov Posredovalni odbor pod- nah počivalo. Vlada bo preiskovala katastrofo na morju NEW YORK, 10. sept. — Med tem ko se je skoro popolnoma uničeni parnik "Morro Castle" včeraj potegnilo k o-brežju v morsko letovišče Ash-bury Park, N. J., pa je vlada Zed. držav danes začela s preiskavo, da se pride do dna gro-vzame arbitracijo, tekom j zoviti morski tragediji, v kateri katere bi vse delo v tovar- je našlo smrt okrog 200 oseb. Definitivno število mrtvih in rešenih še vedno ni dognano. Pripovedovanje ljudi, ki so se rešili ter od strani moštva, je tako različno, da se za enkrat ne more reči, ali so nesrečo zakrivili naravni elementi ali človeška brezbrižnost, ali pa oboje. Konvencija S[ D. Z. Pozdravljena delegacija 8. redne konvencije! Washington, 8. sept. — codja stavke tekstilnih delav-neV' Francis J. Gorman, je da-Potom radia prišel na dan z nacrtom> da bi se napravilo ko-ec stavki, ki je paralizirala to Predf1Pij'° Šir°m dežele" Gorman Dn da naJ odbor treh reciovalcev, katere je ime-Predsednik Roosevelt, rok arbitraciJ° spornih točk v star't0da delavci bi med tem eiv 'i d°ma in vse del° naJ bi P°" bQr ' dokler arbitracijski od- tev' o6 naznani svojih odloči- , Stavk Sluč iarji svojih bi bili v takem Takoj po nesreči je bilo poro-čano, da je v parnik udarila strela, toda o tem se sedaj dvomi. Niti ene osebe ni, ki bi definitivno trdila, kako je ogenj pravzaprav nastal. Nekateri potniki so polni hvale o junaštvu ladjinega moštva, dočim ga drugi dolžijo strahopetnosti. i Širijo se najbolj divje govorice, Va 'ajU Pripravljeni stražiti to- med dru-im tudi< da so za °Sen3 ne ter skrbeti, da ne bo na- i odgovorni kubanski radikalci. Ja m da se ne bo napravilo Parnik -)e bil namreč na Poti iz ne škode. Lastniki tovarn so sedaj lah-k0vitP°znali. da je stavka učin-da Q,a in da imajo delavci moč, kot b^11 prePrečiJ° toliko časa, pravi1 Se Jim zdelo potrebno, ve2a,. orinan. Delavci bi se za-tve ' da b°do sprejeli odločita traci3'skega odbora, e- de]„r,Pa se morali zavezati dajalci. 0Varnarji odklonili mirovni načrt. WASHlNGTON, 10. sept. — 0e, ^enu A. Sloan je danes v i- 0 mdustrije izjavil, da je loža t načrt< katerega je pred-a^rski vodja Gorman, tek: nesprejemljiv" za Stilnp + - - ci ^ . tovarnarje. Delodajal-traci. °^ivic|no pristali na arbi-tako-j tedaj, če bi se delavci Atileri^nili na delo. Predsednik Wa dravske federacije <3ajem Green je nato izjavil, ?a pr^Sa nadaljna odgovornost glava^ an3e krvi v stavki na n tovarnarjev. Kube v New York, ko je nastal požar. Nekatera izmed vprašanj, katerim bo vladna preiskava skušala najti odgovor, so: Zakaj je preteklo 45 minut ali več med časom, ko se je odkrilo požar in ko se je poslalo brez-zične klice za pomoč? Zakaj je bilo na nekaterih izmed osmih rešilnih čolnov, katere se je posrečilo spustiti na morje, samo od osem do dvajset ljudi, in to povečini članov posadke, dočim je na vsakem čolnu prostora za 70 ljudi? Zakaj se je čakalo, da so bili potniki zajeti v kabinah brez svarila, in zakaj ni bilo na krovu, potem ko so potniki prihiteli tja, nobenega nadzorstva. Kaj je povzročilo požar in zakaj se je ob času, ko se ga je odkrilo, že tako razširil, da ga ni bilo več mogoče kontrolirati? M0ž I* 1 1in 2e\a najdena zaklana. ^ W°RAD0' Kans- 8- sept- kejjj . C1'sta bila najdena v ne- Jena j? nedaleč od tu umor-a V - še vedno niso dobili Posojil, čemur je kriva zanikernostin počas- H ŠOVr oung je izjavi^ ii!i!!t!ii>iii!!)i!i»tt:i!!tiim!i!!;:i!it;»tmm»» Vzor naših kuharic V Collinwoodu v jesenskem! hten in klepetec mi ni miru dal, da ga ne bi malo pobaral. In ve- Sfarostne pokojnine v 28 državah Icleja Ipreskrbovanja starih ljudi potom državnih pokojnin se je povsem zako-reninila v Zed. državah. Dosedaj je 28 držav poleg Alaske in Hawaii vzakonilo starostne pokojnine. Kar se tiče tujerod-cev, se ta oskrba v starosti raztaza le na one, ki so postali ameriški državljani. Poleg tega se v večini držav, ki imajo starostne pokojnine, zahteva, da mora prosilec za pokojnino biti ameriški državljan že dolgo vrsto ho, navadno 15 let ali več. Le v državah Maine, Massachusetts, New Jersey, New York in North Dakoti ni pred,pisana nikaka posebna doba državljanstva. Zahteva se tudi gotova doba bivanja v dotični državi, kjer se zaprosi za pokojnino. Predpisana dolgost bivanja v državi sega od 35 let v Arizoni do 5 let v državi Delaware. 17 držav predpisuje 15 let bivanja v državi, dočim Massachusetts in North Dakota predpisujeta 20 let bivanja. V 23 državah, vštevši Californijo, Colorado, Massachusetts, Michigan, New Jersey, New York, Ohio, Pennsylvania in Wisconsin, zakoii je mandatoričen, t. j. obvezen za vso državo. V drugih petih državah je v veljavi le, ako posamezni o-kraji privolijo. Uprava zakona je večinoma v rokah county commissioners, v državi New York in Penrisylv&nija je upru va v rokah državnega departmenta za so* cijalno oskrbo. Kdor hoče zaprositi za starostno pokojnino, naj najprej poizve, kdo upravlja to stvar v dotični county. Kar se tiče starosti, ko se more zaprositi, mora prosilec biti vsaj 65 let star v sledečih državah: Colorado, Iowa, Ohio, Utah, Washington, Wyonyng in raznih drugih državah. V državah California, Indiana, Massachusetts, Michigan, New Jersey, New York. Wisconsin in sedmih drugih državah znaša minimalna starost 70 let. V državah New York in Massachusetts zakon ne predpisuje nikakega najvišjega zneska pokojnine. V 14 državah je maksimum $1 na dan ali $30 na mesec, v šestih državah pa $25. V New Hampshire je maksimum $7.50 na teden in v Kentucky $250 na leto, v North Dakoti $150 na leto. Zakon o starostnih pokojninah predpisuje povsod, da se pokojnina daje le pottebnim postarnim ljudem, ki ne morejo vzdrževati same s^be. Prva država, ki je-uvedla starostne pokojnine, je bila Montana 1. 1923. Bilo je precej nasprotstva proti tej novi vrsti socijalne oskrbe. Mnogi so ugovarjali, da se na tak način izpodkopava ''morala" delavcev in se daje potuna neštedljivosti. Drugi so trdili, da itak ni treba dajati pokojnine, ko imamo povsod ubožnice za postarne ljudi. Razna proučevanja oskrbovanja potrebnih starcev in zastarele metode ubožnice, so prispevale k boljšemu razumevanju tega vprašanja. Moderna doba z vsemi negotovostmi industrijalnega življenja, nezaposlenostjo, boleznimi itd. ne more pripuščati le štedljivosti poedincev, da se nimajo bati neoskrbljene starosti. (Dalje v 6. koloni; večeru "Sladko je vince iz Domove kletice ..." "Ma, strejla božja, ka je pej tebi, Štjefan?" "Kua naj buo . . " "Ma, taku se veseu, kuker de je blo u Vepavi opasilu." "Ja, ar dušk, kua ne b' biv veseu, ke sem pa u Dome biu en so" me dal pokušat tist vin, k Samo za tiste, ki si kaj takega lahko privoščijo. ste, kaj je na stvari? Jožek mi je povedal vse po i pravici, kakor bi bil v spovedni ci: Naročil si je kozarček vinca, | ki ga je gospodarski odbor nastavil za proslavo petnajstletnice. En "glažič", ga je premalo, Antoinne Careme je bil eden i izmed maloštevilnih kuharskih umetnikov, ki so uživali svetovni sloves. Rodil se je 1784 kot sin revnega delavca v Parizu. Njegovi starši so živeli v tako veliki revščini, da so morali ko- „ . , _ , ,maj desetletnega dečka prepu- posebno ce le stvar tako dobra, i . , , . __, ' . „ J . . stiti njegovi lastni usodi. Otrok da ti oči kar same lezejo proti je prosjačil, nato je pomival po- "Ali vaš mož tudi veruje, da nebesom. (Aha, sem sedaj ugo-y ^ mali ^^ ^se s poljubljanjem prenašajo tovil: pri drugem glasku so Jož- lkd na najrazličnejše na-1 bacili?" ga buodo natocil vsakmu u glaZ|jIove oči za spoznanje obtičale čine skozi življenje in postal| "Ne' amPak on Je mnenja, da u sobuota in nedejla, k buo pet- nekoliko bolj proti čelu!) Ker končno učenec v slaščičarni Tu'se bacili najhitreje širijo z de-— .... t^™ » gem včagih videl y Gorid in po_lge ,e pokazala njegova nadar.! narjem. Zato ga mi nikoli nič ne zneje tudi v Iblan policaje, ki so:, , kuhariio. z 18 ieti ie^al" : * * £ £ t il najst lejt, k suo Dom zidau. "Strejla, pej ka jemejo še uodprto u Domi?" "Zakaj uprašeš?" "Uablast, glih sm biu rjeku, de je še prezguda, da be šou spat, jen njekam žejen sem tudi." "Poštajna božja, le poahtej se, Kocin je djau, de je že use uredi." In Poldkov Jože — v Ameriki so mu sicer rekli — "Žou", a vendar je ostal pristen Dobrajc — jo je ta večer tako rezal proti Domu, da se je skoro pod njegovimi podplati pločnik ugreval, čeravno je bilo bolj "frišno" tisti večer — ali pravilneje rečeno: noč. Jožek je prišel baš še o pravem času, da so mu dali poku- imeli tiste lepe kifelčke pod M že prvi torta; v takrat naj. vratom obešene — menda zato, bolj poznani slaščičarni Beilly.. .. .. . . da se ne izgube in da najdejo po slaJščfčar BeiUy je bil dobavitelj! najb°lj nenavadna zenska' kar numari nazaj —, sem prepričan, Taylleranda da tiči v meni malo dekleti — nak, čakajte, kako se reče! Leta 1814 je Careme odprl prav? Deklet —, nak to preveč svojo lastno slaščičarno, ki je po krilu diši--aha, detele — kmalu postala zelo priljubljena. to tudi ne, ker telet med — aha, Ko so velesile vkorakale v Pa- zdaj pa po imam: detektivi, ni. riz- Je ruski car zvedel za ku" Nu, tako sem prepričan, da ti-,harskega umetnika Carema in či v meni poleg drugega tudi vzel v sv°j° službo- Priporo- nekoliko detektiva. In zato sem Cl1 mu ga je Tayllerand, pri ravnaj- z njim takole: izvedel, da nima Poldkov Jožek katerem je bil Careme, ki je zavihanega jezika, pač pa da medtem °Pustil svoJ° slaščičar "Ali vidiš ono žensko? To je sem jih kdaj poznal!" "V kakšnem oziru?" "Ona zna molčati v štirih različnih jezikih!" Če koga zadene strela Začni ga obujati z umetnim hanjem in nadaljuj z njim ta-Careme uslužben na angleškem k« dolgo, dokler ne začne ne- mu pride, da bi cmaknil z njim, ** kuhinJe" Pozneje je bil dihanjem in ?adaljuj Z njim ta" kadarkoli se zmisli na tiste> bo- nato vnovič - ^ , grečnik ^ sam dihati. Ce je zjo kapljico katere je dva glas-, ^ ^ ta poskus ka imel priliko za cen denar po- . j j •> . ....... kusiti. In še to naj vam povem, umetnik posebno pozornost na . ure, celo uro, vse dotlej, dokler a« vinpp cn <» nastavili vi ^ - { i i %,,•„' Dunaju, kjer je bil v hiši Rot- ne prispe zdravnik, ati vince, ki so ga nastavili v^a so se se mene take skusnja-jjf če si ponesrečen nim dihanjem spravil k zavesti, položi ga v posteljo. Ležišče mu tako naravnaj, da Domu nalašč za proslavo pet-1 ve prijele, da "za strelo" v so>hilda naJboijše Plačani kuhari Ce 31 Ponesrečenca z čeravno ni naredil nobenega "punta", kje šele da bi se bil najstletnice. Jožek je tisti večer ■ boto in nedeljo ne bom manjkal sv°je dobe uvidel, zakaj je "Štjefan" tako v Slovenskem Domu na Holmes j Po kuharskih receptih Care veselo odhajal iz- Doma domov, Ave. In če verjamete, al' pa ne, ma še danes kuhajo, seveda, če 'bo zgornji del života" visj'e" ležal žal vam ne bo, ako storite tudi kuhar ali kuharica moreta na-'kakor spodnji vi isto. Že samo ta pijačica je praviti dragocena jedila in če j Daj osveščenemu piti kave ali postavil s kako "fajn rešto ' a-: dobrota dovolj, da se sleherni jih morejo naročniki plačati. vina> tQ pa le tedaj čg pQŽira li vsaj "pjombo". JožkoV prija-; udeleži proslave petnajstletnice' Careme se je tudi literarno u-j Mestai ki so zaradi bliska o-telj mi je včeraj še zagotovil,. Slovenskega Doma. Tistim, ki'dejstvoval. Svojim učencem je žgana> pokrij g krpami, katere da se mu zdi, da ima Jožek za j tako mislijo kakor jaz, bodo | zapustil več knjig, med kateri- gi nai^azal z mastj0 še boljša spoznanje oči nekoliko bolj gori. vse druge dobrote dobili povrh ■ mi so najbolj znane "Kraljevi vazelina če ni druge maščo-pod čelo, a prav gvišen da je, kakor zastonj. In zdaj vas ne! paštetar," "Zabavni paštetar";be pri roki zadostuje tudi da ima Jožek od tiriega večera j bom lepo pozdravil, kakor je .in "Francoska kuhinja v 19-'svinjska mast. Čuvaj se pa, da jezik nekoliko bolj privihan, ta-'navada, pač pa vam vsem kli- stoletju." J^ 0(jpiral mehurje, v katerih ko kakor bi hotel smakati. čem: na svidenje v soboto, dne! Nu, stvar ne sme kar tako 15. t. m. in v nedeljo, dne 16. t. Takratne torte, imenovane se je zaradi opeklin nabrala piece montee, so bile p-ave ar- hitekture 'z sladkorja. Careme, j Rentkov Pepe. ki ->'e hotel svoje sladkorne. mimo, sem si dejal, ter šel da- m., v Slovenskem Domu n? Hollies zarana Jožka pogledat. Res mes Ave. se mi Jožek zdi nekam frdo-; __________ zgradbe izdelati čisto po nara-;vi, je v ta namen študiral arhi- j jtekturo in se je v svoj študij-Povsem nov«' mož u sti v prak-| Doslej uporabljene pospešene tako vživel, da se je končno ču i voda! 80,000 posnetkov v sekundi Ne jemljite bilk v usta! i Nedolžna razvada izletnikov lahko -povzroči smrt Z navadno films'n kamero so doslej lahko napravili 16 do 25f)'zabavne Posnetkt\ Na novi na" . Večkrat se čita, še češče pa sliši, da so umrli otroci, pa tudi ličnem življenju, v industriji, brzine pri snemanju so, kakor til poklicanega sodelovati tudi /.lasti v področ.Ui gradnje ; rečeno, popolnoma zadostovale v arhitekturi. stroje/ za namene navadne kinemato-! „ I graf i je in za znane trikovne ter! Careme Je vPelJal tudi novo modo v kuharski obleki. Do nje- čin smo Da nrišli že takodaipč §ovega časa so nosili kuharji j odrasle osebe, ki so vtrgale bil- "or^rltSw" I m ^uml lahko m^n^aSe^lS Podobne čepice, kc ali klas in ga vzele v usta normalne potrecc. umsKe umet- , , ,. . . • Careme pa je nekoč svojo meh- ter ga iz razvade žvečile, še nosti povsem zaao tovalo. Film- r* ' ko čepico znotraj podprl s tr- vedno je majhno število ljudi, ki ski tehniki pa za osebne svrheimokresa' Lahko 81 niislimo,,^. ,J l, , J.. dim papirjem, da je stala po; vedo, da je to početje zelo ne-di"navadne jPoučnih in kulturnih filmov, ^oncu kakor cev. To pokrivalo [varno otrokom in odraslim. Bil- niso ostali pri tej stopnji razvo-|kakšen Pomen ima to za snema" ja in so gradili filmske kamere, 1000 in več Id so zmogle i A tudi s čisto znanstvenega sta- je bil° takorekož b°lj moško, j ke in klasi vsebujejo namreč , , a jlišča nam odkriva nova kamera |bolj viteška Ta moda Je kmaluneke vrste gobe iz rodu aetino-f 1 sekundo. ^|dogl • neznane mo?nosti Letal osvojila ves svet in se je ohra- .mices in če pride takšna kal, posebnimi triki, dvr.ti s prede-1^,___^ _ 1____'nila do današnjega dne. J ki se da razločiti samo z drob- litvijo filma ne s: no po višini,, temveč tudi po sivini, jim je u- skemu tehniku daje n. pr. sne-, manje sršečega leta posameznih | Careme je umrl stoje med nogledom, v usta, izzove bolezen, ki se konča smrtno. spelo še več. Doseli so narav- !žuzelk ia ^poučevanjem^ Tudi njegov to-, Na ^ . ..,t f.mt.iQtirin/» uv drobnih fazah m resi tako do-,variš v kuharski umetnosti,! , . 7 * " p nos . fantastične uspehe. nerešene probleme letalske1 slavni Vatel, je umrl stoje Vzel US°dne drevesne veJe- Najnovejša cue ezna kamera - J Na ?ti )(a,in se dadoigi je živijen e iz obupa ker v ustlh in žveči- zumore na })nmer ze 80,000 po- ... , . . .. ... J ilvlJCI1Jt- Ktu m v t meru se seveda snetkov v sekundi! Film se od- P°n dektfK'na nih?lna ^ pravočasno prispele ribe, ki „e Qkuž \ 1 vija z brzino 20 rn ,, sekundo s , Z .Rajanja pri Jlh je naročil za pojedino nje- * » £ ;vojega kolesca ir l.er je navi-jT^v! * ti™ 1 f^ ^^^ kneza C°n"! janje v tem tem,. , že nemogo- ^ b°m° lahk° zasIed°- deeja na gradu Chantilly. i J 1 b vali način, kako delujejo posa-1 i ce, se nabira po p >sameznih po- . , . i , - ... , v . v mezni deli v stroiu, n. pr. bat. I i snetkih v neprodr no zaprti cr-i . ^ v. . . . * .. . j --KEMALOVA OPOROKA m vreči, ki ]e priti jena pod apa-1 1 pa je strupeno. Na Angleškem so nedavno našli na vrtu mrtvega otroka s kostanjevo vejico v .roki. Nihče ni mogel dognati, ;kako je otrok umrl. Oblasti, ki rat. j OGLAS, NAJBOL jsA REKLA- Ghazi Mustafa. Kemal-paša. so domnevale, da je kdo otroka Nepoučeni ljudji bi menili,"da MA- ; prvi prezident turške republi- ubil, so odredile strogo preiska- daje takšen film ri projekciji,' psjhoteh ični zavod v Curihu ke' Je obJavil svojo oporoko v vo, in ta je-pokazala, da je o-tudi tako pospešer.o gibanje. A; je pretekli mesec povprašal o- obliki pisma na tur§ko ljudstvo, trok žvečil, vejo in se zastrupil, baš nasprotno je r jnica. Ce ae j kl.Qo gooo kupovalcev v petih Priporoča roJakom nezaupanje Na mestu, kjer rasejo listi iz namreč film pri projekciji nor- j veietrgovinah g^h švicarskih do monarhije, komunizma in zu-veje, se namreč nabirajo stru-malno odvija, se psaneto giba-j 1Y1ef.t k - jih je napotilo k temu uanjih P080^1 Svetuje, naj peni alkaloidi, ki popolnoma , . . , , , ;mest, kaj jm je.napotilo k temu, . ' , J ' . , . »; , r njo zadrzuje, tako da mu lahko ^ () ^jj nakupova^t baš v te tr- imajo vedno pripravljeno voj- zadoščajo za človekovo smrt | sledimo v vseh p- edinih fazah, j 0.])Vjn(> ' a ^ sko in mornarico, nad vse naj| Strup, ki ga izloča ljube na Čim hitrejše je b o snemanje, '..........spoštujejo vlado in nikakor ne ranjenih mestih vej, pa je ne- čim več slik smo ore j posneli v j Iz odgovorov je razvidno, da valijo generalov za predsednike, varen samo otrokom, dočim po-določenem času, 1 m več pOedi-j ,iih je sledilo največ glasom v li- V zunanji politiki je prva na- stane goba iz rodu actinomices nih posnetkov pri la pri projek-1 .till, in siceh 44.2 odst., 24.9 od- loga — balkanska federacija; v opasna tudi odraslim osebam, ciji na isti čas, tem manjše ^totkov kupovalcev je stopilo v notranji pa — verska reforma. Zato naj bodo ljudje, zlasti iz-faze se gibanje r.>::členi in tem [te trgovine pod vplivom izložba- Naposled prosi Kemal, da bi letniki, previdni in naj ne jem-počasnejše se rai i mora videti' nih oken, na ostale pa so vpliva- podrli vse njemu na čast po- ljejo v usta bilk, kep lahko pla-gibanje na platnu. Gibanje po- li lepaki, kinematografske re- stavljene kipe in spominske na- Čajo to navidez nedolžno reč z stane pretirano počasno.* klame, prospekti in znanci. pise. življenjem! Žirafa in lev Cherry Kearton je napisal novo knjigo o živalskem življenju v afriški divjini. Iz knjige posnemamo naslednji odlomek o noju žirafe za svojega mladiča: Lev je opazil pod skupino dreves čredo žiraf. Ker ni ta hip nič drugega ha vidiku, se začne plaziti proti njej. ^ Žiraf je pet odraslih in poleg njih še ena zelo mlada. Lev ve: če se spravijo v dir, jih bo več dotekel; če pa puste mladiča ob stran, ga lahko zgrabi brez težave. In tako se plazi z namero, da bi ga odrezal po možnosti od odraslih žiraf. Mati je še pri njem in je sklonila glavo, da bi si odrgnila nos ob nizko mravljišče. Hipoma se zdrzne in se zagleda v dvojic0 oči, ki žarijo izmed skopih bilk. Čeprav ne more dati žirafa nobeneg3 glasu od sebe, vedo ostale štiri takoj, da je »e" varnost v bližini. In spustijo v beg. Za sekundo je videti, kakor da bi jim hotela slediti tudi mati žirafa. Potem pa se obrne k svoje®11 mladiču in poganjajoč ga pred seboj, skuša doseči ostale begunke, ki že izginjajo v daljavi tako hitro, kolikor ji dovoljujejo krajše noge mladiča. Neprestano pa se prestrašeno žira nazaj. Lev je sedaj opustil plazenje in čil naprej. v tlj- Mati je razumela, da je beg nemogoč-tro se obrne in se postavi levu v bran. Z v naglico zakrmari malčka s svojim gobcem kjer je edino razmeroma varen, namreč P svoj trebuh med sprednjimi in zadnjimi noga mi. m rot- na Ko tako stoji na svojih tankih nogah: videti, da bi bila levu enakovreden nasp nik. A ta se ji vendar ne približa več neg0 25 do 30 m. Obkroža jo in ve: če ga zadene ^ dino orožje, ki ga ima žirafa, kopito noge, tedaj je po njem. A po drugi strani J^ ne sme niti za sekundo izpustiti iz oči, da J1 ^ da priliko planiti naprej in ga zdrobit' strašnim udarcem kopita. icakO" Tako kroži okoli nje v stalnem Prl' ^ vanju trenutka, ko jo lahko preseneti, ne da^ sam zašel v nevarnost. Toda žirafa ga tudi i spusti iz oči, obrača se ž njim in med tem nevroni drži malega trdno pod svojim tre hom. k o"' tek 'z Mali se nad večnim vrtenjem matere čno popolnoma zmede in stopi za trenut ^ ^ svojega zavetišča. Sedaj je pravi trenutek misli lev in se približa. V istem trenutku V plane tudi žirafa naprej in sproži vanj smrtonosni udarec. Za las ga je zgrešila- . tro se zbere in preden more lev izkoristiti ^ ^ že SP oloža" nutno zmedo v njenem ravnotežju, je nad svojim mladičem in v obrambnem P1 ju. Kakšna ura strahu za mladiča! NeprcS^c no vidi leva, ki ju obkroža in jima °dreZ 0-pot, čuje njegovo strašno renčanje in Sa leg tega muči in meša neprestano vrtenj® tere, ki ga nežno suva, če se noče vrteti z 1 ^ Z grozo gleda med njenimi sprednjimi n0" na leva. Tako mine ura. Mati je ostala neutrud" J ne P*e v svojem obrambnem položaju,« vrti se, - e. hitro, ne prepočasi in sprevideva vsako na ro roparjevo za nenaden napad. A sonce P1 *gC ka čedalje huje, lev popušča. V nekem ustavi, kakor da premišljuje, ali naj se p ^ ne v žirafo. Potem pa jo spet počasi ob& a pogled mu ne sledi več z isto g°toV^, |ji njenim gibom. In nenadoma jo ostavi. Ne 0t se en samkrat ozrl nazaj, se odpravi na domov. Žirafa še malo počaka, da ji izgine ^^ oči, potem sklone svoj dolgi vrat, da us^ malega v pravo smer. In počasi in mirno se pravita oba po svoji poti — za tovarišica111^ (Dalje iz 1. kolone) llbožnice pa, kakor se je dokazalo, s° stareja starina, ki veliko stane in ki J^-hu tega poniževalna. Sistem stai'0^ .]r pokojnin, ki ohranja samospoštovanJ samostojnost, stane mnogo manj. V-raznih državah se prizadevaj^1, j,, se zniža najmanjša starost na 65 it?' y da se tudi olajša pogoj državljani drzayi Wisconsin se je v referendum jelo z velikansko večino, da starost . 60 let. Izpodbujen od socijalnega pi'°8 j.Lllr predsednika Roosevelta, utegne tudlj,i o gree vplivati na druge države, da starostne pokojnine s tem, da se d 1023 South 58th St., West Allis, Wis. ''J 1» l »LAVNI ZDRAVNIK: • 618 Chesnut St. n. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: '^RAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: |k7 «enar ?» 7 stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-l? "Pravnem pa na in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-S PHtožbe sDnr od3eli'a se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-.. "fednatv t vsebirLe pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-"ENAtr^, uPfavnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ^J^OPRAITMOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. Prijateljem knjig — 25 pravil Pj2j-- fee^ ^VoJe knjige! S tem tudi skupaj stati. Boleti te mo-g, Sl res prijatelj ra, če kateri izmed tvojih ljub-ia bj, , sv sv°jimi knjigami ljencev stoji na glavi, 'tla. 'Uzno' ni vreden, daj Šare ne maraj! Slabe vezanj • ! ve, iztrganih listov v tvoji zbir-J*1 svojo lastno knjižni- ki ne sme biti. Tudi knjigovez Slih Z llakupom skrbno mora živeti, tako, (jaSameznih knjig, ne j Muka, grenka muka je, če ftj^. b* si pridržal od človeka med književnim užit-oipuc kom motijo vsakdanja vpraša- Razloži to svojcem. Sicer ^ene knjige. V ]jn-v konjakom ne cVetje omaro; dušev-jpa: česar nočeš, da bi drugi tebi vmski cvet se ne ma. 'SajsT S° ljud->e' ki ber0 Ti vkuP> ne da bi se 6 nad b sebi kvarijo ve" Vvaft*' ker ^išli eba J'e odmora f^fali Jai^e o tistem, kar Ska v svojih prenaša, za- v i^Stea f6Sa v knjigah so , ' kdor jih ^stejo. [.tora' knjižno zname- , ^Č}1 vsak priJatelJ . Hii 1 p0s°stno zname- !astnine - 1§i P°dvcjuje za- !!selJe nad J dfu ne obvezu- ; Svoje i 'Jrusemu posojajo *njJžnice. Ob tem lica i azbijeta oba — i |>ii jj^jstvo. v knjigah so ipJ .v n°gavicah. k., za nakup V"0 po,/ V Sv°j Poračun 6 k*k0 J ,Vko- Ni treba ^orPJUklh vsot, tudi z Znanost o vremenu je zadnja desetletja gotovo zelo napredovala, ni pa še dosegla popolne gotovosti v svojih napovedih. Brezžične napovedi zadevajo v splošnem pač vremenske prilike za večja ozemlja, za cele dežele ali pokrajine, ne morejo pa dosti upoštevati posebnih prilik manjših dežel in poedinih mest. Nobena vremenska napoved ne more z absolutno točnostjo povedati, da-li bo v kraju poslušalca ali čitatelja meteorološke rubrike v listih v naslednjih 24 urah sijalo solnce ali padal dež. V tem oziru živali človeka prekašajo, kar ni čudno, saj so z naravo bolje povezane. Najbolje pa se obnašajo v tem oziru menda ptice, te prebivalke o-zračja. V svojih peresih, ki so za vlago zelo občutljive, nosijo j najboljše higrometre s seboj in kar jim ti pokažejo, se izraža v obnašanju ptic. Ni slučaj, da so neki stari narodi smatrali vrane za svete živali, ki vidijo v prihodnost. Njih svojevrstno kraka-nje, ki napoveduje pač prav tiste nesreče, ki so bile za tedanjo kulturno stopnjo človeštva najvažnejše: naravne katastrofe, vihar in nevihte. Davno preden je človek zagledal znamenja bližajočih se neviht, dajejo vrane in tudi druge ptice svoja svarilna znamenja, tako zelena žolna, ki jo Angleži imenujejo "dežna ptica," z zateg-lim, tožečim klicem, ki ga je daleč slišati. Sinica zapoje na. način, ki spominja na zvok žage ali pile, ščinkavec pa leta razburjeno naokrog in se oglaša z neko posebno melodijo. Ne tako šiimno, a vendar do-kavke in storili... Obrobne opazke ne spadajo v knjigo. Če želiš svoje lastno mnenje pismeno izraziti, zapiši ga na poseben list in položi v knjigo. Slabo, zelo slabo boš sanjal, če dolgo v noč v postelji bereš. Duševni hasek od takega branja je zaradi utrujenosti zelo dvomljiv. Razen tega si kvariš oči. ... „ ,. . i voli jasno izrazajo Sodi samo o knjigah, ki si L, . . , , . . v v.f , ... škorci svoje slutnje bližajočega u si v resnici sam cital. Ali pa | . . ,J , , ,. . J. : v ... , . i se neurja. V jatah ostavljajo si nemara ne znas ustvariti last- t Društveni 31. decembra ponedeljek — Pevsko društvo "Jadran" priredi Silvestrov večer v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Road. SEPTEMBER 4. novembra nedelja. — S. D. K. "Iskra" priredi popoldne i- 15. septembra, sobota — Novak Guards WOW prireditev v spodnji dvorani S. N. D. 15. septembra sobota — Ples ob priliki 15. letnice Slov. Doma na Holmes ave. 16. septembra, nedelja — Kulturna prireditev s koncertom in igro v Slov. Domu na Holmes ave. gro, zvečer pa ples v Slovenskem Narodnem Domu, St. Clair Ave. 10. novembra, sobota — Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. priredi plesno veselico v S. N. Domu. 10. novembra sobota — Ljubljanski klub priredi veselico v Slov. Dr. Domu, Recher Ave. 16. septembra nedelja - Kon 1L novembra, nedelja - Koncert cert mladinskega pevskega „„lBfcM ,1(Wo„ _ « zbora "Slavčki", v Slov. Nar. Domu. 22. septembra, sobota. — O-rel — Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D. 23. septembra nedelja — Ženski odsek Hrvatske Slobode NHZ priredi ples v S. D. Domu, na Waterloo Rd. 29. septembra sobota. — Društvo Martha Washington — Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 30 septembra, nedelja — Slavnostni banket Jugoslovanskega kulturnega kluba v Slov. Nar. Domu. OCTOBER reftio Marsikaj dose % ' °st u 1,1 kateri se smeje odprti svet in brzijo proti goz-dovju. Ce zadevajo lastavice s krili vodovje rek in ribnikov, je to znamenje za dolgo deževje. ne sodbe? Posojati knjig pravzaprav ne bi smeli. Resničen prijatelj knjig sploh nima pravega užit-l. , _. , , J Če pa letno v presekanih pro- ka s knjigo, ki ni njegova last. , * , J, ^.. • -...b • • i - u j gah tik nad zemljo, pri čemer Sin umevanie m ljubezen do & , vv.. . ; neprestano vreščijo, je to znamenje za nevihto. Močan veter ali vihar se bliža, če silijo žerjavi k tlom. Krik sove med dežjem naznanja lepo dobrih knjig in do umetnosti či tanja. Kako to delaj, moraš sam uganiti. Izrezuj in zbiraj književne o-cene in oglase o novih knjigah, da boš vedno imel pregled. DOL<» IN DOLŽNIK V SLOVENSKIH PREGOVORIH Ako hiša pogori, dolg na vrat Cje skrtv nam Pre£an3a leti- Zato v tvoji 'kri n0 SmeJo manj-Postnega humor-H b v jva,^rriš: Knjiga' j H aa bl jo dvakrat Vre<3na, da bi jo jo hranil Dolg je hud volk. Dolg je zločest (hudoben) drug. Dolg pravi: začni me, delal sejTe p^^e žive običajno samotarsko, a pred hudimi zimami vreme. Kadar opazimo čuka podnevi sedečega v senci velike veje, smo lahko gotovi, da nas čaka deževno in vetrovno vreme. Štorklje se selijo prej nego običajno, kadar je pričakovati zgodnje zime. Kraljički se bližajo pred takšnimi zimami človeškim bivališčem in si iščejo zavarovanih gnezd za mrzle dni. i 5; k "J Vi" nil1' v. in, v. m if)i tijigj J' predno sežeš po o,?itanje Je vsaJ * 3'>di Pravek, kakor u-^ to J; 0bo.ie hkratu ne škori,°, Ve«darle delaš, bom sam. Dolgovi so kmetiji, kar črv drevesu. Dolžan — na srcu bolan. Dolžnik — sužnik. Kdor je dolžan, je tužen. Je do vrata v dolgeh, v nevo-lji do ušes. Kdor na posodo prosi, gre po blatu poleg tebe, če ti je pa dolžan, ogne se na stran. C S3es Sv°j^mu du-stVar eiesnemu zdravju. ho°4svojeisčasu- ^ V,lmi ninenji, to-. astno mnenje imeti vsega ki med dru- jih je videti v večjih družbah. Tudi domača perutnina se razume še na vreme. Kadar kokoš čuti, da se bliža dež, sedi mirno in vleče peresa skozi ldjun, gosi brez prestanka ga gajo, race tekajo naokrog in udarjajo s perutmi po tleh. Seveda se živalske vremenske Kdor ni dolžan, nima kredita., napovedi omejujejo na kratke Kdor ni nič dolžan, ima vse- rokej kvečjemu na 24 ur. A v ga dovolj, ali pa ni nikdar nič teia mejah so precej zanesljivo imel. dopolnilo človeškega vremeno- Kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača. Noben kvas ne vzhaja rajši od dolga. Od hudega dolžnika- vzemi ^ . _ tudi pleve. ^ kiiiijln ^ naPraviti) Od zločestega dolžnika je tu-znamenju. Puc^av —Must fix you up or money Is JfitfCX back. Only 75< at druggists. >VOpen; ™ i «k:' a kritika bi \S ki vso radost. Ne tv°Ji knjižnici. Oglašajte v — "Enakopravnosti" sPad Po zmerni ceni se proda slaščičarno, kjer se tudi toči pivo, ker nameravam o-pustiti business. Mrs. Prešeren, NOVEMBER a vkup, mora : 18521 St' Clair Ave" novembra sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. . novembra, nedelja — Pevski zbor "Delavec" priredi opereto v Slov. Del. Domu na Waterlo Rd. "Comrades" št. 566 SNPJ— ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 25. novembra, nedelja. — Jugoslovanski Vojni Veterani, — predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 25. novembra nedelja—Društvo Sv. Anne št. 4 S. D. Z., ples v spodnji dvorani Slov Nar. Doma. 25. novembra, nedelja — Društvio "Zvon" obhaja 20 letnico v S. N. Domu, n.a 80 cesta 25. novembra nedelja—Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ priredi ples v S. D. D. na Waterloo Road 25. novembra nedelja — Jro-slava 10-letnice društva "Ve-lebit" št. 544 SNPJ v Sach-senheim dvorani, na Denison Ave. 28. novembra sreda — Društvo "Napredek" zabava v Slov. Društvenem Domu, na Recher Ave. 28. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" priredi zabavni večer v Slov. Del. Domu, na Waterloo Rd. 29. novembra, četrtek. — Pevski Zbor "Zarja" odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. DECEMBER 1. decembra sobota. — Pevsko društvo "Lira", ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 1. decembra sobota — Društvo "Nanos" št. 264 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Sach senheim dvorani, 7001 Denison Ave. 2. decembra nedelja. — Društvo "Pioneers" HBZ, ples v avditoriju SND. 8. decembra, sobota. — Hi-Step-pers Club, ples v spodnji dvorani SND, 9. decembra, nedelja — Dramsko društvo "Anton Verovšek" priredi igro v S. D. D. 9. decembra nedelja. — Blaue Donau, koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. 15. decembra sobota — Rousta-| bouts Club. Ples v spodnji dvorani SND. 24. decembra ponedeljek. — S. Mlad. Šola SND., Božičnica v avditoriju SND. 30. decembra nedelja. — Dram. sko društvo "Abraševič" — Predstava v avditoriju Slov. Nar. Doma. 31. decembra pondeljek — Silvestrov večer priredi pevsko društvo "Soča" v Slov. Domu na Holmes Ave. "Spartans" št. 198 S. S. P. Z, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. februarja, nedelja — Workman Sick Benefit Society, —i Koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. Pustni Torek — Ženski Odsek Mi plačamo "cash" denar za zmrznjene vloge v posojilnicah. Prinesite vaše hranilne knjižice k MR. SIBERT Pratt and Williams 850 EUCLID AVE., ROOM 428 CHerry 7563 Norge all-time sales records were broken this t w- year when SEVENTEEN SOLID TRAINLOADS were sold In one month Samo Norge ledenica ima tisti močni hladilni mehanizem, kateri vas stane on an j, da jo lastu-jete kot pa da ste brez nje. Vi lahko dobite Norge RoJlator ledenico za današnjo nizko ceno, in takoj boste pričeli hraniti denar. Prihranki in postrežba ledenice se bodo nadaljevala dan za dnem, leto in letom. Nov Norge model je močna ledenica in prostorna. Norge ledenice kupite, ako takoj vplačate nekaj, ostalo na "primerna odplačila. NORGE SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 SUPERIOR AVE. "PRI NAS SI PRIHRANITE DENAR" SEZNANITE JAV NOST Z VAŠO TR GOVINO POTOM 4 Enakopravnosti? Stran I ENAKOPRAVNOST 10, septembra* Igovo ljubeče srce treslo in ba- žu že majhno oslepelo prej bi-i lo, vprašal: stro oko, morda ga je vstop iz "Vi ste morda kaj bolni, go-j svetlejše veže v manj svetlo so-spodična? Ne zamerite mi, vem, j bo tudi prevzel: Pavline profe-! da so sitni in neuljudni ljudje, j sor ni spoznal takoj, ki tako izprašujejo, ali meni j Zahvalil se je Matildi za stol smete odpustiti in mislim, da j potem sedel in razložil Leonu, ! smo že vendar vsaj toliko prija- da je čul o njegovi navzočnosti Pri prvi priliki, ko sta bila' mlada človeka sama, povedal ji je vse, a ji z velikim samozata-jevanjem tudi razložil, kako ga ona mora in sme pustiti in lepo svojo priliko ženitve porabiti, ki se ji ponuja, da se ne bode morda kedaj kesala. Mogoče je, da je on že, ko ji je tak predlog stavil, vedel, da pojde deklica črezenj na dnevni red. In res mu je obetala z vso odločnostjo in gorečnostjo ženskega srca, da ga je pripravna čakati, če treba še tako dolgo; dokler on hoče. In on ji je svojo feveto obljubo storil. Oba sta bila resnega značaja, obema je bilo istina, kar sta govorila si, oba sta imela trdno voljo, besedo držati. Nobeden izmed njiju si ni mogel misliti, da bi jih kaka navadna, naravna sila mogla razdvojiti. Zlasti potem, ko sta se ločila, ko sta le še z dopisi bila v zvezi, spoznali sta se še bolj dve globokočuteči duši. On je bil do dna preverjen, da je čisto nemogoče, da bi se to tako srčno in tesno udano mu žensko srce kedaj moglo od njega odvrniti. Ona je preživo čutila iz vsake njegove vrste moževsko ali vendar otročje ljubo istinitost prave in cele ljubezni. Kako bi si bil torej kdo mislil, da se bode ta razmera razbila? In vendar se je! Vesel v glavno mesto, kamor je bil šel, naenkrat ni nobenega pisma več dobil! Pisal je zaporedoma gospodu Krtu, kaj je vzrok, morda li on, morda ni pisma oddal. Pisal je potem celo naravnost deklici. Ali ves odgovor, kar ga je dobil, bil je kratko pismo od starega bivšega stanovanjskega soseda, g. Krta: "Le pustite celo stvar, bolje je tako! Vaša dekle pametna postaje in vzame soseda. Z vami Bog ve keda.j bode še kaj. Domislite se, kaj sem vam tačas o cvetu in sadu in usodi rekel, ko ste mi svojo neumno ljubezen prvič povedali. Učite se, pa drugje se zaljubite, če mislite, da je treba." Bilo je zanj hudo. Že od na ture resen in torej bolj pesimističen človek, morda tudi po Krtovem vplivu, občeval je v dobi, ko je človek najbolj za vse duševne vtise sprejemljiv, z ljudmi, ki so imeli vzrok, življenje od temotnejše strani ogledava-ti. Naravno je bilo torej, da je iz velike vere v svojo srečo in ljubezen naglo padel v brezu-vetno nevero. Vse črne besede Krtove so mu pred dušo vstale, vse resnične zdele se in gotove. Ona, ta deklica, je taka, kakor so vse druge, sramota zanj, da je kedaj verjel v njo sam pri sebi, da je boljša od drugih. Jed-va je on odšel od nje malo dalje proč, premislila se je. vendar moti, morda ga ni pozabila, podrt mu je bil, ko je na svoje pikro pismo Krtu, naj mu ona vsaj piše, kedaj se omoži, i telji ... Vi ste bledi, nekoliko dni že niste več zdravi.'* "Hvala za vaše sočutje, gospod, ali bodite uverjeni, da pretiravate, ni tako zlo," reče ona in se prisiljeno zasmehne. "Je, je," oglasi se Matilda. odgovor dobil, da je vse naroče- > "Ne veste, kako je čudna zdaj no, kar želi. Torej tako se je nekaj dni. Jaz vem, da ji je ne-mogla izpremeniti, da se je na kaj, a neče povedati,1 kaj; glej-tak način šalila z njim? te, še meni ne. Dajte jo vi, a Bolelo ga je to spoznanje, ali i močno jo dajte pripenjati, naj prebolel ga je. Česa človek vse-, govori." ga ne pretrpi? Srca pokajo več Pavlina je- proseče in očitajoč v slabih liričnih pesmih nego v pogleda. pravih in zdravih človeških pr-. »Gospodična, jaz se vozim da- nes mimo zdravnika, glejte, ka-Odtod pak je izvirala ona pi- kor za šalo poVabim ga seboj, krost in ostrost v njegovem zna j ko pojdem nazaj mimo tod." čaju, ki smo jo videli na njem "jaz ga ne potrebujem, ver-kasneje kot profesorju, znancu j jemite, da ne," reče Pavlina in Leonovem. v mehkem glasu je bilo tudi Ko je črez leto prišel v malo i prav majhno znamenje nevolje, svojo gimnazijalno mesto, čul tak0f da se ni upal več v njo je, da je Krt umrl. Vdove Zla- tiščati. Tudi njej je bil ta mah tovčeve in hčere že v tisti hiši j izraz ostrosti, izvirajoč le iz veni bilo. Več vprašati ponosno ni j !ike razdraženosti njenih trpe-hotel. Bal se je — že lastnega | čih živcev, takoj žal in pohite-spomma.. j ia je razgovor na druge misli DVAJSETO POGLAVJE. I spraviti z vprašanjem: ! Svidenje. '"Ste li bili zadnje dni kaj z gospodom baronom skupaj ?<: Ko je pet dni po svojem raz-: ^ zakaj vprašate?" hodu s profesorjem Leon mimo «Mari ne veste, tujec, da se in da se lahko ž njim vozi domov, kar mu je pogodu. Leon mu odgovori, da samo pol ure naj počaka tukaj, ta čas on svoj posel v bližini opravi in se pripelje nazaj ter ga vzame seboj. Vedno naravnostna Matilda je temu precej jako odločno pritrdila. Vendar gost profesor je odbijal rekši, da rajši peš hodi, če ni kmalu, ker ima nocoj še o-pravek. To je morda sam izgovor bil. V tem hipu vstopi zopet gospodar Goreč in kuharica za njim z vinom in kruhom. Ko j'e po svoji šegavi navadi s profesorjem govoril, karajoč ga, da kot bližnji sosed ne prihaja več blizu, nihče ni bil zapazil, da je bila Pavlina priliko porabila in iz sobe smuknila. * gospodična, če dovolite vprašanje. Zdi se mi, da sem poznal — mater njeno." "Koliko? Vsaj pet let že." "Več," oglasi se Matilda in začne natančno šteti, koliko je, kar je Pavlinina mati, ki je bila vdova, umrla. Profesor gleda v 'tla in potem prav neuljudno molči. Nazadnje brzo vstane, popije svojo čašo do dna, zahvali se poštarju za gostoljubnost, Matildi pa reče: "Storite mi dobroto in povejte eni gospodični, da, ker je zaradi mene bežala, tega drugikrat ni več treba, tudi ji ne bode prilike, ognil se je bodem odslej gotovo daleč v stran. Tudi zdaj nisem vedel, da je tu, na mojo vero, da ne. To ji recite, prosim." "Ne mislite, da se je vas . . " hoče prestrašena Matilda odgovoriti, ali ne more stavka dovršiti. Da li je pri zdravem umu ta gospod ? Ali profesor je bil že odšel s poklonom: "Priporočam se, gospoda!" slo s češminovim in drugim divjim grmovjem podrasteno. Ko je profesor tu mimo šel, zamišljeno v tla gledaje, stopi mu ženska nasproti, Pavlina je bila. Ko ga je v sobi pred seboj videla, skoro malo izpremenje* nega v vnanjem, z istim glasom, j isto celo postavo, pa je niti spo- j znal ali ne videl ni, bala se je za sebe, ni mogla strpeti tam. Proč je morala bežati, sicer bi bila pala predenj in, — ker ne ve, zakaj jo je on zapustil — bila bi odbita od njega, osramočena pred ljudmi. Zato je bežala, a misliti ni mogla svojega položaja. Tam na vrtu je stala in trepetala. Kaj bi? V tem hipu je zagledala, da je iz glavnih vrat stopil, na cesto šel, na južno stran zavil; znala je pot; vedela je, kje se mora na stezo mimo onih hrušek na koncu o-viti. Od nje do tja je bil črez njivo vprek skoro pol kračji pot! Da! Morala je govoriti ž njim, na samem, ne pred ljudmi. Nič ni več premišljala, kaj bi storila, njena obleka je J mela skozi debelo, redko, r strmečo koruzno slamo cej prej je pritekla na sW hruškami in za grmovjem ovinka s ceste. (Dalje prihodnjič) TELLS HOW 0 TOOK 4 INCHES H,Pirst 7 INCHES OETjgU In 40 days bv caking \0M Mrs. Helgra Bin ugh of jnctf! ► M ' lES&jg hips, ugW "j UP^J _t^ssS>6 build up glorious health »n elSJ £ clear skin, bright eyes, ^r* vivaciousnoss—to looK ' fu]