/Primki Št. 25 (15.127) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. ___________________________ TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600________ GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ I cnn I ID POSINHA PUČANA V GOTOVN IDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% Stojnice in kioski s knjigami, predvsem pa zastavicami, značkami in majicami so postale stalen spremljevalec kongresov italijanskih političnih strank. Temu železnemu pravilu, ki ga narekuje strankina blagajna, se ni izognila niti MSI, ki bo v teh dneh ugasnila v Fiug-giuju, da bi omogočila rojstvo Nacionalnega zavezništva. Mali bazar pred vhodom v šotor, pod katerim delegati pišejo besedo konec pod poglavje neofašistične stranke, je odraz dvojnosti in nedorečenosti, ki je označevala Finijevo poročilo. Ce so mladinci skupine »Fare fronte« opo-zarjali na nujnost sprave in svoj kiosk prelepih s pismi ustreljenega partizana in ustreljenega bojevnika Svinjske republike ter z geslom »Da bi se ne sovražili vec«, so na sosednji stojnici ndadi »Fronte delle gio-ventu« prodajali majice z napisom »Predajte se, ker ste obkoljeni. Volitve takoj«. Gre za majice, ki so jih oblekli ob škvadristic-Uem napadu na poslansko zbornico pred poldrugim letom. Fini je v svojem poročilu poudaril, da stranka ne hlini neke prenove, ampak misli resno in je v svojem naporu prenove iskrena. Toda njegova zagotovila niso mogla razbliniti dvomov, da bo tribarvna plamenica MSI ugasnila samo delno. Nobenega dvoma ti, da je poglavje pendreka m ricinusovega olja končano enkrat za vselej. Prav tako je konec diktature fašističnega kova, ki je Nacionalno zavezništvo ne misli obnavljati. Fini je v tim iskren. Toda nekritični odnos do preteklosti, predvsem pa ravnanje v teh tednih Politične krize dokazujeta, da na izpitu demokratičnosti Fini in njegovi somišljeniki ne zaslužijo se pozitivne ocene. Prevelika je Se skušnjava, da bi predstavniško demokracijo in zlasti parlament zamenjali z neko plebiscitamostjo, ki jo skušajo pretihotapiti kot izraz nove večinske demokracije. Prevelika je skušnjava, da se odreka legitimnost parlamentu in predsedniku republike, ko njune odločitve ne ustrezajo. Prevelika je skuSnja-Va po zasedanju ključnih Položajev. S sodelovanjem v Berlu-sconijevi vladi je Fini hotel dokazati svojo demokratičnost. Pokazal pa je le, da demokraciji, ki jo določa Ustava, ni se povsem dora-^l, kljub temu da je zavrgel plasc fašizma, s kate-,lm se je tako rad odeval njegov predhodnik Giorgio Almirante. LJUBLJANA / PRED PONEDELJKOVIM OBISKOM V TRSTU Predsednik DZ Jožef Školč sprejel predstavnike manjšine Kaj lahko dežela naredi za zaščito Slovencev v Italiji LJUBLJANA - Predsednik slovenskega državnega zbora Jožef Skolc je včeraj sprejel skupno predstavništvo Slovencev v Italiji. Do sprejema je prišlo pred obiskom delegacije državnega zbora, ki bo, na vabilo predsednika Giancarla Cmderja, v ponedeljek v Trstu gost deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. V daljšem pogovoru so predstavniki manjšine poudarili vlogo avtonomne dežele pri reševanju problemov sodelovanja ob meji, to je tudi v meddržavnih odnosih slovensko-italijanskih odnosih. Se posebej so pojasnili, kaj dežela lahko naredi za zaščito slovenske manjšine. Opozorili so na ogroženost manjšine, stalne pritiske na njeno gospodarsko, kulturno in drugačno organiziranost. V tej zvezi so bile navedene zelo podrobne zahteve, ki so v neposredni pristojnosti deželne vlade. Ponedeljkov obisk bo prvi po letu 1990 in predstavlja pomembno pobudo za ustvarjanje boljšega ozračja med obema državama, v katerem se bodo lažje reševali tudi manjšinski problemi. (B.S.) Na 13. strani Ruski preplah zaradi poskusne rakete OSLO - Včeraj je tiskovna agencija In-terfax sporočila, da je ruska protiraketna obramba sestrelila raketo, ki so jo izstrelili z nekega severnoevropskega vojaškega oporišča. Po eni uri so v Oslu sporočili, da so z otoka Andoy izstrelili le znanstveno raketo, ki je padla pri Svalbar-dih. To je potrdilo tudi poveljstvo Nato, ki je uvedlo preiskavo, ker hoče razumeli, zakaj so Rusi zagnali tak vik in krik. Na 20. strani RIM / PO REPLIKI, V KATERI JE PREMIER OMENIL TUDI ZAŠČITO MANJŠIN RIM - Poslanska zbornica je včeraj z večino glasov izrekla zaupnico vladi Lamberta Dinija. Za zaupnico so glasovali center, Severna liga in reformistična levica, proti je bila Stranka komunistične prenove, medtem ko se je Berlusconijev in Finijev Kartel svoboščin vzdržal. V kratki repliki je premier omenil problem zaštite manjšin. Z zaupnico se niso polegle polemike med strankami. Zlasti Kartel svoboščin je v izidu volitev videl predvsem nezaupnico predsedniku republike. Oscar Luigi Scalfaro je zvečer posredno odgovoril na napade. Čestital je Di- niju za zaupnico, predvsem pa je prek sodelavcev zanikal, da bi bil kdaj obljubil predčasne volitve. Skratka predstavniki Kartela svoboščin lažejo, ko trdijo, da se je predsednik republike obvezal, da bo razpustil parlament in razpisal volitve za junij. Na 3. strani Gianfranco Fini samo delno ugasnil triban/no plamenico FIUGGI - S poročilom Gianfranca ki naj bi po njegovem mnenju pre-Finija se je včeraj v Fiuggiju blizu prečil obnovitev Berlusconijeve vla-Rima zaCel zadnji kongres MSI, ki se de. bo ob koncu tedna preimenoval v Drugi del poročila je pa je bil na-Nacionalno zavezništvo. Fini je do- menjen osrednjemu vprašanju kon-ber del svojega uvodnega poročila gresa, smrti MSI in rojstvu Nacional-posvetil trenutni politični situaciji nega zavezništva, ki naj bi postalo in kritiziral predvsem predsednika politični izraz italijanske desnice, republike Oscarja Luigija Scalfara, Na 3. strani Zaupnica Diniju ni odpravila živčnosti na trgih RIM - Zaupnica Di-nijevi vladi ni obrodila pričakovanih pozitivnih učinkov na finančnih in valutnih trgih, kjer je vCeraj spet prevladovala živčnost in negotovost. Lira je spet spustila marko Cez kvoto 1.050 (presegla je 1.053 lir), milanska borza pa je na splošno presenečenje doživela globoko negativni sestanek. Pozornost trgov gre sedaj prvim korakom nove vlade, ki jo Caka nelahko delo za ozdravitev javnih financ. Na 11. strani ZDA / V LETNEM GOVORU AMERIČANOM Clinton priznal napake in prešel v protinapad Republikancev pa ni prepričal WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton priznava, da je v zadnjih dveh letih naredil številne napake. Med tradicionalnim januarskim predsedniškim govorom v kongresu pa je svojim državljanom kljub temu skušal dopovedati, da se vrača k političnim koreninam »novega demokrata«, ki skrbi za srednji razred in za učinkovito vladanje. Politične nasprotnike je pozval, naj prenehajo nagajati in se soočijo s problemi, ki tarejo navadne Američane - s predragim izobraževanjem, previsokimi davki, prevelikim številom mladoletnih mater, prenizkimi minimalnimi plačami... Republikanci so predsednikov govor označili za »poceni strel«, kot se je izrazil Robert Dole. Njihov odgovor predsedniku pa je prebrala guvernerka New Yerseya Christine Todd VVhitman in s tem sprožila ugibanje, ali bo republikanska kandidatka za podpredsednico ZDA. Na 19. strani Danes v Primorskem dnevniku Tržaški sindikalisti o Diniju Adele Pino (UIL), Bruno Zvech (CGIL) in Mario Ra-valico (CISL) nimajo posebnih pripomb k Dinijevi programski listini, da le izpolni sprejete obveznosti. Stran 4 Kdaj slovenske jasli v Trstu? Sindikat slovenske šole je zaCel s široko akcijo za ustanovitev slovenskih otroških jasli v Trstu. Stran 4 Nevarna ostalina iz prve svetovne vojne Med zemeljskimi deli na območju trziškega pristanišča so odkopali torpedo iz prve svetovale vojne . Nevarno ostahno so uničili na kraju Stran 9 V Gorici danes Informest Ustanova Informest je pripravila dvodnevno srečanje predstavnikov podjetij iz osmih držav zahodne in srednje Evrope Stran 9 CGIL o razmerah v deželi FJK Na deželnem posvetu CGIL so ugotovili, da industrijska proizvodnja v Furlaniji-Julijski krajini krepko zaostaja za evropsko stvarnostjo. Stran 10 POLEMIKA MED BOSSUEM IN MARONIJEM Težave Severne lige po izstopu iz Kartela Veliko disidentov je že zapustilo stranko Maroni razmišlja o umiku s politične scene Vodja Severne lige Um-berto Bossi (telefoto AR) RIM - Prigode okrog konca Kartela svoboščin in padca Berlusconijeve vlade so povzročile v Severni ligi nemalo polemik, odklonov, izstopov in celo razkolov. Liderst-vo Umberta Bossija je bilo prvič po nastanku te politične grupacije deležno odprtih in glasnih kritik, prvič se je tudi začelo govoriti o možni zamenjavi na vrhu gibanja, ki se pripravlja na kongres. Glavni tekmec Umberta Bossija je seveda Roberto Maroni, notranji minister v Berlusconijevi vladi, nato vodja Ligi-nih disidentov, ki pa jih ni uspel obdržati v Ligi, tako da je prav včeraj dvanajst poslancev zaprosilo za vpis v mešano skupino Montecitoria. In NOVICE Slaba kri zaradi novih imenovanj znotraj RAI RIM - Triindvajset elanov parlamentarne komisije za nadzor državne televizijske ustanove, ki šteje 40 oseb, je poslalo predsednici RAI Morattijevi in upravnemu svetu pismo, v katerem zahtevajo prek-lic novih imenovanj, s katerimi bi bistveno predrugačili celovito organizacijo, kakor tudi ustroj dnevnih informativnih oddaj. Zakaj? Zaradi tega, kot je pojasnil senator LS Gian Guido Folloni, ker bi s temi imenovanji prevesili politično ravnotežje na vrhu Raia v izključno korist Berlusconijevega gibanja Forza Italia in Finijevega Nacionalnega zavezništva. Kakor je izjavil progresistiCni senatorAn-tonello Falomi, se pismo oslanja na časopisne vesti. »Ko bi navedena imena zares prišla v poštev,« je poudaril Falomi, »bi se struktura ustanove in njen menedžment tako spremenila, da bi postalo vprašljivo, ali bi RAI še naprej delovala v skladu z načeli in cilji, ki ji jih določajo zakonski predpisi. Še tri aretacije v Milanu MII .AN - Finančni stražniki so po nalogu milanskega javnega tožilca Elia Ramondinija vCeraj aretirali tri osebe pod obtožbo davčne utaje, korupcije in kršitve zakona o javnem finansiranju pohtiCnih strank. V zapor so morah 75-letni legalni zastopnik družbe Cober, Antonino Rizzo iz Assaga pri Milanu, 54-letni legalni zastopnik rimske družbe Gepin, Gianclaudio Zavaroni, ter 63-letni bivši legalni zastopnik družb Computer Security in Cober, Carlo Cottarelli. Sodnija jim je prišla na sled v okviru preiskave o milanskem avtoparku Giovannija Sale-sija, kjer so stopiti na prste mafijcem. Aretirani so med drugim zaslužiti 50 milijard tir z izdajanjem faktur za neobstoječe posle. Ponovno zaslišali Poggiolinija RIM - Rimski javni tožilec Antonio Marini je vCeraj spet zasliševal bivšega šefa na ministrstvu za zdravstvo Duitia Poggiolinija, ki so ga skupaj z njegovo ženo Pierr Di Mario in 14 drugimi osebami obtožiti združevanja v zločinske namene, izsiljevanja, korupcije in izdajanja ponarejenih faktur. S svojimi zločinskimi posti so izzvati navitje cen zdravilom in tako hudo oškodovati bolnike. Poggiotini sicer sodeluje s preiskovalci. Proces proti Andreottiju bodo jutri spet odložili PALERMO - Predhodna sodna obravnava zoper Giutia Andreottija, ki je obtožen sodelovanja z mafijo, bi se morala zaCeti jutri, vendar jo bodo odložiti, ker se je senatorjeva branilca ne bosta udeležila iz solidarnosti s palermskimi kolegi; ti že več kot mesec dni zahtevajo uravnovešenje tožilčeve in branilceve vloge. D’Alema je zavrnil vse kritike RIM - »Izrazil sem samo osebno mnenje o zapletenih in kočljivih problemih, ki zadevajo kulturo in vest posameznika,« je poudaril včeraj vodja DSL Massimo D’Alema in tako odgovoril na kritike, ki jih je bil deležen zaradi izjav katoliškemu tedniku Famiglia Cristiana v zvezi s prekinitvijo nosečnosti in biotehnologijo. Očitati so mu namreč, da je svoje izjave prikrojil interesom lastne stranke. zdaj se Maroni zdi kot general brez vojske, njegove šanse za nasledstvo Bossiju pa dejansko nične. Nic Čudnega torej, da je vCeraj namignil na možnost, da bi zapustil politiko. »Liga mora ostati v Kartelu svoboščin. Tega pa ne more storiti, dokler jo vodi Bossi. Ce bo kongres sklenil, da ne more biti Lige brez Bossija, bom premislil, ali naj še nadaljujem s politiko,« je dejal vCeraj Maroni. O sebi je dejal, da je »vladni človek« in da mora biti perspektiva Lige vrnitev na vlado, drugače zanj nima smisla se še naprej ukvarjati s politiko. Napovedal da, da bosta na kongresu predstavljena dva dokumenta: prvi bo zagovarjal Bossijevo liderstvo, drugi pa zamenjavo na vrhu in vrnitev v Kartel svoboščin. »Če bo prevladal prvi,« je dejal Maroni, »se bom vrnil domov.« »To so samo smešni-ce,« ga je takoj zavrnil Umberto Bossi. »Mar res nismo zapustili Kartela zato, da bi se vanj vrnili! Liga se ne bo nikoli vrnila v Kartel, kjer obstaja železna os med Berlusconijem in Finijem, ker bi to pomenilo njeno smrt.« Kot smo omenili, pa je prav vCeraj 12 liginih poslancev zaprosilo za vpis v mešano skupino poslanske zbornice, drugih pet disidentov pa bo ostalo v Ligi, da bi vodili notranjo bitko. Tem je treba seveda prišteti še one, ki so že prej zapustili Ligo, kot na primer tržaškega poslanca Gual-berta Niccolinija. SPOMENICA BETTINA CRAKIJA V blagajne PSI denar Fiata, De Benedettija in Fininvesta MILAN - Iz Ham-mameta je Bettino Craxi poslal milanskim sodnikom procesa Enimont še eno spomenico, v kateri zatrjuje svojo nedolžnost in popolno nevednost o operacijah za financiranje stranke, ki so bili v izključni pristojnosti strankinega upravitelja, pokojnega Vin-cenza Balzama. Spomenica pa je zanimiva, kar v njej bivši tajnik PSI našteva vse velike podjetnike in grupe, ki so bolj ali manj redno prinašale denar v socialistične blagajne. Med te Craxi omenja Fiat, De Benedettija pa tudi Berlusconijevo Fininvest, da ne govorimo o Montedisonu in ENI. Poleg tega pa Craxi še na nekoliko zverižen način namiguje na stike med Balzamom in milanskim tožilcem Di Pietrom pa tudi na poznanstva slednjega s podjetniki, ki so financirali socialistično stranko. Bivši socialistični tajnik v spomenici milanskim pojasnjuje, da je o prilivu denarja v strankine blagajne v mnogih primerih izvedel šele pozneje iz pričevanj elanov strankine uprave, ki bi znali marsikaj povedati sodnikom. Konkretno pa pravi, da je Balzamo že dolgo let vzdrževal odlične stike s pooblaščenim upraviteljem Fiata, od katerega je prejel znatne prispevke do priprav na volilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami leta 1992. Balzamo je dobro poznal tudi inž. Carla De Benedettija in od njega prejemal denar. Tudi grupa Fininvest je »privilegirala« PSI, poleg drugih strank, in to predvsem, kot navaja Craxi, preko televizijske volilne kampanje pa tudi »z raznimi oblikami propagandnih posegov.« »Ne vem,« previdno piše Craxi v svoji spomenici milanskim sodnikom, »s kom je Balzamo vzdrževal stike' glede podpor stranki, gotovo pa je, da je Balzamo tudi s Fininvestom sistematično imel odlične osebne stike.« Glede Di Pietra pa Craxi v spomenici pravi, da je poznal Balzama, s katerim se je ob raznih priložnostih srečal, imela pa sta tudi veC skupnih prijateljev. Nekateri med njimi so bili podjetniki v nepremičninskem ali zavarovalnem sektorju in so redno plačevali prispevke socialistični stranki. Zaključek bivšega socialističnega tajnika je, da se sam ni brigal za upravne posle in da naj sodniki poglobijo delovanje pokojnega Balzama. Prav v pričakovanju te »poglobitve« je Craxijev odvetnik Giannino Guiso zahteval od sodnikov procesa Enimont, naj znova odprejo fazo obravnave. BENETKE / UMOR IZ LJUBEZENSKIH RAZLOGOV »Informacijska strast« izdala morilca ženske v Margheri Novinarjem je po telefonu pojasnil umor in razloge zanj BENETKE - V bojazni, da bi izgubil Zensko, s katero je imel že dve leti ljubezensko razmerje, jo je ubil in nato o zločinu telefonsko obvestil uredništvo nekega beneškega dnevnika. Preiskovalci so najprej našli truplo nesrečne ženske, 47-letne Luciane Dal Corso, ki je s prerezanim vratom ležalo na zadnjem sedežu fiata tipo, parkiranega pod nekim nadvozom v Margheri. Po umoru je storilec v več telefonskih pozivih novinarjem pojasnil, da je ljubico (sicer poročeno in mater enega sina) ubil zato, ker ga je hotela pustiti. Včeraj popoldne je preiskovalcem uspelo izslediti domnevnega storilca, 46-letnega Sergia Pe-gorara iz kraja Monselice pri Padovi (na posnetku AP) , ki ima na vesti veC kaznih dejanj. Z goljufijami in prekrški se je začel ukvarjati že pri 13 letih, zato je nekaj Časa preživel v poboljševalnici. O njegovi neuravnovešeni osebnosti pričajo prav telefonski klici v redakcijo beneškega Gazzettina in tudi Mattina v Padovi, med katerimi je natančno pojasnil zakaj in kako je ubil svojo ljubico in napovedal, da bo storil samomor. Se veC, novinarjem je celo očital, da niso objavili vseh podrobnosti o umom, k kateremu da ga je prisilila »prevelika ljubezen« do umorjenke. GLOSA Revni, a lepi Jože Pirjevec Ob prisegi nove italijanske vlade na Kvirinalu je pritegnila mojo pozornost drobna malenkost: skoraj vsi novopečeni ministri, pa tudi predsednik republike in predsednik vlade, so nosili kravate ”a pois”. Odkar je Silvio Berlusconi uvedel to modo, ki je zamenjala modo rumenih kravat iz Ciam-pijevega obdobja, se noben italijanski politik, ki nekaj da nase, očitno ne more upreti privlačnosti kravate ”a pois”. V tem me je še isto nedeljo po umestitvi Dinijevega kabineta potrdila okrogla miza na televiziji, ki so se je udeležili predstavniki bolj ali manj vseh političnih strank. Spet sem moral ugotavljati, da so sicer ideje različne, kravate pa enake. Edina podrobnost, ki je ločila glasnika Komunistične prenove od njegovih meščanskih sogovornikov, je bila v tem, da njegova kravata ”a pois” ni bila zadrgnjena do konca, temveč je z odpetim gumbom na srajci razglašala njegovo revolucionarno zavest. Naivni snobizem italijanskega političnega razreda (v najširšem smislu tega pojma), ki je narekoval tujim novinarjem, da so italijansko krizo zadnjih let poimenovali z vzdevkom "revolucija v kašmirju”, je mogoCe tolmačiti na več načinov. Brez dvoma je znak družbe, ki veliko da na zunanjost v prepričanju, da obleka naredi človeka. Je pa seveda tudi znak nekega baročnega odnosa do življenja, v katerem je važna oblika in ne vsebina, zveneča gesta in ne premišljena beseda, odmeven slogan in ne utemeljeni argumenti. D’Annun-zio s svojo votlo retoriko, pretirano eleganco, s svojo slo po efektu zaradi efekta, je v tem smislu še kako prisoten v italijanskih političnih in Časnikarskih krogih. V določenem smislu je interpretiral in tudi pogojil njihovo malomeščansko mentaliteto bolj zgovorno od samega Mussolinija. Ta je, Ce ne drugega, vnesel v ikonografijo italijanske psihodrame vsaj nekaj ruralne prvinskosti, ki pa se ni uveljavila in ga ni preživela, saj ji ni bilo obstanka ob po-loščeni premoči "sladkega življenja”. Zadnjic je neki podjetnik v pogovoru na televiziji dejal, da v tujini gledajo na Italijane kot ”na pajace”. V tej kruti ugotovitvi je brez dvoma nekaj resnice, pri Čemer je treba pridati, da se posmehu, ki ga Zanje predvsem politična Italija, pogosto pridružuje velika simpatija do italijanskega ljudstva, kulture, načina življenja. Gre za dihotomijo, kakršne verjetno ne pozna noben drug narod na svetu: z ene strani ne srečaš v tujini Človeka, ki bi se mu ne zaiskrile oči, ko spregovori o Italiji, z druge pa tudi redko najdeš koga, ki bi se ne sočutno nasmehnil, ko odkrije, da imaš v žepu italijanski potni list. Nedoraslost italijanske družbe, ki je posledica zgodovinske zaostalosti velikega dela Apeninskega polotoka ter primitivnosti razmer, v katerih je še do nedavna živela večina njegovih prebivalcev, je očitno velika zapreka pri njenem vključevanju v bolj razvite evropske integracijske procese. Bati se je celo, da bo Italija potisnjena na rob dogajanja, saj je z izginotjem sovjetske nevarnosti izgubila edini adut, na katerega je lahko stavila: dejstvo, da je bila naravna letalonosilka v Sredozemlju, zasidrana poleg drugega na točki, kjer je tekla zareza med Vzhodom in Zahodom. Izguba te vloge je zmanjšala pomembnost Italije na svetovnem polju, kar pomeni, da nikogar ne briga posebej veC, kaj se z njo dogaja. Ker torej ni pričakovati, da bodo od zunaj skušali vplivati na razplet italijanske krize, bo verjetno nestabilni položaj, v katerem živimo, trajal še dolgo. Nosili bomo pac kravate ”a pois” in se tolažili z mislijo, da smo revni, a lepi. ITALIJA / GLASOVANJE V POSLANSKI ZBORNICI rRIM / ODMEVI NA ZAUPNICOn Ob vzdižanju Kartela zaupnica novi vladi RIM - Nova italijanska vlada, ki ji predseduje Lamberto Dini, je obplula prvo parlamentarno Cer. Poslanska zbornica, v kateri je razmerje sil za vlado manj ugodno, je včeraj izrekla zaupnico vladi. Z vlado sta glasovala 302 poslanca, 39 jih je bilo proti, vzdržalo pa se je 270 poslancev. Osem poslancev Pannellove skupine reformistov pa se v znak protesta proti vz-držanju zaveznikov Kartela svoboščin ni udeležilo glasovanja. Ob izidu glasovanja v poslanski zbornici se je takoj vnela polemika o trdnosti sedanje Dinijeve vlade, predvsem pa o večini, ki jo podpira. Dejstvo je namreč, da je Lamberto Dini zaradi vz-držanja Kartela svoboščin dobil veliko veC od veCi-_ ne, ki je bila včeraj potrebna (171 glasov),-vendar pa 14 glasov manj od večine, ki bi jo potreboval (316), ko bi glasovali vsi poslanci. To najbrž ne bo vplivalo na vladno usodo v prihodnjih dveh mesecih, z aprilom pa se bo začel pritisk Kartela svoboščin na premiera, naj odstopi. Vendar se do tedaj razmerje sil lahko že tako spremeni, da je dejansko nemogoče ugibati, kaj se lahko zgodi. Sicer je premier Lamberto Dini s kratko, komaj 20-minutno repliko včeraj Požel precej aplavzov. Nekateri so bili iskreni (kot ob koncu replike, ko je ploskal tudi Silvio Berlusconi), drugi polemični in so poudarjali nasprotna stahsca Kartela svoboščin in strank, ki so podprle Lamberta Dinija. Premier je zavrnil kri- tike Kartela svoboščin in pudaril, da njegov program ni dolgoročen. Temelji na štirih točkah (gospodarski manever, pokojninska reforma, jamstvo enakih možnosti pristopanja do sredstev množičnega obveščanja, reforma deželnega volilnega zakona), ki so glavni razlog za rojstvo te vlade in meje mandata, ki jih ima. Poleg teh vprašanj je Dini omenil kot obveze boj proti brezposelnosti, pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadela vremenska ujma in spodbudo privatizacijam. Velik poudarek je je dal tudi šolstvu in zunanji pohtiki (v tem okviru ni omenil odnosov s Slovenijo), ob koncu pa poudaril, da je treba ščititi manjšine in jamčiti avtonomijo dežel s posebnim statutom. Zahvalil se je vsem, ki so ga podprli, pa tudi Silviu Berlusconiju, ki se je izrekel o njem pohvalno. V tem okviru je Dini pozval nekdanje sopotnike Kartela svoboščin, naj mu izrečejo zaupnico. Toda ni jih premaknil, kljub temu, da so mu med glasovanjem vsi segali v roko (Berlusconi kar dvakrat) in s tem tako ovirali potek glasovanja, da je mogla poseči predsednica poslanske zbornice bene Pivetti. Medtem ko so poslanci glasovali, sta v predverju lider Severne lige Umber-to Bossi in bivši minister Clemente Mastella (KDC) stavila o tem, kakšna bo Cez leto dni italijanska politična scena. »Imeli bomo desni center in ti ga boš imel v r..« je napovedoval Mastella. »Tvoje so samo iluzije«, mu je odvrnil Bossi. Kdo bo zmagal? Pogled na poslansko zbornico med repliko predsednika Dinija (telefoto AP) Caveri: Posebna pozornost zaščiti Slovencev v Italiji RIM - V včerajšnjih glasovalnih izjavah tik pred glasovanjem o zaupnici Dinijevi vladi je bilo v poslanski zbornici slišati tudi nekaj besed o slovenski manjšini v Italiji. V svojo glasovalno izjavo jih je vključil predstavnik Union Valdotaine Lu-ciano Caveri (na sliki): »Predsednik vlade,« je dejal Caveri prav na koncu svojega posega, »je prejel poslanico od Slovenske skupnosti. Zaradi solidarnosti, ki jo Cuitimo do drugih jezikovnih manjšin, menimo, da je pobebno posvetiti posebno pozornost zaščiti Slovencev v Italiji.« Sicer pa je Caveri že v svojem posegu v razpravo o zaupnici ter nato še v včerajšnji glasovalni izjavi spregovoril o vprašanju manjšin, seveda s posebnim ozirom na problematiko Francozov v Dolini Aoste. Beriusconi spet ostro pritiska na predsednika republike RIM - Zaupnica Dinijevi vladi ni omilila polemik med političnimi silami. Center, reformistična levica in Severna liga, ki so podprti vlado, so v izidu glasovanja (302 za, 39 proti in 270 vzdržanih) videti dokaz, da vlada vendarle lahko računa na večino in da bi bil predčasni razpust parlamenta v nasprotju z ustavnimi določili. Kartel svoboščin pa je kot en mož izid glasovanja ocenil kot dokaz, da vlada brez Kartela ne bi prodrla . Predvsem pa je izid glasovanja ocenil kot »nezaupnico« predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru. »Moral bo upoštevati ta izid in razpisati predčasne volitve junija,« so drug za drugim podčrtovali voditelji Kartela. Silvio Berlusconi, ki je včeraj dvakrat segel v roko premiera Lambertu Diniju in mu ploskal ob koncu replike, je pojasnil, da Dinijeve besede niso bile dovolj prepričljive, da bi Kartel svoboščin napovedano vzdrzanje spremenil v zaupnico. »Kartel je dokazal Cut odgovornosti in upošteval, da so potrebni nekateri nujni ukrepi. Pričakujemo, da bosta premier in predsednik republike s prav tolikšno lojalnostjo spoštovala izid volitel 27. marca,« je poudaril Berlusconi in dodal, da zadržki Kartela zadevajo samo »življenjsko dobo vlade«. Dragi predstavniki bivše vladne koalicije so biti bolj brutalni. »Scalfaro bi moral odstopiti,« je menil bivši predsednik Severne lige Franco Rocchetta, Vitto-rio Sgarbi je dodal, da je bil izid »udarec Kvirina-lu«, bivši minister za šolstvo Francesco D’Onofrio pa je menil, da se je »rodila vlada, ki je goljufija ustave«. V senatu bo Kartel svoboščin imel podoben odnos do Dinijeve vlade. Zaradi razlik v pravilniku (v senatu je vz-držanje skoraj enakovredno negativnemu glasu) pa se dober del senatorjev kartela ne bo udeležil glasovanja. Glavni cilj Kartela, to so ponoviti vsi voditelji, so politične volitve v sredini junija. »Ker so se poslanci Severne lige, M so zvesti Bossiju izneveriti mandatu volilcev,« je pojasnil Berlusconi, »ta parlament nima veC legitimnosti, pravzaprav nima veC nobene, prav nobene ligitimnosti«. Član tajništva DSL Franco Bassanini je ocenil, da te kritike »dokazujejo samo, da premirje, ki ga ponuja Di-nijeva vlada, ne navaja desnice k spoštovanju Ustave, ampak podžiga njene prevratniške težnje«. Tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglio-ne je dodal, da bo bodo te polemike »ovira resnemu političnemu soočanju o pomembnih stvareh«. Desnico pa je opomnil tudi bivši tajnik Sergio Garavini, ki se je v prejšnjih dneh v stranki boril, da bi v primeru potrebe podprla sedanjo vlado. »Ko bi jo desnice hotele zrušiti, bi se v SKP zbrala skupina parlamentarcev, ki bi to preprečila,« je dejal Garavini. Dve »drugi mesti« za Dinijevo vlado v poslanski zbornici RIM - Z včerajšnjo zaupnico v poslanski zbornici se je Dinijeva vlada približala dvema rekordoma v italijanski povojni zgodovini: po Številu nasprotnih glasov in po Številu vzdržanih poslancev. Proti Dinijevi vladi je včeraj glasovalo samo 39 poslancev: manj nasprotnih glasov (30) je prejela samo Andreottijeva vlade nacionalne enotnosti leta 1978. »Drugo mesto na lestvici« si je Dinijeva vlada zagotovila tudi po številu vzdržanih, saj se je včeraj vzdržalo kar 270 poslancev. Več vzdržanih je bilo samo ob zaupnici Andreottijevi vladi leta 1976:303. Dinijeva je tudi prva vlada, ki dobi zaupnico tudi od DSL. Kot precedens pa bi lahko Steli podporo KPI Andreottijevi vladi leta 1978. Uspeh neposrednega TV prenosa razprave o zaupnici na Montecitoriu RIM - Poslanska zbornica po popularnosti prekaša Pippa Bauda, Ce naj sodimo po torkovi gledanosti neposrednega televizijskega prenosa - izmenično na Rail in Rai3 - razprave o zaupnici Dinijevi vladi- Prav v večernih urah, ko je bila po Rail oddaja Pippa Bauda »Numero uno«, je parlamentarno razpravo po Rai3 gledalo povprečno 6.780 tisoč gledalcev, »konico« pa je prenos dosegel ob posegih Umberta Bossija (8 milijonov gledalcev) in Silvia Berlusconija (8 milijonov in 600 tisoč), medtem ko Gianfranco Fini le za malo ni dosegel osmih milijonov. Drugi politični liderji so imeli ve-liko manj gledalcev, tudi zaradi bolj neugodnega arnika. Rocco Buttiglione, ki je govoril okrog 19. are, se je moral zadovoljiti z nekaj manj kot tremi milijoni gledalcev, eno uro kasneje pa je imel Massimo D’Alema pol milijona gledalcev več. FIUGGI / ZAČEL SE JE ZADNJI KONGRES MSI Z dvojnostjo in nedorečenostjo do brega Nacionalnega zavezništva V uvodnem poročilu je Fini kritiziral predsednika republike Scalfara FIUGGI (RIM) - V teh dneh v kongresnem središču v Fiuggiju pri Rimu umira MSI. Ati bo na pepelu neofašistične stranke, ki je bila vse povojno obdobje v opoziciji in samo občasno priskočila na pomoč Krščanski demokraciji, zrasla demokratična italijanska desnica? To je vprašanje, ki si ga postavljajo politični komentatorji, ki so v zadnjih tednih posvetiti veliko pozornosti italijanski desnici in Nacionalnemu zavezništvu, ki naj bi postalo njen politični zastopnik. To je tudi izziv, s katerim se hoče pomeriti tajnik Gianfranco Fini, Čeprav mu jo je usoda krepko zagodla. Fini je upal, da se bo predstavil na kongresu kot voditelj vladne stranke in da se bo pohvalil s prisotnostjo ministrov in podtajnikov. Zaradi krize Berlusconijeve vlade se je Fini predstavil kot tider stranke, ki ima sicer najveCji vpliv v Kartelu svoboščin, vendar ni ne vladna in niti opozicijska stranka, ampak politična sila, ki svojo poli- tično usodo in perspektivo povezuje z možnostjo predčasnih junijskih političnih volitev. Zaradi tega je Gianfranco Fini ves prvi del svojega poročila kongresu posvetil prav trenutni politični situaciji in krivdo za poraz Kartela svoboščin pripisal predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru. Fini je Scalfara očital, da je v govora ob koncu leta obljubil, da bo upošteval izid volitev 27. marca, nato pa na svojo obvezo pozabil. V dokaz je navadel dejstvo, da predsednik republike ni hotel omogočiti Berlusconijevi vladi, da bi v parlamentu preverila, ati ima še zaupanje parlamenta, predvsem pa naj bi Scalfaro prepovedal vključitev izvedencev Berlusconijeve vlade v novo Dinijevo vlado. S tem naj bi Scalfaro omogočil Ljudski stranki in Demokratični stranki levice, da glasujeta za Dinija, obenem pa naj bi razvrednotil izid lanskih političnih volitev. Drugi del poročila je Fini posvetil središčnemu vprašanju tega kongresa, razpustu MSI in rojstvu Nacionalnega zavezništva. Razpust je prikazal kot boleCe, vendar nujno dejanje in dodal, da v predlogu kongresnih tez enega samega stavka ne misli spremeniti. Gre za stavek, ki poudarja, da italijanska desnica ni hčerka fašizma. Sicer pa teze v precejšnji meri spreminjajo dosedanja stališča MSI, saj med drugim vključujejo med »očete« italijanske države tudi Antonia Gramscija. V svojem včerajšnjem nastopu je voditelj Nacionalnega zavezništva plačal ceh nostalgikom MSI. Potočil je solze ob filmu, ki je obujal lik njegovega predhodnika Giorgia Almiranteja, govoril je o bolečini, ki jo povzroča sprememba, stare vojake Salojske republike je nazval s kameradi. S tem je Fini hotel preprečiti preostre razkole v stranki, predvsem pa rojstvo neke »fašistične prenove«. Fini je s kongresnimi tezami in s snoCnjim poročilom fašizem izročil zgodovini. In skupaj s fašizmom tudi njegovo antitezo, antifašizem, Čeprav je priznal, da je antifašizem uvedel demokracijo v Italijo. Voditelj Nacionalnega zavezništva je izbral pot dvoumja in dvojnosti, s katero je hotel napisati besedo konec pod poglavje sklicevanja na fašizem, ne da bi se spuščal v kritično oceno diktatorskega režima in posledic, ki jih je povzročil Italiji. * To bo osnova za kongresno razpravo, ki se bo nadaljevala ves teden. Ni dvoma, da bo Fini na kongresu zmagal. Vprašanje je lahko le, ali bo iz Nacionalnega zavezništva kdo izstopil ati pa bo Fini s svojo dvojnostjo prepeljal vso stranko na breg nove politične sile. Prav ta dvojnost (kot tudi nekatere politične poteze zadnjih tednov) vzbujajo dvom v iskrenost Finije-vega načrta. CGIL, CISL IN IML O PROGRAMU LAMBERTA PINIJA Izpolni naj obveze, pa bo vse v redu... Adele Pino, Zvech in Ravolico na moč oprezni Novi ministrski predsednik Lamberto Dini je v ponedeljek predstavil vladni program, ki ga označujejo znane Štiri točke, med njimi tako imenovani gospodarsko-finančni manever za 15 do 20 tisoč milijard lir vrednosti in reforma pokojninskega sistema. Tukajšnji predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so nam že ob Dinijevem imenovanju za mandatarja povedali, da ga bodo ocenjevali po dejanjih, včeraj pa smo jih povprašali, kaj menijo o njegovi programski listini. Deželna tajnica UIL Adele Pino nam je takoj na začetku pojasnila, da se ne more in tudi ne mara izreci o tem programu že a priori. Zakaj ne? Zaradi tega, ker so Črke na papirju ugodno zaznamovane, ne ve pa se, kako jih bo vlada prenesla v prakso. »Pripravljeni smo na soočenje glede vseh socialnih problemov in Se posebno kar zadeva vprašanje socialnega skrbstva oziroma zavarovanja, ki je najbolj kočljivo,« je poudarila sindikalistka, vendar si je v isti sapi zastavila vprašanje, kakšno reformo na tem področju ima v mislih Dini. Sindikat ima jasne pojme, kar je prišlo do izraza že lansko leto, ugotoviti pa je treba, kakšne namene imajo v Palači Chigi. »Smo v prehodni fazi in gotovo bo prišlo do temeljitega dogovarjanja med vlado in sindikati,« je dodala Adele Pino rekoC, da gre za sila Adele Pino delikatno fazo, v kateri bo treba sproti ocenjevati sleherno potezo vlade. »Jasno pa je,« je še pripomnila, »da to ni progresistiCna vlada, temveč zgolj tranzitna, reformna vlada.« Pokrajinski generalni tajnik CGIL Bruno Zvech je bil, kot po navadi, redkobeseden. »Zdi se mi, da je Dini z izpostavitvijo načelnih problemov zaenkrat izpolnil svojo obveznost, vendar bo moral zdaj začeti stvarno ukrepati,« je odgovoril na nase vprašanje in tudi sam zastavil vprašanje: »Dini je omenil 15.000-milijardni manever. To je že v redu, toda radi bi vedeli, od kod naj po njegovem pride ves ta denar, iz Čigavega žepa... Menda ne spet iz žepov enih in istih?« Zvech meni, da je treba zdaj nemudoma uresničiti zakon o deželnih volitvah, obenem pa dopustiti deželnim upravam najširše mogoCe pristojnosti, avtonomijo. Ne samo, potrebno je tudi Mario Ravalico enkrat za vselej razrešiti problem televizijskega monopola, torej sprejeti znameniti zakon anti trust. Vodja CGIL je nazadnje dejal: »Dinijeva vlada mora razvozljati štiri prvenstvena vprašanja. Kako bo to storila, ne vem, vsekakor pa jo bomo sodili ravno na podlagi tega, kako jih bo rešila.« Kaj pa meni elan pokrajinskega tajništva CISL Mario Ravalico? Najprej nam je rekel, da njegov sindikat nerad daje izjave brez stvarne podlage, potem pa se je vendarle sprostil in glede Dinije-vih štirih programskih točk poudaril, da ga predvsem veseli premie-rova doslednost: kar je napovedal ob svojem imenovanju, to je zatem potrdil. Dejstvo, da je Dini povezal finaneno-gospodarski manever z najmanj enim odstotkom notranjega bruto proizvoda, to je v državi ustvarjenega bogastva, je po Ravalico-vem mnenju pozitivno, Bruno Zvech seveda pa bo treba sproti preverjati uresničitev tega manevra. Povoljno ocenjuje tudi Dinijevo obljubo, da bo dogovarjanje s sindikati naslonil na lanski septembrski sporazum, sicer pa dokaj povoljno ocenjuje še predsednikove obveze kar zadeva pospešitev zaposlovanja zlasti mlajše delovne sile in povečevanje javnih naložb, saj gre za tesno povezani vprašanji. Mario Ravalico nam je poleg tega izrazil zadovoljstvo še zaradi drugih postavk v premierovem govoru, katerih pomen v danem političnem vzdušju morda ni prišel dovolj do izraza. Gre za obveze Dini j e ve ekipe glede boja proti davčnim utajam, šolske reforme, pospeševanja znanstvenih raziskav, ureditve zdravstvenega sistema ter skrbi za družinsko problematiko in socialno emargi-nacijo. »Skratka, na dobri poti smo,« je zaključil Ravalico. Drago Gašperlin ŠOLSTVO / ZAHTEVA Slovenske jasli v ttiaški občini Sindikat slovenske šole predložil zahtevo V tretjič bo šlo, morda, rado. Govor je o ustanovitvi slovenskih občinskih jasli v Trstu. Dvakrat je poskus spodletel, zahteva Sindikata slovenske Sole, da bi jih tržaška občina odprla, je naletela na gluha ušesa. Tokrat kaže, da ji bodo občinski upravitelji končno prisluhnili. Zamisel o ustanovitvi slovenskih jasli v tržaški občini se je prvič porodila leta 1987. Sindikat slovenske šole je takrat zbral več kot štirideset podpisov zainteresiranih staršev in jih priložil prošnji, ki jo je predložil tržaški občinski upravi. S predčasnim padcem občinske uprave je zadeva zamrla. Podobno se je dogodilo tudi štiri leta kasneje. Leta 1992 je prevzela krmilo Občine desničarska uprava, ki pa je ustrezni deželni prispevek za otroške jasli preusmerila k obstoječim italijanskim jaslim. Julija lani je vodstvo Sindikata slovenske šole spet ugriznilo v to, doslej grenko jabolko. Srečalo se je z občinskim odbornikom za šolstvo Robertom Damianijem, ki je izrazil politično pripravljenost, da bi v kratkem odprli slovenske jasli v Trstu. Decembra so se predstavniki Sindikata srečali tudi s slovenskimi občinskimi svetovalci Igorjem Dolencem, Andrejem Berdonom in Petrom Močnikom. Vsi so zagotovili podporo projektu in poseg pri občinski upravi, da bi le-ta vključila v predračun za leto 1995 tudi postavko »slovenske otroške ja- sli«. Poleg tega je vodstvo Sindikata poseglo še pri odgovorni funkcionarki za občinske jasli, da bi se okvirno domenili, kje bi lahko zrastle slovenske jasli. Najbolj racionalno bi bilo, ko bi slovenske jasli odprli v okviru že obstoječih italijanskih jasli v Ul. Veronese pri Sv Jakobu. Lokacija jasli je še kar središčna, pred jasli je primerno parkirišče. V njih naj bi odprli še slovenski oddelek. Osebje bi izbrali med nekaterimi suplentkami vzgojiteljicami, ki so že službovale v jaslih. Občinska funkcionarka je predstavnike Sindikata opozorila, da bo treba zahtevo po odprtju jasli dokumentirati; občina bi morala tudi uradno vedeti, da gre za realno potrebo, da bodo jasli dejansko koristile staršem in njihovim otrokom. Sindikat slovenske šole je v nekaj tednih zbral 45 podpisov staršev, ki bi radi poslali svoje otroke v jasli. Aprila, ko bodo odprli vpisovanje za sprejem otrok v jasli, bodo starši dostavi- li svoje prošnje Občini, da bi tako tudi uradno zaprosili za novo strukturo. Potreba po slovenskih jaslih je iz leta v leto bolj občutena. Nekateri slovenski starši so bili - ob pomanjkanju slovenskih - prisiljeni vpisati svoje otroke v italijanske ali zasebne jasli. Nekaj takih primerov so zabeležili predvsem v mestu, v dvojezičnih družinah, v katerih sta tako oCe kot mati zaposlena. Ustanovitev slovenskih jasli bi pomenila veliko pridobitev za predšolsko vzgojo najmlajših. Jasli namreC niso »parkirišče«, paC pa socialna vzgojno-varstve-na služba. V njih bi zaceli otroci - poleg drugega -tudi spoznavati prve slovenske besede, lep del dneva bi preživeli v slovenskem okolju, kar bi lahko odločilno vplivalo* na osvajanje slovenskega jezika. Argumentov za odprtje slovenskih občinskih jasli je torej kar precej, podpisov bodočih koristnikov tudi. Upati je, da bo šlo, z jaslimi, v tretjič res rado. (M.K.) Skupščina vlSoiiteljic o otroških jaslih Šolski sindikati CGIL, CISL, UIL in Sindikat slovenske šole so sklicali za torek, 31. januarja, v prostorih osnovne šole Morpurgo na Drevoredu Čampi Elisi 2 skupščino učnega osebja otroških vrtcev. Na njej bodo razpravljali o pokrajinskem načrtu za izpopolnjevanje. To bo prvič, da bo na skupni sindikalni skupščini otroških vzgojiteljic sodeloval tudi Sindikat slovenske šole. Srečanje se bo začelo ob 17. uri. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM. Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba ItaUja: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov ItaUja: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Itahjo 300.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član itahjanske zveze časopisnih založnikov FIEG Načrt za plinski terminal bodo predložil konec marca Včeraj je konCno prišlo do že zdavnaj napovedanega sestanka med deželno upravo in podjetji, ki naj bi na območju bivše naftne Čistilnice Aquila v Zavijah uresničila podzemno skladišče utekočinjenega butana in propana in tako tudi rešila iz zagate uslužbence Savitrija. Predstavniki MonteShel-la, Seastocka in Agipa so na srečanju z odbornikom za finance in načrtovanje Pietrom Ar-duinijem potrdili pripravljenost, da se domenijo glede skupnega nacrta za izgraditev plinskega terminala, in sicer v skladu z navodili ministrstev za industrijo in okolje ter upoštevajoč pričakovanja deželne vlade in tržaške, dolinske ter miljske občinske uprave. Podrobnosti skupnega nacrta bodo podjetja posredovala najpozneje čez dva meseca. PREDSTAVITEV / FUTUR1BIL1 Revija o možni bodočnosti Katere možnosti ponuja prihodnost - na to vprašanje skuša od letos spet odgovoriti revija Fu-turibili. StirimeseCnik, ki ga je leta 1967 ustanovil in do smrti leta 1974 urejeval Paolo Ferraro, želi nuditi vpogled v možna bodoča obzorja na gospodarskem, političnem, sociološkem in zgo- dovinskem področju, da bi lahko tudi sami pripomogli k graditvi bodočnosti. Vsakdo je pri tem pomemben, je na včerajšnji predstavitvi revije v muzeju Revoltella, poudarila sociologinja Eleo-nora Barbieri Mašini, ki se že Četrt stoletja ukvarja z možnimi prihodnostmi. Odgovorni urednik so- rodne angleške revie Fu-tures Colin Blackman, je obrazložil, da je Studiranje prihodnosti še zelo mlada disciplina in niti ne tako Čislana. Ker pogled v prihodnost ogroža status quo, pa tudi zato, ker oblastnike bolj zanimajo takojšnji dividendi, politike pa bližnje volitve, kot pa tisto, kar bi se lahko dogodilo Cez deset ali dvajset let. Glavni poročevalec na predstavitvi je bil novinar Mitja Volčič. Predstavil je številko revije (vse številke so monografske), ki govori o možnostih sožitja na Balkanu po koncu vojne. Predvidevanja bivšega odgovornega urednika TGl, izvedenca za vzhodnoevropske zadeve, niso bila rožnata. Prav nasprotno. Napovedal je države z moCno oblastjo in strogim nadzorom nad sredstvi javnega obveščanja, nove, moderne ideje bodo le stežka prodirale, države bodo revne, etnično mešane skupine ne bodo vedele, kam naj spadajo. Kriminalne organizacije bodo močno vplivale na oblast, normalno gospodarstvo se bo lahko razvilo šele čez kaki dve desetletji. Skratka: Balkanu se v novem tisočletju ne piše nic dobrega. RIŽARNA / RAZSTAVA Maus: ne pozabimo na grozote taborišč Razstava tudi ganljivo sporočilo mladim rodovom V Rižarni so sinoči odprli razstavo slikanic newyorskega slikarja Arta Spiegelmana “Maus“; na slikanicah je prikazano življenje v nacističnih lagerjih, kot si ga je predstavljal Spiegelman, pa Čeprav jih ni nikoli videl ali obiskal. Na risbah je upodobljena mala miška, to je maus, ki v nacističnem taborišču preživlja težke trenutke, kot sicer številni drugi sotrpini. Razstava je predvsem vabilo za razmislek, v prvi vrsti mladim rodovom, ki niso občutili grozot vojne in taborišč na lastni koži; prav zato so jo priredili v Rižarni, edinemu koncentracijskemu taborišču v Italiji. Včerajšnje otvoritve se je udeležilo vdliko število obiskovalcev in gostov, med katerimi tudi občinski odbornik za kulturo Damiani; razstavo, ki bo odprta do 26. februarja, je predstavila Natalia Indrimi; govorila je o mali miški, ki je morala v koncentracijskem taborišču pretrpeti veliko grozot. Njen sprehod po razstavi pa je spremljala ganljiva glasba skupine Comedian har-monists, to je skupine, ki jo je dal Hitler razpustiti leta 1935, ker je bila židovske- ga izvora. Prav ta glasba je v razstavni dvorani ustvarila tisto mračno vzdušje, ki so ga vsak dan na lastni koži doživljali jetniki koncentracijskih taborišč. Da bi ne pozabili na te grozote bi bilo prav, da bi si razstavo ogledalo cim večje število ljudi. Priredili so jo Tržaška občinska uprava, Mestni muzeji, pri njeni izvedbi pa so sodelovali tudi zidovska skupnost iz mesta krožek Bonavventura in Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Razstava je odprta ob nedeljah, torkih in sredah, od 9. do 13. ure, v Četrtkih, petkih in sobotah pa od 9. do 18 ure, medtem ko je ob ponedeljkih zaprta. r STRAH PRED DIALOGOM S SLOVENIJO Desnica se že boji Dinija... Opozorila zunanjemu ministrstvu Tržaška nacionalistična desnica se zelo boji, da bosta Lamberto Dini in novi zunanji minister Susanna Agnelli odstopila od trde linije, ki jo je do Slovenije ter do slovenske manjšine zastopala Berlusconijeva vlada. Ta strah pred morebitnimi zasuki je med razpravo o zaupnici novi vladi zelo jasno izrazil listarsko in nacionalistično usmerjeni poslanec Gualberto Niccolini, ki je ves poseg v zbornici osredotočil na vprašanje fojb, na manjšino in na Slovenijo, kot da bi bili to edini problemi tržaškega vsakdana. Po Niccoliniju sta se včeraj oglasila predsednik Federacije begunskih organizacij Paolo Sardos Albertini in predsednik združenja Venezia Giulia-Dalmazia Lucio Toth, ki mu je na evropskih volitvah, kot kandidatu MSI-NZ, klavrno spodletela izvolitev v Strasbourg. Toth je izdal tiskovno sporočilo, v katerem upa in pričakuje, da bo Agnellijeva izvajala politiko kontinuitete v primerjavi z usmeritvijo bivšega ministra Anto- nia Martina. Tako v odnosu do Slovenije in Hrvaške, kot tudi v odnosu do slovenske manjšine. Toth, ki je bil dolgo let senator KD, oCita Diniju, da je v svojem programskem posegu spregledal vprašanja italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški, ki je po njegovem pod hudim šovinističnim udarom Ljubljane in Zagreba. Predsednik združenja Venezia Giulia-Dalmazia tudi pričakuje večjo pozornost nove italijanske vlade do vprašanja avtonomije istrskega polotoka. Odvetnik Sardos Albertini pa je jasnejši od svojega prijatelja in somišljenika Totha. Ker je Dinijeva vlada nepolitična in tehnična vlada, ne sme po njegovem na noben način nadaljevati prekinjenjih pogovorov s sosednjima državama, kar očitno lahko naredi le vlada s politično oznako in legitimacijo. Skoda, da italijanska ustava ne pozna razlik, ki jih omenja desničarski odvetnik, ki bo vsekakor budno Čuval, da Farne-sina ne bo zašla na stran poti... ZRNO SPET MED BRALCI ZSKD je izdala drugo številko svojega glasila Iz valjev črnila in matric je pravkar izšla nova številka Zrna, glasila Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu. Gre za drugo uradno številko tega dobrodošlega in koristnega lista, ki v začetku novega sončnega leta spet prinaša vrsto zanimivih, predvsem pa koristnih podatkov ter informacij. V njej so tokrat našb prostor naslovi in telefonske številke sredstev množičnega obveščanja in nekaterih pomembnejših javnih ustanov, s katerimi i-majo naša kulturna društva redno opravka. Obsežnejši je tudi del ponudb raznih predstav, koncertov, prireditev ter predavanj, v ospredju pozornosti pa je obravnava aktualnih davCno-pravnih vprašanj nepri-dobitniških združenj in organizacij. Ce se želijo izogniti daljšim poštnim Časom, lahko včlanjena društva in skupine (ter seveda vsi zainteresirani) svoje izvode Zma že dvignejo v tržaških uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Ul.Sv Frančiška 20. (dam) Zigrino zapušča IACP Franco Zigrino je včeraj napovedal odstop z mesta podpredsednika Avtonomnega instituta za ljudska stanovanja IACP; odstopil bo 1. marca in nato prevzel mesto upravnega direktorja pri novoustanovljeni Zdravstveni ustanovi v tridentinski pokrajini. Zigrino je tudi začasno zapustil mesto upravnega koordinatorja tržaške KZE, na katerem je bil yec kot šest let in pol. Tržaški upravitelj se je Pri tržaški bolniški ustanovi zaposlil pred vec bot 25 leti. Na novem delovnem mestu v Trentu bo moral preurediti enajst KZE, ki delujejo na tem območju in jih združiti v eno samo organizacijsko enoto. Ko P° štirih letih in pol zapušča tržaški Avtonomni institut za ljudska stanovanja je Zigrino Poudaril važnost sprememb, ki jih je ustanova uvedla. ENO LETO PO MOSTARSKI TRAGEDIJI Mozaik za padle novinarje Jutri popoldne na Proseku otvoritev dokumentarne razstave ■F : u ti 1 M li Kot že najavljeno, bodo v soboto dopoldne v Ul.Valussi uradno predali namenu Dom za sprejemanje obok iz nekdanje Jugoslavije, ki bo nosil ime po Saši Oti, Dariu D’Angelu in Marcu Luchetti. Včeraj so na pročelje stavbe (na sliki-Fo-to KROMA) vzidali tudi mozaik, ki so ga odboru, ki nosi ime po padlih novinarjih, darovali mnetniki iz Spilimberga. Jubi ob IS.uri pa bodo v Kulturnem domu na Proseku odprli dokumentarno razstavo z naslovom »Mostar v Trstu«, spominske svečanosti ob prvi obletnici bagiCne srprti beh bžaških novinarjev bodo pojubišnjem na deželnem sedežu RAI ter zveCer v borštanski Srenjski hiši v priredbi KD Slovenec in krožka Foto Trst. Tudi Amnesty International se ukvarja z Božovičem Z vprašanjem Tomislava BožoviCa, bivšega oficirja bivše jugoslovanske armade, se ukvarja tudi Amnesty International. BožoviC, ki je srbskega porekla, sedaj živi v Trstu, žena in hci pa sta ostali v Pulju. Leta 1991 je bil na Hrvaškem, kjer so ga kot pripadnika zvezne armade obtožili raznih hudih prekrškov. Nekaj časa je bil zaprt v taborišču Kerestinac in zaman zahteval proces, da bi dokazal svojo nedolžnost. Taborišče je zapustil po izmenjavi ujetnikov in odšel v Beograd ter zatem v Milan, kjer študira njegov sin, nakar se je ustavil v Trstu. Predstavnik Amne-styja je nedavno stopil v stik z nekim hrvaškim sodnikom, ki mu je dejal, da bi BožoviCa zaprli, Ce bi se vrnil na Hrvaško, in da procesa ne bo do podpisa mirovne pogodbe s Srbijo. NOVICE Devinski zavod po televiziji V popularni oddaji Unomattina, ki jo vodi Luca Giurato in jo prenašajo po RAI 1, bo jubi zjubaj govor o Zavodu združenega sveta iz Devina. Gledalcem bodo orisali pesbo dejavnost veC kot 200 mladih iz 74 držav, ki obiskujejo 13. letnik te mednarodne šole. Intervjuvali bodo tako nekatere študente kot ravnatelja Corrada Belcija in rektorja Davida Sutcliffa. Oddaja se bo pričela o 7.40. Paticchio novi direktor dnevnika TriesteOggi Franco Paticchio je novi odgovorni urednik tržaškega skrajnodesnicarskega dnevnika TriesteOggi. Prevzel je mesto Fausta Biloslava, ki je zapustil dnevnik prav zaradi osebnih in političnih sporov s Paticchiom, ki je eden od solastnikov dnevnika. Paticchio je znano ime v krajevnih novinarskih in političnih krogih, benutno je tudi odgovorni urednik TeleAntenna, na zadnjih volitvah pa je kandidiral na listi radikalcev, ni pa bil izvoljen. Ni izključeno, da bo Paticchio takoj po prevzemu nove funkcije še dodatno krčil že itak močno skrčeno število novinarjev in publicistov, ki dnevno ustvarja Časopis. ANSMI in civilna zaščita Na pobudo Mestne spontane komisije za civilno zaščito in varstvo okolja in zahvaljujoč se prizadevanju predsednika komisije Pierpaola Pergo-lisa je ANSMI (vsedržavno združenje za italijansko vojaško zdravstvo) ustanovil posebno operativno skupino za civilno zaščito. Skupino bodo sestavljale bi ekipe, med katerimi izstopajo zlasti izkušeni in najsodobneje opremljeni potapljači. Potapljači lahko samostojno delujejo v kateremkoli okolju, ne glede na meteorološke pogoje in vseh 24 ur na dan. Novo vodstvo LpT Giorgio Candot in Franco Franzutti sta nova podpredsednik in podtajnik Liste za Trst. Izvoljena sta bila na seji izvršnega sveta političnega gibanja, ki je potekala predvčerajšnjim. Zaprta Ul. Madonna del Mare Mestno avtobusno podjetje obvešCa, da bodo Ul. Madonno del Mare zaradi nekaterih del zaprli za promet. Zato bodo na avtobusni progi št. 24 uvedli nekatere spremembe, in sicer v smeri proti Sv. Justu. ZaCasno bo avtobusi vozili po Ul. Gavana, Oširek Papa Giovanni, proga št. 30, Ul. Cabaro, Ul. Bazzoni, Oširek Ca-nal. Izgubil je slušni aparat Neki upokojenec je nedavno izgubil slušni aparat, ki ga je imel v usnjeni Crni torbici. Morebitni najditelj naj ga izroči v uradu »Lega consumatori ACLI« v Ul. sv. Frančiška 4/1 (stopnišče A). ZANIMIVA GOSPODARSKA, A TUDI KULTURNA POBUDA »Bazar« židovskih jedi tudi v središču Trsla Tržaška židovska skupnost šteje približno 600 članov RADIJSKO GLEDALIŠČE Dečki Pavlove ulice na Radiu Delo je priredil in režiral Marko Sosič Košer pomeni v židovskem jeziku ustrezen, primeren ali preprosto dober, v judovski religiji pa pooseblja ta izraz obredno Čistost. »Kosher« (ali tudi Kasher) pravijo Židje hrani, ki je primerna za užitek, ker je pripravljena v skladu z antičnimi tradicijami, na katere je židovska skupnost povsod po svetu upravičeno ponosna in tudi ljubosumna. »Kosher« imenujejo tudi trgovino, kjer proizvajajo oziroma prodajajo tipične židovske jedi in specialitete. Pito, falafell, gosjo in govejo salamo, tipično izraelsko vino ter tudi pivo Makkabi, ki prihaja direktno iz Izraela, lahko od lanskega novembra dobimo v prvi tržaški trgovini tradicionalne židovske hrane. Prvi in doslej edini»Kosher Deli Store« se nahaja na središčnem Trgu Bencu, posluje kot navadna trgovina z živili, v sobotah pa je zaradi znanega židovskega počitka odprta le po sončnem zatonu. Pravila, ki urejujejo židovsko gastronomijo, so, kot znano, zelo pestra in po svoje tudi originalna, izhajajo pa iz bistvene (in naravne) potrebe, da mora hrana ohraniti Človeka pri dobrem zdravju. Med glavnimi pravili sodi prepoved uživanja hrane (in pijace), ki škodi zdravju. Stroga židovska religija zato prepoveduje uživanje svinjine in mesa živali, ki ne sodijo med prežvekovalce. Meja med kašerjem in ne-kašerjem je navidez zelo tanka, v bistvu pa so razlike - seveda predvsem za Žide -vidne in tudi zelo po- membne. Trgovine »Kosher Deli« dobimo v zadnjih letih v vseh večjih mestih zahodne Evrope, v ZDA in seveda v Izraelu. Obrati s tem nazivom (Deli je okrajšava besede »delica-tessen«) pa so se rodili v New Yorku na pobudo Zidov, ki so v Ameriko prišli iz držav vzhodne Evrope. V New Yorku jih najdemo skoraj za vsakim vogalom, kot reCeno pa so se v zadnjih letih razširili tudi v Evropi, začenši s Parizom, kjer so našteh že vec kot petdeset tipičnih židovskih trgovin in restavracij. »Kosher Deli« najdemo danes v vseh turističnih, v zadnjem Času pa tudi gastronomskih vodičih, saj postaja židovska hrana prava poslastica za sladokusce ter za gurmane, ki zahajajo samo v restavracije s tremi zvezdicami. V primerjavi z ostalimi, so židovske restavracije relativno poceni, vse več pa jih priporočajo tudi zdravniki, saj gre - kot reCeno - za pristno in zdravo naravno hrano. Tržaška trgovina tipičnih Zidovskih jedi je prva v Furlaniji-Julijski krajini. V Italiji je takih trgovin največ v Rimu, kjer živi najštevilčnejša židovska skupnost, v zadnjih letih pa so nekatere odprli tudi v Milanu. »Kosher Deli« na Bencovem trgu so Tržačani v zaCetkuspreje-li s precejšnjim ravno-dušjem, ki je sicer delno razumljivo, saj gre za popolnoma novo pobudo, židovska gastronomska tradicija pa je širši javnosti pravzaprav nepoznana. Trst je konservativno mesto, ki se navadno ustraši vsakršne tudi najmanjše novosti, po začet- nem nezaupanju pa je v trgovini v zadnjem Času opaziti vse vec radovednežev ter tudi odjemalcev, ki bodo s Časom postali najbrž zvesti klienti. Trgovina z židovskimi specialitetami v središču Trsta pa presega stroge gastronomske okvire, saj ima tudi svoj kulturni pomen. Zidovska skupnost je namreč od vedno sestavni del tukajšnje stvarnosti, med fašizmom in nacizmom pa je plačala ogromen krvni davek, tako da po neuradnih podatkih šteje danes le pri-bližno šesto pripadnikov. V Trstu imajo Židje svojo sinagogo, svoje pokopališče, svojo šolo in najbrž še marsikaj, sedaj so dobili tudi svoj tradicionalno trgovino, ki pa je pravzaprav »Kosher« vsega pisanega in včasih tako protislovnega Trsta. Sandor Tence Prva tržaška trgovina z židovskimi specialitetami na Trgu Benco (F.Ferrari-KROMA) Sredi februarja bomo po radijskih valovih lahko prisluhnili znamenitemu mladinskemu delu »Dečki Pavlove ulice« madžarskega pisatelja Ferenca Molnarja, ki jo je za radijski medij priredil in seveda tudi režiral Marko SosiC. Igra bo stekla v šestih nadaljevankah v okvira oddaj Mladinski oder Radia Trst A, prva nadaljevanka pa bo šla v eter v nedeljo, 12. februarja ob 10. uri. Molnarjeva knjiga je eno temeljnih del svetovne mladinske književnosti in je s svojo vsebino pritegnila in oplajala veliko mladih rodov in njena dramatizacija predstavlja zato pomemben kulturni dogodek v slovenskem prostora. Zanimiva in pomembna je še zlasti,*Ce upoštevamo, da pri nej sodeluje poleg nekaterih poklicnih gledaliških umetnikov kar devetnajst mladih šolarjev in dijakov, ki jih je režiser SosiC izbral iz kroga triinpetdesetih, kolikor se jih je prijavilo na razpisano avdicijo. Priprave na to radijsko predstavo so se namreC začele že lanskega oktobra, ko so izbirali mlade igralce. Iz širokega kroga prijavljenih je SosiC izbral skupino, ki je najbolj ustrezala vlogam in ki se je nato z velikim navdušenjem in vso resnostjo lotila dela. Po nekaj bralnih vajah se je zaCelo snemanje v studiju, ki se je končalo prejšnji petek. Na sliki (Foto Ferrari/KROMA) prizor s petkovega snemanja: režiser Marko SosiC z dvema mladima igralcema - Ambrožem Peterlinom in Erikom Sancinom -, ki nastopata v po- PREDSTAVITEV SPEVOIGRE SVETA NOČ Nastop trebenskih otrok pri Banih Pesmi, ki so jih otroci zapel je uglasbil prof. Nace Duh Otroci iz Trebe so prejšnjo soboto razveselili prisotne s svojim nastopom v zadružnih prostorih pri Banih. Na prireditvi, ki so jo predstavili, so v prvem delu podali spevoigro na božično temo "Sveta noč”, ki je bila domiselno izpeljana s prizori in pesmijo. V drugem delu pa so nastopili kot pevski zbor in pokazali svoje pevsko znanje. Pesmi, ki so jih zapeli, je zanje uglasbil prof. Nace Duh, ki jih je tudi spremljal na električne orgle. Pripravila in vodila je požrtvovalna prof. Zdenka KavCiC KrižmanCiC. Za ta lep veCer, prežet z otroško radostno pesmijo, gre zasluga društvu Grad kot organizatorju, predvsem pa nastopajočim otrokom in mentorjem. P.V. _ 60 LET POROKE IVANA IN DANICE SEDMAK Družinsko slavje v Borštu V Borštu pri Sedmakovih je danes veliko slavje: Ivan in Danica Sedmak praznujeta namreč šestdeset let skupne življenjske poti, ki sta jo zaCela natanko na ta dan s sveCano obljubo zvestobe in vzajemne pomoči pred oltarjem borš-tanske cerkve. In prav s slovesno mašo bosta zakonca danes popoldne praznovala v krogu svojih najdražjih. Poročila sta se v letih, ko je bilo v naših krajih že kako občutiti jarem fašistične nadvlade, le nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne. Ivan Sedmak je lani slavil svoj 90. rojstni dan, zdravje mu žal ne omogoča veC, da bi se posvečal svojemu naj ljubšemu delu, ki ga je pravzaprav spremljalo vse življenje: dolga desetletja je sebe in družino preživljal s kmetovanjem, obdeloval je vinograde in gojil oljke, ob tem se je bavil še z živinorejo. V prostem Času pa se je kot navdušen ljubitelj glasbe udeleževal kulturnega življenja v vasi, igral v godbi, dokler je še delovala, pel v društvenem in cerkvenem pevskem zboru. Med drugo svetovno vojno je načelom pravičnosti in svobode služil v domaCem kraju z aktivno organizacijsko oporo. Ob strani mu je stala žena Danica, ki se je dnev- no napotila v mesto, kot mlekarica in perica, prav tako je dolgo let pela bodisi v zboru Prosvetnega društva Slovenec kot v cerkvenem zboru. Družinskemu jedru so se pridružile tri hčerke. Vse tri so si v odraslih letih ustvarile svoje življenje v Borštu in s tem na mlajše rodove prenesle veliko navezanost na domačo vas, na dejavnosti, ki označujejo vaško okolje, (dam) membnih vlogah. Za mlade »dečke iz Pavlove ulice« bo to prav gotovo pomembna in nepozabna izkušnja, morda pa se bo iz marsikoga od njih razvil tudi kak dober gledališki igralec. Razstava slik sarajevskti dijakov V veliki dvorani umetniškega zavoda Nordio v Trstu bodo jutri odprli razstavo slik, ki so jih izdelali dijaki »sorodne« sarajevske umetniške šole Umjetnička škola Dobrinje. Razstavi so dali naslov Proti vojni. Na njej bodo na ogled risbe, skice in lepaki o vojni drami v Bosni. V Trst so jih prinesli profesorji in dijaki sarajevske šole, s katerimi je tržaški umetniški zavod že pred leti vzpostavil plodne prijateljske stike. Razstava predstavlja namreC zaključno dejanje solidarnostne akcije, ki je stekla med obema šolama s skupnim imenovalcem boja za mir. Tržaška šola je začela kontaktirati s sarajevsko leta 1993 ob pomoCi posebnega dopisnika revije King Piera del Giudiceja. V mesecih najhujse vojne, ko je bilo Sarajevo na milost in nemilost bomb in granat, so se prijateljski stiki se učvrstili. Iz njih se je porodila zamisel o začasni preselitvi ene sekcije sarajevske umetniške šole na tržaško Solo, z namenom, da bi dijakom in profesorjem omogočili kolikor toliko normalno nadaljevanje študija in poučevanja. Pobuda se je obnesla in na nekakšen način potrdila primat izobraževanja in življenja nad destruktivnostjo in smrtjo. Razstava Proti vojni bo odprta do 4. februarja, in sicer dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne pa od 15. do 19. ure. TRADICIONALNI TORKOVI VEČERI Žerjalov! filmi v Slovenskem klubu Prijatelji Slovenskega kluba so si v torek zvečer ogledali filme našega znanega filmskega ustvarjalca Aljoše Žerjala (na sltid-Foto Ferrari-KROMA). Žerjal je žal ne preveč številne gledalce popeljal v Čudežno naravo Tibeta, jim prikazal znano Pot svile, na koncu pa se je »ustavil« v Benetkah, na katere je od vedno Čustveno zelo navezan. Filme je svoj čas že predvajal v Kulturnem domu, torkov večer v Gregorčičevi dvorani pa je bil kljub temu enkratno doživetje. Slovenski klub se bo prihodnji torek oddolžil spominu nedavno umrlega političnega delavca Branka Babiča. O njegovem liku bo spregovoril novinar Jože Koren, odlomke iz Babičevih del bo prebrala Kostanca Filipovič, medtem ko bo večer popestril kitarist Igor Starc. Prireditev (začetek ob 20.uri) je sad sodelovanja med klubom, Združenjem aktivistov NOB in Zveze vojnih invalidov. V torek, 14.februarja bo v Slovenskem klubu tekla beseda o letošnji knjižni zbirki ter o vsebini Jadranskega koledarja, 21.februarja pa bo v Gregorčičevi dvorani pogovor s koprskim županom Aureliom Jurijem, ki bo gost SK in kulturnega krožka Istria. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 26. januarja 1994 TIMOTEJ Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 9.28 - Luna vzide ob 3.01 in zatone ob 12.37. Jutri, PETEK, 27. januarja 1995 ANGELA VREME VČERAJ OB 12. ČRI: temperatura zraka 9,9 stopinje, zračni tlak 1010,7 nrb naraSCa, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federica Trevisan, Daniele Cosoli, Denis Battistutti, Federico Rossi, Mattia Sciolti in Gabriele Pianella. UMRLI SO: 83-letna Giu-Seppina Pituzzi, 83-letna Em-nta Bajc, 64-letni Sergio Pi-son, 84-letni Abele Wein, 56-letni Claudio Simich, 53-let-na Anita Declich, 57-letna Bianca Varkounig, 88-letni Benvenuto Steli, 77-letni Ni-colo Smundin in 83-letna Rrancesca Bragagnolo. LEKARNE Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, UL Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (tel. 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in . praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. _____________KINO ARISTON - Danes ob 16.00, 18.45, 21.30 »Smoking«, r. Alain Re-snais, i. Pier Arditi. Jutri: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Once VVere VVarriors«, i Rena Owen. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sirene«, r. John Duingan, i. Hugh Grant. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Back Beat - Tutti hanno bisogno d’amore«, r. Jain Softley. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Rus-sel. NAZIONALE 1- 17.00, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mask«, r. Jim Carrey. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. P. Almodovar, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Intervista col vampiro«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delit-to«, i. Mia Farrovv. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Perversa come tu mi vuoi«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »II mostro«, r-i. Roberto Benigni, i. Nicoletta Braschi. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »Ni-ghtmare before Christ-mas«, risan film. OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in Preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 °d ponedeljka do petka. SLOVENSKO S1ALN0 GLEDALIŠČE v koprodukciji s STALNIM GLEDALIŠČEM FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE Peter Handke Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem Režija GIORGIO PRESSBURGER SLOVENSKA PREMIERA: v soboto, 28. januarja, ob 20.30 - ABONMA RED A in B SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na alpinistično predavanje ANAPURNA 4 Podvige koprske himalajske odprave bo s sliko in besedo prikazal IVO BUDA danes, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 26. januarja, ob 17.30 na predstavitev pesniške zbirke JURIJA PAUKA NEMIR O knjigi in avtorju bo spregovorila prof. NADA PERTOT ■M PRIREDITVE TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes ob 17.30 na predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka NEMIR. O knjigi in avtorju bo spregovorila prof.a Nada Pertot. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA - Trst vabi na predstavitev publikacije HENRIK TUMA - PISMA. Osebnosti in dogodki (1893-1935) Trst, Čitalnica NSK, Ul. sv. Frančiška 20, jutri ob 19. uri. O delu bosta spregovorila urednik dr. Branko Marušič in prof. Jože Pirjevec. SKD BARKOVLJE prireja Dan slovenske kulture OB BESEDI IN GLASBI v nedeljo, 29. januarja ob 16. uri na sedežu pomorskega kluba Sirena na barkovljan-skem nasipu. Vabljeni! GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Boljunec na PRVO JAVNO PRODUKCIJO GOJENCEV glasbene Sole Godbe. Nastopajo najmlajši gojenci iz razredov trobil, pihal in tolkal ter šolski pihalni orkester. Gost veCera: mlade flavtistke Glasbene matice M. Kogoj iz Trsta. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Trebče prireja v nedeljo, 29.t.m., ob 17. uri koncert v kinodvorani v Bazovici. Vabljeni. PD SLOVENEC in Fotok-rožek 80 vabita v soboto, 28. t.m., ob 19.30, v srenjsko hišo v Boršt na spominski večer Saše Ota. Otvoritev razstave fotografij, predvajanje filma in nastop Tržaškega okteta. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 29. t.m., od 10. do 18. ure. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 28.t.m., ob 20.30, v kulturni dom na Colu, na ogled lepljenke ”Jn se smua lete” režija D. Gorup, v izvedbi KD Route-Kolonko-vec. V NEDELJO, 28. januarja bo v MarijaniSCu na Opčinah ob prazniku mladinskega vzgojitelja Janeza Boška ”Dan odprtih vrat”. Začetek bo 17. uri z blagoslovom že obnovljenih prostorov, nastopom zborov Vesele pomladi, OPZ Zvonček in ansambla Taims v prvotni zasedbi. Vabljeni. E2 ČESTITKE 60 LET skupnega življenja... roka v roki ter z veselim srcem Se tako naprej ZPZ Ivan Grbec prisrčno voSCi DANICI in IVANU SEDMAKU. Danes slavi 70. rojstni dan NEVO KOVAČIČ. Se Viviano in Roberta je osrečil prihod malega Danjela Iskreno Čestitamo Staršema, Danjelu pa želimo mnogo sreče in zdravja v življenju noni, nonota, prababice, tete in strici. Ob tako važnem življenjskem jubileju -60-letnici poroke voščijo Ivanu in Danici Sedmak Se mnogo sreCnih skupnih dni hCeri Marija, Zmaga in Magda z družinami ter vse ostalo sorodstvo na mnoga in zdrava leta mu želijo Neva, Janko in VValter z družinami. Danes slavita v Borštu DANICA in IVAN SEDMAK 60 let poroke. Ob tako pomambnem življen-skem jubileju vama čestitata Marija in Marjo Petaros z družino. Danes slavita v Borštu 60 let skupnega življenja IVAN in DANICA SEDMAK. Se mnoga zdrava leta vama želi Olga z družino. 5 iztiri SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah po telefonu na St. 212859 in 226271. SK DEVIN organizira v nedeljo, 29.t.m. smučarski avtobus v Podklošter (Ar-noldstain). Avtobus odpotuje iz Bazovice in sprejema smučarje do Stivana. Za informacije in vpisovanje B. Škrk tel. 200236. H ŠOLSKE VESTI UČITELJICE OSNOVNE SOLE P.Voranc v Dolini vljudno vabijo starse bodočih prvošolčkov na informativni sestanek, ki bo danes, ob 15. uri v prvem razredu osnovne Sole. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga 22.2.1995. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst vabi učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež na pripravljalni tečaj. Prvo srečanje bo v petek, 3.2.1995, ob 16.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta uc. Rosana Tul in uC. Stanko Salvi na temo: “Nove oblike ocenjevanja". Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom preda- PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) vanja. Cena teCaja je 30.000 lir za elane SSS in 40.000 lir za nečlane. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča uCno osebje otroških vrtcev, osnovnih Sol nižjih in višjih srednjih Sol, da je Cas od 30. t. m. do 28. februarja 1995 za predstavitev prošenj za vključitev v lestvice za opravljanje su-plenc v Šolskih letih 1995/96,96/97/,97/98. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske Sole, Ul. Carducci 8, tel. st. 370301 ob urah poslovanja. J OBVEStilA STRANKA KOMUNISTIČNA PRENOVE -Krožek Kras vabi na praznik včlanjevanja, ki bo v ponedeljek, 30. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu in v sredo, 1. februarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. TEČAJ o zdravilnih zeliščih. Od danes, ob 15. uri osem predavanj v Centru za mentalno zdravljenje pri Domju, Ul. Morpurgo 9, tel. St. 281274 oz . 281402. Predava Christel Garassich. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras priredi danes, 26. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javno razpravo z naslovom »Zakaj so komunisti glasovali proti deželni zdravstveni reformi«. Posegli bodo Roberto Antonac (deželni svetovalec) in Sergio Minu-tillo (primarij v glavni bolnišnici). GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi elane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, ob 20.30 v SoSCevi hiši na Proseku. SD POLET vabi Člane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi prebivalce Boljunca, Krogelj in Doline, ki bi se radi priključili na metansko omrežje, naj dvignejo obrazce pri občinski telefonski centrali ob delavnikih od 8. do 13. ure. Zainteresirani morajo vrniti občini izpolnjeni obrazec do 31. januarja 1995. SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v župnijski dvorani v Nabrežini v petek, 3. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Vabljeni! KONZORCIJ "DOC KRAS” vabi elane in prijatelje na srečanje z Albanom Bidasiom, vodilnim iz kon-zorcia "Collio”, ki bo jutri, 27. t.m., ob 19.30, v Kraškem muzejo v Repnu. Govor bo tudi o novih DOC. Vabljeni. TEČAJ za zaročence začne v sredo 1. februarja, ob 20.30 v prostorih Marija-niSča na Opčinah. Skupno bo pet srečanj vsako sredo do zaključka, ki bo v ponedeljek 1. marca. MALI OGLASI 23 LETNI FANT išče dekle za tečaj plesne Sole. Zainteresirana naj telefonira na 227014 od 19. do 20. ure. ZADRUGA išče žensko osebje z italijanskim državljanstvom za čiščenje uradov in stopnic. Telefon 228556. VRŠIJO se vpisovanja v poklicne tečaje za estetiko, frizerstvo, draguljarstvo in optiko. Telefon 364989 od 9. do 12. ure vsak dan. GOSPA NEMŠKEGA materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Telefon 772155. ISCEM zazidljivo zemljišče na Krasu za dve enostanovanjski hiši. Tel. na St. 370947 - urnik urada. PARCELO za 2-stano-vanjsko hišo, priključeno na vse napeljave, v dolinski občini nudimo v zameno za stanovanje v isti občini ali na tržaškem Krasu. Pismene ponudbe poslati na PU-BLIEST srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro "Parcela”. TROSOBNO, sončno, komfortno, opremljeno sta- novanje oddam. Izključno pisne ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro "Trst”. PRODAM lepe mladiče nemškega ovčarja, Samator-ca St. 29, tel. St. 229105. V GORICI prodamo čistilnico odlično opremljeno. OljaSave pri plačilu. Poklicati ob urah obedov na tel. St. (0481) 522767. PRODAM fiat uno fire, rdeče barve, v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. št. (040) 229353 v večernih urah. V DEVINU dajemo v najem 4-sobno stanovanje v pritličju, na glavni cesti, primerno z poslovne prostore kot npr. urade, možnost polovičnega najema. Tel. na St. 229191 ali 208592. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. BERTO PREGARC je odprl osmico v Ricmanjh st. 118. OSMICO je odprla Marija Gombač v Lonjerju 291/1. Toči belo in črno vino s prigrizkom. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti drage mame Lidije daruje sin Renato z družino 100.000 lir za otroški vrtec v Gropa-di in 100.000 lir za Solo Primož Trubar v Bazovici. V spomin na pok. Davida Battigellija daruje družina Baroni (Gabrovec) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V isti namen daruje družina Kralj Giuseppina (Gabrovec) 30.000 lir. Namesto cvetja na sveži grob Davida Battigellija darujeta družini Kralj in BriSCik (Gabrovec 36) 60.000 lir. Družina Husu daruje 50.000 lir in družina Kante 50.000 lir za Skupnost dr užina Opčine. V spomin na dragega Davida Battigellija darujeta Olga in Albin Kralj 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Davida Battigellija daruje Karlo Cern java 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah je bilo nabranih 786.400 lir v nedeljo, 22. t.m., ob koncertu proseske godbe. V spomin na prof. Nevo Godnič darujejo Zdenka Tomažič, Anka Prinčič, Jole Germani in Marija Cenda 100.000 lir za Dijaški dom S. Kosovel. Ob 10. obletnici smrti dragega Sergija darujeta Mirjana in Nino 50.000 lir za vezenje rut barkovljan-ske noSe. Namesto cvetja na grob dragega Davida Martellani daruje Ljana KriSCak 30.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Bojano Lasič daruje Sonja Lokar 100.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. Frida in Karla Rubini darujeta 100.000 lir za obnovljene orgle v openski cerkvi. 26. 1. 1994 26. 1. 1995 Ob prvi obletnici smrti Lidije Cotič por. Gregori se je z ljubeznijo spominjajomož Emil in sin Renato z družino, sestri Vida in Elvira z družinama in nečakinji Luciana in Karla z družinama. Padrice, 26. januarja 1995 VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA /RSTA SMER URA /RSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Hrence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). . 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO -Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). 20.10 (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm v (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21D4), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramam, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 15.39 (R) Videm (14.10). Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. 16.43 (D) praznikih. Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič 16.16 (D) Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi' v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.58 20.39 21.28 (D) (R) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bijana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (C) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Mu- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bijana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC- ntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak KONCERTI / JUTRI V DVORANI L. FOGAR Nastopa pianist Giovanni Bellucci Zmagovalec prve nagrade na prireditvi Praška pomlad - Koncert prireja R. Llpizer Za ljubitelje klavirske glasbe se jutri zveCer obeta izjemen dogodek. V okviru koncertne sezone društva R. Lipizer bo namreč v avditoriju Fogar, ob 20.30, nastopil odlični pianist Giovanni Bellucci (na sliki), zmagovalec nagrade na natečaju Praška pomlad. Bil je prvi "zahodnjak”, ki je v skoraj petdesetih letih odkar obstaja ta glasbena prireditev, osvojil prvo nagrado. Ob tem velja poudariti, da je priznanje na Praški pomladi pravzaprav krona bogate in uspešne umetniške kariere. Bellucci je veliko nastopal z znanimi orkestri in pod vodstvom znanih dirigentov. Tako je igral pod vodstvom F. Caracciola, R. Abbada, C. Mackerrasa, M. Pradelle in številnih drugih znanih dirigentov. Bil je med izvajalci na znanih koncertnih odrih, od Mozarteuma v Sal-burgu, do Theatre du Chatelet, do Sal-le Gaveo v Parizu itd. Skratka, protagonist na vseh pomembnejših glasbenih prireditvah v Evropi. Velikokrat je nastopil na snemanjih za radijske in televizijske hiše. Poleg solističnih nastopov, se Giovanni Bellucci pogostoma posveča spremljavi koncertov priznanega violinista Mas s ima Quarta, odličnega poustvarjalca in dobitnika prve nagrade na prestižnem natečaju ”N.Pa-ganini”. Za jutrišnji koncert v Gorici je Giovanni Bellucci pripravil pester in zanimiv program skladb Liszta, Chopina, Gottschalka in Straussa ter Dohnanyja. Tako bomo v prvem delu poslušali Madžarsko rapsodijo Franza Liszta in Sonato v si minore, L.M. Gottschalka skladbo Spomin na Andaluzijo ( Souve-nir d’Andalousie), v drugem delu pa Chopinovo skladbo "Andante spianato ter Briljantno polonezo op. 22”. Sklepni del koncerta bo v znamenju vesele in igrive operetne glasbe dunajske šole. Zadnja točka programa je namreč J-Straussa in Dohnanyja skladba "Schatz Walzer” iz znane operete Baron cigan. Skratka, ob odličnem izvajalcu, tudi pester in vabljiv program.Koncert je v okviru abonmajske sezone društva Lipizer. Na razpolago so še proste vstopnice, ki jih prodajajo v turističnem uradu IOT v Gorici, turističnem uradu UT AT v Trstu in trgovini Discotex v Vidmu. a PRIREDITVE V DIJAŠKEM DOMU SIMON GREGORČIČ v Gorici bo danes 26. t.m., ob 20.30 predavanje psihoterapevta dr. Gustava Mariconde o Reichov! psihoterapiji. VZPI in KD OTON ZUPANČIČ vabita na koncert narodnih in partizanskih pesmi, ki bo v petek, 27. januarja, ob 20.30 v domu Andreja Budala v Standrežu. Nastopajo pevski zbori Oton Zupančič, Podgora in P. Salvador iz Ronk. Koncert sodi v sklop prireditev ob 50-letnici osvoboditve. MLADINSKI KROŽEK F.B. SEDEJ vabi na ogled diapozitivov o potovanju po Peruju in Ekvadorju, ki jih bo predvajal Rajko Petejan v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu v Ste-verjanu. KD SOVODNJE vabi na 12. revijo domačih zborov Sovodenjska poje, ki bo v nedeljo, 29. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. _______________KINO GORICA VITTORIA Gorica - Kinoma 20.45 »Nightmare before Christmas«. CORSO 17.30-19.45-22.00»Intervista col vam-piro«. Tom Cruise. Prepovedan mladini pod 14. letom. □ OBVESTILA SPD GORICA obvešča, da se v nedeljo nadaljuje tečaj smučanja. Avtobus bo odpeljal po enakem razporedu kakor zadnjič: ob 7. uri s Koma, zatem skozi Standrež v So-vodnje. KD JEZERO vabi v soboto, 28. t.m. ob 20.30 na zadnji ”žur v šaleti”, ki jo bodo v naslednjem tednu začeli obnavljati. Na sporedu ples in komične točke. 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI ZA GORIŠKO IN DOBERDOBSKO OBMOČJE obveščata, da je na osnovi novih predpisov od 10. do 28. februarja treba poskrbeti za dokončen vpis otrok v otroške vrtce in prve razrede osnovnih šol. GLEDALIŠČA KULTURNI DOM 20.30 P. Handke:»Cas ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Gledališka abonmajska predstava v izvedbi SSG za red B in izven. PRISPEVKI PRISPEVKI Ob 50. obletnici smrti Franca Paulina daruje Ema Lupin 50 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Zupančič. I, LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, UL Terenziana 26, tel. 482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH DR. M. ROJEC, Ul. L Maja, 76, tel. 882578. Spokojno nas je zapustil Karlo Ferletič Pogreb bo danes, v četrtek, 26. t. m., ob 11. uri iz mrliške veže bolnišnice v Tržiču. Žalostno vest sporočata žena Ida in hči Flavia z družino Tržič, 26. januarja 1995 Zadružna kreditna banka Doberdob izreka občuteno sožalje družini ob težki izgubi očeta in moža Karla Ferletiča, našega dolgoletnega sodelavca. GORICA/ POBUDA INFORMEST ŠTANDREŽ / V TOREK ZVEČER NOVICE Srečanje za partnerstvo Na razstavišču bodo prisotni predstavniki podjetij iz 8 držav Okrogla miza o vlogi gledališča Prireditev ob 30-letnici odrske skupine Gorica bo od danes do sobote gostitelj pomembne pobude evropske razsežnosti. Uresničila jo je ustanova Informest (Center za informacije in pospeševanje gospodarskega povezovanja) iz Gorice v sodelovanju z Ustanovo Mondimpresa ter raznih evropskih institucij. Gre za prvo odmevnejšo pobudo Infor-mesta. V Gorici bodo namreč prisotni predstavniki preko stoosem-desetih podjetij iz osmih različnih držav, ki iščejo Partnerje za navezavo gospodarskih stikov ali možnosti za razširitevn že obstoječega sodelovanja. Torej nekakšen sejem idej, načrtov in interesov. V Gorici se bo °b koncu tedna odvijal nekakšen evropski vrh v malem, saj bodo tu prisotni predstavniki podjetij iz Italije, Slovenije, Madžarske, Slovaške, Nemčije, Estonije, Francije (Korzika), Španije. Prisotna pa bo tudi, s svojimi funkcionarji in uradniki, pristojna komisija za izvajanje programa Phare. V Gorico pa bodo Predvidoma prišli tudi Številni gospodarski operaterji, ki se zanimajo za možnosti investiranja in tesnejšega gospodarskega sodelovanja ž deželami nekdanje srednje, oziroma vzhodne Evrope, kjer se razmere v zadnjem Času vendarle spreminjajo in to v pozitivnem smislu. S tega vidika bosta prav gotovo zanimivi srečanji, ki se bosta odvijali danes in jutri. Na Prvem (na sporedu bo danes popoldne, takoj po otvoritveni slovesnosti ob 15. uri) bodo podrobno prikazali pravne in finančne aspekte ustanavljanja mešanih podjetij (joint ventures) v državah srednje in vzhodne Evrope. Posege (napovedanih je skupno sedem) bo usklajeval prof. Alessandro Costa. Na jutrišnjem seminarju, ki se ga bo udeležil tudi predsednik deželnega sveta Cruder pa bodo razpravljali o novih državah v prostoru srednje in vzhodne Evrope, o razvoju posameznih dežel, o kulturni identiteti posameznih stvarnosti ter o možnostih hitrega gospodarskega razvoja teh območij. Ob koncu jutrišnjega zasedanja bodo pripravili tudi sklepno listino. S torkove okrogle mize o vlogi gledališča - foto S.R. Pokrajina je porazdelila prispevke glasbenim šolam Pokrajinski odbor je pred kratkim sprejel sklep o porazdelitvi finančnih prispevkov v smislu dež. zakonov št. 59/88 in 13/66, glasbenim šolam in društvom, ki se ukvarjajo z glasbeno vzgojo. Denarne prispevke bo prejelo šest glasbenih šol, oziroma ustanov, ki skrbijo za glasbeno vzgojo za skoraj 700 dijakov. Pri dodeljevanju prispevkov so poleg drugih kriterijev upoštevali število gojencev in število tečajev. Iz sklepa, objavljenega na oglasni deski Pokrajine, izhaja, da so na glasbeni šoli v Fari imeli 35 tečajev in 106 gojencev, pri društvu Amis di Lu-cinis 32 tečajev in 32 gojencev, pri glasbenem centru E. Komel 71 teCajev in 141 gojencev, pri društvu Lipizer 11 teCajev in 88 gojencev, v goriški glasbeni šoli 71 teCajev in 203 gojence, v glasbeni šoli Vivaldi v TržiCu pa 33 tečajev in 75 gojencev. Glasbena šola v Fari bo prejela 19, 5 milijona lir, društvo Amis di Luci-nis 10, 5, center Emil Komel 35, 8 milijona, društvo Lipizer 8, 9, goriška glasbena šola 39 milijonov, šola Vivaldi 17, 1 milijona. Poleg tega bodo omenjena društva in ustanove prejeli še dodatna sredstva na osnovi dež. zak. št. 10/88, cl. 29, 4 odstavek in sicer glasbena šola v Fari 7, 5 milijio-na, glasbena šola v Gorici 96, 5 milijona, društvo Amis di Lucinis 2, 5 milijona, Emil Komel 5 milijonov, društvo Lipizer 5, 5 milijona in šola Vivaldi 33 milijonov lir. V torek se je v domu A.Gregorčič v Standrežu odvijala zadnja prireditev v sklopu 30-letnice delovanja dramskega odseka. Desetdnevna srečanja je zaključila okrogla miza na temo ljubiteljskega gledališča, kajti obujanju spominov nujno sledi razmišljanje na prihodnje delovanje skupine. Na večeru sta sodelovala Janez Povše in Emil Aberšek oz. avtor ter režiser dramskega dela Kandidiraj, le kandidiraj! Prisotni so bili tudi nekateri gostje iz Slovenije. Omenimo naj Metko Zobec, odgovorno za dramsko dejavnost pri Zvezi kulturnih društev Slovenije. Namen večera je bil predvsem razgovor o gledališču, amaterskem in profesionalnem o njunih razlikah in skupnih točkah ter o drugih izkušnjah v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. V zadnjih letih je namreč neprofesionalno gledališče, naj ga imenujemo podeželsko, ljudsko ali kako drugače, izgubilo tisti negativen prizvok manjvrednosti, ki ga je pogosto označeval. Potemtakem je razmišljanje o manj-veC ali enakovrednosti teh dveh gledaliških dejavnosti v bistvu nerazrešljiv problem, saj sta si komplementarna in igrata vsak svojo vlogo. Oba namreč spadata v tisti velik prostor, ki mu pravimo teater in ki ga označuje v vsakem svojem pogledu enak duh, čeprav je nivo strokovnosti nekje višji ali nižji. Poglavitno je srečanje med igralcem in poslušalcem, sožitje njunih zavesti, spoj gledališča s prostorom in iskanje stičišč. Gorica - Kinema: Nocoj risanka »Nightmare before Christmas» Gorica - Kinema predstavlja drevi ob 20.45, risani film Tima Burtona "Nightmare before Christmas” v režiji Henriya Selika. Gre za zanimivo pripoved -pravljico Tima Burtona, kjer nastopajo lutke, oziroma liki iz risanih filmov in ljudje. V Četrtek, 2. februarja bodo v okviru ciklusa Gorica - Kinema vrte-li film ”Go Fish”. R. Troche. Počastili so spomin nekdanjega ravnatelja F. Nemca Na nižji srednji šoli V. Locchi so se te dni spomnih nekdanjega ravnatelja Fedora Nemca ob obletnici smrti. Po njem so poimenovah predavalnico, kjer so uredili laboratorij za uCenje jezikov in ki so ga opremih tudi s prispevkom vdove. V krajšem sporočilu za tisk se ravnateljica šole Laura Fasiolo To-madin spominja nekdanjega ravnatelja kot odličnega pedagoga in pionirja pri uvajanju informatike. Rajonski sveti Drevi bosta zasedala rajonska sveta v Podgori in na Rojcah. V Podgori (seja bo ob 20. uri) bodo razpravljali o pobudi "Telesoccorso”, o programu manjših posegov, ki jih je treba izpeljati v kraju. Izrekli pa se bodo tudi glede pravilnika o delovanju skupine za civilno zaštito. Obvestilo Skrbništva Šolsko skrbništvo sporoča, da je izpostavljen na oglasni deski ministrski odlok glede dodeljevanja suplenc v vrtcih, osnovnih šolah in višjih srednjih šolah v triletju 1995-1998. Prošnje je treba vložiti od 30. januarja do 28. februarja letos na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na šolskem skrbništvu. Avtomobil je povsem zgorel Gasilce so v prvih jutranjih urah - nekaj po tretji uri - poklicali v Don Boscovo ulico, kjer je gorel avtomobil alfa 33, goriške registracije, last Maura Marege, ki stanuje v isti ulici na številki 18. Ogenj je vozilo povsem uničil. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v koprodukciji s STALNIM GLEDALIŠČEM FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Peter Handke CAS, KO NISMO VEDELI NIČESAR DRUG O DRUGEM Režija Giorgio Pressburger PREDPREMIERI: DANES, 26. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B V KULTURNEM DOMU V GORICI PRIRODOSLOVNI ODDELEK Za odprtje nove muzejske zbirke Predlog DSL v pokrajinskem svetu -Zbirko bi uredili na gradu Zanimanje za naravo-slovne muzeje je bilo zelo živo v začetku prejšnjega stoletja. Zanimanje je naraščalo sočasno z razvojem žnanosti in novimi odkritji. j2 Afrike, Azije in drugih kontinentov so v evropska mesta pošiljali primerke redkih ali manj znanih ži-vali, rudnin itd. Potem je žanimanje za naravoslovne muzeje nekoliko popustilo, saj smo vendarle stopili v obdobje, ko imajo stroji in tehnika glavno besedo. Ta u8otovitev nam lahko pomaga razumeti stanje-v Gorici. Tu smo v letih pred prvo svetovno vojno že imeli žametek naravoslovnega muzeja. Precej bogate žbirke je uspelo zbrati društvo naravoslovcev A. Cornel, ki so dolgo (in še zdaj) samevale oziroma Propadale shranjene v ne- primernih in skorajda nedostopnih prostorih. Že pred nekaj leti se je porodila pobuda, da bi v Gorici spet zaceli urejati naravoslovni muzej, ali vsaj naravoslovni oddelek v sklopu katere od obstoječih institucij. Pobuda ni naletela na ugoden odziv. Mogoče pa se v prihodnje le obetajo boljši Časi. Pokrajinski svet naj bi namreč v prihodnje obravnaval prav možnost, da bi Pokrajinski muzej prevzel zbirke društva A. Comel in odprl nov, naravoslovni oddelek, v muzeju na gradu. V pristojni komisiji pokrajinskega sveta je bilo vprašanje že na dnevnem redu, svetovalska skupina DSL pa je te dni vložila osnutek dnevnega reda, o katerem se bo na eni prihodnjih sej moral izreci pokrajinski svet. RAZSTAVA C. SCLAUZERA Obrazi, podobe Pariza in igre v mrtvem prostoru Po slikah in grafikah prihaja na vrsto umetniška fotografija. V razstavnih prostorih kinodvorane Vittoria bodo drevi ob 20. uri odprli samostojno razstavo goriškega fotografa Carla Sclauzera "Photographies”. Pobudo je tudi tokrat uresničilo goriško združenje Exit, ki si zelo uspešno prizadeva razgibati sicer dokaj omrtvičeno kulturno življenje v Gorici. Carlo Sclauzero sodi med mlajšo generacijo mojstrov fotografije. Tej dejavnosti in umetnosti -uporaba teh dveh besed je povsem na mestu, saj se Sclauzero tudi poklicno ukvarja s fotografijo (prevzel je znani fotografski atelje bratov Maz-zucco v ulici Locchi) se mojster posveča dobrih deset let. ZaCel je namreč šele leta 1985. Poleg klasične ali Ciste fotografije se pri ustvarjanju poslužuje tudi posebnih tehnik. Fotografije, ki si jih bomo lahko ogledali do 7. februarja, ob urah odprtja kinodvorane, bi lahko, po tematiki razvrstili v tri skupine. Največ je portretov, zanimivi so pariški motivi, zanimanje pa zbujajo fotografije, ki so nastale v navidez zapuščenem objektu tovarne škroba Chiozza, kjer dajejo svojevrsten peCat okolju prav na videz mrtve geometrične oblike. V kinodvorani Vittoria bodo drevi, v okviru ciklusa GoricaKinema predvajali risanko "Nightmare before Christmas”. TRŽIČ / MED ZEMELJSKIMI DELI Našli torpedo iz prve vojne Nevarno ostalino že razstrelili Včeraj nekaj minut po poldvanajsti se je na območju TržiCa zaslišala močna eksplozija. Na območju pristanišča, kjer utrjujejo teren in pridobivajo nove površine na nekdaj zamočvirjenem terenu so namreč pirotehniki razstrelili približno dvesto kilogramov težak torpedo iz prve svetovne vojne. Za razstrelitev na kraju samem so se odločili iz varnostnih razlogov, saj bi bilo prevažanje takega eksplozivnega telesa sila nevarna zadeva. 160 centimetrov dolg torpedo s premerom približno 30 centimetrov so odkopali v morskem dnu, sicer na kraju, kjer so doslej našli že veliko nevarnih ostankov iz prve svetovne vojne: topovskih iz- strelkov, plinskih bomb, letalskih bomb itd. Bage-rist je torpedo zajel z žlico in ga skupaj z zemljo, kamenjem in drugim materialom naložil na tovornjak. Nevarno ostalino so opazili šele potem, ko je tovornjak tovor sesul na kakih štiristo metrov oddaljenem mestu, ki ga zasipajo. Ko so ugotovili, da ne gre za navadno kovinsko cev, ampak da gre za nevarno zadevo, so področje takoj zavarovali in obvestili pirotehnike, ki delujejo v sklopu italijanskih oboroženih sil in ki imajo poveljstvo v Ra-venni. Ti so se odločili da eksplozivno telo uničijo kar na kraju samem, kar so naredili tako, da so torpedo obložili z razstrelivom. DREVI Pogovor o zbirki Jadranski koledar Zveza slovenskih kulturnih društev vabi drevi ob 18. uri na pogovor o Jadranskem koledarju in knjižni zbirki. Srečanje bo v predavalnici knjižnice Damir Fei-gel, v Križni ulici 3, udeležili pa se ga bodo urednik Aleš Doktoric, ravnatelj založbe Devin Jaro Mihelač in nekateri od avtorjev, ki so oblikovali letošnjo knjižno zbirko.Poleg koledarja, ki prinaša vrsto zanimivih člankov o utripu manjšinjske skupnosti so v zbirki še roman Kačja roža Alojza Rebule, zbirka pesmi šestih tržaških pesnikov "Kar naprej trajati” ter priročnik o tem, kako si lahko sami pomagamo ko imamo težave z zdravjem. DEŽELA Četrtek, 26. januarja 1995 DEŽELNO ZASEDANJE CGIL Za industrijski razvoj potrebna nova strategija Zakaj podjetniki tako zlahka odpuščajo delovne moči? VIDEM - Leta krize so za nami, toda učinki ponovnega gospodarskega zagona v mednarodnem okviru so v Furlaniji-Ju-lijski krajini Se slabotni. Zakaj? Prvič, ker je ustroj industrijskega sistema tu bolj kot drugje podvržen negativnim konjunkturnim ciklom, drugič pa zato, ker so se resurzi, ki se bodo sicer v drugi polovici desetletja povečali, po letu 1989 močno okrnili. To je srž ugotovitev, do katerih so prišli udeleženci posveta o “industriji v FJK znotraj novega evropskega konteksta”, ki ga je organiziralo v Vidmu deželno vodstvo sindikata CGIL, uvedel pa odgovorni za industrijo pri tem sindikatu VValdi Catalano. Resnici na ljubo so prišla do izraza različna mnenja. Raziskovalec Fulvio Mattioni iz sklopa zavoda IRES je na primer v okviru makroekonomske analize izpostavil dejstvo, da se je v zadnjih nekaj letih inflacija v Italiji močno zmanjšala, da je razvrednotenje lire prililo svežega kisika izvozu in da se je začel profit v podjetjih naglo povečevati, da pa se kljub temu raven zaposlenosti ni povzpela. Na vprašanje, zakaj ne, je Mattioni odgovoril: »Preprosto zato, ker so se podjetniki branili na ta način, da so odpuščali delovno silo...« Tej tezi je odločno nasprotoval predsednik Združenja industrijcev za videmsko pokrajino Carlo Melzi: »Dandanes se lahko mož lažje loči od žene kakor pa delodajalec od delojemalca.« Melzi tudi ni soglašal s podatkom o inflaciji: »Naš diferencial je v primerjavi s konkurenčnimi državami še prevelik.« Je pa tudi dejal, da je pesimist, češ da je devalvacija resda okrepila izvoz, da pa bo potem negativno vplivala na uvoz: »Obseg surovin se je povečal za 22,2 odstotka, to pa pomeni, da bomo prej ali slej začeli uvažati inflacijo.« Melzi je opozoril, da je treba industrijsko politiko istovetiti z učinkovitim delovanjem birokratskega in administrativnega aparata, »kajti drugače si ne bi mogli razlagati, zakaj so podjetja dobro uspevala ravno v času, ko so se finančna sredstva v državni blagajni zmanjšala«. Predsednik industrijcev je spregovoril tudi o Dinijevi vladi: označil jo je kot »čas premirja, kajti ob socialnih konfliktih je težko investirati«. Vsi udeleženci debate, ki jo je vodil deželni tajnik CGIL Paolo Pupulin, zaključil pa vsedržavni tajnik VValter Cerfeda, so poudarili nujo po industrijski strategiji, ki naj upošteva smernice Evropske zveze. Nesprejemljive strankarske bitke na plečih manjšine Na ponedeljkovem televizijskem pogovoru med novinarko Lidijo Hren in slovenskim predsednikom Milanom Kučanom je stekla beseda tudi o zamejskem gospodarstvu in Saftiju. Hrenova je, ko se je spravila na to temo, brez argumentiranja uporabila precej hude, če ne kar tožljive kvalifikacije, govoreč o Saftiju kot »monstrumu«, ki da ga je treba nadzorovati. Milan Kučan je tej »monstruozni« obtožbi oporekal, rekoč, da gre za vtis, ki se vriva v podzavest, ker gre za spolitiziran pristop k Saftiju. Po mnenju predsednika je Safti podjetje slovenskih zamejcev, ki v Sloveniji posluje v skladu z zakonom kot vsako drugo. Zanj zato veljajo taksna pravila in predpisi kot za vse druge. Nekaj podobnega velja tudi za govorenje o nepravilnostih, ki naj bi jih Safti zagrešil v Italiji, ter za postopke, v katerih se je znašel. Prav takšno govorenje in ravnanje (v Sloveniji) pa sta pripeljala do tega, »da je praktično postala vprašljiva gospodarska moč slovenske manjšine.« Osnovno stališče slovenskega predsednika je v obeh primerih jasno, načelno in utemeljeno: zakon velja za vse enako, vsi so pod- vrženi enakemu nadzoru in nihče ne more biti izjema. Prednost, ki jo ima Safti pred vrsto drugih korporacij, je v tem, da je skupaj s slovenskimi zamejskimi podjetji, ki so vključena vanj, v zadnjih dveh letih prestal izredno ostra preverjanja tako v Sloveniji kot v Italiji. Ne na tej ne na oni strani meje niso odkrili nič, kar bi utemeljevalo novinarkine hude kvalifikacije - nič mon-struoznega in nič kriminalnega. Res je sicer, da je bilo v Sloveniji napisanih mnogo člankov, da je bilo je več preiskav, da o številnih namigovanjih in natolcevanjih niti ne govorimo. Nikjer pa ni nobene formalno utemeljene kazenske ovadbe in obtožbe, kaj Sele sodbe sodišča. V pravni državi velja pravilo, da je vsakdo nedolžen, dokler ni obsojen. Pri Hrenovi se torej kot monstrum pojavlja podjetje, ki doslej ni bilo niti obdolženo, kaj šele, da bi ga obsodili. Preiskave na račun slovenskih manjšinj-skih podjetij v Italiji so se začele na temelju prijav iz Slovenije in so trajale več mesecev. Obdolžitve so bile hude: pranje umazanega denarja, prekupčevanje z mamili in orožjem. Hrenova in njeni prijatelji se v Sloveniji sicer še vedno lahko tolažijo, da so za Saftijem mogočni strici in Organizacija, ki naj bi s svojimi lovkami slovenskemu sodnemu aparatu preprečili odkrivanje »monstmoznosti«; zunaj slehernega dvoma pa mora biti za slehernega duševno Se neprizadetega človeka italijansko pravosodje, ki zagotovo nima nobenega razloga za to, da bi Slovence in njihove organizacije posebej milo obravnavalo. Preiskave so bile zato skrajno stroge in vse so pokazale, da Safti ni počel nečednosti. Rezultati teh preiskav so dokončni in neizpodbitni. Prijave, namigovanja, obtožbe iz Slovenije imajo jasno politično konotacijo in so ogrozile gospodarsko moč slovenske manjšine, ki politično slej ko prej ni enobarvna, marveč raznovrstna. Skoda, ki je povzročena, je škoda za zamejske Slovence vseh političnih opredelitev. Skoda pa je bila prizadeta tudi vsemu slovenskemu narodu in zato naj še enkrat povemo tudi tistim, ki tega za nobeno ceno nočejo slišati: strankarske bitke na plečih manjšine mejijo na narodno izdajo, škodijo nacionalnemu interesu in slabijo tako položaj manjšine kot tudi pozicijo Slovencev kot celote. Bogo Samsa Jutri v Čedadu predstavitev Trinkovega koledarja 1995 ČEDAD - V prostorih knjižnice Ivan Trinko v Čedadu (Ul. IX. Avgusta 8) bodo jutri predstavili publiki Trinkov koledar 1995. Ob navzočnosti nekaterih avtorjev bosta o knjigi spregovorila urednika Marino Vertovec in Živa Gruden. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi Jadranski koledar in Koledar Mohorjeve družbe. Začetek ob 18. uri. V soboto na Ravenci občni zbor društva Rozajanski dum REZIJA - V soboto, 28. januarja, ob 18.30 se bodo v kulturnem središču na Ravenci zbrali na rednem občnem zboru člani kulturnega društva Rozajanski dum. Skupščine se bo udeležilo kakih osemdeset članiv društva, ki bodo ocenili dosedanje delo ter spregovorili o pobudah, ki jih nameravajo uresničiti v letošnjem letu. (r.p.) KAJ VSE MORAMO VEDETI O NOVEM POKOJNINSKEM REŽIMU (Ne) združljivost pokojnine z delovnimi dohodki TRST - V zadnjih nekaj letih je stopilo v veljavo več zakonskih določil, ki urejajo (ne) združljivost pokojnine z delovnimi dohodki, ki izvirajo iz naslova odvisne oziroma samostojne dejavnosti. Ker so bili določeni različni časovni termini, se praviloma upošteva datum, ko je zavarovanec pridobil pogoje za upokojitev in ni pomembno, če se je po svoji izbiri odločil za kasnejšo upokojitev. Predviden je različen režim za starostne pokojnine in predčasne starostne upokojitve, različno težo pa imajo dohodki z ozirom na njihov izvor (od odvisnega ali samostojnega dela). DOHODKI OD SAMOSTOJNE DEJAVNOSTI- so v celoti združljivi s katerokoli pokojnino, za uveljavitev katere so obstajali pogoji do 31. decembra 1994. Ce pa bo samostojni delavec pridobil pogoje za upokojitev po 1. januarju 1995 mu bo pristojni zavod znižal pokojnino za 50 odstotkov zneska, ki presega vrednost minimalne pokojnine. Ce npr. pokojnina znaša 2 milijona, odbijemo najprej »minimalno« (626.450 lir), od razlike 1.373.550 lir pa si bo zavod zadržal polovico, se pravi 686.775 lir, tako da bo vrednost pripadajoče pokojnine padla na 1.313.225 lir. Upokojenec, ki ustvarja dohodek tudi od samostojne dejavnosti, bo moral odslej predložiti na pristojni pokojninski zavod kopijo davčne prijave do konca maja. DOHODKI OD ODVISNEGA DELA - V tem sklopu so predčasne starostne pokojnine (pred dopolnitvijo upokojitvene starosti) podvržene posebnemu režimu, ki se bistveno razlikuje od predpisov, ki urejujejo pravice starostnih in invalidskih upokojencev. a) Predčasna starostna pokojnina (»anzianita«) je povsem nezdružljiva z dohodki iz naslova odvisnega dela (prav zato je pogoj za pridobitev te vrste pokojnine prekinitev delovnega razmerja). Ta omejitev izjemoma ne velja za upokojence, ki sodelujejo pri namenskih projektih krajevnih uprav in drugih institucij za vključevanje ostarelih, ki opravljajo družbi koristne zadolžitve, oziroma ki so bili Se pred letom 1991 zaposleni pri evropskih skupnostih. Do konca leta 1994 se ni upošteval dohodek iz naslova odvisne kmečke dejavnosti in opravljanja družinskih opravil, medtem ko od letos dalje prepoved zaobjema tudi ta dva resorja. b) Starostna in invalidska pokojnina sta od 1. januarja 1994 le delno združljivi z dohodkom iz naslova odvisnega dela: skrbstveni zavod si zadrži polovico pokojninskega zneska, ki presega »minimalno« (626.450 lir). Ce pa dohodek izhaja iz samostojne dejavnosti, je imel upokojenec do 31. decembra 1994 pravico do neokrnjene pokojnine, medtem ko bodo na pokojninah, ki bodo dozorele po 1. januarju 1995, zadržali polovico zneska, ki presega 626.450 lir. Nezdružljivost ne velja v naslednjih specifičnih primerih: za zaposlene za določen čas (največ 50 dni na leto); če dohodek od samostojne oziroma odvisne dejavnosti ne presega zneska minimalne pokojnine; če so zaposleni pri krajevnih ustanovah s posebnimi zadolžitvami; če so nastopili službo pri evropskih skupnostih pred februarjem 1991. Na pokojninah, ki bodo dozorele od leta 1995 dalje, pa bodo ne glede na omenjene izjeme - zadržali polovico zneska, ki je višji od minimalne. (B) SKLAD MITJA C U K Kakšnega otroškega zdravnika izbrati Jelka Cvelbar Ko so otroci bolni, posebej ko so majhni in največkrat zbolijo na soboto, postane včasih problem otroškega zdravnika zelo pereč. Matere se ukvarjajo z izbiro pravega, starSi primerjajo svoje izkušnje z drugimi, jezijo se na zdravnika, ki ne pride na dom, zmrdujejo z glavo nad odgovori, ki jih dobijo in jih ne povsem zadovoljijo, kritični so do zdarvil in metod... Toda, kakšen naj bo pravi otroški zdravnik? Le strokovnjak? Človeško dostopen, razumen in sploh oseba, ki ji lahko zaupamo? Vprašanj in strahov je vsaj pri prvem otroku kar precej: ali morda ne je dovolj? Ali ne raste pravilno? Ali se ne razvija pravilno? Nenadna vročina ali nočno zbujanje s krikom terjata tudi iskanje odgovora pri otroškem zdravniku. Nekaj zanimivosti na to temo smo povzeli po nemški reviji Mein Kind und Ich, ki je objavila intervju s predsednikom Bavarskega združenja pediatrov dr. Berndom Simonom. Po njegovem mnenju je dober otroški zdravnik strokovnjak, ki dovolj sodobno obvlada zdravniško znanje in prakso in ima hkrati poseben občutek za otroke in veliko razumevanja do staršev. Dober otroški zdravnik mora torej imeti posebne sposobnosti za razumevanje človeka. Otroci namreč Se ne razumejo, zakaj so bolni, ali zakaj čutijo bolečino. Zdravnik jih mora zato pregledovati z veliko mero potrpežljivosti in zelo pazljivo. Postati mora otrokov prijatelj. Nikakor ne sme reagirati jezno ali užaljeno, če ga otrok zaradi strahu opraska ali ugrizne. Dr. Simon, ki je star 49 let, ima za nadvse pomembno, da se otroški zdravnik med pregledom pogovarja z malim pacientom naravnost in ne le nad njegovo glavo samo z materjo. Vse kretnje, ki jih počne med zdravniškim pregledom, naj otroku na primeren način obrazloži. Ce so otroci zelo majhni ali dojenčki je zelo pomembno, da jih ne pregleduje z ledenomrzlimi rokami. Tudi mah si seveda želi pogovora z njim in odgovorov na svoja vprašanja. Po možnosh naj dobi tako, da bo razumela. Vsak Se tako težaven strokovni medicinski izraz lahko prelijemo v navadno vsakdanjo govorico. Nekaterim materam se zdi, da jih otroški zdravnik prehitro odpravi. Po mnenju dr. Simona je pač naravno, da pride v zdravniških ambulantah do časovnih stisk. Navadno pa si zdravnik vedno vzame čas za krajši pogovor. Veliko bi pri tem pomagalo, ko bi si matere že doma zabeležile vprašanja, ki jih želijo postavih otroškemu zdravniku. Na tak način bi prihranile čas in jezo. Za sleherno bolezen ni potrebno dolgotrajno diagnosticiranje: v primeru bronhitisa ali odrgnine je diagnoza kaj hitra. Drugače je v primeru, ko vzroki obolenja niso takoj jasni. Takrat se je treba bolj vživeti v situacijo in primeru posvehti z večjim občutkom za okoliščine tudi več časa. Velikokrat gre za težave, ki so nastale zaradi otrokove duševne stiske. Morda se mu je rodil bratec ali sestrica, morda občuti navzočnost starejšega brata kot pritisk, morda gre za neprimerno sožitje v otroškem vrtcu ali za ločitev staršev. V takih primerih imajo otroški zdravniki le malo razpoznavnih elementov na razpolago, posebej če izhajajo le iz svojega Studija. Sleherni zdravnik si zgradi sposobnost razpoznavanja takih vzrokov le na osnovi svojih lastnih izkušenj v vsakdanji praksi. Tedaj se nauči biti pozoren na tiste signale, ki opozarjajo na vzroke obolenja. Tudi zaradi tega, ker je materam velikokrat nerodno govorih o nekaterih problemih in mora zato sam zdravnik postavljati primerna vprašanja, ko opazi pri otroku vzrok za bolezen v duševni stiski. Starši mnogokrat kritizirajo dejstvo, da moraš največkrat v čakalnici otroškega zdravnika presedeti preveč časa. Dr. Simon meni, da moramo vsekakor biti pripravljeni počakah eno uro - več vi bilo seveda neprimerno - kajti v otroških zdravniških čakalnicah prihajajo velikokrat nenapovedano otroci z vročino, ki jih zdravnik nikakor ne more in ne sme odsloviti. Kar se hče predpisovanja zdravil, naj se starsi odločijo za tip medicine, kateremu bolj zaupajo. Nekateri so za klasično medicino, drugi za alternativne metode, kot so homeopahja, naravna medicina in podobno. Tudi z zdravnikom, ki ni naklonjen alternativni medicini, se človek lahko pogovori, pomembno pa je, da mati dobro razume, zakaj je neko zdravilo v resnici potrebno. Na vprašanje, zakaj otroški zdravniki neradi prihajajo na dom, odgovarja dr. Simon takole: z medicinskega stališča to ni potrebno. Najbolje lahko zdravnik pregleda malega pacienta v ambulanti, kajti pri domačem pregledu nosi s seboj samo najnujnejše. Zato nudijo tisti zdravniki, ki opravljajo preglede tudi na domu, predvsem poseben servis staršem bolnih otrok. Ce pa starši s svojim pediatrom niso zadovoljni je najbolje, da se z njim pogovorijo o tem, kar jih moti. Ce pa se jim zdi, da ni strokovno dovolj sposoben, potem je po mnenju nemškega strokovnjaka najbolje, da zamenjajo zdravnika in gredo k nekomu, ki mu bolj zaupajo. Četrtek, 26. januarja 1995 I v JAVNE FINANCE / OCENE IN NASVETI MEDNARODNE ORGANIZACIJE OECD razočaran nad zadnjim manevrom Nujno hitro ukrepanje, toda s posluhom za pravičnost RIM - Zadnji manever za sancijo javnih financ je bil razočarujoč, zato bo nova vlada morala nujno pohiteti in sprejeti nove ukrepe za omejitev državnih izdatkov. Ocena prihaja od odgovornega za Italijo pri OECD, Axela Mittelstadta, ki se je včeraj udeležil predstavitve letnega poročila odbora za gospodarstvo in delo CNEL. Mittelstadt pa je ob tem posebej opozoril, da bo beba sanacijo izvajati s »pravični-nu posegi«, saj rešitev problemov javnega primanjkljaja ni mogoča brez konsenza javnega mnenja. Ugledni predstavnik organizacije OCSE je v svojem Posegu opozoril, da bi v sedanjih razmerah vsaka nepotrebna zamuda pri sprejemanju ukrepov za sanacijo utegnila voditi v začarani krog, v katerem bi nenehno prekipevanje javnega primanjkljaja višalo obrestne mere in z njimi izdatke za dolg, to pa bi se odrazilo v Padanju vrednosti lire in v naraščanju inflacije. Razvoj italijanskega položaja je bil Po Mittelstadtovih besedah tako negativen, da bi se v primeru, ko bi morali danes ponoviti zadnja makroekonomska predvidevanja za Italijo (zaključena so bila oktobra lani z naslednjimi Številkami: stopnja rasti BDP letos 2,7% in leta 1996 2,9%, javnega primanjkljaja 9,1% oziroma 7,8%, kratko-rocnih obrestnih stopenj 8,5% oziroma 9% in stopnje brezposelnosti 11,2% oziroma 11%), nedvomno po- slabšala. Zaradi razvrednotenja lire, podražitve denarja in zaradi finančnega zakona (ki je bil na koncu manj ambiciozen od predvidenega) bi bila namreč stopnja optimizma glede davčne konsolidacije in prilagoditve inflacijskega gibanja evropskemu povprečju odločno nižja. Razlogi za zadnje poslabšanje glavnih finančnih spremenljivk so bifi pohtic-na nestabilnost, izguba zaupanja v tujini zaradi ne-sprejema strukturnih sanacijskih ukrepov in zaskrbljujoče prebuajnje inflacij- skega pritiska, je pojasnil Mibelstadt, za katerega obstaja tudi očitna vez med zaupanjem v italijansko ekonomsko politiko in razliko med italijanskimi in nemškimi obrestnimi merami. Kot zadnji primer v tem smislu je predstavnik OECD navedel bilančni manever 1993, ki je po zaslugi resnih strukturnih ukrepov spremenil primarni bilančni rezultat (torej brez izdatkov za obresti) iz pasivnega v aktivni. Razočarujoči rezultati zadnjega manevra pa so po Mittelstadtovem pre- pričanju posledica dejstva, da je bila predlanska recesija globlja od previdevanj, da je Berlusconijeva vlada umaknila nekatere ukrepe za omejevanje javne porabe, da so se zvišale obbresti na javni dolg in da je prišlo do izrednih potreb zaradi poplav v Piemontu. V takem položaju so za OECD potrebni strukturni ukrepi širokega dometa, po možnosti na področju primarnih izdatkov, vendar, kot rečeno, z upoštevanjem socialne pravičnosti, in to posebej na pokojninskem področju. Braselj odobril program B5 za kmetijski razvoj v FJK TRST - Evropski komisar za kmetijstvo Rene Steichen je te dni podpisal sklep o odbritvi programa »Cilj 5B« za Furlanijo-Julijhsko krajino. Zelena luč za ta pomembni evropski program, ki zadeva kmetijstvo v naši deželi, se je prižgala le nekaj časa potem, ko so bili odobreni programi evropskega »Cilja 2«, nanašajoči se na območja v industrijskem zatonu. Bruseljske odločitve so bile v Fur-laniji-Julijski krajini seveda sprejete z velikim zadovoljstvom, saj bodo imele veliko težo pri prizadevanjih za relan-siranje deželnega gospodarstva. Deželna vlada poudarja velik pomen, ki ga bo program »Cilj 5B« imel za primarni sektor v dežeb in še posebej za višinska območja. Program zajema 104 občine v videmski in pordenonski pokrajini, v celoti pa jih pokriva 60, kar pomeni 5 odstotkov deželnega ozemlja, na katerem živi 220 tisoč prebivalcev ali 18 odstotkov vsega deželnega prebivalstva. Sedaj je torej na potezi Dežela, ki bo morala poskrbeti za cim boljšo uporabo razpoložljivih sredstev, namenjenih v prvi vrsti razvoju ruralnih območij in zaposlovanju. Nepričakovano negativna reakcija finančnih trgov na zaupnico Dinijevi vladi RIM - Široka zaupnica Dinijevi vladi ni pomirib lire, ki je izgubila nov teren v razmerju z marko, niti borznega trga, na katerega se je vrnila negotovost. Na liro je nedvomno vphval negativen potek na borzi in na trgu državnih vrednotnic, v zaupnico pa je bil menjalni trg po vsem sodec tako prepričan, da je njen pozitiven učinek že absorbiral. Po mnenju menjalnih agentov pa je menjave hromila negotovst o trdnosti parlamentarne podpore, na katero naj bi naletela Di-nijeva vlada, zato naj bi se v prihodnjih dneh popravil. Drugi motilni dejavnik za liro je bila šibkost ameriškega dolarja in pričakovanje za odločitve o obrestnih merah, ki naj bi jih sprejela ameriška Fe-deral Reserve 31. januarja. Trgi pričakujejo skromno povišanje stopenj, kar bi sicer ugodno vplivalo na investicije, vendar zelenemu bankovcu ne bi pomagalo k okrepitvi. Na področju italijanskega bankovca gre omeniti tudi včerajšnje opozorilo generalnega tajnika za ekonomsko načrtovanje Corrada Fiaccaventa, ki je prepričan, da bo Italija brez okrepitve lire avtomatično uvažala inflacijo. Od tod tudi opozorilo vladi, naj se ob oblikovanju novega manevra izogiba pretiranemu višanju posrednih davkov (IVA ipd.), ki bi povzročili cenovno rast. Nepričakovani negativni sestanek na milanski borzi (Mibtel -1, 77%) je presenetil tudi same operaterje, ki so upali, da bo zaupnica novi vladi odpravila negotovost in celo sprožila naval na italijanske vrednotnice. 270 vzdržanih glasov bivše vladne večine pa je imelo očitno svojo težo, ki ni odpravila bojazni za nadaljevanje politične nestabilnosti. Res mesto blagostanja? TRST - Na tržaški Trgovinski zbornici bodo danes ob 11.30 predstavili rezultate raziskave z naslovom »Kazalci gospodarskega blagostanja v pokrajinah in primer Trsta«, ki jo je zbornica naročila profesorju Silviu Or-viatiju. Zamisel o raziskavi se je porodila ob ponavljajočih se podobnih statističnih analizah za vso državo, iz katerih je tržaška pokrajina vztrajno izhajala kot ena tistih, kjer je blagostanje doma... Tržačani tega udobja žal nikjer ne vidijo, zato je zbornica želela preveriti kriterije, na osnovi katerih analisti prihajajo do tako spodbudnih zaključkov. Do kakšnih rezultatov je prišel prof. Orviati, bomo torej izvedeli danes. PRIVATIZACIJE / ŠVICARSKI KAPITAL ZA VERIGO AUTOGR1LL Vrata za vdor švicarskih izdelkov v Italijo? Grupa Moevenpick se najbrž ne bo zadovoljila samo z upravljanjem okrepčevalnic TREVISO - Kdor je potoval po avtocestah zahodne Evropi, je posebno v Švici in Nemčiji na okrepčevalnicah opazil ime Moevenpick. Napis z hkom galeba je viden tudi v središčih nekaterih mest. Z njim so označene zajtrkovalnice, v katerih lahko na hitro kaj pojemo, jedi pa so pripravljene na evropski način, za okuse Evropejcev. Ne gre torej za hitre okrepčevalnice ameriškega tipa, ki so se zelo razširile tudi v Evropi in v katere zahajajo predvsem mladi ljudje. Zakaj govorimo o Moeven-picku? Lansko jesen je ta švicarska finančna družba stopila tudi na italijanska tla. Z grapama Be-netton in Del Vecchio je od države kupila mrežo okrepčevalnic na italijanskih avtocestah in supermarkete GS. Dobro obveščeni finančni krogi sicer trdijo, da bo kaj kmalu prišlo do sprememb v tej trojni navezi. Moevenpicka namreč samopostrežne trgovine ne zanimajo, ampak hoče biti prisoten, morda tudi okrepiti svojo finančno udeležbo v verigi Avto-grill. Na tem področju so namreč Švicarji doma, ponašajo se z odličnimi izkušnjami. Zgodba te družbe se začenja leta 1948. Takrat je mladi Švicar Ueli Prager sklenil odpreti hitro restavracijo, kjer naj bi bile cene kar najbolj dostopne za vsak žep. To naj ne bi bila restavracija klasičnega tipa, saj bi vanjo lahko prišel kdorkoli, tudi nekonvencionalno oblečena oseba, ki bi želela kaj hitrega pod zob. Prvi lokal je Prager odprl v Claridenhofu v Zii-richu, kmalu pa jih je razširil v druga švicarska mesta, potem pa čez mejo v Nemčijo, Belgijo in na Nizozemsko. Predlanskim je Moevenpick fakturiral 1.235 milijonov švicarskih frankov (približno 1.500 milijard lir). V petnajstih švicarskih mestih ima 90 lokalov, na švicarskih avtocestah pa 17 velikih ok-repčevalnih središč. Odprti so od 6. do 23. ure, poleti tudi dlje v noč. Poleg tega so v svoj sklop vzeli tudi tovarne. Svojo znamko imajo na kavi, sladoledu, ribjih konzervah itd. Na trgih so prisotni z več znamkami: Moevenpick, Silberkugel, Condy, Marche, Jolje Ville, Cadett. Imajo tudi ladjo za rečno plovbo na Renu in hotele. Grapa daje delo 14 tisoč osebam. V restavracijah je na voljo 33 ti- soč sedežev, v hotelih in prenočiščih ob avtocestah pa 6.500 ležišč. Hotele imajo v Nemčiji, Egiptu, Saudovi Arabiji, Belgiji, na Kitajskem, v Jemenu, Turčiji in na Nizozemskem. Velikih hotelov je 141, sedaj pa gradijo še dva, v Pragi in na Nizozemskem. Načina poslovanja v italijanskih avtocestnih okrepčevalnicah vsaj za sedaj ne bodo spreminjali, saj so navade Italijanov na potovanju precej drugačne od tistih v severnoevropskih državah. Auto-grillov je nekaj sto. V nekaterih je državna družba Sme restavracije oddala v najem raznih italijanskim tvrdkam. Vprašanje je, ali bodo te razlike ostale, ali pa jih bodo poenotili. Nekaj pa je na dlani: Švicarji se ne bodo zadovoljili samo z investicijo in vnovčevanjem dobičkov. Brez dvoma bodo sčasoma začeli v teh okrepčevalnicah prodajati blago, ki ga proizvajajo v svojih tovarnah. Ni izključeno, da bo njihov dragi korak usmerjen v osvojitev kakšne že obstoječe mreže samopostrežnih restavracij ali pa v ustanovitev nove mreže na tem področju. Marko VValtritsch LIRA ČET PET PON TOR SRE 1611j6 1599,0 1585,9 1583,0 1586,7 Novi CCT za plačilo davčnih kreditov RIM - Zakladno ministrstvo je odredilo emisijo četrte transe petletnih državnih zadolžnic CCT, s katerimi bo država odplačala davčne kredite podjetij, ki presegajo 100 milijonov lir. Odlok zakladnega ministra, ki je bil včeraj objavljen v uradnem listu, določa izdajo CCT za 88 milijard lir, ki jih bo prejelo 111 davkoplačevalcev. Skupna vrednost z državnimi vrednotnicami odplačanih davčnih kreditov se bo s to četrto tranšo povečala na 3.935 milijard lir, letna obrestna mera tokratnih CCT pa bo znašala 12,5 odstotka. NOVICE Neizterljivi bančni krediti se umirjajo RIM - Neizterljivi krediti, zaradi katerih trpijo ita-lijanske banke, so v zadnjem četrtletju lani upoča-snili svoj tek navzgor (oktobra se je stopnja rasti prvič znižala na 25,4 odstotka, potem ko je septembra znašala 27,2 odstotka), vendar to še ne pomeni, da se je trend preobrnil v pozitivno smer. Po podatkih, ki jih je včeraj objavila bančna zveza ABI, je tveganje nevračanja podeljenih kreditov še vedno glavna težava, ki tare domači bančni sistem, saj pri tem niso upoštevani težko izterljivi krediti in takšni, ki so zapadli pred manj kot šest meseci. Deželni Mediocredito se zavzema za deželno banko za srednjeročno kreditiranje VIDEM - Predsednik deželnega kreditnega zavoda Mediocredito Alessio Pasquantonio je predlagal ustanovitev neke vrste deželne banke za srednjeročno kreditiranje (Mediobanca), ki bi bila sposobna poslovati v širšem obsegu in tudi s tujino. Po njegovih besedah bi bila taka banka sredstvo za uravnovešen razvoj, saj bi imela premoženje in finančne instrumente, ki jih ne more ponuditi nobena banka ah finančna ustanova, to pa pomeni, da bi lahko veliko učinkoviteje podpirala podjetniški razvoj. Za uresničitev svojega predloga je Pasquan-tonio nakazal tudi metodo, po kateri naj bi do Me-diobance prišli z združitvijo Mediocredita in finančne družbe Friuha, kasneje pa še pordenonske dražbe Finest, ki bi omogočila poslovanje s tujino. Pred koncem junija »nasdaq« tudi v Italiji RIM - Tako imenovani nasdaq, telematski borzni trg za mala in srednja podjetja, naj bi začel delovati v Italiji pred koncem junija. Zagotovilo prihaja iz Confindustrie, ki je napovedala, da bodo pravilnik nove borze, ki ga pripravljajo z zvezo trgovinskih zbornic in združenjem bank, predstavili že sredi februarja. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.HJBLIANg V FRANKFURT j^ONDON j^UNCHEN piANBUL [yj0SKYQ J^OPENHAGEN pARIZ JJIM gKOPIE gPLIT JIRAN0 pUNAJ ^tiRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 DIVAČA / POMANJKLJIVOSTI GRADNJE ODSEKA AC Vsa opozorila so kot bob ob steno Prisiljeni bodo sprožiti postopek zo prekinitev del Postojnski župan je na nedavnem posvetu primorskih poslancev in županov vseh primorskih občin v Novi Gorici opozoril na pomanjkljivost sedanjega načrta gradnje avtocestnega odseka Razdrto-Cebulovica, pri čemer je bil prezrt priljuček Razdrto. Ta naj bi omogočal povezavo sedanjega cestnega omrežja z avtocestnim. Na Razdrtem je res predviden odcep proti Novi Gorici oziroma Vrtojbi, vendar prehod na avtocesto ne bo možen. Podoben primer je tudi pri Divači, kjer naj bi bil v načrtu le odcep avtoceste proti Sežani oziroma Femeticem in proti Kopru. Zupana občin Divača in Postojnasta zato odboru DZ za infrastrukturo in razvoj napisala pismo, s katerim ga opozarjata na opisano pomanjkljivost in dajeta pobudo, naj začne postopek za vključitev gradnje priključka pri Razdrtem. Svojo pobudo utemeljujeta z naslednjimi argumenti: Razdrto je bilo vedno križišče pomembnih mednarodnih poti proti zahodu. Ob teh poteh so se razvila središča, kot so Postojna, Hmše-vje, Razdrto, Senožeče in dru- ga. Z izgubo prometnih tokov bodo ta naselja nazadovala, promet, ki jim je vedno dajal zaslužek, jih bo obšel, zaradi tega pa bodo propadle bencinske črpalke in servisi, gostinska ponudba, trgovina in še vse drugo, kar je nastalo in se razvijalo na račun prometa. Ob tem bo veliko ljudi ostalo brez zaposbtve, spremenila se bo podoba teh krajev, mladi pa bodo Sli iskat delo drugam. Divaški župan je napisal Se eno pismo, s katerim je opozoril na Se nekaj nepravilnosti in neizpolnjenih obljub DARS-a. Gre za vsaj šest zadev, ki občane zelo motijo in ki jih je DARS dolžan opraviti, pa se z njimi ne ukvarja preveč resno. To so predvsem ureditev dela lokalnih poti, ki jih je avtocesta prekinila, deponije materiala, pogozditev terena, dostopi do posameznih parcel in domačij itd. Žal so bila vsa dosedanja opozorila bob ob steno. Se več: DARS se na nobeno pismo ni odzval. V zadnjem pismu je župan Wojtkovszky napisal: »Ker se gradnja avtoceste nezadržno bliža koncu in je časa za reševanje tega, kar zahtevamo v Divači, vedno manj, od vas pa ne dobimo nobenega pisnega zagotovila, kako boste na te probleme reagirali, bomo prisiljeni sprožiti postopek za prekinitev del na avtocesti.« Vojko Cuder VIPAVA / AGROIND. »VIPAVA 1894« Zadruga nima izgub Zadruga očita Agroindu, da ni upošteval predloga lastninjenja Kmetijska zadruga Vipava, ki je nastala s preoblikovanjem nekdanje TOK Kooperacije KK Vipava, je namenila novinarsko konferenco predvsem demantijem netočnosti v nekaterih medijih. Ti so pisah o izgubi zadruge, čeprav to ne drži. Novinarjem je predstavila tudi svoj model lastninjenja podjetja Agroind. 'Vipava 1894’, katerega približno 35 odstotni delničar bo. Zadruga Vipava in ostale naj bi po njem dobile petdesetodstotni delež, ostalih petdeset odstotkov pa naj bi skozi notranji odkup dobili zaposleni in upokojenci ter kmetje kot fizične osebe, ki bi s kupnino izločili državo. Podjetje pa je predlagalo približno enake upravljalske deleže vseh zadrug in zaposlenih, kar bi pomenilo uravnoteženo odločanje, država pa bi imela najmanjši, nujni delež. Kmetijska zadruga Vipava je obdolžila podjetje, da bo 310 ha, ki jih je prevzelo od družbenega podjetja Agro Gorica da bi si zagotovilo surovino, spremenilo kapitalsko sestavo in deleže, obremenjevalo pa naj bi tudi bodoče poslovanje. Predstavniki zadruge so tudi zanikali pravno nasledstvo vipavski kleti, Vinogradniško zadrugo Vipava pa so obdolžili nelojalne konkurence. Predlagali so tudi združevanje zadružnikov na Vipavskem in sodelovanje pri upravljanju in vračanju zadružnega premoženja. Očitno se z lastninjenjem stara nasprotja med podjetjem, katerega solastniki bodo do 45 odstotkov postale zadruge, in predvsem KZ Vipava, zaostrujejo. Upati je, da ne na škodo tržne uspešnosti doline. Artur Lipovž NOVICE S PRIMORSKE Zimski glasbeni večeri BOVEC - V drugem konecertu iz cikla Zimski glasbeni večeri, ki jih prirejata ZKO Tolmin in Kulturni dom Bovec ob sponzorstvu novogoriškega Hita, Zavarovalnice Triglav d.d. Nova Gorica in TD Bovec, bosta jutri ob 20. uri v kulturnem domu nastopila Tomaž Lorenz in Jerko Novak. Tri kulturne prireditve AJDOVŠČINA - V tem kraju se bodo v naslednjih dneh zgodile kar tri kulturne prireditve. Jutri ob 18. uri bodo v Lavričevi knjižnici predstavili pesniško zbirko Jurija Paljka Nemir. Predstavil jo bo Otmar Cr-nilogar. V soboto ob 20. uri pa ZKO Ajdovščina v Pilonovi galeriji prireja koncert komornega ansambla štirih flavt Flavte brez meja, v katerem nastopajo Maša Bertok-Duh, Vesna Jan, Nataša Paklar in Karolina Santl-Zupan. Tretja kulturna prireditev pa bo v torek ob 17. uri v Lavričevi knjižnici. Ta ustanova in Založba lipa iz Kopra bosta predstavili slikanivco Začarana hiša in druge istrske pravljice, kakor sta jih priredila pisatelj Marjan Tomšič in slikarka Silva Karun. Večer v Odeonu NOVA GORICA - Odeon je zelo znana diskoteka, ki pa ne skrbi le za plesne večere, temveč se v njej dogaja še marsikaj drugega. Prireja na primer večere namenjene športu, plesu, glasbi itd. Takšen večer bo tudi danes, namenjen pa bo podehtvi priznanj Športne zveze Nova Gorica in Bloudkovih značk najbolj zaslužnim novogoriškim športnikom in športnim organizatorjem ter podelitvi priznanj Triatlonske zveze Slovenije. Med prejemniki bo tudi Nataša Na-krst-Kosmač, ki je bila lani razglašena za najboljšo športnico Primorske. Za živahno razpoloženje bo poskrbela popularna skupina Agropop, prireditev pa bo vodila novogoriška radijska napovedovalka Zdenka Tomulič. Prireditev se bo začela ob 19.30. Novice zbral Vojko Cuder ________PIRAN / SEJA OBČINSKEGA SVETA Na današnji seji bodo svetniki volili člane odborov in imenovali sekretarja sveta Občinski svetniki se bodo danes sesli na drugi seji. Na dnevnem redu imajo osnutek odloka o začasni organizaciji občinske uprave, imenovanje sekretarja sveta, izvohtev osmih odborov in ustanovitev komisije za vprašanja italijanske narodnosti. Obravnavah bodo še probleme glede preselitve mestnega arhiva, informacijo o upravnih odborih javnih podjetij, odločah pa bodo tudi o soglasju k najetju dolgoročnega kredita za naložbo v čistilno napravo. ____________POSTOJNA / SEJA SVETA_____________ Še brez začasnega poslovnika Zaradi nesoglasij o pravilih glasovanja so se znašli v slepi ulici Drugo sejo postojnskega občinskega sveta je spremljalo kup zapletov in nesoglasij o proceduralnih zadevah. Svetniki in župan, ki je sejo vodil, se niso mogli zediniti niti o tem, kakšna večina je potrebna za sprejem amandmajev k poslovniku, zato kljub glasovanju o amandmajih in poslovniku v celoti ni bilo jasno, ah je ta dokument sprejet ah ne. Prve naloge KOBARID - Občinski svet v Kobaridu je imel drugo sejo. Treba je bilo marsikaj razjasniti, saj so se občinski svetniki odločali o pomembnih zadevah, potrebnih za nadaljnje operativno delo novoustanovljene občine. Najprej so sprejeli statutarni sklep o začasni organiziranosti kobariške občine. Za predsednika občinskega sveta je bil izbran diplomirani inženir Pavel Sivec, za podpredsednika pa Mitja Volarič. Izvolili so tudi člane odbora za gospodarstvo in negospodarstvo. Svet je na seji izvolil tudi nadzorni odbor in imenoval komisijo za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta. Imenoval je tudi tajnika občinske uprave, ki bo obenem tudi tajnik občinskega sveta. Posebno skrbno so izbrati člana za komisijo, ki bo v naslednjih mesecih urejala medsebojne premoženjske in pravne zadeve pri razdelitvi premoženja nekdanje skupne občine Tolmin. Najbolj se je zatikalo pri vprašanjih v zvezi z ukinitvijo sklada stavbnih zemljišč nekdanje občine Tolmin in z ustanovitvijo podobnega sklada za občino Kobarid. Ko-baridci so glede tega pohiteti in že ustanovili odbor ter izbrali predsednika, ki bo poslej vodil ta sklad. Prav tako so se na seji dogovorili o nadomestilih za neprofesionalno opravljanje občinskih funkcij za župana in druge funkcionarje. Prva neposredna naloga, ki »se bo videla tudi navzven« je soglasje za gradnjo trafopostaje v Starem selu. (V. C.) Kot v nekaterih drugih občinah se je tudi v Piranu zaostrilo vprašanje o razmejitvi pristojnosti med državno in občinsko upravo. Tu gre predvsem za vprašanje, katera od obeh uprav bo vodila upravne postopke v zvezi s posegi v prostor, med katere sodi tudi izdajanje lokacijskih, gradbenih in podobnih do- Kot je na nedavnih pogovorih s predstavniki občine povedal Niko Zibret, odgovoren za naložbe v ministrstvu, bo to zagotovilo polovico potrebnega denarja za predvidena dela, ostalo polovico pa bo morala prispevati občina. Tako naj bi do leta 1999 v bistriški občini dogradili kar tri šolske stavbe, ki jih pestijo največje prostorske težave. Prva, ki se že dograjuje, je OS Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Gre za izgradnjo povezovalnega trakta med tremi, med seboj ločenimi deti, v katerem bodo jedilnica, knjižnica in nekaj novih učilnic. Z deli so začeti v septembra, končati pa naj bi jih v letošnjem letu. Doslej so vložiti voljenj. Kot je v Piranu že navada, je tudi to vprašanje spolitizirano in ima v ozadju igro za moč, vpliv in oblast dveh vodilnih strank - ZLSD, ki ji pripada Zupan, in LDS, ki ima zdaj v občinskem svetu nekoliko večji vpliv. Tako je pričakovati, da bo razprava živahna in ostra. Tudi volitve članov približno 80 milijonov tolarjev, letošnja vlaganja pa ocenjujejo na 100 milijonov tolarjev. Ministrstvo je svoj polovični prispevek za lani zago- tovilo, polovico, 50 milijonov, pa bo premaknilo tudi letos. Prav toliko denarja pa bo morala v proračunu poiskati tudi občina. Za dokon- odborov občinskega sveta bodo zanimive, saj je vsaka politična stranka zainteresirana, da pridejo v odbore njeni ljudje; po statutarnem sklepu so pomembnejši odbori le petčlanski, razen nadzornega, ki bo imel sedem članov. Zato bo usklajevanje gotovo težavno. Kandidature bodo predstavljene Sele na seji. Komisija za vprašanja italijanske narodnosti bo oblikovana enakopravno; v njej bodo trije pripadniki manjšine, ki jih imenuje svet narodnostne skupnosti, in trije člani, ki jih imenuje občinski svet. Boris Vuk čno ureditev športne dvorane in okolice šole, ki so jo postopno začeli graditi že v začetku 80. let, pa bi potrebovati še nadaljnih 60 milijonov tolarjev. V letih 1996 in 1997 bo prišla na vrsto OS Podgora Kuteževo. Ta je namreč edina v občini z dvoizmenskim poukom. Načrti predvidevajo dograditev učilnic in telovadnice. Zadnja pa bo prišla na vrsto jelšanska šola, kjer jih prav tako pesti prostorska stiska. Mateja Godejša Na predlog svetnika Stanka Markovčiča (LDS) so nato svetniki imenovati komisijo, ki bo do naslednje seje pripravila kompromisno vsebino začasnega poslovnika, s čimer bo ta občinski organ sploh lahko normalno delal. Brez poslovnika svetniki tudi niso mogli imenovati sekretarja sveta. Najbolj sporna člena poslovnika, h katerima sta skupini svetnikov vložiti tudi amandma, sta bili dolo- čili o vodenju sej sveta ter o imenovanju sekretarja. Skupina svetnikov iz vrst LDS, ZLSD, SNS in ZZP je predlagala spremembo predloga poslovnika, po kateri naj bi seje sveta vodil predsednik, ki ga skupaj s podpredsednikom izvolijo izmed članov. Draga stran, ki jo je zastopal Zvone Černač (SKD), pa je vztrajala pri predlogu poslovnika, ki je določal, da je na čelu sveta župan. Župan Josip Bajc je moral svetnike kar nekajkrat opozoriti, da predlagani sklepi niso v skladu z zakonodajo, kar pa so mu nekateri očitali, češ da naj zakonitost sklepov ugotavlja kasneje in jih, če bo potrebno, razveljavi. Eden izmed takih predlogov je bil amandma Zvoneta Černača, naj svet odločitve sprejema z dvotretjinsko večino. Da so svoje delo svetniki vzeli resno, so pokazali pri pobudah in vprašanjih. Teh so zastaviti kar cel kup in novemu županu, ki bo svojo funkcijo sicer opravljal profesionalno, naložiti že na začetku precej dela. Mateja Godejša Novi avtomobili za nove občinske funkcionarje NOVA GORICA - Nekdanja novogoriška občina je »razpadla« na štiri nove: mestno občino Nova Gorica, občino Kanal, Brda in Miren-Kostanjevica. Čeprav se delitev premoženja nekdanje skupne občine še ni začela, se je včeraj zgodil enkraten dogodek: trem novim občinam je župan mestne občine Črtomir Špacapan izročil ključe treh "novih avtomobilov, ki jih bodo uporabljati občinski funkcionarji. Bele renaulte 19 so v imenu svojih občin prevzeti njihovi župani: Zoran Madon za občino Kanal, Franc Mužič za občino Brda in Martin Zlatko Marušič za občino Miren-Kostanjevica. Od kod denar za nakup? Iz neporabljenega dela skupnega proračuna za lansko leto v občini Nova Gorica. Na posebni tiskovni konferenci so Zupani vseh štirih »goriških« občin povedali, da bodo sodelovati na vseh področjih, kjer je sodelovanje potrebno in kjer bi jih v manjših občinah lahko ustavili preveliki (predvsem) finančni problemi. Vse štiri občine bodo lahko v letu 1995 porabile 1.650 milijonov tolarjev. Mestna občina naj bi dobila 79 odstotkov te vsote, ostale tri pa le približno sedem odstotkov vsaka... Tekst in Mo: Vojko Cuder ILIRSKA BISTRICA / NALOŽBE V ŠOLSTVO Do konca stoletja bodo dogradili tri šole Pri tem bo na pomoč priskočila tudi država Po zadnjih pogovorih predstavnikov občine, šol in ministrstva za šolstvo in šport pa je za njihovo uresničitev tudi precej možnosti, saj naj bi država pri obnovi oziroma dograditvi šolskih objektov priskočila na pomoč. Po zagotovilih ministrstva se jim v bistriški občini ni treba bati odpravljanja podeželskih šol zaradi občutnega upadanja števila učenčev. Cilj ministrstva bo namreč tudi v prihodnje ohraniti vsako Solo, pa Čeprav z minimalnim številom uCencev, saj šole v demograjsko ogroženih območjih pomenijo pomemben del življenja kraja. V tej občini je poleg dveh bistriških šol še pet osemletk Te šole imajo skupaj le nekaj več kot 500 uCencev, toliko kot obe mestni. Vse podeželske šole pa imajo pod svojo straha še enoto vrtca. Svet LDS sprejel aneks h koalicijski pogodbi LJUBLJANA - Svet LDS je včeraj z veliko večino glasov sprejel dodatek h koalicijski pogodbi med Liberalno demokracijo Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati. Člani sveta LDS so podprli tudi pobudo Združene liste socialnih demokratov, da pride do pogovorov o enotni koalicijski pogodbi. Čeprav je svet SKD v torek zvečer ugotovil, da osnutek aneksa ni uravnotežen, kot je včeraj povedal predsednik' sveta, LDS ni ovir, da danes ne bi prišlo do podpisa omenjenega aneksa, ki lahko služi kot osnova za nadaljnje pogovore. Predsednik sveta SKD Izidor Rejc je v pismu LDS zapisal, da svet SKD predlaga, da se v osnutek aneksa zapise, da je podpredsednik vlade tudi koordinator gospodarskih resorjev, da minister za ekonomske odnose in razvoj predlaga vsaj enega državnega sekretarja, da SKD pripada tudi mesto državnega sekretarja za Šolstvo in šport ter predsedovanje odboru za mednarodne odnose. KrSčanski demokrati tudi menijo, da je treba do obravnave proračuna v državnem zboru uskladiti tudi programsko prilogo, v kateri se obe stranki zavzemata za gospodarsko in socialno politiko, ki bo podpirala trden denar, gospodarsko rast, zmanjševanje javne porabe in brezposelnosti. Podpisnici naj bi se tudi zavzemali za politiko dobrega sosedstva in vključevanje Slovenije v EZ s Tajnik ZLSD Dušan Kumer: Stvar ni več tako preprosta Zakaj ste se v ZLSD odločili za pismo predsedniku vlade? 2e v začetku razreševanja konflikta med LDS in SKD smo izrekli dve stališči: rešitev naj zagotovi obstoj velike koalicije in menjava ministrstev naj zajema samo ministrstva, ki pripadajo tema dvema strankama. Vse, kar presega ti dve točki, je za ZLSD nesprejemljivo. S čim sta obe stranki zašli na polje ZLSD? Mejo sta prestopili s program-sko-vsebinsko spremembo koalicijske pogodbe med LDS in SKD. Saj dvostransko spreminjata politiko vlade, česar pa, dokler smo mi v vladi, ne moreta storiti. Kaj pa kadrovsko? Tudi kadrovskih rešitev ne mo- reta sprejemati na račun ministrstev, ki pripadajo ZLSD. Kadrovske rešitve v parlamentu niso stvar dodatka koalicijske pogodbe. V parlamentu je namreč treba zagotoviti enakomerno zastopanost vseh parlamentarnih strank. Zato mesto predsednika odbora za mednarodne odnose ne more biti točka dodatka h koalicijski pogodbi med LDS in SKD. To se lahko dogovorimo le s skupnim dogovorom vseh treh vladnih strank. Kaj torej zahtevate? V pismu zahtevamo, da se, če bo prišlo do vsebinske spremembe koalicijske pogodbe, pogovorimo tudi o točkah, ki so pomembne za ZLSD. V nasprotnem primeru se bo predsedstvo ZLSD odločilo o nadaljnjem obstoju ZLSD v koaliciji. Zahteva- mo tudi, da se Se pred glasovanjem o dveh novih ministrih določi rok, do katerega bomo podpisali enotno koalicijsko pogodbo. (MIG) hitrostjo srednjeevropskih držav, uskladili naj bi družinsko politiko, stališča okoli paketa Šolske zakonodaje, nasprotovali pa naj bi spremembam zakona o denacionalizaciji. Do konca aprila pa naj bi bil sprejet zakon o popravi krivic. Svet SKD tudi ugotavlja, da aneks v sedanji obliki ne more prispevati k stabilnosti političnih razmer v Sloveniji. Liberalni demokrati na dodatne zahteve sveta krščanskih demokratov odgovarjajo s trditvami, da se želijo krščanski demokrati vrniti na pogajalsko raven, ki so jo dosegli pred glasovanjem o interpelaciji glede dela obrambnega ministra Jelka Kacina. Dimitrij Rupel je včeraj tudi povedal, da so razpravljale! na svetu LDS izražali pomisleke o nadaljnjem sodelovanju s krščanskimi demokrati. ZLSD je včeraj dopoldne predsedniku vlade Drnovšku poslala pismo, v katerem ga obveščajo, da ZLSD in njenih ministrov ter poslancev ne morejo zavezovati nobeni separatni dogovori Liberalne demokracije in Slovenskih krščanskih demokratov o vsebinskih vprašanjih delovanja vlade in koalicije. Kocijančič je na včerajšnji tiskovni konferenci stranke poudaril, da je stranka dve leti mimo čakala na dogovor med LDS in SKD: »Po takem rezultatu pa ne moremo reči drugega, kot da nam je vsega dovolj.« Od Drnovška zahtevajo pobudo za začetek skupnih razgovorov vseh strank velike koalicije o novi koalicijski pogodbi ter rok za njen podpis. V nasprotnem primem poslanci Združene liste socialnih demokratov ne morejo podpreti kadrovskih sprememb v vladi. Predsedstvo stranke pa bo odločalo o njihovem nadaljnjem sodelovanju v vladni koaliciji. Mija Gačnik Kaj storiti z zunanjim ministrstvom? LJUBLJANA - Ko je bila z mednarodnim priznanjem Slovenije in njeno vključitvijo v večino poglavitnih mednarodnih organizacij končana prva faza graditve samostojne slovenske države, so bile napovedi in pričakovanja glede druge faze enotna: vzpostaviti je treba ustrezno državno upravo ter določiti njen obseg in vsebino dela. To je Se posebej veljalo za dve od ključnih državotvornih ministrstev, obrambno in zunanje. Vzpostavljanje in graditev obrambnega sistema v Sloveniji je postalo prvovrstna politična zgodba in poligon za medsebojna obračunavanja, precej podobna usoda pa že nekaj časa doleteva tudi slovensko zunanjo politiko. Novi zunanji minister, po dosedanjih izkušnjah bomo njegovo ime zapisah šele takrat, ko bo po imenovanju podpisal svečano zaprisego, se bo torej moral dokazati ravno pri umirjanju strasti med zunanje-političnimi dejavniki v Sloveniji in seveda pri oblikovanju pravega zunanjega ministrstva. Stanje, v kakršnem se trenutno nahaja ministrstvo na Gregorčičevi ulici, bi Se najbolje opisali s terminom »ministrstvo za zunanje zadeve v ustanavljanju«. Slovenski »Fore-ign Office« namreč kronično boleha za pomanjkanjem kadrov, tako koheinsko kot kakovostno. Druga resna pomanjkljivost pa je nedorečenost njegove organizacijske sheme, kar se kaže ne le v notranji zmedi glede pristojnosti in vsebine posameznih uradnikov, pač pa, in to je dosti bolj zaskrbljujoče, v odsotnosti njegove koordinacijske funkcije. MZZ bi moralo vsak hip vedeti za kakršnokoli dejavnost drugih slovenskih ministrstev in ustanov, ki presega državne meje. V vsaki normalni državi je zunanje ministrstvo najpomembnejši ali vsaj eden od glavnih resorjev, v tako majhni državi kot je Slovenija, ki je vitalno odvisna od razvoja mednarodnih dogajanj, pa bi to sploh moralo veljah. Vendar ni nobena skrivnost, da delo na MZZ v Sloveniji ni prestižno, ne v finančnem, ne v statusnem smislu. Diplomah pri nas ne uživajo običajnega (in zasluženega) spoštovanja, da o plačah niti ne govorimo. Delavci na MZZ so bistveno nižje plačani kot denimo njihovi kolegi v državnem zboru, čeprav bi težko trdih, da se njihove delovne dolžnosti tako zelo razlikujejo. Edini, ki so solidno plačani, so naši diplomah v tujini (veleposlanik v kateri od bogatih zahodnih držav ima približno 9 hsoč nemških mark plače), zato je razumljiva tendenca zaposlenih na MZZ, da čimprej ujamejo »vlak« na predstavništva v tujini. S tem je seveda porušeno temeljno pravilo, da se diplomatsko kariero dela doma, ne pa v tujini, posledice pa se kažejo ravno zdaj, ko mnogi govorijo o globoki krizi slovenske zunanje politike, drugi pa, da Slovenija sploh nima zunanje politike. Temeljni problem slovenske zunanje politike v tem trenutku niso neurejeni odnosi z Italijo in sosedi nasploh, saj je urejanje odnosov z drugimi državami pač temeljna dejavnost diplomacije. Novi zunanji minister bo za slovensko zunanjo politiko naredil dosh več, če ji bo zagotovil temelj njenega delovanja, torej strokovno dobro organizirano in podkovano ministrstvo kot servis za usklajevanje vseh pobud na tem področju, predpogoj pa je seveda temeljit dogovor na državni ravni. Italija, Hrvaška in druge zunanjepolitične »bolečine« bodo s tem prešle same po sebi. Vsekakor težak križ, celo za človeka, ki si ga nalaga pri najprimemejših, svetopisemskih triintridesetih letih Boštjan Lajovic STRANKE / JANŠA O ZUNANJEM MINISTRSTVU Premier bo prek Thalerja sam vodil zunanjo politiko O sporni kaseti bi svoje mnenje moral povedati tudi ombudsman LJUBLJANA - Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je na včerajšnji tiskovni konferenci stranke povedal, da gre za poskus vladajoče stranke, da krščanske demokrate ponovno »kupi za tim nižjo ceno«. V SDSS so prepričani, da bosta obe stranki s podpisom aneksa h koalicijski pogodbi le začasno »zašili« razpoke znotraj koalicije. Janša je kandidata za zu- Janko Deželak pa po njego-rtanjega ministra Zorana vem mnenju v ministrstvu Thalerja ocenil kot osebo, za ekonomske odnose in ra-Preko katere bo Drnovšek zvoj nima posebnih operah-sam vodil zunanjo pohtiko, vnih funkcij, zato ne priča- Drugi del monografije Medicina in pravo MARIBOR - V Kazinski dvorani SNG Maribor so včeraj slovesno predstavili drugi del monografije Medicina in pravo, ki sto jo skupaj izdala Slovensko zdravniško društvo Maribor in Pravniško društvo Maribor. Knjiga je plod vsakoletnih inter-disciplinamih znanstvenih srečanj zdravnikov in pravnikov v Maribom, uredila pa sta jo Vojko Flis in Viktor Planinšec. Zbornik je posvečen problemom odgovornosti zdravnika. Gade na dober sprejem prve knjige društvi načrtujeta nadaljevanje tovrstnih srečanj in izdajanj publikacij. Konec marca se bodo namreč strokovnjaki obeh znanstvenih panog ponovno srečah in spregovorili o pojasnilni dolžnosh zdravnika, ki predstavlja temeljno os odnosa zdravnik - bolnik. (J. S.) kuje kakšnih sprememb. SDSS meni, da se je ob razpravi o zakonu o igrah na srečo potrdilo njihovo predvidevanje, da ima igralniški lobi v lasti vladajočo koalicijo, saj kaže, da bo zakon sprejet. »Tish, ki nasprotujejo večjemu obdavčenju igralnic, tudi nasporotujejo, da bi z novih zakonom o dohodnini razbremenili nižje - socialno bolj ogrožene sloje,« je menil predsednik SDSS. Janša je tudi povedal, da se je v razpravi o ustavni obtožbi zoper Janeza Drnovška izkazalo, da je bil Oglej le poskus, »da se vitalni interesi države prodajo za strankarske interese pred lokalnimi volitvami«. Janša je tudi izrazil upanje, da bo zaradi spornih posnetkov komunikacijskih treningov reagiral varuh človekovih pravic. (MIG) Materinski dom ima novega v. d. direktorja LJUBLJANA - V javnem zavodu Materinski dom so se že na začetku delovanja spopadli s problemom zlorabe humanitarne pomoči, ki jo nudi zavod, in sicer s strani lastne v.d. direktorice. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je včeraj končno ukrepalo in na razširjeni, za javnost zaprti seji, skupaj z odborom za materinski dom razrešilo v.d. direktorico Viktorijo Bevc. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, ki so nam ga po seji posredovah iz ministrstva, je Bevčeva razrešena zaradi prekoračitve pooblastil in zato, ker s sredstvi doma ni ravnala' v skaldu z naceh dobrega gospodarja. Za novega v.d. direktorja doma je bil imenovan Igor Kadunc, sedanji direktor papirnice Količevo. Ministrstvo je odredilo tudi strokovni nadzor nad delom zavoda in podalo zahtevo za pregled njegovega dosedanjega finančnega poslovanja. (M.B.) »Nehajmo s koalicijskimi igrami in preigravanji!« LJUBLJANA (STA) - Predsednik slovenske vlade in vodja koalicije Janez Drnovšek je včeraj v oddaji Radia Slovenija pojasnil nekatera nerešena vprašanja o koalicijskih razmerjih, odnosih s sosednjimi državami, zlasti Italijo in Hrvaško, mednarodnem položaju Slovenije in proračunu. Premier je potrdil, da ostajata predloga dveh kandidatur, za mesto zunanjega ministra in ministra za ekonomske odnose in razvoj, v proceduri v državnem zboru. Premier pričakuje, da bodo poslanci na današnji izredni seji kandidata Zorana Thalerja in Janka Deželaka podprli. Predloga novih dveh ministrov sta po njegovih besedah podlaga za tudi vnaprejšnje delovanje sedanje koalicije, ki zagotavlja pohtično stabilnost v državi. Kandidatura podpredsednika Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Janka Deželaka ni vprašljiva, saj je kandidaturo potrdil, je dejal premier. Po delni zavrnitvi dodatka h koalcijski pogodbi sta se sestala tudi glavna tajnika obeh strank, LDS in SKD. O današnjem pismu tretjega koalicijskega partnerja, Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) predsedniku vlade, pa je ta dejal, da je poteza te stranke razumljiva. O tem se je premier, kot je povedal, pogovarjal s predsednikom Janezom Kocijančičem. Ze nekaj časa potekajo med LDS in SKD precej težka pogajanja, v katerih sta se stranki uspeli sporazumeti o uravnoteženi zamenjavi ministrstev. Ključno ravnotežje je tako vzpostavljeno. Združena lista ne Zeli ostati pri tem pasivna, zato je na nek način normalno, da zeli sode-lovati zlasti pri programskih vprašanjih, je menil Drnovšek. O predlogu ZLSD, da bi vse tri strane podpisale skupno pogodbo o sodelovanju v vladi, je dejal, da sam nikoli ni bil proti takšni pogodbi in je zanj sprejemljiva tudi sedaj, če o tem soglašajo vse tri partnerice. Spomnil je, da je podpisal ločeni koalicijski pogodbi z SKD in ZLSD, zato ker so krščanski demokrah nasprotovah podpisu skupne pogodbe in je bila to takrat edina možnost. Na vprašanje, ah ima ZLSD tudi kadrovske zahteve, je premier odgovoril, da ne. Po premierovih besedah sta se v zadnjem času sestala tudi prvaka ZLSD in SKD, Kocijančič in Peterle, pri čemer SKD ni nasprotovala predlogu podpisa skupne pogodbe. Predsednik vlade pričakuje, da bo ZLSD podprla oba kandidata, zlasti ker je pozitivno odgovoril na njihove namere ali želje po enakopravnih koalicijskih odnosih. Premier je v včerajšnji oddaji poudaril, da je imel v tem mesecu pogovore z vsemi parlamentarnimi strankami, da bi presegh razlike, kar je vlada dolžna zaradi interesa Slovenije in enotnejšega nastopa pred tujino. Izpostavil je, da ni bistvena delitev resorjev, pač pa druga vprašanja, med drugim odnosi z Mijo, sklenitev socialnega sporazuma in prizadevanja za gospodarski razvoj. V tej zvezi je Drnovšek poudaril: 'Nehajmo s koa-licijskimi igrami in preigravanji." NOVICE AVSTRIJA / PET ODSTOTKOV MANJ DOHODKOV OBISK DELEGACIJE SKD Državni zbor soglasno proti dogradnji slovaške JE Mahove DUNAJ - Poslanci vseh petih v avstrijskem parlamentu zastopanih strank so se na zasedanju državnega zbora izrekli proti načrtovani dogradnji slovaške jedrske elektrarne Mohovce. Vztrajah so tudi pri izvedbi s strani investicijske družbe odpovedanem hearingu o varnosti nuklearke v dunajskem Austria Center, od Vzhodnoevropske banke pa poslanci pričakujejo, da le-ta brez zashševanja tudi ne bo odobrila posojilo za dogradnjo jedrske elektrarne. Pristojna ministrica Rauch-Kallat je državnemu zboru nadalje sporočila, da bo nadaljevala z bojem proti slovaški nuklearki ter da ima s strani Vzhodnoevropske banke signale, da posojilo za dogradnjo JE Mohovce Se ni »sklenjena zadeva«. Stavka učiteljev na Dunaju DUNAJ - Učiteljice in učitelje na dunajskih ljudskih in glavnih šolah so včeraj izvedli dvourno opozorilno stavko, s katero so protestirati proti nacrtu novega ministra za pouk Erharda Buseka, ki hoCe uCno uro skrajšati od trenutno 50 na 45 minut. Predsednik sindidakata za javno službo Dohr je s tem v zvezi poudaril, da bi Buskov načrt pomenil nadaljnjo zmanjšanje delovnih mest za učitelje ter da hoče vlada varčevati na napačnem mestu. Avstrija šteje med države z najvišjo kupno močjo v EZ BRUSELJ/DUNAJ - Avstrija zaseda po te dni objavljeni lestvici držav-clanic Evropske zveze (EZ), med Članice z največjo kupno moč znotraj petnajsterice. Zaseda namreč odlično Četrto mesto in je na istem nivoju kot Belgija in Danska, država z naj-veCjo kupno močjo pa je Luksemburg. Za Avstrijo najdemo gospodarsko tako močne države kot Nemčijo in tudi Francijo, tudi v trojki novih držav-čla-nic EZ je Avstrija vodilna. Glede nivoja cen pa je alpska republika v zgornjem delu lestvice in sicer za Dansko, Nemčijo in Švedsko prav tako na četrtem mestu. Zanimiva je primerjava med državo-clanico EZ z najvisjimi cenami in državo-clanico EZ z najnižjimi cenami: na Danskem so ceno še enkrat tako visoke kot na Portugalskem. Požar v poslopju ORF DUNAJ - V centru Avstrijske radiotelevizije (ORF) na Kuniglbergu na Dunaju je včeraj popoldne izbruhnil požar. Požarna hramba je posredovala s približno 60 gasilci in požar po nekaj minutah pogasila. Osebe niso bile ranjeni, tudi gmotna škoda je neznatna. Vzrok za požar Se ni znan, po vsej verjetnosti pa je požar izbruhnil zaradi tehnične okvare pri klimatski napravi. Boršura o mamilih CELOVEC - Referent za zdravstvo pri koroških deželni vladi Michael Ausservvinkler je te dni predstavil novo brošuro o mamilih, ki bo v naslednjih dneh razposlana na 250.000 koroških go-spodinstev. Cilj informacijske kampanje je, da bi tako starši kot tudi učitelji hitreje spoznali odvisnost mladih od mamil. Po zadnjih epidemoloških raziskavah je na Koroškem odvisnih od lažjij mamil približno 10.000 oseb, približno 500 oseb pa da uživa močna mamila. Turizem v krizi Napovedi za letošnje poletje tudi niso najbolj obetavne - Za nova strategijo la krepitev odnosov v korist manjšine Peterle pri EL in Zernattu DUNAJ/CELOVEC -Avstrijski turizem se je znašel v hudi krizi. Po poročilu o položaju turizma, ki ga je v torek zveCer na Dunaju predstavil minister za gospodarstvo VVolfgang Schussel, so se dohodki iz turizma v preteklem letu realno zmanjšali za 5,5 odstotka. Turizem predstavlja 15 odstotkov celotne gospodarske zmogljivosti. Kot je Schussel še dejal, mora avstrijsko turistično gospodarstvo tudi v letošnji poletni sezoni računati s nazadovanjem dohodkov. Izrekel se je tudi za spremembo strategije. Namesto na »avto-turiste« iz Nemčije naj bi avstrijski turizem v pri-hodnsoti stavil na turiste iz Skandinavije in iz Daljnjega vzhoda. (I.L.) Turizem v Avstriji je v zadnjih letih zašel v hujšo krizo. KOROŠKA / ZARADI NEIZPOLNJENIH OBLJUB Protest kmetov CELOVEC - Avstrijsko kmetijstvo se je s pristopom k Evropski zvezi (EZ) znašlo v izredno težavnem položaju. Na Koroškem se je ob priliki izrednega zasedanja kmetijske zbornice v Celovcu zbralo nad 400 kmetov, da bi na množičnem zborovanju izpričali svoje nelagodje nad politiki in tudi nad svojim interesnim zastopstvom. Kmeti so s transparenti in v govorih opozorili na iz njihovega vidika katastrofalen propad cen za kmetijske izdelke ter od poli- tikov zahtevali takojšnje ukrepe. Funkcionarjem kmetijske zbornice pa so očitali, da jih niso o-pozorili na vse, predvsem negativne posledice avstrijskega pristopa k EZ. Predsednik koroške kmetijske zbornice Wal-fried VVutscher in deželni agrarni referent Robert Lutschounig sta kmetom zagotovila, da bosta dežela in tudi država izpolnila vse obljube, ki sta jih dali v zvezi z državnimi subvencijami (izravnavni-mi plačili). Predstavnika Skup- nosti južnokoroških kmetov (SJK) v koroški kmetijski, zbornična svetnika Stefan Domej in Janko Zwitter sta na izrednem zasedanju zbornice poudarila potrebo po nujnji spremembi struktur znotraj kmetijske zbornice. Pri tem sta zahtevala, da se zbornica kot interesno zastopstvo kmetov od-trese močnega vpliva strank. V posebni resoluciji sta nadalje zahtevala takojšnjo nacionalno zaščitno določbo ter in svetovalno ofenzivo za izboljšanje položaja kmetijstva. Ivan Lukan Ivan Lukan CELOVEC - Izboljšanje položaja slovenske manjšine na Koroškem, krepitev odnosov med Slovenijo in Koroško, najnovejši politični razplet v Sloveniji ter vprašanje JE Krško so bila težišča pogovora delegacije Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) na Čelu s predsednikom stranke Lojzetom Peterletom s koroškim deželnim glavarjem Christofom Zer-nattom in Enotne liste včeraj v Celovcu. V zvezi z vprašanjem političnega zastopstva koroških Slovencev je Peterle poudaril, da SKD podpira prizadevanja manjšine za dosego polnopravnega zastopstva v koroškem deželnem zboru in s tem v zvezi opozoril na urejenost tega vprašanja v Sloveniji. Menil je, da bi bilo prav letošnje leto obletnic na Koroškem kot tudi v Sloveniji primemo, da se bi zahteva koroških Slovencev pozitivno rešilo. Manjšinsko vprašanje da je treba videti in obravnavati kot evorpsko vprašanje, v pogovoru z Zer-nattom pa da je dobil v-tis, da je le-ta pripravljen pospeševati manjšini naklonjeno rešitev zastopstva manjšine v deželnem zbom. Glede sodelovanja med Slovenijo in Koroško je Peterle menil, da so odnosi formalno sicer v redu, da pa je še dosti možnosti za vsebinsko izboljšanje teh odnosov. Izrekel se je za krepitev stikov tudi na nevladni ravni ter na področju kulture in sodelovanja med občinami. V zvezi s politično situacijo v Sloveniji je šef SKD dejal, da se položaj stabilizira ter da je proces dogovarjanja o spremembah v vladni koaliciji več ali manj končan. SKD da je pod določenimi pogoji, ki so bolj programske narave, pripravljena ostati v vladni koaliciji. S tem v zvezi je navedel dokončno urejanje vprašanja denacionalizacije (SKD je proti poseganju v obstoječi zakon), sprejetje zakona o popravi krivic iz preteklosti v parlamentu še pred proslavami, pogoj za sodelovanje SKD v vladi pa je, da bi koalicija v vladi odgovarjala tudi koaliciji v parlamentu in s tem v zvezi zagovorajal načelo konsenzualnega odločanje v ladi. Glede zunanje politike se je Peterle izrekel za politiko dobrega sosedstva z vsemi sosedi ter hitrega približevanje k Evropski zvezi. V zvezi z osebo de-signiranega zunanjega ministra Zorana Talerja pa je menil, da krščanski demokrati v to ime polagajo veliko upanje. Na vprašanje po zaprtju jedrske elektrarne v Krškem je Peterle še odgovoril, da Krščanska demokracija zagovarja čimprejšnje zaprtje te nuklearke, da pa je pri tem vprašanju treba upoštevati tako aspekt hrvaškega solastništva kot tudi Časovni faktor, ki je potreben za prestop na koriščenje drugih energetskih vir (npr. Savske veriga). MADŽARSKA / ODNOSI S SLOVAŠKO Manjšina ne bi smela ovirati meddižavnih odnosov Duray: »Nasilje nad madžarsko manjšino na Slovaškem se legitimira z demokracijo« BUDIMPEŠTA, BRATISLAVA -Miklos Duray, vodja stranke madžarske manjšine Egyutteles (Koeksistenca) na Slovaškem, je kot dejaven borec za državljanske pravice v komunizmu veliko prestal, saj so geologa zaradi zavzemanja za Charto 77 in manjšinske pravice obsodili na prepoved opravljanja poklica in na preiskovalni zapor. Danes lahko Duray svobodno deluje v politiki; kot poslanec v bratislavskem parlamentu ima možnost izražati svoje mnenje. Kljub temu pa manjšinski politik po lastnih besedah občuti strah. »Komunistični sistem je bil ranljiv,« se spominja Duray. »Poznati smo njegove slabosti, zato smo se proti njim lahko borih. Danes se nasilje legitimira z demokracijo.« Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) z ministrskim predsednikom Vladimirjem Mečiarjem na Čelu je na oktobrskih, nedvomno demokratičnih volitvah, dejansko dobilo 35 odstotkov volil-cev. Slovaško vlado torej tvorijo MeCiarjeva stranka, enako demokratično izvoljena ekstremistično desničarska Nacionalna stranka (-SNS) in zelo levičarska Delavska unija. Njihov program je Mečiar prejšnji teden predstavil v parlamentu. Madžarski politiki, kot je Duray, so v njem prepoznali kar nekaj zaskrbljujočih izjav: pripadniki manjšin se morajo do svoje države obnašati »lojalno«, slovaški »državni jezik« je treba še posebej varovati, bogoslužje morajo tudi v manjšinskih delih države opravljati v slovašCini. O vsem tem so tekli pogovori 25. januarja na MeCiarjevem obisku v Bratislavi, ki je bil hkrati prvi obisk priljubljenega premiera v tujini po njegovi vnovični izvolitvi. Vendar pa ti problemi gotovo ne bodo skaliti odnosov med Budimpešto in Bratislavo. MeCiarjevi sogovorniki - madžarski socialisti in ministrski predsednik Gyula Hom - se sicer izrekajo za brezpogojno spoštovanje človekovih pravic, vendar to velja predvsem za njihovo stran. Kljub temu pa odnosa s sosednjo državo, ki je zaradi zgodovinskega sovraštva še vedno zelo ranjiv, zaradi tega ne bodo ogrožati. Dandanes madžarske manjšine v tujini, ki štejejo 1, 6 milijona pripadnikov v Romuniji in 600 tisoC na Slovaškem, nimajo več takšnega privilegiranega statusa kot v Času predhodnih konservativnih vladnih kabinetov Antalla in Borossa, ko je bila madžarska zunanja politika prežeta z nacionalno romantiko. Zdaj ima v Bratislavi prednost sprejem v Evropsko zvezo in v Nato. Čeprav od Madžarske tega nihče v Bruslju doslej ni uradno zahteval, v Budimpešti zagotavljajo, da je eden od pogojev za sprejem v Evropsko zvezo s temeljnimi listinami urejen odnos do sosednjih držav Slovaške in Romunije. Mečiar je v zvezi s tem ob koncu tedna med pogovorom z madžarskimi novinarji izjavil: »Evropa je Slovaško in Madžarsko sicer pripravljena vključiti v EZ, vendar ne kot sosedi, med katerima nasprotja povzročajo napetosti, temveč kot sosedi, ki sta sposoditi svoje probleme rešiti s sodelovanjem.« Mečiar je prav tako dovolj »prilagodljiv«, da lahko v eno od prihodnjih temeljnih listin vključi določene formulacije o manjšinskih pravicah, saj je tudi v svoj vladni program vključil - za izvolitev potrebne - namige o sprejemljivosti že obstoječih listin in konvencij za zaščito človekovih in manjšinskih pravic. Gregor Mayer / dpa MADŽARSKA / JEDRSKI ODPADKI Novo odlagališče za JE Paks Visoko radioaktivne snovi bodo še naprej odvažali v Rusijo BUDIMPEŠTA - Madžarska načrtuje gradnjo odlagališča za 15 tisoč kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih jedrskih odpadkov. Edini vir teh odpadkov na Madžarskem je jedrska elektrarna Paks, zgrajena z rusko tehnologijo, ki proizvaja polovico vse električne energije v državi. Vodja geološkega inštituta Zoltan Balla je dejal, da so že določili dvesto morebitnih lokacij za postavitev odlagališča, ki bi stalo na površini ali pa do tristo metrov pod zemljo. Končno lokacijo za odlagališče bodo verjetno do začetka leta 1996 izbrati na hribovitem področju v pokrajini So-mogy-Tolna. Joszef Vigassy, direktor državne agencije za jedrsko energijo, zagotavlja, da bodo odlagališče začeli graditi šele, ko bodo dobiti soglasje krajanov, ki živijo v bližini predvidene lokacije. Peter Ormai, eden vodilnih uslužbencev v JE Paks, navaja podatke, da v elektrarni letno nastane tristo kubičnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Glede na napovedi proizvajalca naj bi v elektrarni, ki je bila zgrajena na začetku osemdesetih let, v tridesetih letih obratovanja nastalo 40 tisoC kubičnih metrov jedrskih odpadkov. »Toda če bomo izvedli načrtovane inovacije, bo v elektrarni nastala samo ena desetina predvidenih odpadkov, to je štiri tisoC kubičnih metrov. Seveda bo ob zaprtju elektrarne na- stalo novih enajst tisoC kubičnih metrov odpadkov, zato načrtujemo odlagališče za 15 tisoč ton jedrskih odpadkov,« je opisal madžrske načrte Peter Ormai. Nizko radioaktivni odpadki so oblačila delavcev v jedrski elektrarni in drugi predmeti, srednje radioaktivni odpadki pa so predvsem filtri za Čiščenje vode za uparjalnike. Odpadke nameravajo zacementirati v dvestolitrske nerjaveče jeklene sode in nato shraniti v posebno načrtovanem skladišču. Doslej so nizko in srednje radioaktivne odpadke iz JE Paks shranjevali v bližini mesta Puspoks-zilagy 25 kilometrov severovzhodno od Budimpešte. Skladišče je bilo prvotno načrtovano za 30 kubičnih metrov odpadkov, zdaj pa jih je tam že dva tisoč kubičnih metrov. Novo odlagališče bo načrtovano tako, da bodo jedrski odpadki v njem na varnem vsaj šeststo let. Visoko radioaktivne odpadke, kot so gorilni elementi iz reaktorja jedrske elektrarne, Madžari odvažajo v Rusijo, kjer pa so pomisleki o njihovem sprejemanju v zadnjem Času Čedalje večji. »Začasno lahko gorilne elemente shranjujemo v elektrarni. Ce pa bodo Rusi odpovedati sodelovanje, bomo morali zgraditi skladišče za vsaj petdeset let varnega shranjevanja, v tem času pa bomo verjetno našli ustremo rešitev,« je zaključil Ormai. Emil Varadi / Reuter GLEDALIŠČE Handkejevo sporočilo mimo besede . ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ . ___________________________________________________________________________________________________ Matejka Grgič Hankejeva igra Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem- združuje na istem odru - oziroma trgu - kar celo zajetno skupino igralcev, ki predstavljajo množico ljudi, premikajočih se skozi vsakdanje življenje. In prav v tržaškem vsakdanu smo ustavili eno od teh figur - igralko Lučko Počkaj, ki tudi nastopa v Handkejev! igri. Lučka, ste že sodelovah pri podobnem projektu, kot je koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča in Stalnega gledališča FJK? Ne, pri taksnih predstavah Se nisem sodelovala. Kaj pa ste si od igre glede na to obetali in kako ste se z njo »spopadli«? Prve dni vaj je bilo vse skupaj nekam čudno, saj sem se kar naenkrat znašla sredi odrskega dogajanja; nato pa sem se »vklopila« v skupino. Izoblikovala sem si seveda tudi lastno mnenje o tekstu in izdelala neko osebno vizijo predstave, ki je bila v marsičem različna od Pressburgerjeve. To se pac redno dogaja pri branju gledaliških del. V čem je bila vaša vizija različna od Pressburgerjeve? Režiser Giorgio Pressburger se je strogo držal teksta. Jaz bi na celotno delo gledala tudi z nekega subjektivnega stališča, tekstu bi dodala še kaj svojega. Se vam torej zdi, da so režiserjevi posegi v tekst, dodatki in interpretacije sprejemljivi ali celo nujni? Na splošno se mi zdi, da se mora režiser držati teksta, drugače imamo pred sabo že predelavo neke originalne podstavke. Režiser pa seveda lahko odkriva nove vidike znotraj teksta. Neko merilo bi pri tem moralo veljati, vendar je take kriterije zelo težko določati. Je bil režiser, s katerim ste tokrat delali, zahteven do vas in drugih igralcev? Giorgio Presburger je zahteven, toda zahteven na nek čisto poseben naCin. Njegov sistem dela je drugačen od tistega, na katerega sem bila doslej navajena. Kaj pa odnos z drugimi igralci, vašimi kolegi? Odnos med nastopajočimi je zelo dober. Skoraj vsi smo mladi, se pravi, da pripadamo isti generaciji - in tudi o gledališču razmišljamo na podoben način. Handekejevo delo so poimeno-vali za igro brez besed. Kaj menite vi k neverbalnemu gledališkemu pristopu do stvarnosti? Nekateri igralci imajo raje ver- balno, v tem smislu tradicionalno gledališče. Mene pa igra brez besed privlačuje, ta pristop me zanima in se vanj rada poglabljam. Zdi se mi celo, da je verbalnost včasih preprosto odveč. Besedičenje ni vedno sinonim za najodličnejšo obliko komunikacije in beseda ni edino sporočevalno sredstvo. Kulturna tradicija gledališča je vsekakor verbalna, a mislim, da predstava, ki ima v sebi neko globoko sporočilo, ohrani to sporočilo ne glede na prisotnost ali od-stotnost besede. Kako pa je publika sprejela to alternativno obliko sporočanja? Mislim, da je publika razumela vsaj to, da je temeljna ideja predstave nekomunikativnost med ljudmi. Posamezni liki, ki nastopajo na odru, so liki iz vsakdanje- ga življenja. Ob tem mi-mihodu se je (vsaj v meni) porodil neki asociativni proces; upam, da je igra vzbudila podobno reakcijo tudi v občinstvu. V čem se čedajska publika razlikuje od tržaške oz.: je trg, na katerem se je odvijala predstava v Čedadu, deloval na občinstvo drugače kot pa oder gledališča Rosset-ti? V Čedadu smo imeh samo dve reprizi igre, zato nisem mogla pridobiti pravega občutka o odzivu publike. Sedaj je delo pridobilo na gledališkosti. Nekatere stvari so se seveda izgubile, druge pa so prišle bolj do izraza. Igra je sicer pisana za trg, mislim pa, da je Pressburgerje-va postavitev primernejša za oder. Kako pa predvidevate, da se bo na Handkeja odzvalo slovensko občinstvo v Kulturnem domu? Tržaško občinstvo (ne glade na narodno pripadnost) ni navajeno na take oblike gledališča, zato bo verjetno publika v Kulturnem domu trznila ob predstavi. Prav gotovo bo delo gledalce pretreslo, upam seveda, da v pozitivnem smislu. Včasih je slišati, da Tržačani ne sprejemamo eksperimentiranja... Tega bi si ne upala trditi. Publiko je treba vzgajati k dojemanju novih oblik umetnosti, za tako vzgojo pa je potreben določen čas. Sama menim, da Tržačani enostavno premalo poznajo ta repertoar, kar pa Se ne pomeni, da ga niso pripravljeni sprejeti. Ce bi morali Handkejevo igro primerjati s kakim sorodnim gledališkim delom... Hm...Se najraje bi jo primerjala s filmom. Vsaka figura, ki nastopa na odru, je lahko igra zase, saj v bistvu svet zase. Ne, primerjave tokrat res niso mogoče! Kaj vam pomeni sodelovanje pri takem edinstvenem, vsekakor ne ravno običajnem projektu? Predvsem dragoceno izkušnjo. Ne glede na to, Ce je izkušnja pozitivna ali ne, je pomembno prev-sem to, da jo človek sprejme in osvoji ter da se zaveda njene vrednosti. M O N O G RA F I J A Menašev prikaz Marijinega češčenja Marta Verginella Marijanske upodobitve so kot obsežen segment zakladnice slovenske umetnosti postale predmet poglobljene analize Leva Menašeja, ki v uvodni besedi k svoji monografiji (Marija v slovenski umetnosti, Mohorjeva družba, Celje 1994) poudarja, da je bistveno izhodišče marijanske umetnosti -ob izjemnem bogastvu tipov in njihovih variant eno samo: "Marija je Mati Božja. Marija je torej mati, ki razume, tolaži in odpušča, in kot tista, ki je rodila Boga, z njim živela in z njim trpela, srednica med njim in človeštvom: to vero izražajo vsa dela, ki so ji posvečena. Osnove Marijinega CešCenja se torej niso spreminjale, spreminjale pa so se okoliščine, v katerih so ga verniki spoznavali in sprejemali." (str. 14) Medtem ko je CešCenje svetnikov in svetnic prestajalo velika nihanja, ko so obdobjem verskega navdušenja nad posameznimi svetnikom sledila obdobja pozabe nekoC slavljenega dobrotnika, se je CešCenje Matere Božje kostantno ohranjalo. Marijanska pobožnost si je zaradi številnih adeptov tako med širšimi ljudskimi plastmi kot med višjo cerkveno hierarhijo, pridobila v zgodovini katoliške Cerkve mesto najbolj popularnega kulta. Ko Lev Menase začrta okvir in razvoj ikonologije slovenske marijanske umetnosti od 13. stoletja vse do prve svetovne vojne, seznani bralca z razširjenostjo marijanske pobožnosti v slovenskih deželah in drugod po katoliški Evropi, hkrati pa mu tudi predstavi razsežnosti teoloških debat o Marijini vlogi v katoliškem univerzumu. Med cerkvenimi možmi najdemo namreč bolj in manj zagnane Marijine Častilce, takšne, ki so Marijo imeli za splošno posrednico in pomiriteljico, takšne, ki so v Mariji prepoznavali drugorazredno posrednico, ki deluje prek Kristusa in ne sama po sebi, kot tudi nekatere, ki so neozirajoc se na teološke nauke privedli Marijino CešCenje do idolatrije: zanje je bila mati božja mogočnejše od samega Boga. Višja cerkvena hierarhija si je sicer po tridentinskem koncilu prizadevala odpraviti kultne skrajnosti, ki so bile prisotne Se posebej med širšimi ljudskimi plastmi, toda teološke debate o Marijini vlogi in njenem mestu v onstranski hierarhiji niso doživele pričakovanega odmeva. V cerkvenem imaginariju je Marija kljub teološkim omejitvam še naprej ohranjala poliva-letno vlogo Matere boZje, Kristusove neveste, Pomočnice, Priprošnjice, Zmagovalke nad kačo, Kraljice angelov, Kraljice rožnega venca in še bi lahko naštevali. Menašev umetnozgodovinski prikaz sloni na raprezentativnem vzorcu, ki zajema 3558 enot, s pomočjo katerega avtor preučuje težnje in mode v slovenski marijanski ikonografiji. Ker ni avtorjev namen natančen popis primerkov marijanske umetnosti na Slovenskem, so v ospredju njegove tipološke analize najbolj umetniško zanimive in odmevne upodobitve. Marijine upodobitve, ki so nastale in so se ohranile na slovenskih tleh v teku osmih stoletij, je avtor razvrstil in obravnaval v treh sklopih. V prvem nam predstavi dogmatične upodobitve, ki so izražale verske resnice, v drugem nabožne, to je tiste, ki so dajale zgled in krepile verske pobožnosti, v tretjem pa upodobitve Marijinega življenja. Na Slovenskem, kot tudi drugod po Evropi so se v teku stoletij prepletali marijanski tipi, srednjeveški vzorci so na primer v protireformacijskem času dobivali "Ciste" primesi, nove simbole. Potridentinska Cerkev je z detaljnimi navodili umetnikom in naročnikom vodila svojo bitko proti apokrifni tradiciji in neortodoksnim upodobitvam, diktirala je norme Marijinega upodo-bljanja, za katere so bili najmanj dovzetni umetniki, ki so delovali na podeželju. Upodabljanje Marije na slovenskih tleh, dokazuje Menase, je sledilo tokovom, ki so se širili po Evropi. Slovenski umetniki so se prilagajali ikonografskim modam, ki so se uveljavljale na tleh katoliške Evrope. Opirali so se na klasične opise Marijine podobe. Pri tem so se držali pravila, da morajo biti v ospredju upodobitve postavljene njene duševne vrline, in da nastopa Marijina telesna lepota le v funkciji poudarjanja njene vzvišenosti. Po prevladujočih klišejih, kot nazorno kaze izbor 309 kvalitetnih barvnih reprodukcij, delo fotografa Marjana Smerketa, ki bogatijo Menaševo študijo, so v slovenskih upodobitvah pre-vadovale svetlopolte, svetlolase, modrooke Marije, oblečene v kombinacijo rdeče in modre, barve krvi in življenja ter barve neba. Menaševo delo s svojo široko zasnovo, izčrpnim bibliografskim aparatom in obsežnim seznamom tuje literature, odlično zapolnjuje ne le vrzel na področju marjanske umetnosti, temveč nam razkriva socialne dinamike, ki so predhajale realizaciji cerkvenih podob, odnose, ki so se vzpostavljali med Cerkvijo in družbo. S svojim komparativnim pristopom, ki mestoma presega meje umetnostnozgodovinske analize, avtor posredno vabi k novemu preučevanju Marijinega CešCenja na Slovenskem. UMETNOST Slikarstvo, ki vsiljuje vprašanja o življenju '-'V: -• G.- h-;?* j : • .fr: ' 'V ,' - - Juru Pauk V kinu Vittoria na Travniku v Gorici, ki ga upravlja slovenska zadruga Transme-dia, tudi letos nadaljujejo z razstavami v sodelovanju s kulturnim združenjem nekdaj uspešne italijanske galerije v Gorici EXIT. Tokrat predstavljajo v dvorani, ki je zraven kinodvorane, dva mlada likovna umetnika iz Catanie na Siciliji. Tudi v letošnje leto stopa galerija kinodvorane Vittoria na pot šokiranja gledalcev in obiskovalcev kina, saj predstavlja dva slikarja mlajše generacije likovnikov, ki eksperimentirajo, delajo tako imenovane preformance in video umetnost. Do 24. januarja bodo namreč na ogled dela slikarjev Filippa La Vac-care in njegovega someSCana Orazia Fotija. Oba je na univerzi v Catanii učil goriški profesor Alfredo De Locatelli, ki že vrsto let poučuje na Akademiji za likovne umetnosti v Catanii in je v Gorici oba umetnika tudi predstavil. Razstava bo vsakega obiskovalca, ki je navajen predvsem na "klasične" razstave, kar precej šokirala, saj se bo upravičeno vprašal, kam sploh gre današnja umetnost. Tako Foti kot La Vaccara, ki sta rojena oba v letu 1972 v Catanii, sta namreč privrženca eksperimentiranja v likovni umetnosti in tudi igranja -pravega ludiCnega igranja z njo. Zato tudi razstava deluje na obiskovalca nekako neresno, tako da si Človek na tihem reče: »Ja, ta dva slikarja me pa imata za norca, saj bi take stvari znal delati tudi jaz!« Slikarja s Sicilije sta namreč v Gorico pripeljala velika oljna platna, Foti tudi smešno enostavne in nic kaj pretresljive majhne risbe s svinčnikom, na katerih sta risala in slikala vse tisto, kar navadno rišejo otroci v osnovnih šolah, ko se učijo risati. Ker pa vemo, da gre pri obeh slikarjih za diplomirane slikarje na akademiji za likovno umetnost, se zavemo, da sta oba umetnika te vrste slik napravila nalašC. Vsekakor gre za olja velikanskih dimenzij, ki jih vsaka galerija ne bi prenesla, saj La Vaccara recimo razstavlja dve platni v oljni tehniki, ki merita vsaka kar trikrat tri metre. La Vaccari se pozna, da se je učil pri ameriških novih ekspresionistih, ampak jih je nalašc pustil nekje po poti in se je zato raje odločil za igrivo slikanje velikih barvnih ploskev, na katere običajno nariše kakega stiliziranega človeka, včasih pa še tega ne, tako, da ima gledalec občutek, da stoji pred velikim barvnim in umazanim zidom. Slika, na kateri je na strašno kričeči vijoličasti barvi naslikan človek, iz katerega tečejo katetri, eden iz spolovila, drugi iz žile, spet tretji od drugod, obiskovalca naravnost vrže iz tira. Ko pa vidi, da en kateter pelje kri iz človeka v Cisto navaden plastičen vrC, se vseeno malce zamisli nad svojo usodo. Sicer pa je La Vaccarijevemu slikarstvu predvsem bistveno to, da z velikimi oljnimi platni, ki niso uokvirjena, ampak boleče in samotno visijo na steni, gledalca šokira in mu vsiljuje temeljna vprašanja o življenju. Nekakšen ludicno-ek-zistencialni prijem torej, ki pa vsakogar ne bo prepričal, ampak ga prej odvrnil zaradi kričečih barv in nejasne sporočilnosti. La Vaccara tudi noCe nič sporočati, igra se z barvami in se posmehuje gledalcu, njegovo življenje in njegove vrednote pa s tem nujno postavlja pod veliki vprašaj. Orazio Foti ima na razstavi več svojih del, saj je prisoten s štirimi olji in velikim številom svinčenih risb formata A4, katere pa sicilijanski umetnik tudi lepi z navadnim lepilnim trakom na olja in tako zakriva sicer dobra platna. Foti je dosti bolj igriv in zafrkljiv, žene na njegovih platnih nosijo vaze in likalnike na glavi, njegovi ljudje so zavaljeni prašiči v foteljih pred televizijo, živali pa so naslikane tako, da v njih najdeš takoj nekaj skupnega s Človekom. Igra torej in svet, ki nima vec nobenih trdnih vrednot. Foti uporablja zelo žive barve za svoja olja, gotovo je njegovo slikarstvo zelo blizu znanim naivcem, pa tudi dimenzije njegovih slik so zmernejše, včasih prav majhne. Njegove risbe, ki zelo moteče delujejo na gledalca, ko so prilepljene na olja, pa so brezizrazne, včasih prav zafrkljivo enostavne in banalne. Morda pa umetnik na ta način doseže svoj cilj, ko gledalca sili k razmišljanju o enostavni banalnosti našega vsakdanjika. Ce La Vaccara s svojim platnom, na katerem je nakazan pajac-klovn in velike ženske zadnjice in vagine ter velik madež krvi, obiskovalca sili k temu, da boleCe razmišlja o življenju in majhnosti našega nehanja, se Foti življenju igrivo in satirično posmehuje, vCasih že na meji žaljenja. Oba pa dosežeta učinek, da obiskovalec razstave mora zavzeti do njunega slikanja neko stališče. Res je, da lahko samo skomigne z rameni in se nad njunim slikarstvom zmrduje, ravnodušen pa ne ostane. Kulturno združenje EXIT in kino Vittoria sta že s prvo letošnjo razstavo v Gorici na Travniku pokazala, da bo tudi letošnja razstavna sezona v znamenju modemih trendov sodobne umetnosti in to je za malce zaspano Gorico vse prej kot slaho. Najbolje prodajane tujejezične knjige (med 21. decembrom in 25. januarjem) Seznam najbolje prodajanih tujejezičnih knjig je v izbranih slovenskih knjigarnah v minulem mesecu zelo raznovrsten. V koprski knjigami Lipa so prodali največ del iz knjižnih zbirk italijanskih in tujih avtorjev (Piccoli lettori, Very easy reader), medtem ko je bilo v ljubljanski knjigarni Karantanija veliko zanimanje za dela Stanislavskega in De Michellija. V mariborski knjigarni MK prednjači Kafka z Die Vervvandlung, v knjigami Kazina pa Glive Barker z The great and secret show. Mladinska knjiga, knjigama in inozemski oddelek, Gosposka ulica 28, Maribor 1. Kafka: Die Vervvandlung, Fischer Tb., 1993 2. Der Fischer VVeltahnanach, Fischer Tb., 1995 3. Ski Atlas Alpen, Adac, 1994' 4. Oscar VVilde: The picture of Dodan Gray, Penguin, 1994 5. Beton - Kalender, Ernst u Sohn, 1995 Knjigama Karantanija, Gornji trg 26, Ljubljana 1. Poesie Slovene Contemporaine, Autres Temps, 1994 2. AleS Debeljak: Amdous moments, VVhite Pine Pr., 1994 3. C. W. Leadbeater: Snovi, Sid, 1993 4. K. S. Stanislavski: Rad glumca na sebi, Cekade, 1988 5: De Michelli: Umjetničke avangarde 20. stoljeća, Matica Hrvatska, 1990 Knjigama Lipa, Muzejski trg 7, Koper 1. Zbirka Piccoli lettori, La Spiga, 1994 2. Zbirka Veiy easy reader, La Spiga, 1994 3. Zbirka Easy reader (Moby Dick, Tom Sayer in drugi), La Spiga 4. Gmppo Meta: Uno (učbenik), Bonacci editore, 1994 5. Antologija različnih del italijanskih avtorjev, 1994 Knjigama Kazina, Kongresni trg 1, Ljubljana 1. Glive Barker: The great and secret show, Harper Collins, 1993 2. Ray Bradbury: The stories of Ray Bradbury, Grafton, 1994 3. Anne Rice: Lasher, Penguin, 1993 4. Ingmar Bergman: The best intentions, Harper Collins, 1993 5. Sidney Sheldon: If tomorrovv comes, Harper Collins, 1994 Pripravila: Tanja Fajon NOVO NA ODRU Ivo Godnič v Klovnih (Foto: I. O.) VVaechter - Dekleva: Klovni Slovensko mladinsko gledališče, režija Eduard Miler, dramaturški sodelavec Tomaž Toporišič, igrajo Janez Škof, Olga Kacjan, Ivo Godnič, Miloš Battelino in Uroš MaCek, premiera nocoj ob 19.30 v spodnji dvorani SMG, predviden zaključek predstave ob 20.15, vstopnice po 800 in 600 SIT, predstava nima odmora. Projekt Eduarda Milerja z naslovom Klovni, namenjen starostno neomejeni publiki, predstavlja fenomen ene najstarejsih zabavljaških obrti, ki se vztrajno upira kakršni koli katalogizaciji. Svet klovnov, predvsem pa vprašanje njihovega preživetja v času novih medijev, tako Se enkrat postaja inspiracija za gledališki projekt, ki ga ne zanima zgolj zunanja atraktivnost klovnovskih točk, ampak tudi tisto, kar se skriva za zgodami in nezgodami teh smešnih prikazni, ki so veliko veC kot zgolj stvar zabave - stvar življenjske drže in filozofije. Predstava -namenjena osnovnošolski publiki, po svoji ekonomičnosti pa tudi gostovanjem na prenekaterem Se tako preprostem odru - se osredotoča na bistvene elemente klovnovskih točk, ki jih razbira v dialogu s tremi besedilnimi predlogami - Klasičnimi klovnovskimi točkami T. Remyja, Klovni, najnovejsim dramskim besedilom Milana Dekleve ter Solo za klovne F. K. VVaechterja. Na odru tako sopostavljajo igralsko in klovnovsko umetnost in otroško publiko popeljejo v svet klovnovskega gledališča, ki resničnost uporablja kot predmet duhovite in zabavljive odslikave. PR IZŠLO JE / KNJIGE Žarko Petan: Do amena in naprej Zbirka aforizmov, urednik Matej Bogataj, opremil Vili Vrhovec, založila DZS. d. d., Ljubljana 1994, trda vezava, 151 strani, 20.5 x 13.5 cm, 2.490 SIT. Žarko Petan je nas najve-Cji mojster aforizmov, ki jih praviloma spodbudijo konkretni dogodki ali procesi, a imajo tudi univerzalno in občečloveško veljavnost. V knjižici Do amena in naprej je zbral več sto najimenitnejših domislili, nastalih od leta 1960 do danes. Žarko Petan pravi, da satirične aforizme običajno preberemo, morda celo pozabimo, Sele kasneje pa v njih odkrijemo pravo bistvo. Obstaja zapleten mehanizem tehnike pisanja aforizmov. Četudi gre za en stavek, lahko ta vzame avtorju mnogo Časa. Običajno gre za igranje z besedami, vendar pa Petan poudarja, da mora aforizem imeti neko sporočilno misel, življenjsko in filozofsko staliSCe, obenem pa nas mora tudi zabavati. Posebna oblika aforizma je tudi, da že znanim rekom dodamo novo kvaliteto. Eden taksnih je: »Ljubezen gre skozi želodec - kam?«. Antologijo aforizmov pa zaključuje s satirično domislico: »Za vsak aforizem, ki ga pisem, sem prepričan, da bo moj zadnji.« (T. F.) Leon Jerovec: Prihaja tretje tisočletje Vodnarjeva doba miru, pravičnosti in blagostanja, samozaložba, Ljubljana 1995, 225 strani, mehka vezava, 14x20 cm, 1.600 SIT. Avtor knjige, prof. dr. Leon Jerovec, je priznan gospodarski strokovnjak z bogato bibliografijo, ki je bil v Času svoje profesionalne kariere med drugim tudi uveljavljen gospodarski svetovalec. Pred knjigo Prihaja tretje tisočletje je izdal že dve avtobiografiji - Žaba na maslu in Humanost namesto nevoščljivosti -, ki ju tako kot zadnjo odlikuje predvsem humanizem. V knjigi Prihaja tretje tisočletje na svojevrsten način na temelju bogatih osebnih izkušenj in z enciklopedičnim znanjem in izobraženostjo, kot je o njem zapisal dr. Anton Trstenjak, obravnava najpomembnejše svetovne dogodke v politiki in gospodarstvu od konca prve svetovne vojne do danes. Knjiga pa ni le zapis minulih dogodkov, ampak z optimizmom in vero v Človeka in boljše Čase zre v prihajajoče tretje tisočletje, je o tem delu zapisal Mihaela Mikuž. Leon Jerovec pa pravi, da knjiga govori o trendu k vrednotam in miru, ki se v svetu vse bolj uveljavlja, in da je Vodnarjeva doba, v kateri smo, ugodna za pozitivne spremembe, v katere se moramo vključiti. (V. R.) Pot na grmado: Historični seminar Der Weg auf Scheiterhau-fen, The Road to Pile, avtorji Oto Luthar, Peter Burke, Neda Pagon, Michael Mitterauer, Olga Janša Zorn, Tomaž Mastnak, Eva Holz, Andrej Studen, Joshua Cole, Darja Mihelič, Stane Granda, Vincenc Rajšp, Ralph Jessen, Reinhard Sieder, Zbornik, Zbirka ZRC 4, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 1994, str. 327, mehka vezava, 19x12 cm, 3.000 SIT. Trojezični zbornik strokovnih razprav domačih in tujih zgodovinarjev, etnologov in sociologov je izšel dve leti po Historičnem seminarju, na katerem je prišlo do interdisciplinarne strokovne interakcije. V njem prevladujejo monografski prispevki o najrazličnejših temah o Čarovnicah, igrah na srečo, odnosu ljudi do cest od Časa Marije Terezije do 1848, o ženskah in moških vlogah, ideološkem učinkovanju ženske plodnosti v Franciji pred prvo svetovno vojno, Turkih in razsvetljencih, volitvah in volilcih, družinah... V okvira tega pa Se o najrazličnejših manjših prigodah, kot navaja Oto Luthar, npr. o tem, kje je v Ljubljani v prejšnjem stoletju potekala t. i. »ljubezenska« pot. Poleg monografskih in mikro-zgodovinskih Studij se je kar nekaj avtorjev lotilo teoretskih in metodoloških vprašanj zgodovinskega raziskovanja. (A. P.) Dr. Dušan Kos: Imago lustitiae Historični sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu v poznem srednjem veku, zbirka ZRC, monografija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 1994, mehka vezava, str. 142, 19 x 12, 3 cm, 1.500 SIT. Ta zgodovinska monografija je posvečena prikazu sredstev odpravljanja sporov plemstva v času med 1200 in 1400, ko so se na večini ozemlja današnje Slovenije izoblikovali temeljni pravni vzorci po-znosrednjeveške družbe. Avtor pregledno podaja možnosti sodnega reševanja, ki so se glede na stan ponujale na hierarhičnih cerkvenih, vazalskih (za fevde), deželskih (za nesvobodno prebivalstvo) in deželnih sodiščih (za plemstvo in kler v posve-tnih zadevah). Plemiči so se radi posluževali t.i. neinstitucionalnega sojenja, Ce pa nikakor ni bilo možno priti do kompromisa, so bila v navadi tudi nasilna pravna sredstva, ki so po natančnih pravilih dovoljevala požiganje, ugrabljanje, plenjenje in celo ubijanje. V sodnem postopku je bilo za sodnega gospoda bistvenega pomena obvarovati pravico »prve instance«, ki je določala začetek sodnega postopka. Delo metodološko ni pravniško, paC pa je zgodovinsko in se osredotoča predvsem na odnos med pravom, sodstvom in človekom v določenem času in prostora. Pravnozgodovinsko problematiko oživljajo Številni pisni viri, ki na slikovit in nazoren način opisujejo posamezne primere zločinov in kaznovanja. (A. P.) Dr. Eva Holz: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. stoletja in v 19. stoletju, monografija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski institut Milka Kosa, 1994, 159 strani, mehka vezava, 29, 5 x 20, 5 cm, 2.400, 00 SIT. V svoji predelani doktorski disertaciji dr. Eva Holz govori o gradnji cestnega omrežja ob koncu 18. in v 19. stoletju. To je bil Cas, ko je rasel pomen dobrih cestnih povezav v habsburški monarhiji, predvsem s tržaškim pristaniščem. Ceste so v tem Času pomenile živčni sistem države. Po njih je prihajal napredek, novi življenjski slogi, ki so prinašali dobro in slabo. Vzdrževanje razpredenega cestnega omrežja je bilo zahtevna naloga. Ceste so bile zelo ranljive, vzdrževanje pa drago. Denarja za gradnje in popravila je praviloma vedno manjkalo. Država si ga je skušala zagotoviti s pobiranjem mitnine, v 19. stoletju pa so mitnice že pomenile oviro v prometu. Do denarja so vzdrževanje so skušali priti z dajanjem določenih cestnih povezav v zakup, kar pa se že od konca 18. stoletja ni veC obneslo. V 19. stoletju so si predvsem občine skušale pomagati z »naklado« na neposredne cesarske davke. Furmane, kocija-že in potnike, ki so potovali v postnih kočijah, pa so zanimale predvsem tri stvari - smer, ki jih bo najhitreje pripeljala do cilja, stanje cest in varnost na njih, kajti znano je, da so ob koncu 18. stoletja in tudi v začetku 19. stoletja po naših cestah gospodarili cestni razbojniki. Cestnega roparja so obesili ali pa so mu, ce je bil višjega stanu, odsekali glavo. S cestnimi roparji je država opravila Sele po letu 1848, ko je njihovo središče razgnala redna vojska. Toda posamezni cestni razbojniki so ropali se do drage svetovne vojne. (B. M.) Dr. Dušan Kos: Med gradom in mestom Monografija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski institut Milka Kosa, 1994, 226 strani, mehka vezava, 29, 5 x 20,5 cm, 2.500,00 SIT. Zgodovinar dr. Dušan Kos pojasnjuje nekatere elemente v življenju srednjeveškega plemstva, njegovih bivališč, ki so na zunaj odražali plemenitost (grad, dvor, stolp, mestna gosposka hiša). S pomočjo velikega Števila pisnih virov in umetnostnozgodovinskih sodb je analiziral več kot 170 slovenskih gradov in 13 mest oziroma trgov, predvsem njihove lastnike, prebivalce in uslužbence. Avtorja vse-zkozi zanimajo povezave med socialnim statusom posameznika in njegovim gradom. V »grajskem« delu monografije je moc najti odgovore na vprašanja o nastanku gradov na Slovenskem, o knežji in rodbinski politiki glede posedovanja in »zbiranja« gradov, o pravnih vidikih gradov, o njih kot središčih družabnega življenja plemstva, o upravi gradov ter o poslovanju z njimi. Neprestano kupčevanje z zemljiško posestjo, gradovi in fevdi, tožarjenje s sorodniki zaradi poročnih dajatev in zapuščin, posojanje in izposojanje denarja, zastavljanje posesti je v bistvu že imelo znaCaj finančnega spekuliranja, Čeprav je morebiti imelo poglavitne vzroke v gospodarskih težavah zaradi potratnosti. V »mestnem« delu Kos analizira in vrednoti nastanek in vlogo tistega dela plemstva, ki si je za sedež in bivališče izbral mestno naselbino. Raziskuje poreklo tega mestnega sloja, njegovo delovanje in družbeno dinamiko ter značilnosti, ki so razlikovale meščana od plemiča. (B. M.) IZ TUJIH GLEDALIŠČ Flamska plesna platforma Od 26. do 29. januarja bo v flamskem Gentu potekal kreativni pregled mladih koreografov in njihovih performacov. Povabljeni domači in tuji mladi koreografi, ki pa so v tesni zvezi s flamskim plesom, bodo nastopali na odrih v Vooruitu (Domzaal, Teater-zaal in Dansstudio), v gledališču Nieuvvpoort in v Minardu. Spremljal jih bo vzporedni program, ki ga je pripravil Flamski gledališki institut, in ga sestavlja vec studijskih delavnic, video in filmskih predstavitev, profesionalnih srečanj in drugih prireditev. Organizatorja Flamske plesne platforme sta Kunstencen-trum Vooruit in Nieupoort-teater. Platforma je nastala po zgledu predhodnih platform, britanske in nemške, ki sta bili plod Dance Netvvork Europe in ju je podprla Evropska unija. Kunstencentrum Vooruit Ghent je del Evropske plesne mreže, katere pomembni partnerji so tudi The Place London, Joint Adventures Miinchen in CNDC L’Esquisse Angers. Mreža omogoča stalno izmenjavo informacij, združuje vec kot 150 kontaktnih oseb, organizira specifične projekte in podpira sodobni ples v mednarodnem okviru. Kortnerjeva nagrada Lanskoletni dobitnik Kor-tnerjeve nagrade, ki jo vsako od ustanovitve leta 1987 dalje podeljuje revija Theater Heute za gledališke dosežke, je Frank Ca-storf, intendant berlinskega gledališča Volksbuhne na Rosa-Luxemburg-Platz. Žirija ga je nagradila za radikalno, tudi Šokantno igro v njegovih lastnih predstavah in za vodjo gledališča, ki misli na zgodovino človeštva na vzhodu in izziva sedanjost ter tako ponovno vitalizira enega izmed berlinskih gledališč. Lansko leto so se za nagrado, ki so jo decembra podelih v Berlinu v visini 10000 DEM, potegovali tudi Dagmar Manzel, Henning Rischbie-ter in Ulrich VVildgruber. Smrtni ples V londonskem gledališču Almeida Theatre je bila 12. januarja premiera drame Smrtni ples, ki jo je August Strindberg končal leta 1901. Igra je neukročeno divji in komični portret zakonskega pekla , na osamljenem otoku pred Švedsko obalo. Londonsko režijo je prevzel švedski igralec in režiser Peter Stormare. Glavni vlogi imata John Neville in Gemma Jones. Predstava bo na sporedu vse do 4. marca. Ložnik Pred kratkim se je v Parizu končalo gostovanje Nacionalnega gledališča francoske skupnosti iz Bruslja, ki je v gledališču Athenee na trgu Opera-Louis Jouvet deset dni predstavljalo klasično, zadnjo, vendar najpomembnejšo v vrsti vseh komedij Pierra Comeil-la, Le Menteur. Režijsko vodstvo je prevzel Jean-Marie Villegier. (S. D.) LITERATURA / BIOGRAFIJA PABLA NERUDE NA KRATKO Zapeljivec, pa še komunist LJUBLJANA - Čilski pisatelj Pablo Neruda je tik pred svojo tragično smrtjo v Času Pinochetovega vojaškega prevzema oblasti napisal avtobiografijo z naslovom Priznam, da sem živel, zdaj pa je izšla se biografija o njem, ki jo je napisal Volodia Teitelboim. Njeno krajšo verzijo so pred štirimi leti že izdali v Španiji, ob koncu lanskega leta pa so jo, močno dopolnjeno in ponovno pregledano, natisnili še v Buenos Airesu. Pisec biografije pesnika Nerude ni nepomembna oseba. Volodia Teitelboim je danes namreč generalni sekretar čilske komunistične partije, pred tem pa se je sploh angažiral v politiki. Po poklicu je advokat, bil je poslanec in senator, dolga leta pa je preživel v izgnanstvu. Ob vsem tem se je ves Cas ukvarjal tudi s kulturo, saj je napisal tri romane ter biografiji o Gabrieli Mistral in Vincentu Huidobru. Ker je tudi za Pabla Nemdo znano, da je svoje življenje posvetil poeziji in komunizmu, je torej knjiga toliko bolj zanimiva. Sicer pa je treba dodati, da je Volodia Teitelboim z Nerudo prijateljeval skoraj Štirideset let in v tem Času brez dvoma pesnika spoznal do potankosti. Skupaj sta navsezadnje tudi kreirala Čilsko politiko, Teitelboim pa pesnika in Čilskega Nobelovega nagrajenca za literaturo (leta 1971) publiki predstavlja tudi z intimnega področja, začenši z njegovim otroštvom brez matere, ki je umrla le nekaj tednov po porodu, in teorijo, da je ta dogodek kasneje zaznamoval Nerudov odnos do žensk. Znano je, da je bil pesnik velik zapeljivec, pri katerem je bila zvestoba vedno na stranskem tim. V njegovem življenju se je zvrstilo precej žensk, sicer pa avtor knjige zaključuje z dovolj zgovornim stavkom: »Veliki, a grd zapeljivec, kateremu se ni dalo upreti, ni umrl.« Neruda je pri ženskah padal v prave ekstreme. Nekatere je na začetku neizmerno ljubil, vendar jih je bil pripravljen že po kratkem Času nadomestiti z drugimi. Ob ključnih spremljevalkah njegovega življenja je tudi Se vrsta manjših romanc. Teitelboim po vsem tem sklepa, da stalna ljubezen dovoljuje erotično nezvestobo, zaradi Cesar so ga ženske kritikinje biografije že proglasile za macista. Dmgo področje, ki je ob poeziji močno zaznamovalo Nemdo, je komunizem. Komunistom se je pridružil v Štiridesetih letih tega stoletja in jim potem ostal zvest do smrti. Leta 1969 je v imenu komunistične partije celo kandidiral za predsednika Čila, vendar je od kandidature nato odstopil in podprl Salvadorja Allendeja. V Čilu in tudi drag j e po svetu Se danes mnogi razmišljajo o tem, da so komunisti pesnika izkoristili, vendar njegovi intimni prijatelji trdijo drugače. Pravijo, da je slo za zavestno odločitev, opozarjajo pa na to, kako je ravno v Času znamenitega govora Niki-te Hrustovega tudi pri Nem-di prišlo do spremenjenega odnosa do komunizma, Čeprav se mu nikoli ni odrekel. Njegov odnos do komunizma je treba gledati v luci Španskega fašizma iz tridesetih let ter s tem povezano tragično smrtjo pesnika Fe-derica Garcie Lorce, Nem-dovega velikega vzornika. Pablo Nemda seveda ni mogel vedeti, da se bo tudi njegovo življenje končalo na enak način. Biografija z enostavnim naslovom Neruda odstira le nekaj tanCic iz razboritega in zapletenega življenja Pabla Nerude, ki se je zavezal, da bo služil dvema tako različnima ciljema kot sta poezija in politika. Marko Jensterle pN B §! 1 m i Prijatelja Neruda in Teitelboim Papež zoper filme z nasilnimi prizori VATIKAN (AFP) - Papež Janez Pavel D. je v torek pozval vse, ki so povezani s filmsko industrijo, naj ne snemajo filmov z nasilnimi prizori, pa tudi taksnih, v katerih prevladuje spolnost. Njegov apel je bil namenjen predvsem vernikom, ki delujejo na filmskem področju. Papež pričakuje od njih, da bodo pokazali »pogum in v krščanskem duhu vplivali na filmsko produkcijo.« Papež meni, da bi moral film s svojo vsebino gledalcu »ponuditi iztočnice za razmišljanje, zato naj v filmih prevladujejo vrednote, ki jih zagovarja tudi Cerkev.« Novi standardi laserske videoprodukcije PARIZ (AFP) - Predstavniki japonske, ameriške in francoske videoindustrije naj bi po mnenju dobro obveščenih virov pozvali ameriškega komunikacijskega giganta Viacom in njegovo filmsko podružnico Para-mount, naj se prilagodita novim standardom laserske videoprodukcije. Do leta 1996 lahko namreč pričakujemo razvoj novega laserskega videa, katerega program bo na eni strani ploSCe trajal 2 uri in 15 minut. Pričakovati je mogoče, da bo nove standarde sprejela večina proizvajalcev laserskega videa, izjemi sta le nizozemski Philips in japonski Sony, ki se zavzemata za sprejem drugačnih standardov. Beriinale in otroški film BERLIN (dpa) - V okviru letošnjega berlinskega filmskega festivala Beriinale (od 9. do 20. februarja) bodo že osemnajstic priredili tudi festival otroškega filma. Le-ta bo zaCel s Švedskim filmom Sixten, rezijskim prvencem režiserke Catti Edfeldt. Film je posnet po istoimenski noveli Ulfa Starka in je po besedah organizatorjev »komedija za vso družino.« Na festivalu otroških filmov, ki poteka pod pokroviteljstvom UNI-CEF-a, se bo zvrstilo osem celovečernih filmov in devet kratkih risank. Osrednja tema napovedanih filmov so življenjske iskusnje otrok iz Mongolije, Islandije, Kazah- otorio J ti oVonriincnrcVi n Žarko Ira Marušič Galerija Visconti Fine Art Kolizej. Ljubljana, Gosposvetska 13. Na ogled so slike in objekti, nastali med letoma 1991 in 1994. Postavitev: Živko Marušič, Živa VujiC, tekst kataloga (1000 SIT): Brane Kovic, Milan Zina-jiC. Odprto do 23. marca (od ponedeljka do sobote med 10. in 18. uro, napoved obiska na tel. 061 /13 32 087). Prost vstop. Slikar Živko Marušič je po Studiju na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah med letoma 1971 in 1973 nadaljeval Studij na slikarski specialki na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavlja od leta 1972, v zadnjih letih pa so v Sloveniji njegova dela javnosti redko dostopna. Tokratna razstava v galeriji Visconti Fine Art Kolizej (ki Marušiča zastopa tudi na pomembnih umetnostnih sejmih v tujini) je po razstavi v Equrni leta 1990 njegova prva samostojna v Sloveniji, zanjo pa je pripravil dela, nastala v zadnjih letih. Med njimi so tudi dela, katerih eksperimentalna posebnost je, da je so na njih tudi otroške intervencije avtorjeve hčerke Ire. Razstava ponuja, kot je med drugim zapisal Brane Kovic, vstop v svet svojske MarusiCeve osebne poetike, ki ji v sodobni slovenski umetnosti ni moc najti primerljivih vzporednic. : Njegovih del ne obremenjujejo mrakobna razpoloženja, pac pa jih presve-tljuje Čutnost, žarenje barv in prešerna razigranost oblik. Razstava ima poleg predstavitvenega tudi prodajni značaj. (V. U.) VABILO NA RAZSTAVE Živko Ira Marušič: Uspavanka ali tri krave za štiri, 1994, olje, papir na lesonit, poliptih Dušan Lipovec: Silba, 1980, olje na platno Dušan Lipovec Galerija ZDSLU. Ljubljana, Komenskega 8. Na ogled so dela, nastala med letoma 1974 in 1994. Postavitev: Dušan Lipovec, Judita Krivec Dragan, ob razstavi bodo predstavili monografijo dr. Milcka Komelja o Dušanu Lipovcu (5.700 SIT). Otvoritev nocoj ob 18. uri, odprto do 17. februarja (od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro). Prost vstop. Kamniški slikar Dušan Lipovec se je po zaključenem Studiju slikarstva pri prof. Andreju Jemcu leta 1977 študijsko izpopolnjeval Se v Montrealu v Kanadi. Poleg slikarstva zajema njegova dejavnost še predvsem grafiko in likovno publicistiko, občasno pa še kiparjenje, fotografijo in oblikovanje. Razstavlja od leta 1975, njegova tokratna razstava v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa spremlja izid monografije, posvečene njegovemu dosedanjemu opusu, in je preglednega značaja. Izbor del, nastalih v zadnjih dveh desetletjih, bo dokumentiral LipovCevo dosedanjo umetniško pot, ki je (kar je v domači umetnostni produkciji redkost) vezana na krajine. Krajine, ki jih je Lipovec poiskal v okolici Kamnika in Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, Primorja in Jadranskih otokov, in ki jih je tankočutno doživel skozi svoje akvarele. Na nocojšnji otvoritvi bodo s slikarjem in Se nekaterimi sooblikovalci monografije pripravili pogovor, ki ga bo vodila Judita Krivec Dragan. (V. U.) do Jakca Prejšnji Četrtek so v izolski galeriji Insula odprli razstavo slikarke Majde Skrinar. V petek so v Mestni galeriji Piran odprli razstavo 49 litografij iz poznega obdobja slovitega Marca Chagalla. Istega dne se je v novomeški Dolenjski muzej preselila retrospektivna razstava kiparja Jakoba Savinska, ki jo je pripravila Moderna galerija Ljubljana, v restavraciji gradu Fužine v Ljubljani pa so kot prvo v svojih prostorih odprli razstavo slik Iva Paradzi-ka. V ponedeljek so v Vili Katarina v Rožni dolini v Ljubljani odprli razstavo novih del slikarja Silvestra Plotajsa Sicoea in kiparja Mirka Bratuše ( na ogled je le Se danes). V torek so v Galeriji na Dvornem trgu odprli razstavo grafičnih del Aleša Sedmaka. Istega dne so v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani odprli razstavo ilustracij Danijela Demšarja, v galeriji Krka v Ljubljani pa razstavo gledaliških karikatur Boruta Pečarja. Jutri bodo ob 19. uri v galeriji Meduza v Kopru odprli razstavo prek 40 risb iz zapuščine Božidarja Jakca iz obdobja 1918 - 1966, ki se je na Obalo preselila iz Bežigrajske galerije v Ljubljani. Prav tako jutri bodo ob 19. uri v Kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju odprli razstavo slik Terezije Bastelj. (V. U.) SVET Četrtek, 26. januarja 1995 ČEČENIJA / KONEC ZATIŠJA Granate na predmestja Ruska vojska hoče uničiti še zadnja oporišča upornikov GROZNI, MOSKVA (Reuter, AFP) - Z včerajšnjim silovitim topniškim in tankovskim obstreljevanjem Groznega se je v Čečeniji končalo petdnevno »zatišje«. Ruska vojska je z zapornim ognjem iz vsega orožja napadla položaje Čečenskih upornikov v južnih predmestjih Groznega, zato se domačini zavedajo, da so jim šteti dnevi. Mogočni svet za državno varnost je operacije v CeCeniji včeraj predal notranjemu ministrstvu, s čimer naj hi potrdili Jelrinovce trditve, da gre v spopadih na Kavkazu izključno za ruska notranja vprašanja. Zaradi te odločitve pa se v CeCeniji ne bo nic spremenilo. Ceno za neusmiljeno vojskovanje bodo še naprej morali plačevati komaj polnoletni ruski vojaški obvezniki. Čečenski voditelj Dudajev trdi, da so njegovi borci doslej pobili že vsaj dvanajst tisoč Rusov. Številke so gotovo pretirane, kljub temu pa je žrtev med vojaki in civilisti vsak dan veC. V neusmiljenem spopadu za nadzor nad kavkaško deželico, bogato z nafto, je bilo zagotovo ubitih že veC tisoč ljudi. Ruski vladni uradniki doslej še niso prepričali strokovnjakov Mednarodnega denarnega sklada, ki se mudijo v Moskvi, da je njihova trditev o protiinflacijsko naravnanem proračunu za leto 1995 uresničljiva, saj predloga proračuna niso potrdili niti ruski poslanci. O morebitnem najvecjem posojilu MDS Rusiji, la naj bi znašalo kar 6, 25 milijarde dolarjev, bo najverjetneje odločal februarski vrh sedmih najbolj razvitih držav sveta v Torontu. NOVICE Lang umaknil kandidaturo PARIZ - Nekdanji francoski minister za kulturo Jack Lang je včeraj umaknil svojo kandidaturo za novega francoskega predsednika in pozval socialistično stranko, naj podpre predsednika stranke Henrija Emmanu-ellija. Lang je 'kandidaturo napovedal 17. januarja: »Za predsedniški položaj sem se pripravljen potegovati tako dolgo, dokler ne bo prišel nekdo, ki se bo za ta odgovorni položaj zavzemal z večjo vnemo kot jaz.« V tekmo za novega predsednika Francije se bodo podali še trije socialistični kandidati; Jacques Delors, Emma-nuelli in nekdanji vodja stranke Lionel Jospin, (dpa) Nemčija ne bo več prodajala orožja Turčiji BONN - Nemški obrambni minister Volker Riihe je včeraj izjavil, da bo Nemčija nehala oskrbovati partnerico zveze Nato Turčijo z orožjem. Nemški parlament je namreč včeraj zaradi kršenja človekovih pravic v Turčiji zavrnil predlog obrambnega ministrstva, ki predvideva vojaško pomoč Turčiji v vrednosti 52 milijonov mark. Gre za 39 gorskih tankov, 70 pontonskih mostov, 600 vojaških čolnov, ladjo za oskrbovanje, petnajst medicinskih avtomobilov in rezervne dele. Nemčija je po podatkih obrambnega ministrstva od leta 1964 Turčiji v okviru zveze Nato namenila za približno šest milijard mark vojaške pomoči, (dpa) V Lesoto se je vrnil izgnani kralj JOHANNESBURG - V afriški državici Lesoto je včeraj po petih letih izgnanstva na tron vnovič sedel kralj Moshoeshoe D. Njegov sin Letsie IH., ki ga je pred petimi leti. na oblast postavilo vojaško vodstvo, se je vladarskemu položaju odpovedal. S tem se je v Lesotu končala dolgoletna ustavna kriza, ki jo je povzročil Letsie IH. Pred letom in pol je namreč ministre demokratično izvoljene vlade zamenjal s svojimi privrženci in s tem izzval nemire, v katerih je življenje izgubilo najmanj pet ljudi. Po pritiskih in grožnjah predsednikov Južnoafriške republike (Nelson Mandela), Botsvane (Quett Masire) in Zimbabveja (Robert Mugabe), da bodo vojaško posredovati, je Letsie III. vnovič oblikoval nekdanjo vlado in obljubil, da bo prestol vrnil očetu, (dpa) Nova afriška mirovna pobuda za Somalijo ADIS ABEBA - Nekaj tednov pred umikom mirovnih sil OZN iz Somalije skuša Organizacija afriške enotnosti sprte somalske voditelje še enkrat zbrati za pogajalsko mizo. 53 zunanjih ministrov omenjene organizacije je včeraj v Adis Abebi sklenilo, da bodo kakorkoli skušati preprečiti novo državljansko vojno v tej afriški državi, »saj je mednarodna skupnost zaradi neenotnosti in nesposobnosti somalsko prebivalstvo preprosto pustila na cedilu«, je dejal tiskovni predstavnik organizacije, (dpa) Hudi boji v Burmi SINGAPUR - Med burmansko vojsko in uporniki ljudstva Karen na jugu države so se včeraj vneti hudi spopadi. Britanski radio BBC je poročal, da so pripadniki vojaške hunte ofenzivo proti upornikom začeti že pred dnevi, zato je z območja v bližini meje s Tajsko zbežalo že več kot dva tisoč civilistov. Vojaške oblasti skušajo upornike prisiliti k pogajanjem, vendar jim ljudstvo Karen, ki se bori za avtonomijo, ne zaupa, (dpa) Čečenski avtobus se med točo ruskih granat prebija skozi Grozni (Telefoto: AP) Gromi zapuščajo celo najbolj neustrašni ljudje GROZNI - Stanovanjska poslopja v opustošenem središču Groznega so zaradi nenehnega obstreljevanja ruskega topništva zelo podobna izdolbenim očesnim jamicam. Veliki črni oblaki dima se zlovešče obračajo v smer, v katero piha ledeni čečenski veter. Grozni si prav gotovo zasluži svoje ime. Čeprav je mesto vendarle dobilo humanitarno pomoč, so razmere v njem tako neznosne, da ga zapuščajo tudi najbolj pogumni prebivalci. Po zadnjih hudih spopadih so si ljudje v času kratkega zatišja vendarle upali na cesto - po vodo in hrano. V torek so začeli Rusi spet obstreljevati predmestja Groznega, saj se je Moskva odločila, da ga dokončno zavzame. V čečensko prestolnico so se napotile nove čete; medtem ko so se tanki ustavili zunaj mesta, je bilo po mestnih ulicah opaziti precej ruskih oklepnikov. Prebivalci se bojijo, da so se Rusi spet odločili tudi za nenapovedano, se močnejše bombardiranje mesta, kajti v Groznem nekatere položaje še vedno vztajno branijo uporniki. Civilisti za prelivanje krvi obtožujejo tako ruskega predsednika Jelcina kot čečenskega voditelja Dudajeva. »Dudajev in Jelcin sta Cisto nora,« je jezno, a s prestrašenim, tresočim se glasom izjavila 71-letna Rusinja Polina Petrovna, ki živi v Groznem. »Mrtvih je veliko mladih, tako Rusov kot Čečenov; kdo bo torej obnovil vse, kar je porušeno?« je očitajoče vprašala. V mestnem predelu Minutka v porušenem središču Groznega je bilo opaziti le nekaj čečenskih borcev. Neki vojak je s cigareto v ustih sedel na majavem stolu, greli pa so ga plameni ognja, ki je zajel bližnje poslopje. Nad njim so se dvigali sivi oblaki dima. Rusko topništvo je občasno streljalo iz južnega dela mesta, nekaj Čečenov pa jim je odgovorilo s streli iz avtomatskih pušk. Tudi tržnica je opustošena, ostanke stojnic pa pokriva snežna odeja. Z balkonov visijo velike ledene sveče. Odjuga se ne bo tako kmalu prinesla topline v ledeno mrzli pekel Groznega. Nicholas Doughty / Reuter BOSNA IN HERCEGOVINA Vlada BiH protestira zaradi poljskega vabila Beogradu SARAJEVO, ZAGREB (AFP, Reuter) - Bosansko vodstvo je v Varšavo poslalo ogorčen protest, ker je poljska vlada povabila na slovesnost ob petdeseti obletnici osvoboditve zapornikov iz zloglasnega nacističnega taborišča Auschvvitz tudi predstavnike samozvane ZRJ. »Poljsko vodstvo dobro ve, da so Srbi zagrešili agresijo na Bosno, izvedli genocid nad nesrbskim prebivalstvom in v BiH odprli celo koncentracijska taborišča,« je med drugim zapisano v protestu. Medtem se spopadi v bihaškem žepu, predvsem v okolici Velike Kladuše, nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo, je sporočil tiskovni predstavnik ZN Koos Sol in dodal, da so samo včeraj našteli več kot 250 detonacij granat različnega kalibra. Krivdo za napade pripisujejo predvsem Abdičevi milici. Predstavniki petih držav skupine za stike pa so razočarani zapustiti bosansko prestolnico, saj jim vodstva bosanskih Srbov ni uspelo prepričati, da bi sprejelo znani delitveni načrt. V Zagrebu pa se je na plenarnem zasedanju sešel hrvaški parlament. Poslanci so govoriti predvsem o Tudmanovi zahtevi, naj Unprofor najkasneje v treh mesecih po izteku mandata 31. marca letos zapusti njihovo državo. Zunanji minister Mate Granič je zahtevo formuliral nekoliko drugače. Rekel je, da naj bi Unprofor zapustil Hrvaško, če se z upornimi Srbi do 31. marca ne bi uspeti dogovoriti o položaju na območjih, za katere Srbi zahtevajo popolno avtonomijo. Generalni sekretar ZN Butros Gali, ki se je dal v torek temeljito poučiti o razmerah v BiH, saj se je v Ženevi več ur pogovarjal z Akašijem, Lapreslom, Roseom in Stoltenbergom, pa je hrvaškega predsednika pozval, naj še enkrat premisli o zahtevi. Umik Unproforja iz Hrvaške bi bil po Galijevem mnenju »katastrofa«, ki bi najbrž povzročila tudi umik ZN iz BiH in izbruh nove vojne. Gali se je strinjal, da Zagreb zahteve po umiku Unproforja najbrž ne bo mogel več umakniti, izrekel pa je upanje, da bi bil napredek v pogajanjih s Srbi zadosten pogoj za tako potezo. Danes naj bi v skladu s sporazumom o gospodarskem sodelovanju med Kninom in Zagrebom stekla nafta po cevovodu, ki z jadranske obale v Evropo poteka preko srbske krajine. Predstavniki ZN po posvetu v Ženevi (Telefoto: AP) SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA Generalni sekretar utegne postati Novozelandec Burton ŽENEVA - Diplomati že nekaj časa ugotavljajo, da je boj za mesto generalnega sekretarja Svetovne trgovinske organizacije (VVTO) zašel v slepo ulico, zato v diplomatskih krogih šušljajo, da se precejšnje število držav-članic ogreva za možnost, da bi ta prestižni položaj zasedel četrti, kompromisni kandidat. Izvolitev bivšega mehiškega predsednika Carlosa Salinasa de Gortarija postaja vprašljiva, ker se je njegova država znašla v hudi finančni krizi. »Vsi iščemo četrtega kandidata za generalnega sekretarja. To bi moral biti človek, ki bo sprejemljiv za Cimveč držav-članic«, nam je zaupal neki diplomat. »Očitno je, da je bo sedanja pat pozicija trajala toliko časa, dokler se države ne bodo dogovorile o kompromisnem kandidatu«, meni neimenovani strokovnjak za svetovno trgovino. Poleg Salinasa, ki ga podpirajo ZDA in latinskoame- riške države, se za mesto prvega človeka WTO potegujeta še nekdanji italijanski minister za trgovino Renato Ruggiero, ki ga podpirajo članice Evropske zveze, in nekdanji južnokorejski minister za trgovino Kirn Chul Su, neuradni kandidat azij-sko-pacifiške regije. Čeprav večina diplomatov na sedežu WTO v Ženevi noče komentirati ugibanj o kompromisnem kandidatu, pa se na hodnikih pojavlja ime novozelandskega ministra za trgovino Phitipa Burtona. Šarmantni 55-letni Novozelandec se je še posebej izkazal med urugvajskim krogom pogajanj v okviru Gatta. »Ponavadi so biti na mestu generalnega sekretarja Gatta, predhodnika sedanje Svetovne trgovinske organizacije, predstavniki manjših držav s pozitivno trgovinsko bilanco. Nova Zelandija je nedvomno takšna država«, je povedal že omenjeni diplomat. Robert Evans / Reuter KUBA Castro spet menja ministre Preizkušene partijske kadre so zamenjali mlajši tehnokrati HAVANA - Kubanska vlada, ki skuša z reformami izvleči državo iz gospodarske krize, je javnost seznanila z zamenjavo nekaterih vodilnih mož v ministrstvih. Na gospodarskem področju je od sredine leta 1993 to že druga zamenjava ministrov, kar je dokaz več, da si vlada Fidela Castra prizadeva za hitre spremembe. Vodilne položaje bodo prevzeli mlajši politiki. Večina njihovih predhodnikov je prišla na položaje v poznih petdesetih in v šestdesetih letih. Guvernerja narodne banke, 59-letne-ga Hectorja Rodrigueza Llomparta, bo zamenjal 50-letni Francisco Soberon Valdes, ki je bil zadnjih 12 let predsednik pomorske družbe Acemex. Nekaj pomembnih mož, zaposlenih na gospodarskem področju, sicer ostaja na svojih položajih. Finančni minister bo še naprej Jose Luis Rodriguez, ki je bil na ta položaj imenovan avgusta 1993. Pomembno spremembo bo doživelo ministrstvo za gospodarsko planiranje: 53-letnega Antonia Rodrigueza Maurella bo zamenjal Osvaldo Martinez, doslej direktor centra za raziskave svetovnega gospodarstva in predsednik parlamentarnega odbora za gospodarske odnose. Štiridesetletni tehnokrat Martinez se zaveda pomembnosti reform. Vodil bo lani osnovano ministrstvo, ki je nasledilo po sovjetskem vzom delujoč državni ko- mite. Martinez je bil eden izmed glasnikov gospodarskih reform že leta 1993, ko se je Kuba po razpadu svoje največje trgovinske partnerice in velike zaveznice Sovjetske zveze znašla v hudi stiski. Spremembe niso prizanesle tudi nekaterim najbližnjim Castrovim sodelavcem. Svoj položaj v vladi bo moral zapustiti tudi 64-letni minister Jose Nara-njo Morales, ki je bil dolgo Castrova desna roka. Zamenjal ga bo 42-letni VVil-fredo Lopez Rodriguez. Drugi človek državnega sindikata Salvador Valdes Mesa bo prevzel naloge ministra za delo in socialno skrbstvo, ki ga je doslej vodil 58-letni Fracisco Linares. Deset let mlajši Valdes naj bi bil deležen podpore delavcev predvsem zato, ker brani njihove interese v času prestrukturiranja državnega gospodarstva, ko je pričakovati zapiranje delovnih mest. Namestnik ministra za težko industrijo Jesus Perez Othon, ki je zabeležil skromne, a pomembne rezultate na naftnem področju, bo od Eddya Femandeza Boar-da prevzel naloge ministra za lahko industrijo; zaradi pomanjkanja naravnih virov se lahka industrija sooča s hudimi težavami. Podpredsednik vlade Lionel Šoto Prieto, ki je dolgo vodil trgovinska pogajanja s Sovjetsko zvezo, bo prevzel še ne definiran ministrski položaj. Frances Kerry/Reuter SVET ZDA / PREDSEDNIKOV GOVOR NARODU Poskus prenovitve vlade in Billa Clintona Ameriški predsednik se skuša predstaviti kot pomemben politični dejavnik VVASHINGTON (Reuter, AFP) - Govor narodu je tradicionalna januarska dolžnost ameriških predsednikov. Bill Clinton jo je dodobra izkoristil in si za nastop pred kongresniki in kamerami najpomembnejših televizijskih družb vzel kar Slminut. Predsednik Clinton bi rad »naredil konec včerajšnjemu načinu vladanja«, da bi se lahko pripravili na 21.stoletje. Želi si tudi manj nasprotovanja med družbenimi skupinami, ker zaradi njega trpi civilno življenje: »Državljani delajo vse manj stvari skupaj in se vse glasneje prepirajo. Skupne vezi, ki so tako zelo odlikovale našo državo vse od njenega nastanka, so zrahljane. Kaj naj naredimo?« Bill Clinton predlaga Američanom »novi dogovor«, s katerim bi ljudje prevzeli več odgovornosti za reševanje svojih težav, sredstva in odločanje pa bi iz rok birokratov prešla k državljanom. Treba bi bilo povečati število priložnosti, ne pa birokracije, ki je že zdaj »velikanska, hierarhična in okostenela«. Predsednik je povedal, da namerava zmanjšati državno porabo za 130 milijard dolarjev ter poskrbeti za srednji razred. Američanom, ki po dohodkih, delu in načinu življenja sodijo v to kategorijo, bo Clinton skušal zmanjšati davke, deloma nadomestiti stroške za izobraževanje in nakupe stanovanj ter pomagati pri pokojninskem in zdravstvenem varčevanju. Clinton se bo zavzel za povečanje minimalne plače, ki zdaj znaša 4, 25 dolarja na uro, in za spremembo sistema socialnega skrbstva. Ameriški predsednik se je zavzel tudi za čimprejšnji dogovor o 40 milijardah dolarjev kreditov, ki jih za umiritev finančnih tokov potrebuje Mehika. lintonovo porodio Najpomembnejši predlogi v Clintonovem govoru Američanom: O - dvig minimalne plače na uro s 4,25 dolarja na približno pet dolarjev v dveh letih z-n - državna kampanja za boj proti w najstniškim nosečnostim pv - zmanjšanje nezakonitega V priseljevanja in ustanovitev zvezne banke podatkov, ki bo pomagala delodajalcem pri ugotavljanju statusa morebitnih zaposlenih O - davčne olajšave za šolanje in izobraževanje po končani srednji šoli ^ - konec razprav o morebitni ^ ukinitvi prepovedi prodaje določenih vrst avtomatskega orožja. AP Bill Clinton v ritmu Franka Snatre Zaradi popularne popevke Franka Sinatre v mednarodnih odnosih od časa do časa straši doktrina o samostojni poti (v socializem, v kapitalizem, kamorkoli...). Za ameriškega predsednika Billa Clintona pa je »his way« kar stih iz znane pesmice: »...konec je blizu in približuje se mi zadnja zavesa.« V tradicionalnem torkovem govoru narodu je skušal demokratski predsednik še zadnjič prepričati državljane, da ni človek brez hrbtenice, ampak reformator, ki so mu ljube koristi srednjega razreda, torej ameriške večine. Politični analitiki soglašajo, da tiktakajo zadnje minute, ki so predsedniku preostale za prepričevanje volil-cev, da si zasluti drugi mandat. Bill Clinton se je med predvolilno kampanjo predstavljal kot pravi pohtik za drugačne čase, kot človek, ki bo srednjemu razredu vrnil dostojanstvo in varnost ter popeljal ZDA iz pesimizma devetdesetih let v svetlo novo tisočletje. Toda že na začetku predsednikovanja mu je spodrsnilo pri vprašanju, ki je razjezilo ameriške množice. Ko se je zavzel za pravice homoseksualcev v vojski, je izgubil zaupanje večine. Ko je nato dodatno povečal davke bogatim, da bi zmanjšal proračunski primanjkljaj, si je nakopal tudi iskreno sovraštvo vplivnih konservativcev. Tem potem ni bilo žal ne denarja ne česarkoli drugega za potop Clintonovih političnih programov z zdravstveno reformo na čelu in za brskanje po predsednikovi finančni preteklosti. Bill Clinton je z neodločnostjo pri vseh pomembnih političnih vprašanjih potrdil dvome, ki so se pri Američanih začeli porajati o njegovih moralnih in političnih sposobnostih. Danes polovica prebivalcev ZDA meni, naj Clinton ne kandidira še za drugi predsedniški mandat. Ali se bo Clinton še lahko prerodil v uspešnega in odločnega državnika, vedo samo napovedovalci prihodnosti. Zaenkrat je še vedno le žalostni simbol dilem, v katerih so se znašle vodilne države sveta. Predstavniška demokracija zahteva od svojih voditeljev, da odločno rešujejo probleme in rešitve primemo pojasnijo svojim volilcem. Danes pa vodi svet - ne le Ameriko - vrsta šibkih voditeljev ah politikov z zavezanimi rokami, ki omahujejo in cepetajo na mestu v času, ko bi planet potreboval vizionarstvo. Dovolj je bežen pogled na zakonitosti sodobnega gospodarstva, ki jih je tako kruto razgalila mehiška finančna kriza: nihče ni več sam na svetu, kljub temu pa še nihče ni sposoben napisati pravil, ki bi preprečila jedrsko ponovitev razpada finančnih vezi konec dvajsetih let Ameriški kongres že teden dni omahuje pred finančno injekcijo južni sosedi, pa čeprav lahko Mehika potegne v brezno tudi ZDA. Razpravljajo o korenitem zmanjšanju prispevkov za OZN, pa čeprav po svetu divja čedalje več vojn. Američani dvomijo o sedanjih političnih rešitvah doma in v svetu, zato jim je čedalje bolj všeč zapiranje pred svetom. Clinton bo v zgodovini zapisan kot uspešen državnik samo v primem, če jim bo vrnil samozavest in preprečil nevarni izolacionizem. Barbara Kramžar ODNOSI MED EVROPSKO ZVEZO IN ZDA Zahtevno potovanje v Vtfashington Evropska stališča bosta na pogajanjih zagovarjala Juppe in Brittan BRUSELJ - Evropska zveza in Združene države Amerike želijo razčistiti trgovinske in kulturne spore in nesoglasja. Včeraj sta v VVashington odpotovala francoski zunanji minister Alain Juppe, trenutno predsednik Evropske zveze, in evropski komisar za trgovino sir Leon Brittan, ki se bosta tam sešla z visokimi predstavniki ameriških oblasti. Evropski in ameriški predstavniki bodo razpravljali o treh temah, zatrjujejo viri blizu bruseljski komisiji. Prva tema je projekt Televizija brez meja, ki je zamisel evropskega vodstva in je močno vznejevoljila hollywoodske producente. Dmga tema so banane, tretja pa ameriške zahteve po trgovinskih kompenzacijah, ki jih VVashington terja zaradi škode, ki jo od 1. januarja, ko je Evropska zveza sprejela še Avstrijo, Finsko in Švedsko, beležijo ameriški izvozniki. »V Združene države ne odhajam s strahom. Vzpostaviti moramo evropsko-ameriški dialog, hkrati pa moramo ubraniti interese Evropske zveze,« je dejal Juppe, ki vodi ministrski svet Evropske zveze. Pred ameriškimi oblastmi bo odločno branil projekt Televizija brez meja, ki vsebuje tudi kvote obveznega predvajanja, kar bi seveda šlo na račun ameriških producentov. »Evropsko kinematografsko produkcijo je treba okrepiti,« je bil ob odhodu v VVashington odlo- čen francoski zunanji minister. »Ko vidim, da se ameriški lobi z gorečnostjo upira Televiziji brez meja, sklepam, da mora biti učinkovita,« je dodal Juppe. Brittan se z Juppejem ne strinja. On zagovarja finančno pomoč Evropske zveze avdiovizuelni produkciji, vendar nasprotuje kvotam, ki po njegovem niso v skladu s svobodo izražanja. Združene države so sprožile pravo ofenzivo zaradi banan. V začetku januarja so namreč napovedale, da bodo predvidoma 10. februarja uvedle povračilne ukrepe proti evropski politiki, ki omejuje uvoz banan. Organizacija držav izvoznic banan je namreč 1. julija 1993 omejila izvoz »dolarskih banan« iz držav Latinske Amerike, da bi zaščitila svoje proizvajalke (francoske prekomorske province, Kanarski otoki, Madeira) in proizvajalke iz afriških dežel ter Karibov, podpisnice lomske konvencije. Združene države bodo uveljavljale trditev, da so evropski ukrepi prizadeti njihove multinacionalke (Chiquita in Dole), ki so vlagale v južnoameriške države. Brittan bo Mickeyu Kantorju, ki ameriškega predsednika Clintona zastopa pri trgovinskih pogajanjih, ponovil, da so enostranske sankcije v evropskih očeh »nelegalne« in da gre različne trgovine urediti znotraj nove Svetovne trgovinske organizacije, ki je nasledila Gatt. Jean Bumer / AFP Francoščina je izgubila bitko v Evropski komisiji BRUSELJ (Reuter) - Včeraj je na prvem zasedanju nove Evropske komisije padla ena zadnjih francoskih trdnjav v Evropski zvezi. Klaus van der Pas, novi nemški tiskovni predstavnik tega izvršnega organa EZ, je namreč včeraj sporočil, da bodo odslej na vsakodnevnih srečanjih z novinarji lahko uporabljali oba jezika, angleščino in francoščino. Na novinarskih konferencah in na tedenskih srečanjih z novinarji bodo še vedno prevajali v vseh enajst delovnih jezikov Evropske zveze. Evropska komisija, ki je imela še do ponedeljka francoskega predsednika in francoskega tiskovnega predstavnika, se ni pretirano navduševala nad uporabo angleščine - kljub prošnjam naraščajočega števila predvsem švedskih, finskih in vzhodnoevropskih novinarjev, ki ne govorijo francosko. Zagovorniki uporabe francoščine v ustanovah Evropske zveze so že večkrat ponoviti svojo bojazen, da bi angleščina prevladala in spodkopala tradicionalno vlogo francoščine kot jezika diplomacije. Albanija že v Partnerstvu za mir BRUSELJ (Reuter) - Albanija je včeraj postala deseta država, Id jez zvezo Nato podpisala sporazum Partnerstvo za mir, namenjen krepitvi varnostnih vezi v postkomunističnem svetu. Generalni sekretar Nata Belgijec Willy Claes je sporazum z Albanijo označil za pomemben korak na poti k ustvarjanju stabilnosti na razburkanem Balkanu. Namestnik albanskega zunanjega ministra Arjan Staniva je dejal, da je sporazum pomemben korak v procesu albanske integracije v modeme evropske strukture in poudaril, da je končni cilj Albanije polnopravno članstvo v zvezi Nato. »Albanija pojmuje Partnerstvo za mir kot čakalnico,« je dejal Starava, ki je orisal tudi pomen varnostnih ukrepov na tem območju, saj sta predvsem Kosovo in Makedonija, ki sta obremenjena s problemi manjšin in odcepitvenimi težnjami, možni evropski žarišči. Četrtek, 26. januarja 1995 O čem pišejo drugje po svetu O Rusiji »Ali predsednik Jelcin sploh še obvlada položaj v državi? Ati ga morda Ze tare senilnost, ki je bila značilna za Brežnjeva v zadnjih dneh njegove vladavine? Za tiste čase je bilo značilno, da je bil ohromljen ves državni aparat in da so v ozadju potekali srditi politični boji. Zdaj se postavlja vprašanje, kakšne politične cilje ima general Koržakov oziroma kaj pravzaprav pomeni njegov vstop v msko politiko... General in njegovi zavezniki nimajo jasne ideologije, razen splošne želje po redu, nezaupanja v reforme in nasprotovanja Zahodu -kar je značilno za vse stare aparatčike. Svojo srečo torej preskušajo tudi na političnem prizorišču. Zal pa niso nič drugega kot podložniki z omejeno inteligenco in ozkim obzorjem.« (The Times, London) »Odkar Boris Jelcin, sicer osebni prijatelj Helmuta Kohla, v Rusiji podpira politiko nasilja, je v nemški zunanji politiki vse narobe... Nemški zunanji minister Klaus Kinkel, sijajen primer politikove nemoči, še vedno skuša stabilnost in demokracijo v Rusiji doseči z zadržanostjo... Nemški minister za gospodarstvo Giinther Rexrodt pa trenutno v St. Petersburgu kaže svetu, kaj pomeni izraz realna politika: na eni strani ponuja nemške naložbe v rusko gospodarstvo, na drugi pa graja ruski pokol v Groznem. Rexrodt je torej posodobil metodo korenčka in palice ter razvil metodo korenčka in dvignjenega kazalca - torej novo metodo, ki gotovo pospeši gospodarstvo.« (Der Standard, Dunaj) O Bližnjem vzhodu »Spet so padle nedolžne žrtve in zopet sta jeza in obup na dnevnem redu. Skrajneži se veselijo svojega uspeha in zal lahko domnevamo, da jih bo zadnji »uspeh« ohrabril za nadaljnje poskuse sabotaže mi-y ravnega procesa... Palestinskim teroristom je torej uspelo kaznovati Jaserja Arafata in tudi Jicaka Rabina. Ker je naloga za voditelja PLO očitno prezahtevna, mora zdaj ukrepati izraelski premier. Umiriti mora svoje prebivalstvo, ki mirovnega procesa noče več plačevati z lastno krvjo. Hkrati pa mora tvegati pospešitev uresničenja dogovora o statusu Gaze in Zahodnega brega kljub vsem žrtvam, ki bi bile s tem povezane.« (France-Soir, Pariz) »Varnostna ograja med Izraelom in palestinskimi območji je res skrajna možnost za preprečitev islamskega terorizma v Izraelu. Desničarska opozicija v izraelskem parlamentu je takoj dodala, da bi tovrsten ukrep hkrati pomenil uresničitev neodvisnosti Palestine in izgubo židovskih naselij v zasedenih območjih. Dejansko pa bi gradnja varnostne ograje prisilila Izraelce k natančni določitvi meja s Palestinci, kar je v mirovnem načrtu predvideno šele za leto 1996. Razen tega je Rabin govoril predvsem o varnostni liniji, ki bi potekala v vzhodnem Jeruzalemu, kar bi izzvalo hude mednarodne reakcije.« (Les Echos, Pariz) »Načrtovana varnostna ograja vodi k nesoglasjem tako med levim in desnim taborom kot tudi znotraj njiju. Levičarji so za ločitev, saj bi po njihovem mnenju vodila k dvema ločenima političnima enotama - kar navsezadnje predvideva tudi mirovni načrt. Toda levi tabor se zaveda tudi dejstva, da bi tovrsten ukrep vodil tudi k popolni gospodarski osamitvi palestinskih območij in z njo povezani gospodarski krizi. Takšno stanje bi izkoristili islamski skrajneži. Izraelski desničarji pa so proti varnostni ograji, saj bi se s tem zmanjšal teritorij Izraela in bi bila Palestincem olajšana pot k popolni neodvisnosti. Strah, da bi židovska naselja ostala zunaj izraelskega območja, je večji od strahu pred terorističnimi napadi. Po drugi strani pa bi se desnica rada dokončno ločila od vseh Palestincev in jih prepustila njihovi usodi v lastni državi. Kljub vsemu bi morala varnost Izraelcev imeti največjo vlogo v teh prizadevanjih.« (Maariv, Tel Aviv) O Portugalski »Portugalski premier Anibal Cavaco Silva je napovedal svoj umik iz političnega življenja. S tem je pokazal, da pripada neki redki skupini politikov - to so izredne politične osebnosti, ki najdejo primeren trenutek za odhod s političnega prizorišča. Je na oblasti, ni pa obseden z njo. Slednje je še bolj občudovanja vredno zaradi dejstva, da je Silva v zadnjem desetletju v bistvu sam vodil Portugalsko (seveda jo bo vodil še do naslednjih volitev). Očitno je spoznal, da je njegov patriarhalni način vodenja zastarel in da Portugalska zdaj potrebuje nov stil vodenja. Državo čaka povsem novo obdobje: naslednji meseci bodo pokazali, ati bo na Portugalskem uspešen način vodenja, ki bo - namesto na samovladi -temeljil na sodelovanju različnih parlamentarnih strank.« (Neue Zuricher Zeitung, Zurich) O uvozni politiki EZ »Od organizacije, ki uvede kaj takšnega, kot je njena agrarna politika, bi lahko pričakovali, da je že dosegla zgornjo mejo gospodarske perverznosti. Toda z že osemnajst mesecev staro uvozno politiko za banane je uvozna politika Evropske zveze končno dosegla višek. Tovrstna politika se izkaže za izredno razsipno in v bistvu tistim državam, ki naj bi jim nudila ugodnosti, prinese le minimalne dobičke. Razen tega pa zaradi te zadeve prihaja do razdora med evropskimi vladami in Evropsko komisijo in obstaja celo nevarnost, da pride do mednarodnega trgovinskega spora, ki bi lahko imel velike razsežnosti.« (Financial Times, London) ZDA / V LOS ANGELESU SE JE PO SEDMIH MESECIH ZAPLETOV PRIČELA SODNA OBRAVNAVA STOLETJA Dokazi v postopku proti O. J. Simpsonu Pogled z obeh zornih kotov Tožilec Obramba £ Kapljice krvi Kapljice krvi, ki so jih našli na kraju umora s krvavimi stopinjami, ki se oddaljujejo od trupel Nicole Brovvn Simpson in Ronalda Goldmana; DNK dveh kapljic se ujema s Simpsonovim. Dokazuje, da se je Simpson nahajal na kraju umora; med ubojem se je ranil v roko in izgubil nekaj krvi. Človeški lasje Lasje, ki so jih našli na temni volneni kapi in na Goldmanovih oblekah so podobni lasem temnopoltih oseb; mediji so poročali, da se na podlagi opravljenih izvidov lasje na kapi in Simpsonovi lasje ujemajo; na kapi so tudi našli svetle, kemično barvane lase in lase s kavkaškimi značilnostmi ter nekaj živalskih dlak. Tožilstvo je doseglo, da je sodišče ukazalo te dlake primerjati z dlako psa gospe Simpson. Dokaz, da je Simpson bil na kraju umora. Ze na tej točki bo obramba prešla v napad; krvave sledi je Simpson lahko pustil kdaj prej, poleg tega so preiskovalci na nemaren način zbrali dokaze; tudi krvna preiskava je bila pomanjkljiva. To dokazuje samo, da je bil napadalec morda temnopolt človek, ti pa tvorijo v Los Angelesu desetino prebivalstva; lasje bi lahko tudi pripadali enemu od preiskovalcev; napadalec bi v boju z žrtvami izgubil več las. Okrvavljene rokavice Na kraju umora so našli okrvavljeno usnjeno rokavico; naslednje jutro so našli še drugo rokavico za Simpsonovo hišo za goste, tam, kjer je neki gost ponoči zaslišal udarce. Krvna preiskava je pokazala, da je kri na rokavici, ki so jo našli na obtoženčevi posesti, mešanica Simpsonove krvi in krvi obeh žrtev. Na rokavici s Simpsonove posesti so tudi našli nekaj pasjih dlak, ki jih bo tožilstvo primerjalo z dlakami psa Nicole Simpson. Vez med Simpsonom in krajem zločina: O.J. je izgubil levo rokavico na domu bivše žene; desno je skušal skriti in jo je odvrgel pri hiši za goste. Rokavica se je lahko znašla za hišo za goste na več načinov; mogoče jo je tja prinesel celo agent Mark Fuhrman, da bi Simpsona spravil v past; nesmiselno je trditi, da je Simpson skrbno skril krvava oblačila in orožje, s katerim je žrtvi ubil, nato pa nemarno odvrgel okrvavljeno rokavico. S Šofer limuzine Šofer najete limuzine Allan Park je izjavil, da Temnopolta oseba je bil na večer, ko je prišlo do umora, Simpsona Simpson, ki je stopiil v hišo, na videz ni bilo doma, ko je šofer ob 22.25 potem ko je rokavico odvrgel prispel, da bi ga peljal na letališče. Ob 22.40 za hišo za goste. je Park prvič pozvonil, vendar se mu ni odzval nihče. Sele ob približno 22.56 je šofer zagledal postavno temnopolto osebo, ki se je pojavila s strani hiše in vstopila skozi glavni vhod. Kakih 15 sekund pozneje se je Simpson odzval na domofon. O Parksovih trditvah o času bi lahko podvomili; njegova ura morda ni bila točna, spomin pa bi lahko bil pomanjkljiv; črna figura bi lahko bil kdorkoli, pa četudi je bil to Simpson, še nič ne pomeni, saj je hiša njegova. Kato Kaellin Simpsonov gostitelj je menda zadnja oseba, ki je videla Simpsona pred ubojem žene in njenega prijatelja. Gostitelj je tudi slišal udarce ponoči. Z njegovo pomočjo je tožilstvu uspelo ugotoviti, kdaj je Simpson imel priložnost zagrešiti umor; ne ve se namreč, kje je bil O.J. potem, ko se je s Kaelinom vrnil iz restavracije McDonald’s ob približno 21.45, vse do trenutka, ko ga je videl šofer limuzine. Simpson ni imel dovolj časa, da bi se zapeljal do doma svoje bivše žene, ubil dve osebi, skril okrvavljena oblačila in orožje, se peljal domov, odvrgel rokavico za hišo za goste, se očedil in preblekel in se šele nato odzval šoferju. Okrvavljeni bronco Na kljuki pri šoferjevih vratih Simpsonovega ford bronca so našli majhen krvni madež; krvne sledi so našli tudi na zunanjosti avtomobila; iz objavljenih poročil izhaja, da se ti madeži in kri vsaj ene od žrtev ujemajo. Dokazuje, da je Simpson vozil Krvni sledovi so lahko ostali še od kdaj ta avto do kraja umora in nazaj, prej; krvna preiskava je bila pomanjkljivo izvedena; dokaze so lahko spremenili neznanci med domnevnim vlomom v osumljenčev avto, ki ga je policija zasegla. Nasilna preteklost Tožilstvo navaja dolg seznam dokazov, daje Simpson pretepal, poniževal in pozneje zalezoval svojo ženo. To dokazuje, da je bil Simpson Brezpomembni in izolirani podvržen napadom ljubosumja dogodki. in zmožen raniti svojo bivšo ženo. Poleg tega kaže tudi na dejstvo, da je O.J. ubil Goldmana, ker je v njem videl morebitnega občudovalca svoje bivše žene. Beg pred pravico Simpson se ni prostovoljno predal kot je obljubil, ko so proti njemu vložili obtožbo; predal se je šele doma po spektakularnem zasledovanju. Podčrtuje Simpsonovo slabo vest in dokazuje, da je nameraval pobegniti. Beg dokazuje samo, da je bil človek prizadet in zmeden zaradi ženine smrti in je vedel, da bodo osumili njega. AP Proces proti Simpsonu bo trajal več tednov Prepovedali so mu govoriti poroti, dovolili pa pokazati brazgotino na kolenu LOS ANGELES - Po sedmih mesecih napetega čakanja in vrsti zapletov, se je z uvodnimi izjavami tožilstva in branilcev končno pričela sodna obravnava na račun bivše hollywoodske in nogometne zvezde O.J. Simpsona. Za mnoge je to obravnava stoletja, zato ji mediji in ameriška publika posvečajo največjo pozornost. Razpravo predvajajo v živo vse največje ameriške televizijske mreže. Tožilec Christopher Darren je v svojem uvodnem govoru izjavil, da je O.J. Simpson ubil svojo bivšo ženo Nicole Brovvn in njenega prijatelja Ronalda Goldmana iz golega ljubosumja. »Simpson je bil prvak, ki smo ga vsi občudovali, danes pa smo tu, da spoznamo skrito plat njegove osebnosti in o tem razsodimo,« je dejal Darren. Dodal je: »Elementi, ki jih imamo na razpolago, kažejo, da je O.J. Simpson odgovoren za smrt Nicole Brovvn in Ronalda Goldmana.« Skupina dragih odvetnikov, ki jih je najel Simpson, je danes zaman skušala prepričati sodnika Lancea Ita, naj obtožencu dovoli začeti zagovor z obrambo. Upali so namreč, da bo Simpson lahko za minuto ali dve govoril porotnikom. O.J. se jim je nameraval predstaviti, poudariti, da je nedolžen in jim pokazati staro brazgotino na kolenu, zaradi katere baje ne bi bil dovolj močan, da bi ubil dve osebi. Javni tožilec Marcia Clark se je tej zahtevi odločno uprla, češ da je to »nesramen poskus« vplivati na poroto s športnikovim šarmom. Sodnik je Simpsonu preprečil govoriti poroti, dovolil pa mu je, da je pokazal brazgotino, ki bi mu po mnenju branilcev onemogočala nekatere gibe, ki jih je po mnenju preiskovalcev na- pravil napadalec. Simpsona obtožajo, da je 12. junija ponoči iz ljubosumja prerezal grlo bivši Ženi Nicole in njenemu prijatelju Ronaldu Goldmanu. V primeru, da bi ga spoznali za krivega, bi za ta zločin lahko bil obsojen na dosmrtno ječo. Simpsona zagovarjajo najslavnejši ameriški odvetniki. Ker tožilstvo nima takih dokazov ali očividcev, ki bi lahko neizpodbitno dokazali, da je bil Simpson na kraju zločina na večer uboja, namerava obramba preprosto razdreti verigo indicev, ki so jih zbrali preiskovalci in tožilci, ki jih vodi javni tožilec Marcia Clark. Najučinkovitejše orožje v rokah Simpsonovih odvetnikov je očividec, o obstoju katerega se je izvedelo šele v torek. Skrivnostna priča je baje hišna pomočnica v vili Simpsonovih sosedov in je pripravljena priseči, da je videla obtožencev beli avto pred njegovo hišo ravno v trenutku, ko je nekdo ubil Nicole Brovvn in Ronalda Goldmana. Tožilstvo poudarja, da je bil Simpson zelo ljubosumen in oblasten mož, ki je svojo bivšo ženo poniževal in mučil na vse mogoče načine, dokler je ni nazadnje ubil. Porotnikom bo o Simpsonovem nasilju nad prvo ženo Marguerite in pozneje nad Nicole govorila cela vrsta prič. Zato bo razprava po pričakovanjih trajala več tednov. Norveška znanstvena raketa preplašila Ruse OSLO - Včeraj je skoraj eno uro marsikomu zastal dih, saj je ruska tiskovna agencija Interfax sporočila, da je ruska protiraketna obramba sestrelila raketo, ki so jo izstrelili z nekega severnoevropskega vojaškega oporišča. Kasneje je sama Interfax omilila prvotno verzijo in navedla, da je ruska protio-bramba le z radarji sledila neki raketi, ki so jo izstrelili z Norveškega in je padla pri Svalbar-dih (Spitzbergen). Končno so v Oslu sporočili, da so res izstrelili neko znanstveno raketo, a ne proti ruskemu ozemlju. Podpolkovnik John Espen Lien, poveljnik sevemonorveSke letalske obrambe, pa je povedal, da so znanstveno raketo izstrelili z otoka Andey in da je kot predvideno padla pri Svalbardih (Spitzbergen). To je potrdilo tudi poveljstvo Nato v Bruslju, ki se čudi, kako je lahko Interfax objavila tako novinarsko raco. Vseeno pa so sprožili preiskavo, tako da bi razumeli, zakaj so Rusi zagnali tak vik in krik. Norveška je od leta 1962 izstrelila več kot 600 znanstvenih raket, tako da je bil ruski preplah neupravičen, saj so te rakete izstreljavali tudi v najbolj vročem obdobju hladne vojne. Bržkone je kak neizkušeni ruski oficir pretiraval, ko je sprožil preplah. Raketno oporišče And0y se nahaja na istoimehskem otoku severno od tečajnika in južno od mesta Tromso. NOVICE Neverjetna okvara airbusa nad Londonom LONDON - Sele včeraj so po koncu preiskave sporočili, da je avgusta 1993 skoraj prišlo do letalske nesreče nad Londonom, ker se je po reviziji pokvaril neki airbus. Po vzletu so namreč presenečeni piloti ugotovih, da letalo obrača samo v desno, ne pa v levo. Po eni uri je pilotom končno samo z obrati v desno uspelo pristati. Preiskovalna komisija je včeraj potrdila, da so bili vsega krivi tehniki, ki so med revizijo zagreših kar pet napak. S Koranom proti bolečini TEHERAN - Zveni skoraj neverjetno, a Ali Reza Nikbahtar Nasarabadi, asistent na teheranski fakulteti za medicino, je objavil študijo, ki naj bi dokazovala, da poslušanje Korana po operacijah lajša bolečine. Plaz zasul turiste v Peruju LIMA - Osem mladih argentinskih turistov je predvčerajšnjim izgubilo življenje zaradi plazu, ki jih je zasul, ko so bili po znameniti inkovski poti namenjeni v Machu Picchu. Od 12-članske skupine so se štirje Argentinci rešili in sprožih alarm. Zaradi slabega vremena so reševalci prispeli na kraj nesreče šele včeraj. JAPONSKA / TRINAJST DNI PO KATASTROFALNEM POTRESU Japonska vlada končno pristala na pomoč tudi tujih zdravnikov TOKIO - Po enem tednu odpora, ko je včeraj število žrtev naraslo na 5.072 mrtvih in 26.500 ranjenih, je japonska vlada končno privolila, da lahko tudi tuji zdravniki skrbijo za preživele. V prejšnjih dneh je namreč v državo prišlo na desetine zdravnikov iz ZDA, Francije, Velike Britanije in iz raznih mednarodnih organizacij, oblasti pa so jih zadržale, ker japonski zakon ne dovoljuje, da hi stroko opravljali v tujini diplomirani ljudje. Sef skupine 12 zdravnikov organizacije Zdravniki brez meja je za neki japonski časopis povedal, da je prvič v večdesetletnem delovanju kaka država zavrnila njihovo brezplačno pomoč. Do sedaj je 42 držav ponudilo svojo pomoč Japonski, Tokio pa je pristal le na pomoč iz 12 držav. Tako so ZDA poslale odeje, hrano in zdravnike, Južna Koreja in Nemčija odeje in obleke, Filipini denar in odeje, Francija in Švica lavinske pse in izvedence za iskanje zasutih, Velika Britanija in Nova Zelandija pa izvedence in odeje. Medtem se nadaljuje iskanje še-stindevetdesetih pogrešanih, a včeraj so izvedenci navajali, da je matematično nemogoče, da bi kdo pod ruševinami preživel v mrazu, brez hrane in pijače 13 dni. Kakih 7.000 prostovoljcev in 40 tisoč vojakov in gasilcev se še vedno trudi z več kot 310.000 preživelimi, ki so ostati brez strehe. Vodovodno omrežje bodo obnoviti čez tri tedne, plinsko čez en mesec, električno pa so že sedaj za silo ponovno vzpostaviti. Potres in kasnejši požari so uničiti več kot 75 tisoč stanovanj. Do konca februarja naj bi postavili prve od 32 tisoč predvidenih montažnih hiš. Tla na Japonskem pa se še vedno tresejo. Včeraj dopoldne so v Gibi severno od Tokia zabeležiti potresni sunek 4, 5 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres ni povzročil žrtev in ne gmotne škode, a nepopisen strah, ker je bil dve minuti pred 8. mo, ko so biti vlaki natrpani z delavci in uslužbenci. Japonce je upravičeno strah, saj je bilo do sedaj že kar 1.200 potresnih sunkov in ne samo na prizadetem območju Kobeja, kjer še vedno čakajo na zadnji umiritveni sunek 6. stopnje po Richterju, temveč na vsem japonskem ozemlju. Po črnem ponedeljku, ko je vrednost delnic na tokijski borzi ' padla za 5, 6%, so včeraj najvišji predstavniki japonskega gospodarstva in financ poskušati medarod-ne finančne kroge prepričati, da potres ne bo prizadel japonskega gospodarstva. Novi guverner emisijske banke Jasuo Matsušita je poudaril, da ima Japonska dovolj rezerv, da bo lahko kos obnovi. S tem se strinja tudi predsednik združenja industrijcev Soičiro Tojoda, ki je mnenja, da bo za 8.000 milijard jenov vredna obnova pozitivno vplivala na gospodarstvo. AUSCHVVITZ / KER BO KOMEMORACIJA PREVEC KRŠCANKA IN PREMALO ZIDOVSKA Poljska in Cerkev zavračata očitke AUSCHVVITZ PRIČEVANJE / PRIJATELJ PRIMA LEVIJA Kako je Lello Perugia doživel osvoboditev AUSCHVVITZ - »Ne da bi spregovorili, smo si presenečeno zrli v oCi, medtem ko so ruski vojaki vstopali v taborišče. Bil sem svoboden, tega sem se zavedal, a kljub temu nisem spregovoril in se nasmehnil. Vsi smo bili kost in koza, razumeli smo le, da smo še Živi.« Tako se spominja Lello Perugia, rimski Zid, tistega dne pred 50 leti, ko je Rdeča armada odpeljala iz Auschvvitza taboriščnike, ki jih Nemci niso preselili, ker so bili telesno prešibki za vsako potovanje. Lello Perugia je imel takrat 26 let, pred tem je skoraj eno leto preživel v tretjem taboriščnem odseku (Buna-Mo-noviz). Tu je spoznal in postal prijatelj pisatelja Prima Levija, ki ga je pod imenom Piero Sonnino opisal v knjigi »Ce je to človek«. »Čutili smo, da se nam bliza svoboda, tudi po topovskih detonacijah, ki so se slišale iz oddaljenosti kakih 50 kilometrov. Upali smo, da bomo do tedaj preživeli. Takrat sem tehtal kakih 30 kilogramov in tudi drugi niso bili težji od mene. Ko sem tistega 27. januarja razumel, da so ljudje v neznanih uniformah res Rusi, nisem občutil nobene vznemirjenosti. Morda me je pesimizem premagal. Spominjam se zdravnikov. Bili so zelo prizadevni, zelo Človeški. Najprej so nas ogrnili, saj je bilo 20 stopinj pod ničlo, mi pa smo bili oblečeni le v naše bombažne taboriščne uniforme.« »Po zdravljenju v taborišču za italijanske vojake v Katovichih je bil moj prvi postanek Bukarešta. To mesto sem izbral, ker so mi povedali, da se bom od tu najlažje vrnil v Italijo, medtem ko so Primo Levi in drugi izbrali Avstrijo. Da bi sebi in drugim osvobojenim taboriščnikom kupil vozovnico, sem s pomočjo italijanskega konzula proti plačilu predaval. Tema je bila seveda moja deportacija, ki se je začela konec leta 1944. V Nemčijo so me odpeljali po mesecih, ki sem jih preživel v raznih italijanskih zaporih, ker so me kot partizana aretirali že aprila 1944. Mislim, da sem bil prvi, ki sem s posredovanjem Rusov rimsko Zidovsko skupnost obvestil, da ni več Auschvvitza. Kljub temu, da sem stanoval le nekaj korakov od postaje Termini pri Sv. Lovrencu, nisem šel domov, ko sem se z vlakom vrnil v Rim iz Barija. Ne da bi se predstavil, sem telefoniral svoji materi in jo vprašal po bratu Angelu. Bil sem namreč seznanjem, da so drugi trije moji bratje končali svoje življenje v taboriščih, tako da sem vprašal le po Angelu. Ko mi je mama odgovorila, da je komaj Sel z doma, sem povedal samo: ”Ciao, sem jaz, Lello." Nekaj minut kasneje sem bil pri mami, a nihče me ni vprašal, naj povem, kaj sem prestal. Tudi sam sem molčal in ta molk o tem delu mojega življenja je trajal skoraj 20 let.« » Ves svet se mi je zagnusil, prav zato nisem hotel spregovoriti,« pravi Perugia, ki je od 1.022 v Auschvvitz deportiranih rimskih Zidov le eden od petnajstih preživelih. »Vsi, od Vatikana do Francozov, Britancev in Američanov, so bili seznanjeni s taborišči, ker so dachauskega kot prvega ustanovili že leta 1933. Dolga leta sem vztrajal, da me tudi v arhivskih dokumentih omenjajo le s številko, ki jo imam vtisnjeno na roki -A15803.« O obdobju, ki ga je preživel v uničevalnem taborišču, se Perugia najbolj spominja svojega prijatelja Prima Levija, ki je v svoji knjigi zapisal tudi, kako je »Sonnino« povlekel za nos Nemce. Da bi preživel strupeni mraz, je namreč Perugia prepričal Nemce, da ima drisko. Pokazal jim je svoje rumenkaste iztrebke, ki pa so bili le z vodo pomešana zemlja in pesek. »Kljub temu da sem vedel, da je K&be (taboriščna ambulanta) krajšnica za krematorijsko peč, sem nekaj Časa ostal v ambulanti. V resnici sem bil vedno prepričan, da mi je življenje podaljšal moj zunanji izgled, plavolasi lasje in sinje oči, saj sem videl druge, krepkejše in bolj pri zdravju, ki so v taborišču nekega dne izginili in se niso več vrnili,« je še povedal Lello Perugia. OSVVIECIN (AUSCHVVITZ) - Danes in jutri se bo 16 državnih voditeljev in predstavnikov iz 29 držav udeležilo komemoracije ob 50. obletnici osvoboditve nacističnega uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau. Evropske in ameriške židovske skupine so že obsodile poljsko organizacijo komemoracije, ki po njihovem poskuša »pokristjaniti« dogodek, tako da se bo zaradi zamud in zapletov komemoracije udeležilo le omejeno število Zidov. Iz zgodovinske pozabe so obenem preklicali bditve o poljskem antisemitizmu in zahtevali, naj bo komemorativna simbolika predvsem židovska (90% žrtev je bilo Zidov). Nič čudnega torej da je rabin A vi VVeiss, predstavnik newyorške radikalne židovske skupnosti, kritiziral poljsko Cerkev, ker je leta 1989 dvignila 10 metrov visok križ na kraju, kjer so nacisti ubili 80 poljskih jetnikov. Kriz se dviga ob spornem bivšem samostanu karmeličank, ki je dvignil toliko prahu. Poljski minisbski koordinator Andrzej Zakrzew-ski je odločno zavrnil kritike in demantiral bditve, da bodo komemoracijo bojkotirali, ker se je bodo udeležili predstavniki iz 29 držav, 16 državnih voditeljev in člani štirih kraljevskih družin. Za Zakrzevvskega je najbolj zgovoren dokaz, da nihče ne bo bojkotiral komemoracije, prisotnost predsednika izraelskega parlamenta Sevaha VVeissa. Poljska škofovska konferenca pa je pred komemoracijo obsodila vsako obliko rasizma, antisemitizma in protipoljskih čustev ter vsako kršitev človeškega dostojanstva. Poljski škofje so obenem navedli, da je bilo v Au-schvvitzu pobitih več kol en milijon židov, na tisoče Poljakov (od 70 do 75 tisoč), 21 tisoč Romov, 15 tisoč Rusov in od 10 do 15 tisoč taboriščnikov drugih narodnosti. V svojem dokumentu so škofje navedli, da je nacizem na poljskem ozemlju ustanovil največ uničevalnih taborišč, ker je na Poljskem živelo največ evropskih Zidov (3 milijone). Priznali so, da v preteklosti niso bili vedno odnosi med Židi in Poljaki najboljši, a do 2. svetovne vojne niso iz države izgnali nobenega Zida. Medtem pa je Nobelov nagrajenec za mir in nekdanji taboriščnik Elie Wie-sel, ki bo vodil ameriško delegacijo, v Parizu izrazil upanje, da bo komemoracija potekala v »vedrem ozračju«. Kot »nespoštljivo in nerazumljivo« pa je ocenil napoved, da bo židovska molitev za umrle (kadiš) šele po šestih govorih. Program proslave VARŠAVA - Poljske oblasti so včeraj objavile uradni program komemoracije ob 50. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschvvitz-Birkenau, ki bo 26. in 27. januarja. Četrtek, 26. januarja, ob 11. uri - Svečano zasedanje akademskega senata Jagielonske univerze. Spregovoril bo poljski predsednik Lech VValensa. Ob 15.30 bo sprejem na wawelskem gradu za Nobelove nagrajence za mir in državnike, ki se bodo udeležili komemoracije. Od 17.30 do 19. bodo verski obredi v krakovski sinagogi, v katoliški baziliki in v protestantski in pravoslavni cerkvi. Svečano mašo v baziliki bo daroval krakovski nadškof, kardinal Franci-szek Macharski. Katoliškemu verskemu obredu bo prisostvoval tudi predsednik VValensa. Ob 19.30 bo svečani koncert v gledališču Slovvacki, med katerim bodo izvajali tudi Poljski requiem Krzysztofa Pendereckega. Od zore do 14. ure pa bodo v taborišču Birkenau (Auschvvitz 2) Židje molili za svoje umrle. Petek, 27. januarja, ob 11.15 - Začetek osrednje komemoracije v taborišču Birkenau pred spomenikom žrtvam nacizma. Po verskih obredih bodo spregovoril predsednik mednarodnega odbora za Auschvvitz Maurice Goldstein, prvi taboriščnik Sta-nislavv Ryniak, Nobelov nagrajenec za mir in bivši taboriščnik Elie VViesel, predsednik izraelskega parlamenta Sevah VVeiss in Lech VValensa. Zaradi fašističnih seznamov italijanski Židi lahek plen RIM - Bilo jih je 5.951, preživelo pa jih je le 356. Tudi italijanskim Zidom je posvečena 50. obletnica vkorakanja sovjetskih vojakov v taborišče Auschvvitz-Birkenau. Prvi konvoj z židovskimi deportiranci je odpeljal iz Mester proti Auschvvitzu 16. novembra 1943, zadnji pa iz Trsta marca 1945. Od skoraj 6 tisoč v Auschvvitz deportiranih italijanskih Zidov jih je 5.595 končalo v krematorijskih pečeh. Sovjetska vojska je ob osvoboditvi (27. januarja 1945) v taborišču našla živih le še 114 italijanskih Zidov, med njimi tudi pisatelja Prima Levija. Druge so namreč premestili v druga taborišča, od koder so se po osvoboditvi vrnili domov. Kar 20% italijanskih Zidov pa končalo svojo življenjsko pot samo v Auschvvitzu, kjer je bilo zidovskih žrtev kar 90%, temveč tudi v drugih taboriščih - Dachau, Buchenvvald, Mauthausen... Od septembra 1943 do aprila 1945 so iz takratne Italije nacisti brez večjih težav polovili in deportirali 8.569 italijanskih Zidov, ker je italijanska fašistična oblast že leta 1939 z rasnim zaščitnim zakonom sestavila seznam vseh domačih Zidov. V taboriščih je umrlo 7.557 italijanskih Zidov, vrnilo se jih je 1.009, medtem ko je treba k temu seznamu dodati še 303 Žide, ki so jih nacisti in fašisti pobili v raznih pokolih po Italiji. NEMČIJA / PETDESET LET PO KONCU VOJNE Se mnogo profisemitizma BONN - Skoraj vsak tretji Nemec, kot zagotavljajo predstavniki Zidovske skupnosti, je bolj ali manj antisemit. Petdeset let po Auschvvitzu je skrunjenje židovskih spomenikov in pokopališč še vedno vsakdanji pojavi. Mnogi javno razglašajo svoje sovraštvo do Zidov. Po raziskavah inštituta Emnid, ki jih je ta opravil marca lani, si vsak četrti Nemec za svojega soseda ne bi želel Zida. Lani septembra je neka študija inštituta Allensbach ugotovila, da je 15 odstotkov Nemcev »nenaklonjenih Zidom«, 8 odstotkov pa v svojih izjavah izraža »silovito protižidov-sko naravnanost«. Kot ugotavlja ta inštitut, je število zapriseženih antisemitov po letu 1949 nenehno upadalo. Po vsej Nemčiji je v prvih devetih mesecih leta 1994 policija obravnavala več kot tisoč zločinskih dejanj s protižidovsko naravnanostjo. Med najtežje zločine so uvrstili požig sinagoge v Liibecku, do katerega je prišlo marca lani, zagrešili pa so ga štirje obritoglavci. V večini drugih primerov je šlo za skrunitve pokopališč ali spomenikov, posvečenih spominu na holokavst, ki so jih storilci prevrnili, poškodovali ali porisali s kljukastimi krizi. »Antisemitizem ne narašča, pač pa se le bolj odkrito izraža,« zagotavlja predsednik Centralnega židovskega sveta v Nemčiji Ignatz Bu-bis, ki meni, da kar 30 odstotkov Nemcev prikrito zagovarja protiži-dovska stališča. Val nasilja, uperjenega proti tujcem od 1991 do 1993, je vlil poguma tudi antisemitom, ki so dotlej bolj ali manj molčali,« je še dodal. Sicer antisemitizem ni več sestavni del zaprisežene desnice. Tudi skrajna nemška levica je v osemdesetih letih izpričala vrsto ostrih protiizraelskih napadov, podprtih s sovražnimi argumenti, če ne omenimo neonacističnih publikacij, ki se skrivajo pod njihovim plaščem. Leta 1993 so dnevnik Die VVoche preplavila žaljiva pisma bralcev, ki so ugovarjala zamisli, da naj bi Bu-bis kandidiral za predsednika republike. Bubis sicer vsak mesec prejme več deset žaljivih pisem, med katerimi jih je veliko podpisanih s polnim imenom in priimkom. Po mnenju Konrada Brendlerja, razi- skovalca iz VVuppertala, je antisemitski odziv pri mladih pogosto posledica slabega poznavanja zgodovine holokavsta: »Učijo jih o golih dejstvih, ne da bi se spraševali o tem, kakšna je njihova čustvena in moralna zadrega,« meni. Kot ugotavljajo številni raziskovalci, antisemitizem dobro uspeva tudi v okviru mnenj, ki jih Nemci gojijo v zvezi s svojo narodnostjo in so utemeljena na tako imenovani pravici krvi in ne na pravici tal. Veliko Nemcev, ki so se osvobodili protižidovskih predsodkov, 40 tisoč židovskih sodržavljanov še vedno nezavedno pojmuje - kot tujce. Michael Friedmann, ki je bil lani novembra kot prvi Zid izvoljen v vodstvo Krščansko demokratske unije kanclerja Helmuta Kohla, pripoveduje, da je med nekim sestankom z oblastmi v zvezi z varnostjo sinagog, eden od policijskih funkcionarjev ljubeznivo izjavil: »Ukrepi, ki smo se jih lotili, so učinkoviti, sicer pa je tudi vaš veleposlanik zadovoljen.« V mislih je imel izraelskega veleposlanika v Nemčiji. Christophe Beaudufe / AFP SVET 22 Četrtek, 26. januarja 1995 KITAJSKA / REFORME Boj proti korupciji Jiang Ze Min se pripravlja na prevzem najvišjega položaja PEKING - Generalni sekretar kitajske komunistične partije Jiang Ze Min, ki ga je devetdesetletni Deng Xiao Ping določil za svojega naslednika, je začel odločno kampanjo proti korupciji, iz katere naj bi izšel kot človek »čistih rok«, ki se dejavno pripravlja, da bo nasledil dolgoletnega voditelja. Pred tednom dni je imel Jiang na proslavi Mao Ze Dongovega prihoda na čelo komunistične partije oblečeno znano sivo obleko z ovratnikom v Mao-vem slogu. Oseminšestde-setletni voditelj države in komunistične partije se je znova pojavil v tem togem oblačilu, ki ga obleče le za najpomembnejše slovesnosti, kakršna je bila decembra 1993, ko so slaviti stoletnico rojstva Velikega voditelja.V odločnem in svečanem tonu je ta verjet- ni naslednik Deng Xiao Pinga opozoril partijske kolege, ki so se zbrali v okviru disciplinske komisije komunistične partije, na pomen odločnejšega boja proti korupciji. Poglavitne teze njegovega govora je včeraj na prvih straneh objavil ves tisk. »Med izvajanjem reform in odpiranjem gospodarstva je - z nenehnim bojem proti vztrajnim dekadentnim vplivom in skorumpiranim zamislim - nujno okrepiti politično in ideološko čvrstost partije,« je izjavil. »Naša naloga je težka, vendar ne smemo niti za hip popustiti v boju proti korupciji,« je Se dodal in pozval visoke partijske predstavnike, naj v tem boju služijo svojim osebnim zgledom. »Strogo je treba kaznovati zločine,« je Se poudaril Jiang v navzočnosti najvišjih partijskih pred- Generalni sekretar Komunistične partije Kitajske Jiang Ze Min stavnikov, med katerimi sta manjkala le predsednik Narodne ljudske skupščine Qiao Si, ki je na inšpekcijskem obisku v provinci, in podpredsednik vlade Ču Rong 2i, ki je trenutno v Evropi. V ponedeljek je na- Veliki vodja Deng Xiao Ping bo kmalu zapustil politično prizorišče cionalna televizija skoraj betjino svojega večernega dnevnika, ki ga gleda večina prebivalstva, posvetila Jiangovemu govoru pred partijsko disciplinsko komisijo. »Veliko bolj kot za govor o korupciji, ki se ni mogel izogniti okornemu jeziku in ni prinesel nobenih novih poudarkov, gre predvsem za simbolični pomen tega govora,« je komentiral eden od zahodnih diplomatov. Začetek protikorupcijske kampanje, v okviru katere so priprti in zamenjali že na stotine ljudi, sovpada z obdobjem, ko se Deng Xiaopingu zdravje resno slabša in ko morajo Jiang in njegovi zavezniki pospešiti priprave za prevzem nasledstva, do katerega bi utegnilo priti v vzdušju političnih in socialnih nemirov, kot opozarjajo opazovalci. V takšnih okoliščinah je naraščajoča korupcija vsekakor eden pomembnih problemov, ki jih mora partija rešiti zato, da bi se izognila množičnim protestom, kakršni so izbruhniti - iz istih razlogov - med pekinško pomladjo leta 1989. S tem, da si je za svoj govor proti korupciji nadel Maovo uniformo, si Jiang nedvomno hoče pridobiti zaupanje vplivnih članov partije, zlasti tistih iz »stare garde«, ki jih bo močno potreboval, če bo hotel ohraniti svoj položaj ob smrti »nesmrtnega« voditelja, kakor tudi zaupanje prebivalstva, ki se že zdaj sprašuje, kakšno bo obdobje »po Dengu«, menijo analitiki. »Velja poudariti, da je že od začetka letošnjega leta Jiang nenehno na televizijskih zaslonih in da ne mineta niti dva dneva brez njegovega opomina prebivalstvu in članom partije, naj strnejo vrste okrog njega in nadaljujejo izvajanje Dengovih reform,« je dodal eden od diplomatov. Veliki voditelj se več kot leto dni ni prikazal v javnosti, saj je očitno, da se je njegovo zdravje močno poslabšalo, tako da mu nekateri opazovalci pripisujejo le še nekaj tednov življenja. Philippe Massonnet / AFP Lov na kitajske ponarejevalce mila PEKING - Skupina kitajskih raziskovalcev, ki so jih najele tuje družbe, je žrtvovala svoj novoletni konec tedna, da bi izsledila proizvajalce ponaredkov mila Lux. Njihov lov po zakotnih uličicah hitro rastočega mesta Shantou je bil del načrta, ki ga izvaja Kitajska, da bi zatrla industrijsko krajo in tako umirila trgovinsko vojno z ZDA. Žrtvovanje pa se jim je kot vse kaže obrestovalo, saj so bili po besedah Li Changxuja, vodje kitajskega Centra za zaščito intelektualne lastnine, tokrat uspešni. Li je povedal, da bodo lokalni tožilci z dokazi, ki so jih zbrati uslužbenci raziskovalnega centra, lahko napadli tovarno in jo v nekaj dneh tudi zaprti. Bil je ponosen na njihove dosežke pri reševanju tega primera in vesel, da bo lahko svojo stranko Unilever obvestil, da so s tega pospraviti Se enega ponarejevalca njihovega mila Lux. »Nasi raziskovalci so nastopili proti močnemu podzemlju, ki varuje taka podjetja. Ti ljudje so jih pretepli, jim groziti in jih zasledovali. Tako delo ni brez tveganja,« je dejal Li. Center, ki je edina organizacija na Kitajskem, pooblaščena za zatiranje kršilcev avtorskih pravic, tovarniških zaščitnih znakov in patentov, zaposluje upokojene policiste, odvetnike in nekdanje tajne agente, da bi si zagotovil položaj v kitajskem boju proti industrijski kraji. Ta organizacija je bila ustanovljena pred enim letom in Li igra vlogo pravega stražarja. Center je s svojimi štiriindvajsetimi podružnicami po celi Kitajski uspešno rešil že več kot sto primerov, večinoma v prid evropskim, japonskim, ameriškim in nekaterim kitajskim družbam. »Mi smo oko tujih družb. Na južnem in vzhodnem Kitajskem, kjer je središče privatnih podjetij, se nam včasih posreči rešiti tudi dva primera na teden,« je dejal Li. Dodal je, da ima njihova organizacija ogromno dela, odkar so 31. decembra v Washingtonu zagrozili, da bodo kazensko uvedli dajatve v višini skoraj treh milijard dolarjev na blago, uvoženo iz Kitajske, ker Peking ni naredil dovolj, da bi zajezili že omenjena kršenja pravic ameriških družb. Peking je na te grožnje takoj odgovoril in se zavezal, da bo Ameriki vrnil milo za drago, če bo ameriški trgovski predstavnik Mickey Kantor uresničil svoje grožnje, ki naj bi začele veljati 4. februarja. Kantor je nato predlagal nove pogovore, ki naj bi se odvijali sredi januarja in s katerimi bi poskušal preprečiti trgovinsko vojno. S tem se strinja tudi Kitajska. Peking se pritožuje, češ da je naredil velik korak proti kraji intelektualne lastnine, saj je v dvanajstih letih naredil vse, kar so zahodne države razvijale celo stoletje. Ameriški založniki, filmski studii, proizvajalci računalniške programske opreme in drugi pa se pritožujejo, da letno izgubijo 827 milijonov dolarjev, ki jih v svoje žepe pospravijo kitajski pirati. Za učinkovito uveljavljanje zakonov bo morda potrebno veliko časa, ker so kitajske oblasti zrelejše od prebivalstva, ki naj bi ga nadzirala, in ker so tatovi računalniške programske opreme bolj prefinjeni od oblasti, ki jih poskuša ujeti. VVashington se razburja, ker Se vedno obstaja devetindvajset tovarn, ki kljub novim zakonom letno izdajo petinsedemdeset piratskih CD plošč, večino teh pa izvozijo. Li je dodal, da je takih tovarn že več kot devetindvajset, takoj pa je tudi poudaril, da se je njihova proizvodnja v preteklih tednih zmanjšala skoraj za polovico. Jane Macartney / Reuter Na Kitajskem niso več vami niti tujci ŠANGHAJ - Na novoletno jutro je nekega skandinavskega poslovneža prebudilo pretresljivo kričanje njegove žene. Prihajalo je iz otroške sobe, Id se nahaja drugem koncu prvega nadstropja njune šanghajske vile. Skočil je iz postelje in stekel v smeri kričanja. Ze na vratih sobe je zagledal mladega Kitajca, ki je sedel na otroški postelji in držal ogromen nož na vratu triletne hčerke, za hrbtom napadalca pa je hlipal njen štiriletni bratec. »Spominjam se, da sem v tistem trenutku mislil le na to, kako naj rešim svoja otroka,« pripoveduje poslovnež, ki je v strahu pred maščevanjem zahteval, da ostanejo vsa imena - vključno z imenom podjetja, Id ga predstavlja na Kitajskem - anonimna. Taki dogodki so na Kitajskem k sreči zelo redki, kljub temu pa je zaskrbljujoče že dejstvo, da sploh prihaja do nasilja nad tujci. »Ko me je podjetje poslalo v tujino, sem se tolažil, da Kitajska sicer res ne nudi vsega, kar bi si človek želel, zato pa je vsaj varna,« pripoveduje Skandinavec. »Kot kaže, pa ni več tako. V Pekingu so na primer neznanci streljali na avto iranskega diplomata. Atentat se jim je na žalost posrečil, krogle pa so pokosile tudi diplomatovega sina in več mimoidočih.« To pa Se ni vse. Novo leto je namreč zahtevalo tudi življenje nekega Kitajca, ki je prišel iz Avstralije obiskat svoje domače. V njegovi hotelski sobi sta ga namreč zabodla dva azilanta. S težkimi poškodbami jo je odnesel tudi neki drugi Avstralec, ki si je - nič hudega sluteč - ogledoval eno od najzname- nitejših in najbolj prometnih ulic. Kljub mestnemu vrvežu so ga nedaleč od njegovega hotela neznanci sredi belega dneva tako pretepli, da je preostanek svojega novoletnega oddiha preležal v bolnici. Brez posledic je ni odnesla niti neka Kitajka, ki je zaposlena v angleško-holandskem podjetju Unilever. Skupina mladoletnikov jo je napadla, zvezala in se nad njo skoraj ves dan spolno izživljala. Za novo leto so zlikovci obiskali tudi hišo Sanghajskega dopisnika časopisa Wall Street Journal. Policija je ugotovila, da tatovi niso imeli namena krasti, ampak samo razbijati. Vsi omenjeni dogodki so se pripetili v času novoletnih praznikov, mediji pa so poročali le o vlomu v hišo ameriškega novinarja, predvsem zato, ker so se oblasti zbale, da bodo novice o napadih na ljudi, ki so kakorkoli povezani s tujino, prestrašile tuje vlagatelje. Nenavadno je, da nastija nad tujci ne komentira niti policija. Strokovnjald ocenjujejo, da je hitro naraščanje kriminala na Kitajskem močno povezano s skokovito rastjo števila prebivalcev. Prihaja do pojava »plavajoče populacije«, s katero sociologi označujejo revne sloje prebivalstva, ki pritiskajo v mesta. Mora skandinavskega para pa se je takrat, ko se je zaspani poslovnež pojavil na vratih sobe svojih otrok in presenetil kitajskega napadalca, šele začela. Kitajec si je namreč sunkovito odpel usnjeno jakno in pokazal na nenavadne zavojčke, ki jih je imel privezane okrog pasu. Na hitro je zasikal nekaj besed in zakonca sta razbrala, da zahteva denar. Če mu ga ne bosta dala, je grozil Kitajec, bo vse skupaj razstrelil. Skandinavca sta mu verjela, saj so iz smešnih zavojčkov navidez neurejeno štrlele različne žičke, na drugem koncu pa je bil pritrjen detonator. Na srečo je imel par pri sebi približno tisoč dolarjev - po Novem letu naj bi namreč za deset dni odpotovali domov. Denar sta izročila napadalcu, ki je bil z izkupičkom očitno zadovoljen. Bankovce je stlačil v žep, nato pa pobegnil. Policija je za njim izgubila vsako sled. Kljub molku kitajskih medijev pa so govorice o valu nasilja nad tujci vseeno prodrle v tujino. Kitajska oblast se mora naenkrat otepati očitkov, da vlaga premalo naporov v preganjanje kriminala in da bi morala bolj paziti na tujce na svojih tleh. Ljudje so pritisnili tudi na policijo, katere vodstvo je na tiskovni konferenci skopo izjavilo, da so podatka o kriminalu državna skrivnost in so zato nedosegljivi za javnost. Dosti več besed je bilo mogoče slišati o tem, kaj vse je policija že storila, in kaj bo še ukrenila, da do podobnih incidentov ne bo več prihajalo. Skandinavski par pa ne verjame, da se bo položaj kaj dosti spremenil. »Glavne tarče kitajskih zlikovcev smo postali tujci,« trdi poslovnež in dodaja: »Mira, ki je nekoč vladal, verjetno ne bo več mogoče vzpostaviti. Vsi se čutimo ogrožene, vsi smo napeti in nenehno pričakujemo, od kod se bo pokazal nekdo, ki bo stregel po življenju nam in našim najbližjim.« Andrevv Brovvne / Reuter »Modri otok« - nakupovalno središče za kitajsko dušo in žep PEKING - Vodilni kitajski dnevnik je nedavno objavil vrsto člankov o največji pekinški veleblagovnici Blue Island (Modri otok), v kateri dobijo Kitajci vse, kar potrebujejo, lahko pa se tudi okrepčajo in razvedrijo. O imenu trgovinskega centra je odločala žirija: izbrala ga je med 400 predlogi uslužbencev. Zmagal je predlog namestnika direktorja prehrambnega oddelka, ki je za nagrado dobil 300 juanov (35 dolarjev). Blagovnica je bila odprta januarja 1993 in je do konca leta prodala različne izdelke v skupni vrednosti 63, 5 milijona dolarjev. Strokovnjaki menijo, da so lani prodali za več kot 106 milijonov dolarjev. Kitajska trgovina se hitro razvija in ponuja proizvode po vsem svetu, hkrati pa narašča povpraševanje domačih kupcev. »Peking ima le deset trgovinskih centrov, vendar se malokateri lahko primerja z hongkonškimi ali japonskimi nakupovalnimi središči. Ce bi jih imeli 100, bi komaj zadovoljili povpraševanje,« je dejal direktor Blue Islanda li Guibao. Kitajski potrošniki so v prvih 10 mesecih lani kupili za 149 milijard različnih izdelkov, kar je 29,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Leta 1993 so Kitajci nakupili za 144 milijard izdelkov - za 26,1 odstotka več kot leta 1992. V Pekingu, ki ima 11 milijonov prebivalcev, ljudje največ porabijo. Blue Island stoji na kraju, kjer je nekoč stala stara veleblagovnica. Gradnjo 16,5 milijona vrednega objekta je financirala mestna oblast. Ima sest nadstropij, nakupovalna površina meri 18.000 kvadratnih metrov, velik parkirni prostor za avtomobile in kolesa. V blagovnici je tudi karaoke bar, plesna dvorana in restavracija. Ljudje lahko kupijo izdelke srednjega in visokega kakovostnega razreda, več kot 90 odstotkov jih je narejenih na Kitajskem. Vodstvo veleblagovnice meni, da 30 odstotkov kupcev prihaja iz bližnjih krajev. Skušajo pridobiti kupce, ki živijo predvsem od rednih mesečnih zaslužkov: večina meščanov zasluži 70 dolarjev na mesec, sicer pa se je povprečna kitajska plača lani zvišala za 30 do 40 odstotkov. Leta 1994 je vodstvo namenilo kar 350 tisoč dolarjev za reklamiranje ponudbe veleblagovnice, leta 1993 pa 235 tisoč dolarjev. Največ reklam predvaja televizija, predvsem v najbolj gledanih terminih, polovica reklam je objavljenih v časopisih. Neki japonski strokovnjak meni, da je vodstvo trgovinskega centra pravilno ocenilo potrebe trga; ponudba je večja in cenejša kot v številnih drugih trgovinah. Ponudbe Blue Islanda kljub temu ni moč primerjati z organiziranostjo poslovanja in izdelki v japonskih trgovinah. Blago ni pravilno razstavljeno in dvigala so večkrat pokvarjena, velikokrat tudi zmanjka nekaterih izdelkov. Kitajski potrošniki so kljub temu zadovoljni; v bližini Blue Islanda že gradijo novo veleblagovnico z 32.000 kvadratnimi metri nakupovalne površine, načrtujejo pa tudi posodobitev predmestnega nakupovalnega centra in odprtje veleblagovnic v Landžoju, Tai-juanu in Hajkovu. Direktor Blue Islanda pričakuje, da bodo skenih pogodbo o skupnem vlaganju in ponudbi tudi z nekaterimi velikimi svetovnimi trgovinami, kot sta na primer francoski Printemps in japonski Daiei. Mark 0‘Neill / Reuter GLEDALIŠČA SLOVENIJA Ljubljana CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). V nedeljo. 5. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE, premiera. Predstava bo Se v petek, 10. februarja, ob isti uri. SNG DRAMA, tel: 061/221-511 Danes, 26. januarja, ob 18. uri: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abonma četrtek in izven. V petek, 27. januarja, ob 19.30: W. Bauer - CHANGE, za izven in konto. V soboto, 28. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za izven in konto. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 26. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven in konto. V petek, 27. januarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven in konto. V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven in konto. OPERA, tel.: 061/331-950 V soboto, 28. januarja, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVI-ATA, za izven in konto. V soboto, 4. februarja, ob 19. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ, za izven m konto. MGL, tel: 061/210-852 Danes, 26. januarja, 19.30: E. FUsar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma studentski D. V soboto, 28. januarja, ob 15. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za izven in konto. Ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven in konto. SMG, tel.: 061/310-610 Danes, 26. januarja, ob 19.30: KLOVNI, premiera. V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: D.Z.F. - LEPA VIDA. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V petek, 27., in v soboto, 28. januarja, ob 20. uri: Zijah Sokolović - CABARES, CABAREI. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 Danes, 261januarja, ob 17. uri: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za abonma red U in izven. Predstava bo se y petek, 27. januarja, ob 19.30, za izven in v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za abonma red sobotni in izven. LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER V soboto, 28. januarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri, za izven. KULTURNICA, Židovska steza 1 Danes, 26. januarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. CEUE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 V petek, 27. januarja,'bb 19.30: PLESNI DOGODEK 7+5, za in ljubiteljski kulturni abonma. V petek, 3. februarja, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA. ODERPODODROM V soboto, 28. januarja, ob 20.30: S. Mrožek - NA ODPRTEM MORJU, za abonma oderpododrom 5. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 26. januarja, ob 19.30: George Tabori -WEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma petek 2 in izven. RAGTIME, Sejmišče 2 V soboto, 28. januarja, ob 10. uri: JAZBEČAR TOBI-JA v izvedbi lutkovnega gledališča Kobanci. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 27. januarja, ob 19. uri: LA DIVINA COM-MEDIA - INFERNO. V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO. V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO. OPERA, tel.: 062/221-206 V ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri: G. Verdi -TRAVIATA. Razprodano! MEDVODE KUD KOMANDANT STANE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirnice 6 V soboto, 28. januarja, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Vpetek, 27. januarja, ob 17. uri: R Queneau - AVDICIJA, za abonma lipovega lista in izven. VELENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 26, januarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za rumeni gledališki abonma in v petek, 27. januarja, ob isti uri, za beli gledališki abonma. VOJNIK V petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bmgakov - ZOJKINO STANOVANJE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom V soboto, 28. t. m., ob 20.30 (red A in B) slovenska premiera Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Režija Giorgio Pressburger. Gledališče Rossetti Jutri, 27. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Societa Teatrale Alfieri z delom Doris Lessing »Maudie e Jane«. Režija Lorenza Zambon. Predstava v abonmaju: predstava 2V (zelena). Predprodaja vstopnic za predstavi »Maudie in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3) je v teku pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Prot-U (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 28. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi. V nedeljo, 29. t.m., ob 11.00 - Povem ti pravljico - Skupina Sezione Aurea iz Bergama predstavila »Non aprite quella porta» GORICA Kulturni dom Danes, 26. t. m. ob 20.30 (red B), predpremiera Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Režija Giorgio Pressburger. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 1. in v četrtek, 2. februarja., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine I Magaz-zini s Pasolinijevim delom »Porcile«. VIDEM Gledališče Contatto Od 28. t. m. do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 26. t. m., ob 19.30 »Carmen«. Jutri, 27. t. m., ob 19.30 »Der Vetter aus Dingsda«. beljak Studijski oder (Kellertheater): danes, 26. t.m., ob 20.00 - Rupert Henning »Lift«. Ponovitev jutri, 27. t. m., ob 20. uri. SMARJETA V RQ2U V župnjiscu bo danes, 26. t. m., ob 19.30 predavanje »Mamila in alkohol - zakaj iSCemo drugo?«. BILĆOVS V avli ljudske Sole bo juhi, 27. t. m., ob 20. uri prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 26. januarja, ob 20. uri: izraelski film ZADNJA LJUBEZENSKA AVANTURA LAURE ADLER (1990). V petek, 27. januarja, ob 20. uri: izraelski film ŽIVLJENJE, KOT GA KAZE AGFA (1994). V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: izraelski film Zgodbe iz Tel Aviva (1993). V ponedeljek, 30. januarja, ob 20. uri: izraelski film Čudovita milina (1992). VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Danes, 26. januarja, ob 19. uri: veCer poezije MOJCE SVuLJSAK - Cmo je in belo moje lice. Tekste pesnice Mojce SvoljSak bo interpretirala dramska igralka Simona Pintar. GORNJA RADGONA V torek, 7. februarja, Kulturni dom ob 19. uri: osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem Prazniku. Uvodni nagovor bo imela KAROLINA KOLMANIČ. Nastopila bosta VITAL AHAČIČ (harmonika) in MILOŠ GENORIO (tenorist). MARIBOR NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ulica 30 Danes, 26. januarja, ob 21. uri: predstavitev knjige MATJAŽA PIKALA s skupino AUTO-DAFE. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 V soboto, 28. januarja, ob 20.30: film KRATKE ZGODBE. PTUJ V petek, 27. januarja, Palacij na gradu Ptuj ob 20. uri: plesni projekt TRI - O, predpremiera. Predstava bo še v soboto, 28. januarja, ob isti uri. Koreografija: Nataša Tovirac. Plešejo: Lena Knific, Nina Meško, Nataša Tovirac. SLOVENSKA BISTRICA DOM KULTURE V Četrtek, 2. februarja, ob 18. uri: ponovitev DRUGEGA LJUDSKEGA VEČERA. VeCer, na katerem bodo prepevah stare slovenske pesmi ljudski pevci iz Slovenske Bistrice, KovaCe vasi, Zgornje Ložnice, s Tinja, iz Makol in Poljčan. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA____________________________________ TRST Narodna in študijska knjižnica Tržaška knjigarna Jutri, 27. t. m., ob 19. uri predstavitev publika- Danes, 26. t. m., ob 17.30 predstavitev pe- cije »Henrik Tuma - Pisma« (Osebnosti in do- sniške zbirke Jurija Paljka »Nemir«. O knjigi godki 1893-1935). O delu bosta spregovorila in avtorju bo spregovorila prof. Nada Pertot. dr. Branko Marušič in prof. Jože Pirjevec. V petek, 27. januarja, bo v Palaciju na gradu Ptuj ob 20. uri predpremiema predstava TRI-O v izvedbi plesnega studia Intakt RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja. Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja. Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVEITlELJlje na ogled do 30. januarja. Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mah galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA. V spodnjih prostorih Modeme galerijeje do 2. fetim-arja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. Danes, 26. januarja, bo po razstavi vodila avtorica razstave Lara Stmmelj. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. MESTNA GALERIJA, Mestni tre 5 Razstava madžarskih umetnikov Arpada Szabadosa in Andrasa Markosa je na ogled do 4. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava skulptur IRENE BRUNEC je na ogled do 6. februarja. GALERIJA AVLA NOVE LB, Trgrepublike 2 Razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja. GALERIJA SKUC, Stari tre 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja. kd španski borci, zaloška ei Razstava grafik SPELE.UDOVIČ je na ogled do 31. januarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Danes, 26. januarja, bo ob 18. uri predstavitev monografije in otvoritev pregledne razstave del DUŠANA LIPOVCA. Razstava bo na ogled do 10. februarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. CEUE LIKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9 Razstava ODSEV STILNIH OBDOBIJ je na ogled do 28. januarja. BOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava slik MAJDE SKRINAR je na ogled do srede meseca februarja. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 V petek, 27. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave del BOŽIDARJA JAKCA - Risbe iz obdobja 1918-1966. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Razstava slik MARJANA BELCA je na ogled do 31. januarja. MESTNA HIŠA V Stebriščni dvorani je na ogled razstava slik in plastik PETRA ABRAMA. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstave del KLAVDIJA TUTTE. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava del DALIBORJA JELA VICA je na ogled do 8. februarja. Retrospektivna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 13. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava biografij MARCA CHAGALLA. PTUJ V razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA V petek, 27. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik TEREZIJE BASTELJ. Razstava bo na ogled do 21. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. je na ogled razstava »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: ob torkih in sredah med 16. in 20. uro, ob četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. bo na ogled razstava ilustracij »Maus - My father bleeds history«. Galerija Rettori Tribbio: do 3.2. je na ogled razstava slikarke Elettre Metallino. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Studio Nadia Bassanese: do 7.2. je na ogled razstava »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/A): do 3.2. je na ogled je razstava slikarke Mirne. Studio PHI: do 31. t. m., je na ogled razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le cattedrali-Stolnice«. OPČINE Dvorana openske Zadružne kraške banke: na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik. MILJE Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): danes, 26. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Sergia Kostorisa. GORICA Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Jeraka Helmuta. KOROŠKA CELOVEC Mohorjeva knjigama: na ogled je foto-razsta-ve »Planine v sliki«. ' Koroška deZelna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga VVillroi-derja. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544 V soboto, 28. januarja, ob 19.30: koncert ob 85-letnici prof. MARIJANA LIPOVSKA. Nastopajo študentje in profesorji Akademije ter MARIJANA LIPOVŠEK. V nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri: nedeljska matineja posvečena J. Haydnu - KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM. Solisti: NORINA RADOVAN, MICHAEL TURNOVSKV, ZORAN MITEV, ČRTOMIR SISKOVIC, MILOŠ MLEJNIK. V nedeljo, 5. februarja, ob 19.30: koncert ELENE FILIPOVE (sopran). Program: Verdi, Puccini, Rossini. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 26. januarja, ob 20.30: PIJANO BAR - ČAKAJOČ NA TOMA WAITSA - JANI KOVAČIČ (kitara, vokal), NINO DEGLERIA (bas) in BLAŽ GRM (bobni, klavir). KAVARNA HOTELA UNION, tel.: 061/ 216-390 Danes, 26. januarja, ob 20. uri: METKA STOK s triom -BLAŽ JURJEVIČ (klavir), MATEVŽ SMERKOL (bas) in MARKO JUVAN (bobni). KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V petek, 27. januarja, ob 19. uri: koncert OKTETA VALVASOR iz Litije in TRIA KAMNIŠKI KOLEDNIKI. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V petek, 27. januarja, ob 20. uri: koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE s solistko TANJO STERMAN, za glasbeni abonma in izven. VELENJE Danes, 26. januarja, dvorana Glasbene Sole Fran Korun Ko-zeljski ob 19.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V ponedeljek, 6. februarja., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Danes, 26 t. m., ob 20. uri (red C) Puccinijeva opera »La Boheme«. Ponovitev v soboto, 28. t.m., ob 17.00 (red S). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. februarja, ob 21. uri enkratni koncert Fiorelle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 30. t.m., ob 20.30 bosta nastopila E. Gu-glielmo in J. Violante Gu-glielmo. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brothers Jack Mc Duff. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 27. t.m., ob 17.00 »Ura z...» - Recital Simoneja Al-berghinija (bas). OPČINE SKD Tabor - Prosvetni dom Koncert »Mix orkestra« -ODPADE. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 31. t. m., ob 20.30 nastop pianista Enrica Pace. GORICA Kulturni dom Jutri, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipizer. Nastopil bo pianist Giovanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praske pomladi« 1993. 24 Četrtek, 26. januarja 1995 TV SPORED SLOVENSKI PROGRAMI e RAI 1 RETE 4 IH Koper DtD Hrvaška 1 SLOVENIJA 1 Video strani Otroški program: S. Makarovič: Potepuh in nočna lučka, 4., zadnja oddaja Žička Velike knjige, pon. 6., zadnjega dela ameriške nadaljevanke Po domače, pon. Poročila Video strani J. Hubač: Grad na Češkem, pon. češke drame Pogovor s predsednikom republike, pon. Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Otroški program: Ziv zav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Šport Gozdarska hiša Falkenau, 10/13 del nemške nadaljevanke Tednik Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200) Šport Zarisce Poslovna borza Sova Večen sanjač, 4/27 del ameriške nanizanke Samo preko mojega trupla Severna obzorja, 19/33 del ameriške nanizanke Razodetje Video strani SLOVENIJA 2 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 TGl Film: L’ammazzagiganti (pust., ZDA ’62), vmes (11,00) dnevnik Aktualna odd. koristnih nasvetov Utile Putile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Znanstveno-tehnoloski tednik Albedo Dok.: Kvarkov svet Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, 20.00 dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Una sera al Luna Park (vodita Pippo Bau-do, Mara Venier) Dnevnik Dok.: Velike bitke na v Severni Afriki Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere Video strani Euronevvs Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbourna Kinoteka - ciklus filmov Katharine Hepburn: Želja, ameriški čb film V vrtincu, pon. Sova, ponovitev Eno leto v Provansi, 2/12 del angleške nanizanke 2. februarja: vsakdanji torek Severna obzorja, 18/33 del ameriške nanizanke Zločin in kazen Ze veste Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Podarim - dobim Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Intervju Povečava: Devetdeset let pozneje in D. W. Griffith - oče filma, ameriški dokumentarni film Ulliki Video shrani KANALA Video strani Spot leta Na velikem platnu Luč svetlobe, ponovitev 348, dela ameriške nanizanke Ameriških deset, glasbena oddaja Spot tedna CMT Spot tedna Na velikem platnu Album show, ponovitev glasbene oddaje Video igralnica, ponovitev oddaja o računalniških igricah Bennv Hill, ponovitev 21. dela angleške humoristične nanizanke Dogodivščine male koale Poročila _ Risanka Luč svetlobe, 349. del ameriške nadaljevanke Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja Pred poroto, 27. del ameriške nanizanke Primer umorjene agentke Poročila Dvojno Veronikino življenje, francoska drama Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Spot tedna Na velikem platnu CMT Video strani izrrv MMTV (62. kanal) Aktualno, zanimivo, ponovitev Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Sport MMTV Turistično okno Kompas Holiday's Živa scena v živo, direktni prenos iz diskoteke Babilon; gosti: Zlatko Dobrič, Tomaž Domicelj, Majda Arh. Bele vrane, 12. nasprotje, Marijan Smode in Sendi Shotgun, film j MMTV shop, 00.30 Video strani in ob 01.00 Deutsche Welle Voj- RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Doogie Howser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Fra le righe, 11.00 Lo sportello del cittadino TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi, risanke Nad.: Paradise Beach. 14.50 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Caccia silenziosa (dram.. ZDA '94, r.-i. Fred Williamson, M. O’Keefe, S. Khrsenti) TG 2 dosje Dnevnik Pregled tiska in vreme TGR v Evropi RAI 3 Jutranja oddaja Oddaje DSE: Angleščina, dok. Grčija, Filozofija, Zenske in glasba, Euro-news, itd. DSE Fantastica eta DSE Fantastica mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Regione 7 Športno popoldne DSE Caramella 3, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo - Kakadu Sport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualna oddaja : Tempo reale Dnevnik in vreme 50 let zgodovine italijanskega športa Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Blob Nan.: Tre cuori in affitto, 7.30 Jeffersonovi Nad.: Diritto di nascere, 8.30 Pantanal Variete: Buona giomata. vmmes 9.05 nad. Guada-lupe, 9.40 Manuela, 10.30 Catene d’amore, 11.35 Febbre d’amore, 12.30 Lasciati amare Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.10 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci), 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik TV film: Piccole vittime (dram., ZDA ’91) Film: Gli uomini preferi-scono le bionde (kom., ZDA '53, i. M. Monroe) vmes (23.45) dnevnik CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Kviz: La mota d’oro (vodi M. Bongiorno) Nan.: Gasa dolce časa Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Pregled tiska ITALIA 1 # TELE 4 <5> MONTECARLO Euronevvs »Bersaglio« - V studiju Silvano Sau Leteči zdravniki, nani-rzanka Slovenski program Kamen in cvet - dokumentarec Zamejski portret Primorska kronika Tv dnevnik Tečaj italijanskega jezika Euronevvs »Meridiani« - aktualna tema Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Tv dnevnik Slovenski prograip: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno - glasbena oddaja OMP Avstrija 1 Dobro jutro Poročila Zemljepis: Azija, 2/4 del Zgodovina: Pogled k zvezdam - Gradec , 2. del V vrtincu stoletja: Makarsko primorje Deklica iz prihodnosti, 4/24 del serije Poročila Cesarica, 81. del nadaljevanke Zaklad Sierra Madre, ameriški film, 1948 Igrajo: Humphrey Bogart, Walter Houston, Tim Holt in drugi; režija: John Houston Zgodovina, pon. Slikica Zgodba o trobenti Dvojčka, risana serija Hrtič hitič Z jadri okoli sveta, 8/12 del dokumentarne oddaje Karneval v Trinidadu Turistični magazin Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 920. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Sport Kviskoteka Ekran brez okvirja Razstava na tv Tonka Petrič Moč denarja Slika na sliko H, kanadski film, 1980 Igrajo: Martin Neufeld, Pascale Montpetit Režija: Darrel Wasyk Poročila I Otroški variete jSl Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Spori studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School Odprti studio, vreme, 19.50 Spori studio Variete: Karaoke Film: Al college tutto pud accadere (kom., ZDA '84, i. J. Nelson) Aktualno: Fatti e misfat-ti, 22.45 Ciak Glasb, variete: Jammin" j Italia 1 šport Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. Sanje brez meja Zemlja in ljudje, pon. Slika Avstrije, pon. 1 Raji živali Jekleni človek, pon., pon. ]]$ Hrvaška 2 m Cas v sliki SE Mi, pon. Pravica do ljubezni Tv-koledar M Ordinacija Bulowbogen Zasedanje hrvaškega sa- Pogledi od strani bora Otroški program Steze slave, ponovitev m Mini Cas v sliki 3/4 dela nanizanke jn VVurlitzer Tenis: Australian Open M Cas v sliki Risanka Naš učitelj dr. Specht Dnevnik Naš hrupni dom Svet narave, 3/10 del do- Cas v sliki kumentarne serije Sport Jeeves in Wooster, 4/11 'S Komisar Rex del humoristične serije IE Kuharski mojstri Steze slave, 4, zadnji del 5 E Pogledi od strani nanizanke Lov na zlato, ameriški HRT Top 20, zabavno- pustolovski film, 1984 glasbena oddaja Stvor iz močvirja, am. grozljivka, 1981 Igajo: Ray Wise, Adrien- Video strani ne Barbeau in drugi Prijatelja, avstralski pustolovski film,1986 Igrajo: Colin Friels, Ha-rold Hopkins in drugi Video, strani l iv Avstrija 2 19.30, 22.00, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 | Le spie 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Spori Film: Una giovane vedo-va (kom., ZDA *46) Film: VVitness (dram., ZDA '84, i. H. Ford) Variete: Tappeto volante Tisoč mojstrovin NLP Tenis: Australian Open Lipova ulica Ljudje iz St. Benedikta V znamenju čudežev Moč strasti Trenutki resnice Evroturizem Audimax Mi Made in Austria, kviz Zvezna dežela danes Cas v sliki, vreme Kultura Notranjepolitično poročilo Kuharski mojstri Dvojček ni nikoli sam Večerni studio Novi filmi Buffalo Bill in Indijanci, ameriški vestern, 1970 Igrajo: Paul Nevvman, Burt Lancester, Geraldine Chaplin Video strani @ Madžarska Gez dan Igra, serija, nad. ob 11.20 Zaobljuba, brazilska serija Mejno mesto, serija Opoldanski zvon Posel Izbor prejšnjega tedna Tenis: Australian Open Poročila Čakajoč na vlado, iz sejne sobe kabineta Gospodična, serija Kratki film Zodiak Posel Romantika, kviz Za otroke Muza, novice iz kulture Dnevnik, telešport Malo mesto, serija Bodite eno uro z menoj Dnevi obleganja Budimpešte Mali krtek, madžarski film, 1993 Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1_______20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU Končno doma Martin čaka v Kublachu na Susannin telefonski poziv, Susanna pa v Berlinu na njegovega. Su-sanna se v Berlinu vseli v novo stanovanje, s svojim ločenim možem Hans-Georgom pa si tako kot prej delita skupno lekarno. Martina spet čaka inšpekcija revirja. Ima polne roke dela. Njegovi delavci že delajo nadure. Vinzenz se mora s stisnjenimi zobmi peljati s Her-to v Munchen, ker sta ju Inge in Justus povabila v opero. Ne trpi samo med triurno predstavo Ri-goletta, ampak predvsem zaradi dolgovezne Justusove razlage Verdijeve mojstrovine. Maščevanje je vsekakor sladko in naslednji dan jih Vinzenz vodi po lovskem muzeju... dolgovezno. Martin načrtuje, da se bo takoj po gozdni inšpekciji odpeljal k Susanni v Berlin. Zaradi nesreče se njegov načrt izjalovi. Susanna pohiti k njemu in k otrokom v Kublach. TV SLOVENIJA 2 21.05 POVEČAVA, D.W. Griffith - oče filma -•> • DEVETDESET LET POZNEJE V oddaji bo predstavljena Slovenska filmska, televizijska, akademijska in druga produkcija, ki je nastajala v letu 1994; film Halgato, Tantadruj, tv drama Mira, dokumentarni film Na poti nazaj. Nebo nad Ženavlja-mi in Brez, filmi študentov AGRFTV in portreta Vitomila Zupana oziroma Lojzeta Rozmana. Spomnili se bomo tudi del scenarista, režiserja in montažerja Dušana Povha in direktorja fotografije IVana Marinčka, ki sta nedavno tega na Slovenskem filmskem maratonu dobila nagradi za življenjsko delo. Skratka, stanje stvari po devetdesetih letih, ko so stekli prvi metri našega filmskega traku. Tako kot Halgato so se tudi ti sprožili v Prekmurju. tr p It j D. IV. GRIFFITH - OCE FILMA Dokumentarni film, barvni in črno-beli Avtorja: Kevin Brownlow in David GUI Glasba: Carl Davis V skoraj triurnem dokumentarnem filmu, ki bo sledil Povečavi, bomo spoznali režiserja, scenarista, igralca in producenta Davida Wark Griffitha, ki je na začetku stoletja (in filma) filmski jezik oddvojil od gledališkega, uvedel paralelno montažo, nadgradil filmski čas, kadriranje, izpostavil pomen bližnjega plana, gibanja kamere, osvetlitev dojemal kot dramaturško komponento itd... Rojstvo filma skratka, ki naj bi kulminiralo v njegovem najbolj ambicioznem projektu - v Rojstvu naroda (1915) in v kasnejši Nestrpnosti, ki pomeni enega največjih producentskih katastrof v zgodovini kinematografije, saj je Griffith postavil na kocko vse, kar je imel, da bi naredil osemurni ep o nestrpnosti do vsakršne nestrpnosti od Babilona dalje. Čeprav so ga že za življenja imenovali za očeta filma, saj ga je premestil v polje umetnosti, je umrl pozabljen (1948) in razočaran. Za seboj je imel 471 kratkometražnih in 33 dolgometražnih filmov. RETE 4 22.40 GENTELMEN PREFER BLONDE, ameriški film, 1953 Režija: Howard Hawks Igrajo: Marilyn Monroe, Jane Russel, Charles Co-bum in drugi Mlad in bogat Gus se zaljubi v plavolaso plesalko Lorelei in se z njo poroči. Cilj poročnega potovanja je Evropa, a Gusov oče sinu prepreči odhod. Lorelei vseeno odpotuje s prijateljico, tast pa naroči detektivu, naj jo zasleduje, detektiv pa se zaljubi v prikupno Dorothy. Gentlemen Prefer Blon-des je uspela komedija, v kateri se zabavni za-petjaji neprestano vrstijo, ne da bi zašli v banalnost ali vulgarnost. Hawks je namreč osredotočil svojo pozornost predvsem na odnose med spoloma, in to s precejšnjo ironijo. ITALIJA 1 20.45 MAKING THE GRADE, ameriški film, 1984 Režija: Dorian Walker Igrajo: Judd Nelson, Jonna Lee, Gordon Jump Palmerju, najmlajšemu članu bogate ameriške družine, se obeta sijajna p>rihodnost, vendar oče zahteva, da fant doštudira. Njega pa študij ne veseli, zato naroči revnemu znancu, da namesto njega opravlja izpite. TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 15.10 Zelje in strasti Želja, ameriški film, 1936 Scenarij: Edwin Justus Mayer in VValdemar Young Režija: Frank Borzage Glasba: Frederic Hol-lander Fotografija: Charles Lang Igrajo: Gary Cooper, Marlene Dietrich, John Halliday, VVilliam Fravv-ley, Akim Tamiroff in drugi S filmom Desire je veliki Ernst Lubitsch omogočil sloviti Marlene Dietrich, da se je osvobodila pritiska Josefa von Stern-berga in sproščeno zaigrala v komediji. Dovoljeno ji je bilo, da se smeje, da hudomušno koketira, dovoljeno ji je bilo, da je središče duhovitega tatinskega zapleta,, svojvrstne kraje dragocene biserne ogrlice, ki jo madame de Beaupre prinese lastnoročno draguljar, mislec, da je žena slovitega zdravnika, ki naj bi plačal dva milijona in nekaj veC frankov visok raCun. Toda zgodba filma se zaCne nekoliko prej, ameriški inženir Tom Bradley sme na dopust z avtomobilom podjetja, in to v Španijo, le na avtomobilu mora biti napisan propagandni tekst. Madame de Beaupre in Tom Bradley (Marlene Dietrich in Gary Cooper) se nevede srečata na pariških ulicah, Tom nespretno zadene de Beauprejin avtomobil, škode je malo in gospe se mudi tatvini nasproti in tako prometni prekršek Tomu odpusti. Toda to je le začetek njunih burnih srečevanj na poti v Španijo in nenavadnih zapletov, v ospredju katerih je seveda dragocena ogrlica, pa policijski pregon, ki je našel sled za storilko v Španiji, in seveda tudi ljubezen, ki se vname med namišljeno tatinsko plemkinjo in dobrodušnim ameriškim tehnikom. Američani so bili ob novi podobi Marlene Die- trich navdušeni. Osvojil jih je njen neustavljivi šarm in odličen smisel za humor, ki je bil zanje pravo odkritje. Plavi angel je namreč sestopil s piedestala erotičnega, uničujočega simbola naravnost v burkasto, spretno narejeno komedijo. Res, Desire je šolski primer, kako se naredi zabaven film. Hollywood je dokončno dobil svojo novo veliko zvezdo. MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 Soul; 13.00 Greotest Hits; 14.00 The Afternoon Mix; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 CineMatic; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butlhead; 00.00 The End? SKVONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Shaka Zulu; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbu-sters; 20.00 E Street; 21.00 Manhunter, serija; 22.00 Under Suspbion PROZ 05.00 Ponovitve; 09.30 Moški in ženska, francoski. film; 11.30 Moško gospodinjstvo; 12,00 Kart; 13.00 Charliejevi angelčki; 14.00 ArabeE la Kiesbauer; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Rock 'n'rdl očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Morski volk, ameriški film; 22.05 Psychfc, am. kriminalka, 1991 PREMIERE 14.00 Corentinove fantastične pustotovščine; 14.45 Mayrig: Domovina v tujini, francoska drama, 1991; 17.05 Sunset Boulevard, dokumentarec; 17.35 Premiere; 17.50 Jennifer 8; 20.15 Preživeti, ameriška drama; 23.05 Velika lubenica, italijansko - francoska drama SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.00 Loving -ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Falcon Crest; 14.30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 MacGyver; 17.00 Tvegaj!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Komisar Rex, serija; 21.15 Schrein-makersova v živo EUROSPORT 08.30 Konjenistvo; 09.00 Ples; 10.30 Snow-board; 11.00 Tenis, Australian Open; 19.30 Športna poročila; 20.00 Borilni športi; 21.00 VVrestiing; 22.00 Tenis; 23.00 Boks; 00,00 Golf; 01.00 Športna poročila RIL 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 15.00 llona Christen; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19,40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Naša šota je najboljša; 21.15 Mestna bolnišnica; 23.10 Gottschalk - Late NightShovv; 00.00 Poročita RIL 2 05.30 -17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro; 18.00 Umik; 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.05 21, Jump Street; 20.00 Poročita; 20.15 Ukradeni otroci, ameriška drama, 1993; 22.55 Pozdravi iz onostranstva, 4,del: Igralec senc SKY MOVIES 13.00 Across The Great Divide; 15.00 Two Of A Kind; 17.00 The Dove; 18.55 Buckeye And Blue; 21.00 Map Of The Human Heart; 23.00 Daybreak MOVIE CHANNEL 11.25 The Last Time I Saw Archle; 13.05 The Story Of Esther Costello; 15.00 Breaking Home Ties; 16.55 The Odyssey; 19.00 Missing Pieces; 21.00 The Last Hit, am. drama; 23.35 Consen-ting Adults FILMNET + 16.00 K-TV; 18.00 Exclusive, ameriški triler, premiera, 20.00 Break Away; 22.00 Frankenstein SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; 14.00 Kolo denarja. 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Magazin z novicami; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročita; 22.30 The To-night Show CNN 06.00-23.00 World News; 07.30 MoneyLine; 11.30 VVorld Report; 12,30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Uve; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorld Business Today; 21.00 International Ho-ur; 00.45 VVorld Sport; 01.30 Shovvbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne Informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17»; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Četrtkov veCer; 21.05 Literarni veCer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne novice; 8.40 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 17.30 Obvestila; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Sport; 19.00 Proti etru, vmes vreme. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Tretja stopnica; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19,30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Lo-gos; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15. 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Cankarjev dom se predstavi; 17.00 Dr. Drnovšek; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22,00 Medžik. Radio Kranj 9.00, 14,00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 6.20 Semenarna Ljubljana; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmev; 16.20 Predstavitev revije Radar; 17.00 Pogovor z. dr. Drnovškom; 18.20 Musič machine; 19.30-24.00 Studentski program RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Od otroštva do mladosti; 11.15 Hladno-toplo-vroče; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo iz borze; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega vala R. Koper; 22.30- 23.15 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;ll.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane Radio Študent 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.00 Recenzije & Napovedi;!5.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Jocula-tor; 18.00 Borzni parket; 19.00 TB: Ne Zdali; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure; 24.00 Institut Egon March se predstavlja. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Irska, lepa in tragična; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, 14. del); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MPZ Vasilij Mirk; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; VS Vocantus; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mlx Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-18.30 Rož - Podjuna -Žila. JADRANJE / KONEC TEDNA PRIČETEK SVETOVNEGA PRVENSTVA NA NOVI ZELANDIJI SMUČANJE / SK DEVIN Arianna med morskimi psi v boju za zmagovalni oder Bogatčeva na vrhu najnovejse svetovne lestvice, a favoritinj je več Resen program priprav se že obrestuje SK Devin bo 5. februarja priredil veleslalom FISI na Zoncolanu Bo prvo srečanje z južnimi morji in morskimi psi prineslo sreCo Arian-ni Bogateč? Tacapuco, »mesto jadranja«, deset kilometrov od prestolnice Auckland na Novi Zelandiji, bo od 28. januarja do 5. februarja prizorišče svetovnega jadralnega prvenstva v razredu Evropa za ženske. Na njem bo BogatCeva sodelovala kot najboljša jadralka na svetovni jakostni lestvici za leto 1994 in zmagovalka zadnje velike mednarodne preizkušnje pred prvenstvom, v Palamosu v Španiji. Bogatčeva je na južno poloblo skupaj z očetom Brunom in ostalimi elani italijanske reprezentance, v kateri je od tekmovalk poleg nje bila vključena samo še mladinska evropska prvakinja Roberta Zucchi-nelli, odpotovala že prejšnjo sredo s čarterskim poletom iz Milana preko Londona, Singapu-ra in Sydneya v Auckland. Čas do začetka prvenstva preživlja v prilagajanju tamkajšnji časovni razliki (kar 11 ur) in klimi ter seveda piljenju zadnjih detajlov in forme pred uvodnimi nastopi. Za Bogatčevo bo to že deseti nastop na svetovnem prvenstvu, ki se ga je prvič udeležila leta 1985. Resnici na ljubo Arianna na tovrstnih tekmovanjih doslej ni dosegla tistih rezultatov, ki bi jih od nje lahko pričakovali. Njena najboljša uvrstitev še naprej ostaja tretje mesto, ki ga je leta 1987 osvojila v francoskem Morgatu, temu rezultatu pa je treba dodati še drugo mesto na prvenstvu IYRU v Long Beachu leta 1991. »Po lanskem razočaranju v francoskem La Rochelleu (zasedla je končno 11. mesto, op. ur.) si ne delam prevelikih utvar in ne dajem napovedi. Zadovoljna bi bila že z uvrstitvijo na enem prvih petih mestih«, nam je pred odhodom zaupala Bogatčeva, ki se bo na Novi Zelandiji srečala s povsem različnimi tekmovalnimi razmerami, kot jih je vajena drugod po svetu. »V Aucklandu je zdaj poletje. Temperatura se suče med 20 in 24 stopinjami (v zadnjih dneh se je povečalo do 28 stopinj, op. ur.), čaka nas re-gatiranje v vetrovnem in suhem vremenu. Po najnovejših podatkih piha s hitrostjo med 7 in 12, 13 metri na sekundo, kar je precej več kot sem pričakovala in upala«, je še povedala Bogatčeva, ki ne bo tekmovala s svojo jadrnico, temveč z izposojenim plovilom, ki ga je na kraju tekmovanja najela jadralna federacija, tako da bo s sabo vzela samo dve jadri, kar pomeni vsekakor precejšen hendikep. V krog naj ožjih favoritinj za naslov poleg Arianne sodijo še svetovna prvakinja Danka Rough, Američanka Robinsonova, dobitnica številnih medalj, olimpijska podprvakinja iz Barcelone Španka Du-fresne in še nekaj, zlasti skandinavskih tekmovalk. Skupno bo na svetovnem prvenstvu nastopilo predvidoma okoli 70 jadralk. Na rezultat v tej jadralni zvrsti vpliva toliko različnih faktorjev, da je seveda vsako prese- nečenje možno. Za regatno polje v Tacapuci sta značilni skoraj popolno pomanjkanje valov in bližina obali, ker bi bilo regatiranje na odprtem morju zaradi prisotnosti številnih morskih psov prenevarno. V dneh pred odhodom na Novo Zelandijo je Bogatčeva trdo vadila v domačem zalivu, za spar-ring partnerja pa ji je bil Tržičan Boletti, ki se bo istočasno kot Arianna udeležil svetovnega prvenstva za moške, na katerem bodo od Italijanov sodelovali še Rimljan Fontana, Genovežan Rabbo in Gardežan Bon-zio. Kakorkoli že, velja poudariti, da je za Bogatčevo nastop na svetovnem prvenstvu samo etapa na poti h končnemu cilju - nastopu na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Rezultati z Nove Zelandije ne bodo vplivali na izbiro potnic za Atlanto. O tem bo letos poleti odločala predolimpijska regata na olimpijskem regatnem polju v Savanah. Medalja v Taca- puci pa bi vsekakor pomenila za našo jadralko veliko spodbudo in plačilo za velika odrekanja in trdo garanje, ki sta značilni za to našo neukrotljivo športnico, ki svoje cilje zasleduje z neverjetno vztrajnostjo. Na Novi Zelandiji bo nastopila tudi članica izolskega Olimpica Vesna Dekleva, ki zdaj tudi sodi v širši izbor najboljših svetovnih jadralk v tem razredu in bo v Tacapuci edina zastopnica Slovenije. Aleksander Koren Pestrost delovanja prav gotovo potrjuje vitalnost Smučarskega kluba Devin. Ze ob koncu lanske sezone - ob priliki velikonočnih praznikov - so se čalni kluba podali v Valzol-dano na štiridnevni trening. Po krajšem odmoru so nato vadili na avstrijskih ledenikih in sicer od junija dalje. V začetku novembra, ko se je dejansko že začela zimska sezona, so štiri dni intenzivno vadili slalom in veleslalom na Moltallerju. Zaradi pomanjkanja snega so bili nato še večkrat prisiljeni oditi na Moltaller, kar je terjalo večje finančno breme od načrtovanega. Stopnjo pripravljenosti atletov so izboljšali s suhim treningom, ki je na sporedu dvakrattedensko v telovadnici v Sesljanu. Letošnje zimovanje so priredili v Allegeju. Na krasnih smučiščih pod Civetto ter v Val Badii so smučarji SK Devin resno trenirali. Trener Matjaž Martinšek, ki jih spremlja vse od lanskega leta (Martinšek je bivši trener Suhadolčeve, članice slovenske reprezentance) je precej poudarjal šolo smučanja v prvem tednu, medtem ko so v drugem tednu pretežno vadili med količki. Začetnikov ni manjkalo. Pa tudi ne tistih, ki bi radi izboljšali svoje že dobro znanje. Klubski vaditelji so s strokovnostjo in veliko dozo potrpežljivosti naučili smučarskih veščin okrog 20 učen- cev. Klubska maskota pa je bil štiriletni Pa-trik, ki je v nekaj dneh sam obvladal največjo vlečnico in pri tem zbujal začudenje vseh gostov smučarskega centra. Družba je bila res imenitna. Veseljaki, katerim ni nikoli dolgčas, so se izživljali ne samo na snegu ampak tudi zvečer pri raznih igrah. Novo leto je minilo ob plesu, ognjemetih, petardah in voščilih v krasnem vzdušju. Najbolj navdušen ja je bil menda prav podpisani. Navdušen nad klapo, nad opravljenim trenerskim in vaditeljskim delom, a tudi nad učenci, atleti in starši, ki so pripomogli k uspehu zimovanja, zak kar zaslužijo pohvalo. Resno delo pa je dalo tudi že prve spodbudne tekmovalne uspehe v novi sezoni, v kateri SK Devin z Mladino sodeluje v združeni smučarski ekipi. V nedeljo, 5. februarja bo na Zoncolanu tekma FISI v veleslalomu v organizaciji SK Devin, veljavna za Pokal Adriaimpex. Tekmo bodo s skupnimi močmi izvedla društva, ki sodelujejo v smučarski komisiji ZSSDI. Ze vnaprej velja toplo vabilo, naj se tekme udeležijo vsi malčki, vpisani v federacijo FISI in sicer letniki 84-85-86-87. Z množičnim vpisom želijo člani SK Devin dokazati, da je v zamejstvu smučanje razširjeno še posebej pri najmlajših. (Stojan) PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET KonCno sneg! Pa je vendarle zapadel in pobelil smučišča. Oddahnili so se prireditelji smučarskih tečajev SPDT, ki so jih bili primorani zakasniti za teden dni in istočasno misliti na alternativne rešitve. Končno je bela snežna odeja prekrila proge in predstavniki smučarskega odseka so za začetek tečajev izbrali najbolj primerne pogoje. Sli so na Trbiž. Prejšnjo nedeljo jih je prišlo preko sto na trbiška smučišča, nekaj nad 60 tečajnikov, ostali pa so bili spremljevalci, starši in izletniki, ki so napolnili dva avtobusa, katerima je sledila kolona avtomobilov. Tečaj je stekel. Spočetka so imeli društveni smučarski vaditelji nekaj dela, da so tečajnike razporedili v skupine po stopnji smučarskih veščin, potem se je vse lepo odvijalo v splošno zadovoljstvo vseh. Prihodnjo nedeljo se tečaji nadaljujejo na Trbižu. Možne pa so tudi spremembe, ki jih bodo organizatorji pravočasno javili v obvestilih Primoskega dnevnika. Za vse potrebne informacije in pojasnila pa bodo na voljo na sedežu društva (tel. 368094) jutri, v petek, 27. januarja, od 16. do 19. ure. Megleno na Sabotinu Megla in nizka oblačnost sta zakrivili, da s Sabotina prejšnjo nedeljo ni bilo tistega razgleda, ki smo ga opisali prejšnji teden. Pa kaj razgled, še sam izlet je bil v dvomu zaradi takega vremena. Na srečo se je megla dvignila, da je 16 izletnikov vendarle šlo na pot. Pripeljali so se do Solkana, zavozili na cesto, ki pelje v Brda in od tam po dokaj strmem pobočju začeli vzpon na 609 m visok Sabo- tin. Nekajkrat so se ozrli na obe Gorici pod seboj, pogled pa ni segal dlje od Kostanjevice. Le sreča, da ni deževalo. Slikovita je bila hoja po robu, po katerem je začrtana meja, nad previsnim pobočjem, ki skoraj navpično pada v Sočo. Po daljšem postanku v gostišču pod Sabotinom, v zgradbi bivše karavle, so se nedeljski izletniki spustili po severozahodni še kar strmi stezi do svojih vozil. Kljub vremenski sivini in vlagi je prevladovalo zadovoljstvo za lepo planinsko doživetje na Sabotinu. Anapurna 4 Je naslov nocojšnjega predavanja, ki ga prireja SPDT v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30. Alpinist Ivo Buda bo prikazal vrsto svojih diapozitivov in pripovedoval o izkušnjah in doživetjih pod mogočnimi ledenimi stenami Anapurne 4, sedemti-sočaka v nepalski Himalaji. Ivo Buda se je lansko jesen, kot predstavnik SPDT, udeležil himalajske osemčlanske odprave, ki jo je priredil Alpinistični odsek Obalnega planinske društva v Kopru, pod vodstvom dr. Zareta Guzeja. Odprava si je postavila za cilj osvojitev Anapurne 4, a so ji to prepečile izredno slabe vremenske razmere. O podrobnostih podviga, težavah in vtisih z enomesečnega bivanja pod mogočno himalajsko goro pa bomo zvedeli kaj več iz pripovedovanja udeleženca odprave Iva Bude na nocojšnjem prikazu, na katerega so v prvi vrsti vabljeni alpinisti. Umetna stena Na pobudo Alpinističnega odseka Planin- skega društva Sežana stoji v telovadnici v Divači umetna plezalna stena, ki se jo veselijo plezalci in vsi tisti, ki se ukvarjajo s prostim plezanjem. Otvoritev novega športnega objekta je bila v soboto, 14. januarja, ob prisotnosti častne gostje Marije Štremfelj, od-s vaj alke Everesta. Takoj za tem so na novi umetni plezalni steni tekmovalno pomerili najboljši slovenski predstanviki mladinske reprezentance v prostem plezanju. Vsi so se pohvalno izrazili o tem objektu, primernem za trening in preizkušanje plezalskih sposobnosti in moči. Glavna pobudnika postavitve stene v Divači, Bogdan Gerželj in Marjan Olenik, sta poskrbela še za predavanje o plezalni tehniki in ogled filmov o solo vzponih Toma Česna in Aljoše Groma. »Nocoj bomo poslušali burjo« Programski oddelek Radia Trst A je sklenil ponoviti niz trinajstih polurnih oddaj o 90-letni zgodovini SDPT, ki jih je pripravila Marinka Pertot. Oddaje pod nslovom »Nocoj bomo poslušali burjo« so na sporedu vsak ponedeljek ob 8.10 po jutranjih poročilih. (L.A.) KonCno sneg in zaCetek smučarskih tečajev Čeprav pozno, so tudi na Nevejskem sedlu konec prejšnjega tedna dobili nekaj snežnih padavin. Razmere sicer niso optimalne, vendar je smuka še kar v redu. Ce bo do konca tedna spet snežilo, kakor sicer napovedujejo, bodo razmere na progah, zlasti na Kaninski v nedeljo še ugodnejše. Na Nevejskem sedlu se je 22. t.m. pričel tečaj smučanja v priredbi SPD Gorica. Udeležuje se ga 35 tečajnikov različnih starosti. Največ je seveda mladih in najmlajših. Letos je društvo uspelo prirediti tudi tečaj smučarskega teka. Za to disciplino se je prijavilo šest kandidatov. Dejavnost se bo na Nevejskem sedlu odvijala še tri nedelje, proti koncu februarja ali v začetku marca nameravajo pri društvu prirediti tudi tekmovanje za člane. Pred koncem zimske sezone pa načrtujejo še nekaj smučarskih izletov z avtobusom, predvidoma v Sappado oziroma v Avstrijo. Nova izkaznica SPD Gorica Glavni odbor društva je na svoji zadnji seji spet razpravljal o uvedbi nove izkaznice, ki bo, z razliko od dosedanje, opremljena tudi s sliko. Predlog, ki so ga člani odobrili na občnem zboru v Steverjanu, to je da bo izkaznica večjezična, so člani glavnega odbora dopolnili. Poleg slovenščine, italijanščine in nemščine, bo na izkaznici tudi besedilo v furlanščini. Novo izkaznico bodo tiskali v prihodnjih mesecih. Prvi člani jo bodo prejeli jeseni, ob prireditvi s katero bodo obeležili 50-letnico obnovitve SPD v Gorici. Priprave na tradicionalno srečanje zamejskih PD Letošnje tradicionalno srečanje zamejskih planinskih društev bo drugo nedeljo junija, na območju Brd. Prireditelj srečanja bo SPD Gorica, ki je v glavnih okvirih že zasnovalo program, tako kar zadeva kulturni, oziroma družabni del prireditve, kakor tudi kar zadeva planinski del. Tako načrtujejo vzpon na vrh Sabotina. r KOŠARKA / EUROCLUB Ljubljančani že izločeni iz četrtfinala Scavolini zmagal s 84:87 KOŠARKA / ČETRTFINALE KORACEVEGA POKALA Prednost lllycaffeja bi lahko bila večja Se dve minuti pred koncem so imeli Tržačani 20 točk prednosti - Burtt je dosegel 36 točk Mladi Brabender ni mogel zaustaviti Burita (KROMA) Smelt Olimpija - Scavolini Pesaro 84:87 (43:41) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, 5500 gledalcev, sodnika Armand De Keyser (Belgija) in Eduardo Sancha (Španija), delegat FTBA Pan-delis Dedes (Grčija). SMELT OLIMPIJA: Horvat 20 (2:2), Jeklin 6, Daneu 3 (1:1), Reed 4, Hauptman 25 (5:7), TuSek 2 (0:2), Milic 15 (6:8), Gorenc 5, Nosov 2 (0:4), Djurišič 2. SCAVOLINI: Pieri 17 (7:10), Calbini 11 (5:5), Magnifico 19 (11:12), Dell'Angello 10 (3:4), Gaeta, Garrett 8 (2:4), Gaines 14 (5:5), Panichi, Riva 6 (1:2), Maggioli, Costa, Buonaventuri. Uvrstitev v Cetrtfinele letošnjega Eurocluba? Ne, hvala. Smelt Olimpija je po tretjem porazu v tivolski dvorani proti sicer vodilnemu Sčavo-liniju (prej sta bila v Ljubljani boljša Real in Pa-nathinaikos), skupno kar sedmem, dokocno zapravila »teoretiko in praktiko« za uvrstitev med osem najboljših v Evropi. Res, zapravila nespretno in po »generalni« krivdi trenerjev in igralcev. Tudi proti izkušenemu moštvu iz Pesara se je za Ljubljančane ponovila zdaj že kar neverjetna, silno »zlizana« zgodba - nepredvidljivo nihanje od zelo dobre igre do popolnoma nesprejemljive košarkarske sivine. Torej, Smelt Olimpija je sinoči proti Scavoliniju v prvem polčasu igrala dokaj solidno, tudi vodila, no, drugi polčas pa je bil pravzaprav poraz Dušana Hauptmana pro- ti moštvu trenerja Bian-chinija. Horvat (končno je igral zelo solidno), Daneu, American Reed, Hauptman in Nosov so zaceli za ljubljansko moStvo, »Starterji« za goste iz Italije so bili Magnifico, DelTAngello, Gaines, presenetljivo Pa-nichi ter Antonello Riva. Kapetan Hauptman je spet začel s trojko (skupno jih je dosegel pet, vse v drugem polčasu), moštvi sta se nekaj minut menjavali v vodstvu, nato je za nekaj točk povedla Smelt Olimpija. Ljubljančani so v 11. minuti vodili s sedmimi točkami prednosti (25:18), že Cez nekaj minut pa so jih gostje ujeli (26:26). Igra je bila v prvem delu izenačena, pri Italijanih sta dobro igrala izkušeni VValter Magnifico in American, branilec Gaines. V druge delu prava »kataklizma« za domače moštvo. Smelt Olimpija je tekmo izgubila predvsem zaradi »totalno« neorganiziranega napada in večnega »iskanja« izmučenega Dušana Hauptmana. Skupina A: Panathi-naikos - CSKA večerna tekma; danes: Benfica -Paok (21), Real Madrid -Maccabbi (20.30). Skupina B (jutri): Buckler - Gibona (20.30), 01ympiakos - Joventut (21.45), Limoges - Barcelona (20.30), Bayer - Efes Pilsen (17.30). Zmaga Benettona V 3. kolu povratnega dela evropskega košarkarskega pokala je Benetton iz Trevisa s 106:95 (58:45) premagal Brocenija iz Rige. niycaffb - Caceres 93:82 (53:52) Illycaffe: Gattoni 2 (-p.m., 1:3 za 2 toda, 0:3 za 3 točke), Sabbia 5 (-, 1:1, 1:1), Burtt 36 (6:13, 12:20, 2:4), Tonut 19 (-, 2:2, 5:5), Dallamora (-, 0:1, -), Budin n.v., Zamberlan 2 (-, 1:3, 0:1), Calavita n.v., Thompson 21 (3:4, 9:12, -), Bar-gna8 (2:2, 3:6, -). Caceres: Reyes 9 (4:6, 1:2, 1:1), Rodriguez (-, 0:2, 0:2), Sellers 11 (3:5, 4:12, 0:1), Bemabe n.v., Brabender (-, -, 0:1), Almeida n.v., Paraiso 27 (1:2,10:11, 2:5), San Juan n.v., Soler 17 (2:2, 3:8, 3:9), Brovm 18 (2:2, 8:16, -). Sodnika: Leemann (Švica) in Dorizon (Francija) Delni izidi: 16:3 (5), 25:20 (10), 40:35 (15), 65:60 (25), 79:63 (30), 87:73 (35) 50N: nihče Hlycafle je v prvi Četrtfinalni tekmi Koracevega pokala sicer premagal španski Caceres, a si v zadnjih minutah zapravil priložnost, da bi v goste odpotoval z izdatnejšo prednostjo. Tržačani so namreč že vodili z 81:63 in nato- dve minuti pred iztekom - 93:73, z delnim izidom 9:0 pa so gostje ponovno postavili v dvom končni izid obeh tekem. Na splošno je Illycaffe zaigral zelo nihajoče, največ pa so Bernardijevi igralci pokazah v uvodnih potezah, ko so po treh minutah in pol vodili že s 14:3, in sredi drugega polčasa, ko so si nabrali odločilno prednost. Trdoživi Spanci pa so vselej znali reagirati: v prvem polčasu s koši gibčnih Pa- raisa in Sellersa, v drugem polčasu pa z uspeSnim zaključevanjem Brovma in Solerja. V obrambi sta ekipi največ dosegli s cono: gostje s prilagojeno consko obrambo, domačini pa z agresivno cono 1-3-1. Od posameznikov je Burtt dosegel običajno bero točk, resnici na ljubo pa se ni veliko naprezal v obrambi, zelo uspešno pa sta zaigrala Tonut, ki je dosegel kar sedem košev iz sedmih poiskusov (od tega kar pet trojk!), in Thompson, ki igra pod košem iz tekme v tekmo bolje. Ostali niso bili tokrat posebno razpoloženi, omeniti pa gre, da je tokrat na klopi sedel Calavita, ki se je v ekipo vrnil po dolgem mirovanju zaradi poškodbe Ahilove tetive. Solidni ameriški center italijanskega rodu pa bo ekipi lahko Se veliko koristil, Se predvsem do tr-nutka, ko se ne bo na igrišče vrnil standardni center Pol Bodetto. Marko Oblak OSTALI IZID: Alba Berlin - Filodoro 77:73, Stefe- nel - Panionios 73:59 (Gen-tile 8, Portaluppi 11, FuCka 8, De Pol 2, Sconochini 12, Alberti 4, Pessina 17, Can-tarello 11. Christodoulou 5, Bosganas, Angelcu 8, Kikilias 1, Jelič, Mays 27, Tsopis, Bailey 7, Karagou-tis 11). NOGOMET / ZAOSTALA TEKMA A LIGE Torino dobil derbi z Juventusom Zelo razburljiva tekma - Rizzitelli in Vialli dala po dva zadetka zijem in ga tudi premagal. Minili sta le dve minuti in stanje je bilo že izenačeno: Vialli se je sam znašel v nasprotnikovem kazenskem prostom in brez težav potisnil žogo v mrežo. Obe ekipi se nista zadovoljili z neodločenim izidom in sta se zanosno vrgli v napad. Najlepšo priložnost je imel Rizzitelli, ki je sam pred vratarjem Peruzzijem neverjetno zgrešil. Isti igralec pa v 29. min. ni zgrešil cilja in po podaji Silen-zija z glavno vdrugic ugnal Juventusovega vratarja. Tudi pri tej akciji je bila Juventu-sova obramba nepazljiva. Po treh minutah je Vialli spet vzposta\dl ravnovesje, a 6 minut pozneje je Agloma, ki je bil med najboljšimi na igrišču, dosegel tretji gol za To- Torino - Juventus 3:2 (3:2) STRELCI: Rizzitelli v 6. min., Vialli v 8. min., Rizzitelli v 29. min., Vialli v 32. min., Angloma v 38. min. TORINO: Pastine, Angloma, Sogliano (81’ Sinigaglia), Falcone, L. Pellegrini, Mal-tagliati, Rizzitelli (75’ Lorenzini), Pessotto, Silenzi, Abedi Pele. JUVENTUS: Peruzzi, Ferrara, Torricelli, Fusi (63’ Jami), Kobler, Sousa, Di Livio (78’ Marocchi), Conte, Vialli, Del Piero, Rava-nelh. SODNIK: Amendoha (Messina). TURIN - Na sinočnji zaostali tekmi je Torino poskrbel za lep podvig in zasluženo premagal vodilni Juventus. Srečanje je bilo izredno razburljivo in v prvem polčasu tudi zelo lepo, saj je v tem delu padlo vseh pet golov. 2e po 6. min. je namreč Torino po grobi napaki Juventusovega branilca Torricellija povedel z Rizzitellijem, ki se je z žogo znašel sam pred vratarjem Pemz- Tudi v drugem polčasu je bilo srečanje izredno razgibano. Juventus bi lahko izenačil z enajstmetrovko, ki jo je precej »radodarno« dosodil sodnik Amendolija, toda vratar Pastine je ubranil Ravanellijev strel. NOVICE Športni sodnik zavrnil priziv Rome RIM - Športni sodnik je zavrnil priziv Rome v zvezi s prvenstveno tekmo proti Juventusu v Turinu. Kot znano se je na tej tekmi stranski sodnik dotaknil Rominega branilca Aldairja, ko je ta izvajal met z rokama iz outa, žoge pa se je polastil Ravanelli in dosegel prvi gol za Juventus. Športnik sodnik je zavrnil vso dokumentacijo, ki jo je zbrala Roma in zahteval dodatno poročilo stranskega sodnika, ki pa si ni prevzel nikake odgovornosti, zaradi Cesar je športni sodnik sklenil, da povezava med igralčevim kontaktom s sodnikom in posledično slabo izvedenim outom ni dokazana. Dalje, skrb igralca je, da se izogne sodniku in ne obratno, opozoriti pa velja tudi na dejstvo, da so goli veljavni tudi, če sodnik nehote odločilno preusmeri let žoge proti mreži. V A ligi so bili s prepovedjo igranja za eno kolo kaznovani sledeči igralci: Carnasciali in Pioli (Fiorentina), Asprilla (Parma), Balleri (Padova), Amoruso (Bari), Cannavaro (Napoli), Cappioli (Roma), De Agostini (Reggiana), Lupu (Brescia), Padalino (Foggia), Savičevič (Milan) in Seno (Inter). »Propaganda««: druga zaporedna zmaga domovcev, tokrat na račun Ronchija Več tekem naših minikošarkarjev Dom La Goriziana - Ronchi A 89:31 (40:13) DOM: Klanjšček, Gravner 19 (3:11), Ger-golet 14 (4:4), Bensa 2, golob 2, Figelj 10 (0:3), Radikon 10 (0:2), Cozzuccoli 14 (2:2), Zulian, Spacal 18 (2:4), trener Semolič. Tudi v drugem kolu prvenstva »propaganda« so domovci visoko zmagali. Košarkarji iz Ronk so uspeli zdržati visok ritem igre le prvo Četrtino (14:6), nakar pa sd »belo-rdeci« z delnim izidom 20:0 pregazili nemočne goste. V tem delu se je še posebno izkazal Spacal, ki je bil v napadu nezgrešljiv. Tudi v drugem delu srečanja ni bilo večjih sprememb. »Belo-rdeCi« so nadaljevali z učinkovito igro in prednost Se večali, po zaslugi zares vseh košarkarjev na igrišču. Zaradi borbenosti pa si zasluzita posebno pohvalo Stefan Bensa in Martin Rigelj. »EVVIVAIL MINIB ASKET« FINALNA SKUPINA (STAREJŠI) Ricreatori - Kontovel 20:23 (12:10) KONTOVEL: Pernarčič, A.Budin, Nabergoj, Stoka, O.Turco 4, G.Budin, Zavadlal 4, Cecchi (0:2), Privileggi 3 (1:2), Ražem 4, Furlan, MatiaCiC 2, Matjacič, Jazbec 4; vaditelj D. Zavadlal. Po zelo izenačeni in borbeni tekmi (izidi Posameznih Četrtin: 4:6, 8:4, 6:8, 2:5) so Kontovelci premagali moštvo Ricreatorija, Čeprav niso vajeni igrati v tako tesni tel-voadnici. Za zmago so vsi zaslužni, posebno pa se je tokrat odlikoval Tomaž Jazbec z dobro igro pod košem. Bor-SGT 30:60 BOR: Floridan 5 (1:7), Kemperle, Dolhar 2 (0:2), Jevnikar 2, Kralj 2 (2:2), Banica 3 (1:2), Zanon, Rebula 2 (0:1), Peric 4, Ld.Po-zar 5 (1:6), Krcalic 3 (1:2), L.Pozar 2 (2.4); vaditelj S.Corbatti. Borovci so proti nedvomno najboljši ekipi turnirja doživeli pričakovan poraz. Naši so bili proti SGT-ju, ki ima v svojih vrstah več Illyjevih minikošarkarjev, enakovredni le v drugi Četrtini, ki so jo celo dobili s 14:12. Zelo slabo so Corbattijevi varovanci igrali predvsem v prvem in tretjem delu (15:18 oz. 4:18), ko so si nasprotniki z odličnim Cavalierijem na Čelu (16 točk), zagotovili zmago. Od naših je tokrat zadovoljil le Banica. (Mat) MLAJŠI Bor - Dardi 28:27 BOR: Udovič 2, Ružič 1 (1:2), Ferluga 2 (1:4), Crevatin 2, Kneipp 15 (3:4), Filincier-ri (0:2), Rebula 2, Sovič 3 (1:2), vaditelj M.Jogan. Po lepi in proti koncu razburljivi tekmi so mlajši borovci zasluženo premagali solidno ekipo Dardija. Tekma se je pričela ob premoči »plavih«, zato pa so naši, ki so nastopih v okrnjeni postavi, nekoliko popustih v obrambi in ostali dve Četrtini prepu-stili gostom. V zadnjem delu tekme so naši bili prisebnejši in s prostim metom Sovica deset sekund pred koncem zasluženo zmagah. Poleg odličnega Kneippa bi pohvalili še Daniela Crevatin in predvsem vso ekipo, ki je tokrat zaigrala res preudarno. (Mat) NOGOMET / 2 AL Gaja: odličnih prvih 30 minut, nato katastrofa Gaja - Fogliano 2:5 (2:1) STRELCA ZA GAJO: Krajevič v 15. min., Vrše v 20. min. GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Košir, Ca-polino, Dentini, Krajevič (od 75. min. Kalc), Vengust (od 46. nun. Kirch-mayer), Vrše, Subelli, Masolino. Na včerajšnji zaostali tekmi 2. AL na PadriCah je prišlo do neverjetnega razpleta. Gajevci so izredno dobro igrah v prvih 30 minutah, ko so tudi s KrajeviCem in Vršetom dosegli lepo prednost dveh golov. Imeli pa so še eno izredno ugodno priložnost za zadetek, toda Subelli je streljal mimo vrat. V tem delu gostje sploh niso prekoračili sredine igrišča, kaj šele, da bi ogrozili Vesnaverjeva vrata. Tedaj pa so Gajini nogometaši verjetno mislili, da so z dvema za- detkoma prednosti zadati gostom končni udarec. Dve minuti pred koncem polčasa so po napaki Gajine obrambe gostje zmanjšali izid na 1:2. V drugem polčasu pa neverjeten razplet: gajev-ci so biti kot pribiti na terenu, gostje so kaj kmalu stanje izenačili in nato dosegh še tri zadetke ter s tem visoko zmago. Da bi lahko včeraj na Padricah prišlo do takšnega razpleta, gotovo nihče ni pričakoval. Nasprotno: gajevci so si proti tej, zadnjeuvršCeni ekipi nadejali točki, s katerima bi dobili novega in prepotrebnega »kisika«, da bi se rešili nevarnega položaja na lestvici. Ta spodrsljaj pa jim je krepko zamešal štrene. Z igro, M so jo gajevci pokazali v drugem polčasu, je nazadovanje v nižjo ligo skoraj neizbežno. Bauer na Trbižu spet prvi TRBIŽ - Nemec Bernhard Bauer je osvojil tudi drugi slalom za evropski pokal v Trbižu in si skupno s torkovo zmago zagotovil tudi pokal DUca d’Aosta, ki ga je podeljeval tržaški smučarski klub Sci Cai Vrstni red: 1. Bernhard Bauer (Nem) 1:33, 92 (46, 21 + 47, 71); 2. Fabio De Crignis (Ita) 1:34, 32 (46, 47 + 47, 85); 3. Alois Vogl (Nem) 1:34, 64 (47, 75 + 46, 89); 4. Markuš Eberle (Nem) 1:35, 01 (47, 55 + 47, 46); 5. Patrick Staub (Svi) 1:35, 04 (47, 24 + 47, 80). Atalanta boljša od Palerma PALERMO - V zaostali tekmi 17. kola nogometne B lige je Atalanta v gosteh z 1:0 (1:0) premagala Palermo. Pred 8000 gledalci je bil strelec edinega gola Saurini po enajstmetrovki, ki jo je sodnik Franceschini dosodil v zadnji minuti prvega polčasa, ko je tudi izključil Palerminega igralca Taccolo, v 24. minuti drugega polčasa pa je ista usoda doletela Se elana Atalante Bosellija. Atalanta ima zdaj na lestvici 23 toCk, Palermo pa točko veC, vendar se kriza tega moštva vse bolj poglablja. Nogometni disciplinski ukrepi: pri Juventini trije diskvalificirani Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je glede igralcev naših društev takole ukrepala: za eno kolo je v promocijski ligi izključila Ju-ventinina igralca Daria Kovica in Fabrizia Gan-dina, do 14.2. pa trenerja Luciana Maurija. Prepoved igranja za eno kolo sta v 1. amaterski ligi dobila Marko Fajt (Sovodnje) in Fabio Cocevari (Zarja), v 2. amaterski ligi pa Andrea Tinunin (Primorec). NOVICE Brundle pri Ligierju Herbert pri Benettonu LONDON (Reuter) - Vodstvo francoskega moštva formule ena Ligier je včeraj sporočilo, da se bosta to sezono Francozu Olivireju Panisu pridružila še Britanec Martin Brundle in japonski voznik Agu-ri Suzuki. Pogodba z Brundlom nakazuje, da bo nekdanji svetovni prvak Nigel Mansell skoraj zanesljivo vozil za moštvo Marlboro McLaren Mercedes. Brundle, ki se je skupaj z Mansllom boril za sedež ob Fincu Miki Hakkinenu, je upal, da bo še eno leto vozil za moštvo iz VVokinga, vendar je postal nepotrpežljiv zaradi negotovega rezultata pogajanj. Novica potrjuje tudi dejstvo, da bo Johnny Herbert najverjetneje drugi voznik Benettona ob Michaelu Schumacherju. Herbert je pred lansko VN Evrope podpisal pogodbo za leto 1995 za Ligier, toda na zadnjih dveh dirkah prvenstva je zamenjal ligierjev dirkalnik za benettonovega. Novico bo moštvo uradno sporočilo 30. januarja. Začetek okrnjene sezone v NHL NEW YORK - V severnoameriški profesionalni hokejski hgi NHL so nekatera moštva odigrala že po tri srečanja, druga pa so na led stopila le enkrat. V torek so odigrali pet tekem, prednost domačega ledu pa edini niso izkoristili »Gretzkyjev-ci«, ki so v Los Angelesu izgubili proti Dalasu. Dobro so začeli tudi Otočani, ki so v New Yorku premagali Philadelphio in imajo poleg enega neodločenega izida že dve zmagi, to pa je njihov najboljši začetek sezone v šestih letih. Rezultati Detroit Red VVings - Vancouver Canucks 6:3, N. Y. Islanders - Philadelphia Flyers 4:3, Quebec Nordiques - VVashington Capitals 5:1, Calgary Fla-mes - St. Louis Blues 6:4, Los Angeles Kings -Dallas Starš 2:4. Barcelona strogo kaznovana zaradi divjega zajca MADRID - Nogometni klub Barcelona bo moral plačati 250.000 pesetov kazni zaradi uboja divjega zajca med lanskoletno prvenstveno tekmo na Nou Čampu proti madridskemu Atleticu. Kazen je nogometnemu prvoligašu prisolil osrednji katalonski organ za kmetijstvo zaradi kršenja zakona o zaščiti živalskih vrst. Divjega zajca so na igrišče pognali nekateri navijači, eden od klubskih varnostnikov pa ga je pri priči neusmiljeno pobil. Nepotrebnemu nasilju je prek TV ekranov v neposrednem prenosu sledilo več milijonov Spancev. Jean-Pierre Papin res nima sreče MUNCHEN - Francoski nogometaš Jean-Pierre Papin letos res nima sreče. Vodstvo miinchenške-ga Bayerna je sporočilo, da je bil Papin včeraj operiran na kolenu, mirovati pa bo moral nekaj tednov. Papin ne bo mogel nastopiti na prvi tekmi spomladanskega dela bundeslige 18. februarja, zaradi diskvalifikacije pa bo odsoten tudi na tekmi Champions leaguea proti Goteborgu. Bivši Milanov napadalec je v Bayem prestopil lani poleti, toda že konec avgusta je moral na operacijo meniskusa, novembra pa si je pri padcu zlomil roko. ALPSKO SMUČANJE Danes odločitev o usodi SP na Siena Nevadi Snežni topovi že 24 ur mirujejo ker so temperature previsoke ZURIGH (STA) - Mednarodna smučarska zveza (FIS) bo skupaj z organizacijskim komitejem o usodi svetovnega prvenstva v španski Siena Nevadi odločila danes med 15. in 16. uro, je sporočila FIS. Svetovno prvenstvo naj bi se pričelo v ponedeljek, 30. januarja »Proge so dobro pripravljene in na njih bi bilo mogoče izpeljati tekme, če bodo ob progah lahko pripravili še nekaj dodatnega umetnega snega,« je dejal generalni sekretar FIS Gianfranco Kasper, ki je od torka v Siena Nevadi. Toda že 24 ur snežni topovi mirujejo, ker so temperature previsoke, da bi lahko delali umeten sneg. Včeraj je bilo v Siena Nevadi sončno, za danes pa je napovedano še toplejše vreme. »Ce se bo to zgodilo, bomo morali SP ob tem terminu odpovedati,« je dejal Kasper. Predsednik FIS Marc Hodler, M je v Lausanni, kjer je sodeloval pri odločanju o preostalih štirih kandidatih za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002, je dejal: »Pred 24 mami sem bil še optimist, sedaj pa sem pesimist.« Hodlerja o razmerah na prizoriščih SP obvešča Kasper. Hodler je tudi dejal, da prestavitev SP v pomladne dni (po končanem svetovnem pokalu marca) ne pride v poštev, ker si tega ne želijo španski organizatorji. »Ce pride do odpovedi, bomo SP izvedli prihodnje leto,« je končal Hodler. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Andre Agassi brez izgubljenega seta V polfinalu se bo pomeril z rojakom Aaronom Kricksteinom - Witmeyerjeva presenetila Aaron Krickstein po včerajšnji zmagi (AP) AVTOMOBILIZEM / RELI MONTE CARLA Nočna odločitev zmagovalca Delecour še bližji Sainzu - Aleš Peljhan na neuradnem 80. mestu MONTE CARLO - Končna odločitev o zmagovalcu 63. relija Monte Carlo, ki šteje kot prva preizkušnja za svetovno prvenstvo, je padla v zadnji nočni seriji šestih posebnih voženj. Pred Startom 100 najboljših posadk včeraj ob 22. mi sta se za prvo mesto še naprej potegovala edinole Spanec Carlos Saionz in Francoz Delecom. Slednji je na včerajšnji skupni etapi še zmanjšal zaostanek za Spancem od 26 na 12 sekund. Aleš Peljhan s sovoznikom Mirom Kacinom (volksvvagen golf), ki je bil po madnih podatkih po 12 HP na 89. mestu, je po nemadnih podatkih po 15 HP na 80. mestu. Druga slovenska posadka, Milosavljevič/Meglič (lada), pa je na 103. mestu. Rezultati (skupaj 2.617 kilometrov, 21 HP v dolžini 546.80 kilometrov) - po 3. etapi in 15 HP: 1. Sainz/Moya (Spa/su-baru impreza) 4:38:54, 2. Delecour/Fran- cois (Fra/ford escort cosvvorth) 4:39:06, 3. Makinen/Harjanne (Fin/mitsubishi lancer) 4:39:58, 4. Kankkunen/Grist (Fin/VB/toyota celica GT) 4:42:08, 5. Auriol/Occelli (Fra/toyota celica GT) 4:42:24, 6. Thiry/Prevot (Bel/ford escort cosvvorth) 4:43:41... 80. Peljhan/Kacin (Slo/volkswagen golf) 5:55:15, 103. Mi-losavljevič/Meglič (Slo/lada) 6:08:11. MELBOURNE (STA/AP) - V polfinale odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu so se uvrstili še Američanka Marianne VVerdel Wit-meyer, njen rojak in drugi nosilec Andre Agassi ter prva nosilka Španka Aranbca Sanchez Vicario. Agassi, ki igra prvič na tem turnirju, v petih zaporednih dvobojih ni izgubil niti niza, Kafelnikova pa je premagal po vsega 83 minutah in tako postal tretji polfinalist iz ZDA. Američan je zmagal s 6:2, 7:5, 6:0, Rus pa je dobil vsega 7 nizov. »Dohro sem udarjal žogico, bil sem zelo natančen in za mano je še ena zelo dobra partija,« je dejal Agassi, ki se bo za nastop v finalu pomeril z rojakom Aaronom Kricksteinom, ki je premagal Nizozemca Jac-ca Eltingha s (7:6 (7:3), 6:4, 5:7, 6:4).V polfinalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu se bodo tako po letu 1979 prvič pomerili štirje Američani. Gladko zmago je vknjižila tudi Aranbca Sanchez Vicario, ki je premagala Japonko Naoko Savvamatsu, ki ni bila nosilka, s 6:1 in 6:3. v Polfinalu se bo pomerila z Američanko Marianne VVerdel Witmeyerje-va, ki prav tako ni nosilka, je bila v četrtfinalu boljša od Mehičanke Angelice Gavaldon s 6:1 in 6:2. Ta zmaga niti ni bila nepričakovana, saj je bila Mehičanka pred tem dalj časa partnerica na treningih sedemindvajsetletne Witmeyerjeve, ki pred tem na 29 turnirjih za grand slam ni prišla do tretjega kroga. Vicarijeva je prišla do svojega 14 polfinala na grand slamih, na zadnjih odprtih prvenstvih ZDA in Francije pa je zmagala. Ce zmaga v Avstraliji, kar se bi ji uspelo prvič v karieri, bo prevzela tudi prvo mesto na WTA lestvici najboljših igralk tenisa, saj poškodovana Nemka Steffi Graf ne igra. V drugem polfinalu bosta igrali Francozinja Mary Pierce in Španka Conchita Martinez (četrta in druga nosilka). Rezultati četrtfinale, moški: Andre Agassi (ZDA/2) - Jevgenij Kafel-nikov (Rusija/10) 6:2, 7:5, 6:0, Aaron Krickstein (ZDA) - Jacco Eltingh (Nizozemska) 7:6 (7:3), 6:4, 5:7, 6:4.Polfinalna para: Sampras - Chang, Krickstein - Agassi. Zenske: Marianne VVerdel Witmeyer (ZDA) - Angelica Gavaldon (Mehika) 6:1, 6:2, Aranbca Sanchez Vicario (Spanija/l) - Naoko Savvamatsu (Japonska) 6:1, 6:3. Polfinalna para: Sanchez Vicario - VVerdel VVit-meyer, Mary Pierce - Conchita Martinez. NBA / ORLANDO, PHOENIK, SEATTLE IN NEW YORK BREZ OVIR ZOI 2002 / AVSTRIJSKE REAKCIJE Shaquille 0’Neal 1. med strelci Orlando Magic še najboljši Strelske sposobnosti O'Neaia, Robinsona in Olajuwona OH, YES: Orlando Magic in Seattle Supersonics sta brez večjih težav odpravila Boston oziroma Denver in potrdila, da sta doma skorajda nepremagljiva. Magicsi so doma osvojili vseh 19 tekem, So-nicsi pa so v 18 tekmah zmagali 17-krat. Seattle ima obenem odprto serijo 10 zaporednih zmag, v odlični formi pa je tudi New York, ki je v zadnjih 15 tekmah zgubil le enkrat in se spet prebil na drugo mesto Vzhodne skupine. TOP SCORERS: Shaquille O’Neal (Orlando) je s poprečjem 29, 5 točk na tekmo še vedno najuspešnejši strelec letošnjega prvenstva NBA lige, skupno pa je v dosedanjih 41 tekmah zbral 1211 točk. Sledijo David Robinson (San Antonio - 36 tekem, 1031 točk, poprečno 28, 6), Hakeem Olajuvvon (Houston - 37 tekem, 1028 točk, 27, 8), Jim Jackson (Dallas - 37 tekem, 975 točk, 26, 4), Karl Malone (Utah - 38 tekem, 963 točk, 25, 3), Jamal Ma-shburn (Dallas - 37 tekem, 880 točk, 24, 3); Clyde Drexler (Portland - 33 tekem, 765 točk, 23, 2), Mitch Richmond (Sacramento - 38 tekem, 862 točk, 22, 7), Latrell Sprevvell (Golden State - 760 točk, 22, 5), Cedric Ceballos (LA Lakers -34 tekem - 757 točk, 22, 3). SPET SHAQT JTT.LE: V odstotkih pri metu iz igre razumljivo prednjačijo težki igralci, ki večji del metov izvajajo iz neposredne bližine ali z zabijanjem v koš. Prvo mesto je tako spet last O’Neaia, ki ima skoraj 60% realizacije (468 košev na 786 metov). Sledijo Dale Davis (Indiana - 58, 8%), Horace Grant (Orlando - 57, 6%), Olden Poljmice (Sacramento - 57, 2%), Jeff Hornacek (Utah - 55, 8%), Danny Manning (Phoenix - 55, 3%), Elliot Perry (Phoenix - 55, 2%), Grant Hill (Cleveland - 55, 2%), Marty Conlon (Milvvaukee -54, 8%), Othis Thorpe (Houston -54, 8%). IZIDI - torek. Chicago - San Antonio 102:104 (Pippen izključen ob koncu 1. polčasa; D.Robinson 30); Orlando - Boston 110:97 (O’Neal 31; Radja 29); New York - Portland 105:99 (Starks 26, Ewing 25); Seat- tle - Denver 111:89 (Kemp 19; Rauf 27) ; Minnesota - Phoenbc 85:100 (Rider 26; Barkley 18, K.Johnson 17) ; Milvvaukee - Houston 99:115 (Conlon 21; Olajuvvon 31 - 20 v zadnji četrtini); Sacramento - Dallas 110:109** (Richmond 32, B.Grant 18, VVilliams 18); Miami -Indiana 107:96 (Ovvens 19, Geiger 18) ; Golden State - Nevv Jersey 93:106 (Gilliam 26); Detroit - Philadelphia 116:105 (Houston 32, Mills 28) . VRSTNI RED Vzhod: Orlando 33-8, Nevv York 25-13, Cleveland 25-14, Charlotte 24-15, Indiana 23-16, Chicago 20-20, Atlanta 17-22, Milvvaukee 15- 24, New Jersey 16-26, Boston 15- 25, Miami 13-26, Detroit 12-25, Philadelphia 12-27, VVashignton 10-27. Zahod: Phoenbc 31-8, Seattle 28-9, Utah 29-10, Lakers 24-13, Houston 24-14, San Antonio 23-14, Sacramento 23-16, Portland 20-18, Denver 18-21, Dallas 16-22, Golden State 11-25, Minnesota 9-30, Clip-pers 6-34. (VJ) Vnesli smo vsaj novo idejo v zgodovino iger CELOVEC - Torkova odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), da med štiri finalne kandidate za Zimske olimpijske igre leta 2002 ne uvršča ne uradnega avstrijskega kandidata Gradec in tudi ne Trbiž kot nositelja skupne kandidaturo Furlanije- Julijske krajine, Slovenije in Koroške, koroško in ostalo avstrijsko javnost ter amedije ni presenetila. Skorajda vsi komentatorji na televiziji, v radiu in pri dnevnikih so sicer izrazili določeno razočaranje nad odločitvijo desetčlanske komisije MOK, hkrati pa so izpostavili, da bi bil pravi čudež, če bi kandidatura obeh kandidatov uspela že kar v prvo. Časopisi in elektronski mediji se zato v glavnem strinjajo z oceno uradnih avstrijskih funkcionarjev, češ da kandidatura kljub neuspehu ni hila zamanj, saj je Gradec postal mednarodno poznan kraj tudi glede zimskega športa, Koroška pa da je brez dvoma veliko pridobila prav zaradi v zgodovini olimpijskih iger doslej edinstveni skupni kandidaturi treh dežel. »Zal ideja skupnih iger tokrat še ni prodrla pri merodajnih funkcionarjih MOK«, piše celovška »Kleine Zeitung«. Dunajski dnevnik »Kurier« poroča, da je Gradec uvrstitev med »final four« zgrešil samo za las (zasedel naj bi 5. mesto), razlog za neuspeh Gradca pa da je bilo dejstvo, da zvezna vlada ni dala garancijo za financiranje iger. V zvezi s skupno kandidaturo treh dežel pa »Kurier« piše, da je kandidatura propadla predvsem tudi zaradi velikih razdalji med posameznimi tekmovalnimi kraji (olimpijsko naselje v Vrbi na Koroškem, bob v Gortini, hokej na ledu v Ljubljani, itd.). Koroški časopisi nadalje izpostavljajo, da je kandidatura povzročila deželi Koroški ter občinam Podklošter, Zahomec in Šmohor razmeromo majhno finančno obremenitev (približno dva milijona šilingov), promocijska vrednost za vse tri dežele pa da dosega skoraj sto milijonov šilingov. Tudi za koroški del kandidature pristojen generalni sekretar Dieter Janz je neuspeh komentiral realistično: odločitev da je treba vzeti na znanje, glavno vprašanje bo zdaj, ali se bodo lahko dogovorih za ponovno kandidaturo treh dežel za ZOI leta 2006. Tudi za župana občine Podklošter ob tromeji Koroška-Slovenija-Furlanija-Julijska krajina Genvalda Steinlechnerja se svet s torkovo odločitvijo ni podrl. Glede ponovne skupne kandidature pa je dejal, da bo zadevo treba najprej razčistiti na nacionalni ravni, »kajti nastop Gradca in Koroške se ni izkazalo kot prednost«, je diplomatično menil župan Podkloštra. Ivan Lukan MENJALNIŠKI TEČAJI 25. januar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana - - - - - - A banka Koper 80,20 81,65 11,30 11,60 7,54 7,83 A banka Nova Gorica 80,60 81,55 11,31 11,63 7,60 7,85 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,50 81,30 11,30 11,65 7,30 7,80 Banka Noricum* d.d., f: 133-40-55 80,50 81,40 11,40 11,60 7,50 7,90 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,50 81,48 11,18 11,65 7,60 7,74 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,90 81,30 11,20 11,50 7,50 7,90 Come 2 us* Tel:061/ 15-92-635, od8-15, sobod9-12 80,90 81,25 11,44 11,56 7,65 7,80 Creditanstalt d. d. 80,60 81,50 11,40 11,70 7,60 8,00 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 80,90 81,00 11,45 11,50 7,65 7,80 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,00 81,05 11,48 11,51 7,73 7,76 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 81,01 81,05 11,49 11,50 7,75 7,76 Kompas Hertz Celje* Tet 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 80,85 81,30 11,43 11,53 7,60 7,79 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 80,90 81,35 11,43 11,53 7,60 7,79 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,90 81,35 11,43 11,53 7,60 7,79 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,90 81,35 11,43 11,53 7,60 7,79 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741519, od 8-12,17-19, sob od 7-16 80,90 81,35 11,43 11,53 7,60 7,79 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,90 81,35 11,43 11,53 7,60 7,79 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,90 81,35 11,43 11,53 7,60 7,79 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,00 81,80 11,35 11,63 7,47 7,85 Lemo Šempeter*,!: 065/ 32-250 80,60 81,45 11,32 11,58 7,62 7,74 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,75 81,30 11,40 11,65 7,60 7,90 Poštna banka Slovenije* 79,50 81,40 10,90 11,51 7,22 7,77 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,00 81,04 11,50 11,51 7,76 7,79 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,85 81,05 11,45 11,50 7,66 7,75 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,80 81,30 11,38 11,55 7,40 7,79 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,70 81,30 11,46 11,50 7,45 7,80 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,66 81,85 11,30 11,69 7,35 7,80 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,95 81,35 11,47 11,60 7,63 7,72 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,80 81,20 11,45 11,57 7,60 7,84 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,80 81,30 11,40 11,60 7,20 7,80 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,80 81,30 11,38 11,53 7,30 7,80 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,92 81,36 11,45 11,54 7,67 7,93 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,80 81,39 11,40 11,55 7,65 7,80 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 - - - - - - Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,80 81,48 11,35 11,60 7,50 7,85 SKB d.d.,*** 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,80 81,10 11,45 11,52 7,70 7,80 SZKB d.d. Ljubljana 80,80 81,19 11,42 11,54 7,62 7,89 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,90 81,75 11,40 11,62 7,60 7,88 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,03 81,07 11,49 11,50 7,72 7,75 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Sedež: tel. +39/40/6700' 1 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 25. JANUAR 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1560,00 1610,00 nemška marka 1038,00 1060,00 francoski frank 298,00 307,00 holandski gulden 920,00 948,00 belgijski frank 50,00 51,50 funt šterling 2491,00 2565,00 irski šterling 2463,00 2539,00 danska krona 261,25 270,00 grška drahma 6,50 6,95 kanadski dolar 1100,00 1135,00 japonski jen 15,70 16,15 švicarski frank 1230,00 1266,00 avstrijski šiling 146,75 151,25 norveška krona 236,00 243,00 švedska krona 209,50 216,00 portugalski escudo 9,90 10,30 španska pezeta 11,80 12,30 avstralski dolar 1200,00 1238,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 25. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1560,00 1605,00 nemška marka 1037,00 1057,00 francoski frank 298,00 307,00 holandski gulden 921,00 939,00 belgijski frank 50,00 51,20 funt šterling 2490,00 2560,00 irski šterling 2462,00 2547,00 danska krona 262,00 270,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1100,00 1135,00 švicarski frank 1235,00 1262,00 avstrijski šiling 146,70 150,70 slovenski tolar 12,60 13,10 17. JANUAR 1995 dilava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,80 13,30 Italija TizaSka kreditna banka 12,60 13,20 25. JANUAR 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5075 francoski frank 28.8780 nizozemski gulden 89.1820 belgijski frank 4.8469 španska peseta 1.1466 danska krona 25.3490 kanadski dolar 1,0628 japonski jen 1.5166 švicarski frank 19.0800 avstrijski šiling 14.2140 italijanska lira - 0.9509 - švedska krona - 20.3350 - ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 26.1.1995 1 Redni tetajmDEM 82.10 2. TeCaj za termimko-valutne pogodbe m DEM 81.17 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 24.1.1995 MENJALNICA HIDA ofci/ 1-133-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 017 z dne 25. 1. 1995-Tečaji veljajo od 26. 1. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država Šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 lOo 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 94,4170 1161,1876 395,9589 86,8235 2070,8417 2627,2542 2359,1371 8169,3229 7,7682 123,8960 7285,5655 1865,5466 78,9974 1653,0625 9728,0297 196,8970 123,1525 154,4247 93,6694 94,7011 1164,6816 397,1504 87,0848 2077,0729 2635,1597 2366,2358 8193,9046 52,6131 195,4246 7,7916 2200,0000 124,2688 7307,4880 1871,1601 79,2351 1658,0366 9757,3016 197,4895 123,5231 154,8894 93,9513 94,9852 1168,1756 398,3419 87,3461 2083,3041 2643,0652 2373,3345 8218,4863 52,7709 196,0109 7,8150 124,6416 7329,4105 1876,7736 79,4728 1663,0107 9786,5735 198,0820 123,8937 155,3541 94,2332 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 26. januarja 1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG ;ajniski zapis , IZPLAČLJIV 12. 5. 1995: 1,500,000 799,058 807,304 1,606,362 106 106.5411% 107.6406% 107.0908% 150,000 79,906 80,730 160,636 Uradna tečajnica Ljubljanske borze vredno$tnih PaP'riev! d-d' Ljubljana St.: 15 Datum: 25. 1. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon šLdal(3) enotni teCaj % sprem datum povpraš pmiAa Max. Min. »srr 3QE 33323 TESTriE LEE 796 (4.5.93) 11.000 19.1. 10.951 11.000 PUB 1.000 (6.6.94) 15.730 ,56 25.1. 15.30( 15.50« 15.900 15.450 19.348 SAL 500 (71(29.8.94) 20.807 ,92- 25.1. 20.85( 20.86« 21.000 20.630 9.780 SKBR 458 (16.5.94.) 37.217 ,08 25.1. 37.0« 37.200 37.500 37.000 23.223 toro RSOl 8,0 4.(31.12.94) 99,9 ,20 25.1. 99,f 100,1 100,2 99,8 22.563 RSOI 9,5 8.(1.10.94) 106,4 ,27- 25.1. 106,4 106,6 . 106,6 106,3 24.602 RS08 5,0 3.(30.11.94) 92,2 16.1. 83,t RSll 70 4.(15.1.95) 100,4 9.1. 91,( 90,0 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 99,1 ,25- 25.1. 98,! 99,2 99,0 171 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 105,0 23.1. 103,( SKBl 10,0 4.(1.11.94) 98,2 ,30- 25.1, 98,2 98,4 98,5 98,2 3.255 ’TJT?? BTBR 12.990A 1,17 25.1. 12.70C 13.000 12.990 12.990 1.299 DAD 10.000 (1.6.94.) 155.183 1,88- 25.1. 150.3« 153.50« 165.900 149.5« 90.627 FMD (a) 21.691A 5,60 25.1. 19.60C 21,650 21,940 19.7« 195 GPGR 16.300 17.1. 16,0« ■17.00« KMER 16.180 23.1. 15,0« 16.900 MKZ 218 (30.3.93.) 9.234 ,71- 25.1. 9,12( 9.290 9.330 9.120 6.436 NIKE 4.000 (8)110.6.94.) 5.381 ,35- 25.1. 5.2« 5.370 5.570 5,260 9.487 m (S) 780,5 2,22- 25.1. 770,t 780,0 781,0 780,0 m 7iT?7 •BTCTTB a m*! •mir*« KBTP 4000 (23,5,94) 41.338 3,97- 25.1, 40.70! 41,200 42.590 41.000 3.224 PFNP 51.370 1,23- 25.1, 50.7« 52.800 52.000 51.100 1.901 RGSP (6) 2,920 23.1. 2.73! 2.930 UBKP 14,017 6,55- 25.1. 14.751 14.800 13,700 645 VIPP 41.298 ,24 25,1. 41.1« 41.300 41.300 41,290 M ’T*7W irmra LEK2 12,0 4.(1.11.94) 99,0 18.1. 1 OZG 11,0 4.(1195) 86,6 ,46- 25.1. 87,1 87,0 86,0 299 PCE 12,0 6.(1.12.94) 102,9 30.12. 97,( 102,0 PLJ 12,0 7.(1195) 99,0 23.1. 97,( 1 PG0 10,0 l.(1.6.94) 98,9 ,68 25.1. 97,( 100,0 99,0 98,0 932 RSGS1 10,0 4,(1,6.94) 97,4 18.1. 99,9 IKA’IMCIill] ms BŠEBd ham GEAR 2.0« 5.9« GRDO 119 (8,3,94.) 410,1 HBR0 3.200A 8,57- 25.1, 3.6« 3.200 3.200 1.331 mn 3.474 ,04- 25.1. 3.451 3.475 3,475 3.470 695 RDR0 18.000 23.1. RGSR 580,0 ,58 25.1, 610,1 750,0 580,0 580,0 31 uiinrgnre: •07 MililiLiitrv KHIiffl HBP0 3.264 25.1. 3.2« 3.4«) 3.640 3.200 503 KIPI KBPP 44.916 20.1 45.0« IMG 7.385 47,69 25.1. 5.00( 8.000 7.500 7.000 96 [iTirmira GORO 10,0 9.(15.1.95) 96,5A J81 25.1 86,( 96,5 96,5 128 LOK (1,10.94) 82,1 24.1 85,0 94,0 MLjO (1,4.94) 93,OA 3,33 25.1. 90,0 94,0 93,0 93,0 53 OSMO (1.10.94) 85,0 100,0 OLSO 81.9.94) 85,5 ,13 25.1. 86,0 87,0 86,9 85,1 3.985 ONM (1.8.94) 84,7 24.1. 85,0 94,0 0P0 (1.9.94) 81,6 17.1 85,0 100,0 UBKK (15.10.94) 25,0 VP10 (1.10.94) 99,5 6.1 15,0 IM1 ISITiliT imu iETffll tfiRT 3HZ UFTOšT •rosi BS2 99,2 14.11 BSl 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10 BNB2 92,2 ,01 25.1 92, 92,2 92,3 92,1 49.314 B8M B8MA 107,6 12.1 B8MB B8V B8VA B8VB eamas IM reiTižil nnac 3m 3EZ iHEBr NBl 25.298 1,19 25.1 27.E 29.99« 27.0« 24.000 3.137 NB2 3.944 3,96 25.1 3.96 3.99« 4.09(1 3.850 14.350 SBI 1 25.1.95 prejšnji d T d% 1.348,74 1.356,37 -7,63 -0,56 namizja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A • aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za razbtiii stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena l(kxlstDtna dn^ spremanba tečaja; **• dosezoia 3(>