608. štev.
V Ljubljani, torek dne 2. Septembra 1913.
. msiui"
h
U.
Posamezna
,l)AN“ izhaja vsak
številka 6
vinarjev.
dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponrieljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem np dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletne K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se u:	pošilja	upravništvu.	w
:::	Telefon številka 118.	k:
■
v »Hfe> • -SP t&’
•Vi	.	'Jj. \
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev*
*tt	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Xa oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana bi zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju polis pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
k:	Telefon številka 118.
at
■as
e!
svečanosti.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad. 17. (30.) avg. 1913.
V spopolnitev poročila popoldanske slavnosti o vsprejemu nepremagljivih srbskih junakov, moram še dodati, da je pred vhodom v mesto — na Slavili — pričakovala prihod vojske poleg ogromne množice — vsi dostojanstveniki državnih In avtonomnih uradov, narodni poslanci. židovska cerkvena občina, Savez dobrovoljcev in druga ženska in moška humanitarna in patriotična društva.
Poleg župana Ljube Davidoviča in predsednika skupštine Andre Nikoliča naj omenim tudi vojnega ministra generala Božanoviča in gene-ralissima srbske oborožene sile vojvoda Putnika, ki so tudi prisostvovali vsprejemu na periferiji mesta.
Točno ob četrt na devet se je pojavila prva četa jezdecev, tu je bil prestolonaslenik Aleksander s svojim štabom.
Med viharnimi živio-klici in v dežju cvetja, ki je padalo od vseh strani na vojsko, je dospel kraljevič Aleksander do prvega slavoloka, kjer je stopil raz konja in podal roko vsem. kar jih je bilo v njegovi bližini.
V senci velikega — s zelenjem okrašenega — slavoloka spregovoril Je predsednik belgrajske občine:
Vaše Visočanstvo!
Iz luga naše povečane domovine. iz Stare Srbije jn srbske Mace-'donije prihajate Veličanstvo s svojim zasluž. junaki, da objavite svetu In srbski prestolnici:	Srbi so svo-
bodni. Puška je utihnila, top je obmolknil. osvobojena raja je spregovorila. Pod temi vtisi Belgrad more v tej veliki sreči in s polno radostjo le eno iskreno besedo: Hvala Viso-Canstvo!
Vaše VIsočanstvo!
Moč in zavest našega naroda se Be nikoli ni tako divno izkazala, kakor v tei osvobodilni vojni. Ona je najprej polagoma rastla. nato je začela cveteti, dokler se ni razcvetela v gorostas srbskih armad, ki so preplavile srbsko ozemlje od Donave do Belega (Egejskega) morja, od Jadrana do Jedrena. Junaki so prelivali kri. sužnji so pretakali solze, ali k krvi je vzniknila svoboda, iz solz se je dvignilo pravo; vstvarile so se težnje celih stoletij; dejstvo je sedaj to. kar je bilo pred kratkim še sen. Veliko delo osvobojenja. za katero 8e živi in umira, počelo se je ustvarjati. Ono je v Tebi. Visočanstvo, *ha-glo svojega pogumnega zaščitnika in v nepremaglijivih srbskih armadah.
najzanesljivejšega poroka, da bode tudi izvršeno. Z vero v Boga. kakor je pisano na svetili zastavah junaških srbskih polkov, z vero v nezlomljivo moč svojega naroda, z vero v neomejeno ljubezen naroda napram svobodi. nosiš Visočanstvo tudi nadalje svobodo svobodoželjnim.
Visočanstvo!
S prvim tvojim zamahom in Tvojih vitezov, doprinesel si Skop-lju. Velesu. Prilipu, Bitolju in Ohridu
— svobodo. Ta draga mesta naše minulosti, so sveta mesta naše sedanjosti. Sveta so radi svetih grobov srbskih otrok, sveta vsled junaških poletov znanih in neznanih naših junakov. To veliko ogrodje redkega požrtvovanja javljalo jasno vsemu svetu. Osvojevalec le premagan, suženjstvo je odkupljeno z dragoceno krvjo, uničeno le nasilje, rodilo se le pravo.
Visočanstvo!
Prve zasluge svoli domovini, prve vsluge viteškemu narodu svojemu. napravil si v imenu vzvišenih načel: triumf svobode nad tiranijo.
— zmaga pravice nad krivico, uničenje nasilja nad pravom. Tako le začel delovati v službi svoje domovine pravnuk Vodje Karadžordža sin Vojvode Petra Mrkonjiča. Prosim Vas. Visočanstvo. služite tem idealom tudi nadalje kot Človek in kot bodoči srbski — vladar.
Visočanstvo!
V	trenotku. ko so Tvoji orli »krvavoga kllima do korena i krvavih krila do ramena« pripravljali svoje gnezdo, da na lavorikah slave odpočijejo svoje junaške kosti, klic bojne trombe jih le zopet pozval na nov bol. v novo slavo. V dolini tihe Bregalnice. na obalah šumnega Var-dara pripravljal le nehvaležni brat nebratske spletke, pripravljal se je. da premaga nepremagljive, da uniči nezničljive, da poniža proslavljene, da ukrade viteško osvojeno, da si prisvoji srbsko last.
Kri je tekla. Bregalnica se Je rudečila. Vardar le odnašal konje in junake. Naša zgodovina ne pozna krvavejše bitke od Kosovske, niti slavneje bitke od Cara Dušana.
Umiralo in zmagovalo se je. Borilci na poslednjih izdihljajih šepetali so besede Kardžordževe in Hajduk Veljkove:	»Tako se bije naša deta
draga za slavu in slobodiu svoga plemena.«
Zmagovalo in zmagalo se je, a tu‘di umiralo. O svete kosti padlih vitezov, nikoli Vas ne pozabi, srbski narod in njegov kralj! Tudi danes, v dneh vfelike narodne radosti se Vas spominyimo z globoko hvaležnostjo.
Visočanstvo!
Dnevi, v katerih živi srbsko pleme. so veliki. Svetlo mesto v njihovem udejstvovanju zavzema Vaše
Veličanstvo in Vaša slavna Prva armada.
Vam Visočanstvo in Vaši armadi in potom Vas celokupni hrabri srbski vojski izjavlja Belgrad globoko. toplo in srčno zahvalo. V znak te zahvale Vas prosim, da vsprejmete Visočanstvo to sabljo (darilo bel-grajskega mesta prestolonasledniku. Sablja le s srebrom bogato okovana. Op. por.), s katero ste se Vi in Vaši hrabri vojaki tako viteško borili. To sablio nosite s ponosom, na katerega ima polno pravo osvetnik Kosova. zmagovalec Kumanova. junak iz Bitolja. Naj se ta sablja, Visočanstvo. nikoli ne dvigne brez potrebe iz nožnice in kadar io dvignete. nal se nikoli ne povrne v nožnico brez časti za Vaše Visočanstvo, brez slave za srbsko pleme.
Dobrodošli Visočanstvo s svojimi vitezi, dobrodošli v prestolnici, ki Vas vedno Hubi in se z Vami ponaša.
Živeli!!!«
Prestolona5<lednik le vidno ganjen vsprejel dar. odpasal svojo sabljo. izročil lo pobočniku ter si opasal takoj novo. podarjeno mu sabljo.
Nato ga ie pozdravil g. Andra Nikolič, predsednik narodne skupšti-ne. ki je v kratkih potezah narisal s poetičnim zanosom zasluge srbske vojske, kateri se ie v toplih besedah zahvalil, ter obljubil, da se bo narodna skupština najlepše oddolžila srbski vojski s tem. da dvigne osvobojene nove kraje na višjo ekonomsko in kulturno višino.
Prestolonaslednik se je zahvalil za pozdrave z naslednjimi besedami: Gospoda, zahvaljujem se Vam iz vsega srca za simpatije in ljubezen, katere mi izražate v imenu narodnih predstaviteljev in dragih Belgraiča-n o v.
Priznanje in zahvalo, ki ju naslavljate na me. hotel bi zelo rad deliti z vsemi srbskimi častniki in vojaki, a žal, ni mogoče, ker je veliko število junakov, ki so sijajno delo osvobojenja stvorih. ostalo na bojnih poljanah.
Bodi nam v tolažbo vsaj to, da leži večina njihovih svetih grobov v mejah naše nove domovine.
Dična in zmagonosna srbska vojska je z zmagami na Kumano-vem. Prilepu. Bitollu, povrnila naše zemlje, katere so nam vzeli nekdaj turški osvajalci.
Z zmagami na Bregalnici smo ohranili Srbstvu definitivno te naše zemlle proti novim balkanskim osvajalcem.
Z grobovi naših junakov pri Drinopolju in Skadru naš narod je utrdil svoje prvenstvo na Balkanu tako v pogledu svoje moči. kakor v pogledu svoje vernosti in velikodušnosti.
Ne velikim, ampak srečnim se sme smatrati oni. ki ie zapovedoval
v	vojni temu v resnici velikemu narodu.
In hvaležna Srbija, ki je v materialnem pogledu tako sijajno vzdržala obe vojni, poleg oddaje zaslužene pijetete padlim junakom, naj pohiti, da olajša rane in izgube družinam onih lunakov. ki so za njo trpeli in umirali in se tako sijajno izkazali.
Poleg tega naši bratje na Bregalnici. na Vardaru in na obali Drina pričakujejo željno in čimpreje od svojih osvoboditeljev kulturo in civilizacijo. ker naša Macedonija in Stara Srbija morajo biti ■ vzporedne s Sumadijo, najmočnejšim stebrom naše domovine.
Prosim Vas, gospoda, da vzkliknete z menoj vred: »Neka je slava onim junacima. koii su pali za sreču i blagostanje naše zemlje. Živeo srp-ski narod!«
Po govoru prestolonaslednikovem,^ krenila je vojska naprej.
Živio-klici so se ponovili in cvet-|e se je zopet usulo.
Tam daleč na bregovih in zidovih pa ie odmevalo:
»Živela srpska vojska!«
Mars.
0 ščurkih Eli švabih.
(Po nasvetih gospoda cenzorja premišljal in napisal Figi Lipe.)
Včeraj me je srečal gospod cenzor na ulici in mi je rekel:
»Čemu pojete pesmi o vilajetih in o balkanskih zmagah. Cemu pišete o štajerskih renegatih, o jugoslovanstvu in o slovenskih narodnih pravicah. Rajše bi pisali o ščurkih o stenicah ali o domačem gospodarstvu.«
Ta nauk spoštovanega gospoda cenzorja sem si vzel globoko k srcu in sem začel premišljati, kako bi mu izpolnil njegovo željo. Prišlo mi je na misel, da bi se dala napraviti pesem-ca, ako vzamem Turke in ščurke.
Naša mila slovenščina je tako bogata na izrazih, da sem lahko ugodil vsaj deloma nasvetu gospoda cenzorja. Napisal sem ta-le verz:
Vsaka hiša,
rada je brez ščurkov — naš Balkan bo kmalu prost od Turkov. Nihče mi ne more dokazati, da
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Najzanimivejše pa je, da Burgi-njon sam ne bi mogel živeti brez vrlega starca.
Že več kakor dvajset let mu ie pri roki kakor daritveno jagnje, ta odjemtie grehe drugih; in on ga ljubi in drži pri sebi — četudi pred vsem zato. ker mu opravlja za svojih dvesto frankov delo. ki bi ga moral plačati komu drugemu dvojno in trojno.
Sicer Pa se strese Florestan po vsaki pridigi kakor moker pes; le včasih ga slišijo blizu stoječi, kako zamrmra sam pri sebi.: »Kdo bi verjel. da sem pel s slavo in častjo v »Belj dami« na Komični Operi!...«
Toda zdi se. da se je kaj dobro sprijaznil s tem ponižanjem. Tu in tam opaziš na njegovem obrazu celo nežen usmev, posebno, kadar kaže ura. da bo kmalu konec časa. ki ga je za danes primoran posvetiti Bur gin jo nu.
Takšen usmev ga je prekinil v njegovem delu tudi nekega krasnega majevega dne.
Trije drobni udarci — trk, trk, trk. so se bili zaslišali na vratih re-pisarne
»Da, da,« je zaklical, »le vstopi hčerka moja— saj ni nikogar tu!«
Se tisti hip je vdrla deklica kakor vihra, planila mu okrog vrata, poljubila ga »kakor hlebek kruha« — on pa je zaprl oči, kakor star muc, ki ga božaš, in vzkliknil šele čez par tre-notkov — zaradi načela:
»Daj. daj, GMberta, pridna bodi, pusti mi, da končam svoj račun. Saj si vendar skoraj že velika gospodična.«
Res je bilo.
Prav velika in postavna je bila že ta Gilberta ki je šla v svoje štirinajsto leto.
Tenka, vitka, plavih, zlato se svetlikajočih las ... kuštravih plavih las. ki jih je bilo gotovo podedovala po svojem očetu... in s temnomodrimi, rahlo na zeleno izpreminjajočirni se očmi... ki jih tudi ni imela po materi.
Toda podedovala Je bila tudi vso ljubkost m nežnost Marte Leme-trove, še pofinjeno pri tem otroku s kumtov, ki ga je bil storil slučaj rojeno Parižanko.
A to je bilo vse, kar je imela materinega. .
Kadar Je Florestan iskal v tem nosku, teh ustih, v črtah tega obrazka česarkoli, da bi ga spominjajo njegove uboge prijateljice, ni našel niče-čar, prav ničesar...
In govoril je sam pri sebi:
»Po vsej priliki mora biti podobna očetu... Zdi se, da so hčerke vedno papanove.«
In ljubil jo za to ni mani
Ali ni bila njegova sreča — njegovo življenje?...
Ali ni bila ona tista, ki mu je dajala pogum in moč, da je mogel »vrtiti svoje kolo«, kakor je govoril, in služiti ljubi kruhek za troje ljudi?
Da, s staro Rozo vred. jih je bilo zdaj troje v hiši.
Bilo jih je celo četvero, ako si vštel v družinico starega tovariša Gilbertinega — dokaj grdega belega cucka, ki pa ga je bila spredelila zaradi njegovega košatega repa smelo za španjola in mu nadela ime Kastor,
Tega psa je bila pripeljala nekega dne napol ubitega; nato ij je bil postal — za Florestanoin — druga ljubezen na tem svetu.
Vse to malo ljudstvo je moralo živeti od plače starega režiserja.
Dvesto frankov na mesec!
Prve čase ni služil Florestan pri »Sto norostih« vobče več kakor sto-petdeset frankov!
Takrat je bilo loj 1
Toda Burginjon. ki se je debelil s svojim koncertiščem čim dalje bolj — Burginjon. ki je bil v resnici nekoliko boljši od svojega videza, si Je dovolil že pred večimi leti s Flo-restanom zopet eno svojih običajnih šal:
»Nekaj drugega zdaj. Jutri je sveti Plačaj, a? ... Preklete duše! Vsi me minirate — od te Lide (Lida je bila takratna zvezda koncertišča), ki me stane stopetdeset frankov na dan. pa do yas,., da, do .vas.. .*
»Oh, gospod ravnatelj! Meni daste vendar samo stopetdeset frankov na mesec.«
»Pa stavim, da vam ni dovolj!«
»Rekel nisem tega nikoli...«
»Toda mislite si. Poznam vas, po tem. kako migate z nosom.«
In zdajci je preobrnil/
»Kako se pa ima vaša punčka?«
»Hvala, gospod ravnatelj,« je , dejal Florestan ves osupel. »Hvala ‘ vam .. dobro ji gre ...«
»Toda stane vas od hudiča, kaj? Od hudiča?«
»Eh. človek stiska, dokler ne stisne...«
»Pa stisne slabo. In potem govore o meni. da sem oderuh ...«
»Oh, gospod ravnatelj! Ne bo-dfrte tako neumni, da bi trdili nasprotno! Ali — zaprem vam kljun, le počakajte: storite mi uslugo in opomnite blagajnika, ko planete jutri nad moj denar, da vam je plača povišana na dvesto frankov.«
»O. gospod ravnatelj! Gospod Burginjon!«
»A niti solda več. grom in strela! Saj vam trobim že ves Čas. da me spravljate na beraško palico, vsi. kolikor vas je... niti solda več! Banda, izkoriščevalska!...«
Tako je odletel — rjoveč in besen.
Tn tako se je zgodilo, da je dobival Florestan zdaj skoro že deseto leto po dvesto frankov na mesec.
In — ker enn sreča ne nride nikoli »ama — ah se ni našla med pa-
ni ta pesem skozi in skozi resnična* Toda v duhu vidim, kako se gospodu! cenzorju m raci jasni obraz in po nje-; govi glavi šumi verz:
Lipe Figi, to so slabe burke,
vi	s ščurki primerjate mi Turke.
Zato bom rajše prešel k svojem« predmetu, in bom vam napisal, kaf sem premislil m spoznal o ščurkih.
Ščurki so nadležne živali, ki pa se radi skrivajo na najbolj prijetnih kotih kake hiše. Tako jih n. pr. dobite posebno mnogo na gorkem blizu peči, kjer se dobro grejejo — ali pa Vj omari, kjer so razne slaščice. Ker imajo slabo vest, se skrivajo po luknjah in za raznimi slilkami in napisi posebno za takimi, ki že dolgo vise na svojem mestu. Po nemško se pravi ščurku »Gril« in tudi Slovenci radi rabijo to ime, kar kaže, da ni na Slovenskem njegova domovina. Čehi pa mu pravijo «švab«. — To je sicet prav čudno ime — vendar se ščurka zelo prilega. Češki Švabi so prav taki, kako slovenski ščurki — razlika je k večjemu v debelosti. Pa tudi Hrvatje in Srbi imajo svoje Švabe — posebno mnogo jih je v Bosni in Hercegovini.
V	zadnjem času se ščurki ali š.vabi posebno selijo v Albanijo, ker se tam pod novo vlado obetajo lepši časi. Prej namreč niso imeli kaj jesti.
Glede imena si učenjaki še niso edini. Neki profesor je dokazoval, da so dobili svoje ime po tem, ker so prišli iz Švabskega. To bi bili dokaz, da jih prej v južnih krajih ni bilo.
ščurek je zelo velika nadloga za vsako hišo. Obleze vse, kar je kaj vredno, požre vse, kar mu diši — zagledaš ga povsod, kamor stopiš. K sreči živi le v nesnagi. Kjer vlada snaga in čistota tam ščurki izginejo. Ako se zarede. jih je težko odpraviti od hiše. Modre gospodinje si pomagajo tako. da jih spravijo v peč in zakurijo. Zacherlin jim ne škoduje — tudi drugih sredstev ni. Najboli enostavno jih uničujejo oni, ki jih pohodijo z nogo ali jih pobijejo z metlo. Sicer jih ie prav težko ujeti, ker se skrijejo v vsako špranjo. Poznal sem človeka, ki je dobi! v pobijanju ščurkov veliko spretnost.
Za Ščurke so tudi posebne pasti, v katere se love. Toda to malo po-maga. Ako so v sosednih hišah ščurki, se jih tudi najbolj snažna gospodinja^ težko ubrani.
Ščurkov nihče ne mara. Celo naša kokoši iih nerade zobljejo. Tako je ščurek samo za škodo in nadlego. Čehinje jim vedno pravijo: >,zatra-ceni švabi«. Pri nas se jeze nad njimi z besedami: prokleti gril. Usoda ie dala torej ščurku žalostno vlogo, da je vsiljiv in neprijeten gost. ki se ga vsi radi iznebe. Ako kje staro hišo podirajo, beže ščurki na vse strani. Takrat se znese vsa človeška jeza nad njim. in jih neusmiljeno pobijajo.
To je vse, kar sem mogel napisati o ščurkih — mislim, da ie dovolj.
pirji, ki so bili ostali v tako strašno izpraznjeni listnici režiserjevi, tudi obligacija pariškega mesta?
Obligacija, ki j& bila zadela dobitek deset tisoč frankov!
Od tistega trenotka ie začel oče Florestan zopet polagati denar na stran.
Z Burginjonovimi dvesto franki je šlo .. \. tako. tako ... za domače potrebe..
Mogel ie torej — z obrestmi svoje male glavnice in zaostanki svoje pokojnine — povečati svoj kupček vsako leto za štiri do petsto frankov...
I o je bila dota, ki jo je pital Prav na tihem za svojo malo.
In nikdar ni noben skopuh na svetu okusil skrivnih radost! Flore-stanovih, kadar je stopal v banko, kupit nov papir, ki je predstavljal njegov prihranek in povečeval njegovo premoženje za svojo eno.
Ta Gilberta. ki te kljub otroški čepici na svoji glavi, kljub svojemu velikemu predpasniku z rokavi in kljub nabasani šolski mapi, ki jo ja bila vrgla na stol — ki je kljub vsemu temu trdila, da le veliko dekle, je naposled izpustila starega režiserja iz svojega objema, ki ga je trpel bolj z blaženo nego angelsko vdanostjo. ’
Zasmejala se je z zvonkim smehom. ki le odkril n1e čudovite zobe, mle.čnobele drobne in ravne kakor dve niti biserov:
(Kdor ni s tem zadovoljen, mu je od-pro polje, da se posveti natančnejšemu premišljevanju in preiskovanju.)
Bled-Bohinj.
Šel sem iz Radovljice proti Bledu. Pri vsakem koraku sem postajal nemirnejši. Kmalu, kmalu bom tam: videl bom na lastne oči krasoto. katero opevaio naši pesniki, katero siikaio naši slikarji. Ali stokrat lepša od vseh umetniških slik biti mora ona naravna slika.
Na cilju! Pred mano leži kras. biser naše zemlje. Ob pogledu na jezero. bi najrale zavriskal. Srce bije Človeku močneie. smehliaj radosti nehote zaigra na ustnih.
Stopil sem doli k jezeru. Plačal sem čolnarju krono, da bi tam sredi jezera še v večji meri užival blejsko krasoto.
Znčel sem pogovor tudi s čolnarjem.
»No. čigavo pa je jezero?«
»•Nemško ie; bilo ie naprodaj, jezero in grad. in oboje je kupil Nemec.«
»Kako je to. da ne Slovenec?«
.-Drago ie bilo. drago, mi Slovenci pa nimamo dosti denarja, ubogi smo!«
»»Stotak k stotaku, miljon — združili bi se bili ter skupno kupili grad in jezero, zakaj se ni storilo tako?«
Čolnar je skomignil z rokami. Jaz sem pa šepetal v veliki bolesti:
»Žalostno, žalostno! Mi Slovenci ne znamo ceniti krasote. Zna jo pa ceniti vražji tujec: ta prihaja in kupuje. Slovenec samo prodaja.
A ne samo jezero in grad. tujci kupujejo tudi vile in zemljišča. Ka-kof so mi orayili. je kupila družba Nemcev nekaj zemljišč. Sedaj prodaja ta zemliišča dosti dražje in sicer samo Nemcem. Samo Slovenci se nič ne brigajo, komu prodajo, ali Slovanu ali tujcu, tistemu prodajo, ki jim ponudi vinar več.
Če pride na Slovenec k Nemcu, da kuni zemljišče, mu ta mirno odgovori: »Prodajam satnn Nemcem -rojakom!
Torej na Bled se selijo tujci; ti so napravili kopališče, kupili so tudi ribji Inv za Savo in Blejsko jezero in tako delajo svol »kšeft«.
Torei napredujemo, kaj!
Sedaj ie še skoraj polovica vil in nekai zemljišč naprodaj:	vzdigne
nai se torej kakšen bogat rodoljub, ali kako društvo in naj nakupi, saj to. kar se še da kupiti, da ne pride vse Nemcem v roke. Popravimo saj 'deloma naš pregreštk.
Popoldne sem šel v Vintgar. Kako krasno je tam. Globoko doli med skalami šumi kristalna Radov-na. Zdi se mi, da so ti kraji višek romantike. Ali kakor na Bledu, tudi tukaj so motili užitek dvojezični, v nekaterih krajih celo samonemški napisi. —
Drugi dan sem odpotoval peš v Bobinj. Medpotoma sem prišel tudi v pogovor z nekim kočijažem.
On pravi:	»Pri	nas	kupujemo
navadno vžigalice v korist obmejnim Slovencem.«
»A tako,« ga zavrnem; »zakaj Pa ne podpirate družbo sv. Cirila in Metoda?«
»A kai bi njo podpirali! Saj je 'dovolj bogata; mi pa podpiramo revne.
»Pametno pa je podpirati tiste, ki v resnici koristijo narodu, ne pa one. ki so samo zato. ker so bili v odboru Ciril - Metodove družbe samo zavedni ljudje in n6 oni — samo zato ustanovili konkurečno družbo. Sicer pa se spozna vsako stvar po njenih sadovih ih tako tudi družbo. Sadove, sadove pokažite vi ljudje, ki delujete za obmejne Slovence. Za propagando klerikalizma se porabi tisti denar!
Mislim, da me je mož razumel, saj niso tako zabiti naši ljudje, treba jim ie samo razjasniti stvari. —
Prišel sem v Bohinjsko Bistrico, šel sem tudi k jezeru. Zopet so me pozdravili dvojezični napisi, če se že hočete prikupiti tujcem, potem zakaj stavite — samo — slovensko-nemške napise, ali samo nemške napise. saj le vendar tukaj tudi dosti Čehov. Hrvatov. Italijanov in Mad-jaTov...
Prenočeval sem pri g. Grobote-ku. Res. to gostilno pa moram pohvaliti. Izkazala se je posebno neka gospodična v omenjeni gostilni Pod njenim varstvom se ie Ciril - Metodov nabiralnik prav pridno polnil.
Sele pozno v noč sem zaspal Pred sabo sem videl Bled - Bohinj dva bisera slovenske zemlje, po katerih sega tujec s svojimi grabežljivem! rokami. Stisnil sem pesti ter vzkliknil:
»Oteti, otet! te bisere!«
Zintrai zgo'da! sem se poslovi! o<i vsih prijaznih lhiHi ter sem odšel čez črno prst na Primorsko.
Goriško.
Na katoliškem shodu v Ljubljani se je oglasil k besedi tudi. znani g. dr, M. Lavrenčič, c. kr. okrajni sodnik m predstojnik v Podgradu, v Istri.
Napravil smo izvleček tega govora in hočemo v glavnem priobčiti važnejše poteze tega umotvora. Uso-jamo se pa med oklepaji navajati naše ugovore v pojasnilo našim čitate-ljem. Evo!
»Hočemo z vso vstrajnostjo delati v dosego teh ciljey samo v dej-stvovanju Kristusovih naukov.« (Kristus je učil ljubiti svojega bližnjega dočim vi sovražite naprednjake in bi jih a la dr. Krek pobili s kolom in vrgli za plot. Kristus je učil pravičnost, a razni klerikalci ne poznajo te cvetke božje in ta nauk prezirajo.) — »Izjavljam. da morajo priti ta načela v javno življenje, in sicer v vse panoge življenja.« — »Mi ljubimo luč, škripajo pa z zobmi vsi, ki sovražijo luč.« (Baš narobe je resnica. Mi ljubimo luč, a vi pa temo. Kdor ni za resnico, je za laž. Oboje se ne sme zamenjavati.) — »Mučeniki so prelivali kri za vero.« (Vi bi najraje prelivali kri drugih.) — »Proti veri gre svobodomiselnost v boj s frazami.« (Mi ne gremo v boj proti veri, ampak proti onim, ki delujejo pod krinko vere za vero in vozijo narod za nos. — Capito. siguor dr. Matiček?) — »Če pridejo naši ljudje v hotel, pa se n ■	> n; pravdi kri-
ža« (Take malenkosti nimajo nič na sebi. Človek lahko moli, ne da bi drugi za to znali. Mi nismo hinavci.)
—	»Dobijo se katoličani, ki hodijo v cerkev, pa pri volitvah liberalno volijo.« (To je pač pošteno. Mi smo s tem prepričani, da prav delamo. Vi držite za dobrega kristjana onega, ki voli za časa volitve z vami in to četudi ne hodi v cerkev. Ali je to prav? Naš boi ni boj proti veri, ampak boj za odprave duhovske oblasti, kjer je ni treba. Kristus je rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.«) — »Ti delajo največje pohujšanje in so bolj nevarni kakor prostozidarji.« (Baš nasprotno je res, kajti vi ste nevarni, ker ne delate tako, kakor učite.) — »Nobena zveza z liberalizmom Bogu ni ljuba. Odtegne nam lahko svojo pomoč, od katere je odvisen uspeh. Bog je dovolj močan, da sam zmaga in ne potrebuje, da bi mu hodil na pomoč hudič po svojih hlapcih.« (Tedaj Je Bog pomagal nam, da smo zmagali sijajno pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Bog le tedaj obsodil, delo va-nle »novostruiarlev« im odločil zmago neodvisni narodni stranki.) — »Mi nikogar ne sovražimo razven zmote.« (To m res. Znano je, da nikogar klerikalci tako ne sovražijo, nego naprednjake. Probatum est! To vidimo več ali manj v vsaki občini.)
»Zapeljane hočemo rešiti.« (Smešno. Baš mi to hočemo, ker se nam vboge ovčice smilijo, ker jih vi za nos vlečete. Pravite jim. da gre za »sveto vero«, pa gre za vašo »bero«, gre za vašo nadvlado za vašo moč v občinah in povsod, da imate ljudi na špagi, da plešejo, kakor vi godete.) — »Zmote ne moremo spoštovati.« (To Je pravo. Ampak, kje je zmota? Vi hočete le povsod vse ko-komandirati. Seveda, kar ni vam prav, to je »zmota«.) — »Pravih voditeljev je treba.« (To je istina. Mi imamo dr. Gregorčiča, ki je profesor bogoslovja in vodja slov. gibanja na Goriškem. Z »božjo pomočjo« je zmagal in ostane na čelu. Dr. Breclja nismo hoteli in ga nočemo Ta naj ostane vam na razpolago.) — »Kako krasno je bilo lani na evharističnem kongresu na Dunaju.« (Res, lepo vreme ste imeli. Sam Bog — brez hudičeve pomoči« — je vas tako ljubil, da je poslal Jupiterja pluviusa nad vas, da vas je — »žehtal«. I11 vendar, kar Bog stori, vse dobro stori.) — »Kdor nima žive vere, naj se umakne sam, ker naše ljudstvo ni za to, da ga izdajamo.« (Lepo je to. Zbog tega je najbolje, da se mtnogi vaše stranke čim preje umaknejo z pozorišča, ker zlorabljajo, vero v svoje namene.)
—	»Bog nas izuri, preganjanje nas utrjuje. Zato se ga ne bojimo. Bojimo se pa tistih, ki so prišli k nam, pa nimajo krščanskega prepričanja.« (Tudi mi pravimo: Bog nas izuri, preganjanje nas utrjuje. Zato se ga ne bojimo. Bojimo se pa onih, ki nimajo nobenega krščanskega, pa delajo katoliške shode.)
To, kar smo tukaj reagirali, je mnenje več uglednih mož na Goriškem, ki so že videli in doživeli slabe in dobre čase na Goriškem in se borijo že desetletja za dobrobit gori-ških Slovencev.
Upamo, da to priznavajo tudi drugi pravomisleči Slovenci, živeči izven Goriškega. — G. dr. Matiček, an revoir, ako želite!
liški Slovend k večnemu počitku e-" nega svojih najvrlejših sinov, dežel, odbor. Štajerske, dr. Frana R-hlJa. Nepregledna množica je dala lajn-kemu zadnji sprevod. Pred mariborsko bolnico se je zbralo na stotine in stotine občinstva iz mesta in okolice, mariborski občinski zastop, na čelu mu župan, dr. Schmiederer, slovenski in nemški deželni in državni poslanci, zastopniki štajerskega deželnega odbora, razna društva itd. Na mestni periferiji proti Limbušu, pa je pričakoval krsto oddelek »Orlov«. Do-spevši v Limbuš, Je čakala sprevod šolska mladina z učiteljstvom, veteransko društvo, zastopstvo podruž. c. kr. kmetijske družbe, pevski zbor »Slov. čitalnice« iz Maribora in še mnogo drugih. Pevski zbor »Slov. čitalnice« iz Maribora je zapel pred cerkvijo v Limbušu in na ondottiem pokopališču rajnemu dve žalostinki. dočim se je dež. in drž. poslanec dr. Jankovič poslovil od umrlega v imenu njegovih tovarišev. — O splošni priljubljenosti umrlega priča ogromna udeležba prebivalstva obeh narodnosti}, neglede na politično barvilo. Lahko trdimo, da se je občinstva nabralo do 1500. Bila lahko zemljica slovenska — možu Slovencu!
Maribor. (Nemčurska izzivanja.) Nemčurska poluodrasla mladež se kar ne more potolažiti in ka ne zna nehati s svojimi izzivanji. Ne na ulicah. ne na drugih javnih letališčih, človek nima pred njo miru. Zadnjo nedeljo je zopet skušala ta izprijena mladež pri javnem, promenadnem koncertu v parku, izzvati spopade. Da se ji to ni posrečilo, je seveda zasluga slovenskih šetalcev, ki so se do konca vzdržali in hladnokrvno ignorirali izzivanja te »bojaželjne« mladine. Seveda je pri tem briljirala tudi zopet slav. mariborska mostna policija s svojo odsotnostjo. Najbolj pa si Je Prizadeval pripraviti konflikte, akademik Vernitzirg, ki si je zbral krog sebe kakih 10 nemšku-tarskih pomočnikov, kontoristov itd. Ker smo se konečno naveličali vodnega izzivanja, opozarjamo naše varnostne organe na te vedno se ponavljajoče pojave. Konečno bi se znalo pripetiti, da se i pri nas strga nit potrpežljivosti. Za tak slučaj pa bi enostavno odklonili vsako odgovornost. On nezrelih, sfanatiziranih mladeničev. se kratkomalo ne pustimo žaliti ...
Trbovlje. (Smrtna nesreča.) Dne
25. avgusta so polagali delavci trboveljske premogokopne družbe maso v takozvane hunte. Ko se poslednje na nekem visečem. 13 m globokem terenu izpraznjevali. se eden buntov, katerega je držal 601etni delavec Tone Rebolj, ni hotel izpraznili. Sele ko so ostali delavci hunt izpustili, se ie ta bliskoma nagnil naprej. Rebolja je pri tem hunt potegnil za seboj in ga v velikem loku vrgel v jamo, vrhu tega pa se je hunt z vso svojo težo vrgel nanj. Smrtno nevarno poškodovanega. so Rebolja prenesli v bolnico, koder je dne 26. avgusta ne da bi se zavedel, svojim poškodbam pod legel. Rebolj zapušča vdovo in troje nepreskrbljenih otrok.
Konjice. (Obstrelil se Je.) V pon-deljek 25. avgusta sta šla kočar Egj-dij Podkrajšek in učitelj Scliell na lov na jerebice. Ko sta se v mraku vračala, se je Podkrajšeku puška v grmovju med vejami zapletla, petelina sta udarila in oba naboja sta šla Podkrajšeku v život. Smrtno nevarno ranjenega so Podkrajšeka takoj oddali v bolnico, vendar dvomijo, da bi ukreval.
Deželnemu odboru Je izrazil svoje sožalje nad smrtjo pokojnega dež. odbornika dr. Frana Robiča, ministrski predsednik grof Stiirgkh.
Spod. Duplek. (Surovina.) Kočarjev sin Rudolf Pichler iz Karčo-vine pri Ptuju je te dni prišel v gostilno krčmarja Ivana Pichlerja, koder se ga je prav pošteno napil. Ko pa je prišlo do plačanja, je postal skrajno surov, prijel Fr. Pichlerja za život, ga vzdignil in vrgel s tako silo na nek sod, da ga je nevarno poškodoval.
Državljanska svoboda se le pokazala rninolo nedeljo zopet v Mariboru. Ze v naprej je grozila tamošnja policija, da razžene »Sokole«, kakor tudi «Orle«, če bi se pokazali v mestu. »Sokod« se tudi v resnici ni hotel izpostavljati brutalnostim, dočim so izven mariborski »Orli«, ker niso dobili pravočasno od glavnega vodstva S. L. S. preklic, morali počakati na mestni periferiji. Za posledice nismo upravičeni se potegovati. Objavimo ps tudi ta slučaj, da zve javnost, kak šna žvižga Slovencem v Mariboru.
Štajersko.
Limbuž pri Mariboru. (Pogreb dr. Ribiča.) V nedeljo dne 31. avgusta so spremili limbuški, mariborski in oko-
V	soboto, dne 6., 7, 8. in 9. t. m, se bode predvajal v Kino - »Idealu* film
»Zaročenca*
po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7. in 9., v nedeljo ob pol 11. dopoldne,
Dnevni pregled.
Še vedno. Boj za Macedonijo je srečno končan, Bolgarija in Srbija sta si jo primerno razdelili in upati je. da se zi:>io kmalu redne razmere, ki bodo povzdignile deželo in pripomogle k blagostanju prebivalstva. Toda gotovi ljudje in če ne morejo drugače, se preoblečejo v »ovčja oblačila« — in hujskajo. Tako izhaja n. pr. v Petrogradu list Makedonskij golos«. Ni treba dolgo Citati, da veš. od kod veter veje in kam gre«. Ze imena »Kolin« ;id. kažejo. da so židovski široki na delu. »Mače donski j golos« hoče svetu pokazati vso bedo nesrečne »neosvo-bojene« Macedonije. Macedonija ni svobodna — ker ni samostojna ali autonomna. kakor — Albanija. Ubogi Maccdonci so bili pod Turki bolj zadovoljni, nego zdaj. kajti Turki so jim pustili »narodnost« — zdaj pa se bodo. ali posrbili — ali pobolgarili. Vsled srbsko - bolgarskega pritiska prestopajo celo k katolicizmu in protestantizmu — kar ie na škodo pravoslavju itd. Kadar slišite kje take mile tožbe o narodnosti in veri. vedite. da to izhaja iz tiste države, ki ima še danes versko in narodno svobodo samo na papirju — in ustanavlja drugod autonomne dežele — zato pa sama doma uničuje autonomne pravice svojih pokrajin. Pametni Macedonci se na tak »Macedonski glas« ne bodo — usedli.
Potujoči politiki so postali bolgarski profesorji. Obiskati hočejo vsa evropska središča z namenom, obrekovati Srbijo in srbski narod. Preko Dunaja, kjer so bili gostoljubno sprejeti od židovske »Preše« in »Reichspošte« in sploh od vseh sovražnikov Slovanstva in odkoder so pozdravili albanske roparje, ki se pripravljajo za napad na Srbe. so odšli v Prago. Tam so obiskali razna uredništva in Jih obrali s kupom laži in obrekovanj. — So res čedni ti ljudje! In ponosni tudi. da hodijo jadikovati iz kraja v kraj. Se jim vidi. da so bili dosedaj otrok sreče in da se jim za vso svojo samostojnost ni bilo treba mnogo truditi in žrtvovati, temveč, da jim ie mnogo prišlo samo od sebe. Zato so se razvadili in so začeli misliti, da jim bo tudi Macedonija padla sama v naročje, ne da bi bilo treba za njo — ki je bila bolj cilj Bolgarije — preliti tudi kapljico krvi. Srbi nai krvave in iz-krvave. mi bomo pa snedli sad njihovih zmag. so si mislili, v nadi, da Jim pride Macedonija tako po ceni, kakor jim je prišla Vzhodna Rume-lija.
Popolnoma drugačni so Srbi!
Udarec, ki je zadel Bolgare vsled njihove prevzetnosti, je povzročil, da se Je cela kopica bolgarskih inte-ektualcev podala na pot, da po Evropi objoka svojo nesrečo in popiše zavratnost — Srbov. Kako drugače so se obnašali Srbi. ko so jih zadevale še huiše nesreče. Aneksija Bosne in Hercegovine, zguba Albanije in obrežja Jadranskega morja, zguba Skadra — vse to le bila grozovita rana, prizadejana srbskemu narodu. In kako je prenašal srbski narod ta udarec! Ponosno, s stisnenimi zobmi in sklenjeno pestjo. Ni hodil jadikovat po Evropi in objokavat svojo nesrečo. Koliko krvi je prelil srbski narod za svoje osvobojenje. za svojo svobodo! In vendar, kako malo sadu ie rodila ta prelita kri! Kdo ie začel boj za svobodo, ko se drugi še zavedali niso. kaj je svoboda?! In kako pozno je svobodo dosegel. Bil je pritiskan ue samo od Turka — s tem je bil srbski narod kmalu gotov temveč in predvsem od svojih sosedov — kristjanov, ki so ga dosledno vedno oropali za njegov uspeh. In vendar srbski voditelji niso hodili lokat po evropskih centrih, in prosit pomoč z lažjo in obrekovanjem temveč so stisnili pesti in delali v pričakovanju, da pride lepša bodočnost. Tudi nesrečo so s ponosom prenašali in s tem pokazali, da so druzega kova kot Bolgaii.
Lepa kompanija. Ze zadnjič smo pisali, kako delajo poslanci poljske ljudske stranke roko v roki z družbo »Canadian Pacific Railway Co.« in kakšne lepe svotice dobe za vsako osebo, ki jo spravijo v roke družbe Po 20 K dobi poslanec za dušo ogrska vlada pa 30 K. Res po cen ko ljudje sedaj. V naši deželi so omenjeno družbo zagovarjali dr. Krek itn klerikalna stranka z dr. Šušteršičem na čelu. Poljski poslanci Stapinski m tovariši dobe od družbe za eno osebo 20 K! Bomo videli, kaj bosta storila dr. Šušteršič in dr. Krek, ko bo v državnem zboru prišlo škandalozno ravnanje na razpravo.
Katoliški junaki. ^ Obrekovati, lagati, izpodkopavati 'dobro ime — to znajo klerikalci. Če ^ih pa pri-meš za njihov strupeni jezik, tedaj pa stisnejo rep me'd noge pa pobegnejo. Moškerc 'je strahopetno zbežal. zbal se je sodišča. Ure'dnik »Gorenjca« ni mogel zbežati — to<!a
pred sodiščem ima tak strah, da ja zaprosil za drugo porotno sodiščej Najbrže pojde pred nemške porotnike. V tem imajo Slovenski klerikalci veliko zaupanje. Po tem pa pro-palice še tajijo, da nimajo zveze z Nemcem. Hudičeve duše: za koliko grošev ste prodali slovenski narod?
Na naslov zbornega poveljstva v Gradcu in garnizijskega poveljstva v Mariboru! Ze opetovano se je avno grajalo, da posegajo v narodnostne bnje v naših krajih tudi častniki naših garnizij, zlasti v Vlajih, koder ie mešovito prebivalstvo, n. pr. prebivalstvo naših narodnostij. 'ega postopanja smo bili tudi že v Vlariboru večkrat deležni in smo tudi še danes. Opozarjamo slavna poveljstva, da se zlasti gg. častniki ne ženiraio. posečati razne izrazito protislovanske. oziroma tudi protislovenske prireditve v Mariboru, koder se jih vidi baš v familijah. ki zavzemajo v Javnem življenju Slovanom. odnosno Slovencem izrazito sovražno sališče. Tako smo opaža-i. da so pri otvoritveni slavnosti v Vlariboru. dne 23. avgusta, na Glavnem trgu navzoči gg. častniki se posluževali direktno žalečih opazk in klicev. Radi slovenskega narodnega pozdrava »Živio«, so žalili ti gospodje navzoče Slovence z:	»Hinaus
mit den Serben«, da. pripovedovalo se ie — in se še piipoveduje — da so nazivali Slovence z »Serbische Verriiter«. Vprašamo torej slavni poveljstvi: Ali ie slav. poveljstvoma znano, da žalijo c. kr. avstrijski častniki pripadnike onih narodnostij iz k oj i h sestoja avstrijska armada oziroma pripadnike onih narodnostij slovanskih, slovenskih — ki žrtvujejo za slav. armado vsako leto isto, kar drugi narodi naše monar-liie?
Bled - Luhačovice. V sobotnem »Slov. Narodu« ie priobčil prof. Ilešič nekaj lepih besedi o Luhačovi-cah. To letovišče pod Tatrarni hoče> jo Čehi ohraniti zas<; in za slovanskt goste. Kako ie vse drugače pri nas. Gl. članek »Bled - Bohinj.«) Z resnim smislom za lepoto domače zem je bi se dalo temu odpomoči — da )i bilo nam v čast in letovišču v korist. Tudi Bled bi lahko postal prav živahno središče gostov od severa in juga in moglo bi se tam razviti veselo družabno življenje. Treba pa bi bilo v tem smislu tudi delati.
Koncert »Zaveze iugosl. učit. društev.« Spored obsega izključno slovenske skladbe in nudi vsem glas-bollubečim premembe v vseh oblikah. Izvalalo se bode 6 prelepili slovenskih narodnih pesmi i. s. 3 za moški. 3 za mešani zbor, solisti pa bodo izvajali takisto ali slovenske ali slovanske skladbe. Gospa Costape-raria-Devova bode pela 3 otroške pesmi; dve sta našega dičnega skladatelja. učitelja Emila Adamiča in so jih objavili Novi Akordi, ena (»Božji volek«, besede Otona Zupančiča) pa je Oskarja Deva, ki se izkazuje čimdalje plodoviteiši skladatelj za prelepe samospeve. Otroške pesmi bode pela namenoma, da pokaže ne le zbranemu učiteljstvu, kako naj vadi in prednaša take pesmi v šoli ali s šolskim (otroškim) zborom, ampak tudi drugemu sl. občinstvu, da moderna slovenska glasba, zastopana najbolj v Novih Akordih, neguje tudi pesmi te vrste. Naj bi glasboljubeči slovenski stariši naročali tudi Nove Akorde ter s tem. da negujejo po svoji deci slovensko pesem, pripomogli k procvitu slovenske glasbe.
—	Te tri pesmi se izvajajo javno prvikrat. — Ostale 3 pesmi so slovanskih skladateljev: dve hrvatski, ena ruska. — Izborni pianist g. Anton Trost izvajal bode orientalsko fantazijo »Islamey« odličnega ruskega pianista M. Balakirewa. brat Antona Trosta, g. Ivan Trost, ki je Ljubljančanom znan še kot odlični goje-nec Glasbene Matice iz produkcij gojencev in ki obeta kot koncertni violinist nailepše nade. pa bode izvajal rusk. violinista-virtuoza Wiemiaw-skega »D molovi konccrt« op. 22. v 3 odstavkih. Prijateljem klavirske in vijolinske glasbe se obeta torei tudi izredni glasbeni užitek. — O teh "dveh rus. skladateljih pa prihodnjič! Zanimanje za ta koncert mora vzbujati tudi dejstvo, da izvajajo tak« vokalne zborovske kakor solistične točke ter instrumentalne solo-tocKe izključno učiteljske moči. Gospa Lo-staperaria-Devova Je bila učiteljica v Ljubljani ter se že> takrat s svojim krasnim sopranom in izbornim pred-našanjem v koncertih Glasbene Matice omilila vsemu občinstvu. Solista za klavir in vijolino sta takisto učiteljeva sinova ter bivša odlična gojenca Glasbene Matice. — Ako omenjamo še. 'da bode učiteljstvo častno zastopanao nele kot izvalafo-t či. ampak tudi kot ustvarjajoči kk-tor pri tem koncertu: na$ vrfl tova-riS Jn dičtii skladatelj Emi! Adamič kar v 4 točkah, z 'daljšim, krepkim in elektrizujofiim moškim zborom »Dan slovanski«, dvema otroškima pesmima (Jezdec in Uspavanka«) in
s prekrasnim mešanim zborom »Moravska narodna« (besedilo D. Kette-ievo), ki se izvaja prvikrat in ki ga ie uglasbil ter poklonil učit. pev. zboru nalašč za ta večer; nadučitelj Ferdo juvanec, tudi že znanec iz Matičnih koncertov (Pastir«), katerega mešani zbor »Izgubljeni cvet« na Gregorčičevo besedilo je pravtako krasen in poln najtežjih glasbenih fines. ter se bode v Ljubljani izvajal prvikrat, smo povedali danes dovolj. In kdo ne pozna neumornih nabiralcev in harmonizatorjev biserov naše glasbe — slovenske narodne pesmi: nadučitelja Janka Žirovnika, ki ga smemo kot nabiralca imenovati očeta slov. narodna pesmi, ter Oskarja Deva. ki ie nabral ter za koncertno izvajanje priredil že lepo število slovenskih narodnih pesmi pozabnosti? Oba sta zastopana v programu z dvema prekrasnima narodnima pesmima. In če bomo med narodnimi pesmimi, ki se bodo ta večer izvajale, slišali že tolikokrat peto. a, še vedno trajno prelepo in ljubko, po našem koncertnem mojstru M. Hubadu za koncertno izvajanje prirejeno »Ljub’ca, povej, povei!«, kdo se ne bode vzradostil? — Poslušalce bode zanimala tudi raznovrstnost narodne glasbene poezije:	moški
zbor poje najprej koroško narodno »Gorjanska« v koroškem slovenskem narečju, potem našo pristno gorenjsko »Kaj pa ti pobič« in k sklepu pravtako preleno štajersko »Travniki so že zeleni!« In kaj nai porečemo o narod. »Gozdič Je že zelen?« Nam se zdi. da je to pristna narodna žalna pesem, ali Če hočete koračnica. ki se ie tudi že parkrat pela pri pogrebu. Posebni lepi in do srca segajoči sta 3. in 4. kitica, ki jima je skladatelj O. Dev s priprosto in ne pretežko, po prekrasno harmonizacijo nadel nekako črno — žalno obleko. Kdor se hoče torej naslajati z raziičnlmi, do srca segajočimi občutki našega naroda, ki se porajajo v pesmi, pridi in poslušaj jih! Ne bo mu žal!	 z.
Spored javne telovadbe na sokolskem zletu na Vrhniki, ki bo prihodnjo nedeljo 7. t. m., je sledeči: 1. Proste vaje naraščaja L. S. Ž. — 2. Vaje naraščaja L. S. Ž. na orodju. — 3. Proste vaje članstva (L. S. Ž. s sodelovanjem oddelkov iz drugih žup.) — 4. Proste vaje članic (L. S. Z. s^ sodelovanjem oddelkov iz drugih žup). — 5. Vaje članstva na orodju (L. S. 2. in vrste iz drugih žup).
— 6. Skupine naraščaja L. S. Ž. — 7. Telovadni plesi Sokola v Ljubljani. — 8. Hkratne vaje in skupine na več bradljah L. S. 2.
Sokolska konjiča na sokolskem *Ietu na Vrhniki. DosedaJ Je priglašenih od obeh ljubljanskih jezdnih odsekov 35 jezdecev.
Sv. Rupert v S. gor. Požar je Ugonobil dne 27. m. m. hišo posestnika Dimnika. Nastal je ogenj najbr-že vsled hudobnosti požigalca. Sumi se kakor se da sklepati po njegovem vedenju in po razmerju med obema — njegov sosed Ossoinig. Preiskava bode dognala resnico. Redili so živino in pohištvo.
Mestna hranilnica v Kamniku.
V	mesecu avgustu 1913 je 159 strank vložilo K 38.511.60;	171
strank vzdignilo K 89.459.08;	1
Stranki izplačalo hip. posojila kron hranilnih vlog kron
1	fin7fi7?on* nStanie hip- Posojil K 1.0U/.075.90. Denarni promet v avgustu K 223.825.47.
Litijsko pevsko društvo priredi
dne 7. sept. veliko gozdno veselico poleg tovarne predilnice v vabljivim, raznovrstnim vsporedom. Začetek ob 3. uri popoldne. Vse ljubitelje petja in zabave ulj ud no vabi odbor.
Mestna hranilnica v Radovljici.
■ i ^MSeo^a^stl1 1913 je 190 strank iVložilo 871.70 K 26 v. 194 strank vz-
dignijo 82.223 K 52 v. 12 strankam se je izplačalo izposoji! 26.430. Denarni promet 363.348 K 49 v.
Jav. ljudska knjižnica v Nabrežini priredi dne 14. septembra 1913. Javno tombolo s plesom. Dobitka:
! °™b°,a 200 K. činkvina 100 K. Cisti
'ček gre za nabavo novih knjig.
trnJm,e3novanAa »a Ciril Metodovih
i-re>meoe!ie ?° otoške vrtnarice. Minka Rekarjeva iz Save pri Jesenicah v Rojan. Msrija Poglajen iz Jesenic na Savo, Margareta Pod-krajškova iz Ormoža na Jesenice. Marica Crnagoj iz Rojana v Skedenj
— Imenovani so: Suplentka Pavla Pernatova za otroško vrtnarico v Ormož, suplentka Ana Črnagojeva za provizorično učiteljico na šoli v Trstu, radovoljka Josipina Švigljeva v- Hubljane In kandidatinja Marija
inskova iz Trsta za suolcntke na
šeak v TrVstIr?U- Suplcnt Rado Mcr‘ f. rstu za provizoričnega učitelja v Trstu, praktikant Ivan Slavec y Trstu m provizorični učitelj Herman Ipavec v Nabrežini za suplenta v Trstu.
Z drevesa ie padel. Desetletni Stupica Janez iz Kota pri Jurjeviči je šel po drva. Zlezel je na bukev, da bi ondi odlomil par suhih vej. Ve-
ta pa, na kateri je stal. se ie odlomila in deček je padel na tla. Pri padcu si je zlomil levo roko v rami.
S hrasta je padel. Permeš Jakob, posestnik od Sv. Ane pri Kranju, 57 let star. je lezel na hrast; ko je bil že 8 metrov visoko, mu je spodletelo' in revež je padel na tla ter si obe roki zlomil.
Nesreča z gorečim steklom. Steklarski delavec Miglič Ivan iz Toplic pri Zagorju je bil uslužben v steklarni. Pri delu sc je z gorečim steklom opekel in ze zbodel v desno nogo.
Ogenj. Dne 29. avgusta je izbruhnil okrog desete ure zvečer ogenj z doslej neznanega \ z roka v stanovanju firme Kržišnik in Jereb v Trebnjem. Troje deklic, ki je spalo v sobi. ki je začela goreti, se je rešilo še pravočasno.
Zopet ogenj. Te dni je izbruhnil ogenj v kozolcu posestnika Antona Paternosta v Studencu. Ogenj je uničil samo del kozolca, tako, da znaša skupna škoda 100 K.
Utonil je. Dne 27. avgusta t. 1. je utonil 131etni posestnikov sin Srečko Požar iz Zgornjega Mengša v bližini tamošnjega potoka Piša-te. V bližini je bilo več dečkov, ki pa niso mogli svojemu tovarišu pomagati.
Tatvina. V odsotnosti domačih ljudi se je priplazil neznan tat v hišo posestnika Josipa Marca iz Planini-ce pri Tomišlju. Vzel je s seboj ame-rikanske čižme. nekaj obleke za zimo in klobuk. Orožništvo se je z njim že sprijaznilo.
Še ena tatvina. Te dni so vlomili neznani tatovi v trgovino Janeza Godca iz Tomišlla in so odnesli 10 kg kave, istotako riža, nekaj salam, eno steklenico žganja in nekaj cigaretnega tobaka. Na sumu tatvine je dne 21. julija t. !. že petkrat kaznovani Jože Terina iz Tomišlja. 19 let je star ta tat. srednje postave ie, ima podolgast obraz, visoko čelo. rujave lase in rujave oči.
Falotje so odnesli pred kratkim gospodinji Rozaliji Delant iz Zaloga pri Mariji Devici v Polju dvoje kokoši. V gozdu so jima odsekali glave in so ju spekli. Orožništvo meni. da bo kmalu dobilo tatove.
Aretacija človeka, ki ie hotel pobegniti v Ameriko. 191etni delavec Jože Kramarič iz Dolenje Pake na Dolenjskem jo ie hotel popihati v Ameriko, kar pa mu ni dovoNla na ljubljanskem južnem kolodvoru policija. S Kramaričem bo imelo opravka-deželno sodišče.
Pod okno ljubice sta šla dva fanta iz Studenega pri Devici Mariji
v	Polju. Ponoči seveda. Prešmenta-no dekle se pa ni na trkanje prav nič razumelo in se ni hotelo oglasiti. Fanta sta se razjezila in sta pobila šipe na oknu Čumnate, kjer ie spalo dekle. Pred sodišče bo prišla ona noč.
Liub!'an?\
— Telefon. Drr. — Halo — Halo. Kaj pa je? — Kako pa, da že cel teden ni bil »Dan« konfisciran?«
—	»O jej. saj res.« In v trenutku je bilo zadoščeno pravici.
— Štajerski renegati so pri nas bolj nedotakljivi nego državni temeljni zakoni. Ak0 uradnik greši proti osnovnemu drž. zakonu, ki določa narodno enakopravnost — se nam šteje to celo v dobro in če tisoče ljudi na ta način prezira one paragrafe, ki določujejo, kako se imajo spoštovati pred zakonom pravice vseh narodov, ki so v državi — se nihče ne gane proti njim — ampak je vse v redu. — Ako pa si upa kak list pisati o renegatiji in njih protizakonitem delu — je konfisciran.
— Dolgo so premišljali na drž. pravdništvu oz. na drž. policiji, kako bi našli paragrafe proti »Dnevu«. , r osebno žal jim je bilo. da mu za casa katol. shoda niso mogli do živega. Joda proti paragrafom je tudi uradniku težko grešiti. In ker ni bilo nobenega paragrafa, po katerem bi se dalo konfiskacijo utemeljiti — šo konečno našli, da je pisanje proti re-negatstvu »prestopek oz. zločin po
§ 300 in 98 b«. Na Dunaju bodo pač strmeli, ko bodo slišali, kaj v Ljubljani konfiscirajo.
— Duhovniška morala. Na dan katoliškega ^slioda se ie pripetil tudi c* si^a^ Šel sem proti večeru v Streliško ujjcp na obisk k neki stran-Ki. 1 am slišim neko prepevanje in smejanje. Vprašam stranko, od kod uh. to prihaja. Stranka mi pojasni in nravi, da to prihaja iz Alojzijevišča. bel sem takoj k oknu pogledat, kaj da je. — In kaj vidim! Duhovni in dekleta v narodnih nošah hodijo gor in dol ter prepevajo zaljubljene pesmi. kakor na primer »Al me boš kaj rada imela« itd. Poljubljanja in objemanja ni bilo ne konca ne kraja in še le ko zapiskam na piščal, se spogledajo in strme, od kod da to prihaja. Se le potem so se malo bolj dostojno obnašali. Vprašam Vas sa-
mo to, ali se spodobi za take, ki imajo tonzuro in žegnane prste, da take stvari počenjajo? Še vsak fant ve. do katere meje sme iti!
— O katoliškem shodu pišejo še vedno slovenski in hrvatski klerikalni listi. Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« pravi, da je bila posvetitev Brezmadežni tako krasen prizor, kakor jih zgodovina (!) še ni mnogo videla. Mi bi k temu pripomnili, da je bilo niiančevanie v »Unionu« tako. kakor jih je še malo videla zgodovina. Dalje niše »Hrv. Dnevnik«, da je bil katoliški shod za Hrvate in Slovence epohalen dogodek, da smo Slovenci in Hrvati že ujedinjeni in da bodo v bodoče vsi katoliški shodi skupni. Mi pa pravimo, da se narodna vprašanja ne smejo mešati s konfesionalnimi in čudno se nam zdi. da vero identificira z narodnostjo ravno »Hrv Dnevnik«, ki bi hotel pridobiti za hrvatsko narodno stvar tudi bosanske — muslimane. Ali bodo morali zahajati tudi oni na katoliške shode?	O.
— »Sveta vojska« je tudi zborovala za časa katoliškega shoda, ali udeležnikov ie bilo — po priznanju samega »Slovenca« — zelo. zelo malo. ker so udeležniki katoliškega shoda raiše praktično uničevali alkohol. t. j. pili ga. kakor da bi se teoretizirali o tem. kako omejiti pijančevanje. Protialkoholno gibanje je gotovo lepa in pametna stvar, ali med klerikalci ne bo veliko pristašev tega gibania, ker so največji njego-
vi	sovražniki ravno voditelji klerikalizma — duhovniki. Seveda So tudi častne izieme, ali te se izgubljajo v velikem številu onih duhovnikov, ki alkohol praktično uničujejo, t. j. pi-ieio.	O.
— Bosanska kavarna v AlozJ-ievišču za časa katoliškega shoda je
— kakor pravi »Slovenec« — izvrstno delovala. Obiskovalci se pa pritožujejo. da ie bila kava za nič in da ie veljala — 30 vinarjev! V Bosni stane t. zv. turška kava povsod 10 vinariev in po celem Balkanu je tako. samo v naivečjih belgraiskih kavarnah (»Moskva«. »Bristol«. »Grand«) stane 20 vinarjev, v Aloj-ziievišču pa kar 30 vinariev! Kakor sc vidi, ie znal podjetni bosenski ka-varnar (ako ie bil res iz Bosne, dobro skubsti udeležnike katoliškega shoda in ker se je — glasom »Slovenca«. okolu te kavarne kar trlo ljudi, ie napravil mož lep dobiček.
N.
— Gospa Danilova: Danes v torek se vprizori v deželnem gledališču drama v treh dejanjih »Nepošteni« o priliki odhodnice g. Danilove v Ameriko. Mnogo ie odsotnega občinstva in nai vsaj oni obiskovalci slov. gled.. ki bivajo v Ljubljani, po-setiio današnji večer in izkažejo svoje simpatije umetnici Danilovi. Kr>.kor se iz gotovih virov poroča, je slov. gled. zavisno le od mestne občine in so predstave toliko kakor osigurane: ali bi ne kazalo g. Danilovo. gg. Thalerjevo in Vero Danilovo v zadnjem trenotku reangažirati. Umetnico. kakor ie Danilova, bo težko nadomeščati, kakor tudi druge, ki se hočejo odtegniti domovini!
— Splašenl konji povzročili nesrečo. Ferletu Antonu, pečarskemu hlapcu pri Drelseju so se splašili konji in udarili v takšen beg. da je voznik padel z voza in si zlomil levo nogo.
— Varovanki zlomil roko. Mavec Angeli. 31etni punčki, je njen 10 letni bratec pri varovanju zlomil levo roko v zapestju.
— V kavarni »Central« vsak večer koncert. Več v oglasu.
— »Skrivnost medvedje globeli« je priminalna novela, ki se predvaja od danes do četrtka v kino »Idealu«. Ostali spored je kakor sledi prvovrsten. Želva iz sladkih voda. (Znanstveno.) — Samo popoldne. Vprašanje velikosti. (Amer. veseloigra.) — Samo popoldne. Žurnal Pa-the. (Najnovejše o športu, modi itd.)
— Samo zvečer. Mirko molči. (Ve-lekomično.) — Samo zvečer. Človeški krokodil. (Varietetni film.) Mo-ric in njegov prijatelj. (Velekomično. s Princem.) V petek »Morska podgana«. danski umetniški film. V soboto do torka »Zaročenci«. 6 dejanj,
2	uri predvajanja.
Trst.
Kot odgovor na napad »Edinosti« v nedeljki številki srno dobili dolgo pojasnilo iz Trsta, v katerem se navaja več konkretnih slučajev, o katerih pa se je že govorilo. Zato odgovor v celoti ne priobčimo, ker nimamo prostora za take stvari, kakor »Edinost«, ki porabi za napad celi dve koloni. Imamo drugega gradiva dovolj — in preveč. Zato tudi od strani uredništva na napad »Edinosti« ni-smo odgovorili in smo se zadovoljili z ono »konštataeiijo«. prav tako, kakor oni uredniki »Edinosti«, ki so začeli prvi brez vzroka napadati urednike »Dneva«. Nič ne more bolj kazati nizkost naših razmer kakor taki
spori v taki obliki. Vsem, ki Čitajo časopisje iti poznajo razmere — vedo, kje je resnica in si bodo po tem tudi lahko ustvarili pravo sodbo.
Očividec Iz Trsta in katoliški shod v Ljubljani.
Radovednost me je gnala v belo Ljubljano, v slovensko metropolo, da vidim na svoje lastne oči in slišim na svoja ušesa ker sem jako neveren Tomaž in nočem da bi me drugi far-bali. In kai ie bilo za kar sem se najbolj interesiral na Katoliškem shodu? Vsprejem Tržačanov in Tržačank. Tržačani res nimajo sreče v beli Ljubljani. (Pardon jaz nisem bil z izletniki). Ako pride 50 slovenskih oziroma slovanskih bratov v Trst brez vsakega velikega bobnanja se zberejo slovenski delavci, delavke in meščani tudi zg odbo in jih čaitno sprejmo. ali v Ljubljani! Gospodje aranžerji kat. shoda, so naroc i .»Salezijansko godbo iz Trsta ali pri sprejemu »Tržaških Slovencev« je ni bilo, ker se ie odpeljala dan preje v Ljubljano. Vsi gospodje, ki so pripeljali to godbo v Ljubljano, bili so Italijani; in da bi sprejeli in godli tržaškim Slovencem! brrr! No in sprejem. ko ie prispel vlak nikakih ovacij nič »živio« ne »na zdar« in tudi »Bogi narod« ne. Grobna tišina, potem, ko so si manderjere popravile krila in'se ie napravil manderjar od sv. Ivana, so šli na prostor pred kolodvorom. Bilo iih je je-do dvesto večina starih ženic, tam so čakali štirje gospodje v cilindrih in frakih od pripravljalnega odbora. Res priznati moram, da gospod ako se ne motim dr. Pegan ie nagovoril Tržačane. »Pozdravljam Vas najprisrčneje v imenu pripravljalnega odbora Vas boritelje na jugu za naše katoliške ideje, pozdravljam v jugoslovanski Meki. v to Vam kličem dobrodošli, naši mili jugoslovanski gostje.« Odgovarjal mu je naš čez vse sloviti kaplan in katehet — povdarjam katehet na C. M. šoli čok. In sicer z govorom, ki je žaljiv za nas vse tržaške Slovence posebno Pa delavstvo. Slovenski delavci zapomnite si dobro, kaj imate od tega. ako ne sedate na limanice takega nadutega kaplana, da Vas žali in sicer da Vas žali takrat, ko mu ne morete odgovarjati. v cerkvi mu ne smete in pri taki priliki kot v Ljubljani, pa še manj. ker Vam ne bi zagotovil, da Vas roka postave ali pa tudi blagoslovljena roka prav «mi!o» zadene. Gospod A. Čok se ie lepo zahvalil za sprejem in je rekel med drugim, prvikrat ie. da tržaški ka<ollšk! Slovenci pridejo v belo Ljubljano v goste. Sedaj se vprašam, ali g. A. Čok. res edino le klerikalne časopise čita. ali na smatra tržaške Slovence, in to v pretežni večini delavce, ki so po-setili belo Ljubljano ob raznih slavnih, za brezverce frnmazone, itd. ali kal? Vedite g. A. Čok tržaški Slovenci in^ posebno delavstvo nimamo navade in tudi ne potrebe, ker nismo koritarji, da bi obešali naše katoli-čanstvo na veliki zvon. mi spoštujemo dušne pastirje, ali dušne pastiric, ki jim ie cerkev nad vse in politika nič. Krist je učil ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in ali se v tem zrcali Vaša katoliška ljubezen, ko^bi svojega brata ker ne trobi v vaš rog, najraje v kozarcu vode utopili. Ker sem v prejšnjih letih, ko nisem bil službeno zadržan tudi večkrat deloval za C. M. družbo, bi prosil slavno vodstvo iste. naj pokaže g. A. Čoku, kje se prične in neha delovanje kateheta. V sprevodu so bili tržaški — da rečem po g. A. Čoku — katoliški Slovenci na 15. mestu, za njimi je bilo še 6 korporacij. Ali ni tudi tukaj zapostavljanje naše mandar-jere v narodnih nošah. Saj bi vendar spadale za Gorenjkami v narodnih nošah, oziroma pred nje. Olika zahteva najprve gosti, potem domačini. Da bi vedele te ženice in moški, da so le v stafažo dr. Šušteršiču, Kreku et consortes. gotovo da bi se ne udeležile. Zenske po navadi dosti govorijo. pa prosim brez zamere, če mi pa katera zameri, ji dam rad vse odpustke z katoliškega shoda. In vendar nekako molčijo, znamenje polo-mijade. Nič se ne hvalijo. Svaka sila do vremena! G. čok ne delajte v Trstu kranjske politike, ako hočete, da Vas ne bodo domačini v Lonjerju kleli v poznejših časih. V Ljubljani so klerikalci zakrivili, da se šopirijo Nemci v obč. svetu in ali hočete tudi vozariti na ta način, da pridejo poleg Italijanov in Slovencev še Nemci. Vere ni dosti, da ste zmožni za to. Na prvem kat. shodu se ie videlo napis »Vse za vero. dom. cesarja«, ali dom jim je sedaj že deveta briga in njihova bisaga vse. Tržačani zapomnite si besede g. A. Čoka v Ljubljani in pokažite, da se ne pustite žaliti. naimanie pa od ljudi, ki so plačani od vaših žuljev.	M—č.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Zakaj naj se porabi poslopje dež. gledališča.
Gospod urednik. Vi ste stavil; vprašanje, zakaj nai se porabi prazno poslopje dež. gledališča in doni:: ste nekoliko nasvetov in načrtov glede tega vprašanja. Zdj se rni. c!;; med temi nasveti m nobeden zade* pravo v taki meri. ki bi zadostovala splošnemu vpostevanju in priznan:;:.
Vsi ti nasveti in načrti so izvirali iz brutalno materijalnega poželenja. dež. gledališče ponižati v vrste, onih poslopij, ki služijo v vsakdani: prozaične namene, za obrt ali trgovino.
To se ne sme zgoditi — na noben način ne!
Dramatično društvo le V, poslopje porabilo v nizke namene, ker sta se morala in nravnost kršila na deskah. ki pomeniio svet. Ali niso tc zatrjevali oni merodajni krogi, koiim ie telesna in duševna korist našega naroda od božje milosti v oskrbo izročena? In. ali ni bilo to vzrok, da se ie deželno gledal šče zaprlo in da .se je mogla pregrešna, lahkomišeli-na in razuzdana četa igralcev po svetu razkropiti, kakor se razkrop' gnezdo mladih podgan, ki jih mrze! curk vode zadene?
Če se ie to poslopje zaprlo, da se ohrani morala, nravnost in bogaboječnost med nami. zakaj bi se ne šlo en korak dalje fti bi se skušale potom tega poslopja moralo, nravnost in bogaboječnost v našemu ljudstvu še bolj utrditi, povspešiti in vzbujati. kakor se to zdaj godi?
Ali ni to naravna stvar in pravi razvoj v smeri naše kulture?
Na dan 24. avgusta, na slavni dan shoda, ki se je vršil v našem mestu pod vtisom velikih trenotkov, ki so navdajali vsakega, ki je priso-stoval tej slavnosti, so pisane te vrte in zavoljo tega se nadejam, da moji nasveti glede uporabe dež. gledališča ne bodo padli na nerodovitna tla. temveč, da se bodo uresničili v slavo in prospeh kulture in našega naroda.
Naj preidem k podrobnostim mojega načrta!
Na pročelju poslopja naj se iz litega brona postavi kip. ki stavljr, Talijo in Pegaza, vprežena v voz, iv kojem je sod napolnjen z ono tekočino. ki na vrtovih in poljih prouzro-čuie blagodišeče cvetje in okusno sadje — ali ni to lepa in poetična misel? Ako bi na vozu bil že vspodob-ljen Boltatu Pepe z brizgalnico, — b: to že povišalo pomen kipa. —
Poslopje naj bi bilo celi dan ir: če treba celo noč odprto.
Pri vratih naj bo zapisano: »Vstopnina eno krono.« Mlade in lepe marinarice naj bi se menjavale kot blagajničarke. V ozadju partera naj bi bila »fontana večnega življenja«. Voda iz te fontane naj bi sc imenovala s papeževim žegnom očiščena lurška voda. Štirje mladi redovniki naj bi to vodo razpečavali na drobno in debelo. Kozarec 10 vinarjev. pri večjem odjemu primeren popust.
Ta Čudovita, garantirana pristna lurška voda in bazen, ki bi jo obdajal ozir. objemal, naj bi se nahajala pred odrom. tem. kjer je v časih pa-ganskih in pohujšljivili predstavljan) igral orkester.
Parter naj bi bil razdeljen v več delov, vsak od druzega z deskami ali platnom odločen. Pred vsakin teh šotorov naj bi sedela ena mari narica. katera bi pobirala vstopnino po 50 vinarjev.
Na desno v gledališču, pardon »svetišče« — tako bi bilo novo ime temu svetemu hramu — torej na desno pri vhodu naj bi bil šotor štev.
I. Obiskovalec, plačavši 50 vin., bi videl na postelji ležečo »zamaknjeno Johanco«. Mirno kot svetnica in z zaprtimi očesi bi ležala Johanca na postelji — in sicer tako lepo in vdano. da bi' vsi. ki so po 25 vin vstopnine plačali, začeli ginjeno solze brisati in roke v pobožno molitev sklepati. Ali ne bo to fajn?!
V	drugem šotoru, z napisom »sv. šotor štev. II.«, naj bi bila iz voska narejena podoba Kamile Theimer s podpisom: »To je hči hudiča Bita, na vse veke zgubljena, škripala bo z zobmi, da bo groza — če vržeš v to špranjo deset vinarjev.«
Med šotori II. in III. bi bil »sveti šotor«, zaznamovan »Himmelszelt No. 01. Gummiwarenlager. Itzig Mandelbliih. Brelin. Eintritt frei; nur ftir Envachsen,« Ta šotor je vzel v naiem Itzig M. iz Berolina. V temu šotoru bi bili nabrani izdelki iz gumija in kavčuka, kakor ponarejeni papeži. No. 17. Patent Mazsoch.
C—B—-Deus No. 35, Patent Cleopa-tra in tako dalje. Ta šotor bi postni pravi E! Dorado.
In pobožen kristjan, ki ima še kal denarja, bi se pomaknil proti »svetemu šotoru štev III.«. Vstopnina 25 vin. Ta šotor nai bi predstavljal kmečko bajto, v kotu je iz desk zbita »postelja«, na kateri je par sno-
pov in na teh snopih leži dr. Krek v obleki puščavnika in čez pas s pasom »prevezan«. Na steni bi bilo na 'črni tablici z belimi črkami zapisano: »Skušnjave in trpljenje svetnika, Ivelik prijatelj in rešilee nedolžnih. Vsadi dar v njegove bogoljubne namene bo bog tisočkrat povrnili.«
In zopet naprej k svetemu šolarju, št. IV., bi se brumen in denaren kristjan pomaknil, da utrdi svojo moralo in pravo kulturo. V temu šotoru sedi. kakor na tronu lepo oblečen in dobrorejen gospod — Pred njim stoji miza In na mizi na krožniku je kos lepo pečene pečenke brez kosti, v lepi porcelanasti posodi je polno rumene solate in še drugih prikuh. tudi sladkih močnatih jedi ne manjka — s kratka vsega zadosti in kar tudi nekaj velja: cel liter finega Vinca in še cigar in cigaret na ducate. Strežeta mu dve lepe mlade punce, se' mu smehljate in lepe po-,gledujete. da ima komaj apetit za izvrstno jed. Nad njim na tablici Je zapisano: »To so blagorodni in visoki ;učeni gospod Slomškar. Uživajo sad svojega pokornega in ponižnega vedenja proti onim gosposkam, ki mu jih je božja milost predstavila. Kdor da kak dar za revne in potrebne šolar Čke. si bo pridobil veliko zaslugo za zanemarjeno mladino.«
In tako bi se zgodilo; za revno mladino vneti dobri kristjani bi metali groše in kronce v malho visečo na mizi in Slomškarjev trebuh bi se še bolje pasel.
Tik tega šotora bi stal prokleti šotor. štev. V. Predstvllat bi nizko vlažno izbo. Na postelji, trdi in čez vse mere uborni pokašljuje ženska, z rokami se drži za prsi. iz njenih velikih oči žari iskra ugasujoče luči ... pri postelji na klopi sedite dve hčeri, mlade ko venelo cvetje in bri-seče se solze... pri borni mizi sedi mož, bled in izmučenega obraza, včasih pogleda na posteli. kjer ugaša življenje njegove sodružice. zdili-ne in zakrije obraz ..,«
Ta »prokleti šotor V.« bi mogel stati v novem svetišču«, kot markanten dokaz kulture, ki se nam Slovencem obeta in na kateri že zdaj Sinemo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poroči!a.
DRINOPOLJSKO VPRAŠANJE
Carigrad, 1. sept. Pogajanja glede Traclje in DrinopoJJa so se že pričela. Teme/j pogajanj je odstop Dri-nopolja Turčiji, raz v en kolodvora, ki mora ostati Bolgariji, ker sicer je pretrgana zveza med Bolgarijo in pristaniščem Dedeagačem .
ODNOŠA.JI MED SRBIJO IN BOLGARIJO.
Sofija, 1. sept. Ljudje, ki opazujejo brez predsodka, upajo, da pride s časoma med Srbijo In Bolgarijo k boljšim odnošajem. Dober vtis je na oolgarske kroge napravil korak srbskega konzula Nenadiča, ki je prvi napravil korake, da se vzpostavi vozni promet med Srbijo in Bolgarijo.
Sovraštvo vlada le proti Grkom. katere se dolži, da So krivi zadnjih dogodkov.
Upanje je, da se razmerje le ublaži, kar bo obema v korist. (Upajmo: ampak mogoče bo to le tedaj, kadar prenehajo bolgarski agenti po Evropi blatiti in obrekovati Srbe. Od ured.)
RADEV POSLANIK.
Bukarešt, 1. sept. Rumunska vlada je izjavila, da nima ničesar proti imenovanju Radeva za poslanika v BukareŠtu. Obojestranska imenovanja so Iz vrše v najkrajšem času.
ALBANIJA.
Kini 1. sept. Mednarodna komisija za določitev meja južne Albanije se je podaJa v Brindisi, odkoder se na italijanskem parniku odpelje v Santi Ouaranta.
ALBANCI ROGOVILIJO.
Belgrad, 1. sept. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V Srednji Albaniji je prav močna srbska stranka, katere pristaši želijo, da pride Albanija pod Srbijo, v severni Albaniji se pa oborožiijejo, podpihovani od dunajskih agentov, ki jim dajejo tudi orožje, katoliška albanska plemena, kj so poskušala večkrat vdreti na srbsko ozemlje, kar se jim
pa ni posrečilo, ker so jih srbske čete vediio vrgle nazaj.
Sedaj Arnavti ne poskušajo več vpadati na srbsko ozemlje, pač pa so sc obrnili proti Črni Gori in sicer v večjih četah, tako, da se na črnogor-sko-alhanski meji lahko razvijejo prave bitke. O tem, seveda, ni dvoma, da napravi tudi Črna Gora na meji kmalu mir in red, ali ti dogodki po-kazujejo, da hočejo z Dunaja s pomočjo Arnavtov resno in trajno oRro-ževati srbske in črnogorske meje, iz česar se da|jc vidi, da na Dunaju ne mislijo odkritosrčno, ko govorijo o prijateljskih odnošajlh s Srbijo in Črno goro.
Srbsko časopisje zato svari odločilne kroge in jim priporoča skrajno previdnost, ker neodkritosrčnost je bila vedno glavna lastnost dunajske politike. Z Arnavti se bo stvar lahko uredila, vso pozornost bo pa treba pokloniti onim faktorjem, ki Arnavte sistematično ne samo hujskajo, temveč tudi oborožujejo in plačujejo.
IZPREMEMBE.
Pariz, 1. sept. Delcase zapusti koncem oktobra svoje mesto v Petrogradu. Istočasno odide iz Pariza ruski poslanik Izvolski. O naslednikih n! še ničesar znanega.
DEŽELNI PREDSEDNIK ZA SOL-NOGRAŠKO.
Dunaj, 1. sept. Uradno: Za deželnega predsednika na Soinograškem je Imenovan sekcijski šef iz notranjega ministrstva dr. Schmid Gasteiger.
NEPOTRJENA IZVOLITEV ŽUPANA.
Dunaj, 1. sept. Izvolitev Maksimilijana Mancija za župana Trident-skega ni dobila cesarjevega potrdila.
SLEDN. FRANCA FERDINANDA. SLEDN. FARNCA FERDINANDA.
Zagreb, 1. septembra. Po atentatu na kraljevega komisarja je bilo aretiranih več študentov. Vsi do enega so sedal že na svobodi. Le AUnovič je moral ostati v zaporu, ker so pri niem našli baje dokaze, da je hotel odpotovati v Sarajevo in ondi ob prihodu Franca Ferdinanda Izvršiti atentat. (Ta bo pa bolj hrvaška!)
Velikanski shod tržaških Slovencev.
Trst. 1. septembra. (Od našega poročevalca.) Shod, ki na le sklicalo politično društvo »Edinost« danes v Narodnem Domu, da se razpravlja o namestnikih naredbah, je bil velikanski. Udeležilo se ga je do 4000 tržaških Slovencev.
Na shodu so govorili g dr. Ry-baf; za N DO je govoril g. dr. Kisovec; g. Mrak ie govori! za Z. J. Ž. Nato so govorili še gg. Škerlj in Volarič. nakar je bila sprejeta resolucija, ki bo poslana potom deputaciie namestništvu.
Po shodu se je zbrala množica pred Narodnim domom. Mogočno slovensko petje se je razlegalo po mestu.
Začele so se demonstracije po vseh ulicah, koder se je valila 5—6 tisoč glava množica, katero so hoteli Italijani ovirati. Toda bili so razgnani. Na slovenske demonstrante so iz neke nemške puntigamske pivnice metali steklenice, ki so nekaj Slovencev ranile. Tudi jih je bilo nekaj aretiranih.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Kupi se »Ljubljanski Zvon« leta 1885. Ponudbe pod »Zvon 85« na »Prvo anončno pisarno«. 784-2
Sprejme se še eden oziroma dva dijaka na stanovanje. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
Šivilja se takoj sprejme. Florjanska ulica št. 10, II. nadstr. 793-2.
Črkoslikarji se sprejmejo v stalno msto proti dobremu plačilu. Pismene ponudbe pod »Črkoslikarji« na »Prvo anončno pisarno«. 794—3.
Zgovorni
k ie
zaslužijo lahko dnevno 5 do 10 kron. Pojasnila vsak dan od 8,-9. ure dop. na Mestnem trgu št. 21,1. nadstr. desno.
Laška kuhinja
Od danes naprej se dni e vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino '1'eran iz deželne kleti I *f»r«r«c!o
mmm mmmmm
Žgs njarma
F. Pečenko
se je zopet odprla
v lillci Scala Belvcdere št 1
(prihod Iz ulice Miramar).
Piiporoča se svojim sta*itn obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-
mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Kavarna,,Central".
Od danes naprej vsak večer
koncert
nanovo pridobljenega slovitega
= elitnega =
tanim ni Bin
(kapelnica Jerica Boraucke). Začetek ob pol 10. Vstop prost.
1P1P** Vso noč odprlo.
Sestanek tujcev!
Najstarejša kranjska odlikovana žganjarna
Lorene Zdešar-ja nasl. Jos. Tribuča na Glincah.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. septembrom tl. tudi prodajalno v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6.
garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: 3/* 1 1 K, 'h 1 1 K 90 h, 1 1 3 K 60 h,
Slovenci!
Kupujte in || zahtevajte is
povsod edino-le lj|
Ciril-Metodove najboljše! jjj|
^ Dobijo se povsod! vžigalice!! 1
® Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani.
Zastonj dobi panama slamnik
kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40*—. Imam priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin
po izvanredno nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg Št.
Brinjevec
Se priporočam z odličnim spoštovanjem
I v. Zdešar.
Uglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
„Pri Škofu“
mr mr
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije nasproti gostilne „Pri Sokolu".
Iv
Ciiajte v Vašo testno korist!
I
I
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest Srebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 4000.000, 400.000, 200.000,
200.000 in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplnfilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
Pozor! Prihodnje žrebanje sc vrši 1. okt. 1913.
1 turška srečka In 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
v Ljubljani, Židovska ulica
cr>
>
O
"O
mr Prodaja
radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice.
Modni salon
N
s
CL
o < cn
N
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
n
so
v Ljubljani, Židovska ulica
t&Sf Linbllanska kreditna banka v Ljubljani. “m1
Stritarjeva i«Hc*n wlev. 2, (la^tiia hitša)
Podružnice v Spljetu, Ceiovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.	,
Sprejema vloge ca knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili |
W0T 43|4°|o
Poslovalnica „Prve ces. kr..avstrijske državne razredne loterije".
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
.SLAT1JA«
Rezervni fondi K 68,461.432*56. — Izplačane odškodnine in bapitalije K \23,K1M5'V.	99*
v z njem n o zavarovalni
Vsa pojasnila daje
Po velikosti drega vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. banka v Pragi.
 	    ■	-.... ■■	    vsa	pojasnuu u«jv
Generalno zastopstvo v Ljubljani aEar{I'hi“ v Gosposki ulici št. 12.
- mn■■■■iimiiii■■mn—imi an
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in nsj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti viomski tsfvir pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospe". i