Narodna in univerzitetna knjižnica

v Liubliani


St. 24.


TAUJA

# # #

^ Zbirka gledaliških iger

$ ^

>*/ (

■ ■■

Fran Govekar 000,00 v,

» /$?/

'53502

U'Ojor j

Dovoljenje za uprizoritev l e Igre daje
le dr. O. J*. Girieh, odvetnik na Dunaju,
II. Praterstrasse 38. II. Brez dovoljenja
se igra ne sme uprizarjati!

PIO

/4

><jn

V GORICI 1U09.

Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna* A. Gabršček.

J ' M

Revček Andrejček

Narodna igra s petjem v petih dejanjih.

(Nemški: >’s Nuller«, spisal KAREL MORRE.)
Poslovenil =

J. BEDF.NEK. '  C/

Drugi popravljeni natisk.)

Osebe :

^pDSPOD ZV1TORO O, bogat zasebni^

DŽE JEKLENji^sestnik in župan v Bohinju.

lana \  ....

^RANICA hcerI '

“ifERICA^, ... ,

ZAPELA 1 dek "'

ANE&A, s*ara ubožic^^^ ^ j

^AvlL, njen sin, veliki hlapeli P r * J e klenu.

vANže^i  hlapca
v^imen^  hla, ca - I

1^’OSAN, občinski beričt*^

GREŠNIK, posestnik in Jeklenov sosecft-A*^

^JkOVRO DOMEN, gostilničar v Šent Janžu.
jIVANKA, natakarica pri Domnu.

|ANDREJČEIGJ*

/mATIIA, ^ (  občinski siromaki,

$neŽ£T I
^og E aV> **-

lii.APCI in DEKLE pri Jeklci cvili. LOVCI in KMET)
Dejanje se vrši v Bol.inju v sedanji dobi.

m*

¥

f 'rt K
/

Prvo dejanje.

Fmetiški vrt pred Jeklenovo hišo. Ob levi hiša s.
stopnicami, oh desni malo gospodarsko poslopje.
Sredi Odra stoji lesena ograja. Ob strani ograje
vodnjak. \  ozadju odra planine, kamor drži med
gozdom in skalovjem po ovinkih steza. Pred hišo
velika lipa, okoHi nje rušnate klopi. Pod lipo stoji
miza in nekaj kmetiških stolov. Spredaj pred go¬
spodarskim poslopjem,: na desni podolgasta klaj>: nad
vhodom v poslopje pa\nadstrešje, opirajoče se na
dva Xfbra.

PRVI PRIZOR.

Andr e j ček. F r a n i c a.

(Franica bolehna in bleda, potiva pod lipo
na rnšnati klopi, z glavo proti obcinstvu.\Pod glavo
ima mnogo mahu in blazino, spi.) \

(Andrejc ek sedi spredaj na klopi-.; pred
njim  je poveznjen precej velik vitrast koš, na ka¬
terem. leži deska, na deski pa stare citre.) *. \

— 6  —

Andrej če, k (vesel, dobrosrčen starček s
srebnjoJjfilnui. lasmi. Ko'“še :  dvigne zastor, cifra in
smehljaje poje):

Jaz sem — jaz sem na svetu prav nič,
nimam — nimam ne tu ne tam nič.

Brez hiš’ce, brez izb'ce se revček živi,
saj svet — saj svet ves odprt, mu stoji.

(*kn e j »-*--S<T sam-sebi): Ha, ha, da.

(Zapoje* glasneje): saj svet - saj svet

ves odprt mu stoji!

(Prestraši se*- očitajo si -.polglasno.) — Šment,
pst, Drejče, tako na glas pa nikari ne poj,
sicer se zbudi Franica. Lepo potihem moram
peti, vmes pa na citre nekoliko pobrenkam
— to je, kar ji tako dobro de. (Ozre se ža¬
losten. - n a Franico.) Ti ubožica ti, — tri mesece
že boleha, in še nič ne kaže, da bi ji odleglo.
(Malone- jezen.) Naš zdravnik mora biti pač
sam bolan — o kaj pa da — toda tu-le! (po¬
kaže na čelo). Če sem zdravnik, bolniku po¬
magam, če pa ne, pa zdravnik nisem! Pa še
prav res. (Fmiri se in polglasno zapoje):

Jaz sem — jaz sem drevo brezi vej,
nimam — nimam želja ne nadej.

Jaz pač sem — na svetu že peto kolo,
zato — zato me revčka zovo.j
ikk&Mtjjgje piamissvmo): Zato — zato me revčka zovd.

(•fefttfeo- o&faiij«. Na-Franiee: gledajoč jako za-
dftvidinft  srni s seboj.) Čudna je ta bolezen ! Da
le moje citre sliši, pa ji takoj odleže in —
Franica zaspi. — ( P a Boann proti  o bčiw a ita a>) —
Moje citre imajo pa tudi glas, da mu ga ni
enakega! — Oh, ko bi le na njih imel še vse
strune, no, naredil bi vam jo, da bi vam kar
duša v telesu ukala! — Oj ti moj Bog, —
kje so tisti časi, ko sem imel na citrah še
vse strune? — Joj, to sem vam bil fant, —
kakor javor trden in čvrst. — ali sedaj —
(smehlja se) sem pa star kot zemlja. (Opazujoč
citre, smehljaje.) Kaj ne da, ljube citrice, da bi
si midva mnogo lahko povedala ? (Citra in poje):

Zdaj sem — zdaj tja drži moja pot,
moj koš — edin me spremlja povsod.
Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim,
Revček — revček, jaz revček živim.||

DRUGI PRIZOR.

Anže. — Prejšnja.

Anže  (se pokaže že pri začetku tretje kitice
na pianini in se počasi približuje po stezi navzdol,
kjer sredi planine obstane in gleda doli. Na glavi
ima veliko košaro. Ko Andrejček odpoje, Anže na
ves glas zavriska). {Juhu, hu, hu !

— 8  -

Andrej ček. Komu pa se godi tako
dobro, da mora kričati? Št! Št!

Anže.  Juhu, hu, hu!

Andrej ček.  Anže je ('ostane in .ififf z
toko-Tmrfm.-~w*j-molčil. ne upij tako!

Anže  (nastavi obe roki.na-»sto in hudo jeclja).
Po jagode sem šel.

Franica  (dvigne, se pplagunm).

A n d r e j č e k. Ali. te je zbudil ? .(gredo
protp.zadnjt :  strank) — Zakaj pa vpiješ, kakor
kanja ?

Anže  (kakor prej)? Po jagode sem šel, da !

Andrej  ček  (hud). Ka-a-a-j ?

Anže  rstopi,? kar nioiu,,.aaprej. -  kliče kakor
prej). Na planino sem šel po jag . . . spodleti
IHH, jnrbnnt-nn mm 8iiwli raz glavi), Anže sam pa za
skalovjem padši izgine,-)

An dr e j ček.  Tu imaš tepca, sedaj je
pa še padel (sinejo se).

Franic  a. Za Boga svetega!

Andrejce  k. Ne boj’, se Franica, Anžetu
se ne bo nič žalega zgodilo; preneumen je!

Franica.  Če se je pa čez Jelenjo steno
prekucnil ?

- 9  -

Andrejček. Tudi to mu ne bo na
škodo. Njegova glava je trda, kakor kamc-
nitno korito. Četudi ga nekoliko loputneš,
vodo ti še vedno drži.

Franica.  Tako se bojim. Andrejček
pokliči Pavleta, naj ga gre iskat.

An d rej ček.  Ubožica, kako se treseš!

Franica.  Pavleta pokliči!

Andrej  če k. Koj, koj, ljubka moja —

(seže—v^«ep--’po']MŠeailw’m'-'5!e.pis!c-a.^

Franica.  Kaj pa brlizgaš ?

Andrejček.  To je Pavletovo zname¬
nje. (ImenitBo;) Takoj boš videla, kako. ga bo
poznal.

Franica.  Tako - tako!'

Andrejček.  Veš, Franica, to je tako\:

Ko si ti zbolela na vso moč hudo, poslali so oče
pome in po moje citre. — Pavle me je pa
prav skrivaj prosil, naj ga pokličem, kadar
ti bo kaj treba, ali če bi kaj rada imela, naj
bo že ponoči ali podnevi. Vidiš, za vsak tak
slučaj sva se zmenila pa na tole znamenje.
Saj ti pravim, piščalka ne kriči kdovekako,
ali Pavleta pa vedno v dnu srca pretrese.

Franica  ( eM o t ri .se- popolnoma- in sede na
klopd Pavle ima prav dobro srce. Oh. koliko
mi je storil v moji bolezni! K-e-HkokraP-je--...

‘ 5 - 10  —

šel opolnoči ali kadar je bilo treba, ob vsa¬
kem vremenu, —• čez hribe po zdravnika in
po zdravila.

Andrej  ček  (sede k-franini.),,; Ti ne veš,

— ti ne veš, — kako rad gre. — Zbolel bi
bil tudi zate, če bi se dalo, in pravim ti, da
bi bil kar po dolgem legel, kakor hlod, in
ležal bi bil kakor snop, samo da bi bila
zdrava ti!

Franica  (zase). Jaz sem bila pa vedno
tako osorna ž njim. Vedno sem ga zbadala!
A n d r e j č e k. O, to nič ne de!

Franica  (žalostno zase>. Mislila sem, da
moram tole v srcu zatreti (pokaže na sive.
vzdihne in na glas pravi). Ne gre, pa ne gre in
meni ni pomoči.

And rej ček (ujame le. poslednjo besede).

No, no, saj ni tako hudo, Franica. Še boš
popolnoma zdrava.

Franica.  Tako si mi vedno dober, ljubi
Drejček! Kako ti povrnem?

Andrej ček.  Št, št, št, povrneš?
Kako pa govoriš ? Saj sem vesel, če morem
biti pri tebi. Prav taka si, kakor je bila teta
tvoja — prav njene oči in njen glas imaš

— in prav tisto ljubeznivost in njeno srce.
(Blaženo se smehljaje.) Kadar te gledam, se mi

- n -

zdi, da jih imam celili petdeset manj na ple¬
čih (nasmehlja se bolestno) in da vidim svojo ljubo
pred sabo!

Franica  (laskale se mu). O ti ubožček, ti!

Andrejček.  Glej, Franica — življenje
se mi dozdeva kakor globok vodnjak, midva
pa vedri v njem. Ti greš kvišku, jaz doli,
zato pa vlečem in vlečem — da bi le tebe
— kolikor se da, spravil kvišku.;-Če ljubi
Bog tupatam pogleda po naši zeiitlji, videl
tne bo klečati in moliti — da bi se veriga
med nama še dolgo, dolgo ne raztrgala; vsaj
toliko časa ne (pokaže kvišku), da te spravim
popolnoma kvišku, (smehljaje) no, noj;- potem
pa, ljubka moja, potem se bo stari Andrej¬
ček rad potopil v globočino in ostal ondi.
Pa še prav res!

Franica  (srčno). O Andrejček ! (Objame ga).

Anže  (v zatišju .zanka, ne da bi se pokazal)

Andrejček  (veselo). Ali ga slišiš? —
Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da
Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svo¬
jega angeljčka varuha, tepci pa po dva. Pa
še prav zares!

Jerica  (znotraj na glas). Jaz pravim, da
mir!

Andrejček  (posluša). Nad kom se pa
togoti Jerica ?

- 12  -

TRETJI PRIZOR.

Jerica.  - Poprejšnja.

■te opoteka skozi s silo odprte

Grešn
Grešnik

duri s škafom, poveznjenim na glavo, iz gospodai

skega poslopja, končno obstoji in si potegne škaf z
glave).

Grešnik  (ne da bi se kaj zmenil za An-
drejčka, grozi jezen in razkačen Jerieijf Ti, ti

Jera, to si mi danes zadnjič napravila! (Trže
Žlntf - Bt * 'Spile).

Andrejce  k. Lej ga no, Grešnika.

Grešni  k. Predrzna deklina ti!

Jerica  uku*— T vrat jako"zasniekljivo). Kaj
pa da, — no, kaj ne — še bala se te bom !
(Pobere škaf). Kaj misliš, če.si.kmet, da je Bog
ustvaril nas posle samo zate? Kaj pa še?

Grešni  k. Saj nisi vredna, da bi se jezil
nad teboj ker si preslaba zame — da veš
— preslaba si mi!

Jerica  (zasramljivo). I seveda, lejte ga no
barona, — sedaj sem mu preslaba - ker se
mu nisem dala poljubovati — in pa, ker sem
tvojo tego od sebe porinila. J.e-li, če bi se
bila dala pa poljubovati, bila bi ti pa zadosti
dobra. Kaj ne da, ti veternjak veternjaški!

Grešnik (požene se proti njej). Jera, varuj
se me!

Andrejček  ^pomirljivo). Oče Grešnik —
pamet, pamet! Saj ni, da bi se človek z žen¬
skami pretepal! Pa še prav res!

Grešnik  (porine. Andrejčiča zaničljivo --od
sebe). Ne dotikaj se me, — tebe sem že sit >

— da te le vidim — presedaš mi že. — Ti
stari potegnjač!

Jerica  (postavi.se predrzno- predenj). Kaj,
stari potegnjač? Grešnik, veš, kaj ti pravim ?

— En sam siv las z Drejčetove glave, en
sam, umeješ — je več vreden in mi je ljubši,
nego pa ti in vse tvoje zemljišče — (zasraimt-
joe) da, da, ljubše včeraj in danes — pa še
jutri. Da (sia^e-se), in pa še naprej! {Gre s
škafom k vodnjaku-).

Franica.  Andrejček, ali te je razžalil?

Andrejček  ■ (gre zopet, k Franimf. O kaj
še! — Takih besedi sem prav tako vajen
kakor mraza, — oboje lahko prenašam.

Grešnik  (dosedaj Franice ni opazil: ko jo
ligloda," se-prestraši — zase). 0 ti zlodej! Da

— te nisem videl! uSramga..je. in .jako uljiidiio
k Franici pristopi). O Franica — ali si že vstala
in na vrtu? No, no, kako ti je pa sicer?

Franica  (mrzlo). Hvala na vprašanju.

— 14  —

Grešnik. Ali so oče doma  ?

Franica. So.

Grešnik. Govoril bi rad ž njimi ter
vprašal, ali mi bodo dali Ano ali ne. Čakati ;
več ne morem, kar nič več ne, meni je treba
gospodinje.

Franica.  No, če vam je Jerica tako i
všeč, dobili si boste takoj lahko gospodinjo
in vam ni treba čakati na mojo sestro.

Grešnik  (smehljaje). Z Jerico je bila le ! 1
šala — nič kot šala.

Franica.  O saj meni se ni treba prav '
nič opravičevati. Starega ubogega Andrejčka
pa tudi ni treba suvati, da veste, da ne.

Grešnik.  No, no, saj nisem tako hudo
mislil. (¥« zadregi). Pa nikari nič ne zameri
Franica! In pa pozdravi se skoro ! (Zase nevolj¬
no.) Ti zlodej, to me pa jezi! (V hišo na levo

And rej ček (Franici); To bo Grešnik
gledal, ko bo pri očetu dobil gostilničarja
iz Šentjanža! (Smejč): Ha, hajj

ČETRTI PRIZOR.

Anže.  — Prejšnja.

Anže  (pride iz zatišja na desno proti vod¬
njaku. Na glavi nosi veliko košaro, v njej pa ubito
smo)!? Lej jo no, Jerico.

— 15  —

Jerica (ki. je ..uprav popraj vzela- skat..od
| vodnjaki in si- ga postavila na -glavo). — Anže,
da veš — le drugo si izberi!
j. Anže  (prestraši, se in pogleda Jerico* debelo).
Kaj ? Drugo te nič ne boli ?

Jerica. Boli ali ne boli, moj nisi nič
več, prav nič več ne! (Oba stopita nekoliko
j  naprej).

Anže (se začudi). Ali res ne ?

Jerica. Res, res. Še mari mi nisi!

Anže  (imenitno). Jerica! — Kaj pa imaš
j zopet ? Jaz prav nič ne vem !

Jerica.  Da boš vedel: Grešnik meje
j hotel poljubiti! — Na, zdaj pa veš!

Anže  (brezbrižno). Tako — aha!

Jerica  (rezko). Tako, tako in to zato,
; ker ti nisi za nič. če bi bil ti zakaj, ne smel
bi se nihče drzniti tvojemu dekletu ponuditi
poljubca.

Anže.  Ali, Jerica! Saj nisem rekel —
Grešniku, — da naj te poljubi.

Jerica  (ga zasramuje). O, to je pa zopet
dobro! Ni mu rekel! (Jezno). Tega mu ni
treba ukazovati, že sam rad stori, ker ve, da
si ti revček, bojazljivec, katerega se nihče
ne boji.

1

- 16  -

Anže  (sa .jezi). Oh, ti nesrečni dedci, za
drugo niso, kakor da človeka je-e-ze. .

Jerica  (jezna). Toliko ti pravim, če bi
bila jaz fant in bi se kdo predrznil moje :
dekle poljubiti, — primaruha, navila bi mu |
uro !

Anže.  Jerica, veš kaj, ne bodi huda j
Grešnika bom pa že naučil kozje molitvice.

Jerica  (kažoč na hišo). Tamkajle ga imaš,
če imaš kaj srca, pa pojdi nadenj.

Anže.  Saj grem — saj grem — ! (Jfcemiali
se). Toda danes ne, — danes je nedelja.

Jerica.  Sram te bodi — strahopetec! j
Le zapomni si, da te tako dolgo nič več
ne pogledam, dokler Grešniku ne naviješ
ure, kajti plašnega zajca ne maram ! In prav
nič ne! (Odide.na desno).

Anže  (premišljuje)-. Kakor kopriva, taka
je ! ( Čakaj, ti grešni Grešnik, jaz ti bom že ■
pokazal, pa še kako! Toda danes ne. Danes J
je nedelja!

Andrej  ček  (pride). No, Anže, kaj pa je? '

Anže.  O nič. nič, po jagode sem šel. -

Andrej ček.  Pa imaš srno v košari ? 1

Anže.  Kaj pak, da jo imam in pa ujeta 1
je. Toda jaz je nisem ujel. Jaz sem šel le po f
jagode, pa sem srno dobil — ko.— ko sem 1

— 17  —

se bil ondu-le doli prekopicnil. (Kosata postavil
na tkr). Da, da, kaj človek vse doživi, če gre
po jagode, (Gre k •pw*r'f!. Da, Franica, prav
tebi sem šel po jagode, ker so mi oče tako
rekli.

Franica. Oče so ti rekli?.

A n d r e j č e k (išče- po- košari jagode).«

Anže.  Da — včeraj so mi rekli. Anže,
so dejali, Franica bi na vso moč rada jedla
jagode. Stopi, stopi tja gori na planino ponje;

And rej ček Kje pa imaš jagode?

Anže.  Saj jih nisem nič dobil.

| A n d r e j č e k. Ti si vendarle prav po-
jšten bedak.

Anže  <4md). Kako — če mi jih je nekdo
pred nosom pobral! — O saj vem, kakšen po¬
stopač je moral biti! Hud sem kakor gad!
{Vzame. košaro-s -«rno». Oh, če bi bil Grešnika
lamle gori dobil, no, to bi ga bil! Tam gori
bi ga bil moral dobiti, kjer ni bilo nič jagod,
in pa če bi bil vedel, da je on med tem tu
doli za Jerico hodil. Oh, to bi ga vam bil
mikastil, tega Grešnika, da bi bil kar tri
solnca videl. Jaz bi ga bil že naučil, kaj se
pravi hruške peči. Jaz tam gori nič ne naj¬
dem, on pa tu spodaj pri Jerici išče, — strela
božja! (Odide v hišn-s košaro).

S

2

— 18  —

Andrej ček (gleda za njim). .Anže govori, I
kakor bi se mu sanjalo. Prav zares!

PETI PRIZOR.

Ana.  — Prejšnja

Ana (jako snažno kmetski oblečena, pride
hitro in vesela iz hiše).' Franica, ali slišiš ? Greš- 1
nik je prišel.

Franica.  O vem, snubiti te hoče.

Ana.  Oh, Franica, (smejese) njegov obraz
bi videti morala, ko je Domen vstal in
rekel: Grešnik, veš kaj, Ana je moja nevesta !•

Franica.  Ali to misliš resno?

Ana.  Prav resno ; saj sama veš, da večno
ne moremo ostati samice.

Andrejček  (zase). Pogledati moram, kje
je Pavel, ker ga ni kar nič videti. (Gre v hišo
od zadnje strani).

Franica  (zamišljeno). Ali misliš res
Domna vzeti ?

Ana (vsede k Franici). Zakaj bi ga pa ne? j
Priden je, posestvo njegovo v Šentjanžu mi
je všeč in gostilnica me pa tudi bolj veseli,
nego kmetija.

Franica  (prav srčno). Anica! Prav rada
bi ti čestitala, toda ne morem ti, ker vem,
da Domna ne ljubiš.

19  —

A n a. Lepo te prosim, kar ne govori mi
o zaljubljenosti! Jaz nisem bila nikdar zaljub¬
ljena in menda nikdar ne bom.

Franica  (prime Ano za roko). Ljuba moja
Anica! Ljubezen in strela nikogar ne vpra?
sata, kje in kdaj da smeta vžgati. Posveti
se, pa gori.

Ana (zbadljivo). No, seveda, ti to že moraš
vedeti, ker tako pametno govoriš, kakor bi
brala iz knjige. (Očitajoč). Franica, veš, ko bi
ne bila tako hudo bolna, povedala bi ti že
nekaj. — Saj še veš, kaj sva morali obe pri¬
seči očetu — da se ne bo nobena pečala s
hlapci in da ne bo nobena hlapca ljubila.

Franica.  No, ali mi moreš kaj nepo¬
štenega očitati ?

Ana.  Jaz sem prisego izpolnila in vem,
kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji
časti dolžna.

Franica.  No, in jaz?

A na. S svojim ponosom si padla že tako
nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre
Pavel po dvorišču.

Franica  (proseč). Ana, prosim te, priza¬
našaj mi; hudo sem še bolna.

2*

- 20  —

Ana. Tvoja bolezen čepi tu notri,
awia ante'QH in če te Bog ; av kmalu n >.
zdravi, zabredla boš v veliko revščino in
pa še v .večjo sramoto. ih o). Saj poznaš
očeta. ( Vstane).

Franica.  Nič se ne bojim. Moja vest
je čista.

Ana (resuo, žugajoč). Franica, J ranica, po¬
misli. kaj se je naši teti zgodilo zaradi nje¬
nega ljubkovanja! Pri Jelenji steni je morala
plačati svojo ljubezen z lastnim življenjem.
In tebe čaka prav to!

Franica  (zagleda .leklomt j. Tiho, oče so tu!

ŠESTI PRIZOR.

Jeklen. Grešnik. Anže.  — Prejšnji.

Jeklen fse pokaže na prhguj. Grešnik, pa
nič ne zameri! (§eže mu v roke).

Grešnik.  Tu se ne da nič napraviti.
Kjer ni, še cesar izgubi. Z Bogom! (Odide).

Jeklen.  Anže, srna mora še danes k
lovcu.

Anže  (»ene-srno v košari .•-jako nevoljen!. I
saj pravim, da.

Jeklen.  Na kinkež jo naloži! Pelje sc
lažje.

— 21  -

Anže  (tud). I saj pravim, da. (Gre doli).

Jeklen  (Franici). Kako pa je danes, Fra¬
nica ?

Franica.  Hvala, oče, mislim, da mi je

bolje.

Jeklen  (prisrčno). Le pogumna bodi,
hčerka moja! Ljubi Bog že poskrbi, da ti
odleže. JAai). Ti, Ana, pa Domna nikar sa¬
mega ne puščaj. K njemu pojdi ! (Odide v hišif).

Ana.  Takoj pridem, oče. (Odide v hišo).

Anže  (prav hnd). Na, sedaj moram pa
mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo med¬
vedov !

Grešnik.  Kje si jo pa našel?

Anže.  Ob Jelenji steni se je ujela v
klado.

Grežnik  (*ase>. To je moja srna.

Anže  (jezne). Če svoj živ dan še kako
srno najdem, pustim jo ondi nenajdeno, kjer
jo bom našel. (8 .srno jezen zadaj proč). Tristo
kanj !

Grešnik  (zase), .čakaj, Anže, jaz ti bom
že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna
mora moja biti. (Počasi odide zadaj).

- 22  —

SEDMI PRIZOR.

Antirejček. Franica. Kasneje  Pavel.

Andrej ček. Franica, ali veš kaj no¬
vega ? Pavle je že ob dveh ponoči vstal, od¬
šel in še ga ni. Nihče ne ve zanj.)

(Godci godejo v kvintetu na godalih prav po ,
tikom začetek naslednje pesmi).

Andrejček  (posluša in pravi veselo Franici).
Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku.) S planine pri¬
haja. fPosluša prav pazno.)

Pavel  (poje potihem za prizoriščem).

Če grem čez gorg,
mi uka srce.

(Franica gleda proti višavi in ostane do konca
pesni v tak( poziciji. Če Pavel sam ni pevec, naj j
zapoje peseni kak tenorist.)

Andrejček  (stopi nekoliko naprej. Pesem i
ga gine in s\m zapoje iz začetka bolj po tihem
potem pa vednd glasneje proti občinstvo obrnen).

, Dvospev.

J^oje mi dekle
všeč nad dr uge je  ;
črnk nje ok6,
se žari lepo
vleče čez gore
me tje do — nje.

i ?

Pav el pokaže v, k,,k r pojii-ej Anže, mi

s išavi i.

AndrejAek (se ozre,, po višavi pogleda,
zagledi. Pavinif Lej ga, divjaka! — Kod se pa

klatiš ?

P a v el  (nekaj časa ostane tiho, maha s
klobukom, na katerem ima planinke; začne se doli
pomikati in .izgine za kulisami).

A n dre j ček (stopi naprej in poje sani).

Črno nje oko
se žari lepo,
vleče čez gore
me tje do nje.

(Zavriska iz vse duše.) Ju, hu, hu, hu, hu !

OSMI PRIZOR.

Jeklen. Ana. Domen.  Prejšnja.
Jeklen  (stopi pri poslednji vrstici iz hiše,
prijazno). Lej te ga no starega Drejčeta, kako
je dobre volje!

And rej ček.  Kako pa da, oče Jeklen.
Če slišim petje, takoj poprimem; če pa vi¬
dim jok, skisa se mi pa tudi koj. To sem že
tako navajen, da povsod pomagam.

Domen  (Ani srčno). Če srečavata ženin
in nevesta na svoji prvi poti vesele ljudi, je
to dobro znamenje.

- 24  -

Jeklen (prime Ano za. roko). Nadejamo
se! (Mimogrede Franici;) Franica, sedaj pa le
glej, da skoro ozdraviš.

Domen.  Za tako družico me bo vsa
vas zavidala. Le skoro se pozdravi! Med
nama, oče Jeklen, jelite, pa ostane tako, ka¬
kor sva se pomenila.

Jeklen  (mu seže v roko.) Mož beseda!
Moja beseda drži tako, kakor drinov klin !
In da vam bo moja Ana zvesta in ljuba žena,
sem porok.

Domen  (veselo). Dober oče ima le do¬
bre otroke. Na vas se zanašam. Sedaj vas
pa Bog obvaruj ! (Poslovi se iu gre z Ano skozi,
leso, potem p;t na levo).

Jeklen  (gleda za njima). Strela božja,
kakor bi ju bil vlil skupaj ! Drug drugemu
ne delata nobene sramote. (Franici srčno). Fra¬
nica, kaj ne, če se Ana sedaj omoži, potem
bodeva pa midva gospodarila. Jeli ?

DEVETI PRIZOR.

Pavel.  — Prejšnja.

■Pavel  (pride iz zatišja jako hitro; v-jedni j
roki planinsko palico, v drogi košarico jagod). Prav
lep pozdrav _s_ planine.

— 25  —

J e ki e n. Kaj. Na planini si bil že dano«?

Pavel  (*i nasaftea*«u .aaviiMdiišjem). Nisem
mogel nič kaj spati, pa sem vstal in sem
stopil tja gori, da sem pogledal nekoliko po
živini.

Jeklen.  Ali je kaj posebnega?

Pavel.  Prav n ič, oče, — vse po starem.

Jeklen.  Si že priden, Pavle; kaj imaš
pa ondile ? Jagode ?

Pavel.  (Kak«poprej). Toliko jih je bilo
s potoma, da jih ka r nisem mogel pustiti.

Franica.  In kako lična košarica!

Pavel.  O, ni nič posebnega J Od bre¬
zove skorje sem si jo zmašil. Če bi ti bilo
všeč, prepustil bi ti prav rad jagode^ saj
tako ne vem, kaj bi začel ž njimi.

Franica.  Oh, daj mi jih, daj!

Pavel.  Od s rca rad. (Da ji košarico).

Franica  (vesela). Oh, kako so lepe, in
koliko jih je! Lepa hvala ti zanje! (Vzame
jih).

Jeklen  (prav ljubo). Da veš, Pavle, ti
trdiš, kakor bi ti jagode kar same skupaj
letele, kar pa ni tako.

Pavel  (v, zadregi). Kako to mislite, oče?

— se —

Jeklen.  Da ti podomače povem; ti si
slišal, da Franica želi jagod, in da sem po¬
slal Anžeta ponje, pa si mislil: Anže je pre¬
neumen, da bi našel jagode, — kar je tudi
res —- pa si se napravil sam ponje, — jelij

And rej ček (je šel k svojemu košu, ‘ kjer
si je dal opravka s sv ojimi citrami in drugo ropo¬
tijo, zase smehljaje)* Pa še prav res!

Pavel  (še »- večji zadregi); Saj ne vem,
kaj bi vam na to odgovoril.

Jeklen  (veselo). Prav nič ti ni treba
odgovarjati. Bom že jaz govoril za oba.
(Ozira-se). Kje imaš pa mater? (Klice.) Neža!
— (Glasneje.) Neža ! — (prime Pavla za roko).
Pavle, dobro vem, kaj si vse dobrega storil
Franici v njeni bolezni! Veliko, veliko sem
ti dolžan.

Pavel  (se brani). Bog obvaruj! Saj vse
rad storim, prav od srca rad.

Jeklen.  Franica je vedno režala nad
teboj in prav nič nimaš povoda, da bi jo rad
imel. Zato si pa mislim, kar si ji dobrega
storil, storil si ji zaradi mene.

Pavle.  O ne, oče, to ni tako! (Ozre se
proti Franici.) Tudi Franici na ljubo! Pač!

— TI —

DESETI PRIZOR.

Neža.  — Prejšnji.

Neža  (počasi iz skednja na desnih Ali me

je kdo klical? Ali se mi je pa le zdelo, da
me kdo kliče?

Jeklen.  Jaz sem vas klical, jaz.

Neža.  A, oče. Nekoliko se mi je za¬
dremalo, pa nisem vedela, ali me oče kličejo,
ali pa nobeden ne. Saj sem še vsa vrtoglava
od spanja.

Pavel.  Da se vam le ljubi spati ves
božj i dan !

Neža  (huda Pavlu). Tako? Kaj pa naj
torej delam ?

Pavel.  Pomagali bi že kaj v hiši, kaj
lahkega.

Neža  (s komičnim afektom). O ti spridena
kri, ti! Ti malopridnež, kolikor te je v hla¬
čah in v koži! Ali nisem v svoji mladosti
zadosti delala? — Z najslabšimi službami
sem morala biti zadovoljna (prav srčno), samo
da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda*)
Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati
zame, da veš! Jaz sem stara. (Hkratu prav
prijazna-.) Veš, Pavle, tyoj oče je bil imovitega
kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati.

- 28

Andrejce k (.SBvhI;sje-zase>. No, od tega
bo pa že bogat!

Neža  ( aapefe ' .ui tefeAiiiai), Ti malopridno
seme! Tipotegnjač! Rokovnjač rokovnjaški ti!

Jeklen.  Neža, kaj se pa jezite ? Pavel
je že priden.

Neža  (Zadovoljno^ O kajpada, priden je
že — in prav nič mu ni reči. .(Por, osna). Moji
otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje
edino dete, toda pravim vam, če bi bila de¬
set otrok imela, morali bi biti vsi pridni.
Da ! — (.ponosno). In oče njegov je bil sin
imovitega kmeta, kar je tudi nekaj vredno.

Jeklen  (Neži). Prav, ker je Pavel tako
priden in zvest hlapec, ki je naši hiši z dušo
in telesom udan, sem vas poklical. Kakor
me poznate, strog sem z ljudmi, nehvaležen
pa nikdar ne. Zato pa pravim: dokler bo
živela stara Neža, ima pri meni svoj živež
in kot.

Neža.  Bog vam povrni, oče. Pri vas pa
že ostanem. Da, ostanem!

Jeklen.  Vse to sem ukrenil tebi na
ljubo, Pavle, da boš vedel — in dokler mi
sam službe ne odpoveš, te ne bom gonil od

liiše. .(Da -niii kos) Tu moja roka! Dokler bom
jaz gospodar, boš ti moj hlapeči f(Mide-zadaj,)

Andrej  ček  (smehljaje -zase). Jeklen je
danes sladak in mehak, kakor sveže surovo
planinsko maslo. (Smeje sej Prav okolu prsta
bi ga ovil!

Neža.  Pavle, ti se pa le drži! — Glej,
dokler sem bila mlada, služila sem jaz zate
— sedaj služi pa ti zame. Boš videl, da te
bo potem Bog poplačal, kajti tvoj oče je bil
imovit kmetski sin in to je tudi nekaj. Jodide
na - desne.)

Franica  (.ogledujoč jagode). Oh, Pavle,
kako si mi ustregel ž njimi!

Pavel  (veselo). Ali res ?

Franica.  Prav zares.

Pavel  (.že z večjim .-veseljem). Ustregel!
Jaz, pa da bi bil tebi ustregel s temi ja¬
godami ?

Franica  (.prav srenor. Kar mi bereš na
očeh, storiš mi tudi že navadno. O saj vem,
-zaradi mene.si vstal opolnoči in šel na pla¬
nino.

videl kmalu-zopet "zdrave pred seboj. O, šel
bi čez hribe in doline — dokler bi se ne
.zgradil. (Prav srčno.) Prav res, Franica, veruj
mi, da je tako !

A n dre j ček (ki se je dosedaj pečal s svojo
prtljago, posluša in se zase začudi). Ti strela božja,
kaj pa to ?

Franica  fprav gorko in srčno). Pavle, ali
veš, da že vse leto čutim, kako me imaš rad
in pa še prav rad !

Pavel.  Kdo bi te pa ne imel rad ?

Franica.  Glej, jaz si ne morem nič
več prikrivati, — dobro vem, da ni prav
— povedati pa ti le moram (prisrčno). Pavle,
jaz te imam prav tako rada, kakor ti mene.

Pavel  (neskončno- v-esel). Franica, — ali
res — ali je to res ?

Andrejček  (obupno zase}.- Kaj, Franica
ga ima rada? — Ej, pa vendar ne! Strela
božja I

Franica.  Mislila sem, da se bom usta¬
vila ljubezni, ki naju trešči oba v pogubo.

Andrej  ček  (zase). Pa še kako res !

Franica.  Trdo in grdo sem ravnala s
teboj.

- 31  —

Pavel  (prisrčno). Franica!

Franica.  Odpoditi sem te mislila s

tem.

Pavel.  Fra nica!

Franica.  Zatreti sem hotela čut in
ogniti se očetovi kletvi — oh, pa ni bilo mo¬
goče !

Andrej  ček  (gre k Franici, prav srčno).
Franica, preveč govoriš, in škodovalo ti bo.

Franica  (prijazno). Le pusti me, An-
drejček, in bodi brez skrbi.

A n d r e j č e k (skrivaj'). Pavle, stran pojdi,
pravim, stran !

F' r a n i ca. Pusti Pavleta !

Andrej ček (gre bojazljivo k svojemu košu).

Franica  (Pavletn-K Saj poznaš našega
očeta in dobro v.eš njegove misli, da ne mara
nobenega hlapca za zeta.

Pavel.  Franica! Saj nisem nikdar tako
visoko silil! Jaz te imam rad, ker mi srce
tako veleva; in to je vse.

A n d r e j č e k (zasej. O kajpak da. raz-
ven tega, kar pride pozneje samo po sebi.
Strela božja!

— 32  —

Franica  (prisrčno). Čuj me, Pavle. Srce
svoje ti hočem odpreti, kakor ležita Mprta
polje in travnik ob betarrdn-evu pred nami.
|jaz sem prav hudo bolna, — in mislim, da
je ni pomoči zame!

Andrej  ček. Franica, ti preveč govoriš
— zaspi maio, in zacitral ti bom kaj. (Skleire
wkt) Lepo te prosim!

Franica  (ee.< <ia hi nanj. -pazik): Zame ni
nič več na svetu !

Pavel  (prisrčno). Franica, kako vendar
govoriš!

Franica  (nadaljuje). Vedi torej, da si
mi ti za mojim očetom najljubši človek na
svetu. (Sname....prstan s prsta). Na prstan. —
moja mati so ga nosili — vzemi ga v spo¬
min na tisto uro, v kateri sem ti odkrila
svoje srce, da boš vedel, kaj se godi ondi.

Pavel  (vzame prstan). Sedaj naj mi pa
kdo ves svet zanj ponudi, pa mu ga ne dam !

Andrej  ček. Oj ti prismoda, ti! Boš
že videl, kaj bo, ko vama pride Jeklen na
sled ! Bojim se nesreče. (»Bliža -sr - polagoma
K ranici).

- 33  -

Franica. Toda zapomni si dobro, kar
ti bom povedala. Ta prstan je edini smoter
najine ljubezni. Kar se v srcu godi, za to
nikakor nisem odgovorna prisegi, — dejanja
in nehanja so pa v mojih rokah.

/

P a v e 1 (tolažeč). Da, da, Franica, kakor
želiš.

Franica'  (oslabi videzno). Zato pa tudi
verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju
ne bo nič^ Morala sem priseči očetu! Le
hlapca — le hlapca ne ljubiti ."' Pavle, podaj
se, moški bodi, kakor sem jaz! Kajti četudi
bi se zgodilo — kar pa večni Bog obvaruj,
da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez
njihovega dovoljenja ne bova nikdar mož in
žena, — ker sem jim tako prisegla, j. Pri¬
sego bom izpolnjevala do groba, — saj vem,
da očetova kletev ne da nikdar blagoslova
in sreče (zgrudi se nezavestna).

Pavel.  Za Boga križanega, tebi je slabo!
(Podpre jo.)

Andrejček  (očitajej. Pavle, ti prekli¬
cana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti
si malopriden človek!

3

- 3i

Pavel  (boječe: in sočutno). Franica, dušica
moja ! Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo
v hišo).

Andrej  ček  (podpira... Franico, potem pa
pride spredaj). No, sedaj pa že več ne vem, ali
sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč.) Strela bo¬
žja! Do danes sem mislil, da Franica so¬
vraži Pavleta, — pa je zaljubljena vanj —
kakor — jaz — v svoje citre. O ti šment, ti!
Sedaj se pa le 4pravi, Andrejček, imaš že
zadosti! (Pospravlja svoje reči.)

ENAJSTI PRIZOR.

Greš ni k. — Andrejček.

Grešnik  (se je pokazal že med prejšnjim
prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in
pravi). Vohunstvo se mi je pa danes vendarle
dobro izplačalo. — Le počakaj, ti ponosna
Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka
zdravila, da boš koj zdrava!

Andrejček  (opazi Grešnika, boječe zase).

Ježeš, Grešnik!

- 35

DVANAJSTI PRIZOR.

Jeklen.  — Prejšnja

Jeklen (gre  preko odra, hoče v hišo).

Grešnik.  Oče Jeklen, besedo bi rad
govoril.

Jeklen  (čudeč se). Grešnik še tukaj ?

Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj pre¬
mislil.

Jeklen.  Kaj pa takega?

Grešnik.  Ano sem moral prepustiti
Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed obljubil
Franico?

Jeklen  (razžaljen in zasramljivo). Kaaj ?
Najprvo Ano, potem pa Franico. No, saj
pravim, Grešnik ni izbirčen človek. Vsaka
mojih hčera bi mu bila všeč, samo da bi le
tudi moj svet ž njo vred dobil. (Smeje se za¬
sramljivo.) Kaj ne, sosed ?

Grešnik  (tudi zasramljivo). No, če sosed
meni noče Franice dati, bo dal pa Pavletu
svoj svet.

Jeklen  (začudeno). Pavletu ? , *

3 *

- 36  -

Grešnik. Saj bi ne bil Franice _e
danes snubil, ker je bolehna in se torej ne
spodobi. Toda, ker Jeklen v občinskem od¬
boru vedno goni, da naj vendar vse ukre¬
nemo, da se hlapci in dekle ne bodo tako !
lahko ženili...

Jeklen.  I seveda, ker je to nesreča za
našo deželo! Posebno pa še za nas kmete.

Grešnik.  Da, in ker Jeklen vedno in
povsod pripoveduje, da bi svoji hčeri rajši
po svetu pognal, kakor pa da bi katerikoli
dovolil hlapca vzeti...

Jeklen.  Kaj pa misliš ?

Grešnik.  Mislil sem torej, da moram
hiteti, kajti med Franico in Pavletom — hm!
— zrak ni več čist!

Jeklen.  Kaaj ? Kdo to pravi?

Grešnik.  Jaz! Uveril sem se in lahko l
govorim. (Potikem govori jako živo in z rokami 1
mahaje z Jeklenom.)

An d rej če k (ki jo boječe poslušal zase/. ,!

Grešnik, ti malopridnež, ti! Poslušal je. Oj,
ti ogleduh ! (Zadene svoj koš in išče palice.)

Jeklen.  Nikakor ne morem verjeti, da
bi bila kazala Pavletu ljubezen.


- 87  —

Grešnik. In pa še prstan mu je dala,
prstan svoje matere.

Jeklen.  To ni res!

Grešnik.  Dokažem vam!

J e klen.  Prstan svoje matere?

Grešnik.  Ali mi obljubite Franico za
ženo, če najdeva pri Pavletu prstan ?

Jeklen.  Ne, tega ne verjamem. Ni mo¬
goče. (Oziraje se ofcoln, kliče). Pavle! Pavle! Kje
je Pavel? (Hitro odide zadaj na desno.) - '

Grešnik  (kliče za njim). Jeklen, Jeklen!
Ne tamkaj — tukajle — tu notri v hiši je!
(zase). Vrag ga vzemi! Ta divja, kakor blazen.
(Hitro za, njim zadaj na desno.)

Andrej  ček  (sani, Orešnika oponašajoč),
No seveda, — tamle notri je — ti gadja za¬
lega! Ti obešenjakf (Stopi spredaj 1 .) Svojo prvo
ženo je ubil, ničvrednež. - Kar slabo mi
prihaja od samega strahu. (Hitro in odločno.)
Ne, ne, danes Jeklen nikakor ne sme dobiti
prstana pri Pavletu, danes že ne. Naj že bo,
kakor hoče! (Izvleče svojo piščalk!?‘in zabrlizga,
kakor v drugem prizora.) No, še tega bi bilo
treba! Franica je že take slaba, kakor kra¬
marsko platno. Sedaj naj pa še Jeklen na¬
pravi kako nerodnost in po njej bi bilo. Ne,
ne, taka nesreča se ne sme zgoditi.

- 38 -

TRINAJSTI PRIZOR.

Pavel. — Andrej ček.

Pavel (pride iz hiše). Ali si me ti klical ?

And rejce  k (bojazljivo, ur polglasno njemu
nasproti)? Ves se tresem zate.

Pavel  (prestraši se in pride doli po stop¬
nicah ): Kaj  pa je ?

Andrej  če  k (ozira so nkolo). Brž mi daj
sem prstan!

Pave  1. Franičin prs tan ?

Andrejček  (bojazljivo). Da ; le nikari se«
predolgo ne premišljaj, sicer se boš kesal,
ker bo prepozno.

Pavel.  Prstan — za ves svet ne!

Andrejček.  Če imaš Franico res kaj
rad, daj ga sem; njeno življenje ti rešim ž
njim.

Pavel.  Andrejček, ali si zblaznel?!

And rej če k. Prstan, prstan mi daj sem
pravim.

Pavel.  Prstana ne dam;  tudi ne, če mi
je takoj umreti. Prstan mi je postal svetinja !,
(Odide na skedenj.)

- 39  -

Andrej  ček  (s komičnim afektom). Kaj, da
ga neHboš dal? Ti strela božja! Ti peklensko
seme! — Prstan moram imeti, če se prav na
glavo postavim. (Za njim na pod.)

ŠTIRINAJSTI PRIZOR.

Anže  (sam).

Anže  (pririje z leve • strani kimpež, na ka¬
terem leži srna. Obstoji). Ko bi srne le tako ne¬
umne ne bile in bi same ne tiščale v klado!
Človek nima drugega, nego delo zaradi njih.
(Ogleda si kolo.) Kaj pa je to? — Kolo nima
nobenega vojnika. Grom in strela, kdo le mi
ga je izmaknil? (Popusti kimpež v zatišju in
stopi naprej.) Na, to imaš; sedaj moram še
kak žebelj iskati, sicer mi kolo pade doli.
(Jako nevoljen.) No, to vam je;tudi prava ne¬
delja, taka, kakor današnja. — Jagode brati
— pasti — srno najti — domu prinesti — sedaj
jo pa še k lovcu vlačiti f- pa človek še voj¬
nika nima pri kolesu. N<j, to je preveč, naj
reče kdo, kar mu drago ! Bog je rekel, šest
dni delaj, sedmi dan ti pa ni treba srn k
lovcu vlačiti. Danes je nedelja, permojkokoš,
in jaz jo popeljem šele jutri. (Pusti kimpež na
odru in se izgubi na levo zadaj.)

- 40

PETNAJSTI PRIZOR.

Andrej ček (sam).

Andrej ček (pride jako zadovoljen s poda).
Da imam le prstan! (Grozeč se.) Le počakaj,
ti Grešnik grešni, jaz ti bom pokazal, da je
Andrejček tudi malopriden lahko, ako s tem
stori dobro delo. (Smehljajoč.) Kadar izvedo
moje dobro delo, me bo Jeklen nekoliko —
krišpal, — toda naj me le, — bom že držal.
Pa še kako! (Smeje se.)

ŠESTNAJSTI PRIZOR.

Grešnik. — Jeklen. — Andrejček.

Grešnik  (zadaj na desni). Notri je — v
hiši — pravim vam !

Jeklen.  Moja Franica in ne odkrito¬
srčna; ne, tega ne verjamem!

Andrejček  (zase). V hišo ju pa že ne
pustim. (Hiti na stopnice, kjer se postavi.)

Grešnik.  »Če sedaj še ne gre, nič ne
de. Pavel bo že počakal, da se stari Jeklen
stegne, potem bode pa ženitovanje.«

Jeklen.  K-a-a-j — to naj bi bile besede
moje hčere ?

Grešnik.  Na svoja ušesa sem slišal.

— 41  -

Andrej  ček  (zase). Oj. ti lažniva zgaga!

Jeklen  (silno razburjen). Grešnik, če je
to res!

Grešnik.  Prstan bo dokazal. Le kar
noter pojdiva! (Sili Jeklena k stopnicam.-) Fra¬
nica ne bo tajila, da mu je dala prstan.

Andrej  ček  (nad Grešnikom zareži). Fra¬
nica ne bo nič tajila, ker nima prav nič ta¬
jiti! če mi je pa Grešnik zaradi prstana ne-
vošljiv, dam ga ji pa sam nazaj!

Grešnik  (zaničljivo). Kdo pa s teboj
govori!

Andr  e j ček  (Jeklemi). In če je vam, oče
Jeklen, tako žal za prstanček, dam ga vam
takoj lahko nazaj. Brez njega bom tudi živel.
(Da Jeklenu prstan.) Tu ga imate, da se ne
'boste jokali po njem!

Jeklen  (ogleduje prstan in se veselo zavzame).

Kaj, Andrejček, tebi da bi bila dala Franica
prstan ?

Andrejček.  Dala ali ne dala — naj že
bo, kakor hoče — jaz ga ne potrebujem več.

Grešnik  (Jeklenu). Sosed, nikar mu ne
verjemite, nabrisal vas bo.

— 42  —

Jeklen  (Andrejčku). Tebi ? Morda, ker si
ji citral ?

Grešnik.  To ni res! To je sleparstvo!
(Sili Jeklena k stopnicam;) Le v hišo pojdiva.

Jeklen  (Grešniku ostro). S poti se mi
spravi! (Prijazno Andrejčku.) Na, Andrejček, le
obdrži ga!

Andr  e j ček  (še vedno lmd). Ne maram
ga no ! — Zaradi take malenkosti naj bolna
revica nima nikakih sitnosti!

Grešnik  (zase). Ti prekanjeni slepar, ti!

Jeklen.  Le nikar se ne jezi, Andrejček,
in obdrži prstan; Franica ne bo imela zaradi
tega nikakih sitnosti. Saj ti ga privoščim,
prav nobene Žale besede ji ne bom rekel.

Andrejček.  Roko sem! Dokler se Fra¬
nica ne pozdravi, nobene besedice ne o tem !

Jeklen.  Tu je moja roka! Nobene be¬
sede ! (Šežota. si v roke.)

Grešnik  (zase). Ali je morda Andrejček
hudiču zapisan ?

Andrejček.  No, sedaj pa že vzamem
prstan. Lepa hvala zanj, oče. (Vzame ga.) Prav
lepa hvala.

- 43

Grešnik. Ne dajte se vendar staremu
potepuhu voditi za nos jf

Jeklen (liud). Grešnik, veš, kaj ti pra¬
vim? Tisti, ki mina kruh potresa mišnico, še
vedno ni tako poreden, kakor pa ta, ki mi
iz gole lakomnosti skuša zastrupiti srce.

Grešnik.  Kar sem sam videl, mora

\

biti res.

\

Jeklen.  Ti grdi opravljivec! \

V

Grešnik.  Se bode že dokazalo!

Jeklen.  (Grešnika meri prav zaničljivo)!! Iti
moram! Venkaj moram — na zrak — kajti,
če bom Grešnika še dolgo gledal, ne bo
dobro! (Odide skozi sredo na. levo.)

Andrej  ček  (se hoče zmazatii. Jaz tudi
grem — sicer bi utegnilo biti pri meni tudi
kaj napačno.

Grešnik.  Stoj! Tu ostani.

Andrej ček.  Grešnik! Pomisli, da je
Franica za smrt bolna, — sicer bi tega ne
bil storil! Veruj mi!

Grešnik  (ga..-zgrabi). Ti stari nepridi¬
prav !

— 44  —

SEDEMNAJSTI PRIZOR.

Jerica.  — Prejšnja.  — Anže.

Jerica («»_ poslopja na desni). Grešnik,
stoj! Kaj pa je to ? Andrejčka bi vsakdo
lahko pretepal! (Kliče,) Anže! Anže!

Grešnik.  Kar raztrgal bi te, starec
beloglavi! (Prime ga še trje.)

A n J r e j č e k (proseče). Ne za šalo, ne
za neumnost, temveč Franici na ljubo sem
storil to.

Anže  (pride od zadaj /. desne). Kaj pa je?
Tukaj sem!

Jerica.  Vidiš ondile! Andrejčku po¬
magaj!

Andrejček.  Le Franici na ljubo in pa
še prav zares!

Grešnik.  Jaz bom pa Franici na
ljubo treščil tvoje citre na tla. (Hoče seči v
koš po citre.)

Andrejček  (umakne se mu). Grešnik,
prosim te!

Anže  (grozi se oddaleč Grešniku). Vi —

slišite vi — Andrejčku se ne sme nič žalega
zgoditi — pravim vam!

45

Jerica  (Anžeta naprej sili). Pomagaj no
Drejčetu!

Anže  (bliža se bojazljivo Grešniku). Jaz
pravim, da mir! (Hoče Grešnika prijeti).

Grešnik.  Ne dotikaj se me, če ti je
j glava ljuba!

Anže  (odskoči). Vse bom razbil, — jaz
sem hud!

Jerica  (porine ga zopet naprej). Oj, ti
mila Jera ti!

Anže  (požene se zopet proti Grešniku).
Pravim, da izpustite! Če ne bode druga!

Grešnik  (izpusti Andrejčka in gre nad
Anžeta). Poberi se odtod, ti spaka ti!

Anže  (umikajoč se). Kaj ? spaka ? spaka ?
No, vi me še ne boste tako nazivali, ali
veste, vi že še ne!

Grešnik  (ne., izpusti vši Andrejčka iz oči,
Anžetu). No, če nisi spaka, si pa norec!

Anže.  O!  — če sem pa norec, potem
vam bom pa že pokazal, (znoreti mu s prstom),
kaj da norec vse zna' (Umika v proti ozadju).

Jerica  (kliče.za njim). Anže, Anže, oj
ti strahopetnik, prav nič nimaš poguma!

I Sram te bodi!

- 46  -

Grešnik  (seže v And rojakov -koš po citre.

zasramljivo). Andrejček, ali jih vidiš — kako
bodo šle na drobne kosce ! (Vrže jih tako od
sebe, da prilete Jerici v predpasnik.)

Jerica  (ujame, citre v .svoj predpasnik.
Smeje-se). Oho, ha, ha. (Grešnika zasmehuje.)

Anže  (pripelje kimpež). Norec je že tu¬
kaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod noge in
zakliče.) Sedite ^

Grešnik (pade v znak na kimpež, prime
se z obema rokama za stranice in opleta z nogami).

(Hlapci in .dekle od vseh strani pritisnejo in
se smejejo.)

Jeri ca. (Hi!  Bistagor!

^ A n ž e. I-a ! i-a ! i-a ! ((Oponaša oslovo riganje
lu za , Grešnikom na kimpežu zdirja proti ozadju na

!6V >>

Andrejček  (sprejme od Jerice citre, katere
0f ^ e ''iuje leskecih Oči, ne da bi se za vse drugo kaj

7jint mil).30 moje citre!
a

(Otroci godejo živahen konec dejanja. Zastor
11El £ lo pade),

r

Drugo dejanje.

Kineoška hiša Jeklenova z 'oknom, s srednjimi in
dvojnimi, stranskimi durmi. V ozadju na levi velika
peč, okolo nje klop. Spredaj na desni miza s stoli.
V hiši je slab^ svitloba, izhajajoča od svetilke sredi
sobe. Zadaj obssteni polica s knjigami in pismi.

\/

PRVI PRIZOR.

Franica. Jerica. Neža. Anže  in. poleg
teh več Hlapcev in dekel.

Franica  (se ne , peča za drugo, in ima na
mizi s perilom opraviti. Gori ji sveča). .Ne|a,(»>edi
pred niotovilom, na katerem je štrene nametala:
klopčič drži v rokah, s katerimi tu in tam v spa¬
nju miga). Jerica in druge dekle (sede na okoli
v kolobarju in predejo). Anže —(deia trske). Drug
hlapec (snaži konjsko opravo). Jerica (prede in pojo);

— 48  —

1 .

Jerica.

V zatišju je studenček zal,
srebrnopen je njega val.

Zbor.

Drvi mej širni svet.

Jerica.

Čez dol in plan med svet hiti.
poljubljajoč vse, kar dobi.

Zbor.

Drvi mej širni svet.

Jerica.

To je mladosti jasne tek, ljubezni čiste srečni vek;
skoz zelen log, skoz pisan gaj hiti kot potok v kraj!

Zbor.

Kot potok, potok v kraj!

Neža  (kateri pade v spanju klopčič iz rok,
ujame ga, in dremaje poje sama).

Kot potok, potok v kraj! (Krohot.)

Neža (zbndi se). Kaj se pa smejete?
Jerica (smejoč se). Ker jo tako lepo za
nami pobiraš.

Neža. O saj nisem dremala, ne, le mis¬
lila sem nekaj.

Anže. In napačno je pa tudi pela

— 49  —

Neža. Kaaj — ti bos mene peti učil —
ti, ki še za obhajilo nisi opravil. (Kar se-da,

hitro vije.)

✓

Jerica.  Sedaj se je pa res vzdramila.

(Smeje se. Vsi se .smejgjti!)

Neža (delo ustavi in huda)., Veste kaj, vi
se pa ne boste prav nič šalili z menoj! Vi
ste mi še premladi, vsi, kakor vas je!

Franica  (resno). Ali bo mir?  Sram vas
bodi, da s staro revico zbijate šalo! Vse,
kar vas je, čaka starost.

Anže.  Jerica, zapoj, zapoj dalje!

Neža  (zopet hitro vije, potem pa počasneje
in |W)časneje, dokler ji zopet glas ne omahne in
zaspi).

2 .

Jerica.

, Tam v kraju je pa mlin lesčn,
pred njim pa mlinar nikdar len.

Zbor.

Potoku pot zapre.

Jeri c a.

Zaprtega potem ima,
da goni mu kolesa dva.

4

— 50  —

Zbor.

In Bog ve, kaj še vse!

Jerica.

Boječ drvi do reke se, kjer ladja nanj spravi se;
da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorje.

Zbor.

Kjer mine ga gorje.

Anže. Primaruha, lepa pesem, če jo poje
moja Jerica!

Jerica.  To je poselska pesem; mi posli
smo kakor voda. Nisi nič, nisi bil nič in svoj
živ dan nič ne boš! Peščico tistih let, ko
smo še mladi in slabotni, letamo po lokah.
Kakor pa se le količkaj okožimo, že nas
uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upre-
ženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet
črna zemlja.

Dekla.  O res je res, prav pravi pesem!

Franica.  Dani se. Ugasnite luč in vsak
po svojem delu! (Pobere perilo, vzame luč ter
odide na desno.)

(Franica je sedaj lepo rudeča in živa.)

Jerica. (Pihne lue, vzame kolovrat in poje,)

Da nese doli jo v morje, kjer mine ga gorje.

(Anže, Jerice, dekle in hlapci pobere vsak
svoje delo in pojo.)

— 51  —

Zbor.

Kjer mine ga gorje.

(Vsi odidejo skozi sredo.)

Neža.  (Spi, ko so vsi odšli, dremajoč pojo.)

Kjer mine ga gorje.»

(Zbudi se hipoma in hiti viti; hato se ozre
okolu sebe in ko vidi, da so že vsi ocfoli, vstane,
pogr*bi motovilo in šanta na sredo venkaji Oh je-
minasta, no, saj pravim!

DRUGI PRIZOR.

Franica, Pavel.  Pozneje Jeklen.

Franica  (od desne strani s perilom, katero
položi na mizo in ga začne ravnati). Kakor so oče
naročili, tako se naj pa zgodi.

Pavel.  Je že vse prav. (Pohlevno.) Jaz
pa vendar mislim, da bi bilo dobro očeta
opozoriti na to. (Milo gleda Franico.)

Franica  (ne pogleda ga nič). Naročili so,
da naj Nace žene Rustana, čemu torej dolo¬
čeno reč še razpravljati ?

Jeklen  (pokaže se na levih vratih in posluša.
Nihče ga ne opazi).


— 52  —

Pavel  (prijazno prigovarjaj«), Glej, Franica,
Rustan je razposajen, pot po dolini pa leden.
Jaz mislim, da ga Nace ne bo mogel sam
brzdati. Ali res nočeš vprašati, ali naj greni
še jaz ž njim ali ne?

Franica  (perilo ravnajoč, kratko):- Ne!
Kakor so oče naročili, tako naj pa bo.

Pavel.,  (Prav toplo-A Glej, Franica, kako
lahko bi se zgodila nesreča.

Franica.  To tebi nič ni mari.

Pavel.  Pojdi in vendar vprašaj!

Franica  (ne da bi Pavk pogledala.) Rekla
sem že, da ne.

Pavel.  (Zase nekoliko nevoljen..) Naj bOj
kakor hoče; torej v božjem imenu. (Prijazno
k Franici.) Pa mi nikari ne zameri zaradi tega 1
(Hoče oditi).

Jeklen  (prijazno)'. Da, da, Pavle, prav
praviš; na leden pot sem res pozabil. (Fra¬
nica) Zakaj pa mi nočeš sporočiti, če te Pavel
na kaj domisli? A?

Franica  (odločno). Kar vi zapoveste,
tako naj se zgodi; ne pa, da bi se vaše do¬
ločbe šele čez zobe vlekle. Tako ste me učili
in po tem se ravnam,

— 53  —

Jeklen. Je že prav, toda vsaka reč ima
svoje izjeme. (Prijazno Pavlu.), Le pojdi, Pavle,
, le in pomagaj goniti Nacetu Rustana do sel-
• skega pota.

Pavel.  Da, oče!

Jeklen.  In prav hvaležen sem ti, da
za našo hišo ne .delaš le z rokami, temveč
* tudi z glavo. (Potrka ga po rami.)

Pavel.  ,X.P je moja dolžnost.. (Prijazno k
Pranicr.') _ Z Bogom, Franica! (Po sredi venkaj.)

Franica.  (Prijazne:) Pa srečno hodi !

.- (Gleda -za njim.)

Jeklen.  (Malone očitajoči) Prav nič mi ni
všeč, da si mi s Pavletom tako osorna. (Ma¬
lone jezno.) On je najboljši moj hlapec in jaz
ne trpim, da bi upili nad njim. (Pogleda Fra¬
nico, ki je še vedno zrla za Pavletomt) Kam pa
gledaš, če govorim jaz s teboj ?

Franica  (gg prestraši- in obrne v Jeklena
1  ,oči.) Kaj pa želite, oče ?

Jeklen.  Vsi imajo Pavleta radi, kolikor
jih je pri hiši. Le ti edina se ga ogibaš; ka¬
dar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa
' zadiraš nad njim. Ali si že zopet pozabila —
sedaj, ko si zdrava — kaj ti je vsega na¬
nosil v tvoji bolezni?

—• 54  —

Franica (Pobere perilo in ne more ničvee
zakrivati notranje razburjenosti.) Oče, pustite me
pri miru s Pavletom ! Jaz že vem, zakaj sem
taka! (Odločno.) In jaz mislim, da tako, kakor
je sedaj, mora biti prav! (Odide na desno.)

Jeklen.  (Kliče za njo.) Ti, trmasto dekle!
(Stopi naprej, zadovoljno smehljajoč se.) Franica
ima ves moj značaj. Kar si vtepe v glavo,
mora se zgoditi in če bi gorela voda. No,
dober tek, kdor njo dobi za ženo! Kriviti se
bo moral pod njo, kakor drevo pred vihar¬
jem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polago¬
ma oditi.)

TRETJI PRIZOR.

•Jeklen. Anže.

Anže  (pride silno razdražen z leve strani,
besede presekajoč). Oče, oče Jekleno v! Jaz-jaz-
jaz ne ostanem — nič več pri vas — jaz-jaz
grem — kar grem!

Jeklen  (porogljivo). Oho, kaj pa je?

Anže.  Moje bukvice, pravim, jaz-jaz
grem ! (Umika se nazaj, z rokami mahaje.)

— 55  —

Jeklen. Kaj se ti pa meša, prismoda
nespametna, ali ne veš, da smo se za vse
leto pogodili ?

Anže.  Nič ne de! Jaz ne ostanem, pa ne
ostanem ! Jaz sem razžaljen! (Zopet stopi na¬
pi -.j, kakor iz začetka.)

Jeklen.  (Smeje se.) I kako pa? Kaj sem
ti pa storil.

Anže  (jako uljuduo in dobrovoljno). O Bog
obvaruj! Vi prav nič. Vi ste že dobra dušica.
(Zopet vos divji). Ali hlapci, ti so vražji! (Kakor

Pl®!-)

Jeklen.  Tako ? Hlapci ? (Šaljivo.) Kaj so
ti pa že zopet naredili?

Anže.  (Zopet besede sekajoč.) Pra-pra-pra-
vijo, da-da-da sem ne-ne-u-umen, neumen!
Neumen kot tele, neumen kakor bik, da celo
neumen kot noč! Tega moja pamet ne pre¬
nese !

Jeklen  (krohotaje). Kdo pa je to rekel?

Anže.  Vsi hlapci od kraja. Nace, Šimen,
France, vsi, vsi, kolikor jih imate. Jaz ne
ostanem, pa ne ostanem! (Gre zopet nazaj.)

Jeklen  (izkuša ga potolažiti). Anže, pameten
bodi! Boljša je pamet, nego žamet!

- 56  —

Anže.  (Stopizopet naprej-;) Kako pa morem
biti pameten, če mi pravi vsakdo, da sem
neumen ? Tega ne pretrpim. Jaz pojdem (1. ae
oditi)!

Anže.- (Zase). Prismodetu so danes zopet
nekoliko preveč podkurili. (Na glas in prijazno
Anže tu.) Anže, pojdi sem, ti bom nekaj povedal.

Anže.  (Gre nezaupno k njemu.) Kaj pa ?

Jeklen.  Čuj me. Kadar ti zopet kdo
poreče, da si tepec ali neumen — ali me raz¬
umeš ?

Anže.  (Jeklena ogledujoč.) I seveda vas
razumem.

Jeklen.  Takemu se zasmej v zobe in
pa misli si, da si pameten.

Anže.  (Hipoma iznenajen pogleda Jeklena.)
Da, oče! (Bojazljivo.) Ali si pa smem misliti,
da sem pameten ?

Jeklen.  I seveda si smeš; saj ti jaz
dovoljujem.

Anže.  (Jako zadovoljen, malone ponosen.)
No, oče, če mi vi dovolite, da si smem to
misliti, potem pa še ne grem! (Veselo in jako
neumno zakrohotaje se.)

Jeklen.  No, hvala Bogu!

— 57  —

Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovolje¬
nje. (Pogleda smeje«-se Jeklena in z glasnim in
>n«" ‘: oini. smehom odide po sredi.)

Jeklen  (gleda za njim in vzdihne). Sveti
križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s
takimi ljudmi se mora človek ukvarjati.
(Stopi bolj naprej.) In pa še veseli moramo
biti, da imamo takih zadosti. (Jezno,) Saj ga
že skoraj ni dobiti poštenega hlapca, kakor
smo jih imeli nekdaj, ker vse le tišči v tvor-
nice, ali pa k rokodelstvu. Ali pa celo v
Ameriko! Kam pa pridemo po tej poti! S
čim se bodo pa ljudje živili, če ne bo nihče
več hotel biti kmeti

ČETRTI PRIZOR.

Nosan,  občinski sluga, Joj m ene Janez,
Zmikavt Matija in Jeklen.

Nosan  (napol v unifdrmi, napol v svoji
kmetiški opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih
nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški
.postaviti)^ Tu, tu semle se postavita!

Jeklen  Kaj je že zopet?

Nosan  (stopi naprej). Gospod pugermaj-
ster, meldam ponižno (pokaže na oba), enega
k u 1 p a t a, pa enega s m o 1 a n t a (sinmlanta).

— 58  —

Jeklen  (Nošami). Križ božji, kako pa
čenčaš? Ali ne znaš slovenski? (Se obrne.)
Zmikavt Matija in pa Joj mene Janez, kaj pa
je zopet ?

Matija  (stopi naprej). Pravico zahtevam
gospod župan, pravico!

Janez  (stopi naprej počasi, kakor prav
[ hudo bolan). Bolan sem, oče, da,
j pa še kako ! Oh, kako me boli!
Joj mene!

Jeklen.  Ne govorita mi hkratu, temveč
vsak zase, drug za drugim!

Nosan.  (Matiji poučno.) Če ti govoriš, go¬
vori sam! (Janezu.) In kadar misliš ti odgo¬
varjati, odgovarjaj sam zase, ne pa eden za
oba hkrati. To sem vama že stokrat ubijal.

Matija.  Saj sem sam odgovoril, saj
vendar nimam dveh jezikov.

Jeklen.  No, Zmikavt Matija, kaj je?

Nosan.  Zmikavt Matija je Pečatniku
ukral kiceljna na zmikaven način.

Jeklen.  Kaj je ukral?

Nosan.  (Razlagajoč.) Enega kiceljna, prav
ras, birklih da res !

— 59  -

Matija. Kozliča sem mu izmaknil. (2a>-
n 'ji v«) Za briča bi se rad štulil, pa niti slo¬
venski ne zna !

Jeklen.  Če je kozla ukradel, je tat!

Matija.  (Zadovoljen?) Saj sem rekel! —■
Pa so mi ga hoteli še utajiti.

Jeklen.  (Ostro.) Menda si vendar ne
boš domneval, da je ukradeni kozel tvoj ?

Matija.  (Hud.) Kaj kozel! Kozel naj bo,
kjer hoče, zanj se ne brigam, pač pa za tat¬
vino in ta je moja, ter mi je nihče ne vzame !

Jeklen.  Pri moji veri, ne umejem te!

Nosan  (pojasnjuje). Pečatniku je izginil
njegov kic na zmikaven način. Da bi pa^ne
imel nobenih potov k sodišču, vzel je tatu
korpeš deflikti preč ter mu ga je erzecov z
nekaj gemište klofutami in nekterimi štok-
štrajhi po plečah in Zmikavt Matija je bil
obgefertigt!

Jrekken.  A, tako je ta reč!

Vp/t&i&piA* (Ponosno.) Tako, da! Toda jaz
nečem bifi  s tem že odpravljen! Bog obvaruj!
Sedeti hočem ! Sedeti! Ali ste me razumeli ?
Zakaj pa človek krade, če bi ne bil zaprt!
Mi krademo, da nas zapirajo!

Jeklen.  Menda ne moreš več živeti, če
ne prideš vsako leto enkrat v luknjo!

— 60  -

Matija,  (®eitaaj») Tako je; letos sem
tako že nekoliko kasen. Pojutranjem je že
božič. Lansko leto o tem času sem bil že na
Žabjaku, letos se moram pa za svojo pravico
šele prepirati.

J eklen.  Matija, jaz te ne razumem ! Vse
svoje življenje si bil poštenjak, da te je bilo
veselje videti. Sedaj na stare dni si pa po¬
stal tak tat, in to po vsi sili!

Matija.  (V nekaki zadregi:) Vsak gre po
svojem zaslužku.

Jeklen.  Tako si bil priden in pošten,
sedaj si pa vsako leto v zaporu.

Matija  (zf»bavljiw:) Ali mari mislite, da
nas notri z dobrinami obsipajo? Hrana ni
tako dobra, da bi se pulil za njo, in postelja
je trda.

Jeklen.  Zakaj pa kradeš potem?

Matija.  (Zbadljivo.) Kradeš, kradeš ! Zato,
ker je vendar še bolje, nego pa kot občinski
siromak od hiše do hiše beračiti in po hlevih
na mrzli slami spati. (Prav zbadljivo.) Tako
daleč ste vi kmetje pripravili svoje stare,
zveste posle, da sedaj na strare dni roparje

po ječah zavidajo za njihova ležišča, ki so
že vsaj na gorkem.

Jeklen  (seže v zadregi, y žep in mu da de-
n ‘i j. , Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi
in čašo vina si kupi, da dobodeš boljše misli.

Matija.  Lepa hvala, oče, kaj pa kozel?

Nosan.  Kic ni bil po pravih regelcah
ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo
mrtev, in pojde ad acta!

Matija.  Oho, iz tega ne bode nič! Svoje
pravice ne pustim kar tako! (Lire k pgcij in se

greje:)

Jeklen  (Janezu). Kaj pa je s teboj?

Janez  (ki se je dosedaj pri peci grel, stopi
naprej). V bolniščnico bi šei rad, v bolniščnico.
Bolan sem, pa še kako !

Jeklen.  Vsako leto po zimi se valjaš
po bolniščniei.

Janez.  Ozeblina mi sili v mozek. O Joj-
mene!

Jeklen.  In občina naj pa plačuje za te¬
boj, kaj ne?

Janez.  Kje drugje, nego pri vas kmetih
in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen ?

— 62  —

Jeklen.  (Nevoljno.) Vedno bi se po bol-
niščnici valjal! Saj si zdrav, a velik lenuh!

Nosan.  Šmolant je, šmolant!

Janez  (zbadljivo). Le nikari ne mislite,
Bog ve kako dobro da je v bolniščnici! Tamle
vam eden vzdihuje, tu-le zopet drugi toguje,
ondi tretji joka. Oče! oče! le noter se potru¬
dite in poskusite, pa boste takoj zvedeli, pri
čem da smo. Navzlic temu je pa vendarle
še nekoliko bolje, nego pa nam je občinskim
siromakom zunaj, kjer vsak dan nimamo
niti gorke sobe. Jojmene, pa moja noga!

Jeklen.  (Premišlja si.) Nosan, daj mu
nakaznico !

Nosan  (vpraša). Ali s pravico na tukaj¬
šnjo cuštendigkajt zboleti?

Jeklen.  Da, da, jaz mu jo bom podpisal.

Nosan.  Zer vol. (Salutuje Janezu.) Špftalar,
rehts um, marš, hodi za menoj !

Janez.  Lepa hvala, oče Jeklen, lepa
hvala. (Odideta vojaški po sredi.)

Matija.  Oče Jeklen, jaz kozlove tatvine
nikakor ne pustim. Pripoznati se mi mora.
Pritožil se bom. Pozimi hočem biti zaprt.

— 63  —

Poleti — no, tu ne potrebujem nobene mi¬
losti — ker je gorko.

Jeklen.  Ej, izgubi se mi, sicer pokličem
hlapce !

Matija.  Tako, surovi ste tudi še, če
človek išče svoje pravice. Le počakajte, Je¬
klen ! Kozla ste mi snedli, bom pa še kaj
drugega naredil. Zaprt hočem biti, strela
božja. (Jezen- po. sredi odide.)

Jeklen.  Kadar me zopet izvolijo za žu¬
pana, prodam svet in pojdem v Bosno. Pri
moji veri >1 (Gre k polici, kjer brska nerodno po
pismih in knjigah.)

PETI PRIZOR.

Andrej ček. Jeklen.  Pozneje Franica.

Andrejček  (nekoliko ,,nasekan" pride pe-
vajoč po sredi)./Slivovec velja sedemnajst,
grenki pa osemnajst. Oh, nič več, oh, nič
več, oh, nič več mi ne gre ! (Ko ugleda Jeklena,
zre vanj prav neumno, kakor bi se hotel oproščati,)
Tukaj sem, ha, ha, ha. (Prijazno). Bog vam daj
dober dan, oče Jeklen. Dovolite! (Odloži koš
in ga nasloni k peči oh klop?)

— 64  —

Jeklen. No, odkod si jo pa danes pri'
sekal, Andrejček? j

Andrejce  k. (Smeje). Jaz, ha, ha, ha, ha,
prišel sem semkaj od sem in tja. Vso noč
sem okrog lazil. (Opazi Franico in ji pokima.)

Franica  (pozdravi Andrejčka prav prijazno,
posluša in-mu izraža po migljajih svoje sočutje).

Jeklen.  Tako in v tem mrazu!

Andrej  ček. O mraz, ta vam je malo¬
pridnež, toda Grešnik je pa še dokaj večji
malopridnež. 5 ’,(Gre h košu, iz katerega razklada
svoje->reči in zopet v klada. S citrami pa vendar
postopa prav varno.j/Da, da, Grešnik je še do¬
kaj večji malopridnež, nego pa najhujši mraz.
Včeraj bi bil moral imeti svoj dan pri Greš¬
niku. (Smejo so zasramljivo.) Ha. ha, pa sem
šel rajši vso noč in ves dan po mrzlem
gozdu stikavat, kakor pa h Grešniku, ha,
ha, ha.

Jeklen.  Tako? Le glej, da še ti ne
zboliš, potem boš pa v bolniščnieo tiščal

Andr e j ček.  Jaz? Jaz že ne! Revček
Andrejček vam ne bo nakopaval nobenih
stroškov na glavo. Ne, ne! (Ogleduje si oitjv.)
Sam sebi se zdim podoben strunam na mo-

— 66  -

jih citrah. Vzdržim, ’'dokler morem ; kadar
me bo pa usoda kdaj napela preveč, da ne
bom mogel dati več pravega glasu, tedaj se
mi bode odtrgalo, pa'prav s'korenino vred !
(Smej se.j Pa še prav res!

Je k 1 en. (Smehljaje.) Ako se ne motim,
ima ga Andrejček danes pod kapo.

Andrej  če  k. O pač, pač, nekoliko že.
Žganjarjev Jože mi ga je nalil dva kozarčka,
jaz sem ju pa kar prekopicnil; sedaj pa
mene skušata prekopicniti. (Imenitno.) O veste,
saj če bi bil včeraj kaj jedel,'"bi mi ne sto¬
rili dve čaši prav nič. (Ponosno.) Prav nič,
pravim vam. Moja narava je trdna in vam
kaj prenesem. Pa še prav res ! (Opoteče se na
klop.) Da, prav res! če vam rečem! (Sede.)

Franica  (vzame iz miznice krožnik s štruklji).
Andrejček, na, nekaj štrukljev je ostalo."(Grc
k njemu.)

Andrej  ček  (vesel, prime krožnik.) O,
glejte si no! To se mi bodo prilegli. (Pokuša.)
Kako so vendar dobri! (Prijazno.) Bog povrni,
Bog poplačaj. (Je z veliko slastjo. Oddaleč sr'
čaje ž anket kraguljčkov in prihaja vedno bliže,

P V e | dihne.)

' To  k ie n. Kaj pa je to?

5

— 66  -

Franica. Sani. (Odpre- okno*) Oče, to vem
selje! Svak je prišel in pa Ana. (Udide p&jj
sredi, ,z Jeklenom, okno ostane odprto.)

Andrej  ček  (.ozre. se proti oknu). Mraz .
gre noter, mraz! (fi.ra.okno zapirat. Trepetajoč^
Kadar je človek na gorkem, šele čuti, kako
je zunaj mrzlo! Hu, hu, liu%(Qre zopet k peci, d'
kjer vzame -svoj krožnik in je, ne da bi se brigad
za došleea.)

ŠESTI PRIZOR.

Domen. Ana. Franica. Jeklen.

A n d r e j 6 e k.

Ana (zimski -oblečena, z lepo košarico v roki
vstopi). ipober dan, oče!

Domen  (zimski oblečen, moli Jekleno roko).
Bog' vam daj dober dan, tast! (Odloži, klobuk
in plašči)

Franica in Ana (pozdravita- sc. Franica
ji .pomaga odložiti- ogrinjač).

A n d r e j č e k (poliže plošček, postavi ga na
stran in gre zopet na klop k peči).

Jeklen.  No, prav veseli me, da sta
vendar prišla v vas.

Franica.  Pa res, jako poredkoma pri¬
hajata.

— 67  —

Jeklen. Ošabna sta postala. (Povabi ga,

Domen.  Ne jezite se, oče, saj veste,
kako je. Obrt nama ne dopušča. -(Sede.)

Jeklen.  Zakaj pa ne daš izpreči?

Domen.  Saj morava takoj naprej. Po-
jutranjem je sveti dan in kmetje iz vse oko¬
lice pridejo v cerkev, potem pa v gostilnico.
Zato sva se danes pripeljala očetu voščit
vesele praznike in pa za novo leto. (Seže mu
,v roko.) In pa majhen sodček prav dobrega
vina sem tudi pripeljal s seboj. (Oba govorita
med seboj dalje.)

Ana (ki se je dosedaj menila.s Franico’.) Fra¬
nica, tudi nekaj za potico sem ti prinesla.
(Izvleče iz košarice krasen rudečesvilnat robec-in
ga da Franici.)

Franica.  Oh, kako je lep! (Vzame, ga.)-*-
Prav lepa hvala in pa tvoja velika dolžnica
ostanem. (Menita-se med seboj.)

Andrej ček.  (Radovedno tjakaj zijaje, napol
■glasno zase.) Strela božja, to ti je ruta! (Iz¬
vleče popolnoma luknjast robec iz svojega koša.)
Tudi ta je bila nekdaj tako lepa, — sedaj pa
nima  že nobene barve več. (Razgrne . .ga, da se
vse .luknje pokažejo.).

‘ ' ;  , 5 * ...

- 68 -

Jeklen. Franica, vina pa kruha! Za-
suči se!

Franica  (stečem«-levo). Takoj, oče, takoj!

•Teklen.  No, kako se pa vama kaj godi?

Domen  in Ana  pirati). Prav dobro, oče,
prav dobro.

Jeklen  (Domnu). Kako ti je pa kaj moja
hči všeč?

Domen  (pri je niši Anino roko, prav prisrčno).
Oče, prav srečen sem. Rajši jo imam, nego
svoje življenje in (pogleda Ano z vso ljubez¬
nivostjo) mislim, da ona mene tudi.

Franica  (se Trno z vinom v steklenici in
s 4-...napolnjenimi kozarci na ploščenici).

J e k 1 e n (vzameveašo). Bog vama daj prav
srečen zakon !

Vsi š t ir j e (trčijo in pijo. Franica ga sanic
oblizne, in nese-čašo- Andrejčku.)

Andrej ček (j-zame radostno čašo in izpije,
čašo pa vrne Franici, zahvaljuje se s tem, dajo
priine za roko in gleda prav zadovoljno vanjo. Nato
leže Andrejcek na klop in zaspi).

Ana.  Oče, še nekaj bi vas prosila.

Jeklen.  Kaj pa bi rada, ljuba moja?

Ana.  V delavnik nam natakarica še ma¬
lone postopa, toda na posebnih dneh pa ne
more sama vsega zmagovati. Zato sem de-

— 69  —

jala, ko bi nam dali tu pa tam morda Jerico,
da bi prišla pomagat.

Jeklen.  Kadar hočeta, le povejta. (Meni
se z Daaiapm in mu napije.)

Domen.  Lepa hvala! (Pogovarja se z Je¬
klenem, ne- (la bi na Ano. in Franko-kaj pazil.).

Franica  (postavi čašo na mizo). Jeli, Ana,
pri nas je še vse pri starem; mirno in pri-
prosto. Pri vas je vse bolj živo.

Ana (vst.r o,) O seveda. In pravim ti, go¬
stilnica je zame kakor nalašč. To ti je živ¬
ljenje! Posebno živo je pa, kadar hodi go¬
spoda na lov. In gospod Zvitorog,  ki ima
okolu nas lov v zakupu, ti ne veš, kako je
vendar ta gospod....prijazen in domač; in pa
kako lep je. (Skrivajo.) Ti, Franica, kako pa
je s Pavletom? Ali se nadejaš, da oče kdaj
dovolijo.

Franica.  (Začudi so.) Ana! Kaj pa mi¬
sliš! Ali ne poznaš več očeta?

Domen  (vstane in -seže Jeklenu v roke).^No
•pa nič ne zamerite, tast, midva imava še
daleč domu in kar oditi nama je. (Vzame svoj
plašč.)

Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar
časa.

— 70  —

Domen  (isesncrbn® ofiraviCuje. se>. Ne hu¬
dujte se, oče, saj veste, da se nama mudi!

A n a .. (szauie s.voj-.ogrtač, Fran««). Kdaj pa
kaj prideš v vas, Franica! Prav skoro,, kaj
ne! -4Swrpo:l:„glasno.) Toliko ti imam povedati
(jEoslovite-^se.)

Jeklen.  No, če se vama res tako mudi
pa srečno! (Dfe.jetki«=rroko- Domnu,- drago Ani.)

Ana.  Z Bogom, zdravi ostanite,

Jeklen.  Pa le srečno vozita!

A n a. (Smehljaje.) Saj res ; semkaj grede
bi bila skoro nesrečna.

Jeklen.  Kako?

Domen  (postaji)-. V rovu sta naju srečala
vaša dva z žrebcem, ki je, našega konja za-
gledavši, jel skakati in je na vsak način
semkaj silil. Enega hlapcev je tako od sebe
zbil, da sem dejal, da ne bo nič več gleda
belega dne.

Jeklen  (Franici namigne). Franica, at
slišiš?

Domen.  Ali na to mu je pa Pavle p°
kazal, kdo da je. Tako vam je stal »Rustan
pred njim, kakor jagnjiček. (Odhajajoč.) T (
vam je korenjak, ta Pavle! (Odide po sredi.)

oče!

Domen.  Vesele praznike! #

— 71  —

Jeklen. Prav vrl hlapec, res jako za¬
dovoljen sem ž njim! (B»  s rodi- ■ odid a i --Ana-rn-
Frani'-;! z;:, njim.j-

SEDMI PRIZOR.

Andrejce k. Anže. Matija.

(Oder ostane ! renutde- prazen, — le AndrejČek'
smnftsj-

Anže.  (Zadaj,) Ti lopov! Tat tatinski!

Matija.  (Zadaj.) O, nič se ne boj, ne
bom te izpustil ne, le nič se mi ne izkušaj
iztrgati; z menoj greš za pričo. (ŽvenkeMcra-
guljeev,. jz Mtignujr plilrrrrit vednfi' slabeje.)

Anže  (katerega, Matija za vrat držeč spremlja,
vstopi za leve in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem
ujel! Razbojnika držim!

Matija.  Ne izpustim te pa ne za žive
in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti.

OSMI PRIZOR.

Jeklen.  Poprejšnji.

Jeklen.  (Skozi sredo ustopivši.) Kaj pa je?

Anže.  Zmikavt Matija je razbil Pavle¬
tovo skrinjo in jo je izpraznil.

— 72  —

Matija  (Anžeta se vedno držeč). Da, da,

tale mi je priča!

Jeklen  (Anžeta oprašoajoe). Izpusti ga!
(Anžeta.) Pojdi po slugo!

Anže  (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide
po sredi.) Ti strela ti, kako sem ga držal!

Matija  (ponosno in predrznoneumno bahaje
se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cer¬
kev. (Izvleče molitveno knjižico.) Da, da, ta le
molitvenik sem ukral!

Jeklen  (vzame mu molitvenik). Ti si ma¬
lopridnež, kolikor te je!

DEVETI PRIZOR.

Nosan. Anže. Franica.  Prejšnji.
Nosan.  Na prefel, gospod purger-
majster!

Jeklen.  Pelji Matijo k sodišču, kradel je.
Nosan.  Ali ga uklenem ?

Matija.  Čemu le, saj grem tako rad!
(Pokaže na Anžeta). Tale mi bo pa za pričo.
(Uljudno županu.) Bog vas obvaruj, oče Jeklen,
pa nič ne zamerite!

Nosan  (saiutuje pred Jeklenom, potem pa
odide po sredi).

Matija  (slugi.) j No, pa pojdiva! (Dreza
njim.)

— 13  —

Franica.  Pavletovo skrinjo je odprl!

Anže  (imenitno)« Kajpakda, jaz sem ga
pa zasačil.

Jeklen.  Si že priden!

Anže  (bahaški). O, oče, kadar jaz koga
primem, tega nič več ne izpustim. (Potiplje
se za tilnik- in odide po-»sredi.)

Jeklen  (hočo dati molitvenik Franioi). Na,
molitvenik, in kadar pride Pavle, daj mu ga.
.(Opazi prstan.) Prstan je notri. (Oudeč se.) Na
svilnem traku. (Ogleduje prstan.)

Franica  (prestraši se).

Jeklen  (prestrašen). O moj Bog! Prstan
moje ranjke žene. (Žalostno.) Franica, ta prstan
sem jaz tebi podaril. Kako pa je prišel v
molitvenik ?

Franica  (gleda v tla). Jaz sem ga dala
Pavletu.

J e k 1 e n (razdražen). Pavletu ?

Franica  (kakor prej.) Da, v svoji bo¬
lezni !

Jeklen.  Torej mene, svojega očeta, ka¬
teremu si vse, — si osleparila za hrbtom.

Franica  (odločno in krepko). Prav nič za
hrbtom! Vse se je javno godilo. Stari An¬
drej ček je bil priča!

- 74  —

Jeklen  (se Trnje razdražen}. A sedaj se
spominjam! To je torej tisti prstan! Sito
divjih Tu semle poglej! (Dvigne Arrprste.) Do¬
kler sem jaz tvoj oče — in dokler imam kaj
tebi zapovedovati, tako dolgo mi ne dobiš
Pavleta. Prisezam ti to ! Sedaj pa proč iz¬
pred mojih oči.

Franica  (postoji, ozre se na Jeklena, po¬
tem na tla in polagoma odide na desno).

Jeklen  Grešnik je rekel torej

prav! Moja hči s hlapcem ! Ta sramota! (Jža-
pazi- Andrejfikad In tamle leži cigan, ki me je
osleparil! (Gre tjakaj in potegne • Andrejčka -&■
klopi) Vstani in venkaj iz moje hiše' Ti stari
cigan, ti!

A n d r e j č e k (pade na tla. zbudi se, tavajočp
Kje, kje pa sem? Na tla padel? Moje citre!
Moj koš ? — (Ugleda Jeklena, kateremu se prftv
prijazno-nasmehne.) O, oče Jeklen, vi ste. Dober
dan, oče! Dober dan !

Jeklen.  Le sam si obdrži svoj dober
dan, ti cigan ciganski ! Kaj pa je to-le? A!
ft toa p roti, njemu, prstan kazaje mu.) Ali poznaš
tega-le ?

Andrej  ček  (vstane opotekaje se). Prstan ?
Prstan ?

— 75  -

Jeklen  (zasramljiv«*. Da, prstan in to
prav tisti prstan, o katerem si trdil, da ti
ga je Franica dala. Ti slepar, ti!

Andrej  ček  (v zadregi). A tako-tako-tako.
(Hoče svoje reči skujiaj-spravite) Saj grem takoj,
takoj pojdem. Pa zdravi! .(Opoteka ses)

Jeklen.  Ti pijana muha ti sleparska!

Andrej  ček  (opravičuje se). Oče, sinoči
je bila silno mrzla noč in prav zaradi prstana
sem taval vso noč okrog, ker si h Grešniku
nisem upal.

Jeklen.  Ubije naj te Grešnik, ti stara
zgaga nesramna.

A n d r e j č e k (hud). Jaz nisem noben ne¬
sramnež. Vašej hčeri na ljubo sem naredil
to, ker je bila še hudo bolna. (Oprta koš na
laket,)

Jeklen.  Še slabši si, kakor pa kak ne¬
sramnež. Stran se spravi! (Sune ga, koš od¬
leti-pod klop.)'

Andrejček  (hud). Kaj?  — Suvali me
boste ? — To-to-to so moje reči!

J e k 1 e n. Pij ani lenuh!

Andrejček.  Oče, tega mi pa ne boste
govorili. Jaz nisem noben lenuh, jaz sem
ves čas pridno delal in še svoj živ dan ni¬
sem kradel. (Kriči.-)- Tega si ne dam očitati!

— 76  —

Sicer, sicer! (Dvigne, roke,.grozeč se, ne da Li se

Jeldena-dotskiltl'!)

Jeklen.  Kaj, še groziti se mi drzneš?

Andrej  ček  (kakor -poprej, silnorazburjen
in se ves trese). Razžalili ste me! Jaz sem
razdražen! (Opoteče se.)

Jeklen.  No, le počakaj, stari cigan!
(.Zaidi««.) Šimen! (Zasramljivo.) Jaz ti že ohla¬
dim razdraženo kri!

DESETI PRIZOR.

Šimen. Prejšnja.  Pozneje Franica.

Šimen.  (iz srede,) Kaj pa je, oče?

Jeklen  (pokaže-Andrejčka); Vzemi ga, in
kakor se ti gane, priveži ga zunaj.*)

Šimen^sa-pnpraska. za ušesi). Ali danes je
salamenski mraz zunaj.

Jeklen.  Stori, kar sem ti rekel; jaz
sem gospodar.

Šimen.  Naj bo, no! (Ore ^k Andrejčiču.)
Pojdi, Andrejček!

*) Opazka za 9. in 10. prizor.  Igralec An¬
drejčka mora le s tresočima rokama žugati, dotak¬
niti se pa ne sme ne očeta, ne hlapca" Tudi mora
mirno trpeti, kadar ga hlapec spravlja iz hišo.

— 77  —

A n d r e j č e k. Ne grem, pa ne grem! —
Branil se bom! (Drži obe roki kvišku, ne da bi
.še hlapca kaj dotaknil.)

Š i m e n (^anioljivu). Ti revše ti, ti se mi
boš ustavljalo? (Zgrabi ga in odvede skozi sredo
\;en!:aj“t

Andrej  ček  (trese se ves in se zagrozi
Jeklen«:) Kmet, ti prevzetni kmet, zapomni si,
da te bo za to božja kazen dohitela! (Odide
s Siamom, j

Jeklen  Pavletu sem obljubil, da

ga z materjo vred obdržim. Prav nič ga ni
prida, ker me slepari; navzlic temu moram
biti mož beseda. (Kličeš) Franica! (Zase*)' Dana
beseda mi je sveta!

Franica.  (Z desne:) Kaj bi pa radi, oče!

Jeklen.  Iz hiše moraš!

Franica  (gleda na tla); Kakor je vaša
volja.

Jeklen.  Svojo obleko pospravi, pojdeš
k sestri.

F r a n i c a (kakor poprej); Kakor je vaša
volja.

Jeklen.  In to še danes!

Franica  (kakor.poprej). Je že prav!

Jeklen  (očitajoč). Oh, da mi greš tako
sramoto delat! Znanje s hlapcem!

Franica Oče — jaz ne mo- |

rem za to — tu notri — .(jjfikaže src*) tu
notri je!

Jeklen.  In da bi me preslepila, si na
oci osorna z nj im. * »•) No, dobro se

znaš potajiti.

Franica  (jwwyli» ■w—eAtoeat>). To pa ni
res, vedno sem bila enaka! ( r Prav~g»rko i '- I
<»eutn*0 Dve leti že se borim, molim in prosim
Boga, da bi me rešil! Vse je zastonj! Nič ne
dosežem. (Pogleda skozi okno, prestraši se?) Jezus 1
Kristus! Kaj pa je to? Stari Andrejček — j
v tem mrazu! Pri vodnjnku privezan !

Jeklen.  Jaz sem tako zapovedal!

Franica  {istenadana. resnobno in očitajočo).

Oče vi?

Jeklen  teprevidevši svojo krivico, opravičuje
se). Predrzen je bil! P

Franica  (ostro in vedno bolj občutno).
Oče! če ste proti staremu revežu, ki je vso
svojo moč pustil v vaši hiši (do solz ginjena)
tako trdosrčni, kakor ste pokazali ravnokar,

— potem vam nisem pač nobenega odgovora
več dolžna na to, kar se godi v človeškem
srcu' (Pomigu.jikazi okno.) Andrejček, že pri¬
dem ! (Breko^-srech*:')

JEDNAJSTI PRIZOR.

Jeklen. Š i m e n.

Jeklen (sam.- Nekoliko časa molči,-potem
1» na pol glasno zakliče).. Šimen!
i Šimen  (pride^alm .-volje- po-sredi)* Kaj
| Pa je?

_ I .T e k 1 e n (gleda- v tla). Andrejčiča odveži!

Šimen  (nevoljno). Jaz tudi mislim, da.
((Ugleda Andrejčiča.) No, saj je že tukaj! -((Mrde
ipo sredi.)

T/  DVANAJSTI PRIZOR.

A n d r e j č e k. Franica. Jeklen.

Franica.  Le pojdi, moj Andrejček, le
, pojdi, saj se ti ne bo nič zgodilo. (Popusti
j Andrejčka, stopi naprej in pravi jako odločno.) Če
r sem se jaz kaj zagrešila, — kaznujte mene,

I — ne pa tega-le reveža! Tako hudo, kakor
i . ste ga pa sedaj, pa že celo ne! (.Sth*«..«/'*-
voljna.) Tega ne trpim! (Ure nazaj po vindt)

Andrejček  (bliža se proseče Jeklen«).
Oče Jeklen, prosim oproščenja ! (S. tresočim
glasom?) Mraz je!

Franica  (vzame čašo vina, da jo-Andrejčiču,
!"■'  ga k peči in prav prisrčnd). Pojdi, moj An-

drejček, pojdi! Na, tole vino popij! Pa semle
k peči sedi in pogrej se! (.Zopet stopi ...preda
Jeklena in .mu očita.) Te pol ure, kar bom ob¬
leko pospravljala, bodo oče mene in tebe
(na Andrejčka pokaže) že še pustili na gorkem.

Jeklen  (jako miren). V božjem imenu!
(PošasPJn -osTamočen odide na levo.)

Andrej  ček  (sede na klop k peci).

Franica  (gre k njemu poklekne mn k
nogam, objema ga in mu roke- poljublja). O ti
ubogi moj Andrejček!

And rej ček (nasloni svojo glavo na Fra¬
nico. z rokama jo pa boža po obrazu, govori s tre-
i sočim glasom). Franica! Ti me imaš še rada!

*' (Godci godejo poslednjih šest taktov pesmi, ki
-se poje v začetku tega dejanja. Zastor pade.)

Tretje dejanje.

Kmetiška gostilnica pri Domnu s srednjimi in stran¬
skimi durmi na desni. V kotu jaslice s „sv. duhom“
po stenah skromne slike in plakati. Na desni in levi
po ena velika miza s stoli. Na strani omara s ko
zarci in steklenicami. Okna.

PRVI PRIZOR.

Doririeji. Ana. Ivanka/J erica. Zvi-
t o r o^?>P*l a n i n e c. St r e 1 . Gonjači. Lovci
in trobentači. 'Ojp m e n stoji zadaj v zatišju ter
opazuje Ano in Z vi to rog a. Ivankam
Jerica  nosita vino na npzb' Pri eni mizi sede
Z v i t o r o g, Planin e p in več meštnih lovcev;
pri drugi pa lovec Strel z gonjači in kmetje.
Ana stoji pri ZvitorOgu v živem razgovoru-.

Strel (vstane in j čašo ; dvigne). Gospoda
moja, strelci in lovci, prosim besede!

Z v i t o r o g (govori jako afektovano). Mir !
Moj lovec Strel ima besedo.

Strel  (dvigne čašo). Predno se dvignemo
na lov, želim vsem gospodom strelcem dobro

6

— 82

srečo ter zakličem vsem častitim gospodom
lovcem krepak 4 o v a k i blagor!«

Planinec.  Dobro! Moj prijatelj Zvito-
rog naj živi! Na dobro srečo! Živio!

(Vsi se dvignejo in trkajo.) Živio, živio! j
(Trobentači trobijo tuš.)

Zvitorog  (neslano). Hvala, hvala! (Ani.)
Krasna krčmarica, ali smem prositi ? (Ponudi
ji kozarec. Oba trčita, pijeta in se pomenljiv«
poglede ta.)

Domen  (ju zasleduje s hudimi pogledi).
Ana! pojdi semkaj, ti bom nekaj poveial.

Ana (nevoljno).-Kaj pa je že zopet? (Gre
nevoljna k Domnu in govori ž njim.)

Planinec  (polglasno Zvitorogu). Veliko
srečo imaš pri ženskih! Krčmarica je vate
do ušes zaljubljena.

Zvitorog.  Prava reč! Tega sem že
vajen. Priti, videti in zmagati, to je moja
navada. Ni je ženske, ki bi se mi mogla
ustavljati. Nobena se me še ni branila.
Nikdar!

Planinec.  Saj si pa tudi lep mož !

Zvitorog  (samozavestno). Morda! Sam ne
vem, kaj je to, ali nekaj imam, kar vsem
ženskam neizrečeno imponuje, - da, impo-
nuje — pravim ti !

— 83  —

Planinec, Njena sestra bi mi bila bolj

| všeč!

Z v i t o r o g. O saj me ona tudi ljubi —
prav gotovo! Le prilike ni še tako imela z
menoj priti v dotiko. (Kliče.) Gospod krčmar,
račun! Vse bom plačal in za vse !

D o m e n (poišče tablo in piše).

Ana (gre zopet k Zvitorogu, s katerim se
živo pomenkuje).

Planinec  (stopi k Jerici, prime jo okoli
pasu, hoteč jo poljubiti).

Jerica  (pahne ga od sebe). Oho, dalje ne!
Jeklen me je semkaj poslal, da pomagam.
Poljubljati vas mi pa ni nič naročil. Ne, ne!

Ana.  Jerica! Ivanka! Milostni gospod
Zvitorog želi še enkrat slišati pesem nad¬
vojvode Ivana. Zapojte jo. (Govori dalje z
Zvitorogom, ne da bi kaj pazila na petje.)

Jerica.  O to pa že! Pojdi semkaj,
Ivanka!

Ivanka  (sramežljivo). O ne, — ne upam
si, ker me je tako — sram.

Jerica.  Zakaj te bo sram?  Le semkaj
pojdi! Saj tako za dve drugi poješ.

(Pripelje Ivanko. Obe zapojeta.)

6 *

— 84  —

Dvospev.

1.

Kogar pri vas srče boli,
le sem pošljite gh,
da tu pri nas se naživi
zraku planinskega.

Hulije “di-je-diMe. Ku-ku !

sp

'fj

Pri nas rudečilj

kot

rude

j lic je svet,
1 je dal,
linski cvet,
e zal!

obrazek vsak je zal!

Hulije di-je-di-je. Ku-ku!

(Jodlar se še enkrat prav tiho ponavlja, po¬

tem pa obe pevki stešeta preko srede, in posamič

zopet prideta),

(Gostje vpijejo.) Dobri), dobro!

Domen,  (ki se je med računanjem večkrat
ozrl sumljivo na Ano, izroči Zvitorogu tablico).

Zvitorog  (vzame tablico, pogleda račun
in položi bankovec na tablico). Tukaj denar !

Domen  (vzdihnivši vzame denar in tablico,
ne da bi Zvitoroga pogledal). Tu štiri krone nazaj.

Z vitorog.  Dajte jih pevkama!

Domen  (dd Jerici in Ivanki denar).

Zvitorog  (skrivaje Ani). Na lovu se ji
bom ukradel in bom prav kmalo zopet tukaj.
Prav kmalo. (Vzame puško.)

— 85  —

Jerica  (Zvitorognf? Lepa hvala! (Odide
1  fyeko srede.)

Z vi toro  g (Domna). Danes se torej pe-
lljete  v mesto.

(Vsi lovci sežejo po puškah, pripravljeni za
j jpdliod.)

Domen  (zlovoljen j. Ne vem še, če pojdem.

Z vi to rog.  Mi naj vas nikari ne mo¬
timo!  Vrnili se bomo šele pozno ponoči.

P 1 a n i n e c. Naprej torej, na dobro srečo!

(Trobentači trobijo koračnico, kretajoč pred
Lovci po sredi po dva in dva.)

' ' Zvitorog  (Ani). Z Bogom, krasna krč-
| mnrica, z Bo^om! (Odide po sredi z Ano.)

D o m e n (sede k mizi. in si glavo z levico
[ podpre in žalostno gleda). Oh, kako lepo se mi
je sanjalo o življenju (vzdihne)! Vzbudil sem
; 'se pa tako žalostno!

Ana (se vrne: ko je spremila Zvitoroga).

DRUGI PRIZOR.

Domen. Ana. Franica.

Franica  (ipriprosto, pa čedno oblečena, z
f)elim kuhinjskim predpasnikom, pride s skledo v
tokah skozi dari na desni. Ani). Za koliko pa
se bo danes opoludne kuhalo ?

— 86  i—

Ana. Samo za nas. Lovci pridejo šele
pozno na noč.

Franica  (prikima). Je že dobro. J(Gre k
omari, kjer odpre vratiča-'in nekaj išče) skledo.')
ondi spravi.)

Ana (ozre se po Domnu). No, kaj pa jo
tebi? Kaj pa tako obupno sediš? Ali morda
nisi zadovoljen s tem, kar smo stačili V Ali
morda gospod Zvitorog ni izboren plačnik?.

Domen  (®r«"na mizo). Proklet jnaj bode.
njegov denar v naši hiši! O, ko bjl pač ne ’
bil nikdar odprl gostilnice!

Ana.  Zakaj pa? Kaj pa je vendar, kar
ti je tako sedlo na dušo ?

Domen  (odkritosrčno in prijazno Ana po¬
gleda). Ti še vprašaš, Ana! če ti sama ne veš,
zakaj sem tako silno žalosten inf nesrečen
— povedati ti pač ne morem! (Molk. Vstane
in žalosten Ano za roko prime.) Ljubit žena! —
rad te imam — neizmerno rad - prav zato
me pa tako boli!

Ana Oh, ti moj Bog, že zopejt je ljubo¬
sumen.

Domen.  Jaz si ne morem pomagati!

Ana (očitajoč). Ali si hočeš obrt uničiti ?
(Tolažilno?) Ali nima krčmarica dolžnosti z
vsakim gostom biti prijazna ?

— 87  —

D o m e n Ana ! Ana ! Tvoji pogledi so bili
več — kakor prijazni!

Ana (užaljena). Če boš tako z menoj začel,
pojdem pa k očetu domu.

D o m e n (potrt). To je vedno tvoja po¬
slednja beseda, na katero dobro veš, da ti
ne morem nikdar odgovoriti, — ker te imam
preveč rad. Prav ta ljubezen do tebe je pa
slabost in naju obeh nesreča! (Počasi odide
na desno.

Ana (vzdihne). Oh, kakšno je to življenje !
(Zamisli se). Nič kot prepiri!

Franica  (približa se počasi Ani in jo oči¬
tajoč opazuje). Kdo pa j e; tega kriv?

Ana. Vprašaš še? Ali nisi slišala mo¬
jega moža ?

Franica  (počasi, resno in strogoh Prav
pravi!

A n a. Kaj, — ti mu pritrjuješ ?

Franica  (še bolj strogo). Tvoj mož ima
le eno napako, in ta je, ; da je predober. (Za¬
grozi se ji.) Ko bi bila jaz tvoj mož, zapodim
ti neslanega Zvitoroga s palico iz hiše, —
kajti — če je vajin obrt na njegov denar
navezan, je pač bolje, da greš s svojim mo¬
žem precej sedaj beračit, dokler še lahko
hodiš ž njim kot poštena žena.

Ana (.žalostna). Tako mi govori sestra !

Franica.  Ker te imam rada in vidim
nesrečo, ki ti trka že na duri.

Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi
nikari preveč ne usti! Ali si morda že poza¬
bila, zakaj da so te dali oče semkaj?

Franica  (nasmehne se bolestno). Ana, se¬
dajle si pa po vodi udarila s to priliko. Če
bi ti svojega moža tako zvesto — in tako od
vsega srca ljubila, — kakor ljubim jaz Pav¬
leta, — pogovarjali bi se medve sedajle vse
kaj drugega. !

Ana.  (Dobrosrčno in v nekaki zadregi.) Glej,
Franica, ali mi nisi sama pravila, da ljubezen
in strela nič ne vprašata, ali smeta užigati
ali ne?

F r a n i c a. (Resnobno in strogo,-) Ljubezen,
krte sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu
je samoljubnost ime ! — Ti si ponosna na
to, da se mesten gospod k tebi poniža, da te
bo spridil!

Ana (razžaljena), pestra, tako ti ni treba
govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkrito¬
srčno ljubi.

F r a ni ca (prisrčno). Ana, ali nimaš dob¬
rega moža, ki te ljubi iz vse duše? Ali za¬
služi, da ga tako žališ? Glej, sestra!, Jaz še

! sedaj držim, kar sem $četu prisegla kot
; otrok, in naj gre pri tem 'tudi moje življenje
[ pod nič. Ti pa — ti si možu pred altarjem
; obljubila zvestobo — pa ^e tako malo zmeniš.

Ana (obupno). O Franica, kako sem vendar
jaz nesrečna! Gospod Zyitorog pravi, da se
ustreli, ako ga ne bom ifnela rada.

Franica  (pomilovalno nasmehlja se) In ti
mu to verjameš?

Ana.  Ker je res; piiisegel mi je!

Franica.  (Malone zasramujoče.) Prisegel!
No, veš kaj, Ana, mislila ;em, da imaš kaj več
pameti. Ustrelil se bo! $kode bi posebne ne
bilo zanj. (Nasmehne se zbadljivo.) Tebi na
ljubo mu bom izgnala jhz misli na samomor.
(Smeje se.)

Ana.  Franica, kaj misliš storiti?

Franica.  Rešiti hočem tvojo čast in
možu njegovo srečo!

Ana.  Tiho, nekdo prihaja! (Napol zase.)
Oh, kako se bojim, -4  kako sem nemirna!
To je peklensko življenje! (Počasi odide, na
desno) ‘ ,

Franica  (gleda za njo). Le pametna
bodi. Za mir pa prepusti meni skrb.

— 90  —

TRETJI PRIZOR.

Franica. Andrejček. Pozneje Iv a n k a.

Andrej  ček  (skozi sredo s košem na
hrttn). O, Franica, ali me vidiš!

Franica.  Andrejček, ti si prišel? Bog
te sprejmi! (Poklice.) Ivanka! Ivanka! Prinesi
no br? kaj vina in kruha.

Andrejček.  O Franica, ti me imaš
pač rada ; Bog ti povrni!

Franica.  I kaj pa še kaj delaš ? Kod
pa hodiš ?

And rej ček .(skrivnostno). Prav nalašč
sem k tebi prišel.

Franica  (radostno iznenadena). Kaj
praviš ?

Ivanka  (prinese kruha in vina in odide).

Franica.  Na, Andrejček, napij in najej
se; koš odloži in sedi!

Andrejček.  (Imenitno, napol glasno, ter
si da prav veliko opraviti) Pavel me je semkaj
poslal. (Odloži palico.) Stotisočkrat te pozdravlja
in ti poroča (imenitno tajno), da tvojo sestro
zalezuje nesreča. (Odloži koš in se k mizi usedek

Franica  (prestrašena), Ano ? (Sede An-
drejSku nasproti.)

— 91  —

Andrej ček (kakor rreje). Varuje naj
se Grešnika !

Franica.  Grešnika ?

A n d r e j č e k. Grešnik je Jeklenu —
tvojemu očetu — nekaj strašnega povedal.
Pavel je slišal vse.

Franica.  Odkdaj sta pa oče in Grešnik
zopet prijatelja ?

A n d r e j č e k. Sta, sta, pa še kako !
Grešnik je malone za Boga v hiši. t£ije.)

Franica.  Kaj praviš ?

Andrej  ček  pridržano jezo). Za ženo
te lioče imeti, zato se pa tako sladka očetu.
(Hud.) Na noben način ne sme Pavel sveta
dobiti in če te zlepa ne dobi, te bo črnil, pa
tako, da te nihče več ne bo maral, pravi. Ta
krvoses in pasjeglavec pasji! (Ves divji.) Joj,
ko bi bil jaz še mlad, to bi mu pokazal! Strela
peklenska ! (Kje;)

F ra ni c a. (usmiljene).' Andrejček! — Kaj
pa je zaradi sestre?

Andrejšek  (domisli «e)r Saj res! Greš¬
nik je rekel Jeklenu, da je tvojo sestro si¬
noči pri vodnjaku neki imeniten mestni go-
pod poljubljal.

Franica  (kvišku). Grešnik L zn !

— 92  —

A n d r e j č e k. Laže, laže, to se lahko
reče! Ali kaj, če nič ne pomaga! On je Ano
pričakal in je videl in slišal, kako je cmo¬
kalo. Nato je šel pa k Jeklenu in mu je
rekel: »Glejte, če bi bili meni dali Ano za
ženo, ne bila bi se vam spridila, kakor se
vam je zdaj “.(Pije;)

Franica  (zase). Oj, ti grozni človek —
gorje, ee se to po vasi zve! Čast in poštenje
moje sestre in mir njenega zakona sta proč
za večne čase. (Odločno zase). Na-ka, to ne
sme biti! (Premišljuje.i

Andrej  ček. Grešnik ne bo odjenjal,
boš videla, da ne, — morala ga boš vzeti.

Franica  (zaničljivo.) Za ves svet ne!

A n d r e j č e k. Ti ga ne poznaš in ne boš
se mu mogla ubraniti. On je satan/ Ba, da,
draga moja. Ubogi Pavel mora sedaj-pač
veliko požreti. (Pije razdražen.) ifri moji veri,
ko bi ne bilo tako grdo z belo glavo iti na
vešala t—in  ko bi me ne bilo tolikanj sram,
da bi <s''svojo- osobo Bogu še sedaj sramoto
delal/kar zadavil bi ga, tega hudiča grešnega
— prav res bi ga!

Franica  (smeje). Andrejček, sram te
bodi!

Andrejček  (žalostno). Če boš tega čr¬
nega zlodeja žena, boš mučenica, kakor je
ni v nobeni pratiki/l

Franica.  Aridrejček, le priden bodi.
Kdoc* ima moč in oblast, delati oblake in
grom, — ima j tudi oblast nebo zopet razve¬
driti.- —-IVrni se k Pavletu in reci mu, da
ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam£in
le vztrajnosti naj ne izgubi že zaradi svoje
stare matere. Kar bo materi štorij dobrega,
povrne mu Bog stokrat; (HOče iti, pa se hitro
obrne.)* Pa še nekaj. (Prav gorko.) Reci mu
tudi še to — da kar bo tudi slišal o meni
govoriti — naj nič ne verjame -- če me ima
še tako rad, kakor sva se nekdaj rada imela,v
— na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolfe
zanaša, nego pa na to, kar bodoJj.udje go¬
vorili. (Andrejčka. prav.prisrčnb ža roke prijemši.)
Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na
desno?)

Andrejček  (gleda ZTiBog  te ob¬
varuj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Fra¬
nica ima pa Pavleta zares rada, — kar ustvar¬
jena sta drug za druzega; — škoda, da
ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet.) Bog
ju je ustvaril, da bi že tukaj postala srečna,
na ! — pa ravno ne! Nesrečna morata biti

— 94  —

in zakaj ? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče.
(Seže po palico, koš. pa nevoljno semtertje pre¬
metava po hrbtu.) Strela božja, ali je tak za-
teleban kmet menda več, nego Bog oče? Ne !
Oh, ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje?
Norci so to — prav pravi blazniki, — ves
svet je pa — blaznica. (Smeje se.) Da, da, pa
še prav zares!

Pesem.

i.

Kako bi vendar srečen bil lahko človeški rod,
če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod ;
skopost rodila je zavist, prijaznosti ni več,
veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč!

Nihče več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga,
res ! — Svet je grozna — že blaznica!

Za radostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse,
za resno stran življenja pa pe briga nihče se.
Juhejsa, hopsa, dideldaj, k j dr to je, tjekaj vro,
nihče ne misli pa na to, kako se zbudil bo.

Kdor zmir smejati se želi, življenja ne pozna;
res! -- Svet je grozna žet blaznica !

Vodeni par upregajo za konja pred voze,
in blisk nebeški vklepajo, da nosi jim želje!
Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo,
edino le da smrti se v o|i ne lažejo.
Komarje bi podkovali, če imeli bi podkva!
Res ! Svet je grozna —fže blaznica!

— 95  —

4 .

Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam,
pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram.
kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič ne ve,
in kamor pride, smatrajo za tepca ga ljudje.

In vendar je še dan na dan v veljavi noč duha.

Res! Svet je grozna - že blaznica!

/L:'  5 .

V sedemdeseto leto grem, ves čas sem bil pošten,
cesarju-služil sem zvesto, četudi ne učen;
pri enem kmetu delal sem, dokler sem trden bil,
prositi kruha šele zdaj na starost sem se učil.

Kdor drugim prideluje kruh, na starost strada ga!

Res! Svet je grozna že blaznica !

6 .

Domača zemlja in polje zeleni trak gora,
kako bi vas zapustil le, ker srce mi ne da!

Če prav nič nimam, kakor koš in svojo palico,
bogat ljubezni v srcu sem za domovino to!

Zasmehoval me tisti bo. kdor tega ne pozna !

Res! Svet je grozna že blaznica!

(Odide.)

ČETRTI PRIZOR.

Zvitorog. Franica.
Zvitorog tpr-išedsi skozi srednje duri.
ozira se okolo). če bi le vedel, ali se je ne¬
umni krčmar v mesto odpeljal, ali ne. (Odloži
puško in gre k durim na desno,)

96  -

Franica (pride od desne strani in se dela
kakor neumna kmečka deklica brez vse omike,
je pa vendar -jako prijazna). Dober dan, gospod
Kozorog, (prikloni se mu prav nerodno.) Dober
dan!

Z vi tor o g (zase). Lej, lej, ta ima tudi
usta in jezik; mislil sem vedno, da je mu¬
tasta, he, he, lie!

Franica  (neumno uljudno). Ali bi mo¬
rebiti kaj radi pili ?

Z v i t o r o g (zase). Per dio, corpo di Bac-
c)io, punica je zala — prav zala! (Ogleduje
jo ostro.) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice ?

Franica.  I menda — že!

Z vi tor o g. Lepa Franica, kaj ne? Jeli?

Franica.  Franica mi je ime, da! Sveta
Frančiška udova je moja patroitUT^Pogleda
ga.) I menda že!

Z v i t o r o g. Ti si prav čedna deklica

Franica  (sramežljivo vleče za vogal'pri
predpasniku in gleda v tla). I — menda že!

Z v i t o r o g (pokaže si na čelo, zase). Tu
notri ni Bog ve ravno koliko, prav res ne.
(Na glas Franici.) Kje pa je gospa sestra?

Franica.  H gospodu župniku je šla
nekoliko. M-hm.

Z v i t o r o g. In on, krčmar ?

— 97  -

Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti

se hočeta.

Z vi tor o g (osupne). Kaj? Kako? —
Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir?

Franica.  Pa še kakšen! Ona ga je
opraskala, on jo je pa nabil prav nazarenski.
M-hm!

Z v i t o r o g (zase}. Morda še celo zaradi
mene? A kaj to! Poljubček sem ji dal in to
je bilo vse. To torej še ni vzrok. In če bi
bil, — hm, kaj pa je na tem? Zakaj pa me
hodi lizat? (Franici.) Zakaj pa me tako po¬
gleduješ ?

Franica.  (Neumno v tla gledajoč.) Tega
ne smem povedati.

Z 'vuj^r o g ..(zase)- Všeč sem ji. (Prime jo
za roko?) Povej mi po pravici, Franica, ali si
že kakega moškega ljubila?

Franica  (sramežljivo vzdihne). Oh!

Z v i t o r o g (smehljaje zase) Vzdihajoče
priznanje. (Franici:} Ali ga še ljubiš?

Franica  (jjggl Mfcga).,.. O ne, preneumen
mi je bil!

Z vi tor o g (zase). No, ta je moral biti
pa že prav pošteno neumen. (Franici). Ali je
bil kaj lep ?

7

98  —

Franica. O pač! pol sramežljivo).
Ali, gospod, vi ste še lepši, pogleda vg«t)
M-hm !

Zvitorog  (spusti smehljajoč se njeno roko).
Originalno dekle! Kako se mi laska! Le po¬
trpi, punčika, jaz pa ne bom preneumen.

F r a n i c a Iboječe). Ali sem vas morda
razžalila ?

Zvitorog  (prime jo za roke). Bog ob¬
varuj, saj te ljubim! Umrl bi zate:

Franica  (pogleda ga) Ali je to res?

Zvitorog.  O prav res. (Zase). Kako me
gleda ! (Na glas). Franica, ti moraš z menoj !

F ran ica. Kam pa ?

Zvitorog.  V mesto, k meni na dom.

Franica.  Ali, vi ste tako imeniten go¬
spod, jaz-jaz pa —

Zvitorog.  Ti si pa jako ljubezniva
deklica! Franica, ali hočeš z menoj?

Franica.  O pač, šla bi že.

Zvitorog.  Kako pa moreš odtod proč V

Franica.  Ušla bom, saj mi tako ni všeč.

Zvitorog  (silno- vesel zase). To vam bo
komedija! Strašno mora biti zaljubljena.
(Ogleduje jo.) In kako si lepa, rudeča, zdrava,
kakor breskev.

Franica.  I — menda že!

- 99  -

Zvitorog. Tu je moja roka, da prideš,
'j za zastavo poljubček. (Hoče jo poljttMtif}

Franica  (jztrga--sew»). Na, na, poljubčka
| ne dobite poprej, kakor šele, kadar bom ve¬
dela, če me imate res radi ali ne.

Zvitorog -boljjej.  Kako naj ti

torej dokažem ? Prisegam ti!

Franica.  Jaz imam rajši kaj pisanega,
kakor pa kaj priseženega. Zapišite mi torej
I na kak listek, da me ljubite.

Zvitorog.  Čemu ?

Franica.  Tako rada bi imela kako vaše
pismo.

Zvitorog  -(zaift). Dekle je lepo, ali
neusmiljeno zabito!

Franica.  Oh, prosim, prosim!

Zvitorog.  No, če ti bo to v nebesa
pomagalo, v božjem imenu, (fcame- vratnico
in piše s svinčnikom. Piše in bere obenem*) Ljuba
Franica! Jaz te neizmerno ljubim.

Franica.  O moj Bog, kako je to, lepo!
Prosim, gospod, zapišite še, da le samo mene
ljubite!

Zlatorog.  To se že tako razume!

Franica.  Prav lepo vas prosim !

Zvitorog.  No, naj bo! fBe-re j Jaz te
neizmerno ljubim (piše in bere), le edino tebe!

— 100  -

Franica. O hvala, hvala. vi-

»tnift:)

Z v i t o r o g. No, ali si sedaj srečna ?

Franica.  I — menda že! {Skrivaj Zw-
toregu.) Saj bi ne bila nič zahtevala, pa sem
si mislila, da imate radi le mojo sestro.

Zvito  rog  .{v. zadregi). Kaj pa še ?!

Franica.  No, Ana, ta je vam tiča, kako
vam laže! Baha se namreč, da bi se gospod
iz ljubezni do nje celo usmrtili!

Z v i t o r o g 'jrffžzaTjen), Neumna goska !

Franica  (jako vesela). O prav lepo vas
prosim, milostni gospod, zapišite mi še ne¬
umno gošk-o k drugemu

Zvitorog. O ne!

Franica  (dobrikavo). Če vas pa prav
lepo prosim ! Če me imate res kaj radi!

Zvitorog  ('zasei: Lej, lej, kako ljubez¬
niva ti zna biti. (Franici*) Ali dobim potem
polj ubček ?

Franica.  neumno). I

menda že!

Zvitorog.  Naj bo torej! (feame-ji.vi-
Bitajeet-be-re). Jaz te neizmerno ljubim, le
edino tebe, (piše in bere), kajti tvoja sestra
je neumna goska ! (Di,ji vizitnicoj No, sedaj
pa poljubček! {Hoče jo-poljubiti)

- 101

Franica (umakne mu se). Takoj, takoj!
(Zbeži-'-nazaj in kliče.) Ana!  Ana!

Z vi tor o g (prestraši se). Franica, kaj pa
misliš ?

Franica.  Saj se moram vender poha¬
bi bati z vašim pismom ! Ana!

11  Zvitorog  (hitro za nje). Ali si neumna ? !

PETI PRIZOR.

Ana.  Prejšnja.

A n a (z. desne-Mrtrani). Kaj pa hočeš ? (V
zadregi.) Gospod Zvitorog ! ?

Franica  ■•■vfžttnič<5jk*Na, to^le beri!

Zvitorog\  hlasta po vizitinbir. Sama be¬
darija i

Franica  (zadržuje ga)>

Zvitorog.  Ne, ne, nikari ne berite!

Ana (bere, prestraši se in zre- osramočeno v
tla). Prav mi je, to kazen sem zaslužila.

Zvitorog.  Franica, ti, — ti, — ti si
pa že od sile neumna!

Franica.  No veste kaj, ne brenčim rav¬
no še ne ! Še celo svoji sestri sem zopet k
pameti pripomogla. (Vzame Ani vizitnico iz rok.)

Zvitorog.  Kaj, kako, ti si mi zavratno
nastavila limanice ?

— 102  -


Franica  (-Zasramljivo). I — menda že! I
tZbeži na levo).

Zvitorog  (čaka. da .je vse mirno, potem '
pa,-govori glasno in določno). Hudobna deklina ! j
To mi boš pa še obžalovala. Eh bien ! Eh |
Ul en ! (Tako nljudno -A-ni.) Krasna gospa, opro¬
stite, saj ni bilo drugega, nego šala, gola >
šala.

Ana.  Gospod Zvitorog, jaz sem si svojo
kazen zaslužila in jo tudi rada sprejemam.

Vi ste pa kljub svoji elegantni opravi ven¬
darle bolj surovi, nego najsurovejši črednik !

Zvitorog  (prestrašeno). Črednik, črednik,
črednik!

ŠESTI PRIZOR.

Domen.  Prejšnja.

Zvitorog.  To ]e preveč! Nikdar več
me ne bo v vašo gostilnico.

Ana. To mi bo le na čast!

Zvitorog  Razžaljen). Eh bien ! Eh bien !
(Vzame puško in zagleda Domna.i) O, vi tukaj,
gospod krčmar! Obžalujem, da me je rav¬
nokar vaša gospa razžalila. Da, prav hudo v
razžalila in bom odslej nadalje zahajal s
svojimi prijatelji k vašemu sosedu, k »zla¬
temu volu«.

— 103  —

Domen (ki je bil takoj ob začetku prizora
mej vratmi na desni: stopi naprej in pravi Zvito-
_rogu). Prav hvaležen Vam bom, če ostanete
mož beseda! Taka govedina spada le med

vole!

Z v i t o r o g. Kako, kako ? (Razžaljen.} Eh
' bien! Eh bien! Eh bien ! (Po sredi venkaj).

Domen  (prav srčno). Ana, krivo sem te
sodil; oprosti mi!

Ana (prisrčno). Moj ljubi, moj dobri, moj
pošteni mož! (Prime ga za roko.) Jaz te mo¬
ram prositi oproščenja.

Domen  (ginjen). O moj Bog, kako sem
srečen !

Ana.  V oči mi poglej! Kakor mi ondi
vidiš punčico v, očesu, tako gotovo te nočem
nikdar več žaliti.

Domen  (srčno)-. Moja ljuba ženka!

SEDMI PRIZOR.

Jeklen. Ana. Domen.

Jeklen  (v nedeljski opravi s palico v roki,
pride skozi srednja vrata).

Ana (veselo). Oče! (Hiti mu naproti:)
Domen  (gre mu naproti). Pozdravljeni

oče!

— 104  -

Ana.  No, to je lepo, da ste prišli. (.Vssame
mu,klobuk 1  in palico).

Jeklen  Resnobno). Zdrav, Domen L ..{Po-
zdravi ga.)

Ana .(&kazL,dtiri na »desni). Franica, Fra¬
nica, oče so tukaj! (Odide po, Bredi.)

Domen  (Jtkieuni. Prav veseli me! Se¬
dite, oče! No, kako se vam pa kaj godi ?

Jeklen  (sarkastično). Kako se mi godi?
Moja lepa preteklost je pokopana, sedanjost
za smrt bolna in bodočnost pa neozdravna.
Sedaj si pa sam misli, kako se mi godi.
(Smeje se sarkastično.)

Domen.  No, no, — ne bo take sile.
(Smeje se.)

OSMI PRIZOR.

Franica. Ana. Domen. Jeklen.

Jeklen  (Domnu,,,,britko). Če je le res!
(Ostro Franici, ne da bi jo pogledal.) Pojdi po
svojem delu!

Franica  (počasi in žalostna odide na desno).
Domen  (proseče). Oče, oče, ne bodite mi
tako trdi!

Jeklen.  Le pusti me; še predober sem
bil svojim otrokom. (Sede,)

— 105  -

Ana (prinese vina). Kako pa, oče, da ste
danes semkaj prišli ? (Nalije mi.)'

Jeklen  (ne tla'bi jo pogleda]). Boš takoj
izvedela.

Domen  (A»i). Slabe volje so.

Jeklen  (Dommr). Ljubi moj prijatelj, ti
še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko
primeri.

Domen.  I kaj pa je vendar bilo?

Jeklen.  Saj veš, da sem Gorjancu Ru-
stana prodal.

Domen.  Da, da, o božiču, ko Sva bila
pri vas.

Jeklen.  Ker je bil Rustan še mlad in
tako lepo pegast, varoval sem ga. Upregal
sem ga le v lahke vozove in pa v nedeljo
smo se v cerkev vozili ž njim. Več ga pa
nisem izkušal. Gorjancu je bil žrebec tako
všeč, da mi ga je preplačal. Kaj je bilo torej
storiti? Prodal sem mu ga. Ker je Rustan
pri meni dobro vozil, mislil sem si, da bode
tudi ondi dobro vozil, in bil sem mu porok
za vse napake.

Domen.  No, in ali ima katere?

Jeklen  fbritkoV Ima jih ima! Uporna
je postala mrha!

Ana.  Lepi Rustan?

— 106  —


Domen. Hm — kaj hočete storiti!

Jeklen. Kaj? — V časti so mi lasje
osiveli, — zaradi Rustana si časti ne dam
oblatiti.

Domen.  To je pa jako kočljiva stvar!

Jeklen.  Kadar gre za čast, ne sme nam
biti nič kočljivo. Sem že Pavleta z novci '
tjakaj poslal, da ga mi pripelje domu Vpre¬
gal ga bom in na polju ga že ozdravimo.

Če se mu je pri Gorjancu godilo predobro,
vpregel ga bom pa jaz že s takkn tovarišem,
da si bo premislil zaostajati. — (Molk. Pogleda
na Ano. potem -pa "na tla.)-In ker sem pa že
ravno tukaj, da ne pojdem prazen domov,
naj se pa še tvoja žena napravi, — pojde z
menoj, — vzamem jo za nekaj časa domu.

Ana.  1 Mene?

Domen.  J Mojo ženo?

J eklen  (ustane). Če mi je že zaradi ne¬
umnega konja tolikanj na svoji časti, mislita
si lahko, da mi bo zaradi svojega otroka
še več.

Domen.  I kaj pa imate, oče ?

Jeklen.  Obljubil sem ti — svojo Ano *
— in dejal, da ti bo zvesta  in pridna žena.

Jaz sem se ti zlagal!

A na  (prestrašena)i Za Boga svetega!

— 107  -

Domen. Oče, kam pa mislite ? !

Jeklen  Tvoja žena je sinoči pri vod¬
njaku poljubljala gospoda Zvitoroga.

Domen.  Oče, tega vam ne verjamem.
(IVgfeda To ni resi;

Jeklen  (Donmub r Ti se nikari ne vtikaj !
Ti nič ne veš! Mož je vedno zadnji, ki izve,
— kadar mu je žena nezvesta. (Ani.) Ali si
ga res poljubila? Da ali ne! Ali nič ne od¬
govarjaš ?

Ana (molči v zadregi).

Domen  (Ani). Ana ! reci, da ne! Saj ni res!

Jeklen.  Ti si tilia, — odgovor je torej
jasen. Vzemi svojo obleko, — ti greš z menoj!

Ana (ki je stala obupno, kakor kip, mirno,
dvigne roke in prosi). Oh. oče, le te sramote ne !

Jeklen  Kaj pa si jo nakopavaš sama
na glavo ? Ti greš zj menoj!

Domen.  Jaz no dovoljujem!

DEVETI PRIZOR.

F r a n i p a. Prej šnj i.

Franica  (se prjkaže na vratih in posluša).

Jeklen  (Domnr|. Ali tako, ali pa tako!
Ali ubogaš, kar jazi ukazujem, ali pa se nič
več ne poznamo!

— 108  —

Domen. Ana! Govori vendar, — povej
jim no, da si ravno danes Zvitoroga sama
iz hiše zapodila! Reci jim, da si nedolžna !

Jeklen  -(pomenljive). če bi bila res ne¬
dolžna, lahko bi se izkazala!'(Prijazno Domna.)

Glej, Domen, ti imaš gostilnico in moraš
vsakemu dovoliti, kdor želi v tvojo hišo. Pri
meni tega ni. K meni gospodje lovci ne pri¬
hajajo. Vrhu tega pa pred vhodom visi lepo
število cepcev, s katerimi se sicer ne strelja
na daleč, pač pa se na blizu gotovo zadene
ž njimi. Vidiš, da imam moč in oblast sit¬
nega Zvitoroga iznebiti se.ŠIn če je tvoja
žena sama preslaba, da bi si uspešno čuvala
svojo čast, pomagal ji bom še jaz. Morda,
da jo kaj okrepčam. Kadar se mi to posreči,
privedem ti jo zopet. (Ani.) Voz je naprežen,
nikari me ne mudi!

Ana (hoče" iti).

Domen  (prime Ano za roko in jo zadržuje ;
rcsnobno-Jeklena)* Ne, žene pa ne pustim stran.

Jaz sem njen mož in le moja je odločilna
beseda.

Jeklen  4jake - resen.). Res je tako! Ne •
ugovarjam! — Toliko ti pa pravim, če ti je
moja skrb za vajino čast odveč in če ti ta
mala sramota še ni odprla oči, — doživiš

— 109  —

kmalu še večjo. (Silao-razžaljen.) Jaz — jaz
vaju nič več ne poznam, — ne tebe in ne
svoje hčere. (Ha£e.. oditi po sredi.)

Franica  ipiepFeže. ~rmi -pot in mtt-ponndi
vi žitnico). Oče, stojte!

Ana (vizitiiieo« ug-ledavši, ustraši se). Fra¬
nica, kaj si storila ? Kaj hočeš s tem ?

Jeklen  (bara, prestraši., se): Franica, ti si
torej tako spridena ?

Ana (hiti.k.jxjemu). Oče,, ne verujte ji!
Franica je nedolžna!

Jeklen.  (Ne da bi na to kaj dal, Franici.)
Ti si tako malopridna!?

Ana.  Saj ni res, — Franica se hoče za
mojo čast žrtvovati.

Jeklen  (veselo prime .Ano za roko in stopi
ž njo nekoliko naprej. Opravičuje se.) Grešnik se
je torej zmotil. Krivico sem ti storil, — ne
zameri!

Ana.  Ne, oče - jaz sem kriva.

Jeklen  (malone razžaljen)."-Molči, — kaj
br govorila! (Gre k Franici in ji jako strogo
reč«-;) Franica! Na hvalo ti je, da imaš še
toliko časti in da sramote ne pustiš na svoji
sestri. Sicer bi te zapodil!

Ana (proseče). Oče, oče!

— 110  —

Jeklen  (Ani)'; Ana, le miruj  !-4EmniciA
S teboj pa še enkrat poskusim, če se boš
dala privesti na pravo pot. Kaj bom ukrenil,
tega sedaj še ne vem!

Ana  (friMe- gar »»'• roko in poklekne- pred
njimi. Oče, bodite usmiljeni, Franica je ne-,
dolžna.

Jeklen,(na  vizitnico kažoč). Kaj?—  Tule
je njena nedolžnost črna na belem in ti ni¬
kakor nimaš pravice, jemati krivde svoje
sestre nase, ker ji sicer žrtvuješ čast svo¬
jega moža. (-Jtoče oditi po sredit)

Ana (vstane,, zgrabi se z obema rokama za
glavo). Oče mi ne verjamejo, — sestra mora
po krivem trpeti, — oh, kako hudo se mi
vendar utepa!

DESETI PRIZOR.

Pavel. Jeklen. Domen. Franica.

Pavel  srede). Oče! Rustana sein pri¬
gnal !

Jeklen.  Je že prav! Pavle, ali znaš
brati ?

. Pavel.  Pač, češnje prav dobro, — s čr¬
kami v knjigi mi gre pa nekoliko bolj trdo

- 111  -

Jeklen. Na — beri !f (Da mu ■mitnico.
Zbadljivo.) -Ti! — Ti si mi spridil Franico!

Pavel.  (JSjid*) Kaj, — spridil? (S-srčnim
prepričanjem.) Pod milini (  Bogom ga nimate
boljšega kmetskega dekleta, nego je vaša,
Franica! (Ozira se bojevito-okrog,) Gorje mu,
kdor bi rekel, da to ni res !'

Jeklen.  No, no, le beri, beri!

Pavel  izaničljivo', E kaj te čačke, ki jih
ni Franica pisala! To vam je kdo drug na¬
čečkal !

Jeklen.  In poljubljala je tega čečkana
pri studencu.

Pavel.  To vam je morda rekel Grešnik!

Jeklen.  Ona sama priznava.

Pavel  Ona že ve, zakaj da kaj takega
priznava.

Jeklen.  Ti torej ne veruješ?

Pavel.  Nikdar! In nikdar ne! Pojdite,
pojdite s takimi čenčami! Če Franica meni,
ki me ima že dve leti iz vse duše in vsega
srca rada in ki mora trpeti in težave prena¬
šati zaradi mene, do sedaj še ni dala nobe¬
nega poljubčka, — pa mislite, da bo ona
takele mestne postopače poljubljala!? In če
bi mi ona prisegla, da je res, če bi jo sam
videl, pa še ne verjamem. (Raztrga mitnico

- 112  -

in jo vrže na tla. Z-veMfeim ognjasf.) Kdor je v
tako izredno.,srce, kakor ga ima Franica, po-
gledal tako  globoko, kakor- šem to st oril jaz,,
ta mora imeti tudi izredno zaupanje, — in
jaz ga J m a m !

Franica  .(sklene roke, in veselja tresoč se,
pogleda Pavk-ku. O Pavle !

J e k len (-zasej. Ljubezen.je bila še. svoj

živ dan slepa: (Pavleta.) Pavle! Franico ho¬
čem domu vzeti, če me ti oprostiš obljube,
ki sem ti jo storil prelomiti je ne maram!
Ali hočeš prostovoljno od nas ?

Pavel.  Oče, Franici na ljubo, kadar lio-

službe,

beračit,

D o m e ni Pavle, ali hočeš-priti k nam?

Pavel.  Pa še kako rad, — še danes, če
hočete.

Domen.  Daj roko! ©4 .mu..svoje). In
mater tudi lahko pripelješ s seboj.

Jeklen.  Prav priden in dober hlapec
je, ali za našo hišo je bil velika nesreča
■ .Ut-ide- int -desno v)''

Franica.  O Pavle, kako sem ti hvaležna !

D o m e n (odide z Jeklenom).

- 113  -

Pavel  (gorko). Ljubezen ima le eno samo
solnce in to je zaupanje.

Franica.  Da boš vedel, komu da za¬
upaš, rečem ti, četudi naju loči usoda — le
tvoja sem vendar! Le zaupaj mi tako zve¬
sto, kakor te imam jaz rada!

Pavel  (navdušen vzklikne). .Franica!

Franica  (razpne roki). O ti moj Pavle!
(Objameta sei)

(Godci godejo refren Andrejčkove pesni.)

Zastor hitro pade.

8

Četrto dejanje.

Prizorišče kakor v prvem dejanju. le klopi ni in
pa nadstrešja, pod katerim je Franica počivala v
prvem dejanju.-Ko se dvigne zastor, je na odru
polumrak, ki se pa umika vedno večji temi, tako
da je skoraj popolnoma noč, ko nastopi Andrejček.

PRVI PRIZOR.

Jeklen. Grešnik.

Jeklen  (pride z Grešnikom). Pustiva po¬
govor. Lahko noč!

Grešnik.  In vendar mora Franica biti
moja, ta dan bom še doživel!

Jeklen,  če nimaš boljše bodočnosti,
godilo se ti bo slabo. Franica te noče, siliti
je pa ne morem.

Grešnik  (zvito). Če vam le ne bo žal.

- 115  -

Jeklen. Kaj bi mi bilo žal V Pavle je
pri zetu in mi ne sme v hišo, in Franica je
tega pol leta, kar je zppet doma, prav pridna.

Grešnik  (hudobno). I, kaj Pavle! Tega
. se vam pač ni bati. Ali kaj pa gospod Zvi-
torog? Vselej, kadar pride na lov, se plazi
ponoči okoli vašega (Joma. (Sarkastično-) Ali
poznate srno, ki jo išče Zvitorog? A?

Jeklen.  Lahko npč, Grešnik! Imam že
zadosti tvojih povesti, jsaj merijo vse na eno
in tisto. O mojih otrpkih veš le vse naj¬
slabše, dobrega pa nilf toliko ne, kar je za
nohtom črnega.

Grešnik  (-razžaljen-). Tako? Ali sem jim
morda kdaj še krivico! delal ? Ali ni res Fra¬
nica Pavletu dala prstana ? In — kaj pa po¬
tem — poljubček prij vodnjaku? A? Kaj
pravite. (Ponosno;) če ! jaz kaj rečem, mora
biti res. In prav tal|o se vam bo tudi z
Zvitorogom dokazalo.

Jeklen  (bridko), če si me le zaradi tega
spremil, da mi iznova feumničiš Franico, re¬
čem ti, da bi bil rajši hodil sam. Opravil si
že. (Hoče v hišo.)

Grešnik  (Za njim); Oče Jeklen, še eno
besedo! Jutri mi je plačati davek, — denarja
ni - in ga nikakor ne j morem spraviti sku-

8 *

116  —

paj. Ali bi mi hoteli posoditi 50 goldinarjev?

Jeklen.  To bi bil neumen.

Grešnik.  Oh, le še sedaj mi pomagajte!

Jeklen.  Sosed, ;  pomisli vendar, da sem
ti že tako več posodil, nego je vsa tvoja be¬
račija vredna. Kam pa misliš?

Grešnik.  No pa vsaj 20 goldinarjev;
te pa v resnici moram imet', če ne, me za¬
rubijo jutri.

Jeklen.  Tako daleč se pride, če jo kmet
povsod, kjer bi ga ne bilo treba, — le pri
kmetiji ne. Po kaj pa ti je treba z gospodo
hoditi na lov — biti velikega gospoda dim,
— v žepu pa nositi kačo? Kdor hoče biti
gospod, mora imeti kaj pod palcem. Ali si
razumel ? Jaz ne dam ničesar več ! (Odide v ,
hišo:-)

Grešnik  (sam gleda za njim), če mi no¬
češ pomagati, pa šej nauke zase obdrži, -
skopuh sivi! No, le počakaj! Boš že še pla¬
čeval! Jaz bom tvojč plesnive križavce že
še zmešal, da se bbdo med svet kataljali,
kakor otroci po travhiku. (HoCe oditi.)

Oder se temni.

— 117  -

DRUGI PRIZOR.

Grešnik. Matija.

Matija (-okoli vodnjaka se ozirajoč, napol
glasno . Grešnikov oče!

Grešnik  (napol glasno). Kdo pa kliče?

Matija.  Jaz — Matija. (Eokaže se.)

Grešnik  (veselo). A ti si! (Skrivaje.) No
— kako je? Ali si dobil gospoda Zvitoroga?

Matija.  Seveda sem ga, — tu je njegov
klobuk. (Da Grešniku eleganten lovski klobuk s
srnjakovo dlako)

Grešnik  (vzame klobuk). Pri moji veri!
Ti si mož! Kako fin klobuk!

Matija.  Gospod Zvitorog vam sporoča,
da jo Franici le dobro zagodite. Rekel je,
da je silno hud nanjo. Pa en goldinar mi je
dal. Da!

Grešnik.  Jaz ti bom pa novo obleko
napravil, če se mi vse posreči. — To ti pa
pravim: Gorje ti, če komu le besedico zineš!

Matija.  To bi bil neumen !f

Grešnik.  In če te prav zasačijo, moraš
molčati kot grob, sicer se ti bo šlabo godilo.
Jaz bi ti moral kar vrat zaviti.

Matija.  O, jaz že ne bom nič povedal.
Ne besede ne. V zaporu sem sejjako dobro

jr  ,

J  — 11R —

nauči), kako ji> treba lagati in tajiti. O, to
pa to!

Grešnik.  Hajdi torej! (Odideta za hišo;)

Matija.  Kdor nič ne pove in nič ne
prizna, pokoriti se mu ni treba za nič. Ha,
ha! (Z Grešnikom zadaj proč.)

TRETJI PRIZOR.

Noč.

A n d r e j 6 e k.

Andrej  ček  (pride počasi od vodnjaka
semkaj in to od zadnje strani. Ozira se). Ta
veter — ta veter — ta veter mi ni prav nič
všeč. Drugo vreme bo! Pa še prav res. (Hud.)
Sam ne vem, kako je to, da vselej, kadar
imam pri Grešniku svoj dan, vselej kaj pride.
Alije prav salamensko mrzlo, ali se pa bliska.
(Proti nebu ozirajoč se, dobrovoljno.) O ti nebeški
oče! Prav nič več ne misliš na svojega An¬
drejčiča? Ha, ha! (Smeje se iir -stopi bolj na¬
prej«) Kadar je huda ura, tedaj nisem rad
sam v gozdu, — jaz že ne — tedaj sem naj¬
rajši med znanci. Tole hišo pa poznam, —
pse poznam — in hleva poznam - (Smeje se.)
Lej ga no, — kako bi jih le ne poznal, teh
starih svojih znancev, če sem štirideset let

— 119  —

služil mej njimi! (Pokaže na Fraiiičino okno.)
Tu gori le pa spava moja Franica. (Samoza¬
vestno) Če bi mi kaj bilo, — kar poklicati
mi je treba — in takoj bi mi pomagala! —
Le spančkaj, Franica moja, saj grem jaz
tudi spat. Lahko noč! (Gre h hlevnim durim,
kjer odloži palico in košek.) Tukajle se bom
položil. (Koš nasloni pred lilevni pragi) Koš je
moja blazina. (Vzame staro suknjo izAtoša in
jo- razgrne pred pragom.) Zimska suknja je
moja pernica. (Vzame jopič iz koša.) Tale jopič

— letenski je — bode mi pa za odejo. (Leže

— glavo položi na koš, z jopičem se pa pokrije.
Govori, kakor bi se Bog vč kako dobro počutil.)
A! — kako se prilegal — Sedaj naj se bliska
kolikor hoče, — samo da sem pod streho,
pa sem dober! O ti moj Bog, kako bi bil
marsikak revež vesel, če bi imel takole pri¬
bežališče. - Ko sem čredo pasel, sem spal
v sobi. Na to me je pa začela moč zapuščati
in zopet sem moral v hlev, — iz hleva na
steljo, — iz stelje pa celo v gozd, ha, ha!
(Smeje-se) Poleti, kadar je gorko — o tedaj
je v gozdu jako lepo. (Dremlje.) O tudi lepo!

— Tudi lepo. O, tudi — lepo. (Poje na pol
glasno.) Ves svet je grozna blaznica! ($>pii)

— 120  —

ČETRTI PRIZOR.

Veter.

G&e  š n I k.  M a t i j a.  A n d r e j č ek.
Grešnik.  Ondile je Franičino okno. (Po¬
kaže*) Tukaj postavi lestvo!

Matija  (prinese lestvo in jo nasloni k oknu)
Grešnik.  Tako, sedaj pa le brž gori!
Tu imaš klobuk. (Da mu ga.)

M a ti j a (vzame klobuk in leze gori).
Andrejček  (poje prav po tihem speč)
Blaznica!

Grešnik  (astraši se). Tiho! Kaj je to?

(Posluša.)

Matija.  O nič ni, nič. Veter tuli, kakor
volk!

Grešnik.  Okno odpri in vrzi klobuk
v sobo!

Matija  (poskuša na okno). Okno je od
znotraj zaprto.

Grešnik.  Strela! (Pomišlja.) Nič ne de,
— le pritisni!

Matija  (pritisne). Je že odprto.
Grešnik.  Vrzi klobuk noter!

Matija  (ga vrže). Je že notri.

Grešnik.  Sedaj pa le brž doli in teci,
kar moreš!

— 121  —

Matija (zopet na tleh). Dobro se je iz¬
vršilo. (Izgine- zadaj skozi leso.)

Grešnik  (gre k vežnim vratom, potrka in
pekli Se). Jeklen! Jeklen j. iZbeži tudi skozi leso.)
M Andrej  če  k (,v polšpanju. skloni se). Zdi
ise mi, da sem slišal Grešnika. (Gleda okoli
sobe.-V O ne, sanjalo se mi je. (Hud.) Strela,
da se mi je moralo o Grešniku sanjati!
Povsod se ga ogibljem, cigan pa lazi še v
sanjah za menoj. (Leže zopet.) Cigan tak
ciga — nast. (SpečO Ciganski cigan!

PETI PRIZOR.

Vihar.

Franica. Jeklen. And rejce k.

Franica  (pokaže se v beli nočni obleki ob
oknu). Kaj pa je bilo? (Pogleda--vebk-ajH Moj
Bog, kako divja vihar !

J e k 1 e n (pride iz v-eže). Kdo pa je butal
ob duri ?

Franica.  Ali ste vi, oče?

Jeklen  (pogledagori). Kaj pa, ti še čuješ,
Franica ?

Franica.  O nič. Veter mi je okno od¬
prl. Lahko noč! (Zapre okno.)

— 122  —

Jeklen i*am, okoli po-di-ht. vrne se). Zdelo
se mi je, kakor da bi bil kdo po vratih tol¬
kel in me klical. (šErfii ob .lestvo.) I, kaj pa je
to? Lestva ? Kako pa je lestva semkaj
prišla ?

ŠESTI PRIZOR.

Jeklen. Grešnik. A n d r e j č e k.

Grešnik  f-pri.de od zatišja, tajaestiu'). Je¬
klen ! Jeklen ! Sem ga že ujel.

Jeklen.  Koga ? Kaj ?

Grešnik.  No, mestnega postopača..(tej-
n«st»») Zvitoroga.

Jeklen  (ustraši sej.- Zvitoroga? Kje?

'Grešnik.  Ko ste mi mojo prošnjo od¬
bili, šel sem tjakajle k vodnjaku, na kateri
sem se naslonil in premišljeval, kako bi si
pomagal. Pri tem sem pa tudi zaspal. Kar
slišim ropot, kakor da bi kdo kako lestvo
pristavljal, in koj na to čul sem šepetanje.
Poslušam — poslušam — vlečem na ušesa
in spoznal sem glas Franičin in Zvitorogov.

Jeklen  (kakor-od-atrele-zadet.) Glas moje
— Franice ?

Grešnik.  Prigovarjala mu je, da-naj
lestvo odstrani. Oče bi jo lahko opazili. On

— 123  —

je pa le moledoval in stokal: »Oh, samo na
jedno besedo — le na jeden poljubček S
No, — končno se je Franica udala in je okno
odprla.

Jeklen  (preet*aše««t: Grešnik, ti me hočeš
proti mojemu otroku nahujskati! — To ni
res!

Andrej  ček  (zbudi sc-in polagoma dvigne).

Grešnik  (razžaljen). Kaj ni res! Torej
je lestvica ondile tudi laž in pa Zvitorogov
klobuk. — No, saj meni je vse eno. — Naj
bo, kakor hoče.

Jeklen. Kaj?  — Kje je Zvitorogov
klobuk ?

Grešnik.  Ne besedice vam več ne po¬
vem ! Lahko noč!

A n d r e j č e k (na pol . glasno, za-sej. Glej
ga no, saj je vendarle res Grešnik; torej se
mi vendar ni samo sanjalo.

Jeklen  (gre za Grešnikom), PaKUsatek
dobb jutri;  kaj pa je s klobukom?

"An d r e j č e k. Klobuk zdela vata. (Posluša.)

Grešnik  (potegne .Jeklena izpod Franiči-
nega okna popolnoma v ospredje. Prav skrivnostno
in večkrat se na okno ozirajoč, -kakor lii se bal.
da bi ga kdo zmotil). Kaj li je! — Hm, ko je
Zvitorog gori lezel, — planem k lestvi in

— 124  —

prav tisti čas, ko je on glavo skozi okno
pomolil, zakričim »Stoj!« ter ga potegnem z
lestvice doli.

Andrej  ček. Strela naj me poči, če le
besedico razumem!

Jeklen.  O moj Bog, moj Bog, to mo¬
ram doživeti.

Grelnik.  On jo je pobrisal, kakor bi
bil smodil za njim. Tekel sem za njim, toda,
moj Bog, kako mi je bilo mogoče v taki
temi ujeti ga!

Jeklen.  In kaj pa je s klobukom?

An dr e j ček. Aha! — Jeklenu so klo¬
buk ukradli. He, he !

Grešnik.  Tisti hip, ko sem ga zgrabil,
mu odleti klobuk in pade v Franičino sobo ;
on jo je pa gologlav pobrisal.

Jeklen.  Če najdem klobuk —• potem
— potem —!

Grešnik.  Če ga Franica med tem že ni
skrila, — mora še biti zgoraj. In če je klo¬
buk še gori, — ali mi daste potem Franico ?

Andrejček  (čudi se in vstane). Ka-a-a-j ?

Jeklen.  O tem bova govorila jutri.

Grešnik.  Lahko noč. (Odide.)

Po malem se bliska.

— 125  —

A n d r e j 6 e k Ali sem začaran ? — Kaj
pa slišim?

Jeklen  (pjroti Franifiinemu oknu zasramuje).
Veter ti je okno odprl? Vihar menda! Kaj
pak! (Grozeč.) Najprvo se oglasi vihar, po¬
tem pride pa šele huda nra. (Odide v hišo,)

Andrej ček.  Grešnik je šepetal, kakor
pri spovedi, Jeklen kolne, tu-le pa ni vse v
redu. Naka, ni pa ni! In kako Jeklen ropota
po hiši! Kakor bi bil obseden !

Po malem blisk, — v daljavi grom

Andrej  ček  (stopi naprej'). Jej, jej, če bi
bil le bolje slišal. Zaradi klobuka vendar ne
bo ponoči toliko šundra! (Posluša.) In kako
razbija! Ali je znorel?

SEDMI PRIZOR.

Andrejček. Jeklen. Neža.

Jeklen  (vrže zveženj obleke skozi duri). Tu
imaš svoje cunje in venkaj iz moje hiše.
(Odide v hišo. )

Neža  ,,(t>ride iz hiše, opoteka se na sredo .
odra, kjer se obrne in gre zopet moti hiši :  Pod¬
pre roke ob boke in upije jezna,). Ti živina, ti!
(Jezna zase.) Ali je živ človek že kaj takega
doživel? Iz spanja pride ta kmet mene budit!

- 1-26  —

A n dre j ček (spoznavši N.eže^ I kaj pa je
s teboj, Neža?

Neža.  I kaj le bo! Praznično obleko sem
si bila pospravila, potem sem pa mislila iti
spat. Med potom sem pa na stopnicah za¬
spala. Misli si, kar pride ta prevzetni kmet,
pa me zbudi in spodi od doma. Culico mi je
pa venkaj vrgel skozi vrata.

Andrej  ček  (dvigne culico in jo da Neži).
I zakaj pa ?

Neža  (vzame culico!. Vprašaj ga! Kaj jaz
vem? Kmet nori! Pravi, da je moj Pavel
njegovo Franico zmotil, da zdaj ni nič vredna.
O ti moj Bog, vprašam te vendar, čegava
pa je škoda, nego Pavletova, če ni njegova
za nič ? Kaj pa je treba zaradi tega mene iz
spanja buditi. Nesnaga ti!

Andrej ček.  In pa proč ti je rekel?

Neža.  Spodil meje! Skoraj bi se bil celo
spozabil nad menoj. Toda jaz si v tem oziru
ne dam prav nič reči, kajti spanje imam od
Boga, in pri tem tak zarobljen kmet nima
prav nobene besede.

Andrejček.  Kaj pa je vendar vzrok?

Neža.  L kaj le bo-? Klobuk nekega mest¬
nega postopača in pa vse, kar je na njem
nosil, so našli menda včeraj ali predvčera-

— 127  —

njim ali Bog ve, kdaj je že bilo, v Franičini
postelji ali kje že. Saj nisem dobro slišala;
bila sem preveč zaspana.

And rej ček. Nikdar naj nebes ne gle¬
dam, če tukaj ni Grešnikova malopridnost
vmes ! (Pobere svojo- kramo* v-koš. )

•Bliska, se.. Grom.

Andrej  če  k (oprtal je medtem že koš).
Noter moram, Jeklena moram opozoriti!

OSMI PRIZOR.

A n d r e j e e k. Franica. Jeklen.

JPT a n i c a (napol' oUIeSena', ’ rudeči robec, ka¬
terega ji je Ana podarila v drugem dejanju, okoli
Vrata, pride iz hišel Ne, tega pa že ne! {(Pri¬
vezuje,, _sl , pred.Baaai.kl

Jeklen.  Potem pa v moji hiši nikar
nič več ne išči, pa tudi k sestri mi ne hodi!

Franica  .(-fiefcoliko prizadetak Tjakaj tako
ne grem. (Pene .črno ruto ,na x giav#$

Jeklen.  Ana te ne sme nikakor pod
streho sprejeti, kajti zanikrna si in nisi
vredna, da bi še, stanovala med poštenimi
ljudmi.

— 128  —

Andrej  ček  (približa se Jeklena), Jeklen!
Jeklen, jaz vam bom nekaj povedal.

Jeklen  (iznova. razsrjeni. Kaj pa se ti po¬
noči okolo nas potikaš? Strani se spravi!

Andrejček.  Oče, nikari se ne jezite!
Samo povedati sem vam hotel, da Grešnik
ni prav nič vreden !

Jeklen.  Ti, ti si tisti, ki ni nič vreden !
Ti si pomagal, da je tale (pokaže na Franico)
postala nesramnica!

Franica  (silno razžaljena). Jaz nisem no¬
bena nesramnica! Tega pe z#B8ltea inuae
spEfejmetn.

Jeklen  (zbadljivo). No, no, saj si pridna,
le to nesrečo imaš, da v tvoji spalnici moški
klobuki rasejo.

Franica.  Kaj jaz vem, kdo je klobuk
noter vrgel ?

Andrejček  (Jeklenu na uho). Gotovo
nihče drug, nego Grešnik.

Jeklen  (odbije Andrejčka od sebe in na¬
pade Franico zasramljivo).- Veter! Vihar, ki ti
je od znotraj okno odprl, vrgel ti ga je no¬
ter. kaj ne da? (Bliska se in grmi) Saj klobuki
kar po zraku frče, ha, ha, ha!

Andrejček  (približa se mu zopet). Franica
je nedolžna, to sem jaz slišal v spanju.

- 129  —

Jeklen. :  %orda si boš zopet katero iz-
nislil, kakor: takrat s prstanom, že veš!
k leda. se ■okolor) če bi imel le kako palico
pri rokah, bi ; ,te že posvetil!

Franica.  Andrej ček, molči, moja ne¬
dolžnost se že še jasno pokaže.

Jeklen  (zasramljive). Njena nedolžnost,
'ni,  ha, ha, kdo se ti le ne bo smejal!

Franica.  Oče, ne zasramujte me! Danes
vam ne morem ničesar dokazati, toda dokaz
ne izostane in tedaj se bode vaše zasramo-
rije zadušilo v vaših solzah.

Jeklen.jAli hočeš Grešnika?

Franica.  Raje smrt |

Jeklen.  Pa smrt, ,t$da nikjer mi ne
pravi, čegava si i

Franica.  Pridno grem, še nekaj pro-
jn. -^Proseč.) Oče, ne padite Pavletove ma¬
ne iz hiše. Kadar- izveste, da sem bila ne-
v. )lžna, denite Nežp v ; mojo sobo namesto
mene. To je moja ojporojka.

Jeklen  (resno). Ali hočeš Grešnika?

Franica  (odločno). 'Ne! j

Jeklen.  Nikakor rie ?

Bliska se.

9

- 130  —

Franica. Nikakor ne, pravim vam! To
bi bila najvefija kazen božja, ki vas more

sploh dohiteti.

%  .

Jeklen.  Tudi prav! Sedaj se pa le iz¬
gubi, mene žf roke srhe.

Andrej  ček. Jeklen, pamet, pamet!
Vreme poglejte, kakšno je !

Franica.lBog  vas obvaruj, oče! Z Bo¬
gom !

A n d r e j č e k k njej). F ranica, tu

ostani!

Jeklen.  Ne imenuj me nikdar več očeta,
ker ne maram tega sramotnega imena.

Franica  (vzvišeno). V mojih ustili in mo¬
jem srcu ostane častno ime.#Kadar pa bo
očita moja čast, pride na dan 'tudi vaša sra¬
mota ! Vas bo sram, da ste bili kot oče tako
trdosrčni do svoje hčere. Bog vam je dal
sodniško oblast nad menoj,| toda vi ste mi
krivičen sodnik, ki nikdar ne izprašuje, tem¬
več le obsoja, in sicer Svojega lastnega
otroka!

Jeklen,  (malone: divji.)f Spravi se mi iz.
pred oči in več mi ne pridi !

..Bliska sc.

— 131  —

Andrej ček (prav prisrčno prosi). Oče
Jeklen!

Franica  (žalostno)*. Saj že grem, pa pre¬
pričani bodite, da me ne boste nikdar več
videli ! ('Ivenčne do solz ganjena.) Toda jaz vam
odpuščam, prav iz srca vatn odpuščam, ker
vem, da ste nedolžni! Bog vas obvaruj !
(Hoče oditi'zadaj.)' , •

A n d r e j č e k (za njo, prime.,se jo za obleko).
Franica! Tu ostani!

Franica  (brani se). .Izpusti me! (Počasi
odide zadaj.)

A n d rej č e k (gre k Jeklena, boječe proseč).
Oče, pokličite Franico nazaj! (Hibi—»s—njo.).
Franica, ne bodi proč ! (Teče zopet k Jeklena,
boječe proseč.) Prosim vas, oče, pokličite jo
nazaj, nazaj!

Jeklen  (aarevska nad njim). Pusti me!
(Odide v hišo.)

Andrej  ček  (gre k ograji in bojazljivo
kliče). Franica ! -Franica ! (Zase tožeč.) Oh, šla
je, šla je! (Obrne se-hitro in naprej hite jezno
vpije.) Jeklen, vi sto trmoglavec, surovež in . . .
in . . . lahko noč! .(Odide jezen, pri .vsakem ko¬
raku s palico ob tla bota ter koš z enega plečeta
na drugo premetava.)

9 *

— 132  —

DfeVETI PRIZOR.

Pavel,  'pozneje  Jeklen.

Pavel (pride o4*«ad«j). Ali ie to druga
zemlja, da tako  lahko \odim po njej;  in ali
so mari druga drevesa, \ia se mi vidi gozd
tako lep ? pogleda na. MšovK In hiša šele. Ii
okno!  (Pokaže‘gor ; ) Franica\le samo na enr
oko bi te.rad videl in zadovoljen bi bil. Da
nos, no, danes je zame v resnici vesel dan
Ni gi tiča, da bi tako lahko'semkaj letel
kakor sem jaz hitel, da Jeklena'dokažem,
kakšno hudičevo prekanjenostjo da Grešni
zalezuje Franico. (Potika na vežne-duri.,, Oč
Jeklen! *■»

Jeklen  »znotraj . Kdo pa je ?

Pave  1. Spo ročilo imam do vas !

Jeklen  (odpre pritlično okno). Kdo je?

Pavel.  Jaz, Pavel!

J e k 1 e n i jeseni. Ti ? — Stran se sprav

Pavel  (imitsofc Poprej vam moram m
kaj sporočiti.

Jeklen.  Ne maram nobene besede o
tebe !

Pavel.  Sprejmite pa vsaj pismo.

Jeklen.  Iz tvoje roke prav ničesar!

- 133  —

Pavel. Morate  ga — v pismu' je čast
Franice pisala sta ga vaš zet in vaša hči!

Jeklen.  Daj sem! (Vzame pismo.) Zdaj
se pa izgubi! (Zaloputne okno.)

V suni se pokaže i uk.

Pavel.  Lahko noč! (Črnika .se,, ozre se
proti -Franičinemr’ oknu. govori polaglom a j  Fra¬
nica ! — .Ne sliši me. — Spi. i- Lahko noč!
(Hoče iti - pa kipoma obstoji.) Stoj | Grešnik
še ne ve, kaj je danes skupil Zv^torog, kar
bi bilo Grešniku kakor nalašč o/feih hudem
vremenu. (Stopi naprej, odločno.) pTu ostanem.
Morda pride prav danes z Zvitorogovim
klobukom semkaj (gmee&i&J  in če pride, na¬
pravil mu bom jaz šopek nanj, da ga gotovo
ne bo pokazal na nobenem shodu v

Jeklen  (kliče znotraj). Anže! Šimen!
(Pride.iz veže, držeč v levici razpečateno pismo,
v desni pa svetilko, gre proti skednju.) Šimen!
Jože !

Oder se nekoliko razsvetli.

Jeklen  (ugledavši Pavla, prijazno). O Pavle,
ali si še tu ?

Pavel. Kaj pa je, oče V

Jeklen  (bojazljivo). Danes — nocoj ?

Pavel.  Kako pa da! Kakor v pismu
berete, tako je bilo! Zvitorog je začel z ženo

184  —

/

/ »pri zlatem volu« svoj dirindaj, — »zlati vol .
ga je pričakal, danes zvečer zasačil in po-
bodel. Desno oko mu je izbil, in takega so
k nam prinesli. Nato smo poslali po zdrav¬
nika, da ga je obvezal, potem ga je pa Do¬
men peljal v mesto.

Jeklen  bojazljiva). Šim er '  Jože!

Kaj se res nihče ne zbudi ?

Pavel.  Iz gole hvaležnosti in pa ker je
bil siromak, je priznal Zvitorog, da je Gre¬
šniku poslal lovski klobuk, kateri je Grešnik
imel vreči v Franičino spalnico.

Jeklen  (pismo zmečka). O psi prekleti!
In moja uboga Franica se je vesničuo žrt-

J®

vovala za čast svoje sestre p

Pavel.  Da, s tem, daje ozdravila Zvi-
toroga, oprostila Ano in prinesla v zakon
zopet srečo in mir.

Jeklen.  In to mi poveš šele sedaj ?

Pavel.  Ali ste_ kaj verjeli ? ! Vaši mož¬
gani so trdi, kakor vjTša ime. Dokler jekla
ne zlomiš, ne uda ge' ti.!

J e k i e n O »oj a uboga Franica!!

Pavel.  Dajte j i npr, n aj spi!

Jeklen.  icBog vej kje sedaj ona spi!
Zapodil sem jo v svoji jezi ponoči iz hiše,

I

— 135  -

ker sem našel klobuk pri njej ! Bog ve, kod
sedaj bega ubožica po hosti!

Pavel  (prestrašen}. Iz hiše ste jo spo¬
dili?! (Feklenn neskončno razžaljen,) Jeklen, vi
ste neusmiljen oče !

Jeklen  (prosi 1 ). Pavle, pomagaj mi iskati
mojo Franico, bogato te poplačam.

Pavel  (prav srčno). Oh, če jo še živo
najdem, poplačal me je Bog sam zadosti
(malone zaničljivo) -in mi od vas ni treba no¬
benega plačila. (Odide hitro zadaj.}

Jeklen  (obupano). Kaj sem storil!! (Po¬
krije si z obema rokama obrazi) Kaj sem storil!!

A n d r e j če k igre preko spodnjega prakti-

kaWft). QL _

Franic  gitLta gorenji praktikabel).

Blisk na blisk osvetljuje oder.

Zastor pade.

Peto dejanje.

Gozd na planinah. Spredaj skala, pred njo kamen,
kakor kaka klop. Sredi odra na desno stran križ
s klečalom. V zatišju skale in sredi ozka steza,
ki vodi v prepad. V zatišju se vidi tudi kos ogljar-
ske koče. Zora.

PRVI PRIZOR.

Grešnik.

Grešni k (pride s strunastiini zankami od
leve). Ženitovanjsko pečenko si moram pa
vendarle še preskrbeti. Kadar bom Jeldenov
zet, popustim ta neslani posel takoj in po¬
stanem sam lovski zakupnik. (Potegne-dva
mala drevesna-vrhova -skupaj, priredi zanko na-
nja.) Pri moji veri, če bi se kaj zaslužiti dalo
na zanke, bil bi Grešnik že zdavnaj bogat
mož. — Tako! — Že drži. (Stopi nekaj naprej.)
Kar v zanko zaide, ne pride nič več venkaj.
(Odide z drugimi zankami dalje na desno.)

- 137  —

DRUGI PRIZOR.

Svita  se.

Pavel. Strel.

Pavel (pride z leve strani). Že cele noči
sem se okolo potikal, pa nisem bil še prav
nič truden; danes pa hodim komaj štiri ure,
in že se mi tresejo kolena.;, (-Molkr Vzdihne,,)
Trepetaj oeega srea,iui-ne morija nositi. (Stopi
nekoliko naprej,,ugleda križ.) Večni Bog, ti mi
jo pomagaj iskati! Že sem obupal, da bi jo
še našel! če pa svoje Franice več ke najdem
in če bi mi njeno srce iz njenih zvestih oči
nič več ne govorilo, no, potem na vsen| svetu
več ni govorice, da bi jo ja« razumel.? Iz
vasi venkaj sem hite) preko sten in kršja,
preko plazov in drč, — preiskal sem vsak
propad — povsod sem klical: Franica! Fra¬
nica! — Povsod zastonj. Jfik me je celo za¬
smehoval. (Bolestno grozeč.) Grešnik, prokloto¬
se ti bo sla-bo godilo, če moram Franici za
pogrebom ! (Molk.) Svita se. (Pogleda na prizor.)
Kdo pa tukaj teče? s,

Strel  (za odrom). Primi,- drži ga!

— 188  —

TRETJI PRIZOR.

Grešnik. Pavel.

Pavel (-razdražen)... Grešnik  !

Grešnik  (teče brez zank od desne^straaii.

Pavel  (stopi mu na pot). Stoj i

Grešnik  (boječe). Pavle, ti si, pusti
me — mudi se mi. (Hoče dalje«)

Pavel  (zgrabi ga^. Stoj! Odgovor i!

Grešnik  (kočo se osvoboditi). Pusti me,
-- meni se mudi. +

Pavel  (vrže-ga ob tla). Pa leži, če nočeš
stoje odg ovarjati! — Tukaj  mi leži, kakor
pes, ne — kakor strta kača! —  Kaj si storil
moji Franici ?

Dan je.

ČETRTI PRIZOR.

Strel. P ft- k. P r e j š n j a.

Strel  (pribiti s puško z desne). Vidiš ga
tule je! Hvala, Pavle, da si ga prijel.
Iiflfnr,iHivtžii ; gn ; ta nama ne sme nič več uiti.

Logar  (prinese puško in Grešnikove strm
naste z^fke, vse o<lloži)V7! njegovimi lastnimi
strunami ga bom zvafcal, — te^a zverinskega
tatu. (Poveže Grešnika, ki se brani.)

Strel, fte  cele mesece^ ga zasledujeva;
končno svarim vendar prišla na sled. (Jezen).
Včeraj sa Oglarjevi svoje edino dete v taki
zanki našli, ki je bila nastavljena srnam.
Capin je ljudem prav tako nevaren, kakor
zverini no, zato ga bomo pa spravili na
varilo.

'vzame puško in klobuk Grešniku).
?Vstani, mrhovina smrdljiva!

Grešnik  (z rokami na hrbtu zrezanimi,
vjrtttfie)

Strel.  Naprej! Ali to ti pravim, kakor
hitro le poskusiš uteči, zapodim ti krogljo
med rebra!

Grešnik. Logar in Strel odidejo na levo.

Pavel  (ozre se žalostno po nebu). Svitlo je
že. —' ’ Pa a S ' 'j6 faln jg— Solnce se že naznanja.
(Žalostno.) Po vsaki noči pride dan. (Srčno.)
O ti moj Bog^dajHudi v mojem življenju le
samo enkrat še sreče solncu posijati. Dodeli
dpi naj višjo milost, kateve te prosim ; daj,
idafnijdem svojo Franico! (Odide na..desno.j

140  —

PETI PRIZOR.

Andrej ček.

A n d r e j č e k-4pride;; vedno n-i/aj oziraje sc,
izza prvo kulisema levi). Iz oči je pa ne pu¬
stim, — danes žene!  {Stopi nap;: j.) Sedaj,
odkar je dan — tam spodaj v gozdu kleči
in joka. Mislim, da nevarnosti ni več ! Vode
se vsakdo zboji. To sem pa vedel, če si bo
mislila kaj žalega storiti, prišla bo semkaj
k križu. Kajti, da bi niti očenaša ne izmolila,
ne upa si pač stopiti tja gori pred Boga.
Zato me pa danes s tegale mesta živ krst
ne spravi, danes že ne K(Gte. k prepadu in po¬
gleda dol/j Tukajle je moja ljuba pred pet¬
desetimi leti doli skočila, - ker je brez bla¬
goslova postala mati — in ker je imela očeta
brez srca! Joj, — to vam je bil dan!  (Ža-
lo&tnfi.vzdihne^ In kako dolga je roka tistega
dne! Še danes (pokaže na sroe) steguje se po
meni — čeprav je že petdeset let! »(Nasmehne
se bolestne.) /pv

ŠESTI PRIZOR.

Franica. Anclrejček.
Franica  (taka. kakoršna je odšla v 4. de¬
janju — na glavi črn robec, na prsih {pa svilnat,
rdeč. pride, dočim Andrejček govori, leve, gre
h križu, kjer poklekne).

I

141  —

An d rej ček (hoče naprej, ugleda Franico.
ia-se) Franica! (Odloži svoj koš ter Franici pot
l  njim .. stavi, katera vodi h propadu.

F ranica  (ugleda ga — resno in začudena).
Andrejček, ti tukaj ?

Andrej ček.  Le moli, Franica, jaz te
ne bom jorav nič motil! Dobro jutro!

Franica.  Kaj pa hočeš tukaj ?

A n cl r e j č e k (malone šalj-md- Paziti mo¬
ram, da se nama veriga pri vodnjaku ne utrga.
(Gre k Franici).

Franica.  Stran pojdi, pusti me!

Andrejček.  O ne, rajši bom še neko¬
liko počakal, da pojdeva skupaj, jeli ?

Franica.  Stran se spravi, jaz ti uka¬
zujem !

Andrejček.  Franica, dobro vem, kaj
namerjaš; ne za las se ne umaknem.

Franica.  Ali me res hočeš jeziti? Kar
sem sklenila, oviral me ti ne boš prav nič.

Andrejček  (hud). Ali hočeš biti res
taka, kakor je tvoj trmoglavi oče, ki v svoji
jezi dalje dere, ne da bi pomislil, kam in
kako?

Franica.  Jaz nisem jezna (bolestno), pač
pa sem neizmerno nesrečna.

— 142  —

An d r e j e e k (piesržno-). Franica! Poglej
me! Jaz sicer ne vem, na čigavi slami bom
umrl, toliko pa vem, da na slami bom. Med
vsemi dnevi, kar mi jih je še določenih, do¬
bro vem, da ne bo nobenega več, da bi se
ga še lahko veselil. Navzlic temu pa vendarle
počakam, da me Bog sam pokliče s tega
sveta. Ta, ki mi je življenje dal, naj mi ga
tudi vzame.

Franica.  Meni ni več mogoče prena¬
šati življenja teže!

Andrej  ček. Drevo čaka jeseni, in po¬
tem se iznebi listja. Mah ostane zelen, dokler
ga sneg ne pobeli. Vsa narava sploh priča¬
kuje svojega časa, le človek je tolikanj stra-
hotepen, da se že zboji in zbeži, ako le črn
oblak zagleda nad seboj ! Le ta ubogi mah
poglej in sram naj te bo!

Franica  (globoko iz srca): Ljubezen so
mi prepovedali, časti so me pa oropali —
meni ni več živetiJr(Vstane.)

Andrej  ček. tfar ti ljudje prepovedo
in česar te ljudje \oropajo, povrne ti en
sam solčni žarek lahko. Le upaj! Pomisli
vendar, kako trdno se Pavel zanaša nate !

Franica  (silno bolestno). Pavel, Pavel!
Saj to je ravno! Kako more on še na mojo

- 143  -

nedolžnost verovati, če se hudobni svet z
z nočjo, v viharjem in temoto zedini, zaroti
in me tako' otrdi, da me mora lastni oče
zapoditi iz hiše!

Andrej  čb  k. Tvoj oče je blazen in ima
jezo kakor volk, ki mu vedno vso pamet požre.
Franica, le potrpi, vse se mora pojasniti.
(Prime« jo za «roho.) Pri meni ostani, — nič se
me ne boj! Lačna ne boš — toliko že imam.
(Prepričevalno,) Kadar grem prosit, prav ve¬
liko dobim, ker me imajo dobri ljudje radi.
Da ! Zate bom pa vse storil. Prav zares!

Franic  ajTOh, meni ni več živeti, iz¬
pusti me!

Andrej  ček. Pametna bodi, Franica, tu
ostani! (Poprime jo trdneje.)

Franica.  Proč moram! Z divjo silo me
vleče! Te sramote mi ni mogoče prenašati.
(Hoče se mu izpuliti.)

Andrejce  k (drži se je krčevito). Ne ! ne !
Jaz te ne izpustim, za ves svet ne, in če mi
roke potrgaš, držal te bom naposled s srcem !
(Pred njo poklekne na jedno koleno.) Ljuba Fra¬
nica, prosim te, ostani pri meni!

Franica.  Jaz nočem nič več živeti. Bog
te obvaruj! Pa Pavleta pozdravi! (Izpuli se

— 144  —

mn iz rok, Uti nazaj; . Andrejekov koš jo zadržuje,
hoče ga postaviti stran.)

Andrej  ček  (vstane. Jeliče). Franica ! (Hiti
za njo, ter ji rdečo ruto z vrata potegne,' drži jo
kvišku rekoč.) Tako, sedaj pa le skoči doli, če
te ni sram, da te bodo našli brez rute za
vratom.

Franica  .(ostane z obrazom proti ozadju
obrnena in si z obema rokama pokrije prsi). An¬
drejček, daj mi ruto !

Andrej ček.  Čemu ti bo ? ! Samomori¬
lec nima nobene sramežljivosti. To ruto bom
spravil za spomin, da bom vedel, kdaj ,sf
bila najmanj vredna, .ker si hotela življenje
z zaničevanjem končati, čeprav si ga prejela
zastonj od Boga. Sram te bodi jf ^

Franica  (vzame črno ruto raz glavo in si
jo dene za vrat ter prične prav potihem jokati).

Andrejček  (zase) J Pomirila se je, ome¬
čilo se ji je — hvala bodi Bogu — več ni
nobene nevarnosti. (Gre h križ«, oklene se ga
z obema rokoma, pogleda gori in zavpije iz vsega
srca.) Oče nebeški, ti si vendar dober! -(Gre
k IVuhbi.-i

(Za odrom pojo planšarice. Petje traje do be¬
sede: »Pojdi, 1  greva k Oglarjevim!« Mora se
to raj zapeti dvakrat.)

— 145  —

Andrej ček (prime Franico za roko). Ali
jih slišiš? —' Planšarice so, ki pojo svojo
jutranjo pesem. Poglej jih. sami revni posli,
ki nimajo prav nič dobrega pod milim Bo¬
gom in nikdar imeli ne bodo, pa se vendar
vesele življenja. Ti pa, ki imaš tako zlato
i.odočnost, hočeš po vsi sili sebi sramoto,
Pavletu pa žalost nakopati na glavo!

Franica (ki se-je  koj pri začetku petja
:> >rnila, mehko in sočutno). Andrejček, nikari mi
ne zameri! (Nasloni se mu ob rameni.)

Andrejček  (prime jo za roko). Pojdi,
greva k Oglarjevim! Ondi se prav iz srca
zp>kaj, potem pa pogum !

Franica  (nasloni se mu na prsi). Oh, An-
drcjeek, kako me imaš pač rad!

Odideta k Ogljarju v kočo.

SEDMI PRIZOR.

Anže.

Anže  (s prižgano svetilko z leve strani prav
počasi). Trikrat sem bil že doma in sem re¬
ki \ da nič ne najdem, pa vselej me je zopet
zapodil, naj le iščem. (Jezen.) Kje naj jo pa
iščem, če mi ne pove, kam je šla!

10

— 146  —

OSMI PRIZOR.

A n dr e j ček. Anže.

A n d,r e j č e k (pride iz koče). Oho, lej ga
no Amžeta. Ali si ti ?

Anže. I seveda sem, pa saih ne vem
čemu! Jeklen je Franico zapodil z doma, ker
je Grešnik rekel, da menda ni dosti vredna.
KMfeMr rievj-Ti, Andrej ček. ali že veš kaj no¬
vega? Grešnika so zaprli. Zvezali so ga in
pred seboj gonili, kakor prodanega prešiča.
To se mi dobro zdi! To je kaj prav! Joj,
joj, to mu privoščim! To se mu spodobi
(^.prizoru grozeč se.)

Andrej  ček  (radovedno). In kaj pa je s
Franico V

Anže.  No, le počakaj! Ko odide Grešnik,
pride Pavel in razloži Jeklenu, da Franica
ni bila spridena, da je bila pošteno dekle,
naj jo le takoj poišče, in Jeklen je nas vse
poslal za njo, naj jo iščemo.

A n d r e j č e k. (razveseljen). Kaj ? Jeklen
išče Franico?

Anže.  I seveda jo! Tako se ti kisa
doma, kakor -otrok v šoli, če se mu tinta
prevrne in jih dobi po prstih.

And rej ček.  Jeklen joka?!? Ju-hu-hu!

—' 147  —

Anže  aasej. Oj ti hudobna muha ti! Lej
Š  , a, lej ga mrcino! Kdo bi si bil mislil, ker
moj gospodar doma joka, bo ta grdoba tu-
kajle ukal! ?

An d rej ček.  Anže, le domu pojdi;
»Franica se je že našla.

Anže  (aasramljivd). Ali si jo morda ti
našel ? A ?

Andrej  ček  (smeje)'. Morebiti?

Anže. Kje pa jo imaš?

An dre j ček.  V mojem košu je.

Anže  (geaaopM)'. Tega ti pa že ne ver¬
jamem ! (Gre pa vendarle h košu in brska po
n h m).

And rej če k. Saj gre res gledat.

Anže.  Ti lažnjiva dlaka ti, saj ni res!

And rej ček.  Anže, slišiš! Če bi bil ti
teko velik, kakor si neumen, bi lahko klatil
zvezde.

Anže.  Jaz neumen? Aha, že vem, kaj
naj si mislim. (Ponosno.) Da, dovoljenje imam!
Ponosno,) Da! pri meji (zategneno) ze—le -ni!
Odide s svetilko, prav zadovoljno smeje se, na
desno.)

Andrejček  (sam). Jeklen torej išče Fra¬
nico. Ali se je ta jeklena buča vendar ome¬
čila ? (Pogleda v prizor.) Viž ga, sam je tukaj!

10*

I

— 148  -

No, počakaj, očanec! Danes mi pa pri
prav v pest. O božiču je bilo, k& si me da. j
k vodnjaku privezati. Danes te bom pa ja v I
nekoliko privezal. (Sede k svoje;,’.u koša, me<’k;> I
svojo berači jo in žvižga.)

DEVETI PRIZOR.

Jeklen. A n d r e j č e k.

Jeklen.  Andrejček je tukaj. Morda pa
on kaj ve. Dobro jutro, Andrejček! . «
Andrej  ček  (kakor bi nič ne bilo. niti
pogleda ga). Dobro jutro. (Žvižga dalje,)'
Jeklen.  Ali nisi nič videl Franice?
Andrejček  (kakor poprej). Ne! Tu ju
že ni! Anže jo je tukaj iskal. (Žvižga.)

Jeklen.  Jaz sem mislil, da si Sel za njo
Andrejček.  Nekoliko že. Kar sem s £
domislil, da so me pri Jeklenovih pod Ji:
posadili. Zato som sedel tukajle. (Žvižgaj
Jeklen.  Storil sem ti veliko krivico
svoji nagli jezi. Odpusti mi ! Ali res im-
veš, kje je maja Franica? j

Andrejček.  Nič drugega, rego nek.  .j
ruto sem našel ondilo na grmovju.

Jeklen  (se trese). Ruto na grmovju? ■

/

V. zvezek- Raztresenca. Veseloigra v
enem dejanju. — (3 možki,

1 ženska oseba.)

V. „ : Prvi ples. Komedija v enem

dejanju. — (2 možki, 6 žen¬
skih oseb.)

„ : V medenih tednih. Burka v

v enem dejanju. (5 možkih,

2 ženski osebi.)

„ Mlinar in njegova hči. Ža-
ioigra v petih dejanjih. —
(6 možkih, 4 ženske osebe.)
Cena 60 vin.

: V Ljubljano jo dajmo. Ve¬
seloigra v treh dejanjih. —
(4 možke, 3 ženske osebe.)
„ Pot do srca, Veseloigra v.
enem dejanju. — (5 možkih,
2 ženski osebi.)

: županova Micika. Veselo¬
igra s predrigo in poigro.
Cena 80 v.

, • Srčna dama. (Coner cb V
Veseloigra v 1
možke in !■ v

a.  , p v • 5

- * r , ■

I

NRRODMfl IN UNIVERZITETNA
KNJI2NICR