-s. SU II ■Will ■! nil—111 II * Č j i slovenski dnevnik Združenih državah Vejja za vse leto * . . $6 00 pol ........$3 00 Zrn New York celo leto - $r00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS r H Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dafly fe* the United States. Issued every day except Sundays S said legal, Holidays* 75fOOO Readers. fee f£L£i'ON: COBTLANDT 2876 £ntered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3. 1870. TELEFON: C0RTLANDT 287« NO. 108. — STEV. 138. -----* ----= NEW YORK, SATURDAY, MAY 8, 1926. — SOBOTA, 8. MAJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV KAJ PRAVIJO KAPITALISTI IN KAJ ZATRJUJEJO DELAVCI Obe boreči se stranki sta pojasnili svoje stališče. V imenu kapitalistov in vlade je izpregovoril glavni urednik i 1 Morning Post", docim je obrazložil stališče delavcev urednik. delavskega glasila "The Daily Herald". LONDON, 7. maja. (Poročilo iz kapitalističnih virov). Neki ameriški pisec je izjavil, da se vrši sedaj v Angliji revolucija proti civilizaciji, toda ne vrši se soglasno z načrtom. Voditelji so domnevali, da bodo kontrolirali dobave živil ter časopise v svojem lastnem interesu. Kar se tiče hrane, je obstajalo prepričanje, da bo vlada v skrajni sili sprejela ponudbo stavkarjev, da sodelujejo pri razdelitvi. Stavkarji bi s tem kontrolirali položaj. Ker ni hotela vlada tega sprejeti, je ta naivna ponudba strmoglavila vse načrte stavkarjev, ki prete sedaj, da bodo piketirali transport živil ter ustavljali vlake z živili. Te pretnje pa ne imponirajo oblastim, ki sedaj hitro prevzemajo veliko delo prehrane naroda. Prav posebno je razočaral stavkarje dokaz, da se je velika organizacija delavcev v zadružnih zvezah, na debelo in drobno, postavila na stran vlade. Cook, voditelj premogarjev, se je postavljal, da bo postala organizacija zadrugarjev komisarijat njegovih revolucionarnih sil. To bahanje pa je hitro zavrnila Cooperative Wholesale Society, in stavkarji hočejo v svojem ogorčenju piketirati to bistveno delavsko organizacijo. To razodeva važno resnico, da je zadružno gibanje, ki je posebno močno na industrijalnem severu, konservativno v nepolitičnem smislu besede. Važno je tudi, da ne kažejo mornarji nobene volje, da bi se pridružili stavki, čeprav ni na tem o-^oku nobenega kraja, ki bi oddaljen več kot pet deset mi li od morja, na eno ali drugo stran. V Liv-erpoolu in Southamptonu je vzdržan oceanski promet. Majestic in Mauretania sta odplula. V teh dveh velikih pristaniščih je vzdržana bistvena služba. Število prijav se veča z vsakim dnem, čeprav je v sedanjem času malo opravka na dokih v Londonu. LONDON, Anglija, 7. maja. — (Poročilo iz delavskih virov.) Glavni stan strokovno unijskega kongresa javlja v svojih zadnjih poročilih, da je popolnoma ustavljen transport in da je ustavljeno obratovanje v številnih industrijah. Kljub upapolnim objavam, katere je obelodanila včeraj vlada, kažejo železnice komaj znamenje življenja. Par potniških vlakov vozi v par negotovih presledkih, a nikakega prometa ni, z izjemo prevažanja živil. Londonskim delavcem je nekako lažje dospeti v urade, ker so se pojavile vse mogoče vrste improvizirane slu^žbe. V velikih proizvajalnih središčih počiva vse. Težkoča ni obstajala v tem, da se pregovori moške in ženske naj prenehajo delati v strokah, določenih za prekinjenje, temveč da se 'prepreči drugim prekinjene brez dovoljenja. To navdušenje pa ni do-vedlo do nikakega bedastega nasilja. Stavkarji so trdno odločeni kazati pasivno re-7istenco, najbolj mogočno orožje kar so jih kdaj uporabili v industrijalnem vojevanju. Verska narava razpoloženja, ki navdaja velike mase stavkarjev, je razvidna iz sestankov, na katerih prepevajo himne, ter božjih služb, tekom katerih prosijo za boljši sistem, ki bo zagotovil vsem delavcem poštene domove ter priliko, da vzgoje svoje otroke v zdravih in srečnih razmerah. Odločen protest je dvignil generalni svet strokovno unijskega kongresa proti izzivalnemu nagovoru, katerega je razširil včeraj zvečer po radio, minister za notranje zadeve, Hicks. Ogorčeno so zavrnili obdolžbe, da skušajo delavci zanetiti ne« rede. Svet izjavlja, da bodo take neutemeljene zadrege . Skupina mokračev se zavzema za pivo. Zahtevo utemeljujejo v glavnem s tem, da bi na ta način pomagali farmer jem. — Podpirajo predlog Blacka, da se zopet ustanovi obširne trge, ki so bili izgubljeni vsled prohibicije. — Zahtevajo tudi lahka vina. "WASHINGTON. D. C., 7. maja. Z indnstrijailnepra Iztoka jo dospel včeraj predlo*?, iki ima na sv-oji strand ve*"; glasov v poslanski zhormiciikot pa katerakoli treh predlog skušal dokazati, da more le povratek piva in laJikega vina materij atlno izboljšati položaj farmer j ev. — Ko je bila uveljavljena proti ibieija, — je rekel Black, — so pokazale Statistike in ugotovila poljedelskega »departmenta, da so trpeli farmerji Lzgurbo od petnajst iih do dvajset tisoč milojonov dolarjev. Lagubili veiiki žitni trpr p i v o v a m arjev ter niso mogli dobiti nobenega drugega proizvoda, ki bi stopil na mesto iita. — Problem farmske odpornost, čeprav večina ljudi tega še ne s]K>-zrrava, je nerazrešljivo spojen s povratkom piva in lahkih vui. V normalnih razmerah bi romal ta predlog ]>o ]>oti vseh do-an j i h m ok ra.^ki h predlogov. Ki-r pa je ■zbornica razdeljena na tri dele ter je moicrajski blok solidno za tem predlogom, se vdajajo mokraei visokim upanjem, da ho mogoče ubiti dve ptici z enim kamnom. Vsled tega bodo mokraei popolnoma ixpremenili .svoje taktike. Tekom številnih de'bat. ki Ke bodo vršile glede treh osnutkov za farmsko odpomoč, bodo ponovno stavili predlog, da se dovoli pivo in lahka vina. Nič več ne bodo obračali potzotrno^.ti na zla prohibicije. Doflcaizovajli pa bodo, da je prohiMeija odgovorna 7.a ekonomski položaj farmerjev. Zbrali so že veliko maso .podatkov. Zagovorniki »tega navrta nikakor ne podcenjujejo dejstva, da je največja snhaška trdnjava poljedelski razred. V T>oiman}ii da so si farmerji Rami nakopali prohMiicijo, bodo pniee'i mokraei z vzgojno kampanjo med poljedelskimi e.lani. da ddkažejo, da v njihovem najboljšem interesu je povratek piva in lahkih vin. Kongresnik Black je včeraj k?-5-jtiziraJ poljedelski komitej, ker ni hotel prevzeti odgovornosti, da poroča glede ene odredbe. Black je iziavil, da so biza prohibicije izgubili farmerji, ki .sejcjo ječmen. vsako leto po $100.000.000. Izza prohibicije je padla vrednost farm od petnajst do dvajset tisoč milijonov dolarjev. Neizmerna bogastva so bila rziguibljena. ko so nničili trge -za hmelj. Tudi riž je iagubil del svojega trga. Konec mirovnih pogajanj v Maroku. Rifska mirovna pogajanja so bila prekinjena in vsled tega bo obnovljena vojna. — Francozi in Španci so pripravljeni udariti na Krima v kombiniranem pogonu, da ločijo posamezna plemena. PARIZ, Francija, 7. maja. — K ombini rana f raneosiko-španska » eneifva v Maroku se bo najbrž pričenja v teku naslednjih osem in -fii idesetih ur, po včerajšnjem polomu pogajanj v Udždi. Po sestanku francoskega kabineta je bil dosežen nagel dogovor med Parizom in Madridom, in oba tza-veanika -bowta skrrpno izvedfla načrte. katere je sestavil maršal Pe-tain pred nedavnim časom. Ti načrti določajo sistematično izasedenje ozemelj onih plemen, iki predstavljajo bojne sile Abdel Krima. S tem bodo prisilili vsako pleme posamič da tsklenie mir ter izolirali rifskega gHavarja v majhnem ozemlju. Francozi bodo napredovali v globini tridesetih, milj od svojih sedanijh pozicij na iztdku in jugu in ko bodo dosegli svoje cilje, ^c bodo nahajale francoske čete v španskem Maroku. Španske čet.»> bodo ob istem času napredovale od zapada in obali, in oibe armadi bosta. stvorili i]w>lagoina tesan kor-don rit'ske dežele. • Maršal Petam je objavil to na privatnem obedu. kateremu je prr.^ostv o v al v enem timkajsnjili •xxslaaii^tev. S+4-.tavil je načrte, na temelju katerih naj bi direktno napadli glavni stan Aibdel Krima > pomočjo generalne ofenzive ali pa ga obkrožili ter odrezali od plemen, ki so mu ostala še zvc-'ta. Ta zadnja alternativa je bila sprejeta, in kakorlutro bo ta manever izveden, bo razpolagal Abdel Krim še z majhno in neznatno silo. Mirovna pogajanja v Udždi so se baje izjalovila raditega, ker ni hotel imeti Abdel Krim mien (Res krasen -Izgovor francoskih in špan-lkiih imperijafdstov)_ Ve. namreč, da bodo številna plemena na njegovi strani, dokler bo osta? vtfjni poglavar, da pa ga ta plemena nočejo kot vladarja v niir-n,em času. V španskih diplomatieiiih krogih tse .>♦' gLa^ilo, da so Spanci za-uovorljni s prekinjenjem mirovnih pogajanj. Izjavili so, da ni imel Abdel Krim nobenega deleža pri započetiju mirovnih pogajanj. <_'e bi bila m»rovna pogajanja uspežna, pravijo Spanci, bi imelo to za posledico konsolidira-nje plemen krog glavarja. POLOŽAJ V ANGLEŠKI STAVKI Vlada je nekoliko izboljšala transportno sk(sbo. Čete so v rezervi. — Nobenega poskusa za mir. Taksi vozniki so se pridružili stavki. — Prekinjeno izdajanje časopisja ovira napore za ob-novljenje pogajanj. Radio-vlomilec mora umreti. LONDON, Anglija, 7. maja. — Tretji dan generalne stavke je značilo povečanje izgredov po celem kraljestvu. Napori, katere vprizarja vlada, da vzdrži pomožno službo, so zadeli sempatam na odpor. Kljub temu pa so bile vse komunikacije včeraj zvečer izboljšane, in strokovno unijski kongres je še nadalje naročal svojim pristašem, naj se vzdrže neredov. Splošno izboljšanje transportacijskih sredstev, posebno železnic. Splošno povečanje krajevnih izgredov. Počasni zopetni pojav londonskega in provinci j alnega časopisja. Parlamentarna seja, na kateri so nadaljevali z razpravo glede predloge, da se da vladi večje pol-nomoči, a ton razprav ni bil tako spravljivega značaja kot pa dan poprej. Obravnava proti Sapurdži Saklatvala, komunističnemu članu parlamenta radi "uporniškega" govora, ki ga je imel v Hyde Parku. Bil je spoznan krivim. Obj ava izida naknadnih volitev v severni Angliji, prvih volitev, ki so se vršile tekom generalne stavke. Konservativni kandidati so zmagali. ' Stavkarski položaj je naslednji: Vlada trdi, da trpita trgovina in industrija po vsej deželi velikansko škodo, da je vzdržana bistvena služba za dobavo živil, mleka, luči in gonilne sile. Nikaki resni nemiri se niso završili, a iz številnih krajev poročajo o manjših spopadih med policijo in ljudmi, ki so skušali ovirati gibanje dobav, Čeprav je na razpolago obilo živil ter dovolj transporta, ovira piketiranje stavkarjev v vedno večji meri razdelitev. Število posebnih konštablerjev je bilo zelo povečano. Komunikacije po cestah in železnicah so izdatno izboljšane. Londonske prodajalne živil so dobro založene. Vladni predstavitelj je ponovil, da je politika vlade v vsakem slučaju zavrniti sodelovanje z onimi, ki organizirajo generalno stavko. Stavkarski komitej pa trdi, da je odziv na stavkarski proglas presegel vsa pričakovanja in da je težko ohraniti na delu drugo vrsto industrij, ki ni bila še pozvana na stavko. Železniška služba je ie še senca normalne in še ta senca postaja vedno manjša. V manj kot treh urah je spoznala porota Hil-tona krivim umora po prvem redu radi umora pcličista Kenny-ja. — Obtoženi je bil presenečen. — Paail E. Hilton, takoizvani " radio vlomilec", je bil .Mpoiznan krivini umora po prvem redit v Queens County. Obdotžen j-ni h krog ne.ke hiše v Woodiha ven. Kenny je podletgel svojim ranam dne 6. nprrla. Porota sc je posvetovala dve uri in »pet in trideset minut ter I je štirikrat glasovala glede prn-jvoreka. Sodnik Adel, ki je vodd proces, je objavil, da bo v pon-j deljek proglasil sodToo, In zagovornik Ililtona je objavil, da bo storil potrebne korake za pri-ziv. Ililton je poslušal pravorek pre cej mirno. Ko je wstal na povelje sodnika, je bila cela njegova pozi tura naravnost izzivalna. Ko pa ga je pričal izq>raševa!ti sodni j-k i -uradnik, je postalo ja«no, da je bilo njegovo obnašanje le namišljeno. Roki sta se mu pričeli tresti in njegov glas je padel .prav do šepetanja, j Mrs. Ma.rion Kenny, vdova u-morjenega policista, se je nahajala v bližni sodne dvorane, ko je bil objarvrljen pravorek. Pohitela j«- v urad okrajnega pravilnika, ,prc*\zeta od -ganutja : — Le j;tz vem. katko .-»reČJia sem, — je rekla. — Ostala je sama s triletnim oli-oikom. V 0(igovor na stavljena vprašanja je izjavil Hifton, da je star sedem in dvajset let in da je brez doma. štirikrat je bil spoznan krivin« tatvine. Rekel je tnadi, da .ie bil tesarski va.jen.ee. Za.prt j? bil v ElmLra Reformatory Ln. v Cra-ton, I. Tekom jutranje obravnave ni predložil zagovornik nobene po-enbe obrambe ter stavil le pred-;losr, naj se slučaj zaključi, "ker ni : bilo predloženih dovoljj dokazov i za krivdo. Kakorhitro pa je sodnik ta predlog zavrnil, je prieel za^-o\ornik a resumejem. Težka obdolžba tj roti materi. Pod obdolžbo uboja se nahaja M i s. Loretita Seilman, stara 40 let z zapadne 126. e€«te tot jetnica v Harlem bolnici, -potem ki jo je neka sosede baje videla, da je vto-pila v »banji s\-oje»ga novorojenega otroka. Ona je mati petih otrok ter živij kot je pripovedovala de- toiktivom. ločeno od svoj- «. za. — Mrs. Seilman je prišla včeraj v stanovanje Mrs. Ane I>onlin, ki je stanuje eno nadstiropje višje, ter se pritožila, da se (juti boliuo. Kmalu nato je zopet odšla v svoje stanovanje Ln ne>dolgo za tem je bilo čuti iz stanovanja Seli-man kričanje otroka. Mr.-. Donlin je pohitela s svojo hčerko v njeno stanovanje ter videla Sellmanovo. kako je vta/p-Ijala v banji svojega novorojenega obroka. Poklicali so policijo, ki je spravila žensko v jetuiŠki oddelek Ha^lem boljiJce. Odkar je živeta družina ločeno od o«'e*a, jo je ipodpk-ala neka dobrodelna organizacija. Polarna ekspedicija se bliža cilju. Zračna ladja ekspedicije Amundsena 1 n Ells-wortha se bliža Špic-bergom, ko je dospela preko Medvedjega otoka, sredi pota med Norveško in ciljem. OSLO. Norveška, 7. maja. — . Vodljiva zračna ladja Amundsen. Ellsworth polarne eki-ipedicije.! "N'oige"', je dospela veeraj ob polenjaStih preko Medvedjega o-toka, ki leži na sretli pota med Norveško in Spiebergi. j "Norge" je napravila 7CX) milj dolgo pol med Troek o \"ršil polet preko Se-i vernega tečaja. ADVERTISE in GLAS NARODA DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: Jugoslavija: 500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00 Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnica" v Ljubljani. Italija in zasedeno ozemlje: 200 lir — $ 9.00 500 lir — $21.50 300 lir — $13.20 1000 lir — $42.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za pošiljat ve. ki presegajo PKTTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo j»o mogočnosti Se poseben pispust. Vrednost Dinarjem in Liram ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar T roke. Pošilja t ve po brzojavnem pismu izvršujemo v naj-krajšem časti ter računamo za stroške —. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK. Telephone: CORTLANDT 4687. •".."•' '- yr.l "T; ■ < ■ •- ' «■' GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ni [i ~ ■•» } Owned and Published by SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president._Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. I •'GLAS NARODA" i ________'J* Voice of the People^__j Issued Every Day Except Sundays and Holidays. - ■ ( Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ~..........................$C.00 Za pol leta.............................$3.00 Za četrt leta ______________________$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ..............................$3.50 Za inozemstvo za celo leto —$7.00 Za pol leta ..............................fc?.50 Subscription Yearly $€.00. Ad ve rtičem p m. on Agreement. ' Glas Xaroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _______najdemo naslovnika. _^__ "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876- DIH POMLADI V Nemčiji, kjer s«* je več kol dvanajst milijonov volilcev, mo_ »Jtih in žensk izreklo jsv vpt izoritev .splošnega ljudskega glasovanja, potom katerega n^j bi e uveljavilo ra z p ote^t, v o v an j e prejadijih vla-larjer brez vsarke odškodnine, je dobil sedaj "suvereni narod" yri-1 mer, kaj potnenjia demokracija v kapUalisitščni razredni družbi. j Nemška zvezna vlada je namreč tbie 24. aprila objavila naslednji oficijekii komuiiikej: — Zvefcna vlada je sklenila predložiti državnemu zboru v sploš-' nem Ijude&cm glasovanju zahtevani osnutek .zakona' za zaplenje-/ je premoženja prejšnjih vladarjev. Vbled tega je eststavil minister z notranje zadeve poročilo, ki je bilo izročeno državnemu zboru. Predloga vsebuje poročilo, ki ugotavlja, na kak način je pri-tlo do splo&nega ijudakega glasovanja. Poročilu so dodane priloge, jorarec osnutek zakonu, pregled iL-peha glasovanja, obrazložitev državne vlade fdede osnutka zakona ter strokovno mnenje grled^ vpratianja ustavnosti celega nairta. Razposesfcvovanje l»rez odtikodnine eelepra ipremožeaija knezov, kot ga določa otmmtek. np>protu je principom ki morajo tvoriti v pravni državni temelj vsakima zakonodajnega dejairtja. Zvezn'i vlada ne more vsjed teja smatrati vsebine n-aerla za uporaben .temelj razprav med deželami in prejšnjimi vladarskimi lušami ter sc odločno izreka proti'»qirejeiiiu naenta od strani državnega abora. Nasprotno pa je mogoče izvesti .po mnenju državne vlaue primerno ureditev eelega vprašanja na temetjfu principi jev načrta »postave, o katerem je neikoč, razmišljal pravni odsek državnega 7;bora ill ki je določal (primerno ureditev med nemškimi dežeQami ter prejšnjimi vladarskimi hišami. Vlada bo na temelju svoj" izjave z dne 26. januarja z vsemi Krcd&tvi (pospeševala uveljavljen je 'kompromisnega nacrra ter upa. da bo mf^fKo ustvariti potoni ra^puav med knezi in deželami prav ni temelj, ki bi v glavnem soglašal z zakonskim osnutkom na temelju ljudskega glasovanja. Ta vladna izjava predstavlja nesramnost pr.ve v ride. Državna vlada izjavlja enostavno, da ravna dvanajst milijonov in pol državljanov proti 'principijem. .ki morajo tvoriti v pravni državi temelj vsakega zakonodajnega dejanja". To je v prvi vrsti neresnica, kajti v ustavi ni zapisanega ničesar »'ličnega. V drugi vrsti pa je brez-mejna podlost predstaviti zagovornike .zaplenjenja brez odškodnine kot roparje in tatove, namreč za plenjenja v smislu nemških iia-cijonaloev in drugih monarhistov. Objavljeno stališče nemšk" vlade pa ima še globlji j»onien. Prfcd par dnevi he je glaisdlo, da >e više med Lulhnom, Hindenburgoin iti nemškimi naeijonaliMi pogajanja. Konservativci iz časov pred voj- Pie*ec zaposlen? no naj bi aopet stopili v vlado. Za vlado pa naj bi se jkli pridobilo. ' Kar na* «>e d™*?5*1 da vodijo z Luihrom in Stresemanuoui 'boj proti splošnemu glasova- ( °,Lnoc,,tlcut« Mno s*-nju ter njega pravorelcu. Voditelj nemških nacijonailcev, grof Wcatarp, je pojasnil to v nekeiu uvodnem člakn v Kreuzzeifcung z nesramno odkritostjo. — Domneva se, — piše ta jurfkerski lrst, — da »bo določen dan ^ -V •i:. M ■ - ^ - v': lipp'' Jm~ ■ ydi^- .Sc.-.; PREKO VSE DEZf LE Od obali do obali so "Chesterfield kakovost" odobrili kadilci vseh slojev življenja* Chesterfield Ta k sloves je rHESTEr.FIEI.DS IZPELJUJE ' . » Peter Zgaga D • • da bo rojak Jerina, kot zastopnik To je vse. kar vam za zdaj «po-O P 1 S 1 • G. X.. tudi malo poagitiral za no- iočam. toda se že v kratkem zo-;__j ve člane ** Vodnikove družbe*', o pet kaj o^la^im. Poculrav vsem New York. N. Y. ridge-a jih je šlo rev dol sreče is-i ateH s,no Že Ut'kaj slišali' da bo pnjatcljeui in "kočnikom Glasa kaf, kar pa nikakor ni častno. j \ edite. ni se popomoma premagal zimske- ..... ,. . i,! i • kajifliji premogarji t, ga spanca, ali je morda kdovekje ° J po drža\i \tsaj upam. v>»i prebudili Lz zimskega sij»anja. Da se ?poj)olnoma oživimo in os.v>paiijii mlriizenth Icomimjstov m soeijabiili do- .. ^ .. , ^ . . ... ..... . Ker prijatelj Joža ve, da tam- moKratov, x>ostopaniu, ki j«* »i>oj<-.no z najpoidlejso gonjo ter naj- . . , , . . , . . . .,-- . , , . burasi v Stamt-^ndu imenitno tna v&- kot uh __, . t4Cll .. a. re<. >amo f?al>o Vlada >ie hoec posJaviti e»edaj z \\'e«tarpom v er.o Po\>em odločno n.- bo zaraela za odškodovanje vladarske jjakaž^. ■ Glede prireditve same bom ka-<>t:» ijeino bo zopet spravila na krn ilo junkerje. In to je viada, ka- še kaj -poročal. Zagotoviti U*ro so rešili do-e«Vaj socijadvai s d a so se \-aodriaM glasovanji pa moreni že sedaj v^e ljubitelje v po»*ibno kritumh situacijah! Človek bi da je najti danda- tamburanja in plesa, da jih tam- Des v nemški r.-patbliki pred\"Hem eno veliko politično nalogo, nam- fcuraško društvo "Sldboda" ne bo reč od-Jtranjeaje vlade I^uthra in Stroseananna. da se spravi na nje- razočaralo. no mesto vlado, iki bi ;Jiala zakopati vsaj meščansko-^Ieraokratlene V. Premru. nazore. Za kaj takega pa je teuno sodelov anje komunistov in *>ei-1 jali:(h »irmokratov neobhodno potrebno, da *»e koneeno uveljarvi de-1 Claridge, Pa. iavMko vlado .preko malomeščanske, ki bi otdala ne^aj časa na kr milu. ; — pa >.mo še vedno tu. Maivikdn pravi, da ga danes nihee več ne ■ pravi na ttrajlk. ampak kadar je št raj k tu. pa je seveda drugače. Zato je treba nekoliko za naprej j mi.-iliti. jie samo na sedanjost, kajti sicer bo prepozno! Po naselbini je vSe v redu in tudi »'asu primerno napredujemo: 1 in i izopet majhen požar. jZnaeiT . Greensburg, Pa. iridge zelo stisnil na po- Pvtjel sem Glas Naroda in mi lopjih. Toda nesreča .ie nesreča zelo ugaja r/di člankov, novic in in nikoli ne počiva, to je že .star poves-ti, ki jih prinaša, in vidim, p i ego v or. — Sedaj bo vendar en- da je ta list povsean dnugačen od kra/r zime ikonec. vsaj kaže tako. drugih. Ni mi žal, da sem ga na-Držala -e nas je nd oktobra pa ročil. Pošiljam vam $3.50 in pro_ -ikoraj prav do zdaj. in včasih je >ijn, da ga pošiljate se na s|xulnji bil tak st.rupen mraiz, da je vse naslov v staro domovino za pol škripalo. Tudi snega .ie bilo vec leta. Naj vidijo, kakšen slovenski kot dovolj. Večkrat nisem čutil, dnevnik imamo Amenjkanci. — k".« svili sel zjutraj na delo. imam Pi-rkrat sem jim poslal Prosveto li .'evlje na nogah ali ne. 'n Glas Svobotle, pa mislim, da ni- Pa netkaj. Iz Exvf>i«ta sem si hili kai zadovoljni, z G. NT. prinesel nekaj čtiva. med drugim ve,ri' tudi A. S., katerega sem ^el na- Glede (lela moram poročati, da •kfcr.i daji se'lwj v rov. .kjer be- rovi nokaJ l)ri tovarnah : cm kot ponavadi, kadar čakam ,pa Je bolJ P^ava. Spomladi, ko na "mašino" ter ležem na podpo- 4m *> ]hh]o Pa ^ v tovar" re. Pogled mi je obstal na "ipisa- no mahnUi» in «»«er najve-č v .Te-nem -polju", in glejte, Trunk pe- a,u't,e? kamor-.pr^ejo zmerom, kadar je slabo po majnah. Se ee-lo iz Ir\vina ipridejo ipo cestni že- S tir je premogarji ubiti /sled eksplozije. Naj se tudi jaz malo oglasim. Posebnosti itak nimam poročati. POTTSVTDLE, Pa., 7. maje. — VsJed eksplozije, kd se je zavTŠila včeraj taiuij r nekem rovu Pesma Ooileri« Oo. ao IviH wbiti štirje premogarji in trije težko ranjeni. William Coraon, oče enega obi- ker je vse kot po navadi in delamo tudi po starem. Z delom sedaj j rcisrao ba« preobloženi, ker so nas aiji v rov, a se nd \TniU Ek»plos:i- malo prikrajšali na delovnih dne-jo je pornaročito raastreljevanje z;vih. 4 do 5 dni za katere natt sam Gospod Bog ne ga na dan. Todi od tnfcag s Cla-'odvisen glais naselbine.. Mislim.' ve! Kaznovana lepotica. TORONTO, Oanada, 6. maja.— Stela Rigfcv m je obežgala jezik s škarjami za na\ijanje las. Zdrav« nrki so ji morali .odrezati krt? je zika. mmum Te dni sem oital v HstJTi, d«a se je neki modemi dami pripetila hnda ue-reča. Predno je šla iz hise. >i je hotela malo latfse naviti. V Tn sv Hi o se poslužujejo ženske posebnih škarij. katere segrejejo, nato pa ž njimi nafrf.i a jo kra-j, katerega jim je pustil barber slučajno na glavi. Dotlčna ženska je škarje segrela. potem jih je pa obliznila. lioteč na jeziku preizkusiti, če so dovolj gortke. Pri tem se je tako nesrečno o-pckla. da so jo morali operirati ter ji odrezati precejšen kos jezika. Jaz ji želim skorajšnjega okrevanja ter do^ti. do^.ti polnemo-vatfk. * V Jugoslaviji se bo vršila jako zanimiva sodnijska obravnava. Bivši jugoslovanski finančni minister da*. Štoja Unovič je vloži 1 tožbo proti bivšemu vzgojnemu ministru Stepami Raklieu. Radič je baje očital Stojadino-viču. da je žepni tat. Nekateri jugasl m- ansiki mini-stdi >o preveč občutljivi. Zastrau vznike malenkosti, pa — bumf — kar na sodišče . . . Saj bi si vendar lahko po bratski razdelila me 1 seboj. * Moj prijatelj Ivan je torej v T-jnbljani ter je na-tanjen v I'liion hotelu v »sobi štv. 09. Je vrag. če človeku manjka sa-inn ena do -sto. * Sedaj ve pa bliža tUti žalosten in puščoben vas, ko bo lahko rlo. ,~ek rekel : — V"se vino. kar rugo neta veselica podpomejra drutva "Orel", štv. f)0 J. S. K. .T. Ker ni društvo že dol^o let pri-redilo nohow zabave, je vr.nat i. da ho udeležba precejšnja. .Tax sem skoro moralno jpri^iljen, da frrem Tn društvo mi je lansko Je to po verilo edino šaržo. kar egli. Bsje družbo R) pripranrijen? 'kupdtl in drago plača.f j kar koWSkatj zmidara po eeisamki ali (kraloev«ki gospodi. A. : .-.-L* \ GT,AS NARODA. 8. MAJA 1928. Zakaj je bil Farinacci odstavljen? Od>top bi\-šepa generabiega' dežev. Toda precenjeval je svojo tajnica ftu^toridciii organizacij v moč m je segel predaleč. ,Za£el je iJaliji. Farinaeeija, se ni izvršil rova riti zoper Federzonija ter pro>fovo^jno'\ kakor je hilo či- snovati zaroto. Hotel je pregnati tati v italijanskih listih, temveč Federzonija iz vlade in sam za. pod prirtkkora Farinacci jeveg^ eesti njegovo mestfo. S leni je že t.-krneča notranjega ministra Fe- J naravnrj-fe ogrožal Mussolinija. derzouija v Rimu. Pravo ozadja Ko je Federzoni spocaial Fcri-eele afere pa tvori boj med obe- naeeijeve naklepe, je pomolil svo-ma bankama, ki sta kupili vsaka jo pe^rt naravnost ihus^oliniju pod sv<»je«M zagovornika v fašist, nos. Za eel ga je izsiljevati. Dej-vrstah : ena je podkupila Feder- stvu. da je sprctnejši in izurnej-zontja. druga pa Farinaeeija. — ši. je treba, pripisati, da je uspei Nemški list 'Frankfurter Volk s- J ter izrinil Farinaeeija z mesta stimme" poroča. o tej zanimiv: generalnega tajnika. Mussolini se škandahii aferi naslednje: j je ustra&il. da bi ea utegnil Ft^Ter- Farinaeei se je smatral za vso_ zon: kompromitirati radi Mattr-inogočnega in je bil uverjen. da ottj«\ega umora in procesa in bo. lahko uklonil tudi Mussolini- je bal javnega škandala. Zato je a, ker se mu jo posrečilo dobiti sklenil, da rajši žrtvuje Farinae- v procesu proJi morilcem socijal. poslrnca Matfeottija v roke document e. s katerimi bi lahko Mus-linij a sitno kompromitira). Litine vsebujejo podatke o Musko-linijevi krivdi na tem pmorn. dokazujejo pa tudi njegovo krivdo pri mnogih drugih cdočiniii. Pmp** dokumentov pa se naha-.'a tudi v rokah ministra Federzonija. ki je v takih zadevah mno-aro spretnejši od Farinaeeija. — Poleg tega ima Federzoni v rokah iif|M>bitne dokaze, ki pričajo. da -i je dal Farinacci izplačati od Flanke d i fronto pol milijona lir. Podkupiti se je dal istočasno tudi onu hočete utrditi ka-li in ojačiti noge, mora biti hranilna, okusna ter obenem tudi lahko in popolnoma prebavljiva. Če ne morete dojiti otroka, se takoj domislite Eagle Mleka. Že (18 let se matere zanašajo nanj. Eagle Mleko uporabljajo matere po vsem svetu, vedoč. da je to varna hrana, katera se da lahko pripraviti. Eagle Rrand Mleko je čisto kravje mleko, zmešano s .sladkorjem, na poseben llordenov način. To je hrana, katero potrebujete za svojega dojenčka. Z Eagle Mlekom nikdar ne riz-kirat*\ da bi spremenili otrokovo hrano, kajti dalo bo vašemu otroku vse sestavine. potr«-bne za grajenj«* telesa in vso hrano, ki jo potrebuje- Omogočilo mu bo, da bo lahko pravilno nosil na svojih nogah svojo težo, ko bo delal prve korake v življenje. Bordenovo Eagle Mleko je približno tri četrtine stoletja izrazit pojem za vse, kar je najboljše in najčistejše pri mleku. Marsikatera ženska, ki .je dandanašnji stara mati. je bila .sama vzrejena z Eagle Mlekom. V zameno vzrejajo svoje oiroke s tem varnim mlekimu In tako je šlo rod za rodom. Eagle Mleko je ponovno izkazalo .svoje za.sluge. P.ordenovo Eagle Mleko je vzredilo na tisoče slovenskih otrok tukaj in v Evropi. Vzredilo je več slovenskih otrok v močne i.»i zdrave ženske kot Vsa druga hrana za otroke skupaj. Mi še vedno dobivamo razna slovenska pisma in fotografije iz v.se dežele, v katerih nam pričajo glede vrednosti Eagle Mleka za prehrano otrok. Ce vas dojenček ni pridobiva toliko na teži kot hi moral, če ne spi dobro ponoči ter je nemiren, in če mislite, da hrana, ki mu jo se:la.i dajete, ni pravilna, izpolnite kupon v tem oglasu in ini vam bomo pove«'ali. kake je treba hraniti vaš«*jra otroka z Eajjle Mlekom. Rord»»nov« Eag!«» Mleko bo rešilo problem za vas kot ga je lvšilo za tisočere druge matere, ki niso mogle dojiti svoj« ga otroka in niso mogle dobiti zanj primerne brane, dokl«-r se ni-o začele posluževati Eairl.* Mlt-ka. Ne odlašajte, ampak pošljite nam «laii«'.s ta kupon- crtfoft4 E BMAMO CONDENSED MILK. KUPON Ta kuiHMi v:is upraviei tlo l»rez-1 hieiiih i>«ija?-iiil v va^oiu jeziku, kak«» vam je treba skrbeti zase in za vašega otr«>ka. Izrezi te ga t-T ga i>«iš|jitt- danes s svojim imenom in naslovom. Iuie Naslov ...................... ................1 (Slovenian K THE BORDEN COMPANY Borden Building-, New York Pridelovanje plutovine. da hi mogla Nemčija s pristfo-. . , „ , , . - njegova dvajsetletna hčerka sto pom v Zvezo narodov priti najla«- .. . Je znova do kaJouij. Oficijelno se je že o priliki zadnjega neusjpeha v Ženeva •jioveilalo. da je Nemčija od zaipadnih držav že dobila zagotovilo, da se ji ustreže glede kolonij. Ta kampanja za kolonije se sedaj v Nemčiji nadaljuje z veliko vnemo in vse kaže, da je ivps-nje na obnovo kolonijabiega gospodarstva eden glavnih nagibov da se nemška vlada kljftib februarskemu neuspehu drži tako zelo zmerno in k^alno. Očrvidno n-pi, da bo z uspehom v kolonijal-nem vprašanju mogla ekstremni desnici cz vi ti orožje iz rok in dokazati, da je koristnejša praktična in realna politika sporazuma, nego doktrinarno in radikalno kuhanje. Nemčija pa ne misli na kolonije samo ra>di zagotovit zapadnih dr- u možje pila v vežo, se je nenadoma sprožila puška in kroglfc Je deklico zadela prsa. Deklica se je zgrudila na tla in kmalu nato umrla vhled izJcrvavitve. Tragični slučaj je vsrbudil v tamkajšnji splošno -sožalje. Plu to vina je ona izmed redkih substanc, ki so specifično zelo lahke in se odlikujejo i>o tem, da >n nepropustne za vodo in neproduš-ne za zrak. Katli tega je uporaba plutovine mnogovrstna in i>ovpraševanje j>o njej izredno veliko Sn(y\- sama predstavlja v botaničnem oziru staničje s tajikimi stenami. ki je napolnjeno z zrakom, snov iz katere jo zgrajeno to staničje. jo^suberin. Staničje te vrste se t.vori samo v drevesni skorji nekaterih dreves, od katerih sta nam znana samo Que reus ^u-ber L. (pJutec imenovan) in Que-reits occidentalis Gay. ki rvot|,,,n I>n' mi lupljenji mnogo krajjša. SatnoJ Tokio anatomijo, -e je posrečilo »s katei lni; ^ tedaj m klima vpliva tu tako. da so diference velike že 4 leta kar tse pri produkciji zelo pozna. V Alžiru in Tuntsu dozori na primer skorja že ipo S letih, do-ič ni v južni Praneiji šele po 12 pra.v -malo loči mi pi-vega. Plutec letih LUI>!jenja so pri Miem dje-doseže navadno višino 10—15 me- dognati. da sn bili prvotni prebi valei .Japonskega in vse bližnje! okoliec Aino, ki jih danes nahajamo samo še na Sahalinu in nn •Tessu. Med f,. in 7. stoletjem pred Krl- poncc še danes £*va djim". kar pomeni ".sključen človek" v smilili s :ženjske.gdloži! zimsko saiknjo. Zlasti ženski svet se je odel v lafline -polotile obleke. Preeej hlactni večeri pa so spričo take neprevidnost i m a rs »komur nakopali prehlad in po zatrdilu zdravnikov je ni skoraj hiše, kjer ne bi vfcsaj eden bolehaj na infitietici. Ponekod, so kar cele družine v ptwteVji. Bolezen. ki je ftidi v drugih krajih m oče o razširjena ne KaA-zeoaa resnejših oblik, vendar pa je skrajno neprijetna. ^ - , vesJu lahko ponavljajo toliko časa. dokler ima še karj življenja v sebi. vendar že prenehajo navad- jih podjarmili, nakar *o se pola-no. ko doseže plutec 200 let sta- goma s podjarmljenci asimilirali. Najtveč ga ra.^te v južni Spa rosti. Obnavljanje drevesne fekor- Še danes je dokazal Baelz mnogo niji, Alžiru in Tunisii. v manjšem je tedaj sicer še ne preneha po- »ličnosti pri Japoncih z Aino. Po številu pa je tzastopan tudi na (jKdnoma, vends«* pa se vrši tako j veliko-ti pripadajo Aino naj-' južnem Francoskem in drugih de--počasi, da ne pride za produkcijo i manjšim ljudem v vzhodni Aziji, okolici želah'okoli Sredozemskega morja, dosti več v poštev. akoravno sr _ Postave so sključene imajo širo-1 Plutovi.no dobijo od drevesa eno- nareja v najtpoznegših letih naj- ka ramena, močne ude. zelo dolge stavno na ta način, da mu olupijo finejša kožiea plutovine. i roke in noge. Glavo imajo {vodol- drovesno skorjo. Kdaj nastopi za Že celo pri drevesih, ki so šelejgovato kakor današnji Japonci, posamezno drevo čas lupljenja, ni j 120 do 150 le* stara, morajo 14 J imajo dolgo bra^lo. ker so v.sti zo-morodajna staros-t drevesa tem- do 16 let čekati prihodnjega lup-ilo j>oraščeni. Barva kože jo neko- voč premer debla oztroma njegov | ljenja, predno doseže plutovina potrelmo debelost. Olupiti se pa mora drevo-sna skorja «ilno previdno. da se matica, ki produeira obseg. Sole tedaj kadar znaša premer debla najmanj 3o—40 cm. lali.ko začnejo liuplti drevesno skorjo brez škode za na daljno rast drevesa, kakor tudi naraščanje j škoduje. Pri mlajših drevesih olu-plutovine tsamo. To debelost dose- pijo samo deblo, pri starejših pa že drevo šele po 2.") do 30 letih, tudi vse debelejše vejo. ki imaj6 Po prvem luplenju. pri :ka*terom mnogo fimejšo pluto vino od debla, se navadno dobi le manj vredna Produkcija drugega lupljenja je pliutovina. raste snov leto za 'le- še onkrai večja kot ona prvega, tom neprestano v plarstfeb, dok^rj Po 120 letih dobe od drevesa v 9 do 12 letih ne doseže tolike približno 220 kg plutovine vsega Iio svetlejša kot pri ostalih Mongolih in prav nič ne po-,dejstvo, da imenujejo Kitajci -Ta- Smrtna kosa. Sr. Jurjiii ob južni žolccmici so pokop;:Ji lovskega paznika Jamovška v SO. letat starosti. Rajni je bil dolga leta ipaiznik ce>j--ke silo venske lovske družbe, na-t pa v revirju Roberta Diehla. Kot takega pra je poznalo mnogo isloven-kih lovcev. KADAR NAPRAVIJO OTROCI GOSTIJO skupaj, ki jo vredna do 100 zlatih frankov. Ako računamo, da lupijo drevesa vseskozi do starosti 200 let kakih 12 do 15 "krat, tedaj mo- • ramo priznati, da je plutec eden sroeerjn Runkomalta ter se prepričaj- Hajte jim Ilmikoninlt. Proslavili trpaeija. Preveč ]>iostora bi .zaw.ela. če bi vam "hoteli navesti vzroke, ko jih posledica je ze-prtje. Zadostuje reči. da je v sko-ro vseh -lučajih način, kako so pripravi hrano, dirketni vzrok te težikoee. Primerna ureditev hrane. ki se bo prilagala vsem zahtevam otroka .bo ponavadi uspeš-na. Ra-zvon na nasvet zdravnika je nespametno poMliiižiti se medicin da se odpravi zaprtje pri o-t roeih. odpravo tega bolestnega esta-nja priporočamo do petega meseca vodo ovsjega zdroba mesto kuhane vode pri pripravi je«lil za otroka. Po potem mesecu dodajte k jedilu ' jelly" ovsenega zdro-ba t« r sadne soke, posebno pa sok oranž. Tekom o-trebno za s,-j»Jf>šno zdravje. Odvajalnih sredstev ni treba -plošno uporabljati. Ce se jih uporablja pogosto, izgube mišice v črevesju svojo moč ter ohlape. Idealno postopanje obstaja v tem. da se navadi d robo je k realnemu izpolnjevanju dolžnosti. Prečitajte te članke vsak teden :-krl>no ter pih prihranite za bodočo uporabo. Italijanski načrt o sredozemskem dogovoru s Francijo. " Mefssagero" razpj*a vlja o odnosa j. h Italije s Francijo in priporoča. da bi se sklenil med obema državama poseben dogovor. Italija in Francija naij si mei\TŠi tajnik fr«istovske sti-anke Farinacci. da si ogledajo znamenito jamo. Na poti* v jamo pa stoji skromen spomenik Miroslava Vilharja, ki .so *ra kulturo-nosei na jodličncjŠe okrasili s pod-posteljsiikom in njegov obraz polili s črnilom. Sele na odločno 'zahtevo postojnskega podprefekta se je množica razkropila, nakar je občinski s;lkjga dal Vilharju zopet pošteno obliko. LONDONSKI ZUPAN London voli župana samo na eno leto. Lani je županoval največjemu mesta na svetu Sir Alfred Bower Ta mož pripoveduje v nekem londonskem listu, kako si je mogoče življenje napraviti veselo in zadovoljno. Temelj vsakega uspeha je popolno zdravje, brez tega ima človek v življenju >ame ovire. Ko bili Grki in Rimljani na vrhuncu svoje slave, je bil njih princip: zdrav duh v zdravem telesu, » *e dandanes velja isto kakor takrat. Narod, ki to omalovažuje, nima napredka. Isto je s posameznikom. 44V mojih mladih letih," tako piše Lord Mayor, "sem bil atlet, ne kak vetovnoznan. pač pa vztrajen in dober. Potem sem bil član koledarskega kluba, kateri je stavil pogoj, da je vsak član prevozil v.saj 1(5 milj v eni uri, to je nad 25 kilometrov. tV ]>omislimo. da so bila takrat le taka kolesa, na katero je zlezel le gibčen vo-zač, >ieer je moral pristaviti lest vo. je to vsekakor velik uspeh. Pridirkal hem si več prvih nagrad. a leta 1899. sem si ob neki t.iki priliki zloiuil roko. Dirkali smo nam rtv na daljavo Hi milj. jaz ua kolesu, ki je imelo 1 meter .'JS em premera. Ko sem bila v naj hujšem diru, sem po naklučju pritisnil za zavoro in — — — prekopienil sem se čez giavo ter za ta dan svoje dirkanje dokončal. Ket.no pa sem se poškodoval nekoč, ko se je moj tovariš sotek-mee zaletel v moje kolu in me jh>_ drl na tla, pri čemer sem priletel s kolenom na kos razbite steklenice. Celih 1$ meseeev sem hodil z bergljami. Nekoč je {»olicaj vpil za menoj "Vi .si boote še vrat zlomili", kar fce sicer ni popolno uresničilo, vendar dosti ni manjkalo, kajti nekoč me je povozil težak voz, a na xrečo ni i je le eno kolo šlo čez nogo. Treniral *ein vedno, tudi danes š»-, čeravno imam že <>7 let. Posebno sem mnogo hodil, kar zlasti dobro vpliv« na človeško zdrav je. Ker *edaj kot župan tega ne zmorem jk> dnevu, pa jo mahnem ua večer kako poldrugo uro alč dve, ter >em pri tem v»-dno zdrav. Del j ko sem na svetu, bolj sem prepričan, da ljudje preobilno jedo ter se premalo gibljejo. Kot Lord Mayor moram prisostvovati oficijehiiui pojedinam najmanj po petkrat v tednu. ^ s tem pa še ni rečeno, da hi moral mnogo jesti. Moje načelo je: preprosto živeti. jasno nii-liti in pridno delati." Tako govori župan največjega mesta na svetu. POUČNE KNJIGE MOLITVŽNIKI KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI EVA V DVOBOJU MOLITVENIKI: Duša popolna ................... J._ Marija Varhinja; v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............................1.00 v fino platno vezano..........1.10 ▼ usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezano ....................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano .............. 1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino u^nje vezano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez............... 1.20 Oče naš, slonoko>t bela .......... L20 Oče naš, -lonokost rjava.......... 1.20 ANGLEŠKI MOLITVENIKI; (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50) Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v tino usnje rezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Umni čebelar ................... L— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...........................30 Voščilna knjižica ..................50 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................60 Beneška vedeževaika.............35 Belgrajski biser ...................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska ............80 Balkanska vojska s .slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 Bnrska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .26 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v...........1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v............... 1.20 Mimo življenja v...........1.— broširano ...................80 Abecednik ...................... Prva čitanka, trdo vez........... An gel j ska, služba ali nauk kako se Cesar Jožef II....................30 .30 Cvetke .......................... .25 .75 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana ..............1.40 naj streže k sv. maši...........10 ciganova osveta ..................35 Boj nalezljivim boleznim ...........75 čas je zlato .....................30 Dva sestavljena plesa: četvorka in Cvetina Borograjska...............50 beseda spisano in narisano.....35 Četrtek t v ..................90 Domači vrt, trdo vez............. 1— ~ . .. ......'............. _ i Dalmatinske povesti .............3o Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spisi.............60 Doli z orožjem....................60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Domači zdravnik po Knaipu............1.25 Domači živinozdravnik ......................1.26 Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1._ Jugoslavija, Melik 1 zvezek ............1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.50 Kubična računica, — po meterski meri . Katekizem, vezan .30 Iz Budimpešte poročajo o nenavadnem načinu dvobojevanja med tiekkn gong** lom in med neko budi mpcšt;wisko 18-1 et no damo. V Mtataovangu (sabljača Lovas«» S>' prfd kratkim vreval neki *?o«pod z neznano mlado žei^-ko. Napravil j«, opazko, ki dami ni bila vš.V- tn rudi katere s«' je razvil laid prepir. Končno je zahtevala dama 0»! po*poda zadoščen je v du«»Lu na slabi je. Gospo je skušal do*eči poravnavo afer«' na miren inačin. Pa ni imel srečne roke. Mlada Madžarkn je \zfnrj-ida trdovratno na tem. dr zahteva zado«*<>«ije v dvoboju. — Dobro, (iuspod je vnovič skušal dosoč-i <|iravo s »alo in dovtipi. A vro.-. krvna mlada Madžarka je zaiiteWla breaj>Otfojno kapitulacijo. Ciovpod se je po teb besedah slekel dp pasu. vjteJ meč in zahteval. da -stori Mto tudi njeptxva na.sprou>iea. Oho. *u pa je ona naenkrat začela umikati: zahte. va, ki jo stavi nanprotnik, je nedostojna in nesprejemljiva! Toda j sekumdanti so vztrajaj i na stali-•ču, da si moški in ženska v odprtem dvoJboju enaka in so zahtevati, da ne dama pod vrže zahtevi svojega nasprotnika. Kako rejel jo je torej z veliko zado_ \oifiw>Nryo in vljudnostjo; zakaj or! je izredno fino vzgojen človek. Z iavnšitvijo je poveril Ohitfiirz-raqiia. a ta m je vzel ča>a je sklical vse od>ot ne in razprSene tovariše. Ko so bili vsi zbrani, se je Monipodio postavil v njih *redo in vzel kz "ka-puiee svojega plašča debel norf-os. T«->?a je dal Rineonetu, češ. nag here, ko sani ne zna. Rineonete ga je o«ipr! in videj, da *»toji na prvi srfrafii: — Seznam t že na račun. Izvršitelj ; (.'hi«juiznaque. — — Mislim, da ni drugega, sjn-k<>, — je reke) Monipodio. — O-bnii in naj li. kjer stoji: "Šezna-mek bat in". Rineonete je obrnil lice in za-gle lal. da j«* tia diugi strani zapihano *'Srxnainek batin ". In nekoliko niže je *ltaIo: . — - Se kaj. Mnko? — je vprašal Monipodio. — Da, — jI' r<»k«'l Rineonete, — j«- še nekaj tu, in sicer to le: — (jnba^teinu krojač«, ki ima priimek Li-vek, šes* najgorkejših batin na pro-njo dame, ki mu je tuoraJa prepustiti ovratnico. Izvršitelj: De^moehado. — (Nkdno, e*mioehado kaj bo-Imu. ker <>ta pretekla že dva dneva »"•♦v. mk in v ti stvari še ni predložil pot idila. — Jaz ."♦"m ga srečal ravno vče-iaj. — A povedal Maniferro; — reke] mi je, da zato še ni mogel opraviti, ker grribca radi liolezni ni iz hiše. — Verjamem! — je pok i m al Monipodio. — Zakaj prepričan sem, da 1m bil tako dober uradnik, kakor je f>eisinochado. že davno izvirki še vsa drugačna podjetja, če bi *ne bilo kalke take opravičljive zapre/ke vmes. Ke kaj. dečko? — Ne. gospod. — je odgovoril Rineonete. — Potem le dalje in poglej, kjer stoji; ''Sezname'k navadnejših kavni**. Rineonete je ubogal in našel nr-11 »dednji -strani to-le : — Seanameik navadnejših kmz-ni in žalžtev. kot: odeti s črnilom in -niholo, hudičeva obličja in rogo vi, ragljawja, wtraiitve, ropotanja navidezni napadi z nožem, širjenje pcinfletov itd. — — Kaj stoji niže doli? — vprašal Monipodio. ToJe. — je odgovoril Rlrvto-, oete: — Pomar/ati s smolo hišo — Dovolj! _ je ustavil Mo nipodio. Že veni, katera hiša je, in jaz sam **t» prevtzel to otročarijo. Na račun so tu dani in prejeti št i i je «4oodi, a celotni račun je o»em. — Vse to Ktoii resnično trn. — je potrdil Rineonete; niže doli pa: — Pribiti je rogove--- — Tudi tega ni tn^ia brati. — je rekH Monipodio. — Niti, katera je ta hiša^ niti, kje je. Dovotj je, da opran-iš delo. govori pa ne o tem, da si ne obteziš ve^i! Vsa' kar se i i če mene. bi za primerno planilo rajši nabil Kto ro$pov ui zdaj poglesj, če je še kaj. Zakaj, ko-likor se opominjam, bi moral biti še eden. (ki ga imamo za dvaj-.set skudov ]>oštem> pivKtrašiti. Polovica je že plaeajia. izvršitelj je vsa bratovščina itfkupaj. rok pa ves ta mesec. Ta reč se mora opraviti natančno po navodilu in nr smetno izpustiti niti pičiee. Bo pa ena najimenitnejših šal. kakršne v našem me.-^ru že davno ni bilo nobene več. In zdaj mi daj knjižico, deeko, ker vem. da ni ničesar več. C is i pač »liso na j bol ju. Toda za temi jirklejo drtugi in spet bom i imeli opraviti več. nejro bo nain samim ljubo. Zakaj brez božje volje se niti li/-t ne premaCcne. in mi ne moramo zahtevata, da naj se k«lo po sili maščuje; tem manj. ko misli zdaj že vsak. da svoje st\ari še najbolje sam opravi m ne mara plačevati drugih za to. kar lahko sani izvrši. — Tako je. — je rekel Repoli-do. — Zdaj pa naj vaše blagorodje. oro>po 1 Monipodio. ne pozabi, da je nas treba razposlati in nam dati naša naročila. Zakaij čas beži in kmalu bo taka vročina, da ne ho pomoči nikamor več. da stanujeta ravno tam. tudi dva Peruanca. Ta dva bi namreč rad spravil do kafke igrice, tudi če bi skraja ne nesla bogve (koliko, ko se nadeja, da bi se že poeneje bolje izplačalo. Rekel je tudi. da pride v nedeljo na zborovanje in da že pove, kalko in kaj je ž njim. — I ta žid je svet *noz, — je dejal Motnipodio. — ln tudi zelo spreten človek je. Toda že precej časa je. kar ga nisem več videl, in o tem se bova še pomenila. Zakaj pri moji veri, če se ne poboljša. mu jaz sam razcefram njegovo tontzuro. ko nu prejel več svetih redov od kakega Turka, slepar, in ne z.na več latinščine od moje matere! — Ali je še kaj drugega? — Ne. — je odgovoril staree. — Vsaj jaz ne vem drugega. — Patom daj Bog srečo! — je rokel Monipodio. — Vi pa vzomrte to malankoht! In a- nedeljo naj nihče ne manjka, ker tudi okro?-le?a ne bo manjkalo. In razdelil je med vse blizu štirideset reajov. In vsd so sc mu le-I>o zahvalili. Potem so se Repolid-» in Cariharta. Esealanta in Mam-fero ter Ganancia in ChiquLznaque olijeli in poljubili ter se zmearili. da se. ^-stanejo zvečer, 'ko opravijo vsak »svoje delo. pri Pipoti. — Clpaizovaleu. ki ne more pogle-Monipodio je rekel, da pride radi j dati za. kulise diplomatskih igral-povisa perila v tistem košu tnttli' cev, ostane v negotovosti, kaj se ; prej pa da: opravi še ti^to n"or-;«:odi zatlnje dni v mednarodni po. dane, »e bom dajal nobe- (-.ijo s je abjel Rin- liriki. Pojavilo m- je kzrcslno raj- nih aracm nairoei! nego na i <>r»' • ^ _ • \i i . .... . . " ' črnega >n Cortaddla. ju blagoslo- burjenje o priliki vesti vsaK na -svoj prostor in naj ga to vi, jima pripoBo5iK naj ,so ne dr.lhi ki ^ >kI nedelje .ne mojm. ~ je odgovoril žha ranega ali'rovjetsko vlado. Razburjenje ni Monipodio. - \ nedeljo pa se zbe- ,tr]n,1J?n lo(kala kor to',)ilo M]>rvn J)apollloma remo spet vs, tukaj m s, pošteno Vv; (.ni-hj la,hlko škoduje, ter ju'zakaj če bi bila vsebina pogodbe m r«-avi,.no razdHmio. kar Bog ,jllhpznivo (uUoy]] ž njinia pn jV't.|ka kot se jp ro-yl() ZiH,etko. da^Rmeom-tu Dobremu fall je po- 0anohiiel0j da jima ^okaze'ma. bi stvar ne bila tako zabil -Monipodio. ali pa se je po- Cervantes. da Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* po 4% Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. POKVARJENA SFINGA j SMRTNONOSNI STRUfI ■ Nemški estetik iu kritik Meier-Grafe popwuje v nemških novinaii restavracijo sfimge. F.gura sfing,' je bila do nedavna zakopana v Domačini centralne Papue v Avstraliji, imajo navado da vtaknejo konec milice in j>šiee v mrtvo človeško truplo, ki je razkro- vsepolno struijvov in jbko se ne odpra\-ijo. nasfane bo- Rusko - nemška pogodba. o po,gotem se je izkazalo, motil pisatelj Tervattte^ da ie i • - i , n. . > . , . ., , ... , J !o priporočal, naj v nedeljo ne iz- da javnost sploh ni dobila avten- dobil "veeni ' naslov 'Dobrega" Cortadillo "m n<1 Rineonete*) o taneita; zakaj kolikor se njemu . tičnega tek-ita. ker t€*ga sploh še n dr zdeva in F.di tudi zelo verjetne, ni. Cortadillu določam do nedelje za i m.„ • ^ t ». ♦ * * » I r. i bo Moa.ipodio cia terr sestanku i~- Piedvsem. je za »1 1 »1 ti /-klrvo 1 rv»./\ 4/-»»» T« ____' " vznemirjenost • kupn; i zadev ki jo je vzbudila neniško-niska pogodba, cjiačilno. da je bila naj- njun okraj prostor do Zlatega prrgowril važno ^ ,;0 ki tolpa zunaj 111 cista do približno tikala vseh zadnjih vrat Kraljevskega gradu.! J. * . . . , . . »«..111 » - x 1 , ^ 1 I 0 oponiiiiu je odšel, nasa.vceja v Anglrji. ki je tudi prva Tu lahko pokatzeta. kako se kaj , . , 4 , I , 7. . . . tlva mlada znanca pa sta ostale prinesla vesti o pogodibi sami. da razumeta aia pos-teno »gro. Jaz sam , , , , , , , . , . t.xm. vsa začudena radi vsega t- .pa je stopila izelo izrazito v os- se injKunal take. ki »e v/, teh kro- , , . . ... , ' .1 - , r, ... , , era. kar sta v:deJa in slišala. pmJje t cskoslovaska. Za njima jev niso vrinit noben d;nn z manji ¥> - , 4 ,• , , .. ' , Posebno Rineonete je bil d<*<-ko -e je enitila prizadeta najbolj; Irobiza. , . . ,. , r> i - 1 i i t- o., 1 • . _ zelo razvitega razuma in tudi do- 1 «»lj>ka. docim je bila Francija da o srebru :iat; ne govorim Tn I , , . ♦ ; 1 • . 1 brega srea. Ker je svoj čas pogo- nekako mirnejša, ti niso bili niti v.a polovico taki 1 . . . * #-1 ♦ 1 • - ■, • ... . , .. ... -t 0111a .opremljal svojega očeta 11a t v e si t>oskusrmo napraviti danes moj-Jtri kakor vidva, ui so meh: . ., , , . „1k + ... ... , . , . .. . . t»)eo\-zroči smrt osvobodi tega neprijetnega poio- v minutah. ČloveSko telo vse-žaja ter jo j)okaže s.vetu v prvoi-'huje •ti lepoti in velikosti. Tako je o 1_ hitro l'or za varstvo narodnih starin v lezen Ka'ptii >kleml. da finga natpraivlja danes,-\Ttls. kakor . 'ki jo je človek dobil, če je I videl sfingo pred popravilom, --i i^eclaj je sfinga čisto navaden ku. i kamenja. S?ara. ne popra vi jena sf j« hnela r.a sebi neko starinsko pati ! no. ki jo je ustvarilo ozračji-. To va-o notranjost v par urah 111 o mVno. da ne bom dol-predpogojev, zaradi katerih se jc lokvanje na in nihče ne bo več il<'_ izvršila intervencija Češkoslovaš- b'ž<*n užitika, da bi jo videl v pc- Trinerjcvo Grenko Vino Oi-isj ke. pravzaprav ni. to se pravi, votm barvi, ki je bila v pri metri » ru-ko - nemška pogodba ni taka | sedanjim izgledom figure narav-kakor si jo misli dr. Beneš. 'liost čarobna, zadivljajoča. Ves incident s to pogodbo je1 pokazal, da nemški podpis na lo-eatn-ski pogodbi pran-zaprav ni tn- Požar v Racah. V np.'-i «m1 12. na 13. aprila je po v, ■ ijoi r- živela, 'uničena ker je moja Srrp fO n. uri iabrudinil uri posestniku lr> v Evropi, in i|*Hlarsko po- -loj»j»- celo v plamentii. Velika nevarnost je obstojala, da se vna- pomiiiti na bazi loeariv-kega sporazuma. Koketiranje z rusko zvezo priča, da je ostalo še preeej re_ vanšnega duha tudi pri današnjih voditeljih berlinske politike. Ne more -e m"i, da je nemška igra srečno in spretno izvedena, nas_ protno. zdi se. da je to nerodna taktika, s katero se lahko marsikaj izgubi, pridobi pa ne mnogo. Zakaj da rapallska pogodba ni dala Nemčiji onega, kar se j«' priča- me sisedno s slrjno k rit o p1 let. Trinerjevo (J;enko Vino imam vedno pri roki". Ako vam vaš lekarnar ne more z njim postn-či. tedaj piši t«« na : Joseph Trine.r Company. Chicago. III. (Ad. Plinska bomba ubila deklico. ene pokazal Ganchuelo pa. bi ne bilo, če .p v oje delovanje razširila itudi na okraj Son Sebastian in Santelnio, ko jih je v tej ^t rok i hrii ko tudi več na istem mesrt.u. samo o- I ••obletnice" ali ^sftasom*' nainc- j >ogoota med Locar- ruee svojega plasca dvojno polo ^tipii.1KlvaJ^ reaiov, odpi-|"om in Moskvo, pripravljena, da Kal na račun njenih grehov. A še|u čas prevesi dipl omotično najbolj se je Rineonete čudil te- j tehtnico na sovjetsko stran. Za-mu, da .so bili vsi ti ljudje prepin- to se je domala povsod znova v*-čani, kako so jim nebesa za gotov- budila neizaarpoost . ■ v I u ».»umij«! n jevala svoje uradne dolžnosti XT. , .. . .. » . ... 1... , o , Ilirkainje ter na-tisoče drugdi br-j kazati sovjenski Kusrji. rpk]a da y, ^ Bo&|locan*«ke politike, v resnici da je papirja, kjer so bili navedeni vsi sobratje, in jo izročil Rineonetu da vpiše še -ivoje Ln Coi-tadillovo ime. Ker pa ni iraeJ doma črnila, je naročil Riiikconetu. naj jo izpolni v prvi lekarni, do katere pride. In sicer na ta način, da napije: Rineonete in Cortadillo. sn-brata ; nobeden več novic i jat; Rineonete igralec. CVjrtadillo režeč ; in potem še dan, mesec in leto. toda brez imena sitaršev in roj»tm>ga kraja. V tem hipu se je vrnil eden izmed .starcev - bezgačev in rekel: — Prihajrm povedat, da sem ta hip na Stopnicah govoril z Lo-billom iz Malage, ki mi je rekel, da se je v svotji stroki žf* tako izpopolnil, da hi celo 7 nedotaknjenimi kartami samega vraga nabri-Kal. dt». sv pa zato še ni prišel Opisat in pok/l on it. ker jih jo d ob H nekoliko preveč po grbi. pa je Se ves razbit. V nedeljo pa da se javi-na vs-ak način. — Saj sem zmerom pravil. — ?r r^kel Monipodio. — da -bo ta l*obillo nedcdaj naravno«st nedo-^egtjiv imietnik. Ima najnreč roke kakor tnalah in kakor ustvarjene v ^a namen, da si 'boljših želeti ne rartrf«. go da bi krami, pa foilo svoji rodni materi, o tem kaj po vrti al. — Iavrfcit*»\j tega čica je Nari-gneta, — je rekel Rineonete. ije-na, samo če opravljajo svoje 1 mnogi listi, osobito poljski naigta nuolitv^. čeprav so 'bili kar črni^aJ0. da -e bo morala Nemčija minili tatvin, umorov in drogih j odločit i ali za L oca 1*110 in za za-naj težjih pregreh. Smejati se je J pad. ali iza Rapallo in za vzhod moral *udi ljubeznivi stari Pipoti. I^di se. da je to tudi angleška teki se ji je itako mudilo od Ukrade-j ™, v skladu z angleškim načrtom, nega koša s perilom prižigat sveč- da ostane sovjetska Rusija osam- 1. ma'ja. — ročno in paro brizgalo, ki je po-|Obla 'i ];reiskitjejo smit Julije tiovno |K4kaizali\ kaiko pra zajpadu, da ji naj gega nego surov in brezdušen div- služi tedaj za dosego popolnoma jak. Spomnil se je potem še tega. dragih namenov, kakor pa bi bilo kar je bral v tistem notesu in s cklepati iz pogodbe. V zvezi s čim vsem so se bavili ti ljudje, i,fm bi bila tudi proti po teza. ki Toda prav naiposled pa je še naj-i.i° je. oči Vid no 11a angleško pobu-manj razumel, ali so spale ali kaj|«l<>. tako naglo izvedel dr. Beneš so delale oblasti, da so mogli počenjati tako nevarni ljudje sredi proti Nemčiji in ki je povzročila toliko razburjenja v Berlinu. — glavnega seviljsfccga meftfa brez | Napravila naj b i vtis, da locarn- strahu in kar ja\mo take naravnost nenaravne stvari. In že zdaj je sklenil, da bo svetoval tudi svojemu tovarišu, naj bi se čimiprej rešila tega tako izgubljenega. tako grdega, tako no~ In če hočeš v s»voii o*>rti j varnega in taiko razbrzdanega živ-po-tati rm mojster, ni nič manj ljenja. No, na^ic vsemu je glc. ravno tf>ilko hudičevih oklici j, ne pofrehno primemo orodje, nego de na «5voja že ta&o mlads. leta in return, ki se ga oprime. [svoje nezaxlostno iztofrvo pre^i- — Ravno tako som srečal v ne- vel še nekaj meisecev v ti družbi in ki gostilni v ulici de Tintores on^_ | floživel reči, ki bi jih bilo treh- ga židr. v dnfcovnr^i obleki - natančnejše in obi'megsse opisat t. ravij»»o in plačano., je povzel ^arec.. — Žid fie Je iia ]Tn pri tej drugi priliki tbomo taidi ifaatpfxlib. — l: v"!anil v ti «o«lilni, ker je izvedel, rea še kaj povedali o njegovem •■ke države nimajo volje z novimi koncesijami vleči k sebi nemške politike, da pa ne marajo trpeti na nemški strani slepomišenja na Napravila naj bi vtis, da je imela ta protipoteza uspeh, zakaj ogor- življenju. in njego\nh doživljajih, kakor tudi o onih njegovega (učitelja Monipodija in vse te \-ražjc visoke šole lopovKtev. ^akaj vse je velike važnosti in bo lahko sčhi-žilo za vagled in «varilo \Tsem, ki bedo brali KONEC. Dr. Schoch iz Ileidelberga jo nr davno objavil študijo, v kateri navaja natančnejše številke o obleganju Troje, o rj>otovanju T'lik--a in o njegovem povrat.ku na T tako. Kje je dobil poda.uke? Izračunal jih je na podTagi soli*čnega mrka, ki ga Homer omenja v Odiseji. Tisjti dan namreč, ko je I liks ixvtolke-1 in pregni?! tekmece iz svoje hiše, se je solnce potom-•nilo nad Itako; našita! je i>opoln solnčjii mrk. Izhajajoč iz podatkov za nam poznejše že znane soin čne mrke, je nemški učenjak izračunal natančni datum Homer jevega mrka. Evo, to je bila v?ia težkoca njegovega računa. Zgodovinarji m klasiki so >" precej edini, v katerem stoletju so se vršili boji za osvojitev Tro je: med letoma 1214 in 1140 preti Kristusovim rojstvom. V toni razdobju beleži astronomija le en popolni -Tf.n»' •s.- intim U«.t nova .viia. J«- \ ■ t<». kar trii i t *• in vo življenj«- starim K'idt'm. <*utim. »!a s«-m izmu>'<--a. motic<-." Stari ljudj-'. izmučeni vsled skrl i. n.i* poskusijo N"u?n- i i.re. Čudili se bc»c*«» lo. daje čudovito krf-p<"il«-n span«'*, stimulira jetra ln na prijeten naf-in regulira želode«- in čievsje. lr.\ :il. i Nuitj* Tono vedo ♦ e izpovedali! Za hočjo voijo! Xe mislim, da je najti memeJiljaje nav^lol na draproceno perzijsko j>re-progo, ki je pokrivala tla — Pravzaprav I * i ne >.niela sprejeti tega od vas. — je menila konečno. — Kako pridem do tega? — Nikake (kritje poti ni, — je rekH odločno. Nato pa mu je hitro podala roko, kajti vedela je že vnaprej, kako bo izpadla stvar. — Dobro, da me n«- lw*->te .-JuaJrali za malenkostno. Sprejmem vašo jwiuulbo. To > t or i m !<• radi Vere ter vem. da sem laJiko na ta ali «kiu način rev an žaram. Stopil je v kot ateljeja ter vzel tam veližco mapo, ki je vsebo vala skiee njegove velike slike, GeorgLna se je meiltem ozrla j>o bi iu njen pogied je padel na majhno mizico, na kateri so ležale stki-«•»• z obratom Vere. Takoj je spoznala njene poteze. Dvignila je i in še predno je on zapazil nje namen, je rekla: — Mislim, da »ni čivto podobna Veri. Da, da. Ali vas je stalo dosti truda T Sto naravi. — Sama mi je vzela pogum za to željo, nnlostljiva gospa. — Je rekel dvoumno. — Da, a Kedaj je to nakaj dnugega, — je odvrnila ter iztegnila roko proti maipi. Za trenutek ga je to neprijetno dirnilo. Ali ni bila koncem konca cena. katero mu je ponudila za -kirn:? Vrgri j<> mapo na tla ter pričel dvigati -posamezne skice, katere ji je izročal. — Vidite tukaj, to je w-a -skupina . . . Slikati goNpo Konrid. — ta ideja Ke nio j«» popolnoma polastila. To priznavam povsem orikri- o. čeprav se mi je |KVvre«-ilo naslikati jo iz apomina. Imam že idejo t<-r upam, da je velika. Naslikati hočem areno in v -njej kristijane. kat.ro >e metali zverem. Gohpn Konrid ima nekaj v očeh. kar jo dc-1.1 za pravo mučeuico . . . — Zdi mi. da je napravila moja sorodnJca precej utiša na vas, — je rekla Georgina precej poredno. — Z;ikaj ste mi to zamolčali ! Zrl je mrko v tJa ter pozabil podajati ji skice. — Nesreča j»*. da s m a mi umetniki toliko odvisni od oči. Mem d. la naravno-1 ncstvčuim. da ne morem jHkgoditj slike ter mislim, da ne lxim na.šel preje jKičitka. dokler . . . Zakaj ise smejete, gospa? — Ah, Ter VVlps, vi ste čuden človek. Ne obnašajte ne kot da je Vera zapustila svet. Pras&vorila jo bom, da bo girišLa semkaj in pregnala vaše bob čine. Ali vam to zadostuje? — C>o>pa Konrul ne bo pos<»bno pripravljena. — je odvrnil ter zmajal z glavo. — Dosti povoda imam biti raizočaran, po vsem, kar s' mi je zgodilo d.unes zjutraj. Nato ji je pričel prepovedovati o svojem ponesrečenem obisku. — Tega pot o vo ni kriva Vera. Prepričana sem, da je bil Loretic z-ipet bolan in da ni mogel pogrešati njene služibc.. Tega ne smete zameriti. Ter Velp> >e je oddahnil. Gospa Herskot je imela prav. Ni se sau l jeziti na Vero, temveč na njenega moža. ki je bil vsega kriv. — Poosebljena dobrota ste. _ je re.kal (hvihle*no ter poljubil dami roko. Nato pa ji je motreče pogledal glol>oko v oča. — To ni nič poM-bvnega. — j- odvrnila. — Take lushige napravi rada. vsi i kit ženska, kajti vsakdo je v -svojem življenju navezan na dobro voljo • >4ori!a Vera. da je tako iazvm-4a tega iuo- 'J;"sno j«' čitala v njegovem -srcu in čeprav je bila napram nje- mu prav tako brezbrižna kot napram drugim moškim, bi se ji vendar 'la.skalo videti ga pred svojimi nogami. — Zelo sem radovedna, kako bo -sprejela to, — je rekla koneč-no, ko je odhajala -sitoizi vrata. — Zelo radovedna. Na ibofcen način •ue ne bo brnela več i>otistiiui s svoje poti iti prepričati se hočem, kako izgleda v njenem srcu. Vera je imeia popolnoma prav s svojim domnevanjem, da je Georgina že da,vino pozaibila moia, katerega je nekoč tako iskreno ljubila in da je bil zanjo le še spomin, da pa m potzaibil vmešavanje Vere. ki jo je zaiotiia. Vsled tega jc- bila Vera prepričana, da se bo skušala Georgina maščevati. Šele ko se bo liahajnbi Vera v istem p-olcv/.a.fu ter se bo morala iposiuliti njene pomoči. £»i bonfa enaki in to je bilo we. tkar je hotela Georjjina. Ukazala je voy.nikm. naj odpelje v vilo Konrid in neprijavljena ie stopila v s oho svojega bratranca. — Emil me je poslal, da vidim, kako is*? ti godi. Lorenc. Vidim, da izvrstno. — Izvrstno? Kaj ti pade v glavo? — je mrmral Konrid, kate-roSa je ravna k ar zapuestil izdravnik. Georg'rna in njen mož sta bila edina človeka na svetu, katerih se je nekoliko žeiniral. — To me veseh tem bolj. ker sem ravnokar izvedela od Ter Vel psa, da ni .bil sprejet. — je nadaljevala mimo. — Bala sem kc seveda, da se ne počutiš dobro. — Jaz nočem tega človeka v «voji hiši. — je rekel Konrid razdraženo, — ter upam kouečno, da imam še vedno pravomoc dolo iiti, kdo sme v hišo in kdo ne. (Dalje prihodnjič.) SrZAXXE GOLDSTEIX: Filmske zvezde. m " Mokre noge! Nc\-arne mokre tiog«r? Razni nevarni prrhladi, i r. katerih se razvijeta infliwnca aii pljučnico, imajo svoj izvor v mokrih nogah. Drgnite podplate močno iu temeljito z PAIN-EXPELLER Varstvena znamka kc(. I*. S. 1'at. Off. Drgnite, da ho koza zažarela, da bodo podplati rdeči iu gorkL Niti pozimi, niti poleti ne imejte mokrih nog! F-m-Hx;wller prodajajo lekarnarji vsepovsod. 35 in 70 centov steklenica. Pravi ima varstveno znamko SIDRO. F. AD. RICHTER ft CO. TTZKXT a SO. Stt ITS. < -- BROOKLYN, K T. S skokom iz dvigala je daspela Lina Merian na vrh ultra-mooprijetiT jo je popolnoma zadovoljil. Njeni prsti niso nič izgubili na gibčnosti ; njene tovarišice so dražest-ne in njena plača častna. Ker se zna po instinktu prilagoditi položajem, je predrugačila svojo zunanjost; zdaj nosi gladko počesane lase, nakodrane ob ušesih v dva prijetna vala- Opravlje-nja je v modro volneno obleko z belim ovratnikom in zapestjem« V svoji priprosti koketnosti je pač prava pariška strojepiska. Nekdo vstopi v biro. — Benov, kinematografski režiser, zašepeta Lini soseda. Njegov rokopis ni še pripravljen. Kaj bomo .storite*——T^- . . r- . ,Lina gleda Benovja; pe bila bi ga spoznala, tako" malo in slabo ga je takrat videla! Majhen je, toda zato seveda nič manj oblasten. Gotovo se tolaži z mislijo, da tudi Napoleon ni bil velik. Blago njegove obleke je najboljše kakovosti. Njegov način oblačenja razodeva nekgko AmerLkanea in par-venija. Vendar na njem r.i opaziti napake z ozirom na okus. Edina originalnost, ki si jo dovoljuje-so predolgi, neobičajno prireza-ni lasje, ki štrle čez tilnik in kot nekake franže mole izj>od klobuka. — To je neverjetno, je zakričal. Tak ovinek mi napravi avto. zdaj mi pa dopovedujete, da rokopis še iti dokončan. Kar takoj mi povejte, da mi noC-ete več j>o-streči. Tpraviteljiea se je požurila: — Oh, gospo.l Benov, kako morete to misliti? Naše gospodične si bodo razdelile delo. V četrt ure bo vse pripravljeno. Gospodična Lina! Lina se dvigne, toda hipoma stopi Edvard J. Benov za dva koraka nazaj, si zastre z roko kot s senčnikom oči in nepremičen po_' stoji: — Gospodična, ali še niste nikdar mislila, da bi šla h kinematografu ? Lina se je zmedla. Ali jo zdaj skuša Mar jo je spoznal ? Nikomur ni pravila o svojih umetniških izkušnjah in težnjah, da nrli-ee o njih ničesar ne ve. Zato napravi eno tisti nejasnih kretenj, ko ji vsak lahko razlaga po svoje. — Naravno, nadaljuje Edvard J. Benoy. — Nič ne sumi v strojepiski gospodične, ki ga je pred kratkim posetila. Katero srčkano dekle ni še hrepenelo postati Marv Pick ford ? Toda za vas, gospodična, bo to hrepenenje postalo resnica. Ali se jaz v takih zadevah nič ne spoznam in to bi me osupnilo — izjavlja gizdavo — ali pa | ste vi bodoča francoska filmska j zvezda. Tu je moja vizitka. Pridi-I te ob sedemnajstnih v mojo pisar- j no, v rue des 11 aliens. Dal bom slugi potrebna navodila. Ne boste j nič čakali. Strojepiske so obnemele od občudovanja do tega razdeljevalca slave in bogastva in nehale tipkati. V splošni molk je izjavil slavni režiser: — Kinematograf noče več i-graleev po poklicu, ki prihajajo k nam iz teatra z vso svojo konven-cionalno proteklostjo. Jaz izbiram fimske umetnike iz življenja. Medtem, ko so tovarišiee čestita- Krefanje parniko* • Shipping Hewt 12. maja: Berengarla, Cherbourg: De Crasse, Havre; Georg« Washington, cCher-bourg, Bremen. 13. maja: Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg. 14. maja: Ohio, Cherbourg'. 15. maja: Majestic, Cherbourg; France. Havre; Sierra. Wntana, IJremen. Thurln-j?ia, Hamburg. 18. maja: Columbus. Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg. 19. maja: Muyretajila, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 20. maja: Thuringta. Hamburg. 22. maja: PARIS, HAVRE; SKUPNI IZLET. 25 maja: Leviathan. Cherbourg, Bremen, Bre- I men. 26. maja: Leviathan. Cherbourg. 26. maja: Aqultanla, Cherbourg; America. Cherbourg, Bremen. 27. maja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 29. maja: Olympic. Cherbourg. 1. Junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 2. junija: Rerengaria. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 3. junija: Clevejand, Cherbourg, Hamburg. 4. junija: Republic. Cherbourg. Bremen 5. junija: Majestic. Cherbourg: France, Havre; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 8. Junija: Muenchen. Cherbourg. Kremen. 9. Junija: Mauretanla, Cherbourg; Oeorge Washington, Cherbourg, Bremen. 10. Junija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Columbus, Cheret*»urg, Bremen. 12. junija: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland, Cherbourg. Antwerp. 15. jun-Ja: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 16. junija: Aauitania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. Junija: Westphalia, Hamburg. 19. Junija: Ojympic, Cherbourg; Pennlaml. Cherbourg, Antwerp; Sierra Ventana, Cherbourg, Bremen. 22. junija: MARTHA WASHINGTON. TRST, SKUPNI IZLET. 23. junija: Majestic, Cherbourg: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 26. junija: France, Havre; BelgenLind, Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thuringta. Hamburg; Bremen, Cherbourg. Bremen. • 30. junija: Mauretania. Cherbourg: Pr«-s Harding, Cherbourg. Bremen. 0. julija: PRKSIDENTE WILSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET. V IN IZ JUGOSLAVIJE preko hamburga resolute. reliance albert ballih deutschland hamburg Naši parniki na trt vijake cleveland, westphalia thuringia EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $198.— Iz NEW YOEKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja in trebo, da je natančno pou.-en o letnih llstili, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih znmoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vnm bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le^ prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v tli. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domoviui eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniškl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce lz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripufičenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po G71 priseljencev. AmeriSki državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi biti šteti v kvoto. Sta riši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvot L Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Mr 1 le L i ni k sreči, je Edvard J. Ue- ' nov, nekako kljubujoč nevidnim protislovcem, ponavljal upravite-ljici, ki ga je spoštljivo spremila do avtomobila: — Da, goespa, jaz jih izbiram iz življenja, &aj me razumete, iz življenja!. •. (Po franc, orig. P. K-n.) • Jžem svojega moža IVANA SELES in FRANCA in MARIJO FABEC, vsi so. doma iz Prema in zadnja dva sta se nahajala pred par leti v Venona, Pa. Jaz sem popolnoma zapuščena že 14 let z dvema nedoraslima otrokoma, zdaj onemogla, izato prosim, da >c nri jiivijo. Če pa kdo kaj ve o mojem mo-žu, da mi poroča. — Helena Seles, rojena Grl, Prem, štv. 82, Venetia Giu-lia, Italy. (2x 8,10) pozor Rojaki i Prosti pouk glede državljanstva in priseljevsdija je vsak Četrtek in pe