625. Šte^. V 'Ljubljani, petek dne 19. septembra 1913. i Posamezna številka 6 vinarjev. „l)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob B. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem ns ilom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletne K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —‘ ža inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina si ‘h pošilja upravništvu. « “s Telefon številka 118. ::f NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto H. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo In upravništvot ut Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi bo ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju potu pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut tu Telefon številka 118. e: Maribor. 16. sept. 1913. 2e V dnevu z dne 10. t. m. smo te Davili z akti. ki dado sklepati, da je zavel po Podravju polagoma popolnoma drug veter. Konštatirali smo takrat nastanek živahnejšega narodnega gibanja, ki se je pojavil v poteku zadnjih par mesecev. Recimo, da so to bili le nekaki poskusi — predhodni — za bodoče, bolj osnovano narodno delo. Vsekakor smo v splošnem z začasnim lahko zadovoljni, kajti vzbuja se nam upanje, da sc razvije Iz vsega tega res smotreno globlje zasnovano delovanje. Cim pa so zadnjič omenjene prireditve imele za nas le značaj probu-lanja. imamo danes bilježiti še drug takt, ki ne vsebuje nič manj kot zmago od slovenske strani, znamenje, ki se ga moramo tim bolj radovati. ker se ie to zgodilo v središču, v osrčju Podravja, v neposredni bližini Maribora samega. Kot smo že v par noticah omenili. je delalo renegatstvo v Leiters^ bergu pri Mariboru zadnje čase z vsem naporom na to. da spravi mnogo slovenske dece v ondotno nemško šolo. Ves nemčurski aparat, na Čelu mu vodja nemške šole Verniznig, se le že dneve in dneve popreje trudil, da na docela nepostaven način, izva^ bi slovensko deco v nemške razrede. Slovenci smo o tem zvedeli dokaj pozno — dasi imamo tamkaj par zavednih našincev — vsekakor pa še pravočasno dovoli informirali ne le osebno, marveč tudi potom tiska merodajne slovenske kroge. S. L. S. le na to tudi v istini pričela z agitacijo in dosegla, da se je na Prvi dan 15. t. m. vpisalo v prvi slovenski razred 18 učencev. Drugi dan na to, 16. t. m. ]e bila agitacija od slovenske $trani še daleko živahnejša. Udeležilo se je ]e do 10 agitatorjev (do 8 klerikalnih in dva napredna.) Uspeh jc naravnost sijajen, pomeni za Slovence zmago, za nasprotnika pa hud poraz. V prvi razred slovenske šole le le dalo upisati nič manj kot 58 za šolski pouk obveznih otrok, torej, ta 16 več kot lani. Vrhu tega pa i« do danes prestopilo Iz nemških razredov v slovenske 13 učencev. Pričakovati pa ie nedvomno, da pride le do občutnejšega. kot )e bilo to prvo za Nemce. Nemci so si pa z neverjetno drznostjo dovolili še drug korak. Meni nič, tebi nič, so se vsedli v lepe šolske prostore slovenske šole. a potisnili Slovence v nemško šolo. No, upati je. da se te posledice nasilnosti De bodo več dolgo radovaii. ker so botrebnl koraki v to že storjeni. Meniču,r]em bi pač ugajalo, šopiriti se v lepem, poslopju v drevoredu, dočim naj bi Slovenci sedeli v zakritem poslopju »Schulvereina« in konečno še skrbeli za tamkaj vknjiženi dolg 30.000 kron. Kot pa pomenita ta dva dneva na eni strani za nas Slovence zmago, pomeni na drugi strani zlasti za nas naprednjake vse preje kot to. Ker smo. kot že zgoraj omenjeno. pravočasno s pomočjo tiska in osebno informirali naše komišljenike o potrebi agitacijskega dela na ta gg. o odločilnem pomenu naslednjega molčati o neverjetni malomarnosti v tem slučaju. Dočlm so klerikalci takoj, ko se jih je obvestilo, napeli vse sile. se je pri nas držalo roke križem. Se dne 15. t. m. se je Informiralo par naših gg. o odločilnem pomenu naslednega dne. Obljubilo se je, da se bo pri agitaciji sopomagalo. Obljubilo se ie — a ne držalo. Ne obsojamo, kajti izo-stanje — obsoja se samo... V na-daljnem vstrajamo na tem. kar smo že Izjavili: tu gre v prvi vrsti za na-cijonalni moment In potem še le za — strankarski. Zlasti pri nas, na napredni strani je stvar tako In ne drugače. Oospoda zahtevate, da se bi Vas naj bilo od' klerikalne strani v to povabilo. Zakaj neki? Morda zato. ker si domišljate, da ste nad njimi vzvišeni? Morali bi pač klerikalci imeti malo strankarskega ponosa, če bi kaj ta-cega storili! Sicer pa pravite Vi in pravimo tudi mi — da kompromisov nočete! Ali pa je za tako stvar sploh treba — kompromisa?! Ne! Narodni čut le prvo in narodni čut bi Vam bil moral narekovati, kaj Vam je storiti. Vrhu tega pa lahko dokažemo, da smo res ml oni, ki so na stvar prvi opozarjali. Rezultat ie bil ta, da so se klerikalci takoj odzvali, mi tudi, Vi pa ne! A pride še drug moment: govorite o »političnem delu « — in seveda naprednem! A kje je?! DaU ste nam narod, polit, društvo »Maribor«. Kaj počenja? Ravno v tem slu-čeiu bi se bilo moralo pokazati. Zakaj ni odločilo, ozir. ukrenilo potrebnega? Kaj še najprimltivnejših, naj-bllžnje stoječih narodno-važnih dogodkov nima v evidenci?! Zdi se nam. da je stvar taka! Če bi ne bilo tako. bi bilo poslalo nar. polit, društvo istotako svoje agitatorje, kot so to storili klerikalci. Na lastno pest, brez sledu — kompromisa. Ni se to zgodilo In ker se ni zgodilo, ie 1 ta dan za naprednjaštvo v Mariboru — moralen poraz. A to je škandal brez primere! Vprašamo le, čemu imamo poleg sedanjega predsednika — ki je v celem odboru pač edini mož dela. a daleko preobložen — ostale odbornike? Zlasti tajnika? Ali morda res samo za to. da počivajo na lavor-lih svojih — nedobljenih zmag?! Biti tajnik in odbornik polit, društva, se pravi — morati imeti oči odprte In delati! Seveda, predsednik nal bi bil vse: tajnik, blagajničar in odbornik. — Ostali pa bi lepo v mirnem pre-mišljianju vživali nezaslužene sadove. Gospoda! Zavedajte se že vendar enkrat nelepe letharglje! Vzdramite se popolnoma — ali pa nam po- vejte. da hočete naprej dremati. Potem Vas vsai ne bomo skušali — buditi. V zabavo nam to ni. Slovenska zemlja. KAMNIK PRI PRESERJU. Pri nas se je ustanovilo prepotrebno gasilno društvo, ki pa je seveda pristopilo k novi klerikalni gasilski zvezi. Gasilno društvo je v naši vasi potrebno, ker gori pri nas malone vsako leto. Gasilni dom bodo baje blagoslovili na roženvensko nedeljo. S tem društvom bi pač simpatizirali. toda v njem vlada preveč politika in sicer klerikalna politika. — Ko le priredil naš »Sokol« dne 31. avg. t. 1. svojo I. javno telovadbo in veliko ljudsko veselico, ki je prinesla društvu K 347.07 čistega dobička, so pokazali tudi naši čuči svoj javen — pardon skriven — nastop v podobi nočnega napada. Ko s0 se mamreč vrhniški Sokoli vračali ob 9. uri na vozovih domov, bilo Jim je nastavljeno konci vasi čez pet tramov. Da niso bili previdni in vozili počasi, bi se zgodila brez dvoma velika nesreča. Odstranili so trame; v tem hipu pa zaslišijo v bližnjem kozolcu smeh in kletev — to so bile nočne ptice čuki — na kar sta skočila dva Sokola čez žični plot. kjer sta si popolnoma raztrgala hlače, čuke je vzela nato noč. To bodi orlovska olika? Ljudje se kmalu ne bodo upali v Kamnik. Lani so bili Sokoli izzivanj, letos napadeni. Kaj mislite, gospodje čuči. da delate nam sramoto? Sebi io delate, samo-sebi. divjaki! Še ljudje vašega mišljenja — sai jih itak ni dosti — se zgražajo nad vašim nočnim napadom. — Dekleta, ki so bila na sokolski veselici in ki so streigle v paviljonih. so bila izbrisana lz Marijine družbe. No. pa nič ne de. Saj tudi tako lahko živim pošteno, pravijo dekleta. Kaj pa Bogomile, ki plešejo skoro vsako nedeljo z Orli v gostilni »na Škatel«?? — 5. oktobra je Izredni občfii zbor tukajšnjega »Sokola«, da se voli nov odbor, ker gredo br. načelnik, podnačelnik in tajnik k vojakom. Obenem poslovilni večer. Na zdar! ZAGORJE OB SAVI. V naši vasi se vse modernizuje, a samo tisto ne. kar je potrebno. Prvega tega meseca se ie nova nepotrebna cesta izročila prometu. Ta cesta se ni napravila zaradi prometa, ampak zaradi komoditete, to se pravi, da se bodo lažje naših »magnatov« frajle na sprehod proti kolodvoru ali pa proti Toplicam na Izlake v kopeli vozile. Nam sicer to nič mar ni, kam in odkod se kdo vozi, a da bi se pa nas s tem preziralo. tega pa mi ob stari cesti bivajoči prebivalci ne bomo trpeli. Gotovo je znano merodajnim faktorjem, da se ie pred leti delalo na to. da se stara cesta zniža, kar se po mnenju strokovnjakov prav lahko naredi. Tega pa pri naših možek ni bilo. ko so pri občinski seji sklepali o novi cesti. Ali možem ni znano, da so hiše ob stari cesti tako zidane, da se mora ista znižati? Ali naši gospodje še vedno poslušajo nemčurski rudnik, oziroma renegata Michel-čiča? Ali smo mi volilci Vas zato volili. da nam s tem svojim nepotrebnim delom večje davke nakladate! Kdor je hotel imeti cesto, ta naj jo iz svojega žepa plača! Seveda pred volltvijo imate jezike kot medica, po volitvah Vam je pa blagor občine deveta briga! To ste tudi sedaj pokazali, ko je naš gospod tajnik Rršnik Vas prosil za definitivnost. kateri je vendar za Vašo stranko veliko naredil. Gospodje okrog Koprivčevega in Flisovega štaba!, Vam se že gnusi ime liberalec, kaj ne. zato se pa paj-dašite že sedaj s klerikalci, da boste lažje pri prihodnjih občinskih volitvah na klerikalni podlagi zlezli v občinski odbor, a se prokleto motite! Verjemite, da se volilcem odpirajo oči in da Vam bodo takrat pokazali kam da spadate, namreč v politični Denzjon. TRBOVLJE. Veselica moške podružnice C. M. družbe 21. t. m. obeta biti po predpripravah nekaj izvanrednega. Dosedaj so se že prijavili naši sosedje od blizu in daleč za svojo udeležbo. To bode pa tudi ena največjih prireditev v letošnjem letu v naši trboveljski dolini. Nikdo naj ne zamudi prilike in poleti isti dan peš ali z avtomobilom (kateri bo vozil pri vsakem vlaku) v Trbovlje pod 2001etno lipo, kjer bode našel dovolj užitka in zabave. Pri veselici svira polnoštevilna godba »Pazniškega in delavskega podpornega društva«. Sloven-oi! Vsi ta dan v Trbovlje! Zgodba o Janezu Močeradu. V. Bodi grešen al’ pobožen bodi bogat a\’ ubožen, kadar gre za dobro stvar, vedno se dobi denar. Vendar, kdor po svetu hodi, mora plačati povsodi, vsak le roko mu moli, dokler žep se posuši. Klerikalne prireditve poskrbijo za molitve, za pijačo in za jed — treba plačati je spet. Kdor pa vedno le plačuje,-hitro denarja mu zmanjkuje, in zato sedaj ljudje klerikalcev se boje. LISTEK. PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Veš kaj! Privedi jo jutri, da ga jbo pela pri meni. Vidiš, jutri me poleti, kakor nalašč, ravnatelj Opere; {pohvalil Jo bo. govoril ti o angaž-,manu... to jo potolaži in ji da samozavesti za veliki dan.« »Toda . . . kako bo z odpevi? :Sai veš. da je duet.« »Imam učenca, ki bo pel Romea.« »Pa dobro, do svidenja Jutri. Ob kolikih?« »Hudimana — zvečer je najboljše.« »Velja.« In sam zase: »Saj me bo Kazimir nadomeščal Pri režiji.« L * Drusd večer sta se napotila z Gil-berto v Oberjevo ulico. Domačin je predstavil deklico mogočniku, ki jo je imel slišati presoditi in ji napraviti nemara ponudbo-nato ie vzel partituro Romea In Ju-feje. Mladi tenor, ki Je imel odpevati, Je bil že tu. Gospod Barbo je sedel h Klavirju, a tistih par gledalcev, ki so bili navzoči, se je umaknilo k njemu da izpraznijo v salonu ves prostor, ki sta ga potrebovala umetnika za svojo igro... In začel se je prelestni duet, še prelestnejši v skupnosti teh dveh mladih, vročih glasov, ki se je zdelo, da se dramita polagoma ... vabita drug drugega... dokler se nista razvila v vsem svojem žarkem poletu; »Neizmerna slast življenja!...« Gospod Barbo je majal rahlo z glavo, spremljaje ju na klavirju: »Dobro, dobro.., še boljše nego dobro.. Prelestna je, ljubka, da nikoli takšnega.« Ravnatelj opere se je sklanjal v svojem naslanjaču k Florestanu, ki se Je tresel in potil od navdušenja. »Ali... vraga ... Nisem se nadejal takšnega. Oh, oh! Takoj se pomeniva o vaši hčerki nekoliko natančneje, gospod...« Gilberta ie povzemala v naročju svojega partnerja pravkar v vročičnem zanosu ognjeviti stavek, po katerem bi morala nadkriliti tenorjevo petje s silno, visoko noto. Tisti hip pa so zapazili vsi, kako je zardela, prekinila se in prebledela kakor smrt. S tesnobo se je prijela za vrat... »Ne morem,« je jeknila. »Ah... nekaj me tišči...« Zadihaje se, z obupom v očeh, omagujoča na vsem svojem ubogem, upehanem telesu, se je spustila v veliki naslanjač. Mahoma so se zgnetli okrog nje vsi navzoči: Florestan je priskočil Prvi. »Kaj ti je, ljubka mola?« Vsi so govorili hkrati; »Razburjenje je krivo nemara ... Vročina... Nič hudega ne bo. O, to bo kmalu dobro ... Požirek vode.« Gilberta se je prijemala venomer za vrat, kakor da se hoče rešiti neznosnega pritiska. »Da, da, malo vode, potem mine nemara. Tako sem zmedena...« Oni pa vsi: »Prava reč!... Majhna nezgoda, take reči se dogajajo najizkušetiejšim In najtrdnejšim pevcem vsak treno-tek...« Naglo so ji prinesli pladenj s kozarcem vode. »Pijte v majhnih požirkih,« ]e sjijjj ravnatelj opere. »Videl sem enkrat Belvala — saj poznate slavnega basista — kako se mu je zatekniilo v prvem dejanju »Hugenotov«, natanko kakor gospodični... In mislite si — nikoli prej ni pel svojega dueta z Valentino tako sijajno kakor tisti večer ...« Florestan pa je izpraševal med tem: »No, dragica, kako se počutiš zdaj?« »še vedno me stiska ... tukajle. Ah, človek bi obupal...« »Ne vznemirjaj se... To mine.« "t oda minilo ni. Parkrat je poizkusila dati glas od sebe ... Zvenelo je gluho in brez moči—Zaplakala je, zajokala tiho. Gospodje so se začeli spogleda-.vati.. Očividno Jitn je bila vsa reč Kogar zmagajo skušnjave, da poišče si zabave, naj pripravi se na to. da vse drago plačal bo. Vsak greši naj, kol’kor moref Prišel pa bo čas pokore, tudi Janez Močerad, to spoznal je prav nerad. Ko domov se je povrnil, žepe je okrog obrnil, bilo kron ni, ne dvojač, Janez bil je cel berač. Tiho Je doma posedal, in nikomur ni povedal, kak v Ljubljani bilo je, kaj se tam zgodilo je. Kdor ima velike grehe, vendar misli na uspehe, na pretekle lepe dni, vsak si rad spomin budi, Tudi Janez v duši skromni rad se kdaj na Mico spomni in si misli: Kar je res. Sep je vendar bil ta ples. Po Ljubljani smo hodili, malo živio smo zavpili, a zvečer ta direndaj — Bog ga daj še kdaj nazaj. Res so dobro nas obrali, slabo vino piti dali — vendar nikdar brez skomw mi ne mine ta spomin. zelo nerodna. Florestan je prigovarjal še vedno: »Poizkusi zdaj... morda pojde zdaj bolje...« »Ne,« je vzkliknila ona in zaihtela nepremagljivo, »ne morem, konec je ... nič več ne bom mogla peti...« »Beži no! To so ti misli!.. « Ona pa je dejala: »Odvedi me ... Saj vidiš, da povzročava v tem salonu neznosno zadrego .. Pojdiva, rotim te ...« Kakor dva poročenca sta odšla Gilberta in stari režišer; raynatelj opere se je hladno poklonil pevki, ki ni mogla dokončati pričetega dueta, gospod Barbo pa je tolažili Floresta-na: »Nič zlega ne bo .. časa, da okreva, ima dvakrat toliko, kolikor ga potrebuje!« Kakor hitro sta bila sama na stopnicah, se je vrgla Gilberta pla-kaje v naročje ubogega starca, ki je obupaval sam ob pogledu na njeno nesrečo. »Ali noriš ... Jutri... ali morda še nocoj, bo vendar vse dobro.« »Saj ti pravim, da čutim, kakor da bi me tiščala vrv, zadrgnjena mi okrog vrata. Nikoli več ne bom mogla peti!...« Krčevito je zajokala: »In sploh... kje naj si upam zdaj, kakor sem si upala prej? Preveč se bojim ... Ah, oče, ubogi oče .. kako sva nesrečna!« Zares! Nesrečen je bil tudi on nič manj od svoje Gilberte. Vrnila sta se v ulico Ešikje, ne da bi sama vedela, kako. Gilberta je bila spet v svoji sobici ... v ubogi sobici, kjer so zrK venci in palme od pozlačenega papirja nocoj tako porogljivo s sv©MI» sten... »Veš kaj,« je govoril Florestan, brskale po predalih svoje pisalne mi ze ... »Vzela boš malo akonita n* vroči vodi, in nato mi pojdeš takoj v posteljo... To je bilo moje sred1-stvo v starih časih; pomagalo mi je vedno.« »Kakor hočeš,« je dejala ona, brez volje, brez moči... »In jutri za rana bova videla, kako bo. Prepričan sem, da ti odleže dotlej popolnoma... Če bi te pa še kaj bubka-lo — saj ni daleč do zdravnika. Eden stanuje takoj tu poleg.« Drugi dan je bila vročica ponehala, toda ubogo dete je tožilo še vedno, da jo tišči neprestano. In Florestan, ki je bil v resnici v hujših skrbeh, nego je hotel priznati, je šei po zdravnika. Zdravnik je prišel. Bil ie mlad mož, a zdelo se je, da razume dobro svoj posel. Skrbno si je ogledal bolničino grlo. Nato je izvlekel grlogled in je preiskal še natančneje. »Kako je?« je vprašal Florestap tesnobno, dočim je čakala Gilberta 9 plašnimi očmi doktorjeve sodbe. (Dalje.) LAŠKI TRG. Vabilo na občni zbor zaoirugo rokodelskih obrti sodnega okraja La-£ko v Laškem, ki se vrši v nedeljo, dne 21. septembra 1913 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Juvančiča v Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Poročilo predstojništva in odložitev man-Iclatov. 2. Nova volitev predstojništva. 3. Volitev in poročilo računskih pregledovalcev. 4. Volitev zaupnih mož in prisednikov pomagalske pre-Szkušne komisije. 5. Sklepanje o notranjih zadevah. 6. Slučajnosti. Ako i)i zbor v določeni uri ne bil sklepčen. se vrši v smislu § 18. odst. 7. zadružnih pravil eno uro pozneie. kt more ne glede na število udov veljavno sklepati. Laško, dne 15. septembra 1913. Za zadružno predstoj-ništvo: BI. Zupanc. Iv. Berger. MARIBOR. Zveza Jugoslovanskih železničarjev. podružnica v Mariboru ulju-'dno vabi na vrtno veselico v nedeljo. !dne 21. septembra 1913 na vrtu Narodnega doma v Mariboru. Spored: Godba, petje, šaljivi nastopi, srečo-fov in prosta zabava. Zvečer ples v mali dvorani. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina 30 v. otroci v spremstvu starišev prosti. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v restavracijskih prostorih Narodnega IdojMi. Cist! dobiček jte namenjen društvenemu podpornemu skladu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Odbor. IZ PODRAVELJ NA KOROŠKEM. V nedeUo. dne 21. t. m. se bo vršila pri nas. pri g. J. Vošperniku igra ^Deseti brate. Začetek ob pol štirih popoldne. Igro vodi g. Bratina, član deželnega gledališča v Ljubljani. Na sporedu sta tudi dva govora. Pisatelj Meško govori o temi »Naše rane«, tr.edicinec Erat pa o mladini. Goriško. Wleser ln njegova banda. Vsi potomci nemštva na Goriškem v zadnjem času strašno vplivajo na VVieserja. Kakor zelene se zvija in premišljule. kako bi rešil svojo čast. Te dni Je zopet zbral nekaj svojih ljudi skupaj. V torek zvečer so se zbrali, da pokažejo, so tudi oni tukaj. da znajo tudi oni zbrati maso skupaj in da se upajo zmerjati Slovence na javnem shodu. He. kako so pogoreli! Drugim blamažam se le pridružila še poslednja. Zvečer se je zbralo okoli 30 Nemcev. Hoteli so imeti Javen shod. a kje? Najprvo so Sli v Vidi. Ta gostilničar pa Je preveč odvisen od Slovencev, da bi prepustil Nemcem lokale za protislovenske shode. Tore! kratkomalo: mož jim <|e pošteno pokazal vrata. Kaj narediti sedaj? — He. * Nemci ne obupajo tako hitro, šli so dalje do Tirolca, v alici Camposanto. Ali še predno so prišli Nemci do te gostilne, so jim Slovenci zasedli vse prostore. V gostilni je bilo zbranih okoli 100 Slovencev. in kaj bo tih 30 Nemcev proti njim. Začeli so spoznavati, da tudi Nemci še niso vsegamogočni. Nekateri so šil do stražarjev in so tam kričali: »To Je nesramnost! Shod skličemo, pa nobenga policaja ni zraven!« Tako so kričali Nemci. Torej so upali, da jih bo policija stražila. A vse zastonj! Mirne Slovence ne stne niti policija izganjati. In tako se je zgodilo, da so morali Nemci zopet dalje do postale. Tu so se morali vstaviti. Slovenci so šli seveda za njimi. Pred državnim kolo^ dvorom se Je zdelo, da spregovorijo Nemci svojo odločno besedo na . iiri'-'mw^wi';«gx-iar ~i prostem, a zgodilo se le čisto 'drugače! Namesto nemškega govora 1« zadonela slovenska pesem. He. Wle-ser! Ali sl se moral zvijati v svoji jezi. ko sl slišal take pesmi kakor: »Hej Slovani« itd.! Shod se torel ni mogel vršiti. Množica se le razšla z vzkliki: »Dol z Wieserjein!« in »Živeli zavedni Slovenci!« Kakor se vidi. dobijo goriški Nemci kmalu rekord v blamažah. »Novi Čas« in slovenska gimnazija. Ker so dosegli slovensko gimnazijo v Gorici nasprotniki novostru-Jarjev. zato kuhajo pri »Novem Času« sveto jezo. Kako bi naj zmanjšali zasluge nasprotnikov? Začeli so pisati, da le gimnazija starokopitna šola. torel škodljiva, pametna šola je le realna gimnazija. Mi seveda bi bili tudi prej za realno gimnazijo kakor za gimnazijo; a ker smo že dobili gimnazijo, moramo biti za sedai zadovoljni s to. Sčasoma se bo že morda drugače ukrenilo. Odločno pa obsojamo pisanje »Novega Časa«, ki hujska proti slovenski gimnaziji in indirektno priporoča nemško realno gimnazijo. Torej »N. č.« pomaga Nemcem polniti njihove zavode. Slovenski stariši napravijo svojo dolžnost in pošljejo svoje otroke v slovensko gimnazijo. Ti »N. Č.« pa le dalie agitiraj za nemške zavode. Halo! Halo! Slovenci so dobili svojo gimnazijo in Nemci so se začeli bati. da ne bodo imeli praznih prostorov. Kaj je treba narediti? Hali so nalepiti po goriških ulicah plakate, ki naj bi preslepili Slovence in Italijane. A verujte, da vam ne poide nikdo naših ljudi na limanice. Na nemški realni gimnaziji bodo podu-čevali sami nemški profesorji, v kakšnem duhu. to vemo. Če hoče kdo vzgojiti svojega sina v nemško-na-cijonalnem duhu. naj ga kar pošlje v te zavode! — Vi pa. Nemci! Vaši plakati so zastonj, pa naj vam pri tem pomaga tudi »Novi Čas«! Dnevni pregled. V naš včerajšnji uvodnik se le vrinila neljuba napaka; 6 in 7 odstavek ni na svojem mestu temyeč bi morala biti oba na konci članka; le talko bi bilo jasno, da je spor med rumenimi poravnan in da je daljni vzhod zaenkrat brez nevarnosti. Kralj Ferdinand se boji za prestol zato letos ne bo sklicano veliko Sobranje, ki odloča o spremembi ustave. Razpoloženje v Bolgariji je tako revolucionarno, da bi Veliko Sobranje utegnilo skleniti spremembo u-stave v ta smisel, da bi Bolgarska postala — republika. Če bi pa to bilo nemogoče, tedaj bi se moglo zgoditi, da pride mesto Ferdinanda na prestol kdo drugi. Nekaj bo pa Veliko Sobranje gotovo sklenilo, kakor liitro se sivide. V I, 1909. ie bila v Velikem Sobranju bolgarska ustava tako revidirana. da se je letos kralju Ferdinandu omogočilo privesti Bolgarijo v nesrečo. Tisto leto so bila vladarju namreč priznana takšna prava, da sme vladar brez vednosti ministrskega sveta sklepati s tujimi državami zveze na svojo roko. In kakor le Rusko j e Slovo razkrilo Je Ferdinand to priliko vporabil v to, da je sklenil z Avstrijo zvezo proti Srbiji v istem momentu, ko je bila Srbija zaveznica Bolgarov in Jih reševala pred Drino-poljem. In ravno ta neomejena pravica, da pravi vzrok nesreče, katero si je Bolgarija danes prikopala. Da se to onemogoči, bo Veliko Sobranje ustavo revidiralo v ta smisel, da se kralju te pravice vzamejo. Kralj se seveda za to boji, ker potem ne bi mogel delati politike svoji piastilt v kor tet ln narodu V Škodo. Prav bo tako!, »Žlvljenskl Interesi to zahtevajo« talko so kričali niaši državniki, ko SQ dregali brez povoda v sršenovo gnezdo in proizvajali nenavadne operacije na konzulu Prochazki, kateremu so v svrho zadostitve življenjskim Interesom veleli za 10 dni umreti. Ko so pa poslanci v parlamentu hoteli povedati svoje mnenje o življenskih interesih ie pa vlada naenkrat postala nervozna* češ, tega ne. In ista nervoznost se j« pOlašča tudi sedaj pred zasedanjem delegacij. 2e govori, da zasedanje ne bo dolgo, temveč. da bo kmalu pri kraju. Tako o-malovažuje delegacije, kot, da bi ne bilo ničesar kar bi bilo vredno malega pokratnljanja. Vladi se že zopet mudi — boji se, da se ne bi v »živ-ljenskih interesih« povedalo kakšne neljube besede; vsako kritiko Berch-toldov.ih albanskih specialitet se hoče preprečiti. Sam bogve zakaj? Saj so gospodje vendar diplomatizirali. kakor zahtevajo »življenski interesi«. Toda gospodje se boje in se lahko boje. ker delegati bi povedali, da je vse to bilo proti življenskim interesom avstrijskih državljanov, kar so predvsem industrijalni krogi večkrat prav energično povedali. Delegacije bodo imele letos p»;av človekoljubno delo, če ga bodo hotele rešiti. Predvsem bo treba gospo vlado vprašati zakaj še sedaj ni izvedla demobilizacije, temveč drži še vedno vojake-rezerviste na južni meji. Kdo je sovražnik? Kai namerava država? To bo jaJko hvaležno, da se dožene! Iz Vodic. Zamaknjena Jolianca je jako prefrigana. Sedaj pripoveduje ljudem, da je Marija sedai pri Bogu izprosila, da ne bo več »kriščeve martre« trpela. Tudi krvavela sedaj ne bo več. ker ji je Marija izprosila konec trpljenja. Vidite, kako .lohanca naravnost z nebeškimi svetniki občuje. Mi pa dobro vemo. da ie Jo-lianco vsega trpljenja rešil izvošček Ažman, ki ie napravil tudi konec vsem sleparijam in je rešiil nas takih dogodkov, po katerih bi ljudje sodili, da smo na Kranjskem najbolj neumni ljudje. Slavna voltsberška zverina, o kateri se toliko Diše hi je že cel mesec ne morejo vjeti je postala svetovno znana. Te dni je bil v neki monakov-ski menažeriji neki leopard zelo ne-miren. Ljudje so se ga bali, eden iz prisotnih pa je rekel: Gotovo Je čital, kako se dobro godi njegovemu tovarišu na Štajerskem in bi šel rad v Voitsberg. Na Sv. Joštu. U*oeh kat. shoda.) (Poročilo očividca.) Prejeli smo: V nedeljo sem šel z večjo družbo na sv. Jošta. Ko smo prišli na vrh. smo našli tam več kmečkih fantov in deklet. Mislili smo. da ie kak klerikalen shod. Pozneje smo se spomnili, da so na ta dan sklicali klerikalci na sv. Jošt one fante, ki pojdejo k vojakom. Tako so namreč sklenili na kat. shodu. da bodo naše fante zasledovali po vseh potih. V vojašnicah bodo vpeljali eksercicije in Marijine organizacije. tako da bomo imeli najbolj pobožno armado in bomo lahko upali na božjo pomoč. Zato naj vam napišem. kaj se ie godilo na sv. Joštu. Fantje so res prišli jemat slovo, pa ne toliko od sv. Jošta, kakor od svojih deklet. To se je videlo takoi pred cerkvijo, kjer so sedeli skupai na zidu in se prav po fantovsko poslavljali. Tudi sicer je sv. Jošt prav primeren kral za kaj takega. Mašo je bral kaplan Traven, pridigoval Pa je vojaški kurat, ki je pravil, da so naši fantje 87. polka zavzeli Ska-der. in da ie hrabri 97. polk sodelo- trM plfl mejah Albanije itd. Nazadnje je govoril še nek študent — saj veste kaj. Pozival je fante, da naj bodo Pobožni, da nal ne pozabijo, da so »Orli« Itd. Orli pa so med tem prav pridno pili Žganje. Študent Je govoril tudi za »sveto vojsko« — toda brez uspeha. Med mašo pa «pobožni« fantje niso dali miru in so se obesili na vrvi. da ni mogel cerkovnik niti zvoniti, ko je bilo poldne. Cerkovnik je prišel v cerkev, zgrabil Je dva čuka. vrgel ju ie ven in oklofutal. kakor sta zaslužila. Vedenje teh klerikalnih mladeničev je bilo pod vsako dostojnost. Ko smo se vračali domov, so nas dohiteli ln se zaganjali v nas. Eden je bil tako pijan, da je začel s svojo »orka-madona« in se je hotel tepsti. To je gotovo prava priprava za vojaški stan. To so zgledni katoliški mladeniči! Klerikalna vzgoja, vpliva naravnost pogubonosno na našo mladino. Ako bo rodil kat. shod take uspehe — kam pridemo! Klerikalni pritisk na dijaška stanovanja v Novem Mestu. Zloglasni pater Pavel je te počitnice vporabil za načrt, ki ga zdaj izvršuje. Klerikalci dobro vedo. da se večinoma revnejših žensk živi od oddaje sta-Iiovanl dijakom. Že več let so poskušali vsem takim rodbinam Škodovati, od katerih vedo. da Jim nočejo biti za hlapce in dekle. Na eni strani so poskušali dijake spraviti pod svojo kuratelo s tem, da so Jih silili v Marijino družbo. Na drugi strani pa so grozili oddajaleeni stanovanj, da se morajo brezpogojno poklerikaliti, če hočejo dobiti dijake na stanovanja. Za ta načrt so se največ brigali patri frančiškani, ki drugega dela nimajo, razen se zanimati tudi za lepa dekleta. četudi niso Marijine device. Na roke jim je šel ravnatelj Breznik in par znanih klerikalnih profesorjev. Ampak letos pa so klerikalci s celim paiom se spustili v tir za svojo klerikalno propagando. Pater Pavel je v zadnji stev. »Bogoljuba« izdal poseben oklic glede vprašanja, kje naj si dijaki preskrbe stanovanja. V smislu tega oklica so vsi dijaki Marijno-dtitžbarji primorani skupno stanovati ir le pri znanih »krščanskih« rodbinah. V tem oklicu piše pater Pavel med drugim tudi to: »Vsled tega je predstoiništvo (Marijine kongregacije) spotazumno z voditeljem sklenilo, da morajo dijaki iz Marijine družbe skupaj stanovati, ter ni dovoljeno nobenemu brez voditeljeve vednosti stanovanja spremeniti.« — Tako daleč torej smo že prišli. En sam fanatičen pater hoče terorizirati celo mesto in dijake. Ampak proti takemu nasilju si Novomeščani lahko pomagajo. Frančiškani so beraški red. ki živi od miloščine prebivalstva brez razlike političnega prepričanja. Kakor v vsakem oziru so naprednjaki tudi nasproti tem beračem jako tolerantni. Vabijo jih v hiše na gostije in sploh če bi ne bilo naprednjakov, bi morda ne bilo tudi teh kutarskih beračev, gotovo pa bi bili bolj ponižni in se brigali za svoj samostanski poklic. Tudi nasprotno se dobe naprednjaki. ki si štejejo v posebno čast, če so vabljeni v gostije v samostan. Svoj čas se nad tem ni bilo treba nikomur izpodtikati. Patri so odpravili svoj poklic in se za politiko niso dosti brigali. Danes ne izpije noben naprednjak v samostanu kozarca vina zastonj. Kaj ko bi se novomeški naprednjaki vsaj zdaj enkrat že spametovali? Kaj ko bi po patru Pavlovem načrtu sklenili, da morajo biti vsi pa tri. ki prosjačijo po liberalnih hišah miloščine, sami liberalci, ali pa vsaj da sveto obljubijo, da se v politiko ne vmešavajo, drugače ne dobilo niti vi- narja več? In kaj, ko bi se kakšna1 višja šolska oblast kot je novomeško gimnazijsko ravnateljstvo malo pobrigalo, kako patri frančiškani f-o pred začetkom šole sejejo v mlada dijaška srca politična semena, ki gotovo ne spadajo v okvir pedagogike? Sicer pa bi bik) jako dobro glede stanovanjskega vprašanja v Novem Mestu in Kandiji se tudi od druge strani malo resneje zanimati. Radovljiško dijaštvo le v smislu sklepa O. v. p. o. priredilo nabiranje prispevkov y prid podp. dijaškim vis. društvom z nabiralnimi polami. Rezultat je bil sledeči: Radovljica 167 K, Predtrg 40 K 20 v, Kropa in Kamna gorica 28 K. Zapuže in okolica 20 K. skupaj 264 K 20 v. N§jveč so darovali sledeči: Po 20 K: Kmečka posojilnica in hranilnica in veletrgovec g. P. Bischoff. Po 10 K: Med. svet. g. dr. Jelovšek, preč. g. častni kanonik Novak in odvetnik g. dr. I. Janc. — Cenjeno občinstvo ie pokazalo razumevanje za to akcijo z uljaidnim sprejemanjem dijakov nabirateljev. Zato vsem topla zahvala! Če pa posamezniki (v prvi vrsti veletrgovec, bivši podžupan, kavarnar itd. itd. in gospod Otto Homann in gostilničar Kok) ne razumevajo pojma navadne olike, o tern soditi ne bodi naša stvar. Na »bob« v Kamniški Bistrici y nedeljo 21. t. m. vabim vse cenjene obiskovalce in ljubitelje naše divne Bistrice. V soboto zvečer se bode na prostem pred kočo pekel krompir. V nedeljo popoldne se vrši pravi planinski ples na harmoniko. S pijačo in jestvinami bode najbolje preskrbljene Z dovoljenjem osrednjega društva S. P. D. prodajalo se bode vino v sodih iti buteljkah vsled večje ostale še zaloge po znižanih cenah. Vstopnina prosta. Za slučaj neugodnega vremena vrši se bob prihodnjo nedeljo kot slovesni zaključek letošnje sezone. K mnogobrojtii udeležbi vabi Zofka Ji Bistrice. Brata zaklal. V Jaršah na šeut-peterskem Posavju je zaklal včeral brat brata. Morilec se je vse poletje klatil po svetu, zdaj na jesen se je pa vrnil. Brat, ki je vse poletje donu* pridno delal, mu je očital to njegovo potepanje, kar ie pa nič vrednega brata tako raztogotilo, da je potegnil nož ter sunil brata v prsi in v ramo. Poslali so hitro po duhovnika, po zdravnika pa ne! Opozarjamo žan-darinerijo, da stori potrebne korake, da pride morilec pravici v roke. Na žele/niškem tiru naše! smrt Pretekli torek ponoči so našli na železniškem tiru med postajama Radovljica i nad vse častno mesto. Ptuj ima svoj mestno gledališče s plačanim osobiem; Ljubljana ga nima. Res škoda! Kal bodemo sedaj kritizirali? Nemci bi imeli vzroka dovolj postopati glede gledališke kritike mnogo strožje kot postopajo; najdemo pa tam posebno na manjših odrih ravno nasprotno^ Videl sem nekoč v mestnem gledališču v Beljaku »Lumpacivagabunda« in sem šel ponosen iz gledališča, ker take komedilantovsko - perverzne uprizoritve še nisem videl nikjer na Slovenskem. Lansko zimo sem obiskal mestno gledališče v Ljubnem na Zg. Štajerskem. Bila Je primlera »Graf Sau-ran«. pri kateri so radi obilega osobja sodelovali tudi dijaki iz montanske šole. Lfudktva se je kar trlo. tako. da sem komal dobil vstopnico za stojišče na galeriji (drugih ni bilo več). Ako bi bili igrali to skrpucalo šolski mladini, bi bila stvaT odpustljiva, ampak tako! Prvič Je bila že igra pod vso kritiko, snov sama na sebi ne- smisel v vsakem oziru za nič. drugič Da se je igralo nad vse diletantsko in skrajno priučeno in prisiljeno. V obeh slučajih, v Beljaku in v Ljubnem je bilo desetkrat več aplavza, kot v Ljubljani pri najboljši klasični stvari. Ne vem, ali so Ncmci toliko boli neumni. ali boli zadovoljni. Menda bo zadnje prav. Na našem odru in pred našim občinstvom, bi se kaj takega ne smelo zgoditi, če bi hoteli ohraniti obiskovalce. In mi nismo plačani igralci, ampak diletantje. Po trnjevi poti hodi »Gledališko društvo«, ne glede na levo in na desno, koraka cez polena, ki mu Jih mečejo »prijatelji« in nasprotniki pod noge in nosi težko finančno breme, poleg pa stoie ljudje, ki se čudijo, da društvo že nima svoje palače in vsak igralec svoje ekvipa-že ali automobila. češ: Kam gre ogromni denar, ki ga plačajo gledalci pri blagaini? Tako mislilo m govore seveda tisti, ki pridejo samo enkrat v seziji v gledališče in zadenejo slučajno na tako predstavo, ki le dobro obiskana, ne vidijo pa slabo obiska^ nih predstav in ne znajo za stroške, ki jih ima društvo z najemnino odra in garderobe, odškodnino za dvorano in luč, z nabavo repertoarja ln garderobe itd. »Ljudski oder« Je poginil s četrtmiliJonsko pasivo. Dramatično društvo v Ljubljani Je pasivno in v Gradcu Je dvoje največjih gledališč v konkurzu. Se čuda. da dihajo še dram. društvi Trst. Maribor, naše in druga taka. Naše društvo hodi trnie-vo pot! Društvo pa zastopajo funkci-jouarji, ki delajo celo leto in mislijo, kako bi napravili, da bi bilo bolje in prav. Delo ie brezplačno in vsakega le še mnogo stane, zato bi bilo pač tudi že na mestu, da se nekateri otresejo raznih predsodkov in začnejo ceniti velik pomen in ogromno nalogo Gledališkega društva. Pri pravem narodnem ln prosvetnem delu more biti tudi nesebičnost brez vsakega slavohlepja. Igralec naj igra zato, da bo rešil svojo nalogo in pripomogel k vspehu celote, ne pa zato. da ga bo potem kdo hvalil po časopisih. Dobro delo se samo hvali! Nujna potreba le poleg tega tudi. da smo demokratični! Tovarniški delavec ne more nič za to. da ni študiran, kakor ne more študirani za to. da je slabše plačan, kot marsikak tovarniški delavec. Meni se ne gre za to. ka! se Je kdo učil, ampak, kal zna. Ko se bode demokratizem v splošnem začelo pravilno razumevati, no vsestransko boljše za nas. zakai vsako delo uspeva, če se ga poprime več rok! Umetnost Je in mora biti svobodna. to le Prvi pogol za pravi napredek. Gledališka umetnost Je re-produktivna, umetnost, ker Je teralec umetnik le izvršujoči faktor pisateljeve ideje in se mora kolikor mogoče poglobiti v pisateljeve misli in skusi- ti ustvariti značaj, kakor si ga ie predstavljal in izdelal pisatelj. Na diugi strani pa se mora gledališka umetnost, kolikor je mogoče, približati naravi in življenju. Gledališč« nam kaže prizore iz življenja katere more igralec na odru živeti. Pravemu igralcu se ne sme videti, da se le to, ulogo le naučil, ampak mora igrati tako. kot da res živi v tem. kar igraj Podati scene iz življenja z pravo na-j ravnostjo, to ie višek gledaliških umetnosti. Bližje naravi, bližie resnici! To se opaža posebno pri uprizoritvah na prostem v naravni sceneriji. Da je pa mogoče, doseči 0b°ie. namreč podati ulogo z naravnim predstavljanjem no pisatelju zarisanega značaia. Je treba, da je gledališče svobodno in prosto, osobito pa, da ne stoli v službi strankarstva in politike. Gledališče ima svoje smotre in svoje cilie. politika tudi svoje. Po-1 Htika naj bi bila taka, da bi dvigala^ umetnost, ne pa, da bi umetnost imh magala politiki do dosege včasih do-i kaj umazanih namenov. Umetnost, ki se pusti izrabljati v politične in strankarske namene, ni več umetnost in iz muze je postala kurtizana. Gledališki cenzura je pri nas itak že dosti strogal in črta vse, kar se hoče od gotovih oseb pokazati resničnega na odru (Konec Jutri.) trna seuai gostilničar občutno škodo. Zena nekega tattiošnjega posestnika je bila radovedna in je šla pogledat ta Čudoviti ples. Kakor strela iz lasnega ineba pa jo je zadela na glavo po zraku leteča steklenica. Posledica: 'težka telesna poškodba. 400 kron je zadišalo te dni nekemu falotu. Zato je šel in jih le ukra-del iz nezaklenjenega predala posestniku Antonu Suši iz Oabr„č pri Seno^" žečah. O lopovu ni ne dulia ne slulta. Skesan tat. Dne 2. t. m. zvečer je ukradel neznan tat posestniku Antonu Majdiču iz Harij pri Trnovem \z notranjega žepa suknje rujavo, usnjato listnico v kateri Je bilo 420 K. Cez nekaj dni pa je našel okradeni Majdič listnico z vsem denarjem zopet v žepu suknje. Tata je pekla vest in ie prinesel ukradeni denar nazaj. Samomor. Dne 11. t. m. Je gnal 581etni posestnik Josip Škerlj iz Dolenj. Zemona dvoje konj na semenj v Sežano odkoder se je vrnil pijan Jele 13. t. m. Ko Je prišel domov, ie povedal svojemu sinu, da Je prodal konja V Sežani nekemu mesarju za 220 K in da mu je na kolodvoru v šent Petru pri kupovanju voznega, iistka nekdo ukradel ves denar. Ker fe imel Škerlj navado, bahati se z denarjem, ni izključno, da mu ie kdo 'denar v resnici vzel posebno ker ie mož obiskal več gostilen. Izguba denarja je tako vplivala na starega Škerlja, da se je še isti dan obesil .na podu. Ogenj. Dne 14. t. m. zvečer je izbruhnil ogenj na podu posestnika ivana Roglja iz Zgornje Nemške vasi pri Veliki Lc«ki in je uničil pod, svinjak. kaščo in kozolec. Ker ie poleg iega zgorela krma. žito in razno poljedelsko orodje, se ceni škoda na več tiisoč kron. Zavarovalnina znaša samo 100 K. Na mesto nesreče so prišle požarne brambe iz Trebnjega. Velike Loke in Spodnjih Ponikev. •Tem sc ie posrečilo ogenj lokalizirati. Kako je požar nastal, se doslej še ne ve. Truplo *o našli. Dne 11. t. m. *o našli v bližini gradu Studenca v Ljubljanici tamošnji domačini truplo BOletnega prisiljenca Ivana Cioriupa. ki je približno pred osmimi dnevi pobegnil iz prisilne delavnice v Ljubljani. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Devici Mariji v Polju. Goriup le bil doma iz Lokovarja pri Gorici in je bil v prisilni delavnici od 4. avgusta t. 1. Tatinski vandrovec. Te dni je prišel k posestniku Francu Šerjaku v Pijavi gorici tuj fant, ki ie prosil zajutrek. Dalo se mu ga je. Medtem, ko je fant jedel, so šli domači ljudje tta pod mlatit in so pustili tujca samega. Ta trenutek je fant porabil, ukradel je zlato uro, ki je visela na štreni in je pobegnil neznano kam. Ura ie imela na pokrovu vrezanega jelena. Poleg tega je tat ukradel še eno srebrno uro in zlato duble verižico. Tat je okrog 24 let star, srednje velikosti je, vitek drugače, ima majhne temne brke in je bil ob času tatvine oblečen v temno rujavo obleko. Na nogah je imel raztrgane čevlje, na glavj pa zelen klobuk, i Napad na poti domov. Dne 8. t. m. je bila pri posestniku Francetu Žnidarju v Suhadolih pri Kamniku čenitnina. Zvečer se je zbralo pred hišo več domačih in tujih fantov, ki ®o Se skraja šalili in se zabavali. Okrog enajste ure ponoči Je nastal med njimi prepir in nato po naši stari kranjski navadi, pošten pretep. Palice, zaušnice, čevlji vse je letelo v medsebojnemu prijateljstvu na hude k razburjene fante, šment je prinesel ob istem času na kraj razburjenja 33Ietnega posestnikovega sina Franca Sršena, ki se je vračal domov od ženitnine. On je bil miroljuben fant Vkljub svojemu imenu. Razburjeni fantje pa so ga nenadoma napadli in ga brez vzroka z nožem v prsi osu-vali. Sršen je padel ves krvav na tla. Morali so ga prepeljati domov. Nje-igova poškodba je smrtno nevarna. Orožništvo ie aretiralo dvoje fantov, ki sta na sumu, da sta Sršena napadla, in ju izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku. Svarilo pred kupčijam] z neko Inozemsko firmo z jeklom. Od zanesljive strani se naznanja naslednje: Neko švicarsko industrialno podjetje iza orodje je poslalo v zadnjem času svojega zastopnika do raznih domačih tvrdk, da bi nabiral naročila na leklo za orodje. Zastopnik pa kaže strankam ročni vzorec jekla približno 50 mm2 v prerezu in jih skuša ridobiti za poskušno naročitev na eklo za orodje po predloženem vzor- arrn !fnn ^!isi ba,e m°£,a stranka žf' Vi V*11*' kakor dleta’ prgalna štla i. d. Pri dobavi se skuša paroci ca prevari« * tem. da se mu pošlje jeklen drog, ki nima v prerezu 50 mm2, temveč, pri katerem meri pna stran kvadratnega prereza okoli 50 mm. Ob običajnih uredbah delavnic se naravno tak kos jekla ne more pbdelovati. Od naročnika podpisano paročilo se glasi na »kvadrat 50 mm jekla...« Naročnik trpi škodo ne farno vsled tega, da jekla, dobavlje- nega 20—50kratnl množini večinoma sploh ne more porabiti, temveč tudi vsled tega. ker je za poskušno naročilo zahtevana cena 3'50 frankov za kg izredno visoka Ljubljana. — Gospodinjska šola v »Mladiki«. Vedno prihajajo vprašanja na nas. kako je ureiena in kakšen namen ima naša šola. Dovoljujemo si toraj pojasniti na kratko: »Gospodinjska in kuharska šola« ima nalogo, podati dekletom meščanskih krogov priliko izuriti se do popolnosti v kuhanju preproste In fine meščanske hrane, kakor tudi v konserviranju različnih živil In se naučiti dobrega razumnega gospodinjstva. Učni predmeti so: kuhanje. gospodinjstvo (šivanje, pranje, likanje, serviranje, gospodinjsko knjigovodstvo). hranoslovje in zdravo-slovje. Največjo važnost polagamo na praktični del. pred vsem na kuhanje. konserviranje in kalkulacije. Med ljubljanskim ženstvom je naša šola takorekoč nepoznana, zato vabimo uljudno vse gospodinje in gospodična, nai pridejo osebno pogledat našo šolo. kjer dobe lahko tudi natančne informacije o vsem. Uverjeni smo. da bodo potem naše dame pošiljale svoje hčerke v »Mladiko« in ne kakor do sedai po raznih gostilniških kuhinjah! Šolo toplo priporočamo. (Op ured.) — Slabe razmere, v katerih se je nahajal uradnik Javernik. so povzročile, da ie močno obolel na živcih in da je v tei nevoznosti opustil službo. Sedaj se ie pa že vrnil k svoji družini. — O razmerah v hotelu »Union« smo že pisali. Oobili smo novo pritožbo o nekem mogočnem gospodu, ki pri pomivanju steklenic zmeria usluž-bene ženske s priimki, ki so slabo znamenje za njegovo izobrazbo. Mislimo. da je ta opomba dovolj in da ne bo treba o tem drugič pisati. — Glede osebnega prepira za kolezijo Itd., izjavljamo. da v tem oziru ne damo ne tei ne oni stranki prostora. Za nas ie stvar pojasnjena. — One. ki se hočejo učiti češčine. opozarjamo na naš današnji in-serat. — Dijak išče inštrukcije za razrede ali niž. raz. sred. šol. — Nogometna tekma mest Celovec - Ljubljana za prvenstvo. Poroča se nam. da namerava tukajšnji klub »Ilirija« razpjsati za nogometne tek- se vrše v Ljubljani med najboljšim celovškim in ljubljanskim moštvom, posebno prehodno darilo, katerega pridobi oni klub. ki trikrat zaporedoma, oziroma štirikrat sploh zmaga. Nedeljski rezultat se bo prt tem že vpošteval. Vsled tega nedeljska tekma pridobi deloma na pomenu, deloma pa smemo pričakovati radi tega še boli vroče, ostre in napete tekme. Tekma za prvenstvo mest v nogometu je za Ljubljano nekaj popolnoma- novega in to bo gotovo samo povzdignilo šport in zanimanje za šport. Nedeljska tekma ima pa še drug velik pomen. Klub »Ilirija« ie bil namreč primoran, da je vstopil v avstrijsko nogometno zvezo na Dunaju, v kateri so sedai včlanjene vse avstrijske narodnosti. Vsled tega ie treba klub uvrstiti v gotov razred. To pa se zgodi vedno na podlagi moči dotičnega kluba. Nedeljska tekma in tekme prihodniih nedelj bodo podlaga za to klasifikacijo. »Ilirija« ima torej v nedeljo dvoini vzrok, pokazati se v najboljši formi in igrati nad vse požrtvovalno. Gotovo ie tedaj, da bo nedeljska tekma ena dosedaj najbolj zanimivih. ker si stojita pri njei nasproti dva prilično enaka nasprotnika, od katerih vsak stremi za tem, da si iz-vojuje zmago. — Nogometne tekme in občinstvo. Poroča se nam iz športnih krogov: Nogometni šport si ie pridobil v Ljubljani že svoje stalno občinstvo in častilce. Posamezni igralci so že postali ljubljenci občinstva, ki jim ploska, četudi iz športnega stališča mnogokrat ne zaslužijo te pohvale. Sicer se tudi po drugih mestih ploska in tudi na drug način vzpodbuja igralce k vstrainosti in hitrosti. Tudi v Ljubljani bi se ne moglo ničesar oporekati. ako bi se nepristransko nagradile posamezne bravure s ploskanjem. odločno pa se mora grajati ono prej navedeno nepotrebno ploskanje! Končno bi se še to preneslo, toda ljubljansko občinstvo gre še nek-oliko dalje, kajti v zadnjem času je celo pričelo posezati v razvoj tekme in se deliti v posamezne igralne stranke, zavzemati se samo za eno ali drugo moštvo, kričati nad igralci in posamezne celo izžvižgati, ako jim kal nc napravijo Po volji. V Ljubljani je za športne prireditve še jako slabo preskrbljeno in tako se dogaja, da imajo pri nogometnih tekmah glavno in odločilno besedo oni paglavci, ki kot neplačani gledalci zasledujejo tekmo izza plaht iz ceste. Ti navadno vpo-rabijo vsako priiko. da z žvižganjem in razgrajanjem oviraio tekme. Navadno se potem pusti še ostalo občinstvo zapeljati, daie podobne du- ške svojemu trenotnemu razpoloženju. Pri takih razmerah seveda potem ne more ostati miren, drugače še tako tih gledalec. To razvado pa je treba v interesu športa odpraviti, kajti drugače laliko prav mnogo škoduje to pojav nadaljnemu razvoju športa med nami. Zato bi bilo morda dobro, da enkrat policija prime one paglavce za plahtami malo za ušesa. Vpošte-vati se mora namreč, da ie tekma tem lepša, čim mirnejši so igralci in občinstvo in da napravlja nepotrebno umešavanie občinstva v igro na vnanja moštva samo slab vtisk, češ. da ima ljubljanska publika le malo smisla za šport. Zato Je pa tudi v interesu našega mesta, da izostanejo v bodoče pri nogometnih tekmah ravnokar grajani pojavi. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. prof. Iv. Maselj 10 K, s katerimi so pozdravili gostje gostilne na Vratih v Novem Mestu glavno skupščino. Plemeniti rodoljub g. Benedikt Poniž, c. kr. vadniški učitelj v p. v Gorici, se je udeležil velike skupščine v Domžalah, pa ne prazen, prinesel je s seboj zopet en obrambni kamen in s tem postal uže tretjič po-^ krovitelj C. M. družbe. — O. Štihova1' je nabrala na učiteljskem sestanku v gostilni pri Mraku za ganljivo zapeto »Staro omaro« 7 K 77 v. Dobri prijatelj C. M. družbe jei ie poslal tri stare zobe pritrjene ob zlatem obodu v dar. Priporočamo, naj se družbi vpošiljajo stari umetni zobje, kateri komu preostajajo in prosimo gg. zobozdravnike. naj opozarjajo svoje pa-cijente na to. da družba vsprejema te vrste darove. Pri g. Antonu Sivka, nadučitelju v Št. Juriju ob j. ž. so praznovali bivši součenci 291etuico zrelostnega izpita. Ob tej priliki se ie nabralo 14 K 30 v z geslom: »Dar v odporno silo družbe Ciril-Metodo-ve proti »Schulverienu« in »Legi na-tionale«. — Vsedijaškj podp. odbor se obrača na slavno občinstvo, da bi blagovolilo dati na razpolago enkratno brezplačno prenočišče od 27.—28. t. m. za dijake, ki se udeleže socijalne konference. Stanovanje naj Se javljajo tajniku OVPO med. Stanko Vel-kavrh-u. Sv. Petra nasip 21/11. — Štep^njski Sokol priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo dne 21. t. m. peš-izlet čez Janče v •Smartno-Litijo. Zbirališče udeležencev ob 6. uri zjutraj pred telovadnico pri br. Jos. Anžiču p. d. Soršu v Šte-panjnYasi. odhod ob polu 7. uri. Na Jančem, kjer se snidemo z izletniki iz litijske okolice, bo 1. uro odmora z malo južino. obed v Šmartnem. — Povratek v Ljubljano z vlakom ob 8. uri 58 min. zvečer. Vabimo članstvo vseh ljubljanskih sokolskih društev in sploh vse prijatelje Sokolstva, da se tega izleta udeleže v mnogo-broinem številu, posebno, ker je to sploh zadnji sokolski peš-izlet letos. Vse one, ki so jih mikali že kedai prijazni hribi med Ljubljano in Litijo, a jih vsled pomanjkanja ugodne prilike m primerne družbe niso še obiskali, opozarjamo na ta izlet. Pot je prijetna in ne posebno utrudljiva, tako da se mu je ni treba nikomur strašiti. Na svidenje! Na zdar! — Nepreviden kolesar. Ko je šla te dni okrog poludne tovarniška delavka Frančiška Stružnik iz Rožne doline domov, se je neka neroda na kolesu zaletel vanjo in jo podrl. Pri tem ie Stružnikova zadobila znatne poškodbe na desni nogi. — Ker je bila šele štiri leta stara, je mislila Irma Jamnikova iz Novega Vodmata, da so vžigalice igrača. Tako se je zgodilo, da so se vžigalice med igranjem vnele. Plamen se je takoj prijel dekličinega krila, ki je začelo goreti. Otrok je ves v strahu začel kričati, na kar je Prihitela njena krušna mati, ki je pogasila na deklici gor.očo obleko. Vkljub hitri pomoči je Jamnikova zadobila po životu znatne opekline. — Pri igri si ie zlomija levo nogo te dni štiriletna Josipina Črne, hčerka vlakovodje. Igrala se je v bližini Srca Jezusove cerkve in ie pri tern padla tako nesrečno, da si je zlomila kost na nogi. — V Ameriko jo ie hotel popihati te dni 21 letni France Brinskele iz Planine pri Črnomlju. Ker ])a nj §e zadostil vojaški oblasti, ga je stražnik na tukajšnjem južnem kolodvoru aretiral in ga izročil deželnemu sodišču. — Prijatelj koles. Pretekli torek okrog desete ure zjutraj je bilo ukradeno ključavničarskemu mojstru Ivanu Megliču pred neko gostilno na Privozu kolo. Popoldne je stražnik aretiral nekega mladega fanta, ki je imel ukradeno kolo. Najprej je fant rekel, da se piše za Janeza Uršiča in da je malo časa prej kupil kolo od nekega neznanca za 15 K. Pozneje pa se je dečko udal, da s kakim Uršičem še v sorodu ni in da se piše za Franceta Mikuliča. 16 let je star in je doma iz Golega pri Želimljah. Kolo je ukradel kajpada. Deželno sodišče bo imelo z njim opravka. — Radi prepovedanega povratka je stražnik aretiral na Kongres- nem trgu samsko kuharico Terezijo Strajnar iz Toplic pri Novem Mestu in jo izročil okrajnemu sodišču. • Srečo ie želel 481etni delavec Janez Zupevc iz novomeške okolice* 17 izseljencem, ki jih je hotel kot pod-agent neke inozemske izseljeniške družbe spremiti v Ameriko. Na to njegovo dobrosrčnost pa se ni oziral stražnik, ki je Zupevca aretiral in ga izročil sodišču — Umrli so v Ljubljani: Martin Gregorin, tovarniški delaveo, 64 let. — Vincenc Bonča, čevljarjev sin. 9 meseev. — Anton Kocjan, posestnikov sin. 4 mesece. — Frančiška Dovžan, delavka. 63 let. — Silva Sernjak. hči delavca tobačne tovarne. 8 mesecev. — Anica Scagnetti. posestnikova hči. 9 tednov. — »Benečanske sanje«, ta pretresajoča življenska slika, je polna krasnih scenerij in velefine vsebine. Ravnotako so lepe veseloigre tega sporeda, ki zbujajo mnogo smeha. V torek »Zgubljeni sin«, drama v štirih delih in »Maks neprijatelj maček«, velekomično. Trst. ŠEST LET BOJA. Narodna delavska organizacija slavi v nedeljo. 21. t. m. šestletnico svojega obstoja. V ta namen priredi ob 3. popoldne veliko veselico tia vrtu kons. društva »Jadran« pri Sv. Jakobu. Spored: godba, petje, govor, ples, šaljiva pošta, srečkanje itd. — Veselica bi se imela vršiti že preteklo nedeljo, a ie bila prenešena zaradi slabega vremena. Vršila se bo zato to nedeljo, in upamo, da nam bo šlo vreme na .roko. Slovenski delavec se bo o priliki šestletnice svoje organizacije ozrl nazaj — tja v leto 1907, ko ie bila organizacija ustanovljena, posebno pa v ono dobo, ko je še ni bilo in ko ie bil slovenski delavec narodno zatiran od vseh strani, tudi od tam. kjer prerokujejo bratstvo, svobodo in enakost. Žalostno ie bilo takrat. Slovenski delavec je bil slepo orodje socialne demokracije, ki ga je izkoriščala in mu kratila narodne pravice; zato se Slovenstvo v Trstu tudi ni moglo hitro razvijati. Preobrat je nastal šele takrat, ko se je začel slovenski delavec zavedati, da se mu godi v narodnem oziru krivjca, ko je spozna' socialno demokratično hinavstvo ter graditi novo organizacijo, v kateri nai bi slovenski delavec ne bil suženj. štafaža. marveč sam svoj gospod. In tako ie bila ustanovljena Narodna delavska organizacija, ki ima nalogo braniti slovensko narodno delavstvo proti narodnim ih gospodarskim nasprotnikom. Morala ie nastati. .Ne vemo pa, kako bi stvar izgledala, če se to ne bi bilo zgodilo. Mislimo pa, da bi bila to najlepša priložnost za asimilacijo slovenskega delavstva italijanski narodnosti. Saj socialni demokrati To vedno, pri vsaki priliki poudarjajo in uidi dejansko so to že neštetokrat pokazali, n. pr. v občinskem svetu pri glasovanju proti slovenskim in za italijanske raznarodovalne šole. — Občutili pa so to slovenski delavci tudi na drugi način, namreč tedaj, ko so še bili člani socialne demokracije. Pri podporah so jim delali krivice. časopise so prejemali samo italijanske in govoriti niso smeli v svojem materinem ieziku. Italijanski socialni demokrati so jih rabili samo za plačevanje prispevkov, drugih pravic jim niso privoščili. Vse to se je s porodom NDO. vsaj nekoliko popravilo. In lahko trdimo. da se imajo slovenski sodrugi edino le naši organizaciji zahvaliti, da se jim ne godi slabše. Sicer so še vedno štafaža in sužnji italijanskih social'f'1 demokratov r:/ir:.»ma italijansko - nacionalne stranke, toda vsaj malo boljše se jim vendar godi kakor pa prej. Sicer pa bodo tudi ti izprevideli, kje Je niihovo mesto, če si hočejo koristiti. Čudimo ~e jim, da to niso izprevideli sedaj, ko se je glede nainestništvenih odlokov »Zarja« postavila na stran regnikolov In proti slovenskim, torej domačim delavcem. Pomet, pamet! Organizacija narodnega slovenskega delavstva pa je danes polomila vse ovire in zapreke in Jih bo tudi v bodoče. Boji, ki jih ie morala voditi na eni strani proti Italijanom, na drugi proti socialnim demokratom, na tretji pa proti izkoriščevalcem kapitalizma, niso bili lahki. Bilo Je treba napenjati vse svoje sile in moči. Toda vse kaže. da se bo krivična sila naših nasprotnikov morala umakniti pravični ideji, ki jo propagira NDO. Nismo samo v teoriji za enako Pavico narodov in ljudi, ampak v praksi. Ne preokujemo toliko o tem. kaj bo čez pet tisoč let kakor to delajo socialni demokrati, temveč delamo, kaiti ne s prorokovai *em in sanjanjem. marveč z umoru im in vstraj-nim delom ^i bomo priborili lepšo in srečnejšo bodočnost, v kateri ne bo tega narodnega in gospodarskega suženjstva. v bodočnosti, ki ne bo zgrajena na eni strani na razkošju izobilju in veselju, na drugi pa na revščini. pomanjkanju in trpljenju — ne. take bodočnosti ne maramo, pač pa želimo tako bodočnost, v kateri bo vladala za vse enaka pravica. V tem smislu gre NDO. naprej. In ob šestdesetletnici bomo obrnili svoj pogled ne samo nazaj, da pregledamo boje. ki smo jih imeli, ampak bomo uprli svoje oči tudi v bodočnost. Pri tem pa bomo gledali, da si pridobimo čim večjo moč. kajti proti neštetim in hudim nasprotnikom je treba postaviti veliko silo. Nezavednim bo treba odpreti oči ter jih Pridobiti za naše ideje. Ko se to zgodi, napoči dan rešitve. * Dirka za prvenstvo na Primor* skem. Pri dirki, ki se je vršila v nedeljo za primorsko prvenstvo, je pri-šel prvi na cilj Zorko Šiškovič. član kolesarskega društva »Balkan« v Trstu. Nov namestništven odlok. Te dni ie izdalo tirolsko namestništvo odlok, v katerem prepoveduje občini Levico oddajati planine v najem tu-iim državljanom, kakor se ie dogajalo to do sedaj. Planine so se namreč dajale v najem regnikolom. kateri so pasli na teh planinah živino. Ker pa je menda prišlo c. kr. namestništvo za Tirolsko do spoznanja, da so te planine zelo važne v strategič-nem oziru in to posebno zato. ker so ob meji. ie izdalo odredbo, da jih ne smejo imeti v posesti regnikoti. Morda so še kaki drugi vzroki, ki so prisilili namestništvo do tega koraka. — Italijani pravijo sedaj, da je Izdan namestništven odlok v največjo škodo občini Levico, ker bodo te planine odslej brez najemnikov, kar bo prav gotovo olajšalo občino Levico za precejšnje vsote. Sicer ie precej neverjetno. da so v tei občini tako bogati Občinarji, da ne potrebujejo občinskih planin. Občina nai odda v najem te pašnike domačim ljudem, in ako ti ne morejo plačati toliko najemnine kot regnikoli. naj občina zniža najemninsko vsoto. Imela bo pri tem sicer mani v blagajni, dobiček pa bodo imeli Občinarji sami. Namen občine ni vendar ta. da si polni blagajno, marveč da skrbi za blagostanje svojih podložnikov. — Korak, ki ga ie napravilo tržaško namestništvo s svojimi odredbami proti mestni občini glede regnikolov jc našel odmev tudi na Tirolskem. Pri izdaji tržaških nam. odlokih so vpili Italijani, ker jim ie prišlo to nenadno. Poprej so mislili, da ie ni sile. ki bi lahko stopila regnikolom na prste. Ko se je pa to zgodilo v Trstu, je bil krik in vik. O tem si.io že mnogo pisali. Ko pa ie izdalo sedal še tirolsko namestništvo odloke proti regnikolom. so Italijani zopet kriknili: zopet bodo pisali cele tedne o teh odlokih, posebno zato. da se ne oglasi zopet kako drugo namestništvo proti regnikolom. 2c sedaj očitajo tirolskemu namestništvu, da bi ne smelo izdati te odredbe brez vednosti ministra notranjih zadev in že zopet žugajo z intervencijo Avarne. Bomo videli, kako se izteče. Starček, prerezan na dvoje Milje. 17. septembra. Včeraj zjutraj se je raznesla vest po Miljah, da leži na železniški progi nedaleč od postaje starček na tračnicah, povožen od vlaka in prerezan na dvoje od koles. In govorice o tej grozni nesreči so bile žaiiboK resnične. Železniški čuvai je bil našel prejšnji večer okrog 12. ure mrtvega starčka na progi. Naznanil ie to takoj predstojniku, ta pa na policijo. Takoj po tem obvestilu ie odšel policijski komisar Mrak z dvema stražnikoma na mesto nesreče. Nedaleč od postaje je zagledal mrliča na tleh, prerezanega na dva dela, in sicer nekoliko nad pasom. Ker je komisar Mrak že več let v Miljah ter pozna vse meščane in okoličane, je kmalu spoznal ponesrečenca za Ivana Breznika. posestnika iz Farneja. starec 83 let. Inšpektorju se Je zdelo precd čudno, kako je prišel starček poi'\ vlak. Poznal ga ie in vedel, da nt" hodi rad okrog ter da ie bil trezer človek. Samomor, ali kaj? Inšpektor Mrak je vedel tudi. da je stanoval Brajnik s svojima sinovoma Antonijem in Jožetom. Jožef je že poročen ter ima tri male otroke. Starček pa je imel še druge tri sinove. Vsi ti sinovi pa niso bogve kako vzorni. Vedno so se pričkali med seboj in to iz same zavidnosti in dobičkaželjnosti. Zato je začel misliti policijski nadzornik, da se je vrgel morda1 starček iz samomorilnega namena pod vlak vsled večnih nespo-razumljeni med sinovi, ali pa zato. ker so sinovi nepravilno ravnali z njim. Razmišljal ie, Mrlič prinesen na progo. Ko pa ie policijski komisar pogledal truplo malo natančnejše, je začel dvomiti, da se je vrgel sam starček pod vlak, zakaj dozdevalo se mu Je. da mora biti ta starček že deli časa mrtev. Poleg tega pa je bilo na progi zelo malo krvi. Bil je takoj skoro prepričan, da gre za umor. Nadzornik si je takoj mislil, da ie bil starček najbrže oropan in ubit, nato pa položen na progo, da ga povozi vlak. Pustil je tedaj nadzornik ležati mrliča na mestu ter ie naznanil sodniji v Koper o tajinstvenem dogodku. Včeraj zjutraj je prišla k mrtvecu Komisija z izpraševalnim sodnikom dr. Francinam in avskultantom dr. Pečenkotom. Sinova ubila očeta? Tudi komisija je biJa takoj istega mnenja kakor nadzornik Mrak, namreč, da je bil starček najprej ubit in žele potem prinešen na žel. progo. Tudi raztelesenje trupla (obdukcija), ki se je vršila popoldne v kapeli milj-skega pokopališča, je dognala, da Le bil starec najprej ubit. Moral ga je tedaj prinesti morilec na progo Toda kdo naj bi bil morilec, ropar? Začelo se je obsežno preiskovanje in zasliševanje. Naposled pa je pričela sumiti oblast na sinova. Morda ju je pripravila pohlepnost po bogastvu in posestvu do groznega dejanja. — Bila sta uklenjena in odpeljana v zapore. Tega dejanja se sinovoma sicer že ne more dokazati, ona dva pa zanikujeta. Preiskave se nadaljujejo v velikem obsegu. Izid bomo poročali. Najnovejša telefonska in brzojavna v M porccra. SRBIJA IN GRČIJA. Belgrad. 18. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dr.evu«.) Časopisje bilježl z velikim zadoščenjem vest o mirni in za Srbijo povolj-ni ureditvi mejnega vprašanja z Grčijo južno od Gjevjgelija in izraža nat. do, da se tako povoljno reši tudi mejno vprašanje južno od Bitolja. Dejstvo, da ie grška vlada priznala opravičenost srbskega stališča ln da se sploh vede zelo prijateljsko, se smatra za nov dokaz prijateljskih in prisrčnih odnošajev, ki vladajo med Belgradom in Ateno. Znani sovražni-ki balkanske sloge so še upali, da nastane med Srbijo in Grčijo resen mejni spor, ali so se v svojih pričakovanjih tudi to pot zmotili, ker se interesi Srbije in Grčije nikjer ne križajo, neznatne mejne korekture, v kolikor jih zahtevajo gospodarski interesi enega ali drugega kraja, se bodo pa izvršile na prijateljski način. »AVSTROFILSKA« STRANKA V SRBIJI. Belgrad. 18. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) O poskusu profesorja Živojina Periča vstvariti nekako konservativno stranko, katere naloga bi bila tudi ta, da inagurlra v Srbifi Avstriji prijazno politiko, ne bi trebalo niti psati, ker je notorično znano, dat se za tako nacionalno politiko, kot jo zastopa Zivojln Perič, ne dobi v Srbiji niti dvajset ljudi. AH, ker }e avstrijsko časopisje razglasilo to stvar na prav senzacionalen način kot nekak preobrat v na-ziranju svojega naroda, je treba na-glašati naslednje: Prijateljsko razmerje med Avstro - Ogrsko In Srbijo ni odvisno samo od slednje, temveč veliko bolj od prve, kj hi morala najprei spreme- niti svojo politiko nasproti Sroiji sami, ob enem pa podvreči temelijti reviziji svojo politiko nasproti Jugoslovanom, ki živijo v njenih mejah. To stališče zastopa tudi Perič, samo, da gre on še dalje in pravi, da bi bilo naj. bolje, ako bi se Jugoslovani sploh torej tudi Srbija — vjedinili v okviru avstro-ogrske monarhije, ki nai hi se tako preustrojila, da bi v njej imeli vsi narodi enake pravice in ravno zato nima Perič nobenih pristašev, ker v Srbiji račun Periča ni ljudi, ki bi hoteli žrtvovati državno samostalnost Srbije in zato ie absurdno govoriti o kakem avstrofilskem gibaaiju v SrbUi. Druga ie stvar z ustanovitvijo konservativne stranke, ker konservativnih elementom, ki jim ni po volji strogo demokratičen duh v celi državni upravi in javnem življenju in celo v armadi, ie v Srbiji, samo da so ti elementi zelo maloštevilni in brez vsakega upllva. Ali taka konservativna stranka se ne bi razlikovala od drugih strank v zunanje političnih, temveč v notranje političnih vpraša-njih. Vprašanie je pa veliko, ako se bo konservativna stranka v strogo demokratični Srbiji sploh mogla ustanoviti. MEŠČANSKI ROMAN V DVORNIH KROGIH. Heidelberg, 18. septembra. Velikansko senzacijo vzbuja tukaj nenadna smrt 251etne princezinje Sofije Sachsen - Weimar. Uradno poročilo pravi, da ie preminula vsled srčne kapi. KlJub temu pa nihče ne veruje na naravno smrt. Princezlnja ie imela že dalje časa ljubavno razmerje s sinom bankirja Bleuchrederja. Stariši princezinje pa s tem niso bili zadovoljni, temveč so venomer tiščali v svojo hčer, da mora prekiniti razmerje, kar Je pa odločno odklonila. Ko Je pa sprevidela, da bi njene želje ne bile uresničene. Je sama pretrgala nit svojega življenja. MIR MED BOLGARSKO IN TURČIJO SKLENJEN. Carigrad, 18. septembra. Mejno vprašanje ie popolnoma rešeno. Di-motika ostane turška. Meja se prične ob izlivu reke Marice in se konča ob izlivu majhne rečice Resvaja v Črno morie severno od Gulade. Mesta Di-motika, Odrln in Lozengrad pripadejo Turčiji, Malko, Timovo, Svilen in Ortakej pa Bolgarski. DELEGACIJE. Dunaj, 18. septembra. Grof Tlz-sa pride prihodnje dni na Dunai, kjer se udeleži min. sveta, ki bo sklepal o delegacijah. I URRI SE PRITOŽUJEJO CEZ GROZODEJSTVA. Carigrad, 18. septembra. Listi pišejo o preganjanju mohamedancev na otoku Castelorico od strani Grkov. Turška vlada je storila vse potrebno, da se bodo mogli mohame-danci izseliti na maloazijsko obal. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-naijev. Pismenim vprašanjem ]e priložiti znamko 20 vlnarlev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu> nanj! Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. KORESPONDENCA. Gospica z dežele želi korespon-dirati s finim inteligentnim gospodom radi zabave! Šifra; »Danica«, »Prva anončna pisarna«. 331—2 Češko v 3 mesecih priuči inteligenten Čeh. Ura za enega dijaka 1 K 50 vin., pri več ceneje. — Natančneje v »Prvi anončni pisarni*. Mesečna soba lepo meblovana, s prostim vhodom iu balkonom se odda stalnemu gospodu takoj ali s 1. oktobrom, Fran Josipa cesta štev. 16, IV. nadstr., vrata št. 9. Šolske knjige za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ul.3. Poslopje „Mestne hranilnice". -------------- Od srede 17. t. m. naprej odprto vsak dan od4. pop. do 10 zv. Arena ,»Narodnega doma“ Prvikrat v Evropi! Prvikrat v Evropi! Misteriozna Afrika Slovenci! Spominjajte se naže prekorishie Ciril in Metodove šolske družbe! Ob pričetku šol priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih oblek za dečke in deklice. Min Modistinja . MINKA HORVAT £ Ljubljana, Stari trg št. 21. ■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. S Popravila se točno in najcenejše ižvrše. obstoječa iz 100 divjih bojevnikov, plesalcev, plesalk, godcev rokodelcev, borilcev, plesalcev z meči itd., kakor tudi predvajanje izvirnega orientalskega harema s poglavarjem favoritom, trebušno plesalko Rekio, Bent Mohamedom, Ben Amerjem, plesalkami narodnih plesov Azizza, Ben Mohamedom, Kadijo, Fc-kirjem, Hadjo Fatma, Aby Sennem, in za postrežbo določenimi zamorkami ter evnuhom Mohamedom Ben Dida. Vstopnina: Odrasli 50 v. Otroci 80 v. Ravnateljevo: Leon Czutzka. % Za ieseflsfes m zitnslo seziio sem li ifcbil nad 30.000 kmm \i blaga najnovejše mode in sicer: nad 50C0 oblek za dečke in gospode po K 8 — IG-— 15 — in naprej „ 2000 raglanov ali površnikov za dečke in guspode po K 10’— 15— 20— „ , „ 2000 otročjih kostumov , „ 3 — 4— 51— „ „ „ 2000 štofastih hlač inmodnih telovnikov , „ 4 — 5-— 6'— „ » „ 1000 klobukov za dečke in gosp.» , 2*— 3— 4 — „ „ n 3000 pelerin nepremočljive najboljše kvalitete po K 5'— 6*— 8— 10'— „ „ nad 15.000 damske konfekcije kostumov, palctojev, kril in bluz za dame in deklice najnoveišega kroja po ce:rx©.Iti. I Dalje se dobijo tudi pristni pariški mecMi. |®“ Postrežba točna in solidna. "^3 Angleško skladišče oblek « O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. ^ V________________ h Dijaški klobuki, čepice, kravate, vsakovrstno perilo, toaletne potrebščine i. t. d priporoča špecijalna modna trgovina za gospode in dečke J. KETTE :: Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3. :: • • • •