Št. 60 (15.787) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26.-----------------'
Z
Pridi tudi ti v
nad Cerknim, razr 17. septembra 19^ dob' v Govcu pri tembra 1944 do 1 nija' pod Vojskim | osvobojenem Trsti Bil je edini tiskan sužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecd GORICA-Drevored: ČEDAD - Ul. Ristori 2i
1096 AA
OSREDNJA KNJImi CA S' REČ K A v I I...M AR JA TRG REVOLUCI ...C 1 600i KOPER
60090201
1500 lir EisssSS SREDA, 12. MARCA 1997
N
y
Pomladni
veter
dobro
obeta
Bojan Brezigar
2e neštetokrat smo napisali, da je stanje slovenske manjšine v Italiji tesno povezano s stanjem odnosov med državama, na meji katerih manjšina živi. To oceno seveda potrjujemo in lahko Se pridamo, da smo jo v preteldosti pogosto preverjali. Zal smo to počenjali samo v negativni smeri: vsakokrat, ko so se odnosi zaostrili, je to negativno vplivalo na stanje Slovencev v Italiji.
Sedaj so odnosi med državama dobri. Pravzaprav lahko rečemo, da so odlični, saj Prodi in Drnovšek včeraj nista skoparila s presežniki, ko sta izbirala pridevnike za ocenjevanje sodelovanja med državama. Očitno sta Slovenija in Italija našli skupni jezik zaradi iste strategije za dosego sicer različnih interesov: za Italijo je to politično in gospodarsko odpiranje proti vzhodu, za Slovenijo pa nadaljno vključevanje v procese evropske integracije.
V razliko od preteklosti, ko je bila slovenska manjšina pogosto talec v odnosih med državama, ah pa je bila predmet pogojevanj in lekarniških barantanj, so danes - tako kaže včerajšnji obisk -osnovni pogoji spremenjeni in je manjšina postavljena v okvir meddržavnih
odnosov v pozitivni luči. Desetletja smo v skupnih izjavah in v uradnih stališčih videvah zanke, ki so dejansko italijanski strani dajali alibi, da je odlašala z reševanjem manjšinskih problemov. V bolj ah manj očitni obliki je bilo v dokumentih .prisotno sklicevanje na ugotavljanje manjšine, nanašanje na vladni (Maccanicov) zakon, razlikovanje manjšine glede na pokrajino, v kateri živi. Sedaj lahko ugotavljamo, da tega ni več, da so bile Prodijeve obljube odkrite in jasne: pospešitev postopka za odobritev zaščitnega zakona in takojšnja rešitev nekaterih problemov, predvsem takih, ki zadevajo obstoj ključnih inštitucij slovenske manjšine.
Manjšina je že mnogokrat s pretirano evforijo jemala na znanje obljube, ki so se nanašale na njen status, kasneje pa je morala ugotavljati, da je pretiravala. Prav izhajajoč iz preteklosti tokrat verjetno evforije ne bo, bo pa nedvomno dobršna mera optimističnega pričakovanja, saj včeraj izrečene besede zvenijo kot stvarne in uresničljive obveze. Ugodni pomladni veter, ki je zapihal čez slovensko-ita-lijansko mejo, tokrat manjšine ni obšel. Obeti so dobri: to je vse, kar zaenkrat lahko rečemo. Glede na nič kaj ohrabrujočo večdesetletno preteklost ni malo.
LJUBLJANA / PRVI URADNI OBISK PREDSEDNIKA ITALIJANSKE VLADE V SLOVENIJI
Prodi je Drnovšku potrdil obvezo vlade za globalni zaščitni zakon
Visoko raven sodelovanja na vseh področjih - Podpora vključevanju Slovenije v NATO
LJUBLJANA - Slovenija »ceni nekatere premike na področju manjšinskega vprašanja«. Tako je dejal predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek po srečanju z italijanskim premieram Romanom Prodijem, ki je bil včeraj na uradnem obisku v Sloveniji. V zvezi z manjšino je Drnovšek omenil obvezo Prodija za pospešitev postopka za odobritev manjšinske zakonodaje ter za rešitev nekaterih praktičnih vprašanj, ki zadevajo inštitucije slovenske manjšine. Obvezo za pospešitev razprave o zaščitnem zakonu je potrdil tudi Prodi, ki je dejal, da obe državi ustvarjata ozračje, da bosta lahko sporazumno rešili vsa odprta vprašanja. Kot smo izvedeti, je Prodi na srečanju z Drnovškom poleg zaščitnega zakona tudi izrecno omenil skorajšnje ukrepe za dvojezično Solo v Spetru, Glasbeno matico in Primorski dnevnik. Na tiskovni konferenci pa je Prodi še poudaril, da bo o postopku za odobritev globalnega zaščitnega zakona govor v petek, ko bo prišel v Ljubljano predsednik poslanske zbornice Luciano Violante.
Sicer pa je bilo vključevanje Slovenije v zvezo NATO osrednje vprašanje včerajšnjih pogovorov. Italija, to sta potrdila tako Prodi kot Drnovšek, podpira vključitev Slovenije in je to storila tudi na srečanju z najvišjimi predstavniki ameriške administracije.
Sicer pa je bil včerajšnji obisk zelo bogat. Prodi se je sestal še s predsednikom republike Kučanom in predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, pomembno pa je bilo tudi srečanje gospodarstvenikov, katerega se je v zastopstvu Italije udeležil tudi predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Giancarlo Crader.
na 3. in 11. strani
ALBANIJA / BERISHA JE PREPOZNO PRISTAL NA KOMPROMIS
Država se je znašla na robu prepada
TIRANA - Položaj v Albaniji postaja iz ure v uro bolj dramatičen, ker je vsem položaj zbežal iz rok, tako da se je država znašla na robu propada. Po dveh dneh pogajanj z opozicijo je predsednik Berisha imenoval socialista Bashkima Fina za novega premierja. Sklep pa je prišel prepozno, ker so predtem v Gjirokastru ustanovili državni svet narodne rešitve, ki združuje vse odbore za varnost upornih mest. Svet se je predstavil kot politični subjekt pri reševanju krize in zahteval je takojšen odstop predsednika Sa-lija Berishe.
Na 9. strani
V Rusiji čez teden dni nova vlada
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj podpisal odlok o zamenjavi vseh ministrov in njihovih namestnikov v Cernomirdino-vi vladi. Funkcijo ohranjata le Viktor Cemomir-din in njegov namestnik Anatolij Čubajs, ki ga je na to mesto predsednik Jelcin imenoval prejšnji petek, ko mu je poveril vlogo koordinatorja gospodarske politike v bodoči vladi. Na nekdanjo Gubaj sovo funkcijo šefa kremeljske administracije pa je Jelcin včeraj imenoval 40-letnega Valentina Jumaševa. Premier Cernomir-din bo moral v roku enega tedna predsedniku Jelcinu predstaviti seznam ministrov in njihovih namestnikov.
Na 9. strani
MuSičeva obsodba dachauskih grozot
TRST - Danes popoldne bodo v Rižarni odprli razstavo risb Zorana Mušiča o grozotah nacističnega taborišča Dachau, v katerega so deportirali tudi goriškega umetnika. Od risb, ki jih je skrivaj ustvaril v taborišču, se jih je ohranil le del, ki bo na ogled v Trstu do srede maja. Razstavo so pripravili tržaški mestni muzeji in zadruga Bonavventura ob sodelovanju in podpori več organizacij, ustanov in uprav. Mušičevo pričevanje o dogajanju v taborišču in njegovi pogledi pa so zaobjeti tudi v knjigi, ki je s finančno podporo tržaške občinske uprave izšla na pobudo mestnih muzejev.
Na 8. strani
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
Na sedežu v Ul. Montecchi 6 - Trst deluje urad s sledečim urnikom: 9.00 -12.00 in 16.30 - 18.30; ob sobotah od 9. do 12. ure; tel. 7796391; fax: 773715.
Na sedežu zadruge se lahko vsakdo včlani v zadrugo z osebnim dokumentom in davčno številko.
Včlanjevanje poteka tudi v naslednjih bančnih zavodih: Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka - Doberdob, Zadružna kreditna banka - Sovodnje.
V prihodnjih dneh bomo objavili še druge zbirne centre, kjer bo potekalo včlanjevanje.
Društva in organizacije, ki nameravajo organizirati srečanja ali zbore s predstavniki upravnega odbora zadruge, naj se povežejo z uradom zadruge.
Danes v Primorskem dnevniku
Polemike o počasnosti parlamenta
Podpredsednik vlade Veltroni je omilil Prodijeve kritike na račun parlamenta, predsednik poslanske zbornice Violante pa je priznal nujnost reforme pravilnika.
Stran 2
Priprave na aprilske volitve
Medtem ko se je občinski svet tudi sinoči ukvarjal z regulacijskim načrtom, se stranke mrzlično pripravljajo na aprilske občinske volitve.
oircin o
Občni zbor Dijaškega doma
dani združenja Slovenski dijaški dom so se zbrali na občnem zboru, s katerega je izšla pozitivna stika delovanja.
Stran 6
Traktorist umri pod traktorjem
Pozno popoldne se je med delom v vinogradu smrtno ponesrečil 47-letni Franco Meden iz Lonza.
Stran 10
NOVICE
POLITIKA / PO PRODIJEVIH KRITIKAH PARLAMENTU
Magnago svetuje Scalfaru, naj odloži obisk v Bocnu
BOČEN - Častni predsednik Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Silvius Magnago je javno izrazil mnenje, da bi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro prav storil, ko bi vsaj za krajši čas odložil obisk v Bocnu, ki je določen za 22. in 23. marca. Magnago je svoj nasvet Scalfaru izrazil v intervjuju dnevniku Alto Adige. Za odložitev obiska pa se zavzema za to, ker je trenutno stanje na Južnem Tirolskem precej napeto, in to iz veC razlogov. Izrecno je omenil umor deželnega svetovalca VValdnerja, željo Schiitznov, da bi na paradi nosili svoje zgodovinsko orožje, zahtevo SVP, naj bi Južno Tirolsko razdelili na dve deželi, bocensko in tridentinsko. Ce bi Salfaro prišel zdaj, bi po Ma-gnagovem mnenju tvegal, da bi položaja ne pomagal izboljšati, ampak bi ga mogoče celo poslabšal.
84 senatorjev se zavzema za ukinitev elektrošoka
RIM - 84 senatorjev vseh skupin je vCeraj podpisalo in predstavilo v odobritev osnutek resolucije, v kateri se zavzemajo za ukinitev elektrošoka kot psihiatrične tehnike. Skupina senatorjev, ki je predstavila to pobudo na tiskovni konfereni, se je med drugim ostro kritično obregnila ob okrožnico, s katero je ministrica za zdravstvo Rosy Bindi na osnovi sklepa Višjega zdravstvnega sveta pred nedavnim svetovala uporabo elektrošoka za zdra- || vljenje nekaterih umskih bolezni.
Bonton za davčno upravo
RIM - Finančni minister Vincenzo Visco je vCeraj razposlal uradom svojega ministrstva direktivo, ki določa pravi bonton za davCno upravo. DavCni uradniki in funkcionarji bodo morali odslej izvajati svoje inšpekcijske naloge s posebno pozornostjo do dostojanstva ter službenih in drugih potreb zainteresiranih davkoplačevalčev. Storiti bodo morali vse, da bi bila davCna povračila izplačana brez zamud. Potruditi se bodo morah, da bi v svojih dopisih z davkoplačevalci uporabljali razumljiv jezik itd. Vse to naj bi prispevalo k izboljšanju odnosov med državljani in javnimi ištitucija-
Prepise prisluškovanj bodo morali popraviti
LA SPEZIA - Namestnik državnega pravdnika v La Spezi Alberto Cardino je vCeraj potrdil, da bodo morali prepise prisluškovanj finančnika Fran-cesca Paccinija Battaglie vsaj deloma revidirati. Izkazalo se je namreč, da se je v njih nabralo veC netočnosti in tudi hijših napak.
Premostiti počasnost z reformo pravilnikov
Jutri srečanje predsednika vlade z Violantejem in Mancinom
RIM - Včerajšnja razprava v poslanski zbornici in predvsem posega Veltronija in Violanteja je nekoliko pomirila napetost, ki jo je povzročil predsednik vlade Prodi s svojimi kritikami na račun počasnosti parlamenta.
Po eni strani je podpredsednik vlade VValter Veltroni V zbornici omilil ton Prodijeve kritike. Čeprav je podčrtal, da je potrebna radikalna reforma parlamentarnih pravilnikov, ki so izraz sistema iz Časov »prve republike«. Predvsem pa se je Veltroni izognil politizaciji vprašanja: Prodijeva kritika ni bila usmerjena na račun desnice, ki sicer vCasih res zavira parlamentarno razpravo, niti na raCun notranjih razhajanj v večini, paC pa na sistem, ki ga je treba prenoviti, saj so sedanji pravilniki bolj primerni za družbo iz prejšnjega stoletja, kot pa za novo tisočletje.
Z druge strani pa je sam predsednik poslanske zbornice Luciano Vio-lante, mimo predvidljivega zagovora funkcije in delovanja zbornice, priznal bistveno upravičenost Prodijeve kritike. Parlamentu grozi, da bo postal zaviralni element, Ce ne bo znal »prilagoditi svojega tempa ritmu dru-
žbe, podjetij, družin, ki imajo pravico, da vedo, katerega dne se bomo izrekli o pomembnejših problemih.«
Precej bolj formalno je bilo stališče predsednika senata Nicole Mancina, ki je naštel predvsem »produktivnost« novega senata, ki je odobril sorazmerno veC zakonov in drugih določil, kot pa njegov predhodnik. Vsekakor bo morebitna reforma pravilnikov morala spoštovati pravice večine in opozicije, obenem pa zagotoviti vladi in celotni družbi potrebno učinkovitost zakonodajnega sistema, je dejal Mancino.
Tudi sam premier Prodi oCito ne namerava prilivati olja ognju polemike: na koncu tiskovne konference v Ljubljani je italijanskemu novinarju, ki ga je spraševal o reakcijah na njegove kritike parlamentu, odgovoril, da »se ne dogaja nic...« Vprašanje objektivne počasnosti parlamentarnega delovanja in potrebe po reformi pravilnikov bo v ospredju izrednega srečanja predsednikov vlade, poslanske zbornice in senata, ki je napovedano za jutri. Vlado Se najbolj žuli, da ne bi parlament zaustavljal tistih odlokov, ki jih smatra za nujne: med te nedvomno spadajo v prvi vrsti
posegi v korist zaposlitve, ki zastajajo in povzročajo nemalo kritik s strani strank, sindikatov in ne-nazdanje zaskrbljenost samega predsednika republike Scalfara.
V polemike o Prodijevi kritiki delovanju parlamenta je posegel tudi tajnik Cgil Sergio Cofferati: pravih težav družbi ne povzročajo zamude v parlamentu, paC pa zamude podjetij, ki ne investirajo, ko bi bilo treba, in ministrstev in ostale birokracije, ki upočasnjujejo dodeljevanje že odobrenih sredstev. Italija izkorišča najmanj prispevkov, ki jih dodeljuje Evropska unija; naravnost škandalozen je primer dežele Kampanije, kjer ne dodelijo niti 9 odstotkov sredstev EU, konkretno pa jih izkoristijo en sam odstotek!
Vprašanje reforme parlamentarnega delovanja je vsekakor zelo zapleteno in se delno prepleta tudi z reformo državnega ustroja, s katero se ukvarja pred kratkim ustanovljena dvodomska komisija. Po skoraj soglasnem mnenju političnih predstavnikov, ki so posegli v včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici, pa ne gre toliko za tehnično, kolikor za politično vprašanje odnosov vlade z lastno večino oz. z opozicijo.
Jutrišnji vrti večine bo posvečen delu
RIM - Jutrišnji vrh večine bo - kot vse kaže -skoraj v celoti posvečen izredno pereči problematiki dela oz. pomanjkanja delovnih mest. Prodi bi se po prvotnih namenih s predstavnik strank, ki podpirajo njegovo vlado, sestati že danes, vendar je srečanje zdrknilo za en dan. Medtem so se toni v večini najprej umirili, nato pa so spet prešli v polemiko. Prav o delu oz. o najustreznejših posegih prihaja do drugačnih ocen: Stranka komunistične prenove zagovarja tezo o »minimalnem zagotovljenem delu«, predstavniki Demokratične stranke levice pravijo, da je treba uskladiti predloge in razpoložljiva finančna sredstva, ostro proti Stališčem SKP pa je nastopil Dini s svojo skupino. Včeraj je senatna komisija za delo odobrila tako imenovani paket Treu za delo, tekst, v katerega so že vnesli nekaj popravkov, bo danes šel v obravnavo v senat
Vendar pa je senatorska skupina SKP že na-
povedala, da bo glasovala proti predlogom ministra za delo. Nekatera določila so po oceni SKP sprejemljiva, vendar pa stranka ostro nasprotuje uvajanju »dela v najemu«. Ce ne bodo vneseni bistveni popravki in ne bodo zvisa-li predvidenih sredstev, bodo predstavniki SKP glasovali proti. Podprli pa ga bodo Zeleni, elani Ljudske stranke in DSL, ki so se o vsebini »paketa Treu« izrekli pozitivno, ker zadošča tako težnji po sodobni ureditvi raznih služb kot tudi neovrgljivi nuji po zaščiti pravic zaposlenih. Po splošni oceni je treba Jugu nameniti posebno pozornost, zaposlovanje pa je treba nujno vezati na splošen razvoj države. Tem vprašanjem je vCeraj poseben sestanek namenilo tudi tajništvo DSL, ki jutrišnjemu srečanju pripisuje velik pomen. Ob usklajevanju stališč v večini, ki jo pretresa tudi polemika zaradi Prodijevih izjav o počasnosti parlamenta, pa so nujni konkretni posegi.
BTPPZ03
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne obveznice se koristijo s 15. februarjem 1997 in zapadejo 15. februarja 2000; petletne obveznice se koristijo s 1. marcem 1997 in zapadejo 1. marca 2002.
■	Triletne obveznice nudijo letno 6% bruto obresti; petletne 6,25%. Obresti so izplačljive dvakrat letno 15. avgusta in 15. februarja za triletne ter 1. septembra in 1. marca za petletne za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 5,80% oziroma 5,94% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 13. marca.
■	Obveznice BTP se koristijo s 15. februarjem 1997 za triletne obveznice in s 1. marcem 1997 za petletne. Ob vplačilu (18. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
Na volitvah leta 1987 mafija »kaznovala« KD
RIM - Leta 1987 je mafija sklenila, da kaznuje Krščansko demokracijo in da preusmeri svoje glasove na socialistično stranko. Na ta način je »Cosa nostra« hotela kaznovati KD, ker ni »ravnala korektno« z mafijci. Preusmeritev glasov je odredil osebno mafijski kolovodja Toto Riina.
To je povedal včeraj na procesu proti bivšemu premiera Giuliu Andreottiju skesanec Giovanni Drago, ki je bil morilec mafijske družine v palermski Četrti Brancaccio in ki se je osebno angažiral v kampanji »prepričevanja« volilcev. Drago, ki je priznal 40 umorov, je povedal, da je bil izvajalec in da je samo izvršil to, kar mu je ukazal Sef njegove družine. Med svojim pričevanjem ni nikoli omenil Andreottija, na izrecno vprašanje branilcev bivšega premiera pa je izjavil, da mu ni znano, da bi Andreotti pristopil k mafiji.
Nekoliko drugačno je bilo s tega vidika pričevanje Gaetana Coste, enega od morilcev demokrSCanske-ga evropskega poslanca Salva Lime. »Bagarella (svak Totoja Rime) mi je rekel, naj me ne skrbi moja usoda, saj naj bi se za nas zanimala Salvo Lima in tudi Andreotti.« Povedal je, da se je z Bagarello pogovarjal leta 1983 v kaznilnici v Pianosi.
Ob koncu včerajšnje razprave je Giulio Andreotti izjavil, da je bil leta 1984 zunanji minister in v tem svojstvu angažiran v boju proti ma-nifiji in prekupčevanju z mamili. Poudaril je tudi, da ga ni nikoli nihče prosil za premeščanje zapornikov in poudaril, da ni bil v prijateljskih odnosih s sodnikom Cameva-lejem.
Zbornica zavrnila resolucijo levice o narkomaniji
RIM - Poslnska zbornica je vCeraj zavrnila predlog resolucije o mamilih, ki sta jo predlagala Demokratična stranka levice in Stranka komunistične prenove, medtem ko je odobrila resolucije Kartela svoboščin, Severne lige in Ljudske stranke. Resolucija levice, za katero so glasovali tudi poslanci Ljudske stranke, je bila zavrnjena, ker je niso podprli manjše komponente Oljke kot Dinijeva Italijanska prenova in Se-gnijevi paktisti.
Ob problemu narkomanije so stališča poslancev precej razčlenjena, z resolucijami, ki jih je vCeraj sprejela poslanska zbornica, pa so prevladale tiste sile, ki nasprotujejo vsakršni sprostitvi lahkih mamil in ki tudi strategijo omejevanja škode tolmačijo zelo restriktivno. Najbolj sporni del levičarske resolucije je namreč zavezoval vlado, naj »prenovi zakone o narkomaniji«. Sprejete pa so bile resolucije, ki omejujejo strategijo omejevanja škode na primere, v katerih so se narkomani opredelili za zdravljenje, medtem ko resolucija Lige predlaga ustanovitev posebnih enot, ki naj bi nadzorovale disko klube, šole in vse javne kraje, v katerih prihaja do prostitucije.
Desna sredina je bila zadovoljna z izidom glasovanja. »Dosegli smo pomembno zmago proti poskusom liberalizacije mehkih mamil,« je menil predsednik poslancev KDC Carlo Giovanar-di, medtem ko je koordinator NZ Mau-rizio Gasparri ugotovil, da ko je »govor o pomembnih stvareh, je soglasje z levico omejeno«.
Poparjen je bil predsednik Demokratične levice Fabio Mussi, ki je ugotovil, da »kar se je zgodilo ni dobro«, medtem ko je predstavnik RI Ernesto Staja-no zanikal, da bi glasovanje Dinijevih somišljenikov imelo politični naboj.
»V sedmih mesecih smo popolnoma spremenili odnose med državama«
LJUBLJANA - »V sedmih mesecih smo popolnoma spremenili odnose med državama.« S tem stavkom je Romano Prodi najbolj nazorno prikazal potek, vsebino in zaključka svojega včerajšnjega obiska v Sloveniji. To misel je še razvil podtajnik Fassino, ki je govoril o radikalnih spremembah, od konfliktual-nih odnosov pred letom dni do odnosov popolnega sodelovanja na vseh področjih.
Vsebino te misli sta Prodi in Drnovšek obrazložila na tiskovni konferenci, ki je bila v zgodnjih popoldanskih urah; to je treba bilo treba pojasniti, ker na tiskovni konferenci nista govorila o gospodarskih temah, kajti do srečanja z gospodarstveniki je prišlo kasneje. Osnovna politična tema pogovorov je bilo vstopanje Slovenije v vojaško zvezo NATO in v članstvo Evropske unije. Prodi je v zvezi s tem poudaril, da Italija »odločno podpira« prizadevanja Slovenije za vključevanje v evropske in evroatlantske integracijske procese ter še zlasti poudaril prizadevanja Italije na vseh ravneh, da bi bila Slovenija vključena v prvi krog novih članic zveze NATO. »O tem smo govorih tudi z ameriško državno sekretarko Albrightovo,« je dejal Prodi, ki je tako opozoril, da ne gre samo za besedno podporo, ampak si Italija za to prizadeva na vseh ravneh. Ob tem je ita-lijanski premier ocenil, da gre za »skupni interes, kajti v interesu obeh držav je, da pripadata isti skupnosti.« Tu je Prodi na izrecno vprašanje poudaril interes
Italije za razvoj južnega krila zveze NATO ter med drugim omenil demokratično evolucijo Romunije, ki je prav tako kandidat za članstvo.
Tudi Drnovšek je ocenil, da se od junija lanskega leta odnosi razvijajo zelo pozitivno ter dejal, da Slovenija ceni podporo Italije pri vključevanju v zvezo NATO. Drnovšek je tudi dejal, da bo Slovenija v kratkem ratificirala asociacijsko pogodbo in izrazil pričakovanje, da bo to v kratkem naredil tudi italijanski parlament. Prav v zvezi s tem je Prodi z zadovoljstvom ocenil
srečanje s predsedniki vseh parlamentarnih skupin, s katerimi je govoril predvsem o pridruževanju Slovenije zvezi NATO in Evropski uniji.
Velika novost na področju sodelovanja med državama je tudi odločitev, da bo posebna mešana komisija sproti reševala odprta vprašanja. Kot znano, je doslej obstajalo kar sedem mešanih delovnih teles, ki pa niso privedla do večjih stvarnih rezultatov. Sedaj naj bi namesto teh obstajala samo ena delovna skupina, »ki bo sproti reševala probleme drugega za drugim.« Med
temi vprašanji pa je Drnovšek še zlasti poudaril skupna prizadevanja za zagotovitev finančnih sredstev za Evropski koridor št. 5, kar je v interesu obeh držav, poleg tega pa še poudaril obvezo po poživitvi sodelovanja med obmejnimi področji ter še zlasti med koprskim in tržaškim pristaniščem, »ki se morata svetu predstaviti s skupno ponudbo.«
Izredno pozornost sta Prodi in Drnovšek na tiskovni konferenci namenila vprašanjem manjšin. Drnovšek je že v uvodu dejal, da Slovenija »ceni nekatere premike na področju
manjšinskega vprašanja« ter v zvezi s tem omenil obvezo Prodija za pospešitev postopka za odobritev manjšinske zakonodaje ter za rešitev nekaterih praktičnih vprašanj, ki zadevajo inštitucije slovenske manjšine. Obvezo za pospešitev razprave o zaščitnem zakonu je potrdil tudi Prodi, ki se je sicer izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, ah namerava Italija s Slovenijo skleniti dvostranski sporazum o manjšinah, kot je to storila s Hrvaško, vendar je dejal, da obe državi ustvarjata ozračje, da bosta lahko sporazumno rešili vsa od-
Na sliki pod naslovom srečanje med Romanom Prodijem in Janezom Drnovškom (foto Srdjan 2ivulovič/BOBO), spodaj Prodi s predsednikom republike Milanom Kučanom (telefoto AP)
prta vprašanja. Kot smo izvedeli, je Prodi na srečanju z Drnovškom poleg zaščitnega zakona tudi izrecno omenil skorajšnje ukrepe za dvojezično šolo v Spe-tru, Glasbeno matico in Primorski dnevnik. Na tiskovni konferenci pa je Prodi še poudaril, da bo o postopku za odobritev globalnega zaščitnega zakona govor v petek, ko bo prišel v Ljubljano predsednik poslanske zbornice Lucia-no Violante.
Govor je bil tudi o italijanski manjšini v Sloveniji. Tu se stališči še razhajata, saj je Prodi ponovno govoril o »nujnosti
tesnih odnosov med obema deloma italijanske manjšine,« ki ju ločuje slo-vensko-hrvaška meja, medtem ko je Drnovšek preciziral, da morajo biti rešitve v skladu z zakoni, dodal pa je, da bi bilo bolje, ko bi namesto o političnih simbolnih vprašanjih govorih o konkretnih problemih, ki jih je Slovenija pripravljena reševati.
Ob koncu tiskovne konference pa še vprašanje, M so ga vsi pričakovbah: ah sta Slovenija in Itahja pripravljena podpisati tak sporazum; kakršnega sta podpisali Nemčija in Češka? O taki pobudi se na včerajšnjih srečanjih niso pogovarjali. Prodi je ocenil, da bi bilo nekaj takega »dogodek premišljenega poguma, ki bi lahko bil zelo koristen,« Drnovšek pa je dejal, da ne bi bil proti taki izjavi, da »smo že z nekaterimi rešitvami, ki gredo v prihodnost, začeh presegati probleme iz preteklosti«. Z drugimi besedami, tak sporazum bi morda, namesto reševanja problemov, vnašal konflikte v odnose med državama, zato sta oba državnika do take hipoteze previdna, saj sta včeraj večkrat poudarila, da je treba »izredno kakovostno raven odnosov« v prihodnjih mesecih še bogatiti. Kako bo to potekalo, pa nam je povedal podtajnik fassino, kom je nakazal tri točke: izpeljati postopek vključevanja Slovenije v zvezo NATO in v Evropsko unijo, še dodatno razviti medsebojno sodelovanje predvsem na gospodarskem področju in poiskati pozitivno rešitev za vprašanja manjšin.
B.Br.
SREČANJA Z DRNOVŠKOM, KUČANOM IN PODOBNIKOM, GOSPODARSKE TEME IN OBISK ITALIJANSKE MANJŠINE
Intenziven »slovenski dan« za Romana Prodija
LJUBLJANA - Prodijev »slovenski dan« se je začel z ogledom častne straži in igranjem himn v Ljubljani; takoj za tem se je predsednik italijanske vlade, kijev Slovenijo prispel v ponedeljek zvečer iz Poljske, kjer je bil na enodnevnem obisku, na štiri oči pogovarjal z Drnovškom, temu pa je sledil pogovor delegacij, v katerih sta med drugimi bila tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler in podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino. Razprava je tekla predvsem o dvostranskih vprašanjih, osrednja tema pa je bila vključevanje Slovenije v zvezo NATO, ki jo Itahja odločno podpira. Na srečanju s predsednikom države Milanom Kučanom, ki je sledilo, je beseda tekla o dvostranskih odnosih, ki sta jih sogovornika ocenila kot dobre. Izpostavila sta tudi dobre rezultate v okviru tristranskega sodelovanja z
Madžarsko. Kučan in Rodi sta poudarila potrebo, da v naslednjih mesecih, verjetno do jeseni, državi rešita še odprta vprašanja, med njimi izpeljavo španskega kompromisa, problemov manjšine in nepremičnin optantov.
Prodi je nato odšel v državni zbor, kjer ge je najprej sprejel predsednik ja-nez Podobnik, nato pa se je
italijanski premier zadržal v krajšem pogovoru s predsedniki poslanskih skupin, osrednja tema teh pogovorov je bilo vključevanje Slovenije v evropske integracijske procese, govorili pa so tudi o nekaterih	drugih
vprašanjih, ki jih bodo predstavniki državnega zbora poglobili na srečanju s predsednikom
poslanske zbornice Lucianom Violantejem, ki bo v petek v Ljubljani.
Prodi in Drnovšek sta se nato, po tiskovni konferenci, srečala z italijanskimi gospodarstveniki, ki so se medtem vmih z dolgega sestanka na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije. Tu je bil seveda govor o poglobitvi gospodarskega sodelovanja med državama.
Italijanski premier je popoldne obiskal ljubljansko podjetje v mešani lasti Julon in položil venec na italijanskem vojaškem pokopališču Žale, pred vrnitvijo v domovino pa je v prostorih italijanskega veleposlaništva v Ljubljani sprejel še nekatere predstavnike ita-hjanske skupnosti v Sloveniji. Pred povratkom v Rim se je Prodi sestal še s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom, Fassino pa se je srečal s predsednikom ZLSD Janezom Kocijančičem in mednarodnim sekretarjem stranke Vojkom Venišnikom.
Na obisku v Sloveniji delegacija italijanskih oboroženih sil
LJUBLJANA - Na povabilo načelnika generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnika Albina Gutmana se na dvednevnem uradnem obisku v Sloveniji mudi delegacija italijanskih oboroženih sil, ki jo vodi vodja oddelka za pohtične vojaške zadeve italijanskih oboroženih sil kontraadmiral Gianpaolo di Paolo.
Načelnik generalštaba Slovenske vojske je italijanski delegaciji predstavil organizacijo in načrtovan razvoj Slovenske vojske ter njeno sodelovanje v operaciji SFOR. Sogovornika sta izmenjala poglede tudi na no-vonastajajočo evropsko varnostno arhitekturo in na vključevanje Slovenije v severnoatlantske povezave.
Na štabnih pogovorih, ki jih je vodil namestnik načelnika generalštaba generalpodpolkovnik Iztok Podbregar, so italijanski delegaciji predstaviti tudi 10. bataljon Slovenske vojske za mednarodno sodelovanje. (STA)
OGLEDALO
Simboli spora in protistrupi
Ace Mermoua
Trst je zanimiv laboratorij za ugotavljanje tega, kako se razvijata etnocen-trizem in nacionalizem, kako se simboli in miti prenašajo v kalupih iz generacije v generacijo ter tega, kako trdožive so določene predstave in predsodki o drugem (pripadniku drugega naroda ali etnije). Vedenje o tem je pomembno tudi s praktičnega vidika, kajti ko bi se odločili za spremembe in boljše odnose, bi se morali nujno spopasti z usedlinami iz preteklosti. Dobra volja in prepričanje, da je tvorno sožitje med večino in mnanjšino koristno in pozitivno, sama po sebi nista dovolj. Na prostoru, kjer sta se odvijala etnični ali narodni spopad, so sumi, predsodki in celo pritajeno sovraštvo trdovratni. Prebivalci različnih in nasprotnih skupin so izdelali verigo simbolov in mitov o spopadu. Značilnost teh simbolov je, da so predelali resnične zgodovinske dogodke, jih prilagodili napetemu vzdušju in ta videnja posredovali tudi tistim ki jih preteklost bolj malo zanima. V Trstu je na primer veliko ljudi, predvsem mlajših, ki vedo zelo malo o drugi svetovni vojni, o fašizmu, o spopadih v naših krajih, o nastanku Jugoslavije, itd. Kljub temu jim fojbe pomenijo genocidno dejanje nad italijanskim prebvalstvom. V fojbah vidijo poskus Slovencev, da bi v Trstu opravili etnično Čistko. Podobno stališče sem zasledil tudi pri kakem italijanskem piscu knjig, ki se zavzema za sožitje, a je fojbe avtomatično uvrstil med genocide.
V	Trstu imamo veC simbolov spora, ki jih hranimo v zavesti tako Slovenci kot Italijani. Največkrat gre za dogodke, ki so zaobjeli obe skupini, a jih vsaka bere in doživlja povsem drugače. Gre za znane dogodke in zato bom omenil le nekatere, kot so dolgotrajen spor za teritorij (Trst, Gorico, Istro, Dalmacjo in tudi Kras), slovensko gospodarsko uveljavljanje v mestu, fašizem, osvoboditev / zasedba (kot za koga) Trsta, že omenjene fojbe, vprašanje esulov, itd. Vsak izmed teh dogodkov je prerastel v simbol spora in ko v mestu spregovorimo o njem, se v hipu vname plamen, ki je tlel pod pepelom. Za Slovence je na primer aktualen simbol spora, ki se je izoblikoval, ko smo se Slovenci pričeli gospodarsko uveljavljati tudi v mestu.
V	začetku tega stoletja in že ob koncu prejšnjega se je marsikateri Slovenec preselil s podeželja v mesto. Postavil si je obrtno delavnico, postal je trgovec, gostilničar ali kaj podobnega. Z narodnim preporodom se je krepila volja, da bi tudi Slovenci postali v samem mestu gospodarsko pomembni akterji. Naši predniki se niso zadovoljili le s kulturno rastjo, ampak so želeh tekmovati z Italijani na gospodarskem področju. Zelja je povzročila veliko trenja. Ko so slovenski Časopisi pisali o vedno večji slovenski gospodarski prisotnosti v Trstu, so se italijanski meščani ustrašili. V itaijanskih časopisih in revijah so se množili spisi o Slovanih, ki zasedajo mesto in postajajo gospodarsko uspešni, kar naj bi ogrožalo italijanstvo Trsta. Slovenci smo bili ponosni na Narodni dom, številnim italijanskim meščanom pa je bil trn v peti in zato ni Čudno, da so ga fašisti zažgah. Z domom so želeli poteptati simbol slovenske gospodarske in kulturne uspešnosti, hišo, ki je bila trden dokaz, da Slovenci nismo barbari, ampak moderen narod.
Slovenci smo si tudi po drugi svetovni vojni prizadevali, da bi se v Trstu gospodarsko razvili in da bi ustvarili novo meščanstvo. Slovenija je pod Jugoslavijo podpirala taksna prizadevanja, kar ni bilo samo po sebi mnevno. Socialistična država bi se lahko zadovoljila z mitom slovenskega delavca, a je podprla gospodarski razvoj manjšine. Podpor in sodelovanja niso bili deležni vsi, ampak tisti, ki so bili idejno in ideološko za Jugoslavijo, a ne izključno oni. Skupen naCrt je bil, da Slovenci ustvarimo trdno in samostojno gospodarsko strukturo, ki bo hkrati dokaz jugoslovanske uspešnosti. Zlom TKB je pomenil konec tega obdobja, Čeprav se je dejansko zaključilo z razpadom Jugo-
slavije. Odmev falimenta je presegel gmotno škodo. Slovenci smo doživeli veliko razočaranje, ker je zlom banke pomenil hud udarec našim stoletnim sanjam, da se bomo gospodarsko uveljavljali v mestu kot Italijani. Italijanski denvnik II Piccolo pa se ob dogajanju ni znal izogniti skušnjavi, da v polom ne bi vpletel tudi teze o slovenski nevarnosti. Slovensko gospodarstvo je bilo trn v peti italijanskemu nacionalizmu, a ga je le ta toleriral zaradi mednarodnih obvez. Pri zlomu TKB je odigralo vlogo veC faktorjev, med katere ne moremo ne uvrstiti pritiskov iz časa Berlusconijeve vlade (ti seveda niso opravičilo za slovenske zablode).
Naglasil sem gospodarski spopad, ob vsakem izmed naštetih simbolov spora pa bi lahko napisali dolgo zgodbo, ki se vije vse povojno obdobje in doseže dramski vrhunec ob kritičnih trenutkih. Tako je bilo s polemiko o tem, Ce je bil Trst zaseden ali osvobojen, tako je bilo in je s fojbami in tako je z vprašanjem esulov. Ko pride v Trstu do sprememb, ko se bliža Cas volitev ali pa ko zunanji dogodki prisilijo mesto k diskusiji o sebi, se vanjo skoraj avtomatično vpletejo simboli spora. V teh primerih je sklicevanje na zgodovino in zgodovinopisje nekoliko naivno. Simboli delujejo kot znamenja ali zastave, ki jih sprte strani razobesijo, da ogrejejo srca svojih pripadnikov. Le-ti si ne zastavljajo vprašanja o zgodovinski resničnosti, ampak jim nekateri dogodki iz preteklosti služijo kot potrdilo trenutnim zahtevam. Dinamika etničnih in nacionalnih sporov je podobna tako v Trstu kot drugje po Evropi, v ZDA in povsod, kjer vzbuja konflikte.
Če želimo uveljaviti pohtiko sožitja, se bomo nujno soočali s simboli spora. Iluzoricno je misliti, da bodo sami po sebi tonili v pozabo. Ljudje, ki so že pozabili na dogodke iz druge svetovne vojne in s prvih povojnih let, ah pa jih niso doživeli in so o njih malo brali, postanejo pozorni, ko slišijo o osvoboditvi / zasedbi Trsta ah o prihodu esulov. Osvoboditev vzbudi pozitivna Čustva in misli, zasedba negativne. Prihod esulov priklice misli o veliki krivici in trpljenju, Slovencem pa predvsem spomin na esulska naselja ter na dodatne pritiske in napade. Sklicevanje na nove zgodovinske tekste, ki so neobremenjeni v odnosu do preteklosti, pomaga, vendar je specialistično branje omejeno na elite, kot so vezana na elite srečanje, predavanja, okrogle mize, itd.
Politika sožitja nujno skrbi za to, da se ustvarijo novi in pozitivni simboli, ki odmevajo v javnosti. Pozitiven simbol lahko postanejo kulturna, a tudi gospodarska in politična dejanja. Odkritje Kosovelovega kipa v tržaškem Ljudskem vrtu je bilo pozitivno dejanje, vendar še vedno omejeno, saj je pesnik priljubljen med Slovenci, med Italijani pa ga poznajo le nekateri specialisti. Bistvo pozitivnih simbolov je, da jih skupaj sprejemata obe strani. Le tako lahko izboljšamo ozračje. Ob pozitivnih dejanjih, ki odmevajo v javnosti, bo politika sožitja pričela revidirati sporna. Postopek je zahteven, ker so ljudje vajeni čustvenega pristopa. Vedeti moramo, da so se negativni simboli zapečatili v pamet in srce ljudi med bučnimi propagandnimi akcijami, zato zahteva revizija kapilarno delo po šolah in v javnosti, a tudi odmevne medijske nastope. Tudi to bo neuspešno, Ce ne bodo revizijo spremljali konkretni pohticni ukrepi v korist sožitja in manjšine, ki je predmet spora. Brez takšnih ukrepov bo večina še vedno zaprta vase, manjšina pa nezaupljiva. Nadalje je treba upoštevati, da bodo nacionalisti nasprotovali pozitivni politiki in da bodo naredili vse, da utrdijo simbole spora in dokažejo, kako je edino resnična nacionalistična verzija dogodkov. Ko je spor zakoreninjen, zahteva politika sožitja jasno in dolgotrajno strategijo. Trenutna in omejena dejanja so pri teh procesih neučinkovita. Postopnost je modra, vendar mora biti vseskozi jasen cilj, ki ga bomo dosegli le z načrtnim delom.
IGRE BREZ MEJA / CELOVEC GLAVNI NOSILEC PROJEKTA?
Koroška aktivnejša v pripravah za ZOI
Jeseni no Koroškem referendum o kondidoturi
CELOVEC - Negativni izid referenduma o ponovni kandidaturi mesta Innsbruck za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2006 je koroške politike oCitno opogumila in jih pripravila do ofenzivnejše strategije v projektu »-Iger brez meja«. Prvaki vseh treh v koroški deželni vladi zastopanih strank so vCeraj sklenili, da imenujejo koroški kraj oz. mesto za nosite-Ija skupne kandidature za zimske olimpijske igre leta 2006. Najresnejši kandidat je koroška prestolnica Celovec. Doslej je bil glavni in edini nositelj skupne kandidature mesto Trbiž.
Kot razlog za najnovejši razplet so pristojni referent za šport in namestnik deželnega glavarja Michael Ausser-vvinkler, deželni glavar Christof Zernatto in referent za gospodarstvo Karlheinz Grasser včeraj v pogovorih z novinarji poudarili, da odpira imenovanje koroškega kraja za glavnega nosilca skupne kandidature boljše možnosti glede podpore avstrijskega olimpijskega komiteja ČOC. Poudarjeno je celo bilo, da je OOC to zahtevo izrecno postavil za osnovni pogoj. Dokončna odločitev, kateri koroški kraj oz. mesto naj bi prevzel nositelj-stvo, sicer še ni bila sprejeta, toda namestnik deželnega glavarja Grasser se je jasno opredelil za koroško glavno mesto Celovec. Ausser-vvinkler pa je kot druge možne kandidate poleg
Celovca imenoval Bad Kleinkirchheim, Pod-klošter, Šmohor, (dvojezično) Strajo vas in Vrbo.
Glede izvedbe referenduma o kandidaturi pa med omenjenimi politiki še ni soglasja. Medtem ko Ausser-winkler zagovarja referendum po vsej Koroški, želi Grasser soodločanje prebivalstva omejiti na območje nosilca kandidature (npr. samo v Celovcu). Deželni glavar Zernatto pa je proti vsakemu referendumu. Vsi trije politiki pa so s tem v zvezi menili, da se bo našla komprominsa rešitev, še posebej ko bo na razpolago rezultat študije o gospodarski rentabilnosti kandidature za Koroško. Studijo je
že pred meseci naročila koroška deželna vlada, po neuradnih informacijah pa naj bil že sama kandidatura močno pospešila koroško gospodarstvo, še posebej na področju turizma.
Termin za morebiten referendum naj bi bil še jeseni letos.
Ausserwinkler je še napovedal, da se bo v zvezi z najnovejšim razpletom glede nositelj-stva kandidature že v naslednjih dneh sestal s predstavniki Furlanije Julijske krajine in Slovenije, ki so pristojni za projekt Iger brez meja. Ze danes je na sporedu pogovor med Ausser-winklerjem in generalnim sekretarjem komiteja za kandidaturo v Trbižu, temu pogovoru pa
naj bi Cimprej sledil še pogovor in usklajevanje nadaljnjega skupnega nastopanja tudi s predstavniki Slovenije.
Kot znano, so se vse tri regije po propadli prvi skupni kandidaturi za ZOI leta 2002 načelno izrekle za ponovno skupno kandidaturo za »-Igre brez meja« leta 2006. Koroška želi organizirati olimpijska tekmovanja v sledečih športnih panogah: alpinske discipline v Pod-kloštru, na Mokrinah in v Bad Kleinkirchheimu, nordijske discipline v novih nordijskih centrih v Zahomvu in Beljaku, hokej na ledu v Celovcu, olimpijsko vas pa naj bi zgradili v Vrbi ob Vrbskem jezeru.
Ivan Lukan
TRST / SEJA UPRAVNEGA ODBORA
Težko finančno stanje GM
Vprašanje sanacije bodo dodatno poglobili na prihodnji seji
TRST - Predsednik Drago Stoka je podal dolgo poročilo o delovanju odbora v Času od zadnje seje, ki se je odvijalo predvsem v smeri obiska predsednika vlade Romana Prodija v Ljubljani. Opisal je stike s skupnim slovenskim predstavništvom, ki naj bi predsedniku vlade obrazložilo stanje in preverilo kako se obljube o podržavljenju Glasbene matice premikajo. Pred tem je bilo srečanje skupnih institucij (Slori, Studijska knjižnica, Slovensko Stalno gledališče, Glasbena matica, Slovenska šola v Spetru in ZSSDI) z novim paritetnim odborom SKGZ-SSO, v katerem so po trije predstavniki obeh krovnih organizacij in na katerem so se dogovorili, da
bo ta odbor usklajeval potrebe ustanov in jih posredoval uradu Ministrstva za Slovence po svetu v Ljubljani, ki naj bi potem sredstva dodelil in poslal neposredno ustanovam, da ne bi spet prišlo do nesporazumov in zavlačevanj.
Upravni odbor je nato sprejel odstop Janka Bana, ki je zapustil tajniško mesto, ker je bil imenovan za načelnika za kul-tumo-glasbene stike in za koordinacijo glasbenih skupin, ki delujejo pod okriljem GM. Na tajniško mesto je bil soglasno izvoljen Primož Možina, ki je bil imenovan tudi za tehnično organizacijo tako glede sedeža, kot tudi za zbiranje gradiva za publicizacijo šole v sodelovanju s tehnično komisijo, katero je imenoval že
TRBIŽ / V PRIREDBI DRUŠTVA PLANIKA
Skupni zborovski koncert Koroška in Primorska poje
Prireditevimo velik simbolični naboj - Koncert bo v nedeljo v kulturnem središču s pričetkom ob 14.30
TRBIŽ - Kanalska dolina predstavlja sticišCe dveh zamejstev z matično domovino. Zato ni nic čudnega, če se prav v teh krajih razvijajo in udejanjajo ideje, ki so izraz volje po sodelovanju in srečevanju.
To je tudi eden od poglavitnih ciljev, ki so si ga zastavili tamkajšnji slovenski kulturni delavci, ki si že vrsto let prizadevajo, da bi tromeja postala izraz takšnega soočanja in dogovarjanja.
Slovensko kulturno središče Planika si je zato omislilo in uresničilo srečanje zborovskega petja, ki bogati in nudi nove perspektive tudi širšemu slovenskemu prostoru. V nedeljo, 16. marca, bodo v kulturnem središču na Trbižu pripravili Koroško
in Primorsko poje. Gre v bistvu za sintezo dveh velikih pevskih manifestacij, ki jih že vrsto let prirejajo v obmejnem prostoru in ki imajo kot osnovni cilj združevanje obmejnih pevk in pevcev. Novost pa je v tem, da so prizadevni kulturni delavci iz Kanalske doline sklenili, da bodo obe manifestaciji (Primorsko in Koroško poje) združili, kar ima svojstven simbolični naboj in obenem uresničuje zamisel, ki je bila izražena na koncertu Primorska poje, ki so ga lani organizirali na Trbižu. Skupna pevska manifestacija, ki bi lahko pomenila zametek za takšno zborovsko manifestacijo, ki bi zaobjela širši slovenski prostor, matično domovino in obe zamejstvi, ce že ne
tudi Slovence na Madžarskem.
Zaradi tega gre posebna zahvala prirediteljem Planike, ki so ob sodelovanju Krščanske kulturne zveze iz Celovca in Zveze slovenskih kulturnih društev pripravili zborovski popoldan, ki se bo zaCel ob
14.30.	Na njem bodo nastopili pevsko instrumentalna skupina katoliško-prosvetnega društva Drava iz Zvabka, pevska skupina Namos iz Skocijana, kvartet La capella iz Dobr-le vasi, dekliški kvartet iz Borovelj, dvojezični zbor Zvveisprachiger chor, ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja, dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, mešani pevski zbor Maestral iz Kopra ter zbor Jubilate iz Kranjske gore. (r.p.)
prejšnji odbor.
Pri tretji točki dnevnega reda se je razvila daljša debata o proračunu za leto 1997, kjer je predviden primankljaj 250 milijonov lir. Glede na pri-mankljaje prejšnjih let to nikakor ni malo in postaja finančno stanje GM že kar nevzdržno. Na pripombo predsednika nadzornega odbora Alda Rupla, da je treba pripraviti sanacijski program, se je razvila diskusija, iz katere je bilo jasno, da je pravzaprav celotno finanCnd-ekonomsko delovanje odborov zadnjih let eno samo sanacijsko dejanje:
1)	Profesorjev GM ne more odpuščati, ker bi se s tem okrnilo delovanje in kvaliteta šole in bi se povzročila nepopravljiva škoda. Ne glede na ugotovitev, da imajo profesorji Glasbene matice dvakratno število uCnih ur, kot na državnem konservatoriju, plače pa so skoro za polovico nižje.
2)	Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja so sredstva, ki jih ustanova dobiva iz raznih virov (deželni prispevki, članarina, prispevki iz Slovenije itn) v petindevetdesetih odstotkih uporabljena za plače in socialne dajatve, zato ni možna nobena druga dejavnost.
3)	V zadnjih letih je zaradi upokojitve ali drugih razlogov šolo zapustilo pet profesorjev, katerih niso nadomestili, ampak so uCence prevzeh ostali redni profesorji in honorarci.
Če vse to vzamemo v poštev, ugotovimo, da bi bilo samomorilsko, Ce bi v tem trenutku še krčili število uCnih moči, saj si ni mogoče predstavljati, da bi zmanjšali število učencev. Zato je odbor sklenil, da bo na naslednjem sestanku s paritetnim predstavništvom krovnih organizacij jasno obrazložil svoje stališče, ki naj bi od Slovenije zahtevalo, da z enkratno finančno pomočjo dokončno sanira nevzdržni položaj.
Upravni odbor je nadalje sklenil, da se na prihodnji seji poglobi debata o sanacijskih možnostih, ker tako v resnici ne more naprej. Na dnevni red naslednje seje so prenesli tudi predlog o razširitvi umetniškega sveta, da bo uspešnejše popestril delovanje Glasbene matice. (P.M.)
POLITIKA / PRIPRAVE NA TRŽAŠKE PREDČASNE OBČINSKE VOLITVE
NOVICE
Oljka z enotnim simbolom ali pa vsaka stranka po svoje?
Podobno politična dilemo tudi v desničarskem Polu svoboščin
Medtem ko je občinski svet tudi sinoči obravnaval številne ugovore na regulacijski načrt, se voditelji strank mrzlično pripravljajo na predčasne volitve, ki bodo 27. aprila. Za ta datum se je odločil notranji minister Giorgio Napolitano, volitve pa mora formalno razpisati državni poglavar, ki do vCeraj še ni podpisal tozadevnega dekreta.
Roberto Damiani
Gotovo je edinole to, da se bodo za župansko mesto potegovali Riccar-do Illy in kandidata Stranke komunistične prenove ter Severne lige, Pol svoboščin se še ni odločil, Oljka pa razmišlja, kaj pravzaprav narediti. Podpora Illyju, kot kaže, ni pod vprašajem, problem je, kako na volitve: ali s skupnim simbolom ali pa vsaka stranka s svojim. Za skupni simbol Oljke se potegujeta D SL in Slovenska skupnost, za loCeno podporo dosedanjemu županu pa se ogrevajo zeleni in Ljudska stranka. Pri
tem ne gre le za volilno, ampak tudi za politično vprašanje, ki se v podobnih obrisih pojavlja tudi na desnici.
Lista za Trst in bivši demokristjani iz vrst CCD in CDU pritiskajo na predsednika Trgovinske zbornice Adalberta Donaggia, naj sprejme župansko kandidaturo in naj torej postane glavni Illyjev tekmec. Donag-gio pa okleva, ker bi moral v primeru kandidature seveda odstopiti z mesta predsednika zbornice. Med možnimi kandidati ostajata vsekakor Se dalje senator Giulio Camber in tudi poslanec Gualberto Niccolini, zelo pomembno, Ce že ne odločilno besedo pri konCni izbiri pa bo imelo Nacionalno zavezništvo, ki je daleC najmočnejša stranka v desničarskem zavezništvu.
A vrnimo se k Oljki. Senator Fulvio Camerini si zelo prizadeva za Cim manj boleC volilni sporazum, situacija pa je precej zapletena in zmedena. Prodijeva koalicija se je dobro izkazala na lanskih parlamentarnih volitvah, v zavezništvu pa so bili takrat tudi komunisti in zlasti ni bilo II-lyja.
Položaj je sedaj zelo različen, zato so voditelji levosredinskih komponent, ki se bodo jutri popoldne srečali na sedežu DSL, pred zelo zahtevno nalogo. Tudi zato, ker volilni zakon pravi, da lahko županskega kandidata v prvem krogu podpre največ pet volilnih list oziroma simbolov.
Podžupan Roberto Damiani je na predsi-
noCnji občinski seji v bistvu potrdil možnost svoje kandidature na t.i. »Listi Illy«.
Damiani je to pojasnil v odgovoru bivšemu županu Giuliu Staffieriju, ki je bil mnenja, da ne more podžupan voditi nadstrankarskega občinskega odbora in istočasno sodelovati v volilni kampanji kot kandidat za občinski svet.
Na aprilskih volitvah se bodo s svojim županskim kandidatom najbrž predstavili tudi socialisti, ki se ne prepoznavajo v Oljki in ki politično škilijo Berlusconiju. Govori se, da bo njihov kandidat nekdanji senator Arduino Agnelli, ki je od vedno zelo blizu mestnim nacionalističnim krogom.
V soboto znani vsi kandidati SKR
Stranka komunistične prenove bo v soboto izbrala svojega županskega kandidate in svoje kandidate za občinski svet. Pred sinočnjo sejo pokrajinskega tajništva so komunisti še enkrat pozvali Oljko na volilno zavezništvo s SKP, a pod že znanim pogojem, da se slednja odpove Riccardu Illyju. Levosredinska koalicija, piše v tiskovni izjavi SKP, bi zagrešila zelo hudo napako, Ce bi spet podprla dosedanjega Zupana, ki ga je sama tajnica Ljudske stranke Elettra Dorigo javno ocenila kot najboljšo od treh tržaških desnic.
Komunisti so prepričani, da se Illy zakulisno pogaja s »Forza Italia« in da bi njegova morebitna kandidatura bila v kričečem nasprotju s potrebami in pričakovanji šibkejših slojev ter tudi s samo idejno ter politično usmeritvijo zavezništva Oljke. Od tod poslednji poziv levi sredini, naj se odpove Illyju in naj vzpostavi tvorni dialog s komunisti.
OBČINA TRST / OBRAČUN OB IZTEKU MANDATA
Delo komisije za prozornost
Uspelo ji je delovati enotno in stvarno vplivati na upravitelje
Komisija za prozornost tržaškega občinskega sveta je delala veliko in dobro. To je bila soglasna ocena vseh njenih elanov s predsednikom Massimom Gobessijem na Čelu, ki so ob izteku mandata vCeraj napravili obračun opravljenega dela na tiskovni konferenci.
Komisija za prozornost je bila ustanovljena na osnovi občinskega statuta še pred Illyjevo upravo, polno pa je zaživela v tej mandatni dobi, ko so se na njenem Čelu zvrstih Laura Tamburini (Nord libero), Bruno Sulli (NZ) in Massimo Go-bessi (neodvisen). Dejstvo, da so jo vodili vedno predstavniki opozicij, ni slučajno, saj tako določa sam statut, in to prav z namenom, da bi Cim uCinkviteje skrbela za prozorno upravljanje. Sicer pa je Gobessi na tiskovni konfrenci poudaril, da je komisiji uspelo preseči delitve, ki izhajajo iz strankarskih pripadnosti nje-
nih elanov in da je s svojim delovanjem stvarno vplivala na delo občinske uprave. Njene pobude so praviloma naletele na dober odmev v javnih občilih, tako da so njenim posegom skoraj vedno sledili ustrezni ukrepi občinskih upraviteljev. To se je npr. zgodilo na področju javnih prevozov, pokopališč, šolstva, domov za ostarele, vzdrževanja občinskih imovin itd.
Z Gobessijevo oceno so, kot rečeno, soglašali vsi ostali elani komisije, ki so sodelovali na tiskovni konferenci, in sicer poleg Taburinijeve in Sullija še Annamaria Paolinelli (PPI), Bruno Marini (CCD) in Marco Drabeni (LpT). Tiskovne konference se je udeležil tudi predsednik občinskega sveta Ettore Ro-sato in dejal, da bi delovanje komisije res moralo biti za zgled celotnemu občinskemu svetu.
Zanimanje za študij v Zavodih združenega sveta
Kar 6 tisoC mladih iz vseh dežel Italije je izrazilo zanimanje za 35 štipendij, ki jih daje Italija letno na razpolago za študij v enem izmed desetih Zavodov združenega sveta, raztresenih po 5 celinah, vključno seveda v devinskem. Tako beremo v tiskovnem poročilu, ki nam ga je posredoval prav Jadranski zavod združenega sveta iz Devina in v katerem je pravilno poudarjeno, da takšen odziv očitno izkazuje, kako globoko je pri italijanski mladini prisotna želja po izobrazbi v vecnarodnostnem okolju in duhu. Očitno je, da bodo selekcije prijavljenih zelo stroge. Prve so pristojne komisije že opravile in pripustile 600 kandidatov na meddeželne selekcije, ki bodo konec tega meseca. Iz njih bo izšli kandidati za končno selekcijo, ki bo na začetku junija v Devinu. Kot je znano, na Zavodih združenega sveta študirajo mladi zadnjih dveh letnikov višje srednje šole in ob konu opravijo mednarodno maturo, s katero imajo odprto pot za univerzitetni študij po vsem svetu.
ii
Klanjščkova razstava v Prosvetnem domu
V petek, 14. marca, ob 20.30, bo v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave slik Vladimirja Klanjščka, ki se je pred leti že predstavil na Opčinah v skupinski razstavi. O njem in o njegovem bogatem opusu, saj je imel že nad 30 samostojnih razstav, bo spregovoril umetnostni kritik Jožko Vetrih. SKD Tabor želi tudi letos približati zvestim obiskovalcem razstav umetnika z Goriškega, slikarja rodnih Brd. Vladimir Klanjšček je iz Steverjana, kjer živi in ustvarja. Dolga leta je poučeval likovno vzgojo na nižji srednji šoli v Gorici, zdaj se posveča slikarstvu. Večer bo obogatila violinistka Raffaella Petronio, gojenka Glasbene matice - šola prof. Bitežnika, ob klavirski spremljavi Paola Biancuzzija.
Trg Gutenberg tudi letos na trgu Unita
Knjižni sejem Trg Gutenberg bodo tudi letos izvedli na Trgu Unita. Tako so sklenili na včerajšnjem sestanku med tržaškim podžupanom Damianijem, tajnikom trgovinske zbornice Fla-miniom in ravnateljem tržaške državne knjižnice Caltano. Občina prvotno ni izdala dovoljenja, ker je prejela le samostojno prošnjo trgovinske zbornice, iz katere ni bilo razvidno, da bi šlo za skupno pobudo. Po razCišCenju so se tudi odločili, da bodo ustanovili poseben organizacijski odbor, ki naj bi skrbel za pripravo te knjižničarske pobude.
Dela na cesti Nabrežina-Šempolaj
Na cesti, ki pelje iz Nabrežine proti Sempolaju, bodo zaradi postavljanja cevi kanalizacije uvedli izmenično enosmerno cesto, in sicer na odseku od križišča s pokrajinsko cesto Križ-Na-brežina do nadvoza nad hitro cesto. Promet bo usmerjal semafor.
DELO / TOVARNA VELIKIH MOTORJEV
ČRNA KRONIKA / NESREČA PRI BAZOVICI
Zaskrbljenost za zaposlitev
Včeraj srečanje na Deželi, kmalu soočenje s finskim partnerjem
Usoda zaposlenih v Tovarni velikih motorjev je bila v ospredju včerajšnjega srečanja na deželnem odbomištvu za industrijo med odbornikom Gian-francom Morettonom, zastopniki Fincantierija, In-tersinda in Zveze industrij cev ter predstavniki sindikatov.
Dosedanji lastnik tovarne pri Boljuncu, poldr-žavna družba Fincantieri, je sklenil pred kratkim
sporazum s finskim koncernom Metra za sodelovanje v okviru novega skupnega podjetja VVartzi-la. Napovedali so »siner-gično sodelovanje«, kar največkrat pomeni krčenje delovnih mest,ugotavljajo sindikati.
Tovarna velikih motorjev pa ni samo naj-veCja tržaška industrija s približno 1.700 zaposlenimi, paC pa je tudi najpomembnejši italijanski
proizvajalec velikih dizelskih motorjev. Stališče sindikatov je zato, da je dogovor s finskim partnerjem sprejemljiv samo pod pogojem, da ne predstavlja začetka ■ klestenja zaposlenih in proizvodnje.
Zastopniki Fincantierija so predstavili naCrt sodelovanja z finsko Metro kot nujen korak k internacionalizaciji dizelske proizvodnje in zagotovili pripravljenost na redno soočanje s sindikati glede zaposlitvene ravni.
Odbornik Moretton je zagotovil, da bo deželna uprava pozorno sledila razvoju dogodkov in torej prevzela jamstveno vlogo v odnosih podjetja do zaposlenih, pa tudi do interesov širšega gospodarstva nasploh.
Domenili so se, da se bodo v najkrajšem sestali tudi s finskim partnerjem, da bi skupno preverili perspektive tržaškega obrata.
Dejavnosti pošte ob stavki poštarjev
Sindikalne organizacije zaposlenih na pošti so za ponedeljek, 17. marca oklicale celodnevno vsedržavno stavko. Ravnateljstvo tržaške pošte sporoča, da bodo na ta dan na osrednji pošti na Trgu Vittorio Venet o 1 delovale le sledeCe poštne službe: sprejemanje priporočenih in zavarovanih pisemskih pošiljk (in sicer od 8.15 do 19.30), sprejemanje telegramov (od 8.10 do 19.40) in pošiljanje telegramov preko telefonske številke 186 za Italijo in tujino. Pokojnine, ki bi jih morali izplačati 17. marca, bodo izplačali 15. marca.
Na »ovinku smrti« z motorjem s ceste
Pridržana prognoza za 19-letno dekle, voznik se je le lažje poškodoval
Na »ovinku smrti«, kot pravijo ostremu ovinku ceste, ki pelje iz Bazovice proti mestu, se je vCeraj popoldne dogodila prometna nesreča, v kateri je bilo hudo ranjeno 17-letno dekle. Malo po 16.30 se je Paola Del Ben peljala iz Bazovice proti Trstu na zadnjem sedežu motornega kolesa cagiva 125, ki ga je upravljal 20-letni Nicolas Chermatz. Ko je cagiva pripeljala do ostrega ovinka, ki je bil v preteklosti že prizorišče vrste hudih prometnih nesreč, ni zavila v desno, temveč je zapeljala naravnost in končala s ceste. Medtem ko se voznik ni hudo poškodoval, pa je mlada sopotnica utrpela hude telesne poškodbe. Ko so na kraj prispeli zdravnik in bolničarji RdeCega križa, jim je bilo takoj jasno, da je njeno zdravstveno stanje zelo resno. Domnevali so celo, da ne bo preživela prevoza v bolnišnico. Nudih so ji hitro pomoč in jo prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo.
Motoristka podrla priletnega pešca
Včeraj dopoldne je bil 79-letni Edoardo De Vecchi iz Ul. Fortunio 10 žrtev hude prometne nesreče.
Pri prečkanju ceste so ga podrli z motorjem, utpel je vec zlomov in drugih hudih poškodb, predvsem pa mu je pri padcu počila lobanja, zaradi Cesar so ga sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje. Bilo je nekaj minut po 10. uri, ko je De Vecchi prečkal Ul. Piccardi pred poslopjem št. 40. Ravno tedaj je na motorju pripeljala 21-letna Elisa Albrizio iz. Ul. Fre-scobaldi 1, ki ni utegnila zavreti vozilo in je podrla pešca. Pri tem je tudi sama padla in si lažje poškodovala nogo (zdraviti se bo morala 10 dni). Priletnega De Vecchija so z rešilcem službe 118 odpeljali na Katinaro, ker so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo.
Preložili prizivni proces proti Biasuttiju in Agrustiju
Tržaško prizivno sodišCe je preložilo proces proti bivšemu predsedniku deželne uprave Adrianu Biasuttiju in bivšemu poslancu Mi-cheleju Agrustiju. DemokršCanska predstavnika so predlanskim obsodili v Pordenonu na dve leti in pol zapora zaradi korupcije: podjetnik naj bi jima zagotovil milijardo lir
prispevka za KD v zameno za dovoljenje za gradnjo Čistilne naprave. Slednje niso zgradili, domenjene vsote pa niso izplačali, kljub temu pa so jih na prvostopenjskem procesu obsodili zaradi korupcije.
Prizivno sodišCe, pred katerim je bivšega poslanca zastopal bivši tajnik KD, sicer pa tudi odvetnik Mino Martinazzoli, je sklenilo delno obnoviti prvostopenjsko razpravo in se bo spet sestalo 3. junija.
Medtem pa nadaljuje preiskava beneškega sodstva na raCun tak-ratnjega pordenonskega in sedaj tržaškega namestnika državnega pravdnika Micheleja Tita in sodnice Arme Fasan, ki ju je Agrusti tožil zaradi domnevnih nepravilnosti pri preiskavi.
Financarji zaplenili 16 ton cigaret
V okviru obširne preiskave, ki jo vodijo v Ravermi, so finančni stražniki zaplenili pri Brescii in v Trstu 16 ton cigaret. Kaže, da so jih uvažali skozi tržaško luko skrite v zabojnikih. Aretirali so sedem oseb, med katerimi ni nobenega tržacana, štiri pa so že izpustili na začasno svobodo.
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
PSI / RAZSTAVA GRAFIK IN AKVARELOV
Kljub težavam veje spodbuden optimizem
Izdelan je načrt za popravilo in nadgradnjo stavbe
Pogled Edija Žerjala na Kras
Na večeru v DSI prikaz diapozitivov iz Namibije
V zadnjem obdobju bi težko naleteli na kakšno manjšinsko ustanovo, ki se ji na občnih zborih ni potrebno ukvarjati zlasti s številkami. Finančne težave so žal postale sestavni del vsakodnevnih skrbi, največkrat kar za preživetje. V takih razmerah je načrtovanje prihodnosti dokaj naporno in tvegano, kar velja tudi za upravitelje Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu.
Člani združenja Slovenski dijaški dom so se predsinočnjim zbrali na rednem občnem zboru. Vtis je, da v okviru domskega kolektiva kljub težavam prevladuje spodbuden optimizem, ki je ob veliki delovni zagnanosti tudi doslej omogočal tej dragoceni ustanovi premoščanje kritičnih trenutkov. Iz obračunov opravljenega dela v prejšnjem letu namreč izhaja pozitivna slika velikega števila storitev, ki jih dom opravlja v korist številnih mladih in njihovih družin ne le s Tržaškega, ampak tudi z Goriškega in iz Videmske pokrajine.
O delu ustanove so članom združenja poročali predsednik Dušan Križman, ravnateljica Sonja Pečar in upravnik
VValter Ukmar. V ospredju poročil je bila še zlasti ugotovitev, da pomanjkanje zadostnih in redno zagotovljenih sredstev ne dopušča, da bi dijaški dom za kvaliteto storitev izkoristil ves svoj potencial. Večletno prisilno varčevanje je privedlo tudi do opuščanja rednega in izrednega vzdrževanja hiše, za katero je sedaj izdelan načrt o korenitem popravilu in nadgradnji. Za ta nujen poseg bo dijaški
dom izkoristil precejšen prispevek Sklada za Trst, ki ga je prejel v letih 1995 in 96. Vsota pa ne bo zadostovala za celotno kritje predvidenih stroškov, zato čaka upravni odbor ustanove zahtevna naloga, kako pridobiti iz javnih virov dodatna sredstva.
Sicer pa je iz postavk obračuna dovolj dobro razvidno, da je dijaški dom ena izmed tistih ustanov, ki ne čakajo zgolj na neke proračun-
ske ali podporne rešitve, temveč si je znal s pestro ponudbo storitev zagotoviti v javnosti ugled in precejšen del sredstev, ki pa jih, kot rečeno, nikoli ni dovolj. Dela za preureditev doma bodo stekla v kratkem, zato je tudi občni zbor združenja izrazil željo, da bi v doglednem času prišla do zaključka, kar bo mogoče le ob ustrezni pozornosti ustanov, ki upravljajo vire javnega finansiranja.
V	ponedeljek, 10. marca, je bilo v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izo-bražncev v Trstu dvojno kulturno srečanje: odprli so nameč razstavo grafik in akvarelov Edija Žerjala, nato pa je sledilo predvajanje diapozitivov Sonje Gregori in Franke Slavec.
V	prostorih DSI je razstavljenih 30 del (15 grafik in 15 akvarelov), nastalih v zadnjem desetletju, ki so že bila na ogled v Tolminu od 29. novembra do 31. decembra lani. Umetnika je predstavil umetnostni kritik Marko Vuk iz Goriškega muzeja v Novi Gorici, ki je poudaril Zerjalovo intimno navezanost na kraški svet. Zerjalovega opusa namreč ni mogoče razumeti in doživljati bez upoštevanja prvin Krasa. To je razvidno najprej v grafikah, kjer, kot piše spremna beseda v katalogu tolminske razstave, ki jo je tudi napisal Marko Vuk, se pred gledalcem razvršča »zanimiv in nekoliko skrivnosten svet kraških kolon, starih letnic v kamnu, obledelih in vpraskanih napisov na zidovih, značilnih arhitektonskih elementov ljudskega stavbarstva, med ljudstvom priljubljenih svetnikov v pilih, gla-goljšakega izročila Istre.«
Navezanost Edija Žerjala na Kras je razvidna tudi pri akvarelih, ki jih po besedah Marka Vuka lahko razdeli-
mo v dve skupini, zgodnejši akvareli prikazujejo kraški svet »v zabrisani, skoraj impresionistično slikoviti podobi in so na meji abstraktnega izraza.«
Kras je tu za Žerjala predvsem barvni in svetlobni pojav. V drugi skupini akvarelov vnaša umenik tudi arhitekturo, zanimajo ga predvsem zgodovinska jedra kraških vasi. Tu vedno prevladuje izbran barvni ton, naglasen rjavkasto ali modrikasto, obrise stavb pa zarisuje s tušem. S svojimi akvareli se Edi Žerjal po Vukovem mnenju »nedvomno tehtno uvršča v tisti tok slovenske umetnostni, ki mu izbran kolorizem pomeni osnovno ustvarjalno spodbudo.«
O svojih delih je na kratko spregovoril tudi umetnik sam, nakar sta Sonja
Gregori in Franka Slavec prikazali diapozitive o svojem tritedenskem potovanju po Namibiji. Gre za veliko državo na jugozahodu Afrike, trikrat večjo od Italije, ki pa je izredno redko naseljena (1.400.000 prebivalcev) in pretežno puščavnata. Država je šele pred nekaj leti dosegla svojo neodvisnost, prej je bila pod nadzorstvom Južne Afrike, do prve svetovne vojne pa je bila nemška kolonija. Zato ni nič čudnega, da je tam nemščina še danes eden izmed rabljenih jezikov in da naletimo na tipično nemško oz. srednjeevropsko arhitekturo, navade in prehrano (npr. jabolčni zavitek ali Sacher torto). Tam živi tudi določeno število potomcev nemških kolonov.
LZ.
PREDSTAVITEV PROTIRAZPRAVE V PODLONJERJU n
Pirina je umaknil svojo knjigo o fojbah
Pred nedavnim smo poročali o predstavitvi raziskave »AntiPirina«, ki jo je uredništvo neodvisnega informativnega časopisa La nuova Alabarda prikazalo v knjigami In der Tat. V knjigi Marca Piri-ne »Genocidio« je okoli 1500 imen ljudi, ki naj bi po njem na tržaškem območju končali v fojbah. Glede na dejstvo, da se rimski javni tožilec Pititto za svojo preiskavo o fojbah poslužuje tudi Pirinovih podatkov, so se odločili za »proti-štu-dijo«, po kateri so ugotovili, da je 64 odstotkov imen lažnih ali zgrešenih in podčrtali, da za tržaško pokrajino ni absolutno mogoče govoriti o genocidu.
Vest pa je v Pirinovi odločitvi, da zaradi vseh kritik, ki jih je bil deležen, svojo knjigo umakne z italijanskega tržišča, da poskrbi za ustrezne popravke. Zaradi tega in zaradi vse večje težnje po revizionizmu, ki jo je občutiti v zadnjem času, so na pobudo krožka 1. maj raziskavo spet predstavili v ponedeljek v Podlonjerju. Tokrat je bila prisotna tudi deželna svetovalka SKP Elena Gobbi, ki je že maja lani, ko je prišlo na dan, da je Pirina za svojo knjigo dobil deželne prispevke, vložila vprašanje predsedniku deželnega odbora (ne gre pozabiti, da Pirina ni zgodovinar). Kot je povedala urednica časopisa »La nuova Alabarda« Claudia Cemigoi, je knjigo Pirine mogoče uokviriti v strategijo napetosti, ki je privedla do težnje po revizionizmu, za tem pa se lahko skriva kaj še bolj nevarnega. Černigojeva se npr. sprašuje, kako je sploh Pirina postal založnik zgodovinskih knjig. Obenem ji ni jasno, zakaj ga je bivši član prostozidarske lože P2 odvetnik Sinagra (po njegovi prijavi je stekla Pitittova preiskava) izbral kot svojega konzulenta za zgodovino. Pirina je namreč v mlajših letih v Rimu obiskoval uni-
verzo La Sapienza, konec 60. let pa je postal predsednik FUAN. Postal je tudi predsednik skrajne desničarske skupine “Fronte Delta”, ki je delovala na rimski univerzi, vpleten pa je bil tudi v Borghe-sejev poskus puča, za kar je bil tudi aretiran.
»Presenečena sem nad tako obširno željo po revizionizmu,«je povedala Gob-bijeva. Nedvomno je prav, da se o teh stvareh govori, je dejala, a besedo je treba dati zgodovinarjem, pristop pa mora biti čimbolj objektiven. Samo znanstvena in zgodovinska strogost bosta lahko preprečila, da bi kdo izkoriščal potvarjanje zgodovine v svoje namene. Večinoma gre za dve težnji, ena po “odpuščanju”, druga po “procesih”. V prvi fazi (tudi na svetovni ravni) gredo mirovni procesi preko oproščanja oz. odpuščanja, težijo pa po čimprejšnji pozabi. To so izjemno komplicirani postopki, z njimi pa nameravajo izbrisati zgodovinski spomin. Po drugi strani je odnos drugačen, saj hočejo zgodovinska dejstva obravnavati na sodišču (npr. Sofri), a pretežno takrat, ko ni več očividcev...
Kar zadeva Pirino, je Gobbijeva pretekli četrtek spet vložila vprašanje predsedniku deželnega odbora. V njem sprašuje, kolikšen znesek je Dežela dode-lila Pirini za njegovo knjigo, po katerem kriteriju daje prispevke za zgodovinske raziskave, katera so jamstva, ki jih zahteva od zgodovinarjev in ali Dežela kontrolira opravljeno delo. Ob ugotovitvi, da so Pirina in njegovi sodelavci umaknili knjigo s tržišča, deželna svetovalka zahteva tudi pojasnilo, če bo to vplivalo na že izdane prispevke in ali so avtorji, poleg prispevkov za raziskavo, dobili tudi prispevke za tisk knjige.
Aljoša Gašperlin
REPENTABOR / PREDSTAVITEV KNJIGE VESNE GUŠTIN GRILANC
Je več dnevou ku klobas
Na predstavitvi so prebrali mnenje etnologinje Martine Repinc
V nedeljo popoldne je bil na Repentabru velik praznik; ne zgodi se namreč pogosto, da bi prisostvovali predstavitvi knjige. V tem primeru gre za knjigo, ki je pomembna za vse Slovence. Avtorica je domačinka Vesna Guštin Grilanc, knjiga pa nosi naslov Je več dnevou ku klobas (Nekdanje prehrambene navade in recepti tržaškega podeželja); v bistvu pa to ni le zbirka kuharskih receptov, kot bi se ji morda na prvi pogled prisodilo, temveč nekakšna raziskava primorsko-kraškega ozemlja, ki je nastala v želji, da bi naše kuharske in življenjske navade s časom ne šle v pozabo.
Nedeljski predstavitvi etnologinja Martina Repinc žal ni mogla prisostvovati, a je o delu poslala obširno poročilo, ki ga je številnemu občinstvu prebrala zgodovinarka Katja Colja. Za tem je spregovorila tudi avtorica sama. Predvsem je poudarila željo, da bi se več ljudi odločilo in začelo zbirati obširno kraško-primorsko kulturno zapuščino, saj bi
bilo v resnici škoda, če bi naše šege in navade s časom zbledele ali celo izginile; to velja tudi za razne povesti, legende, pesmi in kuharske običaje.
V pogovoru z zastopnikom založbe Devin, ki je knjigo izdala, Andrejem Furlanom, pa je še pojasnila, da tako delo sicer zahteva veliko časa in truda, zadoščenje pa je veliko in vse poplača.
Najzanimivejši del raziskave je bil seveda obi-
sk informatorjev, za katere trdi, da so pravi zaklad v posredovanju običajev, saj so to starejše osebe in so zato taki viri vedno redkejši. Prav zaradi tega zaobjema knjiga Vesne Guštin širok pomen na celotnem kulturnem področju.
Prireditev je popestrila ženska pevska skupina Musiča noster amor.
Pred zaključkom so avtorici prebrali še pesem domačinke Stane Lazar v domačem na-
rečju o življenju v starih časih, nakar so se vsi lahko pogostili pri obloženih mizah. Med sproščenim kramljanjem so člani KD Kraški dom postregli z domačo joto, pršutom s hrenom, fan-clji z dušo, pogačo z ocvirki in obilico drugih domačih slaščic.
V prijetnem vzdušju, ob domači kapljici je zadonela tudi marsikatera slovenska pesem. Praznično slavje se je še dolgo nadaljevalo.
M. Možina
KD VESNA Križ
priredi danes,
12. marca, ob 20.30
v domu Alberta Sirka predavanje s predvajanjem diapozitiv
Lojzeta Abrama
EKVADOR
narava pradavnine
Vljudno vabljeni!
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
12.	marca 1997
DOROTEJA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.01 - Dolžina dneva 11.32 - Luna vzide ob 6.42 in zatone ob 18.25.
Jutri, ČETRTEK,
13.	marca 1997 KRISTINA
VREME VČERAJ OB
12.	URI: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1035,3 mb narašča, veter 25 km na uro vzhodnik, vlaga 34-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Bilal Osman Ahmed, Stefano Michelutti, Martina Bo-glieri, Sebastiano Villa-tora, Claudio Cafasso, Daniele Mambrini Gre-goretti.
UMRLI SO: 65-letni Gaetano Conducente, 70-letni Antonio Vascon, 87-letna Sofia Zuzalli, 91-letna lolanda Luchesich, 82-letni Carmelo Blokar, 84-letna Angela Škerl, 43-letna Nevia Matelich,
89-	letna Anna Kert, 77-letni Vittorio Di Bin, 88-letna Fidalma Novell, 98-letna Luigia Puntar, 89-letni Serafino Valent, 99-letna Clementina Depase,
90-	letna Antonia Divari.
M LEKARNE
Od PONEDELJKA, 10. do SOBOTE, 15. marca 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje -tel. 271124).
SESLJAN - (tel. 414068)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom..
OBVESTILO
IZLETNIKOM
CENJENE BRALCE,
ki so se prijavili na potovanji na Madžarsko in Holandsko prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine (enak prvemu) v petek, 14. t. m., med 9. in 14. uro na upravi našega dnevnika v ul. Montecchi 6.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 2, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Gio-vanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN - (tel. 414068) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do
13.	ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Danes in jutri dvorana rezervirana. V petek: 18.00, 20.00,
22.00	»II paziente ingle-se«.
EKCELSIOR - 16.15, 18.15,	20.15,	22.15,
»Mars Attaks!«, r. Tim Burton, i. Jack Nicholson, Glenn Glose.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »Romeo e Giulietta«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI -16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Space Jam« i. Michael Jordan.
NAZIONALE 1 -16.45, 19.40, 22.15 »Jerry Ma-guire«, i. Tom Cruise.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.15, 20.30, 22.15 »L’uo-mo d’acqua dolce«, i. Antonio Albanese.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Ka-masutra«, r. Mira Nair, prepovedan mladini pod
14.	letom.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Fargo«.
MIGNON -	16.00,
22.00	»Milly D’Abbraccio bella e vogliosa«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.45,
18.30,	20.20, 22.15 »II ci-clone«, r. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Shine«, r. Scott Hicks. Zadnji dan.
LUMIERE - 18.00,
20.00,	22.10 »Cansas City«, r. Robert Altman, i. J. Jason Lee, H. Bel-lafonte.
hi PRIREDITVE
KD F. PREŠEREN vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v petek, 14. t. mv ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo otroci GOS F. Venturini -Boljunec, dramska skupin PD Slovenec z veseloigro »Teku je blo ambt u Boršte«, Tamburaški ansambel KD F. Prešeren, klavir Alenja Zobec.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja 14. t. m., ob 20.30 veCer, kjer bosta Jagoda Kjuder in Marko Stoka ob prijetni glasbi, vonju, besedi in še Cern
drugem prikazala svoje diapozitive na temo DRAGA INDIJA...vtisi iz dežele nasproti.
UPRAVA OBČINE ZGONIK v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA vabi v petek 14. t. m., ob 20.30 v prostore Kulturnega društva v Saležu na predstavitev filma S Giraldija »Meja« (La fronti era). Toplo vabljeni!
FOTOKROZEK TRST 80 vabi na večer v sliki in besedi Magde Sturman »Med Indijanci v Andih«, v petek 14. t. m., ob
20.30	v GregoriCiCevi dvorani na ul. Sv. Frančiška 20/11.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s MoPZ VASILIJ MIRK in SD PRIMORJE vabi na koncert 28. mednarodne zborovske revije PRIMORSKA POJE ’97 v soboto, 15. marca 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo: MoPZ KUD Rožmarin iz Temnice, ZPZ Društva upokojencev iz Idrije, MoPZ Podgora-Steverjan, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine, DPS Sovodenj-ska dekleta in MoPZ Pro-vox iz Nove Gorice.
SKD SKALA z Gropa-de vabi v soboto, 15 t. m., ob 20.30 v Zadružni dom na veseloigro PD Slovenec z Boršta »Teku je blo ambet u Boršte...«. Sodeluje MePZ Slovenec-Sla-vec. Režija Boža Hrvatic. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Donizetti 3) vabi v soboto 15. t. m., ob
18.30	na III. veCer posvečen odkrivanju ruskega sveta, z naslovom »RUSKI ČLOVEK: KORENINE NJEGOVEGA VEROVANJA V BOLJŠO BODOČNOST«. Predavala bo prof. MARTINA KAFOL.
BAZOVSKE KULTURNE ORGANIZACIJE priredijo v soboto 15. marca ob 20.30 v kinodvorani proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo OPZ Slomšek,^ mladinski zbor Bazovica in MPZ Lipa. Govornik Marij Cuk. Vabljeni!
DRUŠTVO MAVRIČNI MOST MLADIH vas vabi v soboto, 15 marca 1997, v Zadružni dom v Hrpelje na Kulturni veCer s pisateljem Milanom Lipovcem. Pogovor s pisateljem bo vodila prof. Nada Pertot. veCer bodo popestrili Istrski muzikanti in pevski zbor Slavnik.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi revijo otroških in mladinskih zborov PESEM MLADIH 1997 v nedeljo 16. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na KONCERT ob praznovanju sv. Jožefa v nedeljo 16. t. m., ob 11. uri na trg v Ricmanje. Pod vodstvom M. Marsica bosta nastopala šolski pihalni orkester in godba.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 14. do 24. marca razstavlja VLADIMIR KLANJŠČEK. Odprtje razstave bo v petek
14.	marca ob 20.30. Predstavitev JOŠKO VETRIH. Kulturni program: Raffaella Petronio - violina ter Paolo Biancuzzi - klavirska spremljava (W. A. Mozart, J. S. Bach).
GLASBENA MATICA -KULTURNI DOM TRST -Koncertna sezona 96/97 -
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
V torek, 18.3. ob 20.30: Dva klavirja - Beatrice Zonta in Vesna Zuppin (Brahms,	Ravel,
Milhaud).
SKD TABOR OPČINE -
Prosvetni dom. V torek 18 t. m., ob 20. uri bo Lojze Abram posredoval z besedo in diapozitivi svoje vtise in doživetja potovanja po ognjeni-le-deni deželi Islandiji. Lepo vabljeni!
TPK SIRENA v sodelovanju z GLASBENO MATICO vabi na koncert v sredo, 19. marca t. L, ob
20.30.	Nastopil bo Trio Glasbene Matice (Erika BuzeCan - flavta, Tatjana Jercog - klavir in Marko Stoka - klarinet) s skladbami sledečih avtorjev: Grundman, Danzi, Botte-sini, Lewin, SoštankoviC in Saint-Saens.
B	IZLETI
SK BRDINA organizira avtobusni izlet na Vogel ob priliki Zamejskega prvenstva. Izlet bo v nedeljo 16. t. m. Avtobus bo štartal z Opčin ob 5.45 (Bar Centrale). Ne pozabite na potne liste. Vpisovanja na sedežu kluba, danes od 19. do 21. ure. Informacije po telefonu na številkah 212859 ter 213905.
KROŽEK ANSALDO iz
Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072.
^3 OBVESTILA
DANES, 12. MARCA
ob 20.30 bo v župnijski dvorani v Nabrežini mesečna konferenca v Času goriške sinode. Časnikar Jurij Paljk bo predaval o temi: »PRIČEVANJE ABSOLUTNEGA SLVEN-SKIH ZNANSTVENIKOV IN UMETNIKOV«. Sledijo diapozitivi, razgovor in družabnost.
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi na PLESNI TEČAJ ZA POPOLNE ZAČETNIKE. Tečaj se bo pričel 14. marca ob 20. uri v Marijinem domu pri sv. Ivanu (ul. Brandesia) in bo zaobjemal 12 srečanj. Učili se bomo osnovnih korakov in figur raznih plesov (valček, slow fox, cha-cha-cha, boogie-woo-gie, mambo triestino, be-guine itd.). Pridi tudi ti! Ne bo ti žal! Skupaj se bomo sprostili in zabavali! Za informacije in prijave: tel. št. 370846, vsak dan od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure.
TEČAJE ROČNEGA TKANJA bo vodila Magda Tavčar pri Skladu Mitja Cuk. Začetek 1. teCaja (22h) bo 15. 3. 97. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 040/212289.
DOLINCANKE se bomo zbrale v nedeljo 16.
marca ob 19. uri v Društveni gostilni v Dolini in skupaj z Vanko in Tonco počastili 8. marec, mednarodni praznik žensk.
SD MLADINA -SMUČARSKI ODSEK vabi elane naj se udeležijo
16.	zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSSDI, ki bo 16. marca na Zoncolanu. Informacije nudijo odborniki na telefonski št. 213518. Možnost vpisovanja do Četrtka 13. t. m.
KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-plošCo »Pesem zapojmo« v nedeljo, 16. marca ob 18. uri v športno kulturnem centru v Zgoniku. Gostje veCera bodo Verč in Kobal ter Galičeve citre. Povezoval bo Jože Galic. Organizacija večera: Ars Nova.
KAKO SI NAJTI pravega so-zakonca in živeti srečno	zakonsko
življenje? Kako kot zakonca v jubezni raste-va? Naj v strogosti ali popustljivosti vzgajava najine otroke?... Taka in podobna vprašanja bosta načela zakonca Lisjak iz Kopra - ona, dr Mirja je zdravnica, njen mož pravnik-advokat. V predavanju, ki bo v ponedeljek, 17. marca ob
20.30	v Slomškovem domu v Bazovici. Zaključili bomo s skupnim pogovorom in prijateljskim srečanjem ob mizi. Lepo vabljeni!
»ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ« organizira prodajno razstavo v dobrodelne namene, ki bo v prostorih Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46, od
17.	do 22. marca vsak dan od 16. do 18. ure. Vljudno vabljeni.
KRD DOM BRISCIKI vabi na plesni tečaj. Prvo srečanje bo v sredo, 26. marca 1997 ob 20. uri na sedežu društva. Toplo vabljeni!
SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za teCaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo ob večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Za vse dodatne informacije telefonirati v urad, na št. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
H SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. razobešeni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi natečajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.). Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki še niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj
zapade 26. marca 1997.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa, da rok za predložitev službene odpovedi in prošnje za podaljšanje delovnega razmerja letos zapade 15. marca (M.O. št. 51, z dne 21. januarja 1997).
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do
17.30.
E3 ČESTITKE
Branko z Repna, teran gostom toči, danes pa mu Abraham njemu grlo moči! Na zdravje vsi njegovi.
1, 2, 3, hurra, danes Martina rostni dan ima, letos v otroški vrtec bo šla, igrala se bo in v lepi družbi nasmejana in zadovoljna bila. Vse naj naj ti želi, kdor te rada ima.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
BMVV 520 I, letnik 1986 v dobrem stanju, taksa 97 plačana, vkluce-na zimska oprema, prodam za 6.000.000 lir. Telefonirati na 040/214309.
SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289.
SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289.
SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289.
NUJNO IŠČEMO vajenca ali vajenko. Telefon 228530 ali 228341.
GOSPA SREDNJIH LET, zdrava, išCe kakršnokoli zaposlitev tudi part-time: pomoC pri starejši osebi ali kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. od 13. do 15. ure na št. (040) 825735.
S. A. R. SpA - Družba deželnih Hotelov iz Gorice, lastnica Palače Hotela v Gorici in Hotela Emona v Rimu, obvešCa vse Primorce, da je odprla pod lastnim vodstvom EURO RESTAVRACIJO v samem Palače Hotelu na Corso Italia 63, te. 0481/82166.
PARCELO z vsemi priključki in z odobrenim gradbenim načrtom za dvostanovanjsko hišo prodam v dolinski občini. Tel. 0337-539045.
DNE 2, T. M., sem dobil v okolici Zagraja (Sa-grado - GO) srednje velikega zrelega psa. Ima ušesa in noge kot jaz-. beCar, dlako pa rijavkasto z belo liso na glavi. Za informacije	kličite
040/824851	ali
0481/92227.
V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 14. 3. koncert skupine Kraški ovčarji.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto.
KMEČKI TURIZEM Gruden-Zbogar v Sama-torci je ponovno odprt od Četrtka do nedelje. Tel. št. 229191.
OSMICO je odprl Mahnič v Borštu št. 1. ToCi belo in Črno vino.
VLADIMIR CAHARIJA iz Nabrežine št. 22 je odprl osmico. Toči belo in Črno vino.
OSMICO odpre Guštin Dušan, Repen 22. Vljudno vabljeni!
OSMICO sta odprla Bojana in Gianna Pahor, Medja vas 8. Vabljeni!
OSMICO ima Berto TonkiC, Tržaška ul. 25, Doberdob. ToCi črno in belo vino ter nudi domači prigrizek.
OSMICO ima v
Lonjerju Marija Gombač. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl v Sa-matorci št. 21 Jožko Colja.
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerovlje 34. ToCi Črno in belo vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Karla Grgiča darujejo prijatelji zbora
200.000	lir za lovski pevski zbor Doberdob.
V	spomin na pokojne prijatelje in znance darujeta Dušan in Božena Košuta: za Oskarja Košuto 25.000 lir in za Gigija Bogatca 25.000 lir za SD Mladino, za prof. Goj-mirja Budala 25.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost, za Karla GrgiCa 25.000 lir za KD Kraški dom, za Marijo Fonda vd. KrižmančiC
25.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici, za Milko Puntar 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku, za Marcelo Stoka 25.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel, za Albino Miklavec
25.000	lir za SKD Slavec, za Almo Kraljic KocjanCiC 25.000 lir za KD Valentin Vodnik, za Štefanijo Skerlavaj
25.000	lir za SKD Tabor, za Bernardo Daneu vd. Simič 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk, za Damjana Buzzaia 25.000 lir za KRD Dom BrišCiki, za Lojzko Cotar Slavec
25.000	lir za PD Slovenec, za Giorgino Dragoi-lovich vd. Marc 25.000 lir za SD Bor, za Ido Se-mez Tence 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Popravek: Namesto cvetja na grob Ivanke Skerlavaj daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za MoPZ in 50.000 lir za ZPZ Tabor z Opčin.
V	spomin na Nadjo in Fajota darujeta Anica in Oskar Bole 100.000 lir za TFS Stu ledi.
V	spomin na očeta Avguština in brata Lucijana daruje Pavel Vidau z družino 25.000 lir za cerkev pri Banih in
25.000	lir za Zadrugo Ban.
V	počastitev spomina Leopolda Abram, ob 10. obletnici smrti (12.3.) daruje hči 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V spomin na Damjana Buzzai darujejo Uči in Ada Sedmak 20.000 lir, Nadja in Miloš 50.000 lir ter Vera in Emil 50.*000 lir za KRD Dom BrišCiki.
V	spomin na Fajota Bole, ob 6. obletnici smrti, daruje Jana 50.000 lir za TFS Stu ledi.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
11. 3. 1993	11. 3. 1997
Ob 4. obletnici smrti drage mame
Karle
se je spominjamo
sinovi Sara, Franc, Patty, Betty, Roby, Martin in mož Renato
Opčine,
12. marca 1997
OBČINA DEVIN-NABRE2INA
OBJAVA IN VLOŽITEV PROJEKTA REGULACIJSKEGA NAČRTA ZA PRISTANIŠČA DZ 22/87
ZUPAN
v smislu ter z učinki deželnega zakona št. 22 z dne 14. 08.1987
OBVEŠČAM
da bo regulacijski načrt za pristanišče v Ribiškem naselju, ki gaje v smislu deželnega zakona 22/87 sprejel občinski svet s sklepom št. 101 z dne
09.11.1996,	sklepom, ki ga je deželni nadzorni odbor iz Vidma priznal za zakonitega na seji z dne 30.01.1997 št. 97/1866, vložen za prost ogled javnosti v tajništvu na županstvu, za 20 (dvajset) zaporednih dni od 12.03.1997 ter do
09.04.1997,	ob delavnikih s sledečim urnikom: od 9. do 10. ure.
Vsakdo lahko predloži pripombe k projektu načrta v roku 20 (dvajsetih) dni po zapadlosti vložitve in sicer do 09.05.1997.
V istem roku lahko lastniki in imetniki nepremičnin, ki jih zajema načrt, predložijo svoje ugovore.
Morebitne pripombe in ugovore k načrtu, napisane na kolkovanem papirju, je treba predložiti uradu za protokol.
Tudi morebitni grafični izdelki, ki bodo predloženi v opremo navedenih pripomb in ugovorov, bodo morali biti ustrezno kolkovani.
Navedeni rok za predložitev pripomb in ugovorov je neodložljiv; zaradi tega ne bodo tisti, ki bodo predloženi po zapadlosti le-tega upoštevani.
Nabrežina, 12.03.1997	ZUPAN'
(prof. Giorgio DEPANGHER)
RIŽARNA / OD DANES POPOLDNE
Grozote Dachaua
na Mu? ;evih risbah
Razstava bo odprta do polovice maja
V tržaški Rižarni bodo od danes popoldne na ogled risbe, ki jih je kot zapornik v taborišču Dachau narisal Zoran MuSiC. Gre za 43 risb goriškega umetnika, ki so se ohranile: kot je sani povedal, jih je narisal veliko več, vendar jih je moral skrivati, da mu jih ne bi zaplenili. Pravzaprav jih je še največ zgorelo med osvobajanjem taborišča in njegovih jetnikov, ko so z ognjem skušali zabrisati in prečistiti grozote. Tržaško razstavo Mušicevih pričevanj o grozotah taborišča Dachau organizirajo tržaški mestni muzeji v sodelovanju z zadrugo Bonavventura in ob finančni podpori deželne uprave. K pobudi pa so pristopila
še združenja bivših deportirancev, političnih preganjancev in partizanov, odbor muzeja Rižarna, tržaška židovska skupnost in deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja.
Razstavo risb, ki so večinoma v zasebni lasti, bodo odprli danes ob 17, prikazali pa bodo tudi televizijsko oddajo o umetniku, ki jo je ustanova Rai pripravila leta ’87. S finančno pomočjo tržaške občine pa so muzeji pripravili tudi knjigo o Mušiču, v kateri je tudi dolg intervju z umetnikom, ki pripoveduje o svoji izkušnji v uničevalnem taborišču. Mu-Sičeva razstava v Rižarni bo odprta do 15. maja.
Claudia Raza na »zenski« razstavi na Koroškem
Umetnica Claudia Raza po rodu iz Čedada, a že več let bivajoča v Nabrežini pri Trstu, razstavlja ob mednarodnem dnevu žena na Koroškem. Pobudo je organizirala Slovenska Prosvetna Zveza iz Celovca in nosi naslov: »Identiteta: ženske, manjšine, umetnost«. V prostorih centra K&K Kultura in Komunikacija v Šentjanžu v Rožu s Claudio Raza sodelujeta še Marjeta Godler iz Ljubljane in Beate Hoy iz Koroške.
Umetnica je pred kratkim predstavila monografijo v zbirki Eidola in založbi Biblioteca Carminiana s kritičnim posegom Enza Santeseja in angleškim prevodom. Bogato je opremljena s podobami: eterični pasteli, lahkotni akvareli, polivalentno-st akrila, otipne vrednosti kolaža, žive vibracije izdolbljenih znakov v lesu, Cisti znaki jedkanice in spontanost šrafur s katerimi pokaže svežino lista odločno, a neizmerno nežno izpoveduje svoj odnos do krajine.
Vsak naslov z besedo poetično dopolnjuje preplet občutkov, ki jih podobe sprožijo v gledalcu zaradi gibkih svetlobnih prehodov, ki se pretakajo v živi prostor slike.
Slikarstvo in grafika; eksperimentiranje je mojstrska veščina, sproščeno doživljanje potez v razsežnosti podlage s svojimi reliefnimi izboklinami, dialog umetniCnih posegov z ne-prekrito površino podlage se stalno prepletajo in dopolnjujejo.
Tenkočutne bravne vibracije in prelivi postanejo prava pesem duše, te globoko prevzamejo, ko se z njim spajaš v skrivnostnih vdrtinah zemlje, se prepuščaš Sumu vetra...
Jasna Meku
___________TREVISO__________
Bottioto: odličen začetek turneje
Predstavil je stare in nove skladbe
Pričakovanje za letošnje koncerte enega med najbolj originalnimi italijanskimi glasbeniki je bilo vsaj med kritiki zelo veliko. V športni palači v Trevisu se je v ponedeljek zveCer na koncertu Franca Battiata zbral sam vrh italijanskih kritikov. Tudi gledalcev je bilo precej, sicer morda manj kot so organizatorji pričakovali, vseeno pa je Palaverde napolnilo skoraj štiritisoC ljudi.
Battiata spremlja tokrat soliden ansambel, ki ga sestavljajo odlični kitarist David Rhodes, sicer dolgoletni sodelavec angleškega mojstra Petra Gabriela, basist Paolo Costa, bobnar Lele Me-notti, klaviaturista Angelo Privitera in VValter Tesoriere, Battiatov dolgoletni sodelavec Chicco Gussoni, dobra pevka Nicole VValker Smith in godalni kvartet Nuovo quartetto italiano oz. prva violina Alessandro Simoncini, druga violina Luigi Mazza, viola Demetrio Comuzzi in Celo Luca Simoncini.
Battiato je za ta niz koncertov pripravil zanj dokaj dolg program. Skoraj dve uri programa, medtem ko njegove plošCe trajajo približno 30 do 35 minut. Na prvi pogled je bil oder precej gol, ko se je zaCel koncert pa smo sledili pravemu showu. Na velikem platnu za glasbeniki so se stalno vrstile slike, ki so bile skrbno izbrane in so sledile predstavljenim skladbam.
Kot je sam Battiato najavil pred nekaj dnevi, je prepletel staro in novo produkcijo. Slišali smo "tako lahko vse skladbe zadnjega albuma LTmboscata in vrsto njegovih uspešnic, katerim je za to priložnost preuredil glasbeno podlago.
Koncert se je zaCel z neobičajno dvajsetminutno zamudo s sklado... Ein tag aus dem leben des kleines Johan-nes, kateri je hitro sledil petnajstletni skok nazaj s hitom Summer on a soli-tary beach. Hitri tempo se je nadaljeval z uspešnico zadnje plošCe Sette giorni in drugimi hiti. Battiato je hitro pokazal, da je v odlični formi. Izvajanje celotnega ansambla je sicer tu pa tam pešalo, rezulat celote pa je bil izredno dober. Temnopolta Nicole VValker Smith je veckat duetirala kar v angleščini (Treni di Tozeur in La stagio-ne delTamore), publika pa je s petjem in ploskanjem sledila skoraj vsem sk-
ladbam. Na odru se je kar dvakrat pojavil tudi filozof Manlio Sgalambro, ki v zadnjih letih stalno sodeluje z Battia-tom in prebral nekaj odlomkov v grščini in latinščini, medtekm ko so se na velikem platnu vrstila besedila v originalu. Voglio vederti danzare, Spendide previsioni, Ecco conTe che va il mon-do, Cuccurucucu, Strade delTEst, L’era
del cinghiale bianco, E ti vengo a cer-care, Povera patria in predvsm Up pari ots to arm so vžgale občinstvo.
Po drobri uri in pol koncerta se je vidno zadovoljen Batiato s hitom Cen-tro di gravita permanente poslovil, burno ploskanje pa ga je prisililo na oder za že ustaljeni dodatek. Senti-mento nuevo, Bandiera bianca in petindvajset let stara Avec Nomes so zaključili p vi nastop letošnj sezone Biattiatovih koncertov, ki bodo za dober ms ec polnili športne palače večjih italijanskih mest.
Aleš VValtritsch
NOVICE
Umrl akademski slikar in grafik Štefan Galič
V ponedeljek zvečer je v Ljubljani po hudi bolezni umrl akademski slikar in grafik Stefan Galic. Rodil se je leta 1944 v Lendavi, leta 1971 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in nato konCal grafično specialko pri profesorju Riku Debenjaku. Bil je eden redkih grafikov, ki je raziskoval posebne izrazne možnosti barvnega lesoreza. V tej tehniki je razvil svoj osebni likovni izraz in to v cikličnem razvoju od figurativnih oblik začetne faze godal prek vse abstrakt-nejših ciklov zapisov in-- nazadnje - fosilov.
Stefan Galic je sodeloval na številnih skupinskih slikarskih in grafičnih razstavah, predstavljal pa se je tudi na samostojnih razstavah. Za svoje delo je prejel številne pomembne nagrade.(STA)
Nadaljujejo se srečanja KD Trinko iz Čedada
Z namenom, da predstavi lastno in se seznani s kulturno ustvarjalnostjo svojih sosedov, slovensko društvo iz Čedada že vec let prireja pobudo »Spoznajmo se-Conosciamoci«. Letos bo priredilo srečanja s slovenskimi Brdami, z italijansko skupnostjo v Istri in s Slovenci na Koroškem. Prvo srečanje z Brdami bo v soboto, 15. marca, konec aprila pa bo povratno srečanje v Benečiji. Sobotno srečanje bo v gradu na Dobrovem, najprej bodo elani društva predstavili slovensko delovanje v Čedadu in splošneje v videmski pokrajini, ob 19. uri bo srečanje obmejnih županov in upraviteljev, ob 20. uri pa bo predstavitev Trinko-vega koledarja za leto ’97 s kulturnim programom, v katerem bo nastopil pevski zbor Matajuri iz Bdenja.
Dve poeziji Pietra Zovatta
MOJA SOBA
V polni svet moje sobe sem znosil slike iz starega muzeja.
Pred mano škriplje kos intarziranega pohištva, ker ga lesni črv pridno gloda v dolgi noči.
Zunaj Trst spi v gosti temi.
Zvezde gledajo to umirjajoče mesto.
TERASA
Bližnje mesto daljno mesto,
s semeniške terase
se spet zaziram z otožnim pogledom
v razdalje tja do prestopa žalostne meje.
Trst me tišči v svoji habsburški pesti, v svojih burjastih nedrih kot ciganka v naročju ukraden dragulj.
Včasih se potepam po drevoredih elizejskih poljan sredi laježa osamljenega psa, v prijetni družbi mačke pri jedi.
Zastrmim se v negibno nebo, pritegne me stolp svetega Justa, neznansko me zažeja po prijateljskem glasu.
Italijanski pesnik in esejist Pietro Zovatto se je rodil v Portogmaru leta 1936, živi pa že od mladosti v Trstu, kjer so ga posvetili v duhovnika in kjer je diplomiral na ondotni univerzi. Na tržaški univerzi tudi predava že vrsto let. Ukvarja se predvsem z znanstvenim raziskovanjem kvietizma, janzenizma, in z zgodovino verstva v Furlaniji in Istri. Veliko pozornosti posveča zlasti verskemu navdihu in moralnim spodbudam v literaturi. Njegov esejistični opus je kar obsežen, vendar bo tu le govor o poeziji, ki je, kot zatrjuje sam pesnik, njegova skrita in le nedavno odkrita strast, saj je šele na zrela leta - čeprav je pesniko-val od mladosti - v kratkem času izdal tri pesniške zbirke, zelo zgodno sprejete od italijanske kritike, in sicer »Arno Trieste« (Ljubim Trst), 1995; »Trieste, citta del canzoniere« (Trst, mesto pesmarice - in mišljena je Pesmarica Umberta Sabe), 1996 ter »Nottumo a Trieste« (Nokturno v Trstu), 1997. Vse tri zbirke so izšle pri tržaških Edizioni Pamaso.
Prevajalka Jolka Milic
OB 20-LETNICI RAZSTAVLJANJA
Klavdij futta bo razstavljal v hiši umetnikov Božata
V	hiši umetnikov Bažato v Goriških Brdih bo 14. marca zveCer slovenski umetnik Klavdij Tutta ob 20-letnici svojega razstavljanja odprl razstavo svojih najnovejših del na lesu in akvarelov iz cikla »Življenje naj bo«. Ob tej priložnosti bodo javnosti predstavili najnovejšo umetnikovo monografijo izpod peresa likovnih kritikov Judite Krivec - Dragan in Braneta Kovica.
V	uvodni študiji h katalogu za razstavo je umetnostna zgodovinarka prof. Jadranka Sumi med drugim poudarila, da umetnik nenehno stremi za novimi dosežki. »Osnovno izhodišče slikanja na les je znano v razvoju likovne umetnosti v svetu, vendar imata uporaba materiala in poslikava v umetninah Klavdija Tutte drugačen pomen in namen,« je zapisala S umijeva. Izbrani material - les, oblikovan kot otok, vrtača, Čoln - poudarja in ponazarja izbrani slikarski ambient in omogoča, da slikarjeva pripoved lahko izraziteje in svobodneje zaživi v prostoru. Poslikane elemente sestavlja v zaokroženo pripoved. Osnovna, slikarju tako priljubljena tema, ki ji je ostal zvest, je Mediteran, iz katerega Črpa svoj domišljijski svet, še lahko preberemo v katalogu.
Vsestranski umetnik Klavdij Tutta je znan slovenski likovni publiki, saj se je v dveh desetletjih predstavil že na veC kot 100 samostojnih in okrog 260 skupinskih razstavah doma in na tujem. Po šoli za oblikovanje je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je konCal tudi magistrski študij grafike pri prof. Bogdanu BorCiCu. Klavdij Tutta se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo in objekti. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade.
(STA)
ALBANIJA / IMENOVANJE MANDATARJA ZA SESTAVO KOALICIJSKE VLADE NARODNE SPRAVE JE PRIŠLO PREPOZNO
Država na robu državljanske vojne, ker Berisha oborožuje svoje pristaše
Uporni jug je že ustanovil svet narodne sprave in se predstavil kot »tretji politični subjekt«
TIRANA - Položaj v Albaniji postaja iz ure v uro bolj dramatičen, ker je vsem položaj zbežal iz rok, tako da se je država znašla na robu propada, ko so vsi že upali, da se bo položaj končno umiril.
Albanska televizija je sinoči sporočila, da je novi mandatar za sestavo koalicijske vlade narodne enotnosti socialist Bashkim Fino, nekdanji župan Gjirokastra. Deset albanskih vladnih in opozicijskih strank je torej po dvodnevnih pogajanjih s predsednikom Salijem Berisho doseglo sporazum o mandatarju. Kot vedno v zadnjih dveh tednih pa je tudi predsinoCnji sklep prišel prepozno. Pred tem so namreč v Gjirokastru ustanovili državni svet narodne rešitve, ki združuje vse odbore za varnost upornih mest. Svet se je predstavil kot »politični subjekt pri reševanju krize, ker je doprinos strank v Tirani nezadosten«, zahteval je takojšen odstop predsednika Salija Berishe in Albance pozval, naj podprejo njegove zahteve, ker je svet narodne rešitve postal »tretja sila« med režimom in opozicijo. Rojstvo državnega sveta narodne rešitve je napovedal general Agim Gorzhica, vodja gjiroka-sterskega odbora za varnost. Svet sestavlja 29 elanov, osem iz Valone in po tri iz Berata, Kucova, Tepele-na, Parmeta, Gjirokastra, Delvina in Sarande. V njim sta tudi dva tiranska politika, Arben Imami in Rid-van Peshkopija. Imami je bil eden od ustanoviteljev Berisheve Demokratske stranke, a jo je kasneje zapustil in ustanovil opozicijsko Demokratsko zvezo, ker se ni strinjal z Berishevo politiko.
Upor se medtem neustavljivo širi po vsej državi in že trka na vrata Tirane. Vojska je zapustila celotno obmejno območje z Grčijo, tako da
vse mejne prehode nadzorujejo uporniki in oborožene tolpe, ki jih razni odbori za varnost ne nadzorujejo. Prav te tolpe so najhujši problem, saj se nadaljujejo plenjena, požigi in umori. Uporniki so v zadnjih urah osvojili še druga mesta. Padla je Lushnja, uporniki so pred Kavajo, tako da bi lahko prej ali slej zasedli tudi DraC, zadnje vladno pristanišče. Od predsi-noCnjim je v uporniških rokah tudi mesto Gramsh, sto kilometrov od Tirane. Vojska ne nudi nobenega odpora, tako da uporniki skoraj nemoteno vdirajo v vojašnice osvajajo vojaška oporišča in skladišča orožja in streliva. Vse veC je primerov dezerterstva in prehajanja enot na stran upornikov. Na albanskem jugu vlada popolna anarhija, tako da ljudje v boju za goli obstanek vdirajo v skladišča hrane, v hotele in plenijo vse, kar bi'lahko jutri vnovčili. V Sarandi so tako v celoti oplenili neki hotel, saj so s tečajev sneli celo okna in vrata. Posamezni odbori za varnost poskušajo pomiriti situacijo, a kot kaže jim je položaj zbežal iz rok. Nihče ne spoštuje njihovih proglasov, tako da se iz ure v uro daljša seznam žrtev zaradi nesreč pri rokovanju civilistov z orožjem. Vedno bolj pa se utrjuje sum, da so na delu tudi agenti tajne Berisheve policije Shik, ki vnašajo dodatno zmedo.
V takem položaju sta grška ministra za zunanje zadeve in obrambo s svojimi sodelovalci sklicala izredno sejo, da bi proučila albanski zaplet. Ugotovitve so bile dobesedno dramatične. Po mnenju ministrov in njunih sodelavcev se je položaj poslabšal zaradi Berisheve nesposobnosti, tako da je nevarnost, da v Albaniji izbruhne prava državljanska vojna. Kot kaže, je Berisha začel
oboroževati svoje pristaše, ker ne zaupa veC albanski vojski. V Tro-poji, rojstnem kraju predsednika Berishe, nekaj kilometrov od meje s Kosovom, so ljudje oropali vojaško skladišče in se oborožili, »tako da bi se lahko branili«. Pred kom ni jasno, a kot kaže, pred napredujočimi uporniki. Nekaj podobnega se je zgodilo v Skadru in v drugih krajih severne Albanije, ki podpira predsednika Berisho. Grčija se torej boji najhujšega in je že vse pripravila, da jo ne bi dogodki presenetili. Britansko zunanje ministrstvo pa je včeraj ukazalo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Albanijo, dokler še delujejo povezave s tujino. Isti ukrep sta včeraj sprejeli še Nemčija in Nizozemska. Vsi se namreč bojijo, da bi uporniki zasedli DraC in tako prekinili edino preostalo pomorsko pot s tujino. Zaskrbljena je tudi Makedonija, ki je jasno sporočila, da se modre Čelade ne smejo umakniti z njenega ozemlja.
Italija pa še vedno le odsvetuje potovanja v Albanijo. Famesina je včeraj zagotavljala, da jo morebitni splošni požar v Abaniji ne bo presenetil in da je vse pripravljeno za morebitno evakuacijo Italijanov. Italija torej še vedno upa, da se položaj ne bo izrodil. Skrbi jo predvsem naval beguncev, ker je lahko vsakomur jasno, da postajajo življenjski pogoji v Albaniji iz dneva v dan hujši.
Mednarodna diplomacija je v teh urah ponovno pokazala vso svojo nemoC in le poziva k spravi in pomiritvi. A kot kaže, so bili njeni odločnejši posegi prepozni. Evropi je bilo že oktobra jasno, da bodo piramidne pareafinanCne družbe lahko povzročile zaplete, a ni odločneje pritisnila na Berisho.
Plenjenja vojaških skladišč so se nadaljevala tudi včeraj po vsej južni Albaniji (AP)
RUSIJA / ZA URESNIČITEV SMERNIC SVOJEGA GOVORA PRED PARLAMENTOM
Jelcin z odlokom ukazal zamenjavo vseh minishov in njihovih namestnikov
Funkcijo ohranjata Viktor Černomirdin in njegov namestnik Anatolij Čubajs
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj podpisal odlok o zamenjavi vseh ministrov in njihovih namestnikov v Cernomirdinovi vladi. Funkcijo ohranjata le Viktor Černomirdin in njegov namestnik Anatolij Cu-bajs, ki ga je na to mesto Jelcin imenoval prejšnji petek, ko mu je poveril vlogo koordinatorja gospodarske politike v bodoči vladi. Na nekdanjo Čubaj-sovo funkcijo šefe kremeljske administracije pa je Jelcin včeraj imenoval 40-letnega Valentina Jumaše-va, nekdanjega novinarja Moskovskega Komsomolca in Komsomolskaje Pravde ter glavnega direktorja tednika Ogonjok, ki je bil od julija med Jelcinovimi svetovalci.
Predstavnik za tisk ruske vlade Igor Sabdurasu-lov je včeraj pojasnil, da Jelcinov odlok še ne pomeni zamenjave vseh ministrov. Vsekakor pa bodo gotovo odšli trije dosedanji namestniki ministrov, in sicer: Aleksej Bolšakov (odgovorni za
Predsednik ruske vlade Viktor Černomirdin in njegov namestnik Anatolij Cubajs (AP)
industrijsko pohtiko), Viktor Iljušin (socialna vprašanja) in Vladimir Po-tanin (finančna politika). Premier Černomirdin bo moral v roku enega tedna predsedniku Jelcinu predstaviti seznam ministrov in njihovih namestnikov. Kot kaže se bo število ministrstev znižalo, povečala
se bo teža in vloga Anato-lija Cubajsa (gospodarska politika), medtem ko bo Černomirdin skrbel predvsem za ponovni zagon reform.
Predstavnik za tisk ruske vlade Igor Sabdurasu-lov je navedel, da je Jelcin podpisal odlok, da bi postavil pogoje za uresniči-
tev smernic, ki jih je ruski predsednik prikazal v svojem govoru prejšnji četrtek pred obema domovoma ruskega parlamenta.
Takrat je Jelcin kritiziral delo Cernomirdinove vlade in predstavil svoj program do leta 2000. Marsikdo je bil prepričan, da bo Jelcin žrtvoval Cer-
nomirdina in na njegovo mesto imenoval Cubajsa. Dan po govoru pa je Jelcin nepričakovano imenoval Cubajsa za Cemomirdino-vega namestnika, tako da je bilo vsem jasno, da se je Jelcin odločil za kompromis, ker ima Černomirdin še vedno preveč vpliva v gospodarskem stroju, tako da ga ni smel žrtvovati.
Sodec po Cetrkovem Jelcinovem govoru Čakajo novo vlado težki izzivi, ker bo morala ob gospodarskih reformah poskrbeti tudi za pokojninsko reformo in upokojencem poravnati neplačane pokojnine. Prav tako ni jasno, kje bo vlada dobila denar za poravnavo zaostalih plač, ko pa je Jelcin v Četrtek ukazal, naj znižajo državni primanjkljaj. Že res, da bi morali izvesti tudi davčno reformo, ker je sedanji proračunski primarikljaj med drugim posledica neučinkovitosti pobiranja davkov in davčnih utaj, a preko noCi tega vprašanja ne bodo reših, tako da bo še vedno premalo denarja.
NOVICE	^
Jelcin zaskrbljen zaradi gradnje židovske četrti
MOSKVA - Ruske predsednik Boris Jelcin je predsedniku izraelske vlade Benjaminu Ne-tanjahuju izrazil svojo zaskrbljenost zaradi gradnje židovske četrti v arabskem delu Jeruzalema. Pri tem vprašanju pa ni vztrajal, poudarka pa mu ni dal niti zunanji minister Primakov, tako da so pogovori potekali v sproščenem ozračju. Netanjahu je poudaril, da skoraj en milijon Izraelcev obvlada ruščino, tako da bi lahko državi povečali blagovno in drugo izmenjavo. S tem se je Jelcin strinjal in obenem navedel, da sta državi premostili predsodke iz preteklosti, tako da so dani vsi pogoji za večje sodelovanje. Z obiskom je bil zadovoljen tudi Primakov, ker je Netanjalm Rusiji priznal njeno vlogo na Bližnjem vzhodu.
V rudniški nesreči 88 mrtvih
PEKING - Včerajšnji hongkonški dnevnik Ming Pao je objavil vest, da je 4. marca v eksploziji rudniškega plina v treh premogovnikih v Hena-nu življenje izgubilo 88 rudarjev, dvanajst pa jih je bilo lažje ranjenih. Kot se je izvedelo, je do eksplozije prišlo, ko so se rudarji po daljšem premoru zaradi praznikov luninega novega leta vrnili v jaške. Med premorom so se rudniški jaški nasicili s plinom, tega pa ni nihče preveril. Po eksploziji so lastniki treh rudnikov, ki so zasebna last, zbežah. Eden se je kasneje predal pohciji, drugega pa so izsledili in aretirali. Rudarji so bili bivši kmetje iz Sichuana in Sharudja.
Vnel se je avtobus:
11 mrtvih in 30 ranjenih
CIUDAD DE GUATEMALA - V predmestju gvatemalskega glavnega mesta je v požaru nekega avtobusa življenje izgubilo 11 potnikov, 30 pa jih je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil, ko si je eden od potnikov prižgal cigareto ob posodah s topili za barve. Potniki so morali razbiti šipe in skočiti skozi okna, ker je imel avtobus iz »varnostnih razlogov« (napadi roparjev) zaklenjena vrata.
VOLITVE / ZA PREDSEDNIKA POKRAJINE
PREDAVANJE / SODNIK GHERARDO COLOMBO
KINO
Kandidat Oljke bo najbrž Brandolin
Ta izbira pa v Gorici ne zadovoljuje vseh Odprt je tudi problem porazdelitve okrožij
Treba je varovati zgodovinski spomin
Sodnik predstavil knjigo o aferah zadnjih let ki jo bogatijo razmišljanja o človeku in družbi
Pokrajinski predsednik olimpijskega komiteja CONI Giorgio Brandolin (na sliki) bo po vsej verjetnosti kandidat zavezništva Oljke za predsednika Goriške pokrajine. Bran-dolina naj bi podpirali dve listi: ena s simbolom Oljke, ki bi povezala razne stranke in gibanja levosredinskega zavezništva, in lista SKP, ki bo predložila svoje kandidate v vseh 24 okrožjih, podprla pa bo predsedniškega kandidata Oljke, s katerim se bodo tudi dogovorih o skupnem programu.
To je osnutek dogovora, ki so ga pripravih v gibanju za Oljko po predsi-nočnjem sestanku z posameznimi komponentami zavezništva in so ga včeraj predložili strankam. Sinoči je bil sklican pono-
ven sestanek, na katerem naj bi potrdili te izbire in začeli tudi konkretno razpravljati o porazdelitvi kandidatur v posameznih okrožjih med vsemi strankami zavezništva.
Povedati pa je treba, da s tem osnutkom dogovora
NOVICE
Interpelacija Antonaza na Deželi glede načrta za novo v Gradišču
Deželni svetovalec SKP Antonaz je predsedniku deželne vlade in pristojnemu deželnemu odborniku včeraj naslovil pisno vprašanje v zvezi s postopkom sprejemanja, oziroma potrjevanja novega regulacijskega načrta občine Gradišče. Antonaz ugotavlja, da trenutno v Gradišču ni potrebe po novih zazidalnih površinah za potrebe obrtništva, kajti treba je dokončati že obstoječo cono. Antonaz nadalje navaja, da je sedanji občinski odbornik za prostorsko načrtovanje v Gradišču sorodnik (sin) enega od največjih zemljiških lastnikov na območju, kjer je predvidena obrtniška cona in je torej mogoče govoriti o prepletanju posebnih interesov z interesi skupnosti. Antonaz predlaga naj Dežela iz občinskega regulacijskega načrta črta predvideno novo zazidalno območje, ki zajema okrog 7 hektarjev.
Začasna zaposlitev za dva strojepisca
V pokrajinskem uradu za zaposlovanje, Vicolo del Molino 3, bodo jutri opravili selekcijo za začasno zaposlitev dveh strojepisk, strojepiscev. Kandidati bodo opravili praktično preizkušnjo. Interesenti naj se predstavijo jutri ob 9. uri na sedežu zavoda za zaposlovanje. Biti morajo vpisani v seznam brezposelnih, imeti s sabo delavsko knjižico, dokazilo o višini bruto dohodkov in izpolnjevati pogoje za zaposlovanje pri javni upravi.
Zanimiv večer v Gabrjah
Poročali smo že o pobudi KD Skala - Gabrje, ki pripravlja večdnevni izlet na Sardinijo. Otok bodo obiskali v drugi polovici maja. Gabrci bodo obiskali številne kraje na otoku, kjer so bili med drugo svetovno vojno nameščeni posebni bataljoni in v njih internirani številni primorski rojaki. Mnogi so na Sardiniji tudi umrli, največ zaradi bolezni, bilo pa je tudi nekaj žrtev zaradi vojnih operacij. V okviru priprav na potovanje na Sardinijo bo v petek, 14. t.m.,ob 20. uri, na sedežu društva v Gabrjah predavanje s prikazom diapozitivov. Ivo Vidmar bo udeležencem izleta na diapozitivih predstavil potovanje in obeležja ter kraje, ki jih bodo obiskali.
Iz izložbe odpeljali bmw 520
Tatovi, ki so v nedeljo ponoči iz izložbe avtomobilske hiše bmw v ulici Terza Armata odpeljali čisto novo (celo brez tablice) vozilo mod 520i, so bili kot se zdi pravi izvedenci. Uspeli so (za zdaj) zabrisati za sabo vsakršno sled, kljub temu, da so med podvigom aktivirali alarmno napravo.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ GORICA
KAMEN
Razstava kamnitih izdelkov
Danes, 12. marca 1997, ob 18. uri
v zavezništvu niso vsi zadovoljni. Negodovanje je slišati med goriškimi predstavniki skoraj vseh strank. Brandolin je namreč doma iz Ronk, kar utegne ravnovesja v pokrajini prevesiti v korist tržiškega območja, kjer bo po predvidevanjih izvoljena tudi večina svetovalskih kandidatov, saj je tam levica tradicionalno močnejša. Proti tej izbiri in proti drugim pogojevanjem trziških voditeljev DSL in LS (slednji so med drugim	postavili
nekakšen veto nad kandidaturo prof. Menghinija, za katero so se zavezmali goriški predstavniki raznih strank) je že predsi-noči ostro protestiral predstavnik Zelenih Fio-relli. Ni izključeno, da bodo zato izbiro predsedniškega kandidata zamrznili za kak dan in da se lahko pojavi še kak nov predlog.
V vsakem primeru pa ostaja še odprto vprašanje okrožij. Menda obstaja že dogovor o porazdelitvi najzanesljivejših okrožij med kandidati posameznih strank, sorazmerno s težo vsake, pri čemer pa vse dileme še niso razrešene. Eden glavnih problemov zadeva okrožje Zagraj-Doberdob-Sovodnje, za katerega se potegujeta tako SSk kot DSL. Problem bi rešili s tem, da bi v okviru zavezništva zagotovili Slovencem dve zanesljivi okrožji, tako za kandidata SSK in kot za predstavnika slovenske levice. Do sinoči pa so o tem še potekali pogovori in ni mogoče predvidevati, kako se bodo razpletli.
Pomen zgodovinskega spomina in nenadomestljiva potreba po pravilih, brez spoštovanja katerih ne mora obstajati nobena družba, sta bili dve od tem, ki jih je sodnik milanskega poola čistih rok Gherardo Colom-bo izpostavil včeraj v nabito polni dvorani go-riške Trgovinske zbornice. Dr. Colombo je na povabilo združenja “Oltre le frontiere” prišel predstavit svojo knjigo ‘Tl vi-zio della memoria”.
V knjigi obnavlja svojo poklicno pot, ki ga je privedla v stik z najbolj em-blematičnimi povojnimi aferami v Italiji. Preiskoval je škandal Sindona, s tem povezano tajno ložo P2, umor Ambrosoli, 360 milijard črnih skladov IRI pa vse do podkupnin-
skih afer 90. let. Iz njegovega izvajanja je prišlo do izraza, da so vse te afere povezane, da se ena drži druge, da so pogosto protagonisti vedno eni in isti. Iz tega je dr. Colombo potegnil zaključek o pomenu zgodovinskega
spomina, ki je včasih nadležna stvar, saj nas sili, da se spominjamo tudi neprijetnih stvari, predvsem pa nas sili v doslednost in nam ne dopušča oportunizma.
Spomin nas sili, da preverjamo prehojeno pot, ki nas je privedla do tega, kar smo danes, omogoča pa nam tudi, da na tej osnovi gradimo izbire za naprej. To, je dejal dr. Colombo, velja tako osebno za vsakega med nami kot tudi za širše zadeve družbenega pomena. Kot primer je navedel sporni račun “protezione”, na katerega so se stekale podkupnine za “nekoč pomembno stranko in njenega voditelja”. Ta račun so milanski sodniki odkrili že leta 1981, vendar so jim takrat odvzeli preiskavo in jo prenesli v Rim. No, isti račun, in ljudje, ki so razpolagali z njim, so se 11 let kasneje znašli med obtoženci preiskave čistih rok.
Dr. Colombo je knjigo obogatil tudi z razmišljanjem o psihološki dimenziji sle po oblasti, ki je po njegovem tesno povezana s strahom pred smrtjo, kar naj bi razložilo vnemo, ki jo določene osebnosti vlagajo v iskanje oblasti za vsako ceno. Kot protiutež temu zadržanju pa je podčrtal potrebo po spoštovanju pravil, ki so pogoj za obstoj vsake družbe in demokracije. Vsak občan se mora zavedati, da so pravila postavljena v korist vsakega med nami. Četudi nam morda niso všeč, bomo od spoštovanja pravil nazadnje imeli korist prav vsi.
DOBERDOB / NA POBUDO KZ
Posvet o zakonu o agrituri 31 .marca rok za prispevk
Kmečka zveza je v ponedeljek priredila v Doberdobu informativno srečanje o novem deželnem zakonu o kmečkem turizmu, dejavnosti, ki je posebej razširjena v tem kraju. Novosti in bistvene postavke novih predpisov je na srečanju, ki se ga je udeležil tudi doberdobski župan dr. Lavrenčič, pojasnil funkcionar deželne uprave Gio-vanbattista Panzera. Udeležence srečanja so zanimali predvsem predpisi, ki se nanašajo na klanje živine in predelavo ter prodajo mesnih izdelkov. Predpisi so precej strogi, vendar pa velja opozoriti tudi na ugodnosti deželnega zakona, ki predvideva finančne prispevke (tudi sto-procentne). V drugem delu srečanja so občani, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom postavili niz konkretnih vprašanj.
Kmečka zveza v Gorici, ki ima sedež v Ul. Malta 2, želi biti vse bolj prisotna na terenu in je na razpolago občanom glede izpolnjevanja prošenj in drugih uslug. Naj ob tem posebej opozorimo, da konec marca poteče rok za vlaganje prošenj v smislu dež. zakona 16/92, ki se izvaja preko Kraške gorske skupnosti. Urad KZ v Gorici je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure tel. 531644.
RAZSTAVA NA ESPOMEGU n
Bohinjska železnica
Odprli jo bodo ob koncu meseca
V zadnji fazi so priprave za prireditev velike razstave o Bohinjski železnici, ki bo v enem paviljonu na goriškem gospodarskem razstavišču od konca marca do polovice aprila. Priredili jo bodo sočasno s turističnim sejmom “Si. Viaggiare". Razstavo prireja odbor, ki je bil lani ustanovljen v Gorici, da obeleži 90-letnico bohinjske proge, ki je leta 1906 Jesenice povezala s Trstom. Odbor je v lanskem decembru izdal zajeten zbornik o tej progi, sedaj je na vrsti še dopolnilna razstava. Pobudo podpira Goriška hranilnica, skupno z nekaterimi drugimi ustanovami.
Na razstavi, ki bo največja o vlakih doslej v naši deželi, si bo moč ogledati originalne panoje proge iz začetka stoletja (poleg tistih o Bohinjski bo na ogled še nekaj panojev o Južni železnici, zlasti o njenem delu med Ljubljano in Trstom, ki letos praznuje 140 letnico, in o Tabeljski progi skozi Furlanijo). Na ogled bo tudi zgodovinski prikaz Bohinjske proge, za kar je poskrbel železniški muzej v Trstu. Poseben oddelek bo posvečen Solkanskemu mostu. Na ogled bodo tudi razglednice iz začetka stoletja. Tudi železniške uprave bodo dale svoj doprinos.
Posebno pozornost bodo posvetili modelom, za kar skrbi goriška skupina ljubiteljev železnic. Sodelujejo klubi modelarjev iz Italije, Slovenije in Avstrije. Na ogled bodo bodisi modeli prog pri nas kot tudi v Švici in Avstriji ter na Slovenskem.
KRONIKA / PRI LONZANU
Traktorist umri pod traktorjem
Stroj se je nekajkrat prevrnil
47-letni Franco Meden je včeraj pozno popoldne umrl zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je za-dobil med delom na kmečkem posestvu. Pomečkal ga je namreč traktor, ki ga je upravljal in ki se je na strmem bregu nekajkrat prevrnil in končno obstal v kotanji. Tragični dogodek se je pripetil okrog 17.30 v kraju Cime di Lonzano, v občini Dolenje. Gre za gričevnato območje v bližini državne meje.
Po prvih vesteh, se je nesreča zgodila v vinogradu, v neposredni bližini domačije, kjer je Meden živel. Do nesreče je prišlo med delom v vinogradu, kjer tačas hitijo s pomladanskimi opravili.
Čeprav potek nesreče s smrtnim izidom še ni
povsem pojasnjen, zgleda, da se je Meden, ki je upravljal traktor s priključeno frezo, v zadnjem trenutku ovedel nevarnosti in skušal odskočiti. V istem trenutku pa se je stroj prevrnil in nesrečnega voznika pomečkal. Traktor se je zatem še enkrat prevrnil in končno pristal na kolesih.
Za pomoč je zaprosil moški, ki je Medenu občasno pomagal na posestvu in ki je bil tudi včeraj v bližini. Na kraj nesreče so poklicali, poleg dežurne ekipe za hitro pomoč, tudi helikopter, vendar pa so bile poškodbe Medenu, ki bi 6. junija dopolnil 48 let, usodne.
Včerajšnja nezgoda vnovič dokazuje, da je delo na kmetiji danes med najbolj nevarnimi.
GORICA
VHTORIA 1 17.00-19.30-22.00 »Jerry Maguire«. L Tom Cmise. Kandidat za 5 oscarjev.
VTITORIA 3 Spored »Vit-toria off« : 17.40-20.00-22.15 »Kansas city«. Rež. Robert Altman, igrajo J.J. Leigh, H. Belafonte in M. Richardson.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Space Jam«. Bugs Bunnv in M. Jordan.
H ŠOLSKE VESTI
ODBOR STARSEV v so-
delovanju z Didaktičnim ravnateljstvom v Ul. Brolo prirejaš dve srečanji na temo Dinamika odnosov šola - družina. Predavala bo dr. Angelca Žerovnik s pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 17. marca, ob 20. uri, drugo pa 24. marca v prostorih OS v ulici Brolo.
Z1 OBVESTILA
PRIHODNJE SREČANJE QQKLUBA s pripravami na otroško prireditev, ki bo 23. marca, bo v ponedeljek, 17. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
STUDIJSKA SKUPINA ARPA prireja niz srečanj o ženski psihologiji. Prvo srečanje bo v petek, 14. trn. Informacije in prijave pri skupini ARPA, tel. 536680.
SPDG-SMUČARSKI ODSEK vabi smučarje, da se v nedeljo, 16. t.m., udeležijo 16. zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo predvidoma na Voglu. Prijave danes in jutri pri Marti, tel. 22164 (v večernih urah).
g____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi na velikonočni ponedeljek, 31. marca, izlet po Vipavski dolini, z vodenim ogledom starega mesta Križ in obiskom Vipavske kleti. Po kosilu bo družabnost s plesom, tombolo in žrebanjem pirhov. Prijave samo še danes na sedežu.
M PRIREDITVE
V KNJIGARNI ‘TL SE-GNAUBRO” v Ronkah bodo v petek, 14. t.m,, ob 18.30 predstavili knjigo Bruna Vol-pija - Lesjaka o lovu na tune v Tržaškem zalivu. Predstavitev pripravlja društvo Jadro v sodelovanju s knjigarno in založbo Mladika.
n RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je ob
dnevu žena postavljena razstava slikarke Franke Moran-di iz Vidma. Ogled do 19. marca ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter med prireditvami v domu.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI je do 20. marca na ogled razstava Marjana Miklavca. Razstavo si lahko ogledate po umiku knjigarne.
V	ZAVODU LENASSI v Kapucinski ulici 21 je do 28. marca odprta skupinska razstava grafičnih del ”Signum est”. Sodeluje osem avtorjev.
VA LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 13.15, Franco Fere-sin iz splošne bolnišnice v Krmin.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podrutnica Milano
tet 0218069191,806919201 -fta 02186465358 '
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podrutnica Milano
Vse zunanje trgovinske in druge bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
LJUBLJANA / ŠTEVILNA GOSPODARSKA DELEGACIJA SPREMLJALA PRODIJA NA OBISKU V SLOVENIJI_
Zanimanje italijanskih gospodarstvenikov za višje oblike sodelovanja s Slovenijo
Slovenijo prilagajo svojo bančno zakonodajo smernicam EU - Dobra trgovinska menjava
LJUBLJANA - Slovenijo je skupaj z italijanskim premierom Romanom Prodijem obiskala tudi gospodarska delegacija. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se je vCeraj nekaj več kot 20 predstavnikov italijanskih bank, združenj, zavarovalnic in podjetij srečalo s približno 30 predstavniki slovenskih bank, podjetij, branžnih združenj pri GZS ter nekaterih ministrstev (za promet in zveze, finance, gospodarske dejavnosti in zunanje zadeve). Italijansko gospodarsko delegacijo je vodil predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Gian-carlo Cruder.
Slovenska stran vidi neizkoriščene možnosti v višjih oblikah sodelovanja med državama, kot so skupne naložbe in prenos tehnologij, Italijani pa izražajo upanje, da jim bosta slovenski pri-družitveni sporazum in prilagajanje zakonodaje Evropski uniji omogočili večjo prisotnost na slovenskem trgu. K temu naj bi pripomoglo tudi včerajšnje srečanje gospodarstvenikov ter
bančnikov obeh držav. Po poldrugo uro trajajočem skupnem sestanku so sledili individualni pogovori, delegacija italijanskih bančnikov pa se je posebej sestala še z viceguvernerjem Banke Slovenije Andrejem Rantom in slovenskimi bančniki in finančniki.
Sicer pa je italijanske bančnike na skupnem sestanku zanimalo, kaj je osrednja slovenska banka storila, da bi prišlo do večjega povezovanja poslovnih bank. Viceguverner BS je odvrnil, da centralna banka ne želi in ne more administrativno predpisovati združevanja bank. Nekateri njeni ukrepi pa so že privedli do združitve ene manjše in ene večje banke, potekajo pa tudi pogovori o povezovanju še nekaterih bank. Ta proces pa se bo po njegovem še pospešil z odprtjem domačega bančnega trga. Italijanske bančnike je opozoril tudi na predlog novega zakona o bankah, ki je v parlamentarni proceduri. Ta na neki način poenostavlja ustanavljanje podružnic v Sloveniji, do-
voljenja za njihovo ustanovitev pa po zakonskem predlogu daje BS. Predlog zakona o bankah pomeni prilagajanje sistemske zakonodaje smernicam EU, z njim pa se tudi povečuje pristojnost, ki jo ima BS nad bančnim sistemom. Pri iskanju ustreznih rešitev smo se v veliki meri zgledovali prav pri Italijanih, je še zatrdil Rant in dodal, da zakon predvideva tudi zavarovanje depozitov po zgledu EU. Pojasnil je še, da v Sloveniji trenutno deluje 29 bank. Od tega na tri banke odpade skoraj polovica bančnega trga, na sedem bank nekaj prek 70 odstotkov, na 12 manjših bank pa le osem odstotkov trga, "kar kaže na potrebo po združevanju". V 14 bankah je prisoten le domači kapital, v 15 pa je v večji oz. manjši meri udeležen tudi tuji kapital (v štirih bankah prevladuje tuji kapital). Italijanski kapital je prisoten v petih bankah, vendar na gre za bančni kapital, temveč za zanemarljive deleže posameznikov. V bančnem sektorju je zaposleno 10.500
Predsednik Cruder o pomembni vlogi FJK pri razvijanju italijansko-slovenskih odnosov
LJUBLJANA - Dežela Furlanija - Julijska krajina je imela v včerajšnjih italijansko-slovenskih pogovorih v Ljubljani, predvsem pa v njihovem gospodarskem delu, prvič vlogo protagonista. Predsednik deželnega odbora FJK Giancarlo Cruder ni samo vodil delegacijo italijanskih gospodarstvenikov, ki so spremljali premiera Prodija v Ljubljano, ampak je tudi, skupaj s podpredsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Cvetom Stančičem, predsedoval srečanjem gospodarstvenikov, ki so se odvijali ves dan.
To pomembno prisotnost dežele je v uvodu srečanja gospodarstvenikov poudaril sam Cruder, ki je pouaril nujnost vse bolj kvalitetnega dvostranskega sodelovanja in pri tem ugotovil, da že ob-
stajajo ustrezni instrumenti, kot so to Fi-nest, visoko kvalificirani raziskovalni centri in univerza.
Predsednik Cruder je imel tudi daljši pogovor s slovensko državno sekretarko za gospodarske odnose Vojko Ravbar, ki je zadolžena za dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Med drugim sta govorila o sklicanju konference o storitvah (na njej naj bi pojasnili tudi odnose med družbo Autovie Venete in DARS za uporabo 96 milijard lir za gradnjo cestnih infrastruktur v Sloveniji), o uporabi finančnih sredstev EU za programe Interreg II., Crossborder in Phare ter o krepitvi odnosov med krajevnimi upravami ob meji.
ljudi, njihova produktivnost pa je po Rantovem mnenju približno trikrat manjša kot v Italiji.
Podpredsednik GZS Cveto Stantič je glede gospodarskega sodelovanja med državama dejal, da je trgovinska menjava tradicionalno dobra še iz časa nekdanje Jugoslavije. Izpostavil pa je dejstvo, da je v lanskem letu obseg blagovne menjave padel glede na leto 1995 za pet odstotkov in je znašal 2, 7 milijarde dolarjev. Od tega je Slovenija izvozila v Italijo za 1, 1 milijarde dolarjev (za devet odstotkov manj kot leta 1995), uvozila pa za 1, 6 milijarde dolarjev blaga (za približno en odstotek manj). Tradicionalni primanjkljaj v blagovni menjavi z Italijo je bil po njegovem značilen tako tudi za lansko leto, ko je znašal 500 milijonov dolarjev. V blagovni menjavi Slovenije s tujino Italija zavzema drugo mesto, z njo pa Slovenija opravi 15 odstotkov celotne menjave s svetom. Največ slovenskega izvo-
za odpade na severno Italijo, manj na srednjo in južno "in to želimo v prihodnje popraviti, " je še pribil Stantič. V strukturi tujih naložb pa je po njegovem Italija v Sloveniji "šele na petem mestu, skupaj s Španijo". Italija ima 5, 2-odstotni delež v strukturi skupnih tujih naložb v Sloveniji, prednjači pa Avstrija s 25, 4-odstotnim deležem.
Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar je italijanskim gostom orisala gospodarske razmere v Sloveniji in možnosti za gospodarsko sodelovanje med sosednjima državama. V zvezi s slednjim je povedala, da potekajo pogajanja o sklenitvi sporazuma o zaščiti in promociji investicij in o izogibu dvojnemu obdavčenju. Poudarila je tudi, da je v parlamentarnem postopku zakon o prevzemih, ki je usklajen z evropsko zakonodajo, pripravlja pa se tudi zakon o deviznem poslovanju, ki upošteva smernice EU. (STA)
NOVICE
Češka povečala izvoz piva
PRAGA - Češka je leta 1996 izvozila 180 milijonov litrov piva, kar je za tretjino več kot leto poprej. Z izvozom piva je Češka lani zasluzila milijon kron (približno 107 milijonov ameriških dolarjev). Po podatkih češkega združenja pivovarjev pijejo češko pivo predvsem na Slovaškem, Poljskem, v Nemčiji, Avstriji in ZDA. Tretjino celotnega izvoza (68 milijonov litrov) kupi Slovaška. Na Češkem so lani zvarih 1,83 milijarde litrov piva. (STA/Xinhua)
Venezuela povečala izvoz v EU
CARACAS - Venezuela je lani v Evropsko unijo izvozila blago v vrednosti 694 milijonov ameriških dolarjev, kar je za deset odstotkov več kot leto poprej. Po podatkih centralnega statističnega urada je bila večina izvoza namenjena na Nizozemsko, kamor je Venezuela izvozila za 261, 7 milijona dolarjev blaga, sledi pa Velika Britanija s 135, 5 milijona dolarjev in Italija z 81 milijoni dolarjev. Hkrati se je zmanjšal obseg izvoza v andske partnerice Bohvijo, Kolumbijo, Ekvador in Peru. Venezuela je lani v te države izvozila za 1, 37 milijarde dolarjev blaga, kar je 14 odstotkov manj kot leta 1995. (STA/Xinhua)
Brezposelnost v Španiji stabilna
MADRID - Število brezposelnih v Španiji je februarja le za malenkost poraslo. Kot so sporočih z ministrstva za delo v Madridu, se je število iskalcev zaposlitve prejšnji mesec povečalo za 6223, tako da je trenutno brez dela 2, 2 milijona Spancev. Stopnja brezposelnosti je s 14, 1 odstotka ostala nespremenjena. (STA/dpa)
		
		
11. MAREC 1997	v LIRAH	
valuto	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1673,00	1703,00
nemška marka	985,00	1003,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	868,00	893,00
belgijski frank	47,34	49,14
funt šterling	2661,00	2741,00
irski šterling	2592,00	2687,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	6,13	6,73
kanadski dolar	1211,00	1246,00
švicarski frank	1134,00	1159,00
avstrijski šiling	138,79	143,29
slovenski tolar	10,60	11,00
	11. MAREC 1997	v LIRAH	
SC	valuta	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1669,00	1714,00
m M	nemška marka	981,00	1001,00
N	funt šterling	2684,00	2739,00
< 0	švicarski frank	1131,00	1161,00
5: n .	belgijski frank	47,06	49,06
	francoski frank	289,00	299,00
S ^ w	danska krona	255,00	265,00
5 tr	norveška krona	243,00	253,00
3 = h	švedska krona	217,00	227,00
	kanadski dolar	1211,00	1251,00
SE "O *v8 m	portugalski eskudo	9,38	10,28
	nizozemski gulden	866,00	891,00
~ iN oc	avstrjski šiling	138,40	142,90
	španska pezeta	11,19	12,29
<	grška drahma	6,02	6,82
N	irski šterling	2596,00	2676,00
v'',zir\ Si	japonski jen	13,40	14,30
	avstralski dolar	1281,00	1351,00
m F	madžarski florint	8,75	11,50
F	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,00
	
11. MAREC 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1695,350
EKU	1931,000
nemška marka	993,470
francoski frank	294,600
funt šterling	2720,700
nizozemski gulden	882,630
belgijski frank	48,157
španska pezeta	11,715
danska krona	260,520
irski funt	2635,750
grška drahma	6,335
portugalski eskudo	9,903
kanadski dolar	1239,380
japonski jen	13,919
švicarski frank	1149,160
avstrijski šiling	141,160
norveška krona	248,640
švedska krona	222,430
finska marka	333.010
					
					
11. MAREC 1997		INDEKS MIB-30: -0,56%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.552	+0,00	Mediolanum	15.224	0,41
Bca di Roma	1.255	-1,02	Montedison	1.251	+0,40
Bca Fideuram	4.526	-2,01	Olivetti	630	+0,15
Benetton	20.479	-1,24	Parmalat	2.297	+0,26
Comit	3.452	+0,84	Pirelli Spa	3.673	-1,92
Credit	2.308	+2,30	Ras	15.264	0,41
Edison	9.595	-0,12	Rolo	14.610	+1,72
Fiat	5.543	+1,74	Saipem	7.791	+0,15
Gemina	470	+25,64	San Paolo To	11.939	+0,29
Generali	30.571	•0,69	Sirti	10.798	+0,37
Imi	15.161	-0,19	Štet	7.928	0,42
Ina	2.255	-0,35	TIM	4.454	+0,76
Italgas	5.972	0,33	Telecom Ita	4.390	+0,29
La Fondiaria	6.548	0,47			
Mediaset	7.170	+ 1,57			
Mediobanca	11.386	+0,14			

NOVICE
Belgijci Steelsu tudi S.etapa na dirki od Pariza do Nice
MONTLUCON - Belgijec Tom Steels je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke pod Pariza do Nice. V sprintu glavnine je bil na cilju hitrejši od Italijana Gian Mattea Fagninija in Francoza Fre-derica Moncassina. Francoz Launretn Jalabert je ohranil prvo mesto na skupni lestvici oziroma je zaradi odbitka na letečem cilju pridobil Se dve sekundi prednosti.
Precej slabe krvi je teklo med Italijanom Mariom Cipollinijem in Estoncem Jaanom Kirsipuujem. Toskanec je obtožil tekmeca, da mu je na cilju namenoma prerezal pot in ga je zato tudi oklofutal, žirija pa ga je zaradi tega kaznovala z 200 Švicarskim franki globe (nekja veC kot 200.000 lir) in uvrstitvijo na zadnjem, 133. mestu v včerajšnji etapi. Junak etape je bil Francoz Frederic Mon-cassin, protagonist 70 km samostojnega bega z najvecjo prednostjo 1.50 minute.
Alphand in Avstrijke najhitrejši
VAIL - Svetovni prvak Luc Alphand je dosegel najboljši Cas na prvem treningu pred jutrišnjim zaključnim smukom za svetovni smučarski pokal.
Rezultati treninga: Luc Alphand (Fra) 1:39, 94, Patrick Ortlieb (Avt) 1:39, 95, Josef Strobl (Avt) 1:39, 97, Hannes Trinkle (Avt) 1:40, 17, VVemer Franz (Avt) 1:40, 21, Roland Assinger (Avt) 1:40, 22, Kristian Ghedina (Ita) 1:40, 25, Markuš Herr-mann (Svi) 1:40, 27, VVilliam Besse (Svi) 1:40, 50, Kjetil Andre Aamodt (Nor) 1:40, 52, Peter Rung-galdier (Ita) 1:40, 64.
Med ženskami so bile na treningu najboljše Avstrijke. Prva je bila Goetschlova, druga Schusterje-va, tretja pa Meissnitzerjeva. Italijanka Isolde Ko-stner je bila Cetra. Tudi ženske bodo tekmovale danes.
KOŠARKA / OSMINA FINALA EVROLIGE
Teamsystem že OK 3. tekma za Kinder, Slefdnel in Olimpijo
Smelt Olimpija - Gibona 69:66(39:37)
SMELT OLIMPIJA: Stepama 15 (9:14), Daneu 3, Kraljevič 4, Hauptman 10, Tušek 6 (2:2), Milic 5 (3:4), Jurkovič 14 (2:3), McDonald 5 (3:4), Henrie 7 (1:2).
GIBONA: MulaomeroviC 14 (5:5), Radulovič 1 (1:2), Rimač 14 (3:3), Gregov 2, Kisu-rin 13 (1:1), Marcelič 2, AlihodžiC 10, PejCinovič 7 (3:6), Skelin 3 (1:2).
Prosti meti: Smelt Olimpija 20:29, Gibona 16:21. Met za tri točke: Smelt Olimpija 5:17 (Hauptman 2, Henrie 2, Daneu), Gibona 4:15 (Kisurin 2, MulaomeroviC, Rimač). Osebne napake: Smelt Olimpija 19, Gibona 25. Pet osebnih: AlihodžiC (34), MulaomeroviC (36).
Ze začetek je napovedal tisto, kar je bilo po prvi tekmi
r NAMIZNI TENIS / NAPREDOVANJE V A2 LIGO n
Krosu Corium so se želje uresničile
Kras Corium - Villa D’Oro Modena 5:0
Katja Milic - Palumbro 2:0 (21:13, 21:9); Ivana Stubelj - Coppi 2:0 (21:16, 21:9), Milic/Stubelj - Palum-bro/Coppi 2:0 (21:9, 21:15); Katja Milič - Coppi 2:0 (21:12, 21:15); Ivana Stubelj - Palumbro 2:0 (21:5, 21:6).
Zelje in načrti zastavljeni na začetku tekmovalne sezone 1996/97 so se za prvo od obeh Krasovih ekip v ženski drugoligaški ligi le uresničile.
Kras Corium: Katja Milic (1979), Ivana Stubelj (1979), Daša Bresciani (1982) je dosegla napredovanje v A-2 ligo. Tekma zadnjega kroga proti zadnjeuvrščeni ekipi Villa D’Oro, ki je gostovala pri naših dekletih v soboto, je bila zgolj formalnost. Katja Milic in Ivana Stubelj sta nasprotnice v posamičnih dvobojih kot tudi v igri dvojic odpravili z gladkim 2:0 v setih. Višek je prvenstvo doseglo v predzadnjem krogu v tekmi z bocenskim Traminom. V prvi tekmi na domačem igrišču so krasovke premagale nevarne tekmice sestri Calliari in Pichlerje-vo. V jesenskem delu so ZgoniCanke zaigrale boljše, v povratnem srečanju z edinim rivalom za prestop pa jih je v Traminu čakala mrzla prha. Tam so izgubile edino prvenstveno tekmo z 2:3, torej z istim rezultatom kot so bile doma uspešne. Po preverjanju dobljenih setov se je izkazalo, da so si zagotovile napredovanje z boljšo igro v prvi domači tekmi.
Krasove drugokategornice, ki nosijo štev. 23, 45 in 57 v Italiji, so si napredovanje zaslužile s 13 zmagami. Posamičen doprinos pa je bil naslednji: Katja Milic 17:4, Daša Bresciani 15:3 in Ivana Stubelj 15:6 ter v dvojicah Milic/Stubelj 9:0 in Stu-belj/Bresciani 5:0.
Etruria Arezzo - Kras Activa 3:2
A. Bosi - N. Mihe 1:2 (21:15, 8:21, 16:21), Bisaccioni - Rustja 2:0 21:17, 21:14), Bosi/Bisaccioni - M. Milic/Ru-stja 1:2 (21:18, 21:23, 21:17), Bisaccioni
-	N. Mihe 2:1 (21:19,14:21, 21:15), Bosi
-	Rustja 0:2 (18:2116:21)
Po trdi borbi so Krasova dekleta v gosteh pri tretjeuvršCeni Etrurii morala podpisati poraz. V posamičnih dvobojih sta igrali Nina Milic in Irena Rustja, ki sta obe dosegli točki nad Anto-niello Bosijevo. Glavna ovira je bila Arezzova dmgokategomica Aliče Bisaccioni, kateri pa je Nina odšCipnila set in jo tudi sicer precej utrudila v prvem nizu. Skoda, da Kraševemu paru Martina Mihc/Irena Rustja ni uspel podvig v igri dvojic. NaS par je bil nasprotnikovemu enakovreden partner v igri, dvoboj pa je terjal tudi podaljšek (-18,23, -17).
Na končni lestvici si je Kras Activa zagotovil sredinsko pozicijo s 4. mestom. Martina Mihe in Irena Rustja sta letos debitirali v B-ligi, Nina Milic pa ima za sabo že drugo sezono v drugi državni ligi. Vse Krasove igralke pa so na jakostni kategoriji tretjekategomice štev. 68, 126, 105. Njihov doprinos k uspeSni sezoni je bil naslednji: Martina Mihe 12:7, Nina Mihe 12:8, Irena Rustja 5:12. V dvojicah M.Milic/Rustja 2:3, N.Milic/Rustja 2:2, N.Milic/M.MiliC 1:4.
Ostala izida 14. kroga skupine B: San
Marco Verona - Tramin Bočen 0:5, LAL Coccagho - Primavera Buttapietra 4:1.
Končni vrstni red: Kras Corium Zgonik in Tramin Bočen 27, Etruria Arezzo 23, Kras Activa Zgonik in San Marco Verona 20, LAL Coccagho 19, Primavera Buttapietra 17, Viha D’Oro Modena
16. OJ.)
Na slikah (z leve prah desni); Katja Mihe, Daša Bresciani, Ivana Stubelj
jasno večini poznavalcev košarke. Da sta ekipi sila ize naCeni, tako da bodo zmagovalca, enako kot v Zagrebu, odločale malenkosti. V prvem polčasu so imeli Ljubljančani najvišjo prednost v 17. minuti (37:30), vendar so gostje, s trojko Kisurina, dve ma točkama Rimca in po treh izgubljenih žogah gostiteljev v napadu odšh na odmor le z dvema točkama zaostanka.
V nadaljevanju so Zagrebčani izenacih že v prvem napadu in tehtnica se 15 minut ni prevesila na nobeno stran. V 33. minuti so Ljubljančani, pri katerih se je razigral Stepania, z dobro obrambo na Čelu z Danevom, ki je skoraj popolnoma zaustavil MulaomeroviCa, prišli do prednosti sedmih točk (65:58). Gostje so se 50 sekund pred koncem pri-bližali na vsega dve točki zaostanka (67:65). Prav v zadnjih sekundah bi lahko Hrvah izsilili podaljšek, vendar je met Rimca zgrešil cilj.
Trener Zmago Sagadin je po tekmi dejal: »Odločilo je naše dobro pokrivanje njihovih zunanjih igralcev ter bolj mirna in pametna igra v napadu.«
Kinder - Stefanel 83:76 (44:40)
KINDER: Komazec 13, Ab-bio 20, Binelli 6, Savič 12, Pa-tavoukas 5, Magnifico 7, Pre-levič 11, Galilea, Carera 9.
STEFANEL: Portaluppi 10, FuCka 12, De Pol 12, itidd 25, Bo vri e 15, Sambugaro, Cantarello 2, Spangaro.
Prosh meh: Kinder 21:28, Stefanel 25:29. Pon: Carera (73:62), Patavoukas (78:70), Komazec (78:72), Kidd (74:78). Tri točke: Kinder 4:17 ( Komazec 2:8, Patavoukas 1:4, Prelerič 0:3, Savič 1:1, Magnifico 0:1); Stefanel 3:11 (Portaluppi 2:5, De Pol 0:1, Bovrie 1:4, Sambugaro 0:1).
Kinder je s požrtvovalno igro izbojeval pravico do igranja tretje tekme v Milanu. Bolonjčani so dobro štartali (17:8), vendar nato doživeli nerazumljiv black-out in Milančani so povedli z 38:33, polčas pa se je vseeno končal z vodstvom gostiteljev, kisov zadnji sekundi dosegli kar pet točk, zadnje tri s Savičevo trojko. V drugem polčasu je Kinder takoj povedel 61:50 in 68:54, na koncu pa, ne brez težav, našel tudi orožje prod milanski conski obrambi. Junak za domače moštvo je bil Abbio, ki ni zgrešil niti enega meta (6:6 za dve točki in 8:8 v prostih metih).
San Femando - Teamsy-stem 75:79
Bolonjčani so si z zmago v Sevilli že po dveh tekmah zagotovili uvrstitev v četrtino finala.
Ostah izidi drugih tekem osmine finala in stanje: Mac-cabi Tel Aviv - Efes Pilsen 78:65 (1:1), Estudiantes - Vil-leurbanne 79:77 (1:1), 01ym-piakos - Partizan BG 60:61 (1:1), Limoges - Panathi-naikos 55:70 (0:2), Barcelona - Alba 72:62 (2:0). Tretje tekme bodo jutri.
r SMUČANJE / OSTR2EK n
A. Sibilla (Devin) se je uvrstil v državni finale
Solidni nastopi ostalih članov Devina in Mladine
Na Startu veleslaloma na Piancavallu (proga Sauc), veljavnem za nastop na državnem finalu tekmovanja »Ostržek na smučeh« (ena najbolj pomembnih prireditev za mlade smučarje), se je zbralo 269 tekmovalcev mladinskih kategorij, od baby sprint do naraščajnikov iz cele dežele. Na relativno kratki, toda zelo zahtevni ledeni progi, je za velik podvig med najmlajšimi poskrbel elan SK Devin Alessio Sibilla (na sliki) , saj se je med 30 tekmovalci prebil na 6. mesto, kar mu odpira pot na državnem finalu., ki bo konec tedna v Abe-toneju. To je za njega in njegovo društvo res lep uspeh, ki ga ne dosežeš vsakdan.
Sohden rezultat je dosegel tudi Član Mladine Danjel Ghezzi, ki se je prebil na 30. mesto. Napredek je pokazal tudi Matej Štolfa, ki je tokrat zasedel 35. mesto. Veliko smolo je imela Martina Gantar, ki je po zelo dobri vožnji par vrat pred ciljem zajahala količek in
odstopila. V kategoriji deklic je Mladinina tekmovalka Martina Bogatez pristala nadobem 14. mestu. Med naraščajniki pa je Borut Bogatez zasedel 20. mesto. Žal v tej kategoriji ni nastopal zaradi gripe Matej Križmancic.
Baby sprint moški: 1. Maracchi (Sci CAI TS) 40.46, 6. Sibilla (Devin) 44.37. Miški: 1. Perm (SC 70) 38.96, 30. Ghezzi (Mladina) 47.99, 35. Štolfa (Devin) 49.29. Deklice: 1. Caproni (Sci CAI TS) 38.98, 14. Bogatez (Mladina) 45.92. Naraščajniki: 1. Baldo (Alpe 2000) 37.14, 20. Bogatez (Mladina) 42.62.
Na Zoncolanu ni dovolj snega 16. Pokal ZSŠDI bo na Voglu
Letošnje smučarsko tekmovanje za 16. pokal ZSSDI, ki ga organizira SK" Brdina z Opčin pod pokroviteljstvom ZSSDI, se bo letos odvijalo v znanem slovenskem smučarskem središču na Voglu nad Bohinjskim jezerom, kjer so snežne razmere odlične in ne na Zoncolanu, kot je bilo predhodno napovedano. Odborniki SK Brdina so tako odločitev sprejeli potem, ko so ugotovili, da na Zoncolanu primanjkjue snega Kot je že znano se tekmovanja lahko
udeležijo zamejski Slovenci, ki so elani zamejskih športnih društev. Pisne prijave sprejema SK Brdina pri ZSSDI, ul. S. Francesco, 20 ali po faxu St. 635628, vsak dan do petka, 14. marca do 16. ure. Istega dne ob 19. uri se bo na sedežu SK Brdina, Proseška ulica 131 odvijalo žrebanje startnih številk Organizatorji s seveda nadejajo, da bo prireditev, kljub zamenjavi kraja, privabila veliko število tekmovalcev, navijačev in izletnikov.
NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJSIH
Gajevci nadigrali tudi miljsko moštvo
Erik Pavletič je od 5 dosegel kar 4 zadetke
NAJMLAJSI
Altura Muggia - Gaja 0:5 (0:3)
STRELCA: Pavletič 4, Strajn.
Gaja: Furlan, Guštin (Cernjava), Cauter, Škabar (Tul), Pilat, Ivo Križ-manCiC, Merlak (Martini), Giraldi, Pavletič, Komnenovič (Zornada), Strajn.
Tudi igralci Alture Muggia se niso mogli zoperstarih razigranim igralcem Gaje, ki so degli še eno visoko zmago. Izidi bi lahko bil še višji, Ce bi gajevci igrali z enako močjo tudi v drugem polčasu. Za domačine so bile usodne že prve minute srečanja, ko je »junak dneva« Pavletič trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Ze po prvem polčasu je bil zmagovalec znan, saj je bil že izid 3:0 za naše fante. Tudi ko je v nadaljevanju trener Zeželj izvedel vrsto zamenjav, se na igrišču nic ni spremenilo. Naši nogometaši so še naprej imeli pobudo v svojih rokah in dosegli še dva gola s Pavletičem in Strajnom.
Ko manjka še mesec in pol do konca prvenstva, so gajevci napravili še en korak do naslova. Gaja namreč ima tolikšno prednost v točkah na lestvici.
da je zasledovalca Chiarbola in Mon-tebello D. Bosco dejansko ne moreta več dohiteh. (d.gr.)
OSTALI IZIDI: Costalunga - San Luigi B 3:2, Esperia - Ponziana B 5:0, Rabuiese - Montebello Don Bosco 0:7, Chiarbola in CGS prosta.
VRSTNI RED: Gaja 39, Montebello Don Bosco in Chiarbola 32, Esperia 30, Costalunga 20, Zaule Rabuuiese 19, San Luigi B 17, Ponziana B 13, CGS in Altura Muggia 4, Roianese 0.
PRIHODNJE KOLO: Esperia - Gaja.
NARAŠČAJNIKI
Zarja - Domio prelož.
Tekme med Zarjo in Domiom niso odigrali, ker je več igralcev Domia zbolelo. Tekmo bodo seveda ponovili.
OSTALI IZIDI 16. KOLA: Chiarbola - Costalunga 0:2, Esperia - Ponziana 1:0, Montebello Don Bosco - Rabuiese 3:1, Opicina - CGS 4:1.
VRSTNI RED: Opicina 43, Ponziana 40, Olimpia 36, Zarja 27, Montebello Don Bosco 21, Costalunga 20, Esperia 19, Chiarbola 18, Domio 10, CGS in Zaule Rabuiese 8.
PRIHODNJE KOLO: Costalunga -Zarja
NOGOMET / V IZOLI
Koristen nastop za mlado ekipo Primorja Telita!
Začetniki Primorja Telita! so se v nedeljo udeležili celodnevega turnirja v Izoli za »Trofejo Patrik«, na katerem so nastopile še ekipe Ponziane, Izole in Ilirske Bistrice.
Čeprav so ProseCani osvojili 4., zadnje mesto, so s prikazano igro povsem zadovoljili, predvsem pa je bila to zanje nabiranje dragocenih izkušenj. Treba je namreč poudariti, da je naša ekipa nastopila z najmlajšo postavo na tem turnirju in da je bila za nameček še dokaj okrnjena. Odsotni so bili namreč Franco, Gregori in MatjaCiC.
Naše moštvo je na prvi tekmi tesno izgubilo s kasnejšim zmagovalcem tm-nirja Ponziano (0:1). Na ostalih dveh pa je z Ilirsko Bistrico izgubilo z 1:4 (strelec za Primorje Strajn), z Izolo pa z 0:4.
VRSTNI RED: 1. Ponziana, 2. Izola, 3.Ilirska Bistrica, 4. Primorje Tehtal.
POSTAVA PRIMORJA: Berne-tic, lozza, Ota, Pipan, J. Milic, M. Kante, M. Stoka, Strajn, A. Milic, J. Cecchi, Furlan, A. Kante, E. Stoka, Batti.
KOTALKANJE / POKRAJINSKO PRVENSTVO
ODBOJKA / ČLANSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Maja Beni (Polet) dvakrat »zlata«
V obveznih likih in kombinaciji, v prostem pa za las druga - Irina Počkar se je izkazala
Po zmagi proti ekipi Sanf Andrea borovke same na vrtni lestvice V2.ŽD Brežanke prvič uspešne
Zmaga in poraz slogašev - Kontovelke OK, smola Brega
Na pokrajinskem kotalkar-skem prvenstvu konec tedna na kotalkališču PAT v Trstu za najmlajše in deželno kategorijo A sta Poletove barve zastopali Mna Pockar in Maja Berzi (na sliM). Prav najmlajša Irina Počkar je na svojem prvem uradnem nastopu prijetno presenetila in pokazala zelo solidno kotalkarsko znanje. Ce ne bi bilo tekmovalne treme, bi najbrž pokazala še veC. V obveznem programu je mala pole-tovka dosegla 13. mesto, še bolj pa se je izkazala v prostem programu, kjer je dosegla sedmo mesto, kar ji je v kombinaciji zadostovalo za 11. mesto.
Seveda je bila po pričakovanju še bolj uspešna Maja Berzi, ki samo zaradi malenkostne napake v prostem programu ni osvojila vseh treh prvih mest. Tako je na najvišjo stopničko stopila po obveznem programu in kombinaciji, v prostem pa je bila za nekaj stotink točke druga.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Izidi 5. kola: Computer Di-scount - Volley club A 3:1, Le Volpi - Virtus 3:0, Sloga B -Area Immobiliare bo jutri.
Skupina B
Sloga A - Old Cats 0:3 (13:15,9:15,9:15)
SLOGA A: M. Maver, Volčič, Mijot, Veljak, Pertot, A. Maver, Glavina, Spetič
Sloga A je utrpela drugi zaporedni poraz, tudi tokrat pa je zapravila dobro priložnost. Zmaga gostov je sicer povsem zaslužena, toda slogaši so, razen v prvem setu, zaigrali precej pod svojimi sposobnostmi. Igrali so nesproščeno in naredili preveč napak. Nasprotniki niso pokazali nic izrednega, toda z mimo igro so upravičili ime ekipe, saj so kot stari mački izkoristili slab dan gostiteljev. Resnično izenačen je bil tako le prvi set, ki
ODBOJKA / POLFINALNA FAZA PRVENSTVA DEKLIC NA TRŽAŠKEM
Okrepljeni Bor premagal Alturo
Za plave igrala tudi vaiovka Aieksija Ambrosi - Že v tem tednu povratne tekme
Bor - Altura 3:1 (15:4, 12:15, 15:4,15:10)
BOR: Miličevič, Smotlak, Furlani, Posar, FrandoliC, KraševiC, Car-pani, Ambrosi, Ivanovič, Sodoma-co, Scuka
V prvem polfinalnem srečanju v prvenstvu deklic so borovke, ki jih je okrepila vaiovka Aieksija Ambrosi, zasluženo premagale skromno ekipo Alture. Za zmago so se morale sicer potruditi bolj, kot bi bilo glede na kakovostno razliko med ekipama potrebno, ker so si z napakami v napadu in sprejemu same otežkocile pot do zmage. Napake so bile za plave usodne predvsem v drugem nizu, ko so po visokem vodstvu z- 8:2 po nepotrebnem prepustile set nasprotnicam, tvegale pa so tudi v četrtem setu,
saj so igralke Alture vodile že z 9:3.
Prava razlika med ekipama pa je prišla na dan v prvem in tretjem setu, ko so bile nasprotnice povsem nemočne.
Kot smo že omenili, je za Bor zaigrala »tujka« Aieksija Ambrosi. Kako to, da lahko nastopa za Bor in zakaj ni igrala že prej, pa smo vprašali Borovega športnega direktorja Igorja Možeta. »Aieksija igra še z nekaterimi mladinkami v Valovi članski ekipi, ki je za federacijo registrirana kot Bor, ker je Val prevzel naše mesto v Cl ligi in lahko zato igra mladinska prvenstva z nami. V prvenstvu mladink smo se možnosti, da bi sestavili zelo kompetitivno ekipo, ki bi se lahko enakovredno borila s slogašicami za pokrajinski naslov, odrekli, ker bi mo-
rali v kratkem Času v našo ekipo vključiti več novih igralk in bi imeli zato verjetno težave z uigranostjo. Pri deklicah pa je ta problem manjši, ker je nedvomno lažje vključiti v ekipo samo eno igralko. Prepričani smo, da smo z njo enakovredni ostalim boljšim ekipam, ki se potegujejo za naslov, zaigrala pa je šele sedaj, ker so bile tekme v prvem delu prvenstva zelo lahke, vsak teden potovati iz Gorice v Trst pa bi bilo zanjo prenaporno,« je povedal Može. (T. G.)
Ostala izida 1. tekem: Sloga -Kontovel 3:1, Virtus - Area A 3:0. Povratne tekme: Area A - Virtus 13.3. ob 20.15 (Galilei), Altura -Bor jutri ob 18.30 (Don Milani), Kontovel - Sloga 17.7 ob 19.15 (Prosek).
so ga gostitelji nerodno izgubili, v nadaljevanju pa so slogaši zaigrali slabše. (A.M.)
Volley Club - Sloga A 0:3 (4:15,2:15,3:15)
SLOGA A: M. Maver, Volčič, Mijot, Spetič, Pertot, Veljak, A. Maver, Glavina
V	zadnjem kolu prvega dela prvenstva je Sloga A prišla do lahke zmage. Volley Club je nameC slab nasprotnik. Gostitelji so se sicer na igrišču budili, tehnično pa zdaleč niso bili dorasli slogašem, tako da ni bila zmaga nikoli v dvomu. Sloga je tako končala prvi del prvenstva na 3. mestu, prav gotovo pa je sposobna doseči kakšno mesto više. (A.M.)
Ostala izida 5. kola: Volley 80 Rigutti - Prevenire 3:0, Sgt - Old Cats 0:3. Vrstni red: Rigutti 10, Old Cats 8, Sloga A, Prevenire, Sgt 4, Volley club BO.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Bor - S ant’ Andrea 3:1 (15:11,15:12,9:15,15:3)
BOR: Ažman 11+8, M. Fle-go 5+12,1. Flego 4+5, Macho 10+2, J. Miličevič 4+3, Rogelja 2+0, Sadlovvski 0+0, Stemad, Z. Miličevič, Virgi-glio.
V	srečanju med edinima še nepremaganima ekipama so povsem zasluženo zmagale borovke in tako dokazale, da v tem prvenstvu nimajo enakovrednega nasprotnika. Sant’ Andrea se je sicer plavim sohdno upiral in pokazal precejšnjo mero borbenosti ter zelo dobro in požrtvovalno obrambo, povedati pa je tudi treba, da so borovke igrale še kar nezbrano in nenatančno. Na srečo pa razpolagajo Colonijeve varovanke z zelo dobrim napadom, tako da ni bila zmaga kljub ne preveč dobri igri nikoli v dvomu, kajti ko so borovke napadale kot znajo, so bile nasprotnice
povsem nemoCne.
Najbolj izenačen je bil prvi set, ko nasprotnice borovkam niso dovolile, da bi si ustvarile večjo prednost, plave pa so igrale precej zmedeno. Na koncu so se zbrale in set osvojile. V drugem setu so plave po vodstvu z 10:2 omogočile nasprotnicam, da se jim približajo, toda njihov zaostanek je bil le prevelik, da bi plave presenetile. Z dobro igro pa je Sant’ Andrea nadaljeval v tretjem setu in ga povsem zasluženo osvojil, saj so SvetoivanCanke popolnoma popustile. V Četrtem setu pa so se končno zbrale in dokazale svojo premoč. (T.G.)
Kontovel - Computer Di-scount 3:1 (15:6, 11:15, 15:9, 15:11)
KONTOVEL: Čeme, Bogateč, I. in V. Sossa, J. in N. Milic, Švara, Stoka, Battigelli, Bukavec, Gollia, Vitez.
Tretja zmaga je prišla po res epi tekmi. Odločilen za uspeh Kontovelk je bil od-bCen napad, vse bolj pa se tudi pozna, da ekipa iz tekme v tekmo rase na servisu, ki je zdaj že precej prodoren. Posebej velja omeniti, da so Kontovelke v 3. setu po kritičnem začetku zelo samozavestno nadoknadile zaostanek z 12:8. Pozitivno pa je, da je k zmagi doprineslo kar deset igralk.
Breg - Killjoy 1:3 (12:15, 15:9,2:15,8:15)
BREG: D. in M. Zeriali, Canziani, Laurica, Sturman, S. Sancin, U. in I. Pettirosso, Glavina, Družina, Carboni
Bregove igralke bi lahko dosegle več, Ce bi zaigrale bolj konstantno.
Obe ekipi sta začeli tekmo dokaj previdno. Prvi set je bil do stanja 12:12 izredno izenačen, nato je Breg zaradi nekaterih napak v napadu in obrambi pustil nasprotnicam, da osvojijo set. V drugem setu so se brežanke koncentrirale
in z zbrano igro vseskozi vodile in nasprotnicam niso dovolile nobenega odpora. Zal v tretjem setu je Brežankam zaCel pešati sprejem. Pri organizaciji igre so bile naše igralke dokaj netočne in set gladko pustile nasprotnicam.
V zadnjem delu tekme so zopet popravile igro v polju do izida 6:6. Vseskozi je kazalo, da domačinke bodo obdržale ritem igre, ampak so na koncu vse pokvarile zaradi prevelikega števila napak v napadu. Omeniti moramo tudi izredno slabo sojenje, saj je sodnik veC točk podaril nasprotnicam. (Lela)
Ostali izid 8. kola: Juha -Virtus 2:3. Vrstni red: Bor 16, Sant’Andrea 14, Killjoy 10, Breg 8, Kontovel 6, Pallavolo Trieste 4, Virtus 2, Juha 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Izidi 4. kola: Prevenire -Orna 3:0, Computer Discount - Altura 1:3. Zaostala tkema: Area Immobihare - Computer Discount 1:3. Vrstni red: Prevenire 8, Orna, SanfAndrea in Altura 4, Area Immobihare A0.
Skupina B
Area Immobiliare B - Breg 1:3(6:15,4:15,7:15)
BREG: Kalc, Bet, Žerjal, Rodella, Jelka in Irina Sancin, Mingot, Criti.
Brežamke so končno dosegle prvo zmago, za katero se povrhu niso morale preveč truditi, saj so bile nasprotnice šibkejše. H gladki zmagi ne v najveCji meri boboval že dober servis, zadovoljivo pa je Breg zaigral tudi v vseh ostalih elementih. Prišla je do izraza tudi kolektivna igra, tako da si pohvalo tokrat zaslužijo prav vse igralke. (Noemi)
Ostah izid 4. kola: Le Volpi - Sgt 2:3. Vrstni red: Sloga 8, Sgt 6, Le Volpi 4, Breg 2, Area Immobihare B 0.
ODBOJKA / POKRAJINSKO PRVENSTVO NARASCAJNIC NA TRŽAŠKEM
Sloga A (brez izgubljenega seta) in Kontovel po prvem delu na 1. mestu
Tokrat uspešna tudi Breg in Sokol - Dečki Multinvesta dvakrat uspešni
DEČKI
Multinvest - Volley 80 3:0 (15:3, 15:6, 15:4)
Multinvest: Grilanc (6+2), Mikolj (7+5), Stopar (1+3), PeCar (5+1), Spetič (5+4), Bogateč (0+0)
V četrtek zveCer so naši fantje imeh veC težav z mrežo, kot z nasprotnikom. Tik pred začetkom tekme se je pretrgala jeklena vrv, ki nosi mrežo; pribditi so jo morah zasilno, da so tekmo lahko sploh odigrah. O tekmi sami, ni kaj veliko povedali, saj je bil nasprotnik tehnično prešibak. Nasa ekipa ni zaigrala prav dobro, a to tudi zato, ker Volley 80 ni nudi nobenega odpora. Za naše fante je torej tekma bila le slab be-ning, saj je srečanje skupno bajalo dobre pol ure. (Mik.)
Virtus - Multinvest 1:3 (15:8, 5:15, 12:15,13:15)
Multinvest: Grilanc (7+4), Mikolj (11+14), Stopar (4+1), PeCar (0+1), Spetič (3+0), Zupan (0+1)
ToCke/Napake na servisu: 9/8
Združena ekipa se vraCa z zadnjega gostovanja v tem prvenstvu s celim izkupičkom toCk. Fantje so se morali pošteno potruditi, da so prišli do zmage, saj Virtus se ni zlahka predal. Prva niz so naši zaCeh
zelo zaspano in kaj kmalu popustih. V drugem setu so nekoliko uredili svoje vrste, izboljšali sprejem in prepustili nasprotniku le 5 toCk. Tretji niz je bil bolj uravnovešen a je pripadel naši ekipi. Vehko bolj zagrizeni boj smo lahko gledali v Četrtem. Nasi fantje so takoj povedk 5:0, potem so nekoliko popustih in nasprotnik je izenačil na 9:9. V nadaljevanju so naši zopet pritisnili in povedli s 14:9, a Virtus se je znova približal na 14:12. Z dobrim blokom in lepo grajenimi napadi pa so naši v konCnici vendarle odnesli zmago. (Mik.)
Ostala izida 11. kola: Volley club - Area B 3:0, Rigutti A - Area A 0:3. Tekma 14. kola: Area A - Area B 3:0. Vrstni red: Area A18, Volley club 12, Multinvest 10, Virtus 6, Rigutti 4, Area B 0.
NARASCAJNICE
Skupina A
Virtus A - Sloga B 3:0 (15:1,15:6,15:9)
SLOGA B: Dessi, Gantar, Kralj, Malalan, Pohlen, Šinigoj, Sossi, VVehrenfennig.
Nasproitnik tega kola je predtsvljal za Slogo B prevelik zalogaj. Virtus A je namreč na prvem mestu v svoji skupini, njegove igralke so starejše od naših in imajo tudi že veC tekmovalnih izkušenj. Slogašice so
za nameček tokrat odigrale eno slabših tekem, tako da je bil poraz kajpak neiz-beCžen.
Ostah izid 5. kola: Altura B - Sgt 1:2. Vrstni red: Virtus A11, Area A 9, Altura B in Sgt 4, Sloga B 2.
Skupina B
Altura - Kontovel 1:2 (5:15,15:8,5:15)
KONTOVEL: Kocjan, Hrovatin, Antoniih, Starc, Vitez, Sossa, Prašelj, Suc.
V tekmi med edinima nepremaganima je Kontovel pobdil svojo absolutno premoč v tej skupini. Končni izid ne sme varati, saj so Kontovelke drugi set izgubile samo zato, ker so po lahko zmaganem prvem setu preveč podcenjkevale nasprotnice.K sreCi v tretjem setu te napake niso ponovile in tako prvi del prvenstva konCale na prvem mestu.
Sokol - Area B 2:1 (15:12,15:3,12:15)
SOKOL: Picciola, ZužiC, Kodrič, Gruber, Košuta, Šemi, Lansetti, Milkovič.
Kombinirana ekipa Kontovela in Sokola je zmagala, Čeprav je odigrala eno svojih slabših tekem. Lahko bi zmagala hidi s 3:0, saj je v zadnjem setu vodila z 8:2.
Ostati izid 5. kola: Virtus B - Azzurra 3:0. Vrstni red: Kontovel 14, Altura 10,
Sokol 8, Area B 7, Virtus B 3, Azzurra 0.
Skupina C
Sloga A - Orna B 3:0 (15:2,15:0,15:5)
SLOGA A: Coretti, Cvelbar, Hrovatin, Maurel, Risegari, Simeone, Udovič.
Sloga A je končala pni del pnunstva s polnim številom točk, saj je vse svoje nasprotnike premagala s 3:0. Tudi Oma B slogašicam ni bila dorasla, tako da niso naša dekleta v nedeljo zjubaj opravila niti lažjega treninga, saj je celotno srečanje bajalo manj kot po ure.
Sloga A v bistvu zdaj Čaka na play off, v katerega se bo prav gotovo uvrstila in v katerem bo nastopala proti ekipam, ki ji bodo enakovredne. (Inka)
Ostah izid 5. kola: Area A - Virtus C 3:0.
Vrstni red: Sloga A12, Area C 9, Ricreatori in Oma B 3, Virtus C 0.
Skupina D
Ricreatori - Breg 0:3 (5:15,10:15,13:15)
BREG: Zerjul, Benedetti, Koren, Cappo-ni, Plettersech, Spetič, Ferluga, Zobin, KrižmanCič, Kapic.
Brežankam je verjetno poraz v prejšnjem kolu koristil, saj so že v začetku zadnje tekme prvega dela pokazale kaj znajo in zaigrale res dobro. Zal pa niso obdržale koncenbacije še v zadnjem setu, ki je bil tako do zadnjega napet.
Ostah izid 5. kola: Com. Discount - Oma A 0:3. Vrstni red: Oma A 11, Breg 8, Bor 5, Computer Discount 4, Ricreatori B 2.
Na stiki: Bregove naraščajnice
14
Sreda, 12. marca 1997
ŠPORT, KOŠARKA
PRIREDITVE
KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO
Jadranovci s težavo strli odpor Interja 1904 Bor in Breg izgubila
Borovci so močnemu Don Boscu nudili močan odpor - Slaba igra Brežanov
Jadran - Inter 1904 83:74 (35:35)
JADRAN: Brazzani 3 (1:4), Senica, Požar 9 (1:1), Velinski 23 (3:4), Slavec 15 (2:3), Umek 15 (1:1), Franko 9 (1:2), Starc 9 (1:2), trener: Čehovin.
TRI TOČKE: Slavec 3, Požar 2.
Jadranovi mladinci so se morali za zmago proti ekipi Inter 1904 pošteno namučiti. Trdoživi gostje, ki sicer spadajo med slabSe ekipe prvenstva, so namreč predvsem v prvem polčasu spravili nase v težave. Po obetavnem začetku, ko so »plavi« vodili že z 10 točkami prednosti, je prišlo v naši ekipi do pravega »black-outa«, tako v napadu kot v obrambi. Gostje so to izkoristili in dohiteli naše, le Peter Franko je s številnimi odbitimi žogami in blokadami v Rodmano-vem slogu onemogočil, da
bi gostje celo povedli.
V nadaljevanju se je stanje le spremenilo, jadranovci so zaigrali nekoliko bolj koncentrirano, kljub temu pa so strli odpor gostov le v zadnjih minutah. (B.S.)
Bor - Don Bosco 59:79 (29:40)
BOR: Bressan, Spadoni 4, Milkovič, Jogan 2, Ko-vaC, Sancin 5 (1:2), Uršič 25 (7:8), Caser 7 (1:2), Sunjerga, Stokelj (0:2), Suh, Lapel 16 (2:7), trener: Canciani
PM: 11:21. SON: 17.
Proti Don Boscu so se borovci povsem enakovredno borili vec kot 30 minut, v poslednjih minutah pa jim je zmanjkalo moCi, tako v obrambi kot v napadu. Naši niso bili sicer nikoli v vodstvu, toda ves C as so obdržati stik s tretjeuvršCenimi Salezijanci, "pri katerih so se izkazali zlasti Pecile, Pe-
saresi in Pizzioli.
Cancianijevi fantje so bili tokrat pomanjkljivi predvsem v napadu, medtem ko je obramba večji del tekme kar dobro delovala. Med posamezniki se je odlično boril Enrico kapelj, vsi ostali pa so bili zelo netočni pri metu. (Niko)
Superbasket - Breg KljuC. Miot 74:36 (44:20)
BREG: Žerjal, Crisettig, Baldi 2, KocjanCiC 2, Lakovič 10, TauCer 11, Jakomin, Santi 11, trener Klabjan.
Brežani so tudi proti skromnemu Superbasketu ostali praznih rok, tako da res ni videti, koga bi v preostalih tekmah v tem prvenstvu lahko premagali. V majhni telovadnici, v Ulici Gretta se naši košarkarji nikakor niso znašli, poleg tega so igrali tudi slabo in visok poraz je bil neizbežen.
Obvestila
SPDG - smučarski odsek vabi 16. t. m. smuča rje-tekmo-valce, da se udeležijo tekmovanja za 16. zamejsko prvenstvo. Tekmovanje bo na Voglu. Prijave pri Marti, danes in jutri, tel. 22164 (v večernih urah).
SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK
vabi elane naj se udeležijo 16. zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSSDI, ki bo 16. marca na Voglu. Informacije nudijo odborniki na telefonski St. 213518. Možnost vpisovanja do jutri, 13. t. m.
ZSSDI
obveSCa, da bo 26. volilni redni občni zbor jutri, 13. marca t.l. ob 20. v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah pri Trstu, Mira-marski drevored 32.
SK DEVIN
poziva elane, naj se udeležijo veleslaloma veljavnega za 16. zamejsko prvenstvo, ki bo na Voglu 16. t. m. Prijave sprejema tajništvo, najkasneje do jutri, 13. t. m. Morebitne informacije nudi tajništvo na tel. Iv 2916004.
SKBRDINA
organizira avtobusni izlet na Vogel ob priliki Zamejskega il prvenstva. Izlet bo v nedeljo 16. t. m. Avtobus bo Startal z " Oprin ob 5.45 (Bar Centrale).
Ne pozabite na potne liste. | Vpisovanja na sedežu kluba, '7 danes od 19. do 21. ure. Infor-macije po telefonu na Ste- 1 vilkah 212859 ter 213905.
KOŠARKA / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV IN DEČKOV
Bor A, Dom in Kontovel uspešni Poletovci dobili derbi dečkov
Zanesljivo so premogali Kontovelce - N oše ekipe pri vrhu lestvice
NARAŠČAJNIKI
NA GORIŠKEM
Dom Sprintauto - US Go-riziana 82:57 (42:33)
DOM: Gravner 18, Abre-scia, golob 13, Spacal 13, Zu-lian 7, Cuzzuccoli 17, Bensa 3, Radikon 10, Klanjšček 1, trener Ambrosi.
TRI TOČKE: Bensa 1, Cuzzuccoli 1, Golob 1, Spacal 1. SON: 20.
Domovci so zaceli nezbrano in dopustili gostom, da so prevzeti pobudo. Proti koncu polčasa pa so se zdramiti in povedli za devet točk V drugem polčasu so igrali bolj zbrano, motivirano in borbeno. Priigrali so si zanesljivo prednost, ki so jo nato stalno višati. Domovci so se zlasti izkazati pri metu za tri točke, dobro pa so tudi zapirati prostor pod košem. Vsi so v glavnem zadovoljiti, posebno pohvalo pa si zaslužita Goi-lob in Radikon. S to zmago je Domova ekipa utrdila mesto na sredini lestvice. (L.S.)
NA TRŽAŠKEM
Bor A Ediauto - Santos 90:55 (46:23)
BOR: Pison 2 (0:2), Tolen-tino 8 (2:4), Gaburro 3 (1:2), Stokelj 20 (4:7), Cossutta 16 (0:2), Krmec 6 (2:4), Kodrič 5 (1:4), Lovriha 22 (0:2), Romano 8 (0:5), trener: Krečič. PM: 10:32. SON: 19. PON: Romano (36’).
Naši so v tem kolu pospravili novi točki v boju za prva mesta na lestvici. Z igro pa niso kdove kako zadovoljiti, saj so proti skromnemu nasprotniku, zlasti v obrambi, zaigrali dokaj nemotivirano in brez prave borbenosti. Borovci so že v uvodnih minutah z delnim izidom 14:2 spraviti rezultat na varno. V nadaljevanju pa so le občasno zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Kljub
temu so bili gostje skoraj povsem nemočni, tako da ni bila zmaga naših pravzaprav nikoli v dvomu.
V prihodnjem kolu bodo morali borovci zaigrati precej boljše, saj se bodo v slovenskem derbiju srečali s Konto-velom, ki je neposreden tekmec v boju za končno drugo mesto. Tekma bo v Domu pristaniških delavcev, pri Briščikih v soboto, 16. t.m., ob 16.30. (Niko)
Servolana - Kontovel 68:116 (26:59)
KONTOVEL: Rogelja 2, Doglia 27, Hrovatin 4, Kocjančič 20, Semec 35, Žagar 7, Gregori 21, trener Meden.
TRI TOČKE: Kocjančič 1, Semec 1. PON: Žagar.
Čeprav so Kontovelci nastopiti v močno okrnjeni postavi (brez poškodovanih Rebule, Šušteršiča in Nabergoja, ki jim voščijo takojšnje okrevanje), so vseeno visoko in zasluženo premagati Servola-no. Za zmago in za dobro igro si zaslužijo vsi pohvalo, še posebno pa Semec, Do-glia, Kocjančič in Gregori, ki so dali več kot 20 točk
Kontovelce čaka v soboto slvoenski derbi z borovci. Čeprav bodo še nastopili v okrnjeni postavi, pa se vnaprej ne predajo in bodo dati vse od sebe, da bodo zmagati
in osvojiti drugo mesto.
Don Bosco A - Bor B Au-tocarrozzeria Boris 128:34 (68:16)
BOR; Družina 13, Premru 11, Lombardo 10, Bettiolo, Miloševič, Sedmak, Verri, Sunjeiga, Scarcia, trener: Jogan.
SON: 10. PON: Miloševič. TRI TOČKE: Družina 1.
Proti še nepremaganemu Don Boscu A so Joganovi varovanci bili povsem brez moči in se niso utegniti izogniti visokemu porazu. Omeniti bi le Družino, Lombarda in Premruja, ki so se z dobrimi izkupički točk vpisali med strelce. (Niko)
OSTALA IZIDA: Ottica Ziglio - Ferroviario 45:109, Libertas - Don Bosco B 97:79.
VRSTNI RED: Don Bosco A 26, Bor Ediauto in Kontovel 22, Intermuggia 20, Ferroviario 16, Libertas 12, Don Bosco B 10, Servolana 6, Santos 4, Bor Autocarozzeria Boris 2, Ottica Ziglio 0.
DEČKI
Polet - Kontovel 101:66 (51:30)
POLET: Guštin 24, Peric 13, Matjaž Suhadolc 6, Mitjha Suhadolc 14, Piccini 16, Švab 13, Jerman 4, Vidali 2, Berdon 3, Beličič 2, Jev-nikar 2, Pavat 2, trener Vitez.
KONTOVEL: Rogelja 16,
Zavadlal, Budin 2, Emili 2, Kosmina 4, Sossi, Stoka, A. Matjačič 36, MatiačiC, trener Stia.
TRI TOČKE: Peric 1, Švab
1.
Poletovci so po pričakovanju dobiti derbi s Kontovelci, ki pa so zaradi požrtvovalnosti in borbenosti povsem zadovoljiti. Zmagovalec je bil znan že po prvem 1 polčasu, saj so poletovci že po prvem polčasu voditi z 20 točkami prednosti. V Poleto-vih vrstah so se vsi vpisati med strelce, pri Kontovelu pa sta se najbolj izkazala Aleks Matjačič, ki je bil s 36 točkami tudi najboljši strelec srečanja, in Rogelja.
Barcolana - Bor 69:83 (36:37)
BOR: Požar 9, Flori dan 21, Kemperle 3, Krčalič 2, Premru 23, Pitacco 5, Družina, Dedagič 4, Sunjerga 4, Hrovatin 4, Miloševič 8. Trener: Jogan. SON: 35. PON: Premru in Sunjerga.
Borovci so povratni del prvenstva pričeli z novo zmago. Resnici na ljubo smo bili priča dokaj skromni predstavi, saj so naši s preveliko težavo strli odpor šibkih domačinov, pri katerih je sam Marchesi dal 62 od skupnih 69 točk
Po slabem prvem delu so varovanci trenerja Jogana vendarle uveljaviti boljšo kolektivno igro v napadu, ter | visoko zmagali. Pohvalo za § dobro igro zasluži zlasti Premru, medtem pa je krstni nastop pozitivno opravil mladi Etia Hrovatin. (Niko)
VRSTNI RED: Don Bosco 20, Polet 18, Poggi in SGT16, Bor 14, Libertas 10, Ferroviario in Barcolna a 6, Kontovel | 4, Servolana 2, Santos 0.
Na stiki: Poletovi dečki s trenerjem Borisom Vitezom
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TRŽIČ
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 12. t. m., ob 20.30 (red F) baleta »Orpheus« in »Pulcinella«.
Zadnja ponovitev jutri, 13. t. m., ob 20.30 (red G).
Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Jutri, 13. t.m., ob 20.30 »Istrione cantastorie e maschera« Silvana Torrierija. Režija Enrico Protti. Vstop prost.
Od 1. do 6. aprila: M. Shakespeare »La tem-pesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto S turno. Predstava v abonmaju: odrezek št. 9 rumen.
Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci
V soboto, 15. t. m., ob 21. uri v gledališču Miela: Gledališče Franco Patenti s predstavo »11 racconto de 1’incendio di via Keplero«. Delo je priredil Carlo Emilio Gadda, nastopa Anna Nogara.
Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 12. t. m., ob 20.30 Mary Coyle Chase »Harvey«. Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija Piero Maccarinelli.
Danes, 12. t. m., ob 18. uri srečanje z izvajalci predstave »Harvey«. Vstop prost.
Občinsko gledališče
V torek, 18. in v sredo, 19. t. m., ob 20.30: Bertold Brecht »Nella giungla delle citta« v izvedbi gledališke skupine I Magazzini iz Firenc. Režija Federico Tiezzi; nastopata Sandro Lombardi in Roberto Trifiro.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V soboto, 15. t. m. ob 20.45, in v nedeljo 16. t. m. ob 17.00 se bo skupina GTD predstavila z delom »Noi delle vecchie provincie ovvero Maldobrie di časa nostra« Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Nastopajo: Laura Bardi, Mimmo Lo Vecchio, Liliana De Ganeva.
PORTOROŽ
Avditorij
V	sredo, 19. t. m., ob 19. uri predavanje »Astrologija - življenje v ritmu zodiaka«.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 15. t. m., ob 20.15 koncert Slovenske filharmonije. Vodi Janos Kovacs, solista Boris in Daniel Pergamenščikov. Za abonma in izven.
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela
Danes, 12. t. m., ob 11. uri gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo »Maček Mačkursson«. Režija Svetlana Makarovič in Nina Skrbinšek.
KOROŠKA
TINJE
Dom prosvete Sodalitas: danes, 12. t. m., ob 19. uri predstavitev videofilma »Biča, biča, su su su...«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: v petek, 14. t. m., ob 19.30 predavanje »Die unbekannten Impressionistin-nen« (neznane impresionistke). Predava Ulli Sturm.
CELOVEC
Modestov dom:
danes, 12. t. m., ob 19. uri občni zbor Društva Glasbena šola.
SENTPRIMOŽ
Kulturni dom:
SPD Danica: jutri, 13. t. m., ob 19.30 naravna medicina v sklopu šolske medicine. Predavatelj dr. Ivan Ramšak.
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 18. marca, ob 20.30 Dva klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na sporedu Brahms, Ravel in Milhaud.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 17. t. m. ob 20.30 koncert kvarteta Petersen. Na sporedu Haydn, Schulhoff in Beethoven.
Gledališča Rossetti
V	nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kan-tavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
RICMANJE
V	nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri bo na trgu v Ricmanjih ob praznovanju sv. Jožefa koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom M. Marsiča bosta nastopala šolski pihalni orkester in godba.
ZGONIK
Sportno-kulturni center
V	nedeljo, 16. t. m., ob 18. uri v organizaciji Ars Nova bodo Kraški kvintet in Braco Koren predstavili svojo novo kaseto in cd ploščo. Gostje večera: Boris Kobal in Sergij
Vere ter Galičeve citre. Povezoval bo Jože Galič.
GORICA
Kulturni dom
Glasbena matica - koncertna sezona 1996/97
V	petek, 21. marca, ob 20.30 Dva Klavirja -Trst. Nastopata Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na programu Brahms, Ravel, Milhaud.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 22. marca, ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora in orkestra v veliki dvorani KC Lojze Bratuž. Na programu F. Mendelssogn (Vier geistliche Werke) in F. Schubert (Hirtenliecler in Missa in G). Dirigent Mirko Cuderman. .
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 13. marca, ob 20.30 »Amadeus Chamber Orchestra«, dirigent Agnieszka Duczmal, pianistka Dorota Kapala. Na programu Gorecki, Kilar, Grieg in Britten.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 12. t. m., ob 19.30 koncert zabavne glasbe: Three Masters od Jazz, Rock, Funk: Billy Cobham, VVolegang Schmid, Bill Bickford.
RAZSTAVE
TRST
Krožek »Ercole Miani«: do 23. t.m., je na ogled razstava slikarja Miloša. Urnik: 10.00-13.00.00 in 15.00-21.00; vstop prost. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
»La Bottega del Mundo« (UL Torrebianca 29/b): do 15. t. m. je na ogled fotografska razstava »Volti di donne del Mozambico«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 21. t. m. razstavlja slikar Giovanni Centazzo. Galerija Lipanjepuntin (UL Diaz 4): v soboto, 15. t. m., ob 18.30 odprtje razstave slikarja Gligorova. Razstava bo odprta do 15. aprila.
Gostilna »Stalletta« (UL dei Giuliani 36): do
7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munari j a »L’ar-te di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: jutri, 13. t. m., ob 11. uri odprtje razstave »Generali in Modiano«. Razstava bo na ogled do konca maja.
Gledališče Miela: do 13. t. m. je na ogled fotografska razstava Andreja Chabota na temo »L’erotismo del cimitero«.
OPČINE
SKD Tabor - Prosvetni dom: v petek, 14. t.
m., ob 20.30 odprtje razstave Vladimira Klanjščka. Umetnika bo predstavih Joško Vetrih. Sledil bo kulturni program na katerem bosta nastopila Raffaella Petronio (violina) in Paolo Biancuzzi (klavir).
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«.
Galerija Kulturni dom: na ogled je razstava F. Morandija iz Vidma.
Katoliška knjigarna: do 20. marca je na ogled razstava Marjana Miklavca.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. t. m. »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Kunstforum Bauholding AG: do 19. t. m. razstavlja Rudi Benetik.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 23. marca razstavlja umetnik Jakob VViister.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: do 14. aprila razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnost-identitete.
TV SPORED
Sreda, 12. marca 1997
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
® RAI 1
6.30
Dnevnik. 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti in L. Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9,00, 9.30) Bnevnik
Film: II figgiasco - Ubež-
nik (dram., VB ’47, r. C. reed, i. J. Mason)
Oddaja o vrtnarstvu: Ver-
demattina
Dnevnik
VrSme in dnevnik Nan.: Gospa v. rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Film: Foto di famiglia -Družinska slika (dram., ZDA ’92, i., A. Huston) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Heidi, Gargojdes Nan.: Lassie, 17.30 Zorro Dnevnik
Aktualne'teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Carlu Gonil)
Vreme in dnevnik Šport
Aktualne teme. II fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: La zingara TV film; Teo (dram., It. ’96, i. S. Sandrelli, H.
22.30
23.00
23.05
0.00
0.30
Berger, L. Fortes dos Santos, F.R. Messere) Dosje: Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved RAI educational
I RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
{r Slovenija 1 fr" Slovenija 2
	Glasba: Scanzonatisšima	Milil	Nad.: Angelica
	Variete za najmlajše :	BBS	Film: Un angolo di para-
	Nan.: Žarek lune za Do-	BHB	diso (dram/, ZDA ’91)
	rothy Jane, 9.10 Lassie	EkM	Nad.: Kassandra
	Nad.: Quando si ama,	Mm	Nad,: Zingara, 10.30 Ali
	10.00 Santa Barbara		del destino, 11.00 Aroma
	Perche? - Zakaj?		de cafe, 11.45 Milagros,
	Rubrika o zdravstvu Tg2		vmes (11.30) dnevnik
	33,11,15 dnevnik		Kviz: La mota della for-
	Variete; I fatti vostri -		tuna - Kolo sreče
	VaSe zadeve		Dnevnik
	Dnevnik, 13.30 Navade		Aktualna odd.: Es 1’ es-
	in družba		senza della vita
	Variete: Ci vediamo in		Nad.: Sentieri - Steze
	Tv-Ieri, oggi... e domani		Film: lo confesso (dram..
	17.15 Dnevnik		ZDA ’53, r. A. Hitchkock)
	Aktualno: La cronaca in		Kviz; OK, il prezzo č giu-
	diretta - Kronika v živo		sto (vodi I. Zanicchi)
	Dnevnik in Šport		Dnevnik in vreme
	Oddaja o izletih in polo-		Variete: Game Boat
	vanjih: Sereno variabile		Film:	Gole ruggenti
	Pustolovščine S. Laurela		(kom., ’92, i. P. Franco)
	in O. Hardyja		Kolesarstvo
	SP v smučanju: smuk, M		Film: King of New York
	Večerni dnevnik		(dram., ZDA ’89, i. C.
	TV film: 11 volto della		VValken), pregled tiska
	morte (krim., ZDA ’94, i. T. Gold, Perry King)		
			
	Variete: Macao Dnevnik in vreme, knjige, 0.10 Danes v Parla-	i	H CANALE 5
	montu. 0.20 Nočni šport		
	Film: Felicita praibita		Na prvi strani, vremen-
			ska napoved
			Variete: Maurizio Costan-
A	k RAI 3		zo Show (pon.) Aktualna odd. : Forum -
			Sodišče (vodita Rita Dal-
			la Chiesa, S. Licheri)
	Jutranji dnevnik		Dnevnik TG 5
	Dok.: Gardsko jezero		Aktualno: Sgarbi quoti-
	Film: Arrivano Joe e Mar-		diani
	gherito (kom., It. ’74)		Nad.: Beautiful (i. Ron
	Ral educational		Moss, J. McCook)
	Dnevnik		Aktualne teme: Domini e
	Rubrika: Telesogni		donne - Moški in ženske
	Rai educational		(vodi Maria De Filippi)
	Deželne vesti, dnevnik,		Nan.: Blondinka za očeta
	14.20 Articolo 1, 14.55		-Vsi na ples
	Znanstveni dnevnik,		Otroški variete Bim Bum
	15.05 Fratelli d’ Italia		Bam in risanke
	Športno popoldne, vmes		Nan.: SuperVicky - Mali
	vaterpolo, 16.10 košarka,		genij
	16.20 SP v smučanju		Aktualna kronika: Veris-
	Oddaja o znanosti in na-		simo - Tutti i colori della
	ravi: Geo & Geo		cronaca (vodi C. Parodi)
	Nad.: Un pošto al sole		Variete: Tira & molla (vo-
	Dnevnik, deželne vesti		di Paolo Bonolis)
	Aktualno: Od 20.00 do		Dnevnik
	20.00. 20.15 Blob		Variete: Striscia la noti-
	Aktualno: Mi manda Lu-		zia
	brano		Variete: Amici di sera -
	Dnevnik, deželne vesti		Prijatelji zvečer (vodi
	Dok.: Mixer		Maria De Filippi)
	Nan.: Neverjetne zgodbe		Dnevnik
	Dnevnik, pregled tiska,		Variete: Maurizio Costan-
	nočna kultura, vreme		zo Show, vmes (0.00)
	Variete: Fuori orario		dnevnik
	Šport: SP v kickboxingu		Sgarbi quotidiani
	Otroški variete, vmes		Vremenska panorama		Euronevvs
	Ciao ciao mattina		Včeraj, danes, jutri		Tedenski izbor: Svet po-
	Nan.: A-Team, 10,20 Ma-		Videoring		roča, 11.30 Prisluhnimo
	gnum P.L, 11.30 Mc Gy-		Otroški program: dok, se-		tišini
	ver		rija: Oglejmo si (VB)		Predstava Male drame
	Aktualno: Planet		Nan.: Vesoljska policij-		SNG Ljubljana: Prva kla-
	Odprti studio, 12.25		ska postaja (10. epizoda)		sa
	Šport studio, 12.50 Fatti		Poročila		/Ne/zani oder
	e misfatti		TV igrica: Kolo sreče (po-		Nanizanka: Visoka druž-
	Nan.: Ultraman		novitev)		ba (ZDA, 10. epizoda)
	Otroški variete Ciao Ciao		Videostrani		Košarka NBA: Houston -
	Parade in risanke		Tedenski izbor: Teater Pa-		San Antonio
	Variete; Colpo di fulmine		radižnik		Tedenski izbor: Studio
	Nan.: Baywatch		Poljudnoznanstvena se-		City
	Variete: Planet		rija: Kronika afriških ži-		Ameriška nadaljevanka:
	Nan.: Bayside School,		vali (2. del)		Umor 1. stopnje {i. Ange-
	17.00 Classe di ferro -		Slovenski utrinki (oddaja		la Lansbury, 21. del)
	Cirkus		madžarske TV)		Avstralska nanizanka:
	Odprti studio in vreme,		EP Videostrani		echo Point (26, epizoda)
	18.50 Šport studio		Obzornik		Ameriška nanizanka: Ča-
	Nan.: Beverly Hills,		Otroški program: Pod		robne v velemestu (20.
	20.00 Happy Days (i.		klobukom		epizoda)
	Henry Winkler)		Po Sloveniji		Koncerti za mlade (L.
	Film: Baby Big Food		TV prodaja		Bernstein, 22. oddaja)
	(fant., ZDA ’97, i. Ross		TV igrica: Kolo sreče		List in cvet: Družinske
	Malinger, K. Tigar)		Včeraj, danes, jutri		vrtnarije (6. oddaja)
	Film: La settima profezia		Risanka		Svetovni pokal v alpskem
	(fant, ZDA ’88, i. Demi		TV Dnevnik 2, vreme		smučanju: moški smuk
	Moore, Michael Biehn)		Šport		(prenos iz Vaila)
	Aktualno: Fatti e misfatti		Dosje J.K. - Umor pri Zla-		Napovedniki
	Italija 1 spori		tem klubu (I. Karlovsek-		Kvalifikacije za SP v
	Aktualno: Planet		A. Tomašič, 5. del)		rokometu:-Slovenija -
	Nanizanka: Star Trek		Parlamentarna križpotja		Francija (ženske, prenos
	Film: Un’ adorabile idio-	SR	Včeraj, danes, jutri		iz Novega Mesta)
	ta (kom., '63, L B. Bardot)		Odmevi, vreme		Svetovni pokal v alpskem smučanju: ženski
			Šport		
			Humoristična nanizanka:		smuk (finale)
A			Posadka (ZDA, i. Rose		Zavrtimo stare kolute
88 TELE 4			Jackson, Kristin Bauer)		Koncert Simfonikov RTV
			Film: Zadeva Paradine (ZDA 1947, r. A. Hitch-		Slovenija (Kumar, Bartok)
■H					
	16.45, 19.30, 23.00 Do-		cock, i. Gregory Pečk,		List in cvet: Družinske
	godki in odmevi		An n Todd, C. Laughton,		vrtnarije (6. oddaja, po-
	Košarka lige A2		E. Barrymore, A. Valil)		novitev)
	Dokumentarec		Videoring		
	Oddaja o živalih		TV jutri, videostrani		
	Presente innovativo				
	Aktualne teme: Zoom				
1	Aktualno: 11 supplemen-				
	Nogomet: Triestina - Ba-racca	IH Koper			
	i Zoom				
($) MONTECARLO
12.15
10.00
12.05
14.00
16.00 16.45 20.55
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Due come voi Variete: Strogo osebno Film: Amore sotto i tetti (kom., ZDA '49) Nanizanka 19.26 SP v smučanju Film: II ponte sul fiume Kwai (vojni, ’58)
15.00
16.25 16.55
18.00 18.45 19.00
19.25 20.30
22.15
Euronevvs Pogovorimo se...
SP v alpskem smučanju: ženski smuk
Program v slovenskem jeziku: Zgabucin
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
SP v alpskem smučanju: moški smuk (finale)
Film: Muhasto dekle (kom., It-Fr. 1957, r. A. Pietrangeli, i. Jac-queline Sassard, Gabriele Ferzetti)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
22.30
I
Piranski glasbeni večeri Vsedanes - TV dnevnik
r

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringa-raja; 10,30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip;
21.00	Medigra; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Zborovska glasba po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.15 Liter, nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8,10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12,00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14,00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki s festivalov; 20.00 Pota naše glasbe;
21.30	Ars antigua; 22.05 Okrogla miza;
23.00	Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6,30 Jutranjik; 7,30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na rešeto; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17,30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11,00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,10,00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc); 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 APZ V. Vodopivec; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima; 18.00 Čez morja proti obzorju, nato Slov. lahka glasba; 19,20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12,30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dimih
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in Legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
16
Sreda, 12. marca 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
. SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBIAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE	AMTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6 66
6*6
N-x\ c
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.22 najnižje -41 cm, ob 11.20 najvisje 31 cm, 17.14 najnižje -35, 22.33 najvisje 43 cm.
Jutri: ob 6.01 najnižje -36 m, ob 12.01 najvišje 21 cm, ob 17.42 najnižje -24 cm.
(š
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE	j
Hale-Bopp na našem nebu
Pritožba na napačen naslov
PENSACOLA - Neka besna Američanka je odšla naravnost na policijsko postajo, da bi se tam pritožila zaradi "goljufije". Prepričana je bila namreč, da ji je preprodajalec mamil namesto kokaina, za katerega je plačala 50 dolarjev, podtaknil navadno sodo bikarbono. Uslužbencem na policijski postaji je pojasnila, da jo je prodajalec ogoljufal, žal pa so policisti kmalu ugotovili, da ni kupila sode bikarbone, temveč pravi kokain. Nesrečno Rosie Lee Hill so prijeli in zaprli. "Neverjetno! Zares je bila iskreno prepričana, da jo je moški opeharil. In prav nam se je odločila zaupati svojo težavo," je dejal presenečeni namestnik načelnika policije v Pensacoli. (STA/Hina)
TRST - Tudi letos krasi nebo lepo viden komet, ki bo v prihodnjih dneh vedno bolj razpoznaven v zgodnjih večernih in jutranjih urah. Gre za komet, ki so ga poimenovali po odkriteljih Hale-Bopp, in ki je zvečer viden od 19. do 20. ure na severozahodni strani neba blizu ozvezdja Kasiopeje, ko je rep skoraj vodoraven, med 4. in 5. uro zjutraj pa na severovzhodni strani neba blizu ozvezdja Laboda v Rimski cesti, ko je rep v navpični legi. V veCemih urah bo repatica vedno višje na nebu in torej opazna dalj Časa.
V kratkem bo sicer pričela vzhajati luna in bo zaradi njene svetlobe repatica nekaj Časa manj vidna oz. bo manj viden njen rahli,
prozorni rep. Se najbolj vidna pa bo prve dni aprila.
Na sliki, ki jo objavljamo, sta vidna oba repa: plavkasti in daljši, a manj zaznavni, ki ga sestavljajo predvsem plini, drugi, bel, krajši in bolj zaznavni rep pa sestavlja prah. Avtor lepe slike je David Kralj, astrofil s Trebe, ki sodeluje s Tržaškim astrofilskim krožkom. Posnel jo je v jutranjih urah z Brkinskih gričev, daleC torej od virov svetlobe, one-_ snaženja zraka in nad zameglenim zrakom. Repatico pa je zasledoval 8 minut s teleskopom, na katerem je bila fotokamera z 210 milimetrskim objektivom in filmom z občutljivostjo 1.600 asa.
Zvonjenje ni dobro za spolno življenje
NISCEMI - Nekega župnika na Siciliji so obsodili na pogojno devetmesečno zaporno kazen, ker je s svojim nočnim zvonjenjem povsem uničil mir in zmedel ljubezensko življenje nekega poročenega para. Poleg pogojno izrečene kazni mora 70-letni duhovnik plačati še 8 milijonov lir kazni, sodišče, pa mu je celo zagrozilo z zaplembo zvonov. Neki inženir in učiteljica pri 40-ih letih sta tako pred sodiščem uveljavila svojo trditev, da "zvonjenje ni dobro za spolno življenje". Spor, ki v Niscemiju traja že veC let in je povsem razdelil tamkajšnje prebivalce, je katoliškega duhovnika zdaj tako razburil, da je ponudil svoj odstop. Pri tem trdi, da je utrujen in da mu je vse skupaj povzročilo le neprespane noči. (STA/dpa)
Elizabeth Taylor so znova odpustili iz bolnišnice
LOS ANGELES - Elizabeth Taylor je bila v soboto odpuščena iz bolnišnice Cedars-Sinai v Los Angelesu, kamor so jo pred tednom dni pripeljali zaradi lažjega napada apopleksije (možganske kapi). Predstavnik bolnišnice Ron Wise je povedal, da igralka ves Cas zdravljenja v bolnišnici ni imela novega napada in da je iz nje odšla "dobro razpoložena". "Njeno zdravstveno stanje je izvrstno in prepričan sem, da bo tudi nadaljnje zdravljenje potekalo brez težav," je dodal. V isti bolnišnico so slavni filmski divi 20. februarja operirali možganski tumor. Sesti dan po operaciji so jo iz bolnišnice odpustili, že 1. marca pa se je morala v bolnišnico vrniti. Kot je povedal predstavnik bolnišnice, so takšni napadi pogost pojav po možganskih operacijah. (STA/Hina)
Rekordna paella
CARACAS - Skupina venezuelskih kuharjev je skuhala velikansko paello iz riža, perutnine in morskih sadežev, ki tehta kar 1687, 5 kilograma. Rekordna paella v dolžino meri 2, 8 metra, v prerezu pa ima 30 centimetrov. Kuharji so jo v okviru Svetovnega dne riža pripravili v nekem parku v vzhodnem delu Caracasa, priprava pa jim je vzela kar šest ur., "S to paello smo se hoteli vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov, kamor bomo tudi poslali fotografijo te veličastne jedi, " je dejal šef kuharske ekipe. Glede na Guinnessovo knjigo rekordov iz leta 1995 je bila do takrat najveCja paella pripravljena v španski Valenci ji leta 1992. Dolga je bila 19 metrov, nasitila pa je lahko približno 100.000 ljudi. (STA/Tanjug)