G fírapharl-
© ® ®>
Nad tri tisoč ljudi na Romanju treh
Slovenij na Višarjah
Goriški župan za čim prejšnje imenovanje slovenske konzulte
i
■OÍ
\
_lit__._i
Goriška Slovenka Monica Carrara bo sodila
v odbojkarski A ligi
/
16
Primorski
TOREK, 7. AVGUSTA 2007_
št. 185 (18.968) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Neodvisno Kosovo in celovita Srbija
Rado Gruden
Da bodo pogajanja o statusu Kosova izredno težavna, so vedeli vsi, kot se najbrž tudi vsi zavedajo, da bo v končni fazi treba najti tako rešitev, ki bo Albancem na Kosovu prinesla neodvisnost, Srbiji pa istočasno na nek način zagotovila ozemeljsko celovitost. To je nehvaležna in na prvi pogled nerešljiva naloga, ki čaka kontaktno skupino za Kosovo oziroma posebno pogajalsko ekipo, ki jo sestavljajo predstavniki ZDA, EU in Rusije.
Po propadu Ahtisaarijevega načrta za Kosovo v Varnostnem svetu ZN se zdi rešitev kosovskega vprašanja dlje kot kdajkoli prej, čeprav predvsem iz Beograda prihajajo signali, da je Srbija pripravljena na določene kompromise. Uradno sicer v Beogradu še vedno zavračajo kakršen koli pogovor o neodvisnosti Kosova, po drugi strani pa so pripravljeni Kosovu dodeliti precejšnjo avtonomijo, ki dejansko ne pomeni nič drugega kot postopno odpovedovanje suverenosti vsaj nad večjim delom te pokrajine. To potrjujejo tudi izjave nekdanjega zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanoviča o možni delitvi Kosova na severni in južni del, pri čemer bi severni del, kjer živi srbska večina, ostal v okviru Srbije.
Kosovski Albanci vsaj za zdaj na delitev pokrajine ne pristajajo. Tudi predstavniki mednarodne pogajalske ekipe poudarjajo, da je Ahtisaarijev načrt še veno aktualen, toda na pogajanjih bo beseda nedvomno tekla o vseh možnih rešitvah in treba bo najti tako, ki bo vsaj navzven zadovoljila na videz še nezdružljiva pričakovanja ene in druge strani.
HIROŠIMA - Ob 62. obletnici eksplozije prve atomske bombe v zgodovini človeštva
Pozivi, da se tragedija ne bi nikoli več ponovila
V bombardiranju Hirošime in nato še Nagasakija nad 300 tisoč mrtvih
Na reki Motujaso ob spominskem parku v Hirošimi je zaplavalo na tisoče papirnatih lučk v spomin na žrtve eksplozije prve atomske bombe v zgodovini človeštva
ansa
HIROŠIMA - V Hirošimi na Japonskem in drugod po svetu so se ob 62. obletnici eksplozije prve atomske bombe v zgodovini človeštva včeraj spomnili nad tristo tisoč žrtev, ki sta jih
zahtevali ameriški bombi 6. avgusta v Hirošimi in 9. avgusta v Nagasakiju. Včerajšnja slovesnost je izzvenela ob številnih pozivih, da se takratni tragediji ne bi nikoli več ponovili. Japonski
FURLANIJA - Lorenzo Cernetig
Benečan na čelu videmske prefekture
KOLUMBIJA
VIDEM - Lorenzo Cernetig, ki je po rodu iz Benečije, je včeraj nastopil službo videmskega prefek-ta. 63-letni prefekt ima za seboj zelo briljantno kariero v policiji (bil je tudi tržaški kvestor) in potem v državni administraciji (prefekt v Bellunu in Alesandrii).
Cernetig se je takoj po umestitvi srečal s krajevnimi poveljniki policije, karabinjerjev in finančnih stražnikov. Dejal je, da si bo pri za de val za bolj še od no se med državno upravo in krajevno stvarnostjo.
Na 3. strani
Nepotrjene vesti o izpustitvi Ingrid Betancourt
CARACAS - »Borka za človekove pravice in nekdanja kandidatka za predsednico Kolumbije Ingrid Betancourt je svobodna.« To trditev je po radiu Caracol izrekla kolumbijska opozicijska novinarka Patricia Poleo, ki živi v Miamiju. Vendar uradne potrditve o izpustitvi borke za človekove pravice, ki so jo pred skoraj petimi leti in pol ugrabili pripadniki revolucionarnega kolumbijskega gibanja FARC, ni. Govorilo se je, da naj bi Kolumbija v zameno za Betancourtovo zahtevala predajo terorista Carlosa, ki je zaprt v Franciji. Kaj je res, se ne ve, sestra Betancouertove pa je glede te novci-ce izredno skeptična. Novice niso potrdili niti na koliumbijski amabasadi v Rimu.
premier Abe je poudaril, da bo Japonska ohranila svoja protijedrska načela.
Ukaz za atomsko bombardiranje Japonske je podpisal ameriški predsednik Harry Truman, prva bomba pa j e
Prvi dan veljave protikadilskega zakona v Sloveniji minil brez pretresov
Na 4. strani
Odprli prve kilometre avtocestne obvoznice v Mestrah
Na 14. strani
V Trstu predstavili publikacijo o varnem prometu na morju
Na 5. strani
bila odvržena nad Hirošimo, ker je bilo takrat tam nebo jasno. Z bombardiranjem naj bi Japonsko prisilili h kapitulaciji in končali 2. svetovno vojno.
Na 11. strani
2
Torek, 7. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Korak naprej in ne več nazaj?
Miro Kocjan_
Istra je najbolj meritorna za oceno o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Tako zaradi Piranskega zaliva, čeprav to vprašanje roko na srce ni bistveno, kakor zavoljo dejstva, da leži sredi ozemlja, ki j e še kako zanimivo za obe državi, pa tudi blizu zahodnega velikega jadranskega soseda, ki še ved no rad upi ra pogle -de na vzhod. So pa še dru gi raz lo gi, na primer priprave na vključitev Hrvaške v Evropsko unijo, na ravnanje že vključene Slovenije pa ne samo v zvezi s tem, in navsezadnje so tu vmes hrvaške gospodarsko-promet-ne tranzitne možnosti zlasti kar zadeva denimo nafto, pa tudi druge energetske vire.
In kaj nasploh, tudi v uradnih krogih, menijo o zdajšnjih odnosih med Hrvaško in Slovenijo. Najprej zanesljivo to, da vidnega in nespornega koraka naprej še ni, konec koncev tudi zavoljo bližnjih hrvaških poslanskih volitev ne, so pa na dlani znamenja, da se je le začelo premi kati. Ne gre za kon kretna počet -ja, pač pa novosti, ki vzbujajo rahel optimizem vsaj v tem smislu, upajmo, da v pri hod nje ne bomo več imeli mejnih ali pa drugih incidentov, ki zaznamujejo identiteto dveh sosedov. Športni obiski v Celju in v Umagu so sicer rahlo, po svoje pa tudi naivne, staromodne diplomatske uzance, pa vendar so. Bistveno je, da sta obe dr žavi kar urad no, začeli korenito drugače gledati na reševanje med seboj nih prob le mov (Slovenija doslej probleme skupaj, Hrvaška pa ločeno) in sta kljub diametralno nasprotnemu stališču o Piranskem zalivu (Badinter in pomor sko sodiš če v Ham bur gu), brž sporočili, da to ne ovira perspektiv za sodelovanje, marveč jih končno odpi ra.
Tudi mednarodna diplomacija je v glavnem sprejela to napoved kot dobro znamenje. Za Slovenijo, ker je članica Unije in nanjo diskretno pritiskajo, naj pospeši stike s sosedo, za Hrvaško pa kot korak, ki počasi odpravlja pomisleke na račun njene pripravljenosti in sposobnosti za vstop v Unijo. Zanimivo je, da so istrski mediji prvi pozdravili slovenski premik z Badinterjem, dasiravno so ga nekaj dni pozneje, v duhu hrvaškega stališča o Hamburgu, nekoliko omilili. Istrski napor, čeprav je nekoliko oddaljen od slovenskega stališča, da je treba vprašanja reševati celovito, pa je razviden tudi iz stališča Ivana Jakovčiča, predsednika istrske vlade, po katerem naj bi sicer problem Piranskega zaliva (mar je to sploh problem? se sprašuje velik del slovenske politike) reševalo pomor sko sodiš če, vse ostalo (sredstva v nekdanji Ljubljanski banki, problemi v zvezi z jedrsko centralo in drugo) pa naj bi prepustili znanju in pre pri čeval nim spo sob nos tim Badinterja, predstavnika organizma za miroljubno reševanje problemov pri Organizaciji za mednarodno sodelovanje in razvoj. Gre za različico ( e), ki zaslu ži pozor nost.
Pri vsem tem pa velja sicer staro pa vendar globoko in zato spoštovanja vredno ljudsko stališče. To je, če napredka le ne bi bilo, naj bi zadevo prepustili (naravno z državnim žigom) krajevnim oblastnim organom, tistim, ki jih kot domačini še kako poznajo in ki potrjujejo, da bi s slovensko krajevno oblastjo zadevne probleme daleč hitreje reševali kot pa državi, ki s svojim kot pravijo »širinskim« gledanjem, pogosto zanemarjajo, pa celo teptajo poglede tis tih, ki so ne posredno, življenj -sko zainteresirani, kako odpraviti zagate. Drugo so seveda problemi, ki so resnično državniškega formata.
Bli ža pa se čas, ko bo tre ba na slovensko-hrvaški meji (Slovenija bo namreč odgovorna za »zunanjo« evropsko mejo v tem delu celine)

urediti vse potrebno za uresničitev Schengenskega sporazuma. Priprave tečejo, kakor vse kaže, nemoteno. Med drugim se je slovenska stran odločila, menda sporazumno s hrvaško, zapreti 115 tako imenovanih malih prehodnih mest (v bistvu gre za dvolastniške ali podobne primere). V glavnem bo možnost prehoda še na prej omo go čena, ven dar skozi bližnji večji prehod.
Včeraj pa so na Hrvaškem slavili dan zmage v spomin na patrio-tično vojno pred 15 leti. Tako državni kakor krajevni predstavniki (tudi v Istri in na Kvarneru) so v glavnem poudarjali, da je bila ta vojna korenito nova smer v sodobni hrvaški zgodovini. Z druge strani pa vidno raste nezadovoljstvo pri predstavnikih italijanske manjšine tako v Sloveniji, kakor na Hrvaškem v zvezi s tako imenovano resolucijo o odnosih do manjšine, ki jo je sprejela slovenska vlada. Resolucija naj bi kmalu bila na dnevnem redu državnega zbora. Predstavniki manjšine nadvse kritično naglašajo, da slovenska oblast pri tej listini, kljub zagotovilom, ni ugodila manjšinskim predlogom (dvojezičnost, šolstvo in drugo), urad za manjšine pa je osnutek listine preprosto oddal vladi v sprejem, češ, da so bile vprašanja z manjšino razčiščena. Namen manjšine je menda kar odločen. Ko bo slovenski parlament obravnaval to materijo, naj bi predstavniki manjšine (poslanec Battelli) preprosto postavili veto. To bi bil prvi tak primer v slovenskem parlamentu in bi očitno precej klavrno deloval na slovensko politiko, ko bo Slovenija prihodnje le to začela predsedo vati Evrop ski uniji, poudarjajo manjšinski mediji.
Agencija za vzgojo in šolstvo pri hrvaški vladi pa je sporočila, da je s tiskarnami dogovorjeno, da bodo letos daleč hitreje kot prejšnja leta natisnili knjige za osnovne in srednje šole, ki sodijo v brezplačno kategorijo in da bodo osnovnošolci in dijaki lahko imeli gradivo na razpolago že 3. septembra, ko se bo začel pouk. Podobno velja tudi za tekste, na me nje ne manj ši ni, ki bodo prav tako brezplačni in tiskani v manj šin skem jeziku. O tako ime no -vanih »ezulih«, to je o listinah, ki potrjujejo, da so pač begunci, pa se je ob last v Rimu odlo či la za pomem -ben premik, namreč za to, da bodo morali zainteresirani svoja potrdila uradno predložiti z imenom kraja, ki je veljal v času italijanske vladavine, in potem, ko so kraji pripadli Jugoslaviji.
V Istri pa so se odločili za ustanovitev regijske Turistične skupnosti tudi v no tra njosti, to je v de ve tih občinah od katerih je glavna Pazin. Trdijo namreč, upravičeno, da turisti zvečine obiskujejo obalna mesta, Istra pa je turistično zanimiva tudi drugje. O stanju, oziroma ugodnostih in rekvi zitih za turis te, ki so na obalah, pa zadnje dni spet dežujejo kritike, češ, da razen plavanja in sonca turisti nimajo ničesar razen morda »divje« možnosti za odbojko. S kakovostjo se niso spoprijeli. Turistično, pa tudi sicer, pa velja omeniti, da je vlada nabavila štiri nova protipožarna letala »canadair«. Korak naprej, toda še premalo, menijo ljudje. O turizmu pa še to, da se stopnjuje število ruskih gostov. Zlasti je to očitno na liburnijski obali (Opatija in okolica).
Na savudrijskem področju pa se srečujejo še z drugim problemom, ki ga le tos povzročajo su ša in požari. Lovsko društvo »Trčka« v Uma-gu spet opozarja, da divjad žal nima vode. Že desetletja obstaja kar okrog 180 naravnih in urejenih vodnih zbiralnic, ki pa jih turisti s svojimi nekulturnim balastom kar po vrsti uničujejo. Civilizacijska sramota! Pravijo lovci.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Pred dvema tednoma sem bežno omenila besedo komaj, ki je lahko prislov, členek ali podredni veznik. Ob njem je treba omeniti tudi šele. Oba, komaj in šele se pri nas uporabljata tudi tam, kamor ne spadata. Večkrat pa ju sploh izpuščamo ali nadomestimo z le, medtem ko smo sopomenko samó, ki je nekdaj prevladovala, (ne vem zakaj), skorajda opustili, tako pri nas kot tudi onstran meje.
Da imamo pri rabi besedic komaj in šele kar precej težav, je jasno vsakomur, ki le pomisli na italijanščino. V obeh primerih bomo v vsakem slovensko italijanskem slovarju našli prislov appena ali non appena. Ko si malo bolje ogledamo slovenske zglede, smo največkrat v zadregi, saj moramo za ital. appena v slovenščini izbirati med komaj in šele.
Najbližji nam je podredni vez-nik komaj, ki pomeni takoj
ko.Uporabljamo ga v časovnih odvisnikih, kadar hočemo povedati, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisniku. »Komaj sem stopil v šolo, sem ugotovil v kakšnem ambientu se se znašel« je ena od povedi iz našega tiska. Pri nas v takih primerih skoraj vedno zapišemo komaj, čeprav je njegova sopomenka takoj ko v osrednji Sloveniji pogostejša. Še nekaj zgledov: komaj (ali takoj ko) je spregovorila v slovenskem jeziku, so že udarili po njej; komaj (takoj ko) ga opazi, steče v hišo; komaj se je oženil, pa se že ločuje; v italijanščini bi rekli: si e appena spo-sato, che gia si sta separando.
Komaj pa je lahko tudi načinovni prislov, ki ustreza vprašalnici kako s povedkom. Pove nam, da je dejanje težko uresničiti.
Poglejmo si nekaj zgledov: komaj ga dohaja (s težavo), komaj nosi breme (s težavo).
Zaimek komaj pa lahko izraža tudi omejevanje na določeno mero, največkrat majhno mero ali stopnjo.
Zgledi: očetu sega komaj do pasu, star je komaj deset let: njegovo znanje je komaj zadostno. V italijanščini bomo uporabili appena kakor v prejšnjih odstavkih.
S prislovom komaj lahko izrazimo tudi nekaj, kar se je pravkar
povedih na razpolago kar oba prislova, komaj in šele. To je predvsem v zadnjih dveh primerih, ko s prislovom izražamo mero, vendar ne najmanjšo, ali pa čas, ko se je kaj zgodilo. Zgledi: Ura je šele (komaj) osem. Ali pa: prevozili so komaj (šele) deset kilometrov. Ko uporabimo komaj, pomislimo, da je še zelo zgodaj,
Da imamo pri rabi besedic komaj in šele kar precej težav, je jasno vsakomur, ki le pomisli na italijanščino. V obeh primerih bomo v vsakem slovensko italijanskem slovarju našli prislov appena ali non appena. Ko si malo bolje ogledamo slovenske zglede, smo največkrat v zadregi, saj moramo za ital. appena v slovenščini izbirati med komaj in šele.
zgodilo. Tudi v tem primeru imamo v italijanščini appena ali tudi or ora. Kadar nam prislov komaj zaznamuje čas, imamo tudi v slovenščini na izbiro več besed, in sicer šele, pravkar, ravnokar.
Zgledi: Kam odhajaš, saj si komaj prišel (nedolgo tega); vlak je komaj odpeljal (ravnokar); sneg je komaj skop-nel (pravkar), noči so še mrzle. Lahko pa bi rekli tudi, da je sneg ravnokar skopnel, ali šele skopnel.
Nič čudnega ni, da smo v zadregi, kadar imamo v posameznih
in pa da smo prevozili zelo majhen kos poti, šele pa nam prikliče v misli predvsem celoto časa oz. poti, ki jo moramo opraviti. Enako velja za zgled: komaj (ali šele) danes so mi povedali, kaj se je godilo. V teh primerih gre le za pomensko zanemarljiv odtenek, zato bomo celo pri Šlencu, v SSKJ in v najnovejšem SP našli različno uporabljena ta dva prislova, vedno seveda, ko gre za mero ali čas. Kdaj pa smemo zapisati samó (le) šele, si bomo ogledali prihodnji teden.
Lelja Rehar Sancin
UPRAVNO OKENCE
»Autovelox«: naprava za merjenje hitrosti
ZAKONSKA OSNOVA - Uporabo naprave za merjenje hitrosti motornih vozil, obče poznane kot »autovelox«, predvideva državna zakonodaja. Gre za določilo 4. člena zakonskega odloka št. 121/2002, ki vsebuje nujne ukrepe za zagotovitev varnosti cestnega prometa. Napravo lahko postavijo ob cestišče in uporabljajo le pripadniki tistih varnostnih sil, ki jih navaja Cestni zakonik (it.: »Codice della strada«): policija, ka-rabinjerji in finančni stražniki. Njim je treba dodati še občinske redarje, ki pa so pristojni za nadzorovanje prometa le v mejah posamezne občine. S časom so tudi številne manjše občine uspele nabaviti »autoveloxe«, tako da je danes uporaba slednjih s strani občinskih redarjev dokaj razširjena. Okrepil se je torej daljinski nadzor nad prometom, a sorazmerno se je tudi povečalo število glob zaradi previsoke hitrosti. Vplačani zneski zaradi prekrškov, ki jih ugotovijo redarji, se neposredno iztekajo v občinske blagajne.
SODNI IZREKI - Vozniki se sicer vedno ne sprijaznijo s plačilom globe in vložijo priziv proti zadevnemu zapisniku (it.: »verbale«). Možnosti za sprejetje takih prizivov je navidezno malo, saj meritev hitrosti opravi avtomatska naprava, pri delovanju katere nimajo občinski redarji skoraj nikakršnega vpliva. Kljub temu so si takoj po uvedbi »autoveloxov« sledili raznovrstni in marsikdaj tudi protislovni izreki sodnih organov v zvezi z načinom namestitve in uporabe naprav, tako da je prišlo do razveljavitve številnih že dodeljenih glob. V nekaterih slučajih je bila izpostavljena kršitev pravice po zasebnosti voznikov (it.: »privacy«) zaradi nedovoljene uporabe pridobljenih fotografij s strani varnostnih organov. Po petih letih od sprejetja predmetne zakonodaje pa so se vendarle utrdila nekatera neoporečna tolmačenja.
PREDHODNO OBVESTILO - Ka-sacijsko sodišče (it.: »Corte di Cassa-zione«) je z razsodbo št. 12833 z dne 31. maja tega leta poudarilo, da morajo pristojni organi sporočiti voznikom na katerem cestnem odseku bo-
do namestili »autoveloxe«. Zadevno obvestilo lahko na primer zasledimo v obliki ustrezne časopisne objave. Potrebi po predhodnem obvestilu je brezuspešno nasprotovalo notranje ministrstvo (v predstavništvu državnih policijskih organov), po mnenju katerega naj bi bilo zadevno določilo le organizacijske in torej pravno neob-vezujoče narave. To stališče je kasa-cijsko sodišče v celoti zavrnilo. Zapisniki o dodelitvi glob, ki ne upoštevajo potrebe po predhodnem obvestilu, so protizakoniti in prizadeti vozniki lahko dosežejo njihovo razveljavitev.
NEOBVEZNA PRISOTNOST REDARJEV - Cestni zakonik ne predvideva obvezne fizične prisotnosti občinskih redarjev oziroma policajev ob napravah za merjenje hitrosti. Gre namreč za avtomatske naprave, ki lahko delujejo povsem samostojno. Redarjem je potemtakem omogočeno, da sestavijo in odpošljejo zapisnike o dodelitvi glob na osnovi poznejšega pregleda slik in podatkov, ki so jih zabeležile naprave. Kasacij-sko sodišče je s tem v zvezi že leta 2005 (razsodba št. 15348) postavilo jasen pogoj: uporabljeni »autoveloxi« morajo izpolnjevati tehnične značilnosti, ki jih predvideva veljavna zakonodaja. Zato sta predpisani predhodni tehnični pregled in odobritev (it.: »omologazione«), ki jo mora izdati Ministrstvo za infrastrukture in prevoze. Dokaz o obstoju zadevne odobritve mora posredovati javna uprava, kateri redarji pripadajo. V nasprotnem primeru opravljene meritve hitrosti niso verodostojne; evidentiranje prekrška brez prisotnosti redarjev in vročitev zapisnika o globi v poznejšem trenutku sta zato protizakonita in voznik lahko doseže njuno razveljavitev.
PRAVICA DO OBRAMBE - O zadevi je pred kratkim razpravljalo celo ustavno sodišče (it.: »Corte costi-tuzionale«; odredba št. 155 z dne 4. maja 2007), ker je prizadeti voznik izpostavil kršitev ustavno zajamčene pravice do obrambe (it.: »diritto di di-fesa«), do katere naj bi prišlo zaradi poznejše in ne takojšnje naprtitve globe. Po mnenju voznika bi bil potreben takojšen poseg redarjev z zaustavitvijo vozila ob cestišču in neposrednim evidentiranjem previsoke hitrosti. Samo na tak način naj bi bilo voznikom
omogočeno, da se z vključitvijo morebitnih pripomb v zapisnik primerno branijo. Ustavno sodišče pa je razsodilo, da je povsem zakonita tudi dodelitev globe v poznejšem trenutku, saj gre vendarle le za upravni prekršek (it.: »sanzione amministrativa«) in je voznikom vsekakor omogočeno, da se primerno branijo tudi po vročitvi zadevnega zapisnika.
ZAKLJUČEK - Problematiko smo obravnavali le s pregledom najizrazitejših izmed številnih sodnih izrekov, ki rešujejo množico vsakodnevnih prizivov proti naprtitvi glob zaradi previsoke hitrosti. Voznike naj še spomnimo, da so se kazni, ki jih za prekoračitev dovoljene hitrostne meje predvideva 142. člen Cestnega zakonika, v zadnjem času še poostrile. Predvidene so sledeče denarne kazni:
A)	za hitrost do 10 km/h nad dovoljeno mejo: od 36 € do največ 148 €;
B)	za hitrost od 10 km/h do 40 km/h nad dovoljeno mejo: od 148 € do največ 594 €; C) za hitrost nad 40 km/h nad dovoljeno mejo: od 370 € do največ 1.485 €; D) za hitrost nad 60 km/h nad dovoljeno mejo: od 500 € do največ 2.000 €. V primerih C) in D) je predpisan tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja: od najmanj treh do največ šest mesecev oziroma od najmanj šest do največ dvanajst mesecev. Sicer so oznake o najvišji dovoljeni hitrosti postavljene ob vseh cestah na vidnih mestih. Mirna in previdna vožnja pa bi morala vsekakor odlikovati vsakega odgovornega voznika, saj predstavljata varnost prometa in zaščita življenja vseh uporabnikov cestišča prvenstveni vrednoti.
Dr. Walter Coren
* * *
Bralce obveščamo, da se bodo objave »Upravnega okenca« nadaljevale po poletnem premoru, od 18. septembra dalje. Sodelavci rubrike voščimo prav vsem prijetne počitnice !
/
ALPE-JADRAN
Torek, 7. avgusta 2007
3
FURLANIJA - Včeraj uradna umestitev
Benečan Lorenzo Cernetig novi videmski prefekt
Visoki državni funkcionar je po rodu iz Srednjega
VIDEM - Benečan Lorenzo Cernetig je od včeraj novi videmski prefekt. 63-letni visoki državni funkcionar, ki je bil rojen v Srednjem v Nadiških dolinah, ima za seboj zelo briljantno kariero v policiji. Bil je med drugim kves-tor v nekaterih italijanskih mestih in tudi v Trstu.
Cernetig se je, kot rečeno, rodil v Srednjem v Šmonovi družini. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v domačem kraju, klasično gimnazijo pa v Čedadu, od koder je nadaljeval študij na pravni fakulteti, kjer je diplomiral. Takoj zatem se je zaposlil pri policiji, kjer je dosegel najvišjih čin kvestorja.
Cernetig je imel leta 1982 zelo aktivno vlogo pri osvoboditvi ameriškega generala Jamesa L. Dozierja, ki so ga pri Veroni ugrabili teroristi rdečih brigad. Sodeloval je tudi pri policijski akciji v Benetkah, kjer je leta 1997 skupina separatistov iz Veneta za nekaj ur »zasedla« zvonik katedrale Svetega Marka.
Da uživa veliko zaupanje pri predstojnikih je Cernetig dokazal leta 2001, ko so ga v Rimu imenovali za inšpektorja tragičnega dokodka, ki se je pripetil v Genovi ob vrhu voditeljev skupine razvitih držav G8. Bil je eden od treh inšpektorjev, ki so preiskovali morebitne odgovornosti policistov pri neredih, v katerih je izgubil življenje mladi Carlo Giuliani. Zatem je Cernetig iz vrst policije prestopil v državno administracijo, pred prihodom v Videm pa je bil prefekt v Alessandri-i in še prej v Bellunu.
Novi Matajur je ob priložnosti njegovega prihoda v rojstne kraje napi-
sal, da mu zaradi bližine domačim krajem in domačim ljudem morda v Vidmu ne bo prav lahko. »Mi pa smo zelo veseli njegovega prihoda, zato ker vemo, da do dna pozna naše ljudi in njihove probleme, zato, ker jih je tudi sam direktno doživljal. Zato smo prepričani, da nam, bo če se bo le dalo, pomagal,« je v dobrodošlici novemu videm-skemu prefektu napisal Novi Matajur.
Tudi Cernetig je takoj ob nastopu nove službe včeraj dejal, da je zelo počaščen službovati v rojstni pokrajini in v službi svojih ljudi. »Prefekt mora biti povezovalni element med državo in lokalnimi upravami,« je podčrtal še Cernetig, ki je tudi dodal, da zelo verjame v družbeno vlogo združenj, ki delujejo na teritoriju.
Novi prefekt se je takoj po uradni umestitvi sestal s predstavniki kara-binjerjev, policije in finančne straže, s katerimi je obravnaval najbolj pereče probleme. Zlasti na področju javne varnosti, kjer ima Prefektura povezovalno in koordinacijsko vlogo med silami javne ga re da.
Cernetig se bo menda že v naslednjih dneh sestal s predstavniki Občine Videm in nogometnega kluba Udinese, s katerim bo obravnaval problematiko nogometnega stadiona Friuli v Vidmu. Ta objekt namreč še ne povsem odgovarja vsem državnim varnostnim normam, kljub temu pa bo Udinese bližnje nogometno prvenstvo vseeno igral na domačem igrišču. Spor, ki je nastal med Občino in klubom, se, kot kaže, rešuje, za kar nosi zaslugo tudi deželna vlada, ki bo finančno pomagala posodobitvi stadiona Friuli.
Novi videmski prefekt Lorenzo Cernetig je doma iz Srednjega v Nadiških dolinah
Giraldi predsednik komisije FJK za film
TRST - Priznani režiser Franco Giraldi, ki je po rodu iz Komna, bo predsedoval strokovno-teh-nični komisiji, ki jo določa novi deželni zakon o kinematografiji. Komisijo, poleg Giraldija, sestavljajo še Alessandro Signoretto, Maria Koren, Gabriele Coassin in Federico Poilucci.
Tudi Milan Pahor v konferenci za knjižnice
TRST - Deželna vlada je na včerajšnji seji odobrila sestavo komisije za knjižnice in knjižničarstvo. V njej je tudi Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice. Sestavo komisije so odobrili na predlog odbornika Roberta Antonaza.
Ezuli zahtevajo, naj Hrvaška prizna fojbe in eksodus
TRST - predsednik ezulskega združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo Lucio Toth od Hrvaške zahteva, da prizna »tragedijo fojb in julijsko-dalmatin-skega eksodusa«. Kot pravi, »za demokratično Hrvaško, ki poudarja, da nima ničesar skupnega s komunističnim Titovim režimom, to ne bi smelo biti problematično«. Po Tothovem mnenju bi morale države, ki želijo pristopiti k Evropski uniji in postati evropske, priznati genocide iz preteklosti in se zanje tudi pokesati. »To velja za današnjo Turčijo, pa tudi za Hrvaško, ki mora priznati etnično čiščenje, katerega žrtve so bili Italijani v Istri, na Reki in v Dalmaciji za časa Titovega režima, kot je znala Italija priznati svoje zgodovinske napake v odnosu do narodov v nekdanji Jugoslaviji,« je še izjavil Toth.
VIŠARJE - Več kot tri tisoč ljudi na nedeljskem 1 9. Romanju treh Slovenij
Pisateljica Berta Golob o slovenščini
Po njenem mnenju se za prihodnost slovenščine ni bati - Mašo v višarskem svetišču je daroval mariborski pomožni škof Peter Štumf
ŽABNICE - Na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino je bilo v nedeljo 19. Romanje treh Slovenij, ki ga prireja Rafaeo-lova družba iz Ljubljane in velja za praznik vseh Slovencev, saj želi povezati Slovence, ki živijo v domovini, v zdomstvu in v zamejstvu.
Več kot tri tisoč ljudi se je na prekrasno sončno nedeljo zbralo v in ob božjepot-nem središču Višarske Matere Božje, kjer je mašo za zbrane vernike daroval mariborski pomožni škof Peter Štumf, ob njem je somaševalo več kot dvajset slovenskih duhovnikov; ob cerkvi Matere Božje pa so prisotni pred mašo prisluhnili predavanju pisateljice Berte Golob in sledili kulturnemu programu. Tudi letos je na Svete Višarje prišlo zelo veliko ljudi iz naših krajev, predvsem vernikov, a ne samo, veliko je bilo tudi izletnikov, saj je bil dan zares izjemno lep.
Velika množica se je že zgodaj zjutraj podala na Svete Višarje, nekateri so šli peš, drugi so se udeležili tudi križevega pota, ki so ga organizirali do Marijinega svetišča, večina pa jih je na vrh prišla z žični-
co. Predstavniki podjetja Promotour, ki upravlja z višarsko žičnico, so nam povedali, da so do 14.30 v nedeljo pripeljali na vrh Svetih Višarij več kot dva tisoč ljudi, vsaj tisoč pa jih je prišlo na vrh peš, povedali pa so tudi, da je to bil letošnji najbolj množičen obisk tega božjepotnega središča, kjer se srečujemo Slovenci, Italijani, Furlani in Nemci.
Pisateljica Berta Golob je imela pred slovesno sveto mašo predavanje o materinem jeziku, ki je temeljnega pomena za ohranitev in razvoj slovenskega naroda, saj pri jeziku po njenem mnenju »ne gre toliko za glasovno podobo, ampak za čast -materni jezik je stvar časti!«
Njeno predavanje je naletelo na burno odobravanje med številnimi prisotnimi, saj se je Berta Golob dotaknila tudi perečih problemov današnje slovenščine in se odločno zavzela za ohranjanje narečja, ki je po njenem mnenju edina prava materinščina, »živa korenina slovenskega jezika.« Berta Golob se je tudi prisrčno zahvalila vsem Slovencem,, še posebej tistim, ki živijo v zamejstvu in zdomstvu, saj so to
po njenem mnenju »živi del slovenstva v svetu, ker ohranjajo iz roda v rod to jezikovno dedno čast.« Večkrat je ponovila tudi misel primorskega pisatelja Danila Lo-karja, kije dejal, daje jezik naš dom. Vprašala se je tudi, kako je sedaj s slovenskim jezikom, v današnjem svetu, kjer prevladuje pogovorna angleščina: »Prikrito in oči-to se nam dnevno vsiljuje v zavest mono-lingvistična miselnost enega sporazume-valnega jezika za širni svet, a če bi zmagala, bi izgubili tisočletno samobitnost in z maternim jezikom tudi vse druge dedne časti.«
Zaključila je z mislijo, da se za prihodnost slovenščine ni bati, vse dokler nas bo Slovence vezala ljubezen do lastnega jezika, tista, ki nas je tako številne privabila na Svete Višarje.
Predavanju Berte Golob je sledila diskusija, v katero je posegel tudi vodja urada Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan, ki je povedal, kako si Republika Slovenija prizadeva, da bi pomagala zdomcem in izseljencem pri ohranjanju materinščine, kot je tudi povedal, da v nekdanjem največjem slovenskem mestu, v Clevelandu, pomagajo v uradu postavljati na noge center za slovenske študije, izpostavil pa je tudi pomen vsakoletnih poletnih študijskih seminarjev za slovenske učitelje po svetu, ki skrbijo za slovenski jezik ter se zahvalil msgr. Janezu Puclju, vodji izseljenskih duhovnikov za delo med slovenskimi zdomci, kot tudi za organizacijo višarskega srečanja in romanja.
Mariborski pomožni škof Peter Štumf je tudi posegel v diskusijo in kot vodja urada za slovenske izseljenske duhovnike v svetu povedal, da bodo slovenski izseljenci v svetu imeli slovenske duhovnike (v Evropi jih trenutno deluje več kot 20!) vse do takrat, dokler bodo ohranili slovenski jezik, kot je tudi dejal, da je ponavadi človek, ki govori lepo materinščino, plemenite in dobre narave.
Romanja treh Slovenij se je udeleži-
Pisateljica Berta Golob je v predavanju o materinem jeziku poudarila, da je ta temeljnega pomena za ohranitev in razvoj slovenskega naroda. Njeno predavanje je naletelo na burno odobravanje med številnimi prisotnimi.
jup
lo veliko predstavnikov javnega in političnega življenja, med njimi je bil tudi evropski poslanec in predsedniški kandidat Alojz Peterle, poslanka Mojca Kucler Do-linar ter vrsta drugih uglednih osebnosti ter slovenskih županov iz Avstrije, Italije in Slovenije ter zdomstva.
Msgr. Janez Pucelj, kije vodja slovenskih izseljenskih duhovnikov, je napovedal, da bo prihodnje romanje treh Slovenij slovesno, saj bo že 20. po vrsti, izjemno veli-
ko Tržačanov in Goričanov, ki so v nedeljo na različne načine prišli na Svete Višarje, pa priča o tem, da se je Romanje treh Slovenij prijelo tudi pri nas, nenazadnje tudi zato, ker so naši verniki na Svete Višarje in Kraljevo čudovito poslikavo Marijine cerkve, na krasen razgled in nasploh na ta del slovenskega etničnega ozemlja, zelo navezani, sicer si tako številne prisotnosti naših ljudi na nedeljskem romanju ne bi znali predstavljati. (jup)
4
Torek, 7. avgusta 2007
SLOVENIJA
/
ZDRAVJE - V nedeljo začel veljati novi protikadilski zakon
Prvi dan brez tobaka minil brez velikih pretresov
V lokalih malo ljudi - Tržni inšpektorji prvi dan izdali le tri opozorila
LJUBLJANA - Vrhuncu turistične sezone in lepemu vremenu gre pripisati prazne gostinske lokale v Ljubljani in njeni okolici. Celo v sicer "gnečastem" ljubljanskem nakupovalnem centru Citypark je bilo še največ miz polnih v tistih lokalih, ki imajo mize tudi na prostem. Natakarica v sladolednem vrtu Rustica je povedala, da pritožb zaradi prepovedi kajenja znotraj lokala še ni doživela, jih je pa že zjutraj obiskal inšpektor ministrstva za zdravje.
"Res je, danes vsi večinoma sedijo na terasi, v lokalu skorajda nimamo dela," je povedala natakarica. Kot je dejala, so tudi obisk inšpektorja, ki je že zgodaj obiskal lokale v nakupovalnem središču in preverjal, ali gostinci spoštujejo nove protika-dilske predpise, uspešno prestali.
V ostalih lokalih po nakupovalnem središču, kjer nimajo zunanjih površin, so bile mize sicer proste pepelnikov, a večinoma tudi prazne. Vendar gre to pripisati predvsem vremenu in počitniškemu datumu na koledarju, ne pa kakemu protestu potrošnikov zaradi prepovedi kajenja v lokalih. V nedeljo namreč niso samevali le gostinski lokali, ampak so križem rok stali tudi prodajalci v trgovinah.
Vsaj na prvi dan veljave novele se tako ni uresničila bojazen gostincev, združenih v iniciativi Združenja ponudnikov gostinskih storitev, kjer so v času javne razprave o noveli opozarjali, da jih bodo kadilski gostje zapustili in jim bo promet upadel. Vsaj v nedeljo je bil krivec za majhen obisk predvsem lepo vreme.
Ministrstvo za zdravje je sicer že v minulih dneh napovedalo, da naj bi njihovi inšpektorji takoj v nedeljo krenili na teren takoj po polnoči, ko je stopila v veljavo protitobačna novela. Ta namreč prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih, pa tudi na delovnih mestih. To bo poleg gostincev nekaj sprememb in prilagajanja zahtevalo v večini slovenskih podjetij in inštitucij, kjer so v preteklih letih večinoma uredili prostore, kjer so se zaposleni lahko predajali svoji tobačni razvadi. Novela sicer predvideva uvedbo kadilnic, a kakšne bodo, bo določil šele pravilnik, ki naj bi ga na ministrstvu predvidoma sprejeli do septembra.
Sicer pa so prvi dan veljave novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji na terenu bili že od polnoči. Obiskali so številne lokale po državi in izrekli tudi nekaj opozoril. Samo zdravstveni inšpektorji so obiskali 145 različnih gostinskih obratov, izrekli pa le tri opozorila, so sporočili z ministrstva za zdravje. (STA)
Tako polnih pepelnikov v slovenskih javnih lokalih od nedelje dalje ni več, saj je začel veljati tako imenovani protikadilski zakon
kroma
PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Srečanje z bivšim predsednikom
Kandidat Peterle s Kučanom o njegovih predsedniških izkušnjah
LJUBLJANA - Evropski poslanec in napovedani kandidat za predsednika republike na jesenskih volitvah Lojze Peterle se je včeraj zjutraj srečal z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Kot je Peterle povedal ob včerajšnjem obisku Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana, sta z nekdanjim predsednikom govorila o predsedniških izkušnjah, ki jih Kučan ima. O morebitni podpori ene mu ali dru ge mu na po ve da ne mu pred sed niš ke mu kan di da tu pa po Peterletovih besedah nista govorila.
Sestanek je, kot je povedal Peterle, trajal slabo uro, v pogovoru pa sta se med drugim dotaknila tudi funkcije vrhovnega poveljnika slovenske vojske, ki jo med drugim opravlja predsednik republike. Po besedah Peterleta sta se strinjala, da je vloga vrhovnega poveljnika zelo nedorečena in nejasno opredeljena. O sedanjem političnem položaju nista govori la, je še do dal. Kot je še pove dal, je
Lojze Peterle
na pogovor povabil tudi sedanjega predsednika republike Janeza Drnovška, od katerega pričakuje pozitiven odgovor.
Na vprašanje, ali je bivši predsednik morda namignil, katerega predsedniškega kandidata bo podprl, je Peterle dejal, da o tem nista govorila. "Koga bo Kučan podprl, je njegova osebna zadeva," je še dodal.
Nekdanji slovenski predfsednik Milan Kučan se je že sestal tudi s predsedniškim kandidatom LDS Ga-
Milan Kučan
sparijem, napovedal pa je tudi srečanje s predsedniškim kanidatom SD Turkom.
Pe ter le je si cer vče raj obis kal Termoelektrarno-Toplarno Ljubljana. Po njegovih besedah so ga v toplarno povabili kot evropskega poslanca, ki je član odbora za okolje, prav tako pa je na področju varstva okolja delal vrsto let. S stanjem v toplarni je bil sicer zadovoljen, posebej pa je pozdravil projekt uporabe lesne biomase. (STA)
Šuštarju se je iztekel pripor
LJUBLJANA - Nekdanjemu sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Borisu Šuštarju se je iztekel sedemdnevni pripor, v katerem ga je zaradi imigracijskih postopkov zadržala kanadska policija. Šuštar, ki naj bi v Kanadi zaprosil za politični azil, je brez veljavnih dokumentov, saj so mu jih slovenske oblasti preklicale. Kaj se bo zdaj zgodilo s Šuštarjem, še ni jasno, slovenska policija pa njegov trenutni položaj še preverja, je poročala TV Slovenija.
Po navedbah omenjene televizije namerava slovensko ministrstvo za pravosodje zaprositi za njegovo izročitev, vendar še ni pripravilo in prevedlo dokumentov, ki jih mora posredovati kanadskim oblastem. Te so Šuštarja aretirale ob prihodu na narok za politično zatočišče in odredile 48-urni pripor.
V	četrtek v Bertokih Librisov poletni narečni večer
BERTOKI - Peti krog Librisovih poletnih narečnih večerov se bo zavrtel v četrtek, 9. avgusta, ob 20. uri na vrtu vile Panajatopulo v Bertokih. V minulih letih so organizatorji po besedah direktorice koprske knjigarne in založbe Libris Ingrid Celestina v sproščenem vzdušju, v avtentičnem istrskem okolju, gostili kar nekaj slovenskih narečij.
Prvi letošnji narečni večer so poimenovali Smeh in sol od Dragonje do Ti-mave. V uvodu bo Leanader Cunja prisotne seznanil s preteklostjo podeželske vile Panajatopulo, osrednja gostja pa bo dr. Rada Cossutta, ki bo predstavila Slovenski dialektološki leksikalni atlas Slovenske Istre in narečja Križ pri Trstu. Kulturni program bodo popestrili Šavrinski godci iz Šmarij, Livij Bo-gatec in Mirella Bonaca Arzenšek. Narečne besede bo z ustvarjalci povezovala Alferija Bržan. Prireditev pripravljajo v sodelovanju s Kulturno športnim društvom Samo Bertoki in Klubom študentov občine Koper. (O.K.)
V	Dutovljah 1. kraški festival pihalnih orkestrov
DUTOVLJE - Letos bodo prvič na 38. tradicionalnem Prazniku terana in pršuta, ki bo potekal 11. in 12. avgusta v Dutovljah (pred tem so do 11. avgusta bodo na Kraški vinski cesti odprte kleti in domačije) prireditev popestrili s festivalom pihalnih orkestrov. Prvi kraški festival pihalnih orkestrov bo v soboto, 11. avgusta, ob 18.30 uri na prireditvenem prostoru v borovem gozdičku v neposredni bližini osnovne šole v Dutovljah. Poleg Pihalnega orkestra iz Murske Sobote pod vodstvom dirigenta Simona Novaka in Pihalnega orkestra Svea Zagorje pod vodstvom Petra Kuderja se bo predstavil še italijanski orkester Euritmia z dirigentom Francom Brusinijem. (O.K.)
PLISKOVICA - V okviru tradicionalnega praznika terana in pršuta
Izbrali letošnjo kraljico terana
Posebna žirija izbrala 26-letno študentko Jasmino Macarol s Šerjakove kmetije v križu - Leto dni bo skrbela za promocijo terana in ostalih kraških dobrot
PLISKOVICA - Ze drugo leto zapored se je v Pliskovici v nedeljo odvijal izbor za kraljico terana, ki so ga pripravili Razvojno društvo Pliska in Mladinski hotel Pliskovica, Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa ter glavni organizator dutovskega Praznika terana in pršuta Peter Gec. Lanska kraljica Martina Rebula iz Brestrovice pri Komnu je predala krono in lento novi kraljici terana. Le-ta je postala 26-letna študentka visoke upravne šole Jasmina Macarol, doma iz Križa pri Sežani (na kmetiji Šerjakovih).
Številne obiskovalce je v imenu domačinov pozdravila predsednica RD Pliska Ivica Zerjal, kije poudarila, da letos praznujejo v znamenju pomanjkanja terana, s katerim se Kraševci upravičeno ponašajo. K prepoznavnosti kraškega terana sodi tudi kraljica terana, ki rubinasto in polno kapljico predstavlja doma in po svetu, poskrbi za širjenje tradicije pridelovanja, negovanja in kulturnega uživanja ter k povezovanju turizma z naravno in kulturno dediščino Krasa.
Tokrat so se za ta naslov potegovale tri kandidatke: dosedanja kraljica terana Martina Rebula, Jasmina Macarol in Vesna Ljubica Čuk iz Dutovelj. Pomerile so se v treh sklopih, in sicer v znanju iz vinogradništva in vinarstva, poznavanju turizma (ko so morale pisno obrazložiti merila pri ocenjevanju
terana za pridobitev naziva PTP) in v praktičnem delu (zasadile so vinsko trto na klasičen način). Največ znanja in sposobnosti je pokazala Jasmina Macarol s Šerjakove kmetije v Križu, ki si je tako pridobila laskavi naslov kraljice terana.
Zmagovalka je prejela bon Krasopreme Du-tovlje v vrednosti 400 evrov, zlate uhane Zlatarne Klun iz Sežane, vazo kamnoseštva Franka Orel, knjigo Vsaka ljubezen je pesem in 1-dnevni izlet v Benetke za dve osebi, ki ga poklanja Kompas. Društvo vinarjev in vinogradnikov Krasa želi, da bi prihodnje leto prišlo več kandidatk na izbor kraljice terana.
Program, ki ga je povezovala Anči Godnik, so popestrili oktet Rožmarin iz Temnice, domači Duo Metlarja in ansambel Zvita feltna. Nova kraljica terana bo v tem tednu promovirala teran na dnevih odprtih kleti ob kraški vinski cesti, kjer bo kraške dobrote (kot so kraški pršut, kraški teran, teranov liker itd.) ponujalo 20 kmetij.
Sprejem kraljice terana jutri popoldan pripravljajo tudi v sežanskem Vinakrasu, sodelovala pa bo tudi na sosednji proslavi letošnjega že 38. tradico-nalnega Praznika terana in pršuta, ki bo potekal to soboto in nedeljo v Dutovljah.
Olga Knez
I———i	Ulica dei Montecchi 6
tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Trst
Torek, 7. avgusta 2007	5
APrimorski
~	dnevnik
PRISTANIŠKO POVELJSTVO - Vsedržavna pobuda »Varno morje 2007«
Koristna brošura o zaščiti in varnem prometu na morju
Predstavili so tudi poletno delovanje pristaniške oblasti in prihodnje aktivnosti
Z včerajšnje predstavitve pobude »Varno morje 2007« na sedežu Pomorskega poveljstva
kroma
»Ko govorimo o morju, moramo upoštevati predvsem eno poglavitno normo, to je previdnost!« Tega mnenja je načelnik tržaškega pristaniškega poveljstva, kontradmiral Paolo Castellani, ki je na včerajšnjem srečanju z novinarji okvirno predstavil delovanje in pobude pristaniške oblasti v naslednjih dveh tednih. Kot je splošno znano, je namreč čas okrog velikega šmarna precej problematično obdobje, saj se v tem času kopalci pomnožijo, promet na morju in v pristaniščih pa se znatno poveča. Ravno zaradi tega je tudi tržaško pristaniško poveljstvo pristopilo k vsedržavni pobudi »Varno morje 2007«, ki si jo je zamislilo Ministrstvo za okolje, zaščito teritorija in morja v sodelovanju z državno Pristaniško oblastjo in Obalno stra žo.
V sklopu pobude, ki si prizadeva, da bi izvedla serijo ukrepov za preven-cijo nesreč na morju in omogočila tako bistveno varnejše in bolj urejeno kopanje, je v teh dneh izšla tudi bogata brošura z naslovom »Okolje in tvoje morje (... za varnejše morje)«. Gre za jasno in izredno preprosto urejeno publikacijo, s katero želi državna obalna straža seznaniti plavalce in pomorščake, kako naj se ravnajo na plaži, v morju in celo v bazenu. Med številnimi predstavljenimi nasveti lahko v brošuri najdemo zdravniške napotke (predvsem za otroke) za zdrav in varen odnos z morjem, veliko je obenem koristnih informacij o tem, na kar morajo biti pozorni »športni kopalci«, ko se ukvarjajo z morskimi aktivnostmi kot na primer z jadranjem na windsurfu, z jahanjem vodnih scooter-jev ali potapljanjem. Publikacija prikazuje tudi primerno in spoštljivo obnašanje državljanov v nacionalnih parkih in v morskih rezervatih, kjer kopanje ni dovoljeno zaradi zaščite morskega eko-sistema, in nudi informacije o škodljivosti odlaganja odpadkov in kemikalij v morje. Pomembno poglavje predstavlja tudi varnost plovbe, se pravi navedba serije pogojev, ki jih morajo pomorščaki oziroma posadka izpolnjevati v morju; nazadnje so v brošuri še navedeni primeri nevarnosti in seveda primerno obnašanje kopalcev oz. jadralcev v omenjenih primerih.
Koristno brošuro bodo v nasled-
njih dneh delili med kopalci vzdolž državne obale, tržaška pristaniška oblast pa bo poskrbela, da jo bodo prejeli tudi na plažah, pristaniščih in marinah dežele FJK (v Tržaškem zalivu, v Lignanu, Gradežu, Meranu, itd.). Publikacija bo obenem na razpolago tudi v pristaniških uradih.
Srečanje so predstavniki pristaniške oblasti uporabili tudi za predstavitev svojega delovanja od meseca junija
do danes. Po podatkih, ki so nam jih včeraj posredovali, so vzdolž obale dežele Furlanije-Julijske krajine priskočili na pomoč 97 osebam v težavah in rešili osem plovil, ki so se znašle v zagati; v sklopu nadzora nad plovbo in nad ribolovom v teritorialnem morju ter nad prodajnimi dejavnostmi na obali so posegli 1473 krat, izdali so 41 glob zaradi nespoštovanja varnosti morskega prometa, odlaganja odpadkov na obali oz.
v morju, nedovoljenega ribarjenja in podobno, 5 prekrškov pa so prijavili celo sod nim ob las tem.
V mesecu avgustu se bodo članom obalne straže pridružili prostovoljci rdečega križa in polivalentni operaterji za pomoč v vodi (OPSA). Do septembra pa bo pristaniška oblast še dodatno skrbela za dnevno in nočno kontrolo nad morskim rezervatom pri Mira-ma ru. ( sas)
Drugi večer v sklopu pobude Muzeji zvečer
V	sklopu poletne pobude Muzeji zvečer bo nocoj ob 21. uri v parku vile Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 1) na sporedu koncert z naslovom »Čakajoč "La Marinella"«; zaživeli bodo tako ljubezenski prizori opere Giuseppeja Sinica.
V	programu pobude so poleg bogatega sporeda koncertov predvideni tudi večerni vodeni ogledi muzejskih zbirk.
Zbiranje prispevkov za pomoči potrebne otroke
Združenje Mreža umetnikov proti vojnam zbira prispevke oziroma zdravila za potrebne in bolne otroke, ki jih bodo v sklopu prihodnjih humanitarnih potovanj člani omenjenega združenja osebno odnesli v Kurdistan, Libanon, Romunijo in Brazilijo. Prispevke lahko zainteresirani nakažejo na tekoči račun št. 120190 združenja Penombre pri tržaški podružnici Etične banke; vsak, ki bo prispeval, bo v dar prejel majčko združenja. Za dodatne informacije je na razpolago tel. št.349/0528248.
Diplomski tečaj biotehnologije
Na tržaški fakulteti so v sklopu medicinske fakultete uvedli diplomski tečaj biotehnologije. Skupnih mest je 48, od teh je 40 predvidenih za italijanske državljane oz. državljane Evropske unije, 8 pa za vse ostale. Dne 30. avgusta (ob 11.30) zapade vpisni rok, 13. septembra ob 9. uri pa bodo morali zainteresirani študentje opraviti vstopni izpit.
Pokrajinski urad za šolstvo bo nekaj dni zaprt
Pokrajinski urad za šolstvo sporoča, da bo zaradi majhnega števila uslužbencev in skoraj nične prisotnosti strank, zaprt od 13. do 16. avgusta. Obenem opozarja, da bo kot že napovedano zaprt tudi 14. avgusta.
Informacije o storitvah zdravstvenega podjetja
Zdravstveno podjetje Trst 1 opozarja stranke, da tudi v počitniškem času deluje zelena, brezplačna številka 800 991170. Prav tako se lahko zainteresirani obrnejo do sedeža v Ul. Nordio 5 vsak dan od 8. do 18. ure (ob sobotah od 8. do 14. ure) za vse potrebne informacije o storitvah.
FINANČNA STRAŽA - Davčna potrdila
Trgovine in lokali pod budnim nadzorom
Tržaška finančna straža je junija in julija izvedla 450 kontrol v trgovinah, barih in drugih lokalih. Nadzorovala je izdajanje računov in davč nih po tr dil, pri tem pa je v 55 pri me rih za be le ži la do lo če ne ne -pravilnosti, kar pomeni, daje 12 odstotkov pregledanih upraviteljev kršilo pravila. Finančni stražniki so se podali v trgovine, bare, restavracije, picerije, lekarne, trafike, pekarne, frizerske salone in pralnice. Posebno pozornost so namenili dejavnostim v bližini obale in v kopališčih, kjer se v poletnih mesecih mudi več ljudi.
Za prekršek v zvezi z izdajo računov in potrdil je odgovoren samo upravitelj, medtem ko je v preteklosti del krivde padel tudi na stranko. Upravitelj ima vedno dolžnost, da izda račun in ga izroči kupcu: v nasprotnem primeru je predvidena kazen enaka davku, ki bi ga moral upravitelj plačati za neprijavljeni znesek. Najnižja kazen znaša vseka-
kor 516 evrov, direktor agencije za prihodke pa lahko v skrajnih primerih odredi zaprtje lokala za obdobje od treh dni do treh me se cev.
V pristanišču zaplenili 40 tisoč usnjenih izdelkov
V tržaškem pristanišču se zaplembe izdelkov s ponarejenimi blagovnimi znamkami vrstijo kot na tekočem traku. Zgodba se je ponovila 23. julija v novi prostocarinski coni, kjer so bili z usklajeno akcijo uspešni finančni stražniki in osebje carinske nadzorne službe. O uspešni akciji so poročali včeraj. Zaplenili so približno 40 tisoč usnjenih izdelkov, med katerimi so bili torbice, pasovi in denarnice. Tovor, ki je v kontejnerju pripotoval iz Kitajske in je bil namenjen nekemu slovaškemu podjetju v Bratislavi, bi na tržišču navrgel kakih pet milijonov evrov.
DEVIN-NABREŽINA - Prireditev Zvezdnate čaše
Ob degustaciji odlične kapljice bodo zažarele tudi devinske zvezde
Že tretje leto zapored se v naše kraje vrača poletna enogastronomska pobuda Zvezdnate čaše (Calici di stelle). Priljubljena prireditev se vključuje v sklop pobud vse-državnega združenja Citta del vino, pri kateri sodeluje 550 občin, med temi tudi de-vinsko-nabrežinska. Z razliko od prejšnjih let, ko je prireditev potekala v devinskem portiču, seje lokacija letos pomaknila nekoliko više v vas: od danes do petka, 10. avgusta, bo namreč internat Jadranskega zavoda združenega sveta gostil pestro prireditveno dogajanje. Nocoj bodo prireditelji ob 18. uri odprli številne kioske, poskrbeli za glasbeno kuliso, plesno in čarodejno točko. Protagonisti prireditve pa ostajajo vselej tipični pridelki našega teritorija. Ob domačem pršutu in slastnih kalamarih bodo obiskovalci lahko degustirali odlična vina s Krasa in vinorodnih območij (tudi iz Slovenije in Hrvaške). K pobudi so letos pristopili ugledni vinogradniki Kante, Zidarich, Škerk, Lu-pinc, Radikon, Primosic, Sgubin, Fantinel, Radešič, Klabjan, Čotar, Štoka, Renčel, Bole, Fiegl ter kmetije La Castellada, Isola Augusta ter Tavoli in Asquini. Ob prispevku 10
evrov bo vsak obiskovalec prejel čašo za po-kušino in na voljo bo imel tri različne vzorce predstavljenih belih in rdečih vin.
»Cilj tovrstne manifestacije je ovrednotenje raznolike gospodarske stvarnosti teritorija,« je na včerajšnji predstavitveni konferenci izpostavil podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina (na sliki KROMA). V luči marketinške politike, ki jo v zadnjem času spodbuja tržaška pokrajinska uprava, da bi na čim boljši način promovirala Kras in njegove znamenitosti ter specifike, je torej tudi omenjena prireditev izredno dobrodošla za naš teritorij; znano je namreč, da predstavlja vinogradništvo sektor, ki se pri nas iz leta v leto vse bolj razvija. Da ne gre za klasično šagro, je včeraj opozoril tudi prvi mož devinsko-nabrežinske občine Giorgio Ret, ki je skupaj s podžupanom in odbornikom za kulturo in šport Massimom Ro-mito z navdušenjem sprejel prireditev, ki je po mnenju prireditelja - združenja Mila (v sodelovanju s Pro Loco Mitreo in ŠKD Ce-rovlje Mavhinje) dodatna priložnost za ovrednotenje tega našega bogatega in raznolikega teritorija. (sas)
7
Nedelja, 5. avgusta 2007
TRST
/
BARKOVLJE - Urejevanje novega ovinka in parkirišča
Furlanska cesta:
veliki bager je začel z delom
Čez nekaj dni premestitev semaforja pred Baileyevim mostom proti Trstu
Na ovinku pred usadom pri Rumeni hiši na Furlanski cesti, tam kjer je še spomladi nežno vonjalo iz bezgovih grmov, je včeraj zaropotal goseničast bager. Bezgovih grmov od preteklega tedna ni več; kot tudi bujnih dreves, ki so s svojimi krošnjami zastirali pogled čez ovinek na zasilni Baileyev most. Možje civilne zaščite so jih posekali in odstranili, da bi omogočili začetek del, po katerih bo dobil ovinek novo, blažjo in - po usadu v lanskem novembru - predvsem varnejšo podobo.
Ko nec pre te kle ga ted na so iz to -vornjakov stresli v dolino Potoka na desetine kubičnih metrov zemlje, kamenja in drugega materiala ter pripravili nekakšen zemeljski podstavek, s katerega je velikanski bager začel opravljati svoje delo.
Sprva bo treba iz doline odstraniti še vse preostalo drevje. Zatem bodo na dnu do li ne, na stra ni pro ti Trstu, v zemljo vložili količke, da bi utrdili ploščad za veliki žerjav, ki bo služil pri gradnji visokega nasipa.
Medtem ko bodo v dolini potekala ta de la, bo do na Fur lan ski ces ti pre -mestili semafor, ki sedaj s tržaške smeri ureja promet po Baileyevem mostu. »Premaknili ga bomo nekaj sto metrov v smeri proti Trstu, dejansko pred tamkajšnji ovinek v desno,« je napovedal tržaški odbornik za javna dela Franco Bandelli, ki si je tudi včeraj ogledal za sedaj še zasilno gradbišče. Premestitev semaforja je nujna, da bi zagotovili nemoteno nadaljevanje del. S semaforjem na sedanji lokaciji se ob rdeči luči ustvarijo v ovinku vrste čakajočih vozil, kar povzroča težave ob delih na tem odseku. Po premestitvi semaforja bo v ovinku stekel izmenični enosmerni promet, kar bo omogočilo delavcem dovolj »manevrskega prostora.«
Po načrtih bodo v petek namestili na dno doline deset do petnajst metrov dolgo 250 centimetrsko cev iz nerjavečega jekla, ki bo zagotavljala pretok vode tamkajšnjega Potoka pod prenovljenim ovinkom. Sledilo bo novo nanašanje materiala, po katerem bodo uredili progo za stroje za gradnjo kakih 18 metrov visokega nasipa. »Dejansko bomo zgradili jez, ki bo zaprl nov, širši ovinek in urejeno ploščad z nekaj več kot 40 parkirnimi mesti za njim,« je še pojasnil odbornik Bandelli.
Delavci civilne zaščite bodo najprej izvrtali dno doline za namestitev temeljev nasipa, nato bodo zgradili jez in prostor zapolnili s kakimi 13 tisoč kubičnimi metri materiala.
Odbornik je - v veliko veselje tamkajšnjih prebivalcev - vsekakor potrdil, da bo ostala Furlanska cesta v teku del vseskozi odprta za promet. Domačine je namreč lansko večtedensko zaprtje ceste močno prizadelo.
Le na odseku ob ovinku in na Bai-leyevem mostu bo - kot rečeno - sema-forsko urejena izmenična enosmerna vožnja. Zaradi delovnih razmer bo mor da po treb no kdaj pa kdaj ta od sek ceste zapreti za nekaj ur, večjih zastojev pa gotovo ne bo, je včeraj zagotovil od bor nik.
Tehniki civilne zaščite napovedujejo, da se bodo dela zaključila letošnjega decembra. Bandelli je bil včeraj bolj previden: »Verjetno bo obveljalo, da bos ta na sip in no vi ovi nek do de cem -bra v grobem končana, saj je gradbeno podjetje ICOP iz Basiliana pri Vidmu, ki opravlja dela za civilno zaščito, znano po svojem delovnem ritmu. Ne gre pa pozabiti, da bo potek del odvisen tudi od bolj ali manj ugod ne ga vre me na. Bolj realistično ocenjujem, da naj bi bila vsa predvidena dela dokončana do marca prihodnjega leta, saj bo treba urbanistično urediti ploščad parkirišča, namestiti javno razsvetljavo in posaditi nova drevesa.«
Med njimi pa gotovo ne bo več bezgovih grmov, ki so v pomladnih mesecih desetletja prijetno vonjali v bar-kovljanskem ovinku nad Potokom.
Furlanska cesta: veliki bager je začel urejevati območje, na katerem bodo uredili nov ovinek in parkirišče.
kroma
Luči in zvoki na Devinskem gradu
Na Devinskem gradu bodo jutri zvečer umetniško obnovili mučno ljubezensko zgodbo med Rainer-jem Mario Rilkejem in Lou Andreas-Salome. V obliki luči in zvokov jo bosta na podlagi predloge Paola Magrisa pričarala igralca Mariella Terragni in Francesco Gusmitta.
Predstavi z naslovom Senca med stranmi je prispeval glasbeno kuliso Marco Sofianopulo. Večer sodi v okvir ciklusa Poletni sen med nebom ini morjem, ki ga prireja združenje Airsac Europa. Začetek ob 21. uri. Ponovitvi v četrtek, 9. in v petek, 10. decembra.
Federacija Fipe proti prekomernemu uživanju alkohola
Tudi tržaški člani Fipe (italijanska federacija javnih lokalov) bo dala svoj doprinos v okviru pobud javnih institucij v boju proti prekomernemu uživanju alkohola. Tržaško združenje se je namreč odločilo, da podpre kampanjo na državni ravni, po kateri ni dopuščena nobena popustljivost do tistih, ki pregloboko pogledajo v kozarec.
Podobno kot se je dogajalo v obdobju, ko je stopila v veljavo prepoved kajenja v javnih lokalih, bodo izobesili ustrezne napise, s katerimi bodo kliente opozarjali na prepoved točenja alkoholnih pijač osebam, ki niso še dopolnile 16 let in pa tistin, ki so že na prvi pogled pijane.
Upravitelji javnih lokalov pa se ne bodo angažirali samo do klientov, temveč tudi v svoji sredi, kot pravi Francesco Deruvo, predsednik tukajšnjega združenja upraviteljev javnih lokalov (Fipe-Confcom-mercio). Ko bodo opazili, da v katerem od lokalov ne spoštujejo zakona, bodo začeli opozarjati na socialno škodo, ki jo lokal povzroča svojim klientom (klient je več vreden kot kozarec alkohola), na dobro ime lokala in na samo gospodarsko škodo (kozarec več, ki ga prodajo nekega večera, ne odtehta vseh tistih, ki jih bodov lokalu izgubili v naslednjih dneh).
Nesreča pri Devinu
V bližini bencinske črpalke Agip pri Devinu je prišlo sinoči, nekaj pred 19. uro, do trčenja med avtom in motornim kolesom. Na kraj so prišli osebje službe 118 in prometna policija, rešilec pa je eno osebo, ki je utrpela udarec v glavo, odpeljal v katinarsko bol-
ZAHODNI KRAS - Na Kontovelu
Kdaj konec del na pokopališču?
Zaključiti bi jih morali že aprila, a jih še niso - Težave s čiščenjem cest in ulic
Kdaj se bodo zaključila dela na kontovelskem pokopališču? Sodeč po prvotno predvidenem roku bi se morala že zaključiti v začetku aprila. A se niso. Prav nasprotno: pokopališče že nekaj mesecev sameva in čaka, da bi občinski delavci dokončali ureditev. Prav tako tudi vhodna vrata čakajo, da bi nanje spet namestili kamnito preklado, ki jo je sredi maja bager med očitno neveščim delom snel s stebrov ob strani. Da se ne bi stari kamniti pomnik ne izgubil neznano kam, kot se je to zgodilo že v številnih podobnih primerih, ga je prevzelo v svoje »varstvo« vodstvo mestnih muzejev, ni pa znano, kdaj ga bodo delavci spet postavili na svoje mesto.
Kontovelsko pokopališče ni edini primer nezanimanja oblasti za dogajanje na zahodnem Krasu. Predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel je že pred meseci opozoril na pomanjkljivo čiščenje cest na Proseku, Kontovelu in v Križu. Podjetje Ace-gasAps je pred časom dodelilo za to delo dva nameščenca, že nekaj časa pa ga opravlja ena sama oseba. Ta ne more opraviti vsega. Zato ni čudno, da se ob cestah vse bolj bohotijo plevel, trava, grmičevje. Položaj je še najhujši v vaških jedrih, kjer so ulice prepuščene same sebi. Podobno je s potmi, ki vodijo v breg, prav tako pa niso počiščena domača pokopališča.
Predsednik Bruno Rupel se je zato pritožil tržaški občini, češ da podjetje Ace-gasAps ne spoštuje pogodbe s predvidenimi delovnimi obveznostmi. Po pogodbi z občinsko upravo bi moralo podjetje trikrat v letu popolnoma počistiti ceste in ulice v zahodnokraških vaseh. Letos tega še ni storilo.
Kdaj bo?
Rupel ni prejel odgovora, vse dokler ni zastavil vprašanja javno, preko tiska. Takrat se je podjetje AcegasAps vendarle odzvalo. Odgovorni za službo čiščenja cest in ulic ga je včeraj poklical, da bi se skupno domenili, kaj gre postoriti. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta je bil v odgovoru zelo jasen: to, kar predvideva pogodba med občino in AcegasAps.
Kontovelsko pokopališče še čaka na zaključek del
kroma
/
TRST
Torek, 7. avgusta 2007
7
PROSTORSKO NAČRTOVANJE - Proceduralni zapleti
Občine imajo težave z novim deželnim urbanističnim zakonom
22. avgusta izredna seja nabrežinskega občinskega sveta o Sesljanu
27. avgusta bo začel veljati novi deželni urbanistični zakon, ki povzroča nemalo težav županom in občinskim upraviteljem. Zakon namreč je, izvršilne norme na področju gradenj (včeraj jih je odobrila deželna vlada) pa bodo pravnomočne šele septembra, kar zna zadeva povzročiti precejšnje proceduralne zaplete. Zakon vsekakor uvaja nova določila ne samo na področju urbanistike, temveč tudi pri postopkih in pri vlogi posameznih lokalnih uprav, zlasti občin.
Marsikatera občinska uprava v teh dneh, kljub počitnicam, hiti z oblikovanjem novih urbanističnih smernic, ki naj bi jih ob čin ski sve ti odob ri -li pred 27. avgustom. Za to so se odločili tudi v Nabrežini, kjer je župan Giorgio Ret prav včeraj napovedal odobritev novih smernic za spremembo regulacijskega načrta. Podobno menda razmišljajo tudi v Dolini in Zgoniku.
To naj bi nabrežinski občinski svet sprej el na sej i 22. avgusta, ko bo na sporedu tudi izredna občinska seja o Sesljanskem zalivu. Izredni sklic je v skladu z občinskim statutom zahtevala in dosegla levosredinska opozicija.
V levi sredini so zahtevo po sklicu občinske seje utemeljili z zadnjimi do god ki v ses ljan skem kam no lo mu. Spomeniško varstvo Furlanije-Julijske krajine je namreč dvakrat zaporedoma zavrnilo krajinski načrt za gradnje v kamnolomu, ki ga je po nalogu Občine pripravila družba S. Protasio e Gervasio, lastnik kamnoloma in zaliva.
Ome njena druž ba se je zo per sklep spomeniškega varstva (ta ustanova posluje v sklopu ministrstva za kultur ne in spo me niške dob ri ne) pri to ži -la na Deželno upravno sodišče, ki o tem še ni razsodilo. Izkopna dela v kamnolomu se medtem nadaljujejo, na čr to va ne grad nje pa so za čas no ustavljene.
Opozicija sicer pravi, da ne nasprotuje turističnemu razvoju Sesljana, zahteva pa jasna stališča s strani uprave, katero obtožuje, da je podrejena družbi S. Protasio e Gervasio. Zupan Ret te očitke odločno zavrača, njegova koalicija pa meni, da je sklic izredne seje nepotreben in pomeni le trošenje občinskega denarja (sejnine, honorarji za tolmače itd.). Na seji 22. av-gus ta bi mo ra li so de lo va ti pred stav ni -ki spo me niš ke ga var stva in pro ra čun -ski nad zor ni ki, saj je Ob či na od last -nikov kamnoloma in zaliva že dobila
Na nabrežinskem županstvu bo 22. avgusta izredna seja občinskega sveta o Sesljanskem zalivu
kroma
ur banizacijske dajatve (več kot 400 tisoč evrov), ki so sedaj formalno zamrznjene.
Dogodke v zvezi s sesljanskim kamnolomom so komentirale tudi nekatere naravovarstvene organizacije. Posebno Svetovni sklad za naravo-WWF je govoril o neke vrste politični navezi med predsednikom Dežele Riccardom Illyjem in nabrežinskim županom Giorgiom Retom, »ki si želita čimprejšnji začetek gradenj v kamnolomu in zalivu«. V polemiko je WWF vpletel tudi kulturnega ministra Fran-cesca Rutellija, češ naj bi razmišljal o odstavitvi vodje spomeniškega varstva FJK, kar so v Rimu odločno zanikali.
Deželna vlada je medtem odobrila svoja stališča in mnenja o variantah nabrežinskega regulacijskega načrta številki 24 in 25. Gre za Občino De-vin-Nabrežina obvezujoča mnenja, ki jih pris toj ne ob čin ske služ be še ni so proučile, saj gre za zajetno in zelo strokovno dokumentacijo.
Uradnemu mnenju deželne vlade sledijo sedaj ocene pritožb in pripomb, ki so jih vlo ži li ob ča ni in t. i. zain te re -sirana javnost. Nabrežinski občinski svet bo te dokumente obravnaval sep-tem bra in to po pro ce du ri sta re ga ur -banističnega zakona, saj nova deželna določila ne veljajo za nazaj, ampak le za sklepe, ki bodo sprej eti po 27. avgustu.
AKTUALNO
Plin: dvomi o anketi
Javnomnenjsko raziskavo o plinskih terminalih (izvedla jo je SWG po naročilu Legambiente) spremljajo polemike. V njeno ve ro dos toj nost dvo mi ne sa mo odbor proti uplinjevalnikom, temveč tudi pokrajinski svetnik Pa o lo Sa luc ci.
Pre se ne čen ni to li ko nad glavnim vprašanjem (52 odst. anketirancev podpira kopenski terminal), kot na odgovore na posamezna vprašanja. Salucciju se zdi zelo čudno, da tako velik odstotek anketirancev meni, da bodo plin ski ter mi na li po ce ni li stroš ke za plin, kar je ze lo ma lo verjetno.
Predstavniku Marjetice se vsekakor zdi verodostojno, da ljudje sploh niso informirani o plinskih terminalih in da se sploh ne zavedajo hudih posledic morebitnih nesreč ali terorističnih aten ta tov.
DONACIJA - Na pobudo dobrodelnih združenj in Coop
Večjezična knjižnica za bolnike in njihove sorodnike
Otroški bolnišnici Burlo Garofolo so včeraj ob prisotnosti vodilnega upravnega in zdravniškega osebja izročili v dar vejezično knjižnico s knjigami v albanskem, srbskem, ukrajinskem, romunskem in hrvaškem jeziku. Pobuda je sad sodelovanja staršev malih bolnikov z zdravniki-klovni, Humanitarnega združenja, zveze Agmen in Delavskih zadrug Coop Nordest
MESTNI REDARJI - Obračun pregledov v večernih in nočnih urah
Pod Montebellom vozil 164 km na uro
Motociklist ob vozniško dovoljenje - Vinjen voznik s 3,26 gramov krvi v litru krvi (dovoljena meja 0,5 grama)
Mestni redarji so tudi pretekli teden pregledali celo vrsto vozil
kroma
Med kršitvami prometnega zakonika, ki so jih mestni redarji ugotovili pretekli teden, izstopata dve. Prva zadeva vožnjo v vinjenem stanju, druga previsoko hitrost.
Redarji so v soboto zvečer v Miramarskem drevoredu ustavili avtomobil z veliko pogonsko močjo, ki je tako zavijal sem ter tja po cestišču, da o voznikovem stanju ni moglo biti dvoma. Ko je moški izstopil, ga je začelo krepko zanašati. Močno zaudarjanje po alkoholu je redarje le še dodatno prepričalo v upravičenost alkotesta. Naprava je pokazala, da je imel voznik 3,26 grama alkohola v litru krvi, to je šestkrat več od dovoljene meje (0,5 grama na liter). Možem postave ni preostalo drugega, kot da so moškemu zasegli vozniško dovoljenje, voznik bo tudi ob 10 vozniških točk. Po novih poostrenih normah tvega do 2 tisoč evrov
globe in tri mesece zapora ali prisilnega dela v bolnišniškem oddelku za trav-matologijo.
Drugi primer so zabeležili v predoru pod Montebellom, v katerem je motorno kolo švignilo s hitrostjo 164 kilometrov na uro kljub prepovedi vožnje s hitrostjo nad 50 kilometri na uro. Voznik je bil ob vozniško dovoljenje (vrnili mu ga bodo v roku od enega do treh mesecev), ob 10 vozniških točk, plačati pa bo moral 370 evrov globe.
Mestni redarji so med svojimi večernimi in nočnimi pregledi ustavili sedemdeset vozil in ugotovili dvajset kršitev. 43 voznikom so opravili alkotest. Šest voznikov j e od 10 do 40 kilometrov na uro prekoračilo dovoljeno hitrost (skupno so bili ob 12 vozniških točk). trije vozniki so prekoračili dovoljeno hitrost za več kot 40 kilometrov na uro (bili so ob vozniško in ob skupno 30 točk). Zaradi raznih prekrškov so redarji »odvzeli« voznikom skupno 57 vozniških točk.
8
Torek, 7. avgusta 2007
TRST
/
POSEBEJ ZA PRIMORSKI - S svetovnega skavtskega jamboreeja v angleški pokrajini Essex
»Enkratno doživetje v veliki množici tebi enakih«
Med desettisoči iz vsega sveta tudi predstavniki SZSO in RMV iz Trsta in Gorice
Na 21. svetovnem skavtskem jamboreeju, ki od 27. julija poteka v Hygland's Parku nedaleč od kraja Chelmsford v angleški pokrajini Essex, tabori preko 40.000 skavtov iz celega sveta. Svetovni jamboreeji so v zgodovini skavtskega gibanja že tradicionalni. Tokratni, 21. jamboree, ki se bo zaključil 8. avgusta, pa je res prava posebnost, saj poteka ob stoletnici skavtstva. Ustanovitelj skavtskega gibanja Anglež Robert Baden Powell je namreč leta 1907 s skupino dvajsetih dečkov prvič taboril na otoku Brownsea v Rokavskem prelivu. Skavtizem se je v prvih sto letih ob sto ja raz ši ril po celem sve tu.
Začetki skavtstva na Slovenskem segajo v čas po prvi svetovni voj ni. Po dru gi sve tov ni voj ni pa je v Sloveniji nastala taborniška organizacija, ki v sebi ohranja prvine skavtska in gozdovništva, njena us-me ritev pa je z raz li ko od katoliš kih skavtov, ki se prepoznavajo v krščanskem duhu, odprta ne glede na versko prepričanje. V Sloveniji in zamejstvu danes delujeta obe organizaciji, Zveza slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ter Zve za tabor ni kov Slovenije oziroma Slovenska zamejska skavtska organizacija in Taborniki Rodu modrega vala. Le Zveza tabornikov Slovenije pa je članica svetovne skavtske organizacije WOSM.
Jamboreeja v Chelmsfordu se s slovensko odpravo ZTS-ja udeležujejo tudi slovenski katoliški skavti in tabornica iz Italije. V preteklih dneh smo v na šem uredniš tvu pri dno vrteli telefone in skušali priklicati udeležence jamboreeja. Naposled so se na naše klice odzvali Andrej Schart, Daniel Milano (SZSO-TS), Tanja Zorzut (-SZSO-GO) in Veronika Sossa (RMV TS-GO). V prepolnih tabornih dneh so si uspeli odmeriti čas in najti prostor za enim od tabornih računalnikov ter nam preko elektronske pošte poslali nekaj vtisov z jamboreeja.
Koliko slovenskih katoliških skavtov in tabornikov se udeležuje 21. svetovnega skavtskega jamboreeja v Higland's Parku?
Slovenska odprava šteje šestin-sedemdeset članov, od katerih nas je štirideset IST-jevcev (Internacional Service Team), ki pomagamo pri izpeljavi tabora, ostali pa so člani vodstva odprave in udeleženci. Zamejcev je deset, 6 IST-jevcev in 4 udeleženci.
Na pot se niste odpravili z letalom, temveč z avtobusom. Katere so bile postojanke na tej dolgi poti?
Prvi in drugi dan smo preživeli v bavarskem mestu München, kjer smo si ogledali živalski vrt in tehnični muzej, preiskusili pa smo se tudi v foto-orientiringu. Tu so nas presenetila nenavadno velika zrna toče. Tretji dan smo se ustavili v alzaški prestolnici Strasbourg, kjer je bila znova na sporedu foto-orientacija. Četrti dan smo ponoči pripluli čez Rokavski preliv v angleško pristanišče Dover, kjer smo si ogledali kli-
Gasilska slika udeležencev iz zamejstva v spomin na res edinstveno druženje z vrstniki iz vsega sveta
sini
fe in grad. Peti dan smo se podali v znameniti Stonehenge. Šesti dan (25. julija) smo IST-jevci prispeli na taborni prostor. Ostali člani odprave pa so še dva dni ostali v Londonu, na tabor pa so prispeli v petek, 27. julija.
Katere so pravzaprav naloge IST-jevcev?
IST-jevci smo na taboru na služenju. Vsak IST-jevec je bil že pred samim začetkom tabora dodeljen določeni delovni skupini: nekateri skrbijo za čistočo, drugi delajo v trgovinah, tretji skrbijo za varnost, četrti so odgovorni za podtabore, v katerih živijo udeželenci, itn.
Kakšni so bili vaši občutki ob prihodu na taborni prostor?
Tanja: Bila sem evforična in nenavadno navdušena. Daniel: Vse skupaj se mi je zdelo skorajda neverjetno. Na začetku namreč na taboru še ni bilo vseh udeležencev. Razdalje med raznimi podtabori so res velike. Andrej: Bil sem navdušen nad novim doživetjem. Veronika: Že ob prihodu smo se spoprijateljili z nekaterimi IST-jevci iz drugih držav. Takrat sem spoznala, da je to šele začetek, saj se je pred nami raztezal pogled na tisoče šotorov. Nenavadni občutki, ki jih bržkone občutiš samo ob taki množici tebi enakih.
Kako poteka življenje na jam-boreeju?
Glede na to, da smo IST-jevci, moramo biti na taboru na razpolago. Služba ni vsak dan enako zahtevna. Vsaka delovna skupina ima svoje urnike. Delovne izmene so razdeljene, eni delamo dopoldne, drugi popoldne, tretji pa ponoči. Za kosilo se prehranjujemo z lunch paketi, zvečer pa imamo skupno večerjo. Po večerji so na sporedu razne prireditve, denimo koncerti ali predstavitve držav, iz katerih prihajajo udeleženci.
DOLINA DUNJE
Izletnika
spravili
na varno
Tržačan Antonio Stuparich se je med nedeljskim izletom po hribovju nad dolino Dunje izgubil, po samotni noči pa ga je včeraj zjutraj pobral helikopter službe 118.57-let-ni član tržaške sekcije planinskega društva CAI je bil v dobrem zdravstvenem stanju.
Stuparich se je v nedeljo potepal po Zahodnih Julijcih v družbi dvajseterice tržaških članov društva CAI. Med sestopom v dolino Dunje se je znašel sam in zašel na zgrešeno stezo, nato pa je še zdrsnil v nek graben. Ostali izletniki so ga začeli iskati ob prehojeni poti in po okolici, a ga niso zasledili, zato so poklicali gorsko reševalno službo.
Reševalci so bili v popoldanskih urah neuspešni, iskanje so prenesli na ponedeljek zjutraj. Včeraj so Stuparicha s helikopterja civilne zaščite le zagledali, do njega pa je poletel helikopter službe 118, ki ga je spravil na varno.
Ko smo prosti, si lahko ogledamo predstavitvene šotore drugih držav in se udeležujemo delavnic, kjer preizkušamo različne veščine (petju, plesu, slikanju, pionirstvu, ročnih delih ipd.). Zelo so zanimive predstavitve različnih verstev (Faith and Believes). Pogovorili smo se z budističnim menihom in se prei-skusili v budistični meditaciji. Tu je namreč povsem normalno, da v vrsti za zajtrk pred teboj in za teboj čakajo skavtI iz Indije, Brazilije, Nove Zelandije ali otokov Fidži. Vsaka država predstavlja tudi svoje tipične jedi in noše, tako da lahko veliko izvemo o posameznih državah.
Ste si pred odhodom na jamboree mogoče zastavili kakšne skupne cilje?
Skupnih ciljev si nismo zastavili. Najvažnejši cilj mednarodne izkušnje je seveda ta, da spoznamo čimveč ljudi iz celega sveta. Tako se bomo domov vrnili z novo motivacijo in idejami, ki jih bomo v naslednjem letu skušali tudi udejanjati.
1. avgusta ob 8. uri so skavti po celem svetu slovesno obnovili svojo skavtsko obljubo. Kako je ta dogodek potekal na jamboreeju?
Nekateri udeleženci tabora so se tisti dan odpravili na otok Brow-nsea. Vsaka država je namreč tja poslala dva svoja predstavnika. Ostali udeleženci jamboreeja pa smo se zbrali v taborni areni. Preko velikega zaslona smo lahko opazovali, kaj se dogaja na Brownseaju. Natanko ob 8. uri je vsakdo od nas v svojem jeziku obnovil svojo skavtsko obljubo. Posebnost ob tem dogodku je bil tudi govor vnuka ustanovitelja skav-tizma Badena Powella, ki je zbrane nagovoril s priložnostno mislijo. Podal pa nam je tudi misel svojega deda Roberta Badena Powella, ki jo je ta zapisal pred svojo smrtjo.
Primož Sturman
RAZISKAVA - Konzorcij Almalaurea
Tržaški diplomiranci po univerzitetni reformi
LAMAGLIA TRŽ|Č
ŽENSKA ulica Roma 58 OBLAČILA Tel. 0481.790074
NADALJUJE SE VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE S POPUSTI DO 50%
MODNI UDOBNI KROJI ZA VSE STAROSTI
Pred šestimi leti je stopila v veljavo reforma univerzitetnega sistema, ki je v marsičem korenito preoblikovala študijsko pot italijanskih študentov. Med drugim je reforma spremenila obdobje študija: skoraj vse fakultete so zapustile štiriletni sistem in prevzele t. i. »3+2«: triletni diplomi lahko sledi še dveletna specializacija.
Mnogi - med temi tudi dober del univerzitetnih profesorjev - so bili do pre-ustroja zelo kritični. Konzorcij Almalaurea, ki redno zbira podatke o študentih in njihovih univerzah, je predstavil trenutno sliko obiskovalcev vseučilišč. Raziskavo sestavljajo podatki, ki so jih zbrali s sodelovanjem 185 tisoč študentov, diplomiranih v letu 2006. Tiskovni urad tržaške univerze je posredoval številke tržaških študentov, ki so v prejšnjem letu zaključili triletni univerzitetni program.
Vidnejši učinek reforme naj bi bil v dejstvu, da se mladi dokopajo do diplome v zgodnejših letih. Pred omenjeno reformo so študenti v povprečju diplomirali pri visoki starosti 28 let, sedaj pa pridejo do triletne diplome pri 23,9 letih. Treba pa je dodati, da diploma prve stopnje navadno ne prinaša velikih možnosti zaposlitve, zato se 85% tržaških študentov odloči za nadaljnje izobraževanje, ponavadi (72%) se vpišejo na drugostopenj-
0 Prireditve
POLETNI OKUSI IN GLASBA POD ZVEZDAMI V NOČI SV. LOVRENCA
igral bo harmonikar Egon Tavčar. Pridruži se nam v petek, 10. avgusta 2007, od 20. ure dalje v društvu Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Prijave na tel. 040-384226 od 13. do 14. ure.
SKD IGO GRUDEN vabi na praznik sv. Roka v Nabrežini, od 11. do 16. avgusta. V soboto, 11. avgusta, bo v društvenih prostorih ob 19. uri otvoritev dveh razstav: v veliki dvorani bo razstava modnih kreacij Modni Utrinki, v sobi Radovič pa bo zgodovinska razstava ob 150-letnici železnice v Nabrežini; v nedeljo, 12. avgusta bo ob 20. uri na sporedu Modna revija.
REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Letošnje praznovanje Velikega Šmarna se začne v ponedeljek, 13. avgusta, z odprtjem kioskov in kiparsko razstavo Evgena Guština po rodu iz Repna, ki pa živi
ski diplomski tečaj (specialistično diplomo). Povprečna starost diplomantov druge stopnje, ki jo delodajalci in razpisovala natečajev enačijo »stari« diplomi, pa je v Trstu (27,1) in Italiji (28,1) povsem podobna oni izpred reforme.
Spodbuden podatek kaže, daje lani 56% tržaških študentov diplomiralo brez zamude (v Italiji je veljalo povprečje 49%). Tretjina študentov Univerze v Trstu je opravilo zaključni izpit eno leto bolj pozno, petina pa je bilo poznih za dve leti ali več. Reforma je dodelila večji pomen obiskovanju lekcij, ki je pogosto obvezno. Podatki to tudi potrjujejo: 72% lanskih tržaških diplomantov je obiskovalo vsaj tri četrt predvidenih lekcij.
Nekoliko presenetljiva je analiza socialnega izvora tržaških in italijanskih diplomirancev: 72% jih izhaja iz družin, v katerih nihče od staršev nima univerzitetne izobrazbe. Novi univerzitetni sistem je uvedel večjo uporabo delovnih praks: 58% lanskih diplomantovje imelo vsaj eno tovrstno izkušnjo (pred reformo jih je bilo samo 18%). Po drugi strani je prišlo do močnega upada števila študentov, ki se odločijo za izkušnjo v tujini (npr. s programom Erasmus). To pot je izbralo 18,8% italijanskih diplomirancev iz leta 2001, od lanskih pa le 8,8%; v Trstu so bili študenti vsekakor nad državnim povprečjem (14%). (af)
v Breznici na Gorenjskem. Otvoritev razstave bo ob 21. uri. Na predvečer praznika, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kon-tralt v okviru festivala »Med zvoki krajev«, nastopili bodo Roberto Loreg-gian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Biscuola kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repen-tabor. Sam praznik Marije Vnebovze-te, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob so-maševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava.
/
TRST
Torek, 7. avgusta 2007
9
Včeraj danes
Danes, TOREK, 7. avgusta 2007
KAJETAN
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.30 - luna vzide ob 24.33 in zatone ob 16.22.
Jutri, SREDA, 8. avgusta 2007
MIRAN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,2 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,9 stopinje C.
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 6. avgusta, do sobote, 11. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040365840, Ul. Commerciale 21 - 040421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040-274998, Opčine - Proseška ulica 3 - 040-422478 - samo s predhodnim telefonskih pozivom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3 - 040-422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040-767391.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
ut Kino
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 20.10 »Fear-less«; Dvorana 3: 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »The Protector«; Dvorana 5: 20.15, 22.10 »Havoc: Fuori controllo«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta ter 13. in 14. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVENGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta od 13. do 18. avgusta ter vse sobote do 1. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007.
S Izleti
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 17.45, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Io e Beethoven«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Material girls«; 16.15, 20.05 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.10, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »The protector -La legge del Muay Thai«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI - 16.45 »Flicka - Un cavallo per amico«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ocean's thirteen«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«; 18.15, 20.15 »Lucky you -Le regole del gioco«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.10, 22.20 »Le vite de-gli altri«; 16.45 »The Reef - Amici per la pinne«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40 »Umri pokončno 4«; 22.00 »Pevec«; 18.00, 21.50 »Moškoženske zadeve«; 16.40, 19.20 »Harry Potter in Feniksov red«; 16.10, 20.00 »Sim-psonovi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Protector«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 16.15, 20.00 »Transformers«; 18.30, 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«; Dvorana 4: 17.30 »I fanta-stici 4 e silver surfer«; 16.30, 20.30 »Havoc«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel.št. 3497597763 Nastja.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz goriškega in tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693.
¿j Čestitke
Danes praznuje svoj 70. rojstni dan naš dragi stric MARJO. Vse najboljše mu iz vsega srca voščijo vnuki Damiana, Dario in Dean. Prav-nuki Erik, Simon in Tessa pa mu pošiljajo zvrhan koš poljubčkov.
13 Obvestila
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel.št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Na-stja.
LOKOVEC NA BANJŠKI PLANOTI V
galeriji pri Winklerju je odprta razstava Dekleta pripravljajo balo. Ogledate si jo lahko vsak dan, razen srede.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
AŠZ SLOGA obvešča, da bo sestanek za udeležence poletnih priprav v Mežici v četrtek, 9. avgusta, v telovadnici sredje šole S.Kosovel na Opčinah ob 19.30.
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00.
OBČINA REPENTABOR obvešča prebivalstvo, da Deželna civilna zaščita v sodelovanju z Glavno direkcijo za
kmetijske, naravne, gozdarske vire in za gorske predele opravlja vzdrževalna dela na nekaterih gozdarskih poteh na območju občine za preprečevanje gozdnih požarov. Drva, ki so zložena ob poteh, je prepovedano odnašati. Na razpolago so le upravičencem, ki so bili vsekakor že telefonsko obveščeni.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure in da bodo v tednu od 13. do 17. avgusta zaprti.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt od 13. do 18. avgusta 2007.
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007.
RTV SLOVENIJA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabijo v petek, 17. avgusta, ob 20.30 v Pokrajinski muzej v Repen na premierno predvajanje dokumentarnega filma Jadrana Sterleta »KRAŠKA HIŠA NA ROBU ČASA«.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 13. do 17. t.m. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta.
PLANINSKA ŠOLA SPDT Mladinski odsek SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338-4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni!
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Ma-rijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisi-na.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča,
da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 1118, Knjižnica Kozina, ponedeljek 714 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DE-PORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele -od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel.št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 3335062494 do 26. avgusta.
SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00.
S Mali oglasi
IŠČEM KNJIGE za tretji razred trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel. ob večernih urah na št. 3341914073.
IŠČEMO vestno hišno pomočnico z vozniškim dovoljenjem. Klicati na št. 339-4713040.
KUPIM KNJIGE za prvi razred srednje šole na Proseku. Tel. 349-0934409.
NUDIM LEKCIJE slovenščine, italijanščine in angleščine za otroke iz osnovne in srednje šole. Klicati na tel. št. 040-415823 ali 346-0905266.
PRODAJAM motorno kolo CC 50 MKB »ovetto«, letnik 2004. Cena po dogovoru. Klicati v večernih urah: gsm. 347 4264566 (Willy).
PRODAM nove gume za avto, Michelin 205/55 R16 in novo rezervno gumo. Tel. 334-9580949.
P RODA M staro kraško intarzirano skrinjo. Tel. št. 328-8007125.
PRODAM KNJIGE za vse razrede jezikovne smeri liceja F. Prešerna. Tel. št 333-6186640.
PRODAM 4000 kvm nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 27.500 evrov. Tel. 347-6145807.
PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807.
[H Osmice
DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni!
KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak v Briščah. Tel. 040-220524.
NA KONTOVELU KAMENCE so odprli osmico Danilo, Darjo in Andrej.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Zigon.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah.
OSMICO so odprli pri Terčovovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450.
OSMICO sta odprli Mavrica in Si-donja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šem-polaju.
V	KRIŽU PRI BELJANOVIH so odprli osmico.
V	SALEŽU n'puljih sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni!
Prispevki
Ob rojstnem dnevu drage hčerke Nade darujejo mama, Marko in Cateri-na 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega Vilija darujejo Roberto Ota in prijatelji 165,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na Borisa Laurico darujeta Antek in Tatjana 50,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na drago kolegico Maro Ken-da daruje Dana Mozina 30,00 evrov za ŠD Sloga.
V	spomin na drago prijateljico Maro Kenda darujeta Miranda in Atilijo 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob drage Mare Kenda darujeta Majda in Ljuba erne 60,00 evrov ya KRUT.
V	spomin na Aleksandra Bogatca daruje družina Jazbec 60,00 evrov za Y.C. Čupa.
t
Mirno je zaspala naša draga mama, babica in prababica
Maria Raseni (Grozdana)
Za njo žalujeta
sinova Adriano in Drago z družinama.
Od nje se bomo poslovili v sredo, 8. avgusta ob 17. uri, na pokopališču v Vrhpoljah pri Kozini. Iskreno se zahvaljujeva osebju doma za ostarele "Danica" iz Gažona za skrbno nego, katere je bila deležna.
Padriče, 7. avgusta 2007
Ni smrt tisto, kar nas loči inživljen-je ni, kar druži nas. To so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Noni zadnji pozdrav
vnukinji Barbara in Elisabetta ter vnuk Aljoša z družinami
Žalovanju se pridružujejo
Štefanija, Drago, Majda, Matija in Jernej Danev
t
Zapustila nas je naša draga žena in mama
Marija - Marta Erman por. Novato
Zalostno vest sporočajo
mož Giordano, sin Denis in hčerka Eva
Pogreb bo v četrtek, 9. avgusta ob 11. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v Dolino.
Iskrena hvala družini Manin
Krmenka, 7. avgusta 2007
Ob težki izgubi drage mame in žene Marte izreka sinu Denisu, možu Giordanu in ostalim svojcem občuteno sožalje
KD Fran Venturini
Ob hudi izgubi drage mame Marte sočustvujemo z Denisom in ostalimi svojci
vsi pri TFS Stu ledi
Ob boleči izgubi ljubljene Marte izreka Denisu, Giordanu in ostalim sorodnikom občuteno sožalje
Marko Manin z družino
10
Torek, 7. avgusta 2007
KULTURA
/
BENETKE - Bienale v znamenju vse večje integracije
Srečevanje in prepletanje povsem različnih likovnih svetov
Pozoren ogled kakovostne razstave terja večdnevni obisk - Prisotnih je 76 držav iz petih celin
Letošnji beneški bienale se rojeva v znamenju vse večje integracije v samem procesu podoživljanja likovnih stvaritev in premoščanja dihotomij, ki so od nekdaj ločevale miselno od čustvene sfere, intuicijo od racionalnosti ali bolj splošno zaznavne procese od konceptualnih. Letošnji kurator, prvič iz ZDA, Robert Storr nas kot posrednik s svojimi izbirami uvaja v kompleksno stvarnost sodobne likovne ustvarjalnosti, prizadeva si osmisliti sočasno intelektualno, zaznavno in emocionalno plat. Raznolikost izraznih sredstev in pristopov je sama po sebi umevna, kar označuje posamezne stvaritve je sposobnost takojšnjega vzbujanja občutkov in miselnih asociacij. Iz tega vidika je razstava kakovostna in vredna ogleda. Aktualne tematike ostajajo vezane na družbeno problematiko, vzpostavljajo konflikte in obravnavajo eksistencialna vprašanja; v ospredju so geografsko-po-litična vprašanja, vojna in minevanje. V marsičem se povsem drugačni likovni svetovi srečujejo, prepletajo in še tako kontrastni pogledi stremijo za intro-spekcijo. Prodornost in poetika dajeta ekponatom edinstven pridih, obiskovalec se zato rad zadržuje ob posameznih delih in podoživlja njihovo bogato likovno sporočilnost. Pozornejši ogled terja zato večdnevni obisk. Za vse, ki si tega ne morejo privoščiti, je koristna predhodna dokumentacija in načrtovani izbor.
52. beneški bienale bo do 21. novembra na ogled v običajnih lokacijah parka Giardini, v predelu Arzenala in s 34. stranskimi pobudami, ki se odvijajo v zgodovinskem jedru Benetk. Tokrat je prisotnih 76 tujih držav iz vseh petih celin, med temi se nekatere prvič predstavljajo avtonomno in sicer: Az-erbajdžan, Tadžikistan, Moldavija, Mehika, Libanon in prvič tudi najštevilnejša evropska etnična manjšina Romov. Letošnji kurator je želel izrecno vzpostaviti pomen razvoja sodobne likovne umetnosti v državah kot so Indija, Turčija in Afrika, a mu je to le delno uspelo. Indija je namreč svoje sodelovanje odklonila, pristala ni niti na prisotnost svojega paviljona, ki ga posamezne države avtonomno upravljajo glede razstavnih izbir, medtem kot je poseg ku-ratorja bienala vezan na predel Arzenala in na zgodovinski pavilijon Italije v parku Giardini. Afrika pa je pridobila častno mesto posebnega paviljona znotraj Storrove razstave v Arzenalu, ki se odlikuje z izborom del iz zasebne zbir-
ke poslovnika Sindake Dokola z naslovom Check List Luanda Pop. Nastal je sicer val polemik glede zbiratelja in špekulacij, na račun katerih je zbirka nastala, mimo tega, da je tak izbor v kontekstu bienala le pristranski, čeprav gre za zanimiva dela in umetniške video-posnetke.
Če globalno ocenjujemo Storrove izbire, opažamo, da je na 97 sodelujočih umetnikih le 25 žensk, medtem ko je ženska prisotnost obratno najbolj opazna pri državnih paviljonih. Povprečno so umetniki petdesetletniki, osem od teh je že mrtvih. Že ta podatek nas opozarja, da ni dovolj pozornosti do mladih in novejših prijemov. Enosmernost pri izboru izpričuje dalje še odločna prisotnost ameriških avtorjev, katerih večina ustvarja v New Yor-ku.
Prav tako pristranski in enosmeren je izbor Ide Giannelli za osem let pričakovani in končno pridobljeni italijanski paviljon. Bodisi kuratorka kot umetnika so namreč vezani na območje Piemonta. Francesco Vezzoli je pripravil videoposnetek Democrazy, kjer na njemu lasten domišljav način uprizarja namišljeno politično kampanjo dveh kandidatov za predsedstvo v ZDA: za protagonista je izbral Sharon Stone in Bernarda Henrija Lévyja ter se posluževal značilnih oglaševalskih strategij. Rezultat je spektakularen, vzpostavlja medijsko nasilje, a je iz vsebinskega vidika dokaj puhel. Giuseppe Pe-none pa je posegel v prostor s svojimi skulpturami iz limfe, ogromne lesene hlode stoletnih mecesnov je prevlekel z živalsko kožo; prav tako z več sto kožami je prekril stene ter vdolbil kanale v marmor na podu.
Številni ustvarjalci obravnavajo tematiko minevanja, ki se sprevrže lahko v iskanje smisla življenja ali soočanja s smrtjo v najširšem smislu. Med bolj zanimivimi posegi je nedvomno vi-deoinstalacija kitajskega mojstra Yanga Zhenzyonga, ki je posnel več oseb različne starosti in iz drugačnih kontekstov, ko izrečejo: »I will die«, umrl bom. Zelo zanimive so povsem različne reakcije sodelujočih in sočasna projekcija na več za po red nih zas lo nih.
Beneški paviljon posebej ovrednoti krajevno in obenem vsedržavno likovno stvarnost s hommagejem Emili-ju Ve do vi, ob sko raj šnjem le tu, kar je preminul.
Državni paviljoni v parku Giardini izstopajo po kakovosti tako iz obli-
4S
* V
kovnega kot iz vsebinskega vidika, nudijo več iztočnic za razmišljanje in pravi užitek ob ogledu. Le poredkoma se namreč dogaja, da človeka videoinsta-lacija tako prevzame, da ne more oči
odmakniti od zaslona, kot ni slučaj da vsi gledalci ob koncu sočasno občuteno zaploskajo. Ruski Click I hope je edinstveni film skupine AES+F (trije arhitekti in en fotograf), ki se istočasno razpleta na treh večjih zaslonih. Prizorišče dogajanja je virtualni prostor, kjer si človek utira pot ujet v mrežo sredstev množičnega obveščanja, protagonisti so najstniki različne polti, ki se bojujejo brez krvi in bolečine. Povsem drugačna v pristopu je digitalna animacija švicarskega umetnika Yvesa Netzhammerja, vzbuja nešteto miselnih asociacij, dinamičen razplet situacij in smiselne oblikovne rešitve se posrečeno spajajo.
Domiselno novost v pristopu bele ži mo pri fran cos ki kon cep tu al ni umetnici Sophie Calle z izvirnim projektom Take care of yourself. Elektronski dopis, s katerim ji je ljubljeni naznanil konec njune zgodbe, predstavlja izhodišče prav začenši s končnim stavkom. Umetnica je nato pismo pokazala 107 ženskam različne starosti in izobrazbe. Prosila jih je, naj pismo preberejo in po svoje tolmačijo. Eksperimentiranje v smeri emotivnosti in identitete postane za Callejevo raziskovanje eksistencialne razsežnosti. Vsaka ženska je na povsem izviren in oseben način podoživljala pomen dopisa: s petjem, plesom, igro pred kamero. Posebnost je tudi v tem, da je umetnica ku-ratorja izbrala na osnovi časopisnega ogla sa.
Ko vstopimo v zatemnjeni prostor korejskega paviljona, se znajdemo pred okostjema znanih mišk Toma In Jerry-ja. Hyungkoo Lee je na igriv način po-
ustvaril znanstveno raziskovalno središče ter znanim protagonistom risank ustvaril kosti.
Srbija se letos prvič predstavlja avtonomno v jugoslovanskem paviljonu. Mrdjan Bajic s svojimi skulpturami podoživlja zgodovinske utrinke državne kontekstualnosti: od bizantinske ikonografije vse do napada Nato.
Številne novejše države, med katerimi tudi Slovenija, imajo svoj razstavni prostor v sklopu galerije v Benetkah, kar predpostavlja za obiskovalca večjo razpoložljivost časa predvsem, ker je lokacij več in se neporedkoma nahajajo v zakotnih krajih. Tobias Putrih s svojim posegom v prostor Venetian At-mosferic je razpet med Galerijo A+A in otokom S. Servolo. V galeriji so na ogled makete, risbe ter skulpture, medtem ko je drugi del projekta začasno zgrajeni paviljon v parku otoka, ki deluje kot pravi kinematograf, kjer so na ogled avtorski filmi posvečeni zgodovinskim osebnostim in sodobni slovenski umetnosti.
Estonski projekt v palači Malipie-ro si je zamislil multimedijski ustvarjalec Marko Maetamm sn nam na sgriv način vzbuja zaupanje, da lahko vedno izberemo alternativno pot. Izbrana tema je tokrat vezana na družinski nemir, ki ga večkrat vzbujajo prekomerne odgovornosti in pričakovanja družbe. Projekt I love my family preko videa, stripa in animacije na surrealen in igriv način razmišlja o družinski problemati ki.
Zlatega leva za življenjsko delo so prvič podelili Afričanu in prav tako prvič fotografu. Malick Sidibe je 72 letni mojster fotografije iz Malija, njegov bogat fotoarhiv izpričuje spreminjanje afriške kulture od postkolonialističnega obdobja; med najbolj priljubljene motive pa sodijo portreti.
Ogled Bienala je možen vsak dan ra zen ob po ne delj kih, ko je park Gi ar -dini zaprt in torka, ko je zaprt Arzenal med 10.00 in 18.00 uro (vstopnica 15 €).
Bienale je letos poskrbel za mrežno povezavo z drugimi evropskimi pobudami v znamenju sodobne umetnosti, kot je Documenta v Kasselu, Skulptur Projekte v Munstru in Art Basel. Na skupni spletni strani HYPERLINK "-http://www.grandtour2007.com" www.grandtour2007.com so dostopni podatki o teh pomembnih manifestacijah. Načrtnovani dialog med pobudami dovoljuje soočanje, a nudi predvsem koristne podatke za vse, ki načrtujejo obisk. Podrobnejše podatke o samem beneškem bienale pa najdemo na spletnem na slo vi HY PER LINK " http:// -www.labiennale.org" www.labiennale.org
Jasna Merku
/
SVET
Sobota, 4. avgusta 2007
1 1
HIROŠIMA - Ob 62. obletnici prvega napada z jedrsko bombo v zgodovini človeštva
Japonski premier Šinzo Abe za odpravo jedrskega orožja v svetu
Pozivi, da se tragediji, ki sta ju povzročili ameriški bombi v Hirošimi in Nagasakiju, ne bi nikoli več ponovili
Na tisoče ljudi se je včeraj v
spominskem parku v Hirošimi spomnilo tragedije ob 62. obletnici prve eksplozije atomske bombe v zgodovini človeštva
ansa
HIROŠIMA - Več deset tisoč ljudi se je včeraj v japonski Hirošimi udeležilo spominske slovesnosti, na kateri so se spomnili 62. obletnice prvega napada z jedrsko bombo, v katerem je bilo ubitih kakih 200.000 ljudi. Japonski premier Šinzo Abe je pred 45.000 zbranimi ponovil zavezanost Japonske, da ne bo nikoli imela jedrskega orožja, in napovedal prizadevanja za odpravo tega orožja v svetu, poročajo tuje tiskovne agencije. "Tragediji v Hirošimi in Nagasakiju se ne smeta ponoviti nikjer na svetu. Moja odločenost, da to preprečim, je večja kot kdajkoli," je dejal Abe na slovesnosti v spominskem parku v Hirošimi. Ponovil je tudi obljubo, da bo Japonska ohranila svoja proti-jedrska načela, v skladu s katerimi nima jedrskega orožja, ga ne proizvaja in mu ne dovoli na svoje ozemlje.
Župan Hirošime Tadatoši Akiba pa je obsodil države s tem orožjem in pri tem izpostavil ZDA. "Ljudje se še vedno soočajo z nevarnostjo uničenja, ker omejeno število zastarelih voditeljev obrača hrbet realnosti jedrskega bombardiranja in sporočilom preživelih," je dejal Akiba. "Japonska vlada mora vztrajati pri svoji miroljubni ustavi in reči ne zastareli in napačni politiki ZDA," je še dejal.
Z otoka Tinian se je 6. avgusta 1945 po ukazu ameriškega predsednika Har-ryja Trumana dvignil ameriški bombnik B29, imenovan Enola Gay, ki je nosil Dečka (Little Boy) - atomsko bombo z uranom 235. Ko so izvidniška letala sporočila, da je nad Hirošimo na jugozahodu glavnega otoka Honšu, enim od treh izbranih možnih ciljev, nebo jasno, se je B29 usmeril nad to mesto. Letalo je bombo odvrglo ob 8.15,45 sekund kasneje pa je posadka skozi zaščitna očala najprej zagledala bleščečo kroglo in nato še gobast rožnat oblak.
V Hirošimi, kjer je takrat živelo kakih 350.000 ljudi, je medtem divjal ognjeni vihar s hitrostjo 1200 kilometrov na uro in uničil skoraj vse. Deset kilometrov od mesta eksplozije je temperatura dosegla 300 stopinj Celzija, popolnoma je bilo uničenega 4,4 kvadratnega kilometra ozemlja, takoj je umrlo 80.000 ljudi, kasneje pa za posledicami eksplozije bombe več kot 210.000.
Enak pogled j e 9. avgusta, dan po ruski vojni napovedi Japonski in vdoru v Mandžurijo, doživela posadka drugega ameriškega bombnika nad Nagasakijem. Tam je plutonijeva bomba Debelinko (Fat Man) ubila približno 40.000 ljudi, prav toliko je bilo ranjenih. Preživeli so kasneje povedali, da so ljudje, ki so bili pred na-
BEOGRAD - Nekdanji zunanji minister ZRJ v intervjuju za beograjski Blic
Svilanovič: Če pogajanja ne bodo uspešna, bo nujno prišlo do delitve Kosova
BEOGRAD - Bivši zunanji minister ZRJ, sedaj predstavnik v Paktu stabilnosti za JV Evropo Goran Svilanovič je v pogovoru za beograjski Blic menil, da bi v primeru neuspeha novih pogajanj o statusu Kosova prišlo do delitve Kosova. Kot je dejal, ima srbska vlada v primeru neuspeha pogajanj plan B, saj se zaveda, "da tudi če pride do razglasitve samostojnosti Kosova in če j o celo prizna EU", da so s tem "dejansko razdelili Kosovo, ker ni možnosti, da bi se sever Kosova kdajkoli integriral v ostali del". Po njegovi oceni je delitev Kosova možna, če bo tak dogovor dosežen na pogajanjih, "bližnjica" do nje pa bi bila razglasitev samostojnosti. Sam sicer meni, da srbska vlada o delitvi ne bo govorila, ker bi kompromitirala svojo pogajalsko pozicijo glede integritete Srbije, ampak da bo ta ideja, "če bo do tega prišlo", prišla iz kake druge strani, morda kosovskih Albancev.
Vsekakor pa je v primeru, da na pogajanjih ne bodo dosegli kompromisa, po njegovi oceni ena od možnosti razglasitev neodvisnosti Kosova, pri čemer je ključnega pomena, ali jo bo priznala Evropska uni-
ja. Kosovo po njegovi oceni niti po novih pogajanjih "ne bo tesneje povezano s Srbijo, temveč samo vse ohlapneje in tako do konca". "V tem procesu pa bo sever ostal tam, kjer je," ostal bo "v vsakem smislu neposredno in popolnoma povezan s Srbijo, ne glede na pravno definicijo statusa," je še dejal Svilanovič. Končnih odločitev o statusu Kosova pa ne pričakuje pred predsedniškimi volitvami v ZDA, ki bodo prihodnje leto, piše na spletni strani Blica.
Po neuspešnem reševanju vprašanja prihodnjega statusa Kosova v VS ZN so Združeni narodi vprašanje predali kontaktni skupini za Kosovo, ki je odločila, da bo pripravo pogajanj poverila ožji ekipi, sestavljeni iz predstavnikov ZDA, Rusije in EU. Datum začetka pogajanj še ni določen, navedena trojka pa se bo v četrtek v Londonu sestala z ostalimi predstavniki kontaktne skupine, nato pa naj bi trojka še ta teden obiskala Prištino in Beograd.
Pred začetkom pogajanj je srbska vlada minuli teden članicam kontaktne skupine poslala predlog pravil za pogajanja, v katerih med drugim zahteva časovno ne-
omejena neposredna pogajanja o prihodnjem statusu med Prištino in Beogradom.
Kot je včeraj za Blic pojasnil državni sekretar na srbskem ministrstvu za Kosovo Dušan Prorokovič, bi neposredna pogajanja omogočila določitev najmanjšega skupnega imenovalca oziroma kompromisa med stranema.
Glede možnega kompromisa je dejal, da Beograd kosovskim Albancem ponuja široko avtonomijo in možnost, da "sami vplivajo na gospodarski razvoj pokrajine, da sami upravljajo s svojimi viri in organizirajo svoj notranji sistem" ter da se "samostojno predstavljajo v nekaterih organizacijah, npr. na področju športa ali kulture". Kompromis pa ima mejo, to je ozemeljska celovitost in suverenost Srbije, je še dejal, kot piše na spletni strani časnika.
Koordinator delovnih skupin pogajalske skupine Prištine Blerim Shala je medtem včeraj za časnik Koha Ditore dejal, da bo prištinska delegacija v svojih pogajalskih izhodiščih vztrajala na neodvisnosti Kosova ter na nespremenljivosti meja pokrajine in Ahtisaarijevega načrta. Ta svoja izho-
dišča bodo izročili omenjeni trojki med njenim obiskom v Prištini, potem ko jih je sprejel minuli teden kosovski parlament. Ob tem je še kot "ugibanja" označil domneve, da bi med pogajanji lahko prišlo do predlogov o delitvi Kosova ali konfedera-tivni ureditvi.
Kosovski premier Agim Ceku je prejšnji teden pozval kosovske Albance, ki živijo v severnem, pretežno srbskem delu Kosovske Mitrovice, naj ne prodajajo svojih hiš in zemljišč tam živečim Srbom, ker naj bi jih kupovala srbska vlada. Enak poziv je naslovil tudi na ostale kosovske Albance, ki živijo na severu Kosova.
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Joachim Ruecker je nato konec tedna sprejel uredbo o začasni zamrznitvi vrnitve zasebnega premoženja na Kosovu, ki je razburila Beograd do te mere, daje Prorokovič dejal, da gre za "najbolj škandalozno odločitev Unmika v njegovi osemletni zgodovini," poroča Hina.
Na severu Kosova živi večinsko srbsko prebivalstvo, v treh albanskih enklavah pa kakih 3000 kosovskih Albancev. (STA)
padom okoli njih, izginili, ostale so le še sence.
Radioaktivno sevanje je v krogu enega kilometra od središča eksplozije povzročilo takojšnjo smrt, pri drugih ožar-čenih pa hude ožige, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še mnoga leta; še desetletja pozneje pa se zaradi radioaktivnosti pojavljajo bolezni in rojevajo prizadeti otroci. Javnost je šele leta 1970 izvedela, da so bili med 300.000 smrtnimi žrtvami v Hirošimi in Nagasakiju mnogi ameriški državljani, tudi ameriški vojaki.
Po napadih se je 14. avgusta Japonska predala, druga svetovna vojna pa se je končala 2. septembra. Po podatkih japonskega ministrstva za zdravje sedaj živi še kakih 252.000 žrtev, ki imajo zaradi izpostavljenosti žarčenju številne bolezni, med njimi rak in bolezni jeter. Abe se je s preživelimi sešel v nedeljo in jim predstavil načrt za povečanje števila preživelih, ki bi lahko bili deležni večje vladne zdravstvene pomoči. (STA)
BLIŽNJI VZHOD
Srečanje Abasa z Olmertom
JERIHO - Izraelski premier Ehud Olmert se j e včeraj v palestinskem mestu Jeriho na zahod nem bre gu se stal s pa le stin -skim predsednikom Mahmudom Abasom. Gre za prvi obisk kakega izraelskega premiera na palestinskih ozemljih po letu 2000. Voditelja po srečanju nista dajala izjav, je pa Olmertov tiskovni predstavnik David Baker pogovore ocenil kot "zelo konstruktivne". Baker je še pojasnil, da Olmert, ki je med tem že za pus til Je ri ho, in Abas nista govorila o ključnih zadevah v izraelsko-palestinskem spo ru in da se prav ta ko nis ta po -gajala o ničemer. "Obe strani sta se odločili razširiti vsebino razprave, da bi poglobili razumevanje in omo go či li na pre dek za vzpostavitev palestinske države," je dejal Baker.
Ol mert, ki je z vče rajš njim obiskom prvi izraelski premier po začetku palestinske intifade leta 2000, ki j e obiskal kakšno pal e-stinsko mesto, je s to gesto sim-bo li čno pod prl Aba sa, saj naj bi sled nji pri do bil na ve li či ni s tem, ko gos ti iz ra el ske ga pre mi e ra na svojem teritoriju. Do srečanja je si cer pri šlo v enem naj mir nej ših palestinskih območij, kljub temu pa je predstavljalo velik varnostni zalogaj, saj so Abasove varnostne sile na Zahodnem bregu še ved no šib ke. Sre ča nje je bi lo ta -ko preizkus tudi za obnovljeno iz-raelsko-palestinsko varnostno koordinacijo po tem, ko so sile gibanja Hamas prevzele nadzor nad območjem Gaze.
Palestinska in izraelska stran sta že pred srečanjem izrazili pripravljenost, da bi se dogovorili vsaj za del ni os nu tek mi rov ne -ga dogovora, ki bi ga po besedah palestinskih predstavnikov lahko predstavili na mednarodni konferenci, ki naj bi jo najverjetneje priredili novembra v ZDA. Do srečanja med stranema prihaja po bližnjevzhodni turneji ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice, ki je med arabskimi državami iskala podporo za bližnjev-zhodno konferenco. Na srečanju s palestinskim predsednikom je sled nje mu za go to vila, da bo kon -ferenca prinesla rezultate. (STA)
1 4 Sobota, 4. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
Goriški župan Ettore Romoli se je zavzel za čimprejšnjo izpeljavo postopka, ki bo omogočil imenovanje nove slovenske konzulte pri občini Gorica. Na potrebo po sestavi manjšinskega organa je župana včeraj pozval predsednik slovenske konzulte v prejšnjem mandatu Igor Komel, ki se je dopoldne na goriškem županstvu srečal z Romolijem in občinskim odbornikom za kulturo Antoniom Devetagom. Komel se je ob tem v daljšem razgovoru z upraviteljema dotaknil vrste vprašanj, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost na Goriškem.
Komel je Romoliju najprej nakazal etape postopka za sestavo nove slovenske konzulte. Le-to sestavlja petnajst članov, med katerimi jih pet imenuje Slovenska kulturno gospodarska zveza, ravno toliko Zveza slovenske katoliške prosvete, dva Sindikat slovenske šole in tri občinski svet, ki izvoli dva člana iz vrst večine in enega iz vrst opozicije. »Zupanu sem predlagal, naj steče postopek za imenovanje nove konzulte že v poletnem času, tako da bo jeseni slovenska konzulta lahko že pričela s svojim rednim delovanjem,« je povedal Komel in dodal, da je včerajšnji sestanek potekal v sproščenem in pozitivnem vzdušju. Zupan Romoli se je namreč zavzel, da bo postopek sestave in nato imenovanja nove konzulte sprožil v čimkrajšem obdobju. »Pristojne urade sem nemudoma obvestil, naj pošljejo pisma trem slovenskim organizacijam, ki morajo predlagati svoje predstavnike za konzulto v roku tridesetih dni. O svojih treh imenovanjih pa bo občinski svet lahko odločal že v prvih dneh septembra, ko se bo sestal po poletnem premoru,« je po včerajšnjem srečanju povedal župan Romoli in dodal, da bo pisma SKGZ-ju, ZSKP-ju in Sindikatu slovenske šole občina morda poslala že danes.
V nadaljevanju razgovora je Ko-mel postavil tudi vprašanje kipa beneškega duhovnika in pesnika Ivana Trinka, ki bo postavljen v poslopju slovenske nižje srednje šole Trinko v ulici Grabizio v Gorici. Občina naj bi namreč poskrbela za primeren podstavek doprsnega kipa. Razgovor je na-
ŠTARANCAN
V odprto morje zaplul kanu s tremi otroki
Trije bratci iz Nemčije se bodo po vsej verjetnosti vse življenje spominjali včerajšnjega dne, ko se s svojim kanujem zaradi močnega vetra niso uspeli vrniti na plažo k staršem. Dogodek se je pripetil v štarancanskem kopališču, kjer so trij e otroci, stari 13, 8 in 6 let, pluli z gumijastim kanujem nekaj metrov pred plažo. Otroci so hoteli priti do nekoliko globlje vode, vendar jih je veter začel oddaljevati od plaže. Starši jih naenkrat niso več uspeli videti, zato pa jim je drug kopalec ob 15.40 pomagal klicati na pomoč. Takoj je telefoniral na številko 1530 in luška ka-petanija je nemudoma sprožila iskalno akcijo. Po 35 minutah so s patruljnim čolnom našli kanu, ki ga je ve ter od pi hal na od pr to morje. Ob 16.15 so bili otroci spet v objemu staršev, nekoliko prestrašeni, vendar k sreči brez nikakršnih zdravstvenih težav.
Z leve proti desni Devetag, Komel in Romoli med včerajšnjim srečanjem na županstvu
bumbaca
to zajel še razna druga vprašanja, pri katerih lahko odigrajo slovenske organizacije pomembno vlogo. »V prvi vrsti sta izstopali kultura in športna dejavnost, pri katerih je župan Romoli še posebej podčrtal potrebo povezovanja raznih subjektov za promocijo posameznih dogodkov, ki morajo prerasti iz občinsko-pokrajinskega nivoja na deželno oziroma vsedržavno raven. V tem okviru lahko najdejo svoje pravo mesto čezmejni dogodki v organizaciji občin Gorica in Nova Gorica, ki potekajo na skupnem trgu pred Severno železniško postajo. Slednji mora postati kraj dogodkov "z dodatno vrednostjo', preko katerih lahko odmeva ime Goriške na italijanskem, slovenskem in evropskem ozemlju,« je povedal Komel in zaključil: »V zvezi s tem je župan Romoli podčrtal potrebo po vsklajevanju tovrstnih skupnih pobud na trgu dveh Goric z novogoriškim županom Mirkom Brulcem, s katerim sta pri marsikateri konkretni pobudi znala takoj najti tudi skupni jezik.«
RONKE - Nesreča na avtocesti A4
Avto zgorel
Požar se je razširil na kraško gmajno - Voznik zadobil več poškodb
Na avtocesti A4 med Redipuljo in Moščenicami je včeraj prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodoval 58-letni Lucio Fortini iz Ferrare, vendar po rodu iz Trsta. Moški je nekaj po 15. uri v bližini Prelosnega jezera na območju ronške občine izgubil nadzor nad svojim avtomobilom, ki je zdrvel s cestišča na kraško gmajno. Fortiniju je kljub poškodbam uspelo zapustiti vozilo, ki seje nekaj trenutkov zatem vnelo, ognjeni zublji pa so se hitro razširili na travo in grmičevje ob avtocesti. Več mimoidočih avtomobilistov je nemudoma obvestilo sile javnega reda in gasilce, ki so bili takoj na mestu z dvema voziloma. Na
kraju je seveda posredovalo tudi osebje službe 118, ki je ponesrečencu nudilo prvo pomoč na kraju nesreče, zatem pa so ga s helikopterjem prepeljali na Katinaro. Medtem so se gasilci lotili požara, ki se je hitro razširil na bližnji goz-diček,ob tem pa so pohiteli tudi z gašenjem gorečega avtomobila, saj bi rezervoar s plinom GPL lahko eksplodiral. Na pomoč je prišlo osebje gozdne straže, posredoval pa je tudi helikopter civilne zaščite. Zaradi gostega dima so avtocesto zaprli, kar je povzročilo zastoje in tri kilometre dolgo vrsto. Ob 16.30 je bil požar pogašen, tako da so avtocesto lahko ponovno odprli.
TRŽIČ - Delavci Ineosa so se utaborili na najvišjem silosu tovarne
Zahteve z vrha obrata
Protestniki zahtevajo odškodnino in zagotovilo, da bo poskrbljeno za ponovno zaposlitev vseh odpuščenih delavcev
Delavci Ineosa nadaljujejo svoj boj za ohranitev delovnega mesta in za obstoj industrijskega obrata v ulici Timavo v Tržiču, da bi opozorili na svojo stisko, pa se je dvanajst zaposlenih utaborilo na najvišjem silosu tovarne (na posnetku Altran). »Tu bomo ostali, dokler ne bomo imeli jasnih zagotovil o svoji prihodnosti,« so včeraj povedali protestniki z vrha silosa in poudarili, da od angleške družbe Ineos zahtevajo odškodnino, ker so bili ob službo brez predhodnega opozorila, in zagotovilo, da bo poskrbljeno za ponovno zaposlitev vseh odpuščenih delavcev.
Na streho trideset metrov visokega silosa se je pred enim tednom povzpelo pet delavcev in sindikalnih predstavnikov, ki se jim je v naslednjih dneh pridružilo še drugih sedem protestnikov. Dostop na streho so zatem blokirali z leseno pregrado, hrano in pijačo pa jim dostavljajo z žerjavom. Ob tem imajo protestniki s sabo brezžični telefon, v kratkem pa naj bi se opremili tudi z internet povezavo. V nedeljo je delavce na vrhu silosa pregledalo osebje tržiške bolnišnice, ki je ugotovilo, da so v dobrem zdravstvenem stanju, sicer pa kažejo prve znake izčrpanosti zaradi toplote in ne ravno najboljših higienskih razmer. V petek je delavce obiskal goriški viceprefekt, ki je poudaril potrebo po sklicanju omizja v Rimu, na katerem naj bi se čim prej našla rešitev za stisko zaposlenih v Ineosu. »V prihodnjih dneh bi moral priti na obisk pokrajinski odbornik Marino Visintin, pred dnevi pa sta nam telefonirala in izrazila solidarnost deželni odbornik Roberto Antonaz in deželni svetnik SKP Kristian Franzil,« so še povedali protestniki, ki pričakujejo večjo pomoč s strani politikov. Ob tem delavci opozarjajo Tržičane na svoj protest z zvokom sirene, ki vsako uro odmeva z vrha silosa.
GORICA - Romoli in Devetag sprejela bivšega predsednika slovenske konzulte Komela
Župan se je zavzel za čimprejšnje imenovanje novih članov konzulte
Pisma manjšinskim organizacjam bodo poslana že danes - Septembra odloča še občinski svet
V Tržiču aretirali 21-letnika
Aretirali so ga, ker se ni javil pri sodni policiji in ni spoštoval odredbe, na podlagi katere ne bi smel zapustiti tržiške občine. Zaradi kršitev so tako v soboto zjutraj karabinjerji iz Tržiča aretirali 21-letnega R.C. iz Kampanije in z bivališčem v Laškem. Sile javnega reda so ukrepale na podlagi odločitve goriškega javnega tožilstva, ki je zaradi mla-deničevega neupoštevanja sodniških odredb zanj zahtevalo zaporno kazen.
Overtures zmagali v Trstu
Goriški rock band Overtures, v katerem igrata tudi Števerjanca Luka in Marko Klanjšček, je zmagal deželni natečaj »Opening band live mu-sic«, ki je potekal prejšnji konec tedna na Velikem trgu v Trstu v okviru festivala Rock Summer. Goriški rockerji so nagrado prejeli v soboto, zatem pa so igrali kot predsku-pina Lincoln Quartetu, s katerimi je nastopil tudi Clive Bunker, sicer bivši baterist benda Jethro Tull.
Pomoč pri iskanju zaposlitve
Prizadetim in sploh osebam v socialni stiski bodo pomagali pri iskanju zaposlitve. V ta namen so včeraj v centru Lenassi v Gorici pokrajina, zavod CISI in socialne službe občin iz vse pokrajine podpisali protokol o sodelovanju, na podlagi katerega bodo spodbujali zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami. Gorico in občine severnega dela pokrajine je zastopala goriška občinska odbornica Silvana Romano, v imenu pokrajine pa je bil prisoten odbornik Marino Visintin.
Piovaccari razstavlja
Po uspešni prvi razstavi, posvečeni slovenskemu fotografu Hermanu Pivku, bo jutri ob 21. uri v občinskem muzeju v Krminu odprtje drugega srečanja v okviru mednarodnega fotografskega projekta Ite-rest-Potovanje napoveduje umetnost. Tokrat se bo predstavil Luca Piovaccari, rojen v Ceseni leta 1965, sicer eden najzanimivejših avtorjev sodobne fotografije; na ogled bodo njegova najnovejša dela, ki so posvečena pokrajini in portretu. Ob prisotnosti umetnika bo spregovorila Franca Marri. Mednarodni projekt Iterest je zasnovalo društvo za kulturno promocijo E-20 iz Krmina in ga uresničilo v sodelovanju z občino Krmin, preko odbora za kulturo in z organizacijsko pomočjo društva Proloco iz Krmina. K prvi izvedbi razstave je prispevala Zadružna klet Krmin in Fundacija Goriške hranilnice.
Naraščanje cen v Gorici
Na zadnjem zasedanju goriške občinske komisije za nadzor nad cenami, ki je bila ustanovljena na pobudo zavoda ISTAT in ji predseduje Sergio Cosma, so člani preverili cene 400 različnih dobrin, ki spadajo v italijansko potrošniško košarico in so bile junija in julija v prodaji v goriških trgovinah. V teh dveh mesecih je prišlo na področju jestvin do porasta cen mlečnih proizvodov, žitne moke, keksov, piščančjega mesa in puranjih prsi. Zvišale so se tudi cene pleničk za dojenčke ter zelenega bencina in dizelskega goriva, ki ga vozniki tankajo sami. Komisija je tudi ugotovila, da so se nekatere cene znižale, in sicer pri ekstra deviškem oljčnem olju, kavi in karticah za digitalne fotografske aparate. Komisija, ki se bo ponovno sestala septembra in preverila podatke za mesec avgust, je ocene posredovala zavodu ISTAT.
Jutri film na Gradini
Jutri ob 21. uri bodo v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu predvajali film »My Little Sunshine«.
GORIŠKI PROSTOR_Torek, 7. avgusta 2007 1 3
/--
MAJNICE - Štiri leta po začetku del
Semaforja končno delujeta
Senzorji preverjajo hitrost avtomobilov
Včeraj dopoldne sta končno začela delovati semaforja na Majnicah. Naprave za urejanje prometa so na križišče med državno cesto 351 in ulico Brigata Campobasso ter na križišče med ulicama Mochetta in Campagna Bassa že postavili pred meseci, včeraj pa so tehniki družbe IRIS in odgovorno podjetje ITE iz Gorice preverili njihovo delovanje ter jih končno predali namenu. »Semafor z visokim drogom na državni cesti 351, ki je bližje mestnemu središču, deluje na podlagi senzorjev. Le-ti preverijo hitrost avtomobilov, ki vozijo iz Gradišča proti Gorici. Če vozilo presega najvišjo dovoljeno hitrost oz. 50 km na uro, se zelena
luč spremeni v rdečo,« je povedal odgovorni geometer Marco Fantini in dodal, da so na državni cesti 351 na odseku med novima semaforjema namestili tudi svetlobno tablo, ki meri hitrost vožnje. Investicija je skupno znašala nekaj več kot 105.500 evrov. Dela so se začela pred štirimi leti, podjetje, ki je zmagalo javno dražbo, pa jih ni dokončalo. Občina je morala zato ukiniti pogodbo in podpisati novo s podjetjem ITE, ki je z zadnjim delom posega začelo januarja. Ob tehnikih in mestnih redarjih so včeraj prišli na ogled semaforjev tudi župan Ettore Romoli in predsednika okrožnih svetov za Madonino in Ločnik. (Ale)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 20.15 - 22.15 »The protec-tor«.
Dvorana 3: 20.10 - 22.10 » Fearless«. Dvorana 4: 20.00 - 22.20 »Le vite degli altri«.
Dvorana 5: 20.15 - 22.10 »Havoc - Fuo-ri controllo«.
H
Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so v prostorih pokrajinskega šolskega urada v Gorici objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. PREŠOLA V ROMJANU v organizaciji ronške občine, občinske knjižnice v Ronkah, KD Jadro in Združenja staršev romjanske osnovne šole bo pred začetkom šolskega leta v šolskih prostorih v ulici Capitello v Romjanu in je namenjena otrokom slovenske osnovne šole iz Romjana in malčkom, ki so zaključili zadnji letnik vrtca. Vpisno polo je treba predložiti v občinski knjižnici najkasneje do 14. avgusta (informacije na tel. 338-1484929 in 0481-411092). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici.
M Izleti
KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481-530927. PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo. SPDG organizira v nedeljo, 12. avgusta, v okviru Kekčeve poti krožno pot okoli sedla Robon nad Nevejskim sedlom. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču na Ne-vejskem sedlu. Za interesente bo možen odhod že v soboto, 11. avgusta, ob 12.30 s parkirišča pri Rdeči hiši in obiskom adrenalinskega parka na Nevejskem sedlu ter prenočitvijo; informacije na tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in tel. 0481882328 (Marko Lutman) v večernih urah.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
H Čestitke
Dragi nono LUČO, danes praznuješ rojstni dan. Vse najboljše ti želijo Valentina, Erik, Gaja, Sara in vsi, ki te imajo radi.
□ Obvestila
ATER goriške pokrajine obvešča, da bodo uradi na korzu Italia 116 v Gorici zaprti 13. in 14. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v mesecu avgustu društveni sedež na Kor-zu Verdi 51/int. v Gorici zaprt. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto,
-
Danes praznuje najina draga mama
Luisa
50. rojstni dan
Želiva ji še veliko sreče, veselja in dobre volje
Irene in Elena
25. avgusta, pri starem gradu v Vi-polžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z lastnimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti od 9. do 22. avgusta.
KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta.
MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta.
OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo ob 21.50 s trga pred Rdečo hišo in ob 21.55 s Travnika; vrnitve bodo ob 03.00 in 05.00 (Travnik) ter 03.05 in 05.05 (Rdeča hiša); informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957.
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
ŠAGRA SV. ROKA bo v Podturnu do četrtka, 16. avgusta, ko bo tudi tombola.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poleno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 27. do 31. avgusta. Informacije na tel. št. 081531508 od 10. do 12. ure.
H Prireditve
ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabi na orgelski koncert v četrtek, 9. avgusta, ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopala bo organistka Martina Okoliš iz Logatca.
»MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: četrtek, 9. avgusta, (trg v Panzanu) ob 21. uri film »Giu per il tubo« (ob slabem vremenu naslednjega dne).
V PARKU CORONINI v Gorici bo v sodelovanju z združenjem Intermusi-ca v sredo, 8. avgusta, ob 18. uri koncert z naslovom Glasbe in legende iz Prage; informacije na tel. 0481533485.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Roberto Bulfo-ni na glavnem pokopališču; 11.00, Gianpaolo Bosio v cerkvi sv. Ignacija in na glavnem pokopališču.
DANES V LOČNIKU: 8.45, Alda Leban vd. Perna (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 11.00, Giordano Berin (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠLOVRENCU: 11.00, Bruno Pe-corari (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Elda Fermo iz bolnišnice na pokopališče.
LEVPA - Rekordna udeležba na mušjih dirkah
Cepec prvak
Premagal ostro konkurenco in navdušil dvatisočglavo množico
V nedeljo popoldne je v Levpo, vas na Banjški planoti, prišlo na tradicionalne mušje dirke več kot dva tisoč ljudi iz vse Slovenije in zamejstva. Organizatorji, Športno kulturno turistično društvo Levpa, so lepo poskrbeli za parkirne prostore, tudi postrežba pa je tekla, če-
V jahanju oslov so se preizkusile tudi predstavnice nežnega spola
fotos.j.
prav je mušje dirke letos obiskalo rekordno število ljudi. V jahanju in v opravilih po starem se je pomerilo 7 ekip iz vse Slovenije, zmagalo pa je moštvo iz Domžal. V jahanju je prvo mesto dosegel Jernej Pregelj z mušem - kot v Lev-pi pravijo oslom - Cepcem. (sj)
Primorski
dnevnik
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
Agencija TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6
URNIK:
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH samo na brezplačno št. 800.912.775
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Brezplačna številka i
m&irfl®
FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
mum m, MZ^smkiss
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki
veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure
1 4 Torek, 7. avgusta
2007
SVET
/
INFRASTRUKTURE - Dolgo pričakovana avtocestna obvoznica
V Mestrah od danes za spoznanje krajše vrste
Namenu predali prvi odsek nove obvoznice - Končana bo do leta 2009
Vedno gost in ob prometnih konicah skoraj ponoreli promet na stari obvoznici, ki povezuje avtoceste okrog Mester
BENETKE - Promet v Venetu, posredno pa tudi v Furlaniji-Julijski krajini, bo od danes za spoznanje manj zamuden in utrudljiv. Podsekretar v predsedstvu vlade Enrico Letta in predsednik Dežele Veneto Giancarlo Galan sta namreč predala namenu pet kilometrov dolg odsek avtocestne obvoznice v Mestrah, investicijo, vredno sto milijonov evrov. Petim kilometrom dvopa-sovne arterije s po tremi voznimi pasovi med avtocesto A4 pri kraju Quarto dAltino in avtocesto A27 pri Moglianu Venetu je sicer treba dodati še približno tri kilometre uvozov oziroma izvozov in povezovalnih krakov. Promet po novi arteriji, ki je komaj začetek bodoče 32 kilometrov dolge obvoznice, je stekel danes ob 6. uri, začasno pa ga upravlja podjetje Anas.
»Odprtje prvega odseka obvoznice Mester je poleg tega, da predstavlja pomemben korak naprej do realizacije celotne infrastrukture, ki je trenutno zgrajena do 25 odstotkov, tudi emblematični dogodek za nov val infrastrukturnih del v severovzhodni Italiji,« je na včerajšnji slovesnosti povedal predsednik podjetja Anas Piet-ro Ciucci. Pri tem se je nanašal na sodelovanje med vlado, Anasom, deželami, lokalnimi upravami in družbami koncesionar-kami, ki je po njegovih besedah postavilo temelje za zasuk, kot dokazuje odobritev dokončnega načrta za povezavo med ta-beljsko državno cesto in videmsko južno obvoznico.
Nova obvoznica v Mestrah bo dolga 32,3 kilometra, predvidena skupna investicija pa znaša 853 milijonov evrov. Finančno kritje je zagotovljeno iz proračunskih sredstev za 169 milijonov, 48 milijonov bo prispevala Dežela Veneto, preostalih 636 milijonov evrov pa bo zagotovil Anas s »strukturiranim finansiranjem izbranih bank«. Ta kredit se bo po načrtih odplačeval s prihodki od cestnine, ki jo bo treba plačati tudi na obvoznici, in s povečanjem kilometrine oziroma cestnine na avtocestah Padova-Benetke, Mestre-Treviso in Benet-ke-Trst. Ciuci je včeraj tudi napovedal, da bo celotna avtocestna obvoznica končana do konca leta 2008, v letu 2009 pa bodo končana tudi vsa dodatna dela, vključno s cestninskimi postajami.
»To je pomembno delo, a ne dokončno, saj bomo čez nekaj mesecev proslavljali celotno infrastrukturo,« je optimistično potrdil Enrico Letta, medtem ko je predsednik Dežele Veneto Galan hudomušno povedal, da bo njegov »prijatelj Riccardo Illy zdaj veliko hitreje prišel v Cortino«. Res je, da gre za simbolično odprtje, vendar le do določene mere, je dodal Galan, saj gre za jasen dokaz spoštovanja časovnih rokov. Deželno vlado FJK je na slovesnosti namesto predsednika Illyja zastopal odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego, ki je dejal, da bo obvoznica v Mestrah, ko bo dokončana, »prvi korak pri reševanju infra-strukturne nezadostnosti v Italiji in še posebej na njenem severovzhodu«, hkrati pa bo rešila tudi probleme številnih voznikov iz Furlanije-Julijske krajine.
POŽARI
Pri Cosenzi tragično umrl karabinjer
RIM - Še ena smrtna žrtev in tri v začetku pogrešane osebe zaradi ognjenih zubljev, ki požirajo neštete hektarje sredozemskega rastlinja na jugu Italije. V požaru, ki je včeraj zgodaj popoldne izbruhnil na območju Lappano sulla Sila, v kalabrijski pokrajini Co-senza, je po informacijah civilne zaščite umrl 21-letni vojak Eugenio Nigro, ki opravlja službo v Firencah, a se je za štiri dni odmora vrnil domov.
Mladenič se je skupaj s tremi sosedi lotil gašenja komaj izbruh-lega požara še preden so prišli gasilci. Z močnim vetrom pa so se zublji hitro razširili in zajeli improvizirane gasilce. Zoglenelo truplo nesrečneža so našli reševalci, po prvi rekonstrukciji pa ga je zaradi vdihavanja ogljikovega monoksida obšla slabost, medtem ko je skušal pogasiti plamene, ki so izbruhnili v bližini posesti njegove družine.
BENCIN
»Bela stavka« voznikov za veliki šmaren
RIM - Zaradi novih podražitev bencina ravno v času, ko se Italijani množično odpravljajo na dopust, so združenja potrošnikov napovedala »belo stavko« v dneh okrog velikega šmarna, ko naj bi vozniki bojkotirali bencinske črpalke, medtem ko je minister za gospodarske dejavnosti Pierluigi Bersani v petek sklical na pogovor predstavnike združenja naftnih družb. Kot trdijo združenja potrošnikov, so najnovejše podražitve učinek špekulacij, zato pozivajo vlado, naj »razbije oligopolni trg«, antitrust pa naj začne preiskavo o »serijskih špekulacijah na cene pogonskih goriv«. Z »velikim interesom« sledi razvoju dogodkov na italijanskem trgu goriv tudi Evropska komisija, ki pa za sedaj nima razlogov, da bi posegla na notranji trg.
V Italiji je liter bencina za 7,4 ev-rocentov višji od povprečja držav EU, poznavalci pa pojasnjujejo, da vzrok njihove rasti ni toliko v trošarinah, ki nihajo vzporedno s ceno nafte, ampak v premajhni konkurenci na trgu, torej med upra-viteljni bencinskih črpalk in servisov.
Na cestah konec tedna umrlo 39 ljudi
RIM - Po podatkih prometne policije in karabinjerjev je v 37 prometnih nesrečah s smrtnim izidom, ki so se zgodile zadnji konec tedna, umrlo 39 ljudi. Skupaj se je sicer primerilo 1090 prometnih nezgod, kar je manj kot v primerljivem lanskem (1158) in predlanskem obdobju (1113). Več kot lani pa je bilo letos smrtnih žrtev, saj jih je bilo lani pet manj.
Thetis: našli truplo ruskega raziskovalca
MAZZARA DEL VALLO - Tri dni po potopitvi Thetisa, oceanske ladje inštituta CNR, do katere je prišlo po trčenju s panamsko tovorno ladjo Heleni, so potapljači včeraj v notranjosti relikta našli truplo pogrešanega ruskega raziskovalca Piotra Mikejčika. Tako je ugasnilo še zadnje upanje, da bi se bil 53-letni znanstvenik čudežno rešil iz potopljene ladje. Kot smo poročali, je bilo ostalih 13 članov podadke Thetisa rešeno, v bolnišnici pa se zdravili le še ena ženska.
LETALIŠČA - Po hudih zastojih v razmeščanju prtljage
Na Fiumicino so včeraj
• V|« • V	1 -	••	••	H
prišli inšpektorji agencije Enac
RIM - Pritožbam zaradi zmešnjave pri razmeščanju osebne prtljage na rimskem letališču Fiumicino (na posnetku Ansa) so včeraj sledili ukrepi. Sredi dopoldneva je prišlo na letališče deset inšpektorjev agencije za civilno letalstvo Enac z njenim generalnim direktorjem Silvanom Manero, in izvedlo izredno inšpekcijo, da bi ugotovili, kako deluje služba dostave in predaje prtljage potnikom. Medtem se je začelo tudi ocenjevanje škode, ki jo je povzročil kaos na letališču, združenje uporabnikov javnih storitev Codacons pa je napovedalo pravi plaz odškodninskih tožb. Po izračunih združenja je namreč vsakega potnika, ki se je znašel v tem kaosu, stvar stala povprečno sto evrov v notranjem in dvesto evrov v mednarodnem prometu.
Domneva agencije Enac, da je šlo na Fiumicinu za sabotažo letaliških naprav s strani podjetij, ki so zadolžena za razmeščanje prtljage, ali pa tudi za »črne ovce« med delavci, je naletela na oster odziv sindikatov, ki krivdo zvračajo na kronične strukturne probleme letališča in na minimum omejeno delovno silo.
Evropska centralna banka
6. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 6.C8 3.C8	
	ameriški dolar	1,3818	1,3694
japonski jen		162,88	163,24
	kitajski juan	10,4478	10,3636
ruski rubel		35,1970	35,0130
	danska krona	7,4426	7,4421
britanski funt		0,68015	0,67330
	švedska krona	9,2192	9,2137
norveška krona		7,9425	7,9305
	češka krona	28,067	28,043
švicarski frank		1,6385	1,6501
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		251,32	250,55
	poljski zlot	3,7886	3,7868
kanadski dolar		1,4550	1,4473
	avstralski dolar	1,6130	1,5985
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,1768	3,1653
slovaška krona		33,380	33,370
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6968	0,6969
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		88,09	85,65
	turška lira	1,7715	1,7450
hrvaška kuna		7,3022	7,3102
Zadružna Kraška banka 6. avgusta 2007			
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,39986	1,37112
britanski funt		0,68455	0,66879
	švicarski frank	1,66255	1,62205
japonski jen		168,3723	158,1704
	švedska krona	9,43943	8,98796
avstralski dolar		1,65191	1,58222
	kanadski dolar	1,48640	1,42981
danska krona		7,58498	7,29921
	norveška krona	8,11210	7,74889
madžarski florint		300,66	235,517
	češka krona	32,2494	25,2387
slovaška krona		38,3755	30,033
	hrvaška kuna	7,82922	6,98124
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar
hrvaška kuna
6. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
1,4046 0,6869 7,554 1,4836 165,05 ,6618 8,092 9,397 ,6431 7,57
1,3700 0,6699 7,368 1,4471 160,98
7,892 9,166 1,6026 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
6. avgusta 2007		
Indeks MIB 30: -0,68		
delnica	cena €	var. %
ALITALIA	0,79	-1,77
ALLEANZA	9,23	+0,97
ATLANTIA	24,06	-2,12
BANCA ITALESE	14,78	-1,71
BANCO POPOLARE	18,01	+0,28
BPMS	4,57	-0,15
BPM	10,01	-2,05
CAPITALIA	6,815	-1,16
ENEL	7,395	-0,34
ENI	24,44	-0,61
FIAT	20,29	-0,64
FINMECCANICA	21,55	-0,74
GENERALI	29,49	+1,62
IFIL	7,325	-2,46
INTESA	5,47	-0,74
LOTTOMATICA	26,37	-2,22
LUXOTTICA	25,63	-1,31
MEDIASET	7,65	+0,57
MEDIOBANCA	15,21	-1,45
MEDIOLANUM	5,38	-0,31
PARMALAT	2,6225	+1,49
PIRELLI	0,776	-1,21
SAIPEM	24,97	-2,04
SNAM	4,1175	+0,62
STMICROELEC	12,38	+0,29
TELECOM ITA	1,917	-1,34
TENARIS	16,72	+2,17
TERNA	2,4825	-0,82
UBI BANCA	18,07	-0,75
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena
/—
GLEDALIŠČE

TRST - Gledališče La Contrada
Znanstvenikovo
odrsko razmišljanje
• • • • - •
o poeziji in znanosti
Bralno predstavo o Lukrecu ali o razumu in blaznosti (izvirni naslov »Lucrezio ovvero Ragione e follia«), ki je bila napovedana v petek, 3. avgusta zvečer v parku Sartoriovega muzeja v Trstu, je dopoldanski siloviti dež z burjo prepodil z vlažnih travnikov v bolj udobno zavetje dvorane Cristallo. Kljub spremenjenemu prizorišču pa si je še kar veliko ljubiteljev gledali šča in an ti ke ven dar le zaže le -lo slišati znanstvenikovo razmišljanje o latinskem pesniku filozofu in o vezeh med poezijo in znanostjo. Avtor gledališkega besedila je namreč Giuseppe O. Longo, profesor teorije informacije na fakulteti za in že nir stvo na uni ver zi v Trstu, ki se tudi sicer posveča pripovedništvu.
O predstavi je v kratkem pozdravnem nagovoru spregovoril avtor sam; uvrstil jo je v zvrst »znanstvenega gledališča« in povedal, da pravzaprav spada v niz šti rih gle da liš kih besedil, katerih protagonisti so veliki znanstveniki, ki so se poleg znanstvene »radovednosti« odlikovali po svojem bogatem človeškem, čustvenem, svetu: to so poleg Lukreca Pascal, Babbage in Einstein. Niz je nastal v produkciji milanskega Trienala in je bil predstavljen le tos spo mla -di v okviru prireditve Made in Tomorrow. V Trstu je bralno predstavo o Lukrecu pripravilo gledališče La Contrada v sodelovanju z združenjem AltaMarea s podporo fundacije Tržaške hranilnice in Občine Trst, režiral pa jo je Antonio Salines, dolgoletni sodelavec gle da li šča La Con tra da. Sali nes je tudi nastopil v vlogi pesnika filozofa, ki je svojo pesnitev o naravi stvari De rerum natura ustvaril med pre mo ri blaznos ti, v katero je padel, potem ko je izpil ljubezenski napoj, kot vemo iz pričevanja svetega Hieronima. Lukrec, Cice-ronov sodob nik, je bil si cer edin -stvena osebnost v svojem okolju,
saj je bila med starimi Rimljani filozofija bolj malo priljubljena, še posebej če se je ukvarjala z nepraktičnimi razmišljanji kot je preučevanje spoznavanja, kvečjemu jih je zanimala, kadar se je loteva etišnih vprašanj.
Kakorkoli že, Giuseppe O. Longo je v svoj zanimivi in suges-tiv ni tekst har mo nič no vple tel
sko pe podat ke o pes ni ko vem življenju, njegovo znanstveno misel z odlomki iz njegove pesnitve in lastna razmišljanja o pesniku samem. V dramskem besedilu se pes ni kov dra ma tič ni mo no log, iz katerega veje obsedenost blaznosti, prepleta z umirjenimi besedami pri pove do val ke, ki jih je bra la Maria Grazia Plos. (bov)
_SLOVENIJA_
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
V	petek, 10. avgusta ob 19.00, Ploščad pri kopališču: Giggio Brunello (I), The big 5 (Zlata Marioneta 2004); ob 21.00 Dvorišče italijanske skupnosti: Koncert Feketeseretlek. LG MATITA - Matija Solce: Male nočne zgodbe, nočna lutkovna predstava.
V	soboto, 11. avgusta ob 21.30, Titov trg: Govindine sanje, Hoduljarji, žon-glerji, mednarodna zasedba.
V	petek, 17. avgusta / Lutke brez meja: v sodelovanju PUF KP in Burattini senza confini, Videm 19.00-21.00 Ploščad pri kopališču - Lutkarnica Koper: Kuža in muca (lutke) - Circo 3 dita, Italija (lutke) - Claudio & Consuel-lo (ulično gledališče).
V	soboto, 18. avgusta: / Lutke brez meja: ob 18.00 Park pri kopališču: Andrej Rozman - Roza, Slo: Balon velikon, otroška predstava in lutkovna delavnica; ob 19.00 Paolo Valenti, Italija Ostržek (lutke).
V	nedeljo, 19. avgusta ob 10.30 / Lutkovno gledališče Sirova luknjica, Slo: Mišje zgodbe.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Veliki trg
Danes, 7. avgusta / Turbolenti.
Jutri, 8. avgusta / Firexxpression.
V	petek, 10. avgusta / La Melarancia -Muzikal pod zvezdami.
V	soboto, 11. avgusta / Formula 3 - posvečeno Luciu Battistiju.
V	nedeljo, 12. avgusta / A. M. Buenos Aires - Mednarodni festival tanga.
V	sredo, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni.
Verdijev trg
Do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe.
V	četrtek, 9. avgusta / Mercadonegro.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
■ Festival Ljubljana
Danes, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman.
Jutri, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Randova -mezzosopran in Vladimir Strnad -klavir.
V	četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana.
V	ponedeljek, 13. avgusta ob 20.30,
Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Mojca Zlob-ko Vajgl - harfa.
V	torek, 14. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Johannes Kalpers - tenor, Martin Bruns - bariton in Andreas Frese - klavir.
V	četrtek, 16. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Nina Cangalovic - mezzosopran, Maja Maričič - klavir.
V	petek, 17. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od
10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Občinska umetnostna dvorana: do 16. avgusta od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 razstavlja Villi Bossi.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: od 8. avgusta (otvoritev ob 21.00), do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
PRIREDITVE
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. DIVAČA
Knjižnica: do 20. avgusta razstavljata fotografije o Kubi Tina Ban in Aleksander Svetina. Ogled je možen v času odprtosti knjižnice.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev
konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00.
Torek, 7. avgusta 2007
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV (4. 8. 2007)
Vodoravno: Odak, Ventola, ksi, deka, Onassis, Rod, plavalec, T. M., Aida, A. N., Ant, Israels, dir, tat, ti, obtok, Cali, esagil a, R. I ., Mateja Bogatec, noga, sir, Orinoko, iskra, Paritetni odbor, Krasna, Eda, kna, toa, Lee, oil, Nedved, dvig, gnu, dan, anion, Pankreatitis, G. A., tica, sa lo, Art, gonilec, INAL, vtis, mat, Ita Rina; na sliki: Mateja Bogatec.
GLASBA
RAZSTAVE
j 6 Torek, 7. avgusta
200l
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
ODBOJKA - Uveljavitev slovenske sodnice iz Gorice
Monica Carrara bo odslej sodila v A ligi
V zadnjih šestih sezonah je za sojenje v B ligi prejemala same najvišje ocene
Odbojkarska sodnica, goriška Slovenka Monica Carrara, bo v novi športni sezoni sodila v A ligi. Novico o napredovanje je po osmih letih sojenja na drugoligaški ravni prejela včeraj naravnost iz Rima. Napredovanje je bilo sicer pričakovano, saj so ji sodniški opazovalci za njene nastope v zadnjih šestih letih dajali same najvišje ocene, vendar se je postopek imenovanj zavlekel, tako da je bila Monica že ves mesec na trnih. »Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi,« nam je presrečna in vidno olajšana potrdila včeraj razveseljivo novico.
Od skupno 90 sodnikov A lige je v Italiji samo šest žensk, kar daje njenemu imenovanju še večjo težo. Zanimivo je pri tem, da prispeva Gorica A ligi kar dve sodnici, poleg Carrarove je to še Katia Bertogna iz Vileša.
Monica Carrara (Letnik 1974) je sodniško pot pričela leta 1993, zelo hitro napredovala, v zadnjih osmih letih pa sodila na drugoligaški ravni. Za sabo ima že veliko pomembnih preizkušenj, saj je že delila pravico na tekmah play-offa v moški B1 ligi in na finalu ženskega Pokala Italije, oku-
PLAVANJE
Manaudoujevo »nagnali« iz kluba
TURIN - Francoska plavalna zvezdnica Laure Manaudou je, kot kaže, spet brez kluba, a tokrat ne po lastni želji. Potem ko je v maju nadvse presenetila francosko javnost, saj je praktično čez noč zapustila tako klub kot trenerja Phillippeja Luca-sa in se odpravila v Torino z obrazložitvijo, da želi trenirati in živeti ob svojem fantu, italijanskemu plavalcu Luci Marinu, so Manaudoujevi tudi na severu Italije odpovedali gosto-ljub nost. Vod stvo klu ba LaPresse ji oči ta ne spo dob no ve de nje na mi tin -gu v Pa rizu, ki je potekal ko nec mi -nulega tedna, ko naj ne bi upoštevala klubskih pravil. Med drugim naj bi zavrni la ne katere nas tope in obi čaj -na ogrevanja pred nastopi. Poleg tega ji trener Penso očita, da se ne potrudi. Omenjajo možnost, da bi ji lahko odpus ti li.
Kje bo v bodoče trenirala francoska plavalka, sicer olimpijska prvakinja na 400 metrov prosto in svetovna rekorderka na 200 in 400 metrski razdalji v prostem slogu, še ni znano.
Domžale v Zagrebu
LJUBLJANA - Nogometaši Domžal bodo drevi ob 20.15 v Zagrebu igrali povratno tekmo 2. kroga kvalifikacij za ligo prvakov. Sodeč po videnem na prvi tekmi izbrance Slaviše Stojanoviča čaka »misija nemogoče«, saj se je hrvaški prvak Dinamo izkazal za bolj kakovostno ekipo, kar je dokazal z zmago v domžalskem športnem parku z 2:1.
Zmagovalec dvoboja se bo v 3. predkrogu pomeril z nemškim Wer-derjem.
Jurkovič zapustil Olimpijo
LJUBLJANA - Nekdanji slovenski košarkarski reprezentant Ivica Jurkovič je zapustil vrste Uniona Olimpije. Kot so sporočili iz Olimpi-je, sta se igralec in klub razšla sporazumno. Jurkovič (34 let), ki je barve Ljubljančanov branil že v sezonah 1996/1997, 1997/1998 in 1998/1999, se je ekipi spet pridružil sredi sezone 2005/06 in v njej ostal tudi celotno prejšnjo. V evroligi je lani dosegal povprečno deset točk in štiri skoke, na parketu pa je prebil povprečno kar 32 minut.
sila je tudi že sojenje na vročih igriščih italijanskega juga. Lani je bila sodnica tudi na Mednarodnem študentskem prvenstvu na Hrvaškem. V minuli sezoni je sodila v paru s kolegom iz Trevisa, vendar pravi, da ju
bodo sedaj ločili.
»Prvo leto v A ligi imaš običajno partnerja, ki na tej ravni sodi že najmanj eno leto,« je pojasnila. V odbojki ločitve med sodnikom (ali sodnico) ženskih in moški tekem ni, Monica pa računa, da bo letos sodila izključno v ženski A2 ligi. Enkrat kot prvi, naslednjič pa kot drugi sodnik, kar je uveljavljena praksa. »A1 lige še nekaj let najbrž ne bom videla,« je priznala.
In kateri naj bi bil naslednji višek kariere? »Moj cilj je bil, da pridem do A lige. Sedaj bomo videli, kako se bo iztekla naslednja sezona. Vsekakor v A ligi velja, da ti ne sme spodrsniti na nobeni tekmi,« je njen odgovor. Tako kot za ekipe tudi za sodnike velja, da jim preti tudi izpad. »A po dveh in ne že po prvem letu,« pravi Monica, ki kot vsak športnik tudi trenira, vendar je problem v tem, da je v bližini Gorice malo dobrih ekip, tako da ima le redkokdaj priložnost, da sodi prijateljske tekme na visoki ravni.
Kljub temu je prišla do vrha. Očitno je iz pravega testa.
Aleksander Koren
KOŠARKA - Pred EP v Kranjski gori
Selektor Aleš Pipan je zožil seznam
Preldžič že odšel k Tanjeviču v Turčijo - Turnir v Franciji
LJUBLJANA - Slovenska moška članska košarkarska reprezentanca, ki je 21. julija začela priprave na letošnje evropsko prvenstvo, bo drugi del po dveh dneh premora nadaljevala v Kranjski Gori. Tja je prišla deveterica, ki je dobila Stankovi-čev pokal na Kitajskem in četverica (Ne-sterovič, Smodiš, Lakovič in E. Lorbek), ki se je v zadnjem poldrugem tednu pripravljala individualno.O tem, da Emir Preldžič že po turneji na Kitajskem lahko zapusti izbrano vrsto in se vrne v Turčijo, kjer bo po podpisu pogodbe s Fenerbahčejem Uelkerjem nadaljeval kariero, sta se že pred začetkom reprezentančnih priprav na septembrsko evropsko prvenstvo dogovorila slovenski selektor Aleš Pipan in trener novih Preldžičevih delodajalcev Bogdan Tanjevič. To pomeni, da se bo v Kranjski Gori zbralo 13 košarkarjev (Rašo Neste-rovič, Matjaž Smodiš, Jaka Lakovič, Goran Jagodnik, Aleksandar Čapin, Erazem Lorbek, Uroš Slokar, Domen Lorbek, Goran Dragič, Gašper Vidmar, Jaka Klobučar, Sandi Čebular in Hasan Rizvič), Pipan pa se je odločil, da za nadaljevanje priprav ne bo vpoklical nobenega novega igralca.
»Ze pred začetkom priprav je bilo jasno, da bo po vrnitvi s Kitajske odpadel eden od treh naturaliziranih igralcev, saj na evropskem prvenstvu pač lahko nastopi le eden. Ker je me je Tanjevič v telefonskem pogovoru že pred začetkom naših priprav v Zrečah zaprosil, če lahko Preldžič čim prej pride v Carigrad, sem se odločil zanj. A kljub temu, da nam za odhod v Španijo ostaja 13 posameznikov, od tega dva naturalizirana, poleg Čapina še Rizvič, se ob veliki volji do dela, pravem vzdušju in izjemnem motivu vseh, ki so bili na Stankovičevem pokalu, nisem odločil, da v izbrano vrsto vpokličem novega igralca,« je ozadje prvega »krčenja« razkril selektor slovenske izbrane vrste, ki je nato dodal še nekaj besed o nadaljevanju priprav na bližajoče se septembrsko evropsko prvenstvo:
»V Kranjski Gori začenjamo drugi ciklus priprav. Na Gorenjskem bomo opravili štiri daljše treninge, na katerih bomo pred četrtkovim odhodom na turnir v Strasbourg skušali četverico, kije v zadnjih dneh trenirala individualno, čim bolje uigrati s preostankom ekipe, hkrati pa bomo dodali še nekaj kamenčkov v mozaik dobre telesne priprave. V Franciji nas
nato čakajo kakovostne tekme z Grki, Srbi in gostitelji, tako kot na Kitajskem pa se bomo tudi tokrat bolj kot tekmecem še posvečali lastni igri. Bo pa to zagotovo dober preizkus naše pripravljenosti proti trem vrhunskim evropskim moštvom.«
Dodajmo še, da se bo izbrani vrsti v Kranjski Gori pridružil še drugi Pipanov pomočnik (poleg Aleksandra Sekuliča) Miro Alilovič, ki je uvodni ciklus priprav izpustil, ker je pred tem mesec in pol delal z reprezentanco mlajših članov.
AZZURRI - Z zmago v finalu proti Hrvaški (72:66) je Italija v Bormiu osvojila Trofejo Gianatti. Italijo (Belinelli 15, Gal-linari 14, Bargnani 12) spremljajo na pripravah sami turnirski uspehi, tako da mora selektor Recalcati gasiti ogenj navdušenja, po katerih »azzurre« prištevajo med favoreite za celinski naslov.
AFERE
Formuli ena se pišejo slabi časi
Formuli ena se pišejo težki časi. Same dirke so tako in tako skrajno dolgočasne - nedeljska na Hungaroringu še posebej, zaradi afere Stepney pa so takorekočprav vsi izgubili glavo: sprta moštva Ferrari in McLaren Mercedes ter Mednarodna avtomobilistična zveza FIA. Maranellova hiša kopiči napake in razočaranja, v angleškem moštvu pa je z vso silo izbruhnila na dan rivaliteta med prvakom Alonsom in »čudežnim dečkom« Hamiltonom. FIA je v nedeljo odvzela »poleposition« Alon-su, ki ga je Hamilton obtožil, da ga je med kvalifikacijami namerno oškodoval. Nerazumljivo pa je, da je z odvzemom točk, doseženih na Madžarskem, hkrati kaznovala tudi Mercedes McLaren, potem ko je pred leti prizanesla Ferrariju, ko je Jean Todt ukazal Barrichellu, da ne sme biti boljši od Schumacher-ja. Vse skupaj diši po slabem mašilu. Potem ko FIA presenetljivo ni kaznovala McLaren zaradi afere Stepney, potem ko je Angleže dejansko spoznala za krive, želi zdaj Dennisovo moštvo kaznovati na drugačen način. Seveda pa podarjene »pole position« in odvzete konstruktorske točke jemljejo prvenstvu verodostojnost in nikogar ne bi smele razveseliti. Pravzaprav se ni kaj prida izkazal niti Hamilton, ki je klubsko umazano perilo pral v javnosti, baje zato, ker je nezadovoljen s svojim položajem v moštvu, v katerem zasluži »le« 750.000 evrov, kar je manj kot malo več kot soliden italijanskih nogometni prvoligaš. Užaljeni Alonso pa je že izjavil, da ne ve, ali bo prihodnje leto še dirkal za McLaren. (ak)
ATLETIKA - SP v Osaki
Trst bo zastopal hitrohodec Cafagna
Italija s 37, Slovenija s 13 atleti in atletinjami
LJUB LJA NA - Atlet ska zve za Slovenije je objavila seznam atletov in atletinj, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu (od 24. avgusta do 2. septembra) v japonski Osaki. Na njem je osem atletov in pet atletinj, manjka pa Jolanda Čeplak, ki je osumljena uživanja prepovedanih poživil in je v začasnem suspenzu.V deželo vzhajajočega sonca potujejo Brigita Langerholc (800 m), Sonja Roman (1500 m), Helena Javornik (maraton), Marija Šestak, Snežana Rodič (obe troskok), Matic Osovnikar (100 in 200 m), Jan Zumer (100 m), Damjan Zlatnar (110 m ovire), Boštj an Buč (3000 m z zapre kami), Rož le Pre -zelj (višina), Andrej Poljanec (palica), Miroslav Vodovnik (krogla) in Primož Kozmus (kladivo).
Italijo bo v Osaki zastopalo 37 atletov, od teh 21 moški in 16 žensk. Med nji mi le tos ne bo zamej skih atletinj Claudie Coslovich in Margaret Macchiut, Trst pa bo zastopal hitrohodec Diego Cafagna.
Moški, 100, 4x100: Simone Col-lio; 4x100: Fabio Cerutti, Maurizio Checcucci, Koura Kaba Fantoni, Rosario La Mastra, Jacques Riparelli (Aeronautica); 400: Andrea Barberi; 1500: Christian Obrist; 400hs: Gianni Carabelli; višina: Andrea Bettinel-li, Nicola Ciotti (Carabinieri); daljina: Andrew Howe; troskok: Fabrizio Donato; disk: Hannes Kirchler; kladivo: Nicola Vizzoni; hoja km 20: Ivano Brugnetti, Giorgio Rubino; hoja km 20, km 50: Alex Schwazer hoja km 50: Diego Cafagna; Marco De Luca; maraton: Migidio Bourifa
Ženske, 400: Daniela Reina; 800, 1500: Elisa Cusma; 5000: Silvia Weissteiner; 3000st: Elena Romagnolo; višina: Antonietta Di Martino; troskok: Mag de lin Mar ti nez; kro gla: Assun ta Legnante Chiara Rosa; kladivo: Ester Balas si ni, Cla ris sa Cla ret ti; ko pje: Zahra Bani; hoja km 20: Elisa Rigaudo; ma ra ton: Lucil la An dre uc ci, An -na Incerti, Deborah Toniolo, Giovan-na Volpato.
NEDELJSKI IZIDI
Hamilton spet veča prednost
BUDIMPEŠTA - Izidi dirke SP formule 1 za VN Madžarske v Budimpešti (70 krogov, 306,663 km): 1. Lewis Hamilton (VBr/McLaren-Mercedes) 1:35:52,991 (povp. hitrost: 191,897 km/h); 2. Kimi Raikkoenen (Fin/Ferrari) + 0,715;3. Nick Heidfeld (Nem/BMW-Sauber) 43,129; 4. Fernando Alonso (Špa/McLaren-Merce-des) 44,858; 5. Robert Kubica (Pol/BMW-Sauber) 47,616; 6. Ralf Schumacher (Nem/Toyota) 50,669; 7. Nico Rosberg (Nem/Williams) 59,139; 8. Heikki Kovalainen (Fin/Renault) 1:08,104 .
SP skupno (11): - dirkači: 1. Lewis Hamilton 80; 2. Fernando Alonso 73; 3. Kimi Raikkoenen 60; 4. Felipe Massa 59; 5. Nick Heidfeld 42; 6. Robert Kubica 28; 7. Giancarlo Fisichel-la 17; 8. Heikki Kovalainen 16; 9. Alexander Wurz 13; 10. Mark Webber 8; 11. David Coulthard 8. Konstruktorji: McLaren-Mercedes 153, Ferrari 119, BMW-Sauber 71, Renault 33, Williams 20, Red Bull 16, Toyota 12, Super Agu-ri 4, Honda 1.
Nemci še v Pokale Amerike
HAMBURG- Nemški jadralski sindikat United Internet Team je potrdil, da bo nastopil na pokalu Amerike leta 2009. Lastnik moštva Michael Scheeren se nadeja, da bo v svoje vrste zvabil rojaka in nosilca zlatega olimpijskega odličja Jochena Schuemanna, ki je v zadnjih letih zelo uspešno sodeloval s švicarskim farmacevtskim mogotcem in lastnikom Alinghija - Er-nestom Bertarellijem. Schuemann je na olimpijskih igrah v kanadskem Mon-trealu leta 1976 osvojil zlato kolajno v razredu finn, v obdobju od leta 2003 do 2007 pa je bil športni direktor in krmar Alinghija.
Gebrselassie še nepremagan
NEW YORK - Etiopski tekač na dolge proge Haile Gebrselassie je po nastopu v New Yorku niz zmag na pol-maratonih podaljšal na osem. S časom 59 minut in 24 sekund je Gebrselassie hkrati postavil tudi drugi najhitrejši čas na polmaratonih na ameriških tleh.
Iranski košarkarji na OI
TOKIO - Moška košarkarska reprezentanca Irana je osvojila azijsko prvenstvo na Japonskem, potem ko je v finalu v Tokušimi premagala Libanon s 74:69. Iranski košarkarji so si z zmagoslavjem v deželi vzhajajočega sonca priigrali nastop na poletnih olimpijskih igrah prihodnje leto v kitajskem Pekingu.
Groenholm spet zmagal
JYVASKYLA - Marcus Groen-holm je zmagovalec relija po Finski, devete letošnje dirke svetovnega prvenstva. Finski uspeh je z drugim mestom potrdil njegov rojak in moštveni kolega v ekipi Ford Mikko Hirvonen, ki je zaostal 24 sekund. Trikratni svetovni prvak Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je z minuto in devetimi sekundami zaostanka končal na tretjem mestu. Groenholm se je s skupno 29. zmago v karieri in sedmo na domačih relijih še bolj utrdil na vrhu skupnega seštevka SP, zdaj ima 13 točk več kot Loeb.
Rekord z madežem
SAN DIEGO - Ameriški igralec baseballa, 43-letni Barry Bonds je poskrbel za športno novico dneva v ZDA: na tekmi poklicne lige MLB med San Diegom in San Franciscom je dosegel 755. »home run« v karieri in se s tem izenačil s Hankom Aaronom, ki je bil sam na lestvici najboljših v tej baseballski prvini kar 31 let. Zgodba o Bondsovem uspehu pa vendarle ni brez madeža - že več let ga spremljajo obtožbe, da si do svojih dosežkov pomaga na nedovoljen način, z uživanjem steroidov, vendar mu jemanja prepovedanih sredstev doslej še nikoli niso dokazali.
Koper boljši od Maribora
Izidi 3. kroga nogometne Prve Lige Telekom Slovenije: Drava - Interblock 2:0 (0:0) Koper - Maribor 2:1 (1:0), Mik CM Celje - Nafta 0:0, Hit Gorica - Primorje sinoči, Livar -Domžale je prestavljena. Vrstni red: Koper 7, Maribor 6, Mik CM Celje 5, Nafta in Interblock 4, Primorje in Drava 3, Domžale 2, Hit Gorica 1, Livar 0
/
ŠPORT
Četrtek, 9. avgusta 2007
17
KOŠARKA - Pri Boru Radenski se veselijo pomembne vrnitve
Trener Mura: Ivan Kralj lahko igra na pozicijah od ena do štiri
Iščejo še enega krilnega igralca - Samec od januarja - Ta teden odločitev glede Sosiča
Moštvo Bora Radenske, ki bo v košarkarski sezoni 2007/2008 nastopalo v C1 ligi, dobiva počasi svojo dokončno obliko. Nekaj časa so bili lahko v Borovem taboru že precej zaskrbljeni, saj je kazalo, da glede igralskega kadra ne bodo uresničili vseh želj. Potem ko se je v nedeljo za vrnitev v matični klub dokončno odločil Ivan Kralj, ki je v zadnjih treh sezonah igral v B2 ligi za tržiški Fal-constar, pa se je nad Borovim nebom precej razjasnilo.
»Ivan je bil prvi na seznamu naših želj, vendar nam zaradi težav s tržiškim klubom vse do nedelje ni mogel dati dokončnega odgovora. On je ključen igralec za ekipo, ki jo imam v mislih, saj lahko igra v C1 ligi v bistvu na igralskih pozicijah od ena do štiri. Za mladega igralca, kot je Ivan, odločitev za selitev v nižjo ligo, ni bila lahka, vendar je sprejel izziv igrati v C1 ligi kot protagonist,« je zadovoljen novi trener našega mestnega društva Andrea Mura, ki je na Borovi klopi naasledil Ferruccia Menguccija.
Kralj (letnik 1985) je v minuli sezoni igral v Tržiču v povprečju 22 minut in dosegel 7,7 točke na tekmo. Pri Boru smo lani pogrešali igralca, ki zna dobro prodirati na koš, in Kralj je lahko tudi tem pogledu idealna rešitev.
Kot znano se po dveh sezonah v Miljah k Boru vrača tudi masivni Visci-ano, ki predstavlja zamenjavo za odhajajočega Celego, v naslednjih dneh pa naj bi v Bor prestopil še en tržaški krilni igralec. Kaj pa Štefan Samec. »Zaradi delavnih obveznosti bo do januarja samo občasno treniral, po januarju pa je na razpolago društvu,« je potrdil Mura.
Ta teden naj bi bila tudi dokončno znana usoda Petra Sosiča, za katerega se zanimajo tržaški Acegas, prvoligaš Jesi (ki bi ga posodil Anconi v B2 ligo) in Corno di Rosazzo. »Peter je za nas zelo važen igralec, ki se je v minuli sezoni izkazal in je med mladimi igralci v Trstu zagotovo eden boljših. Zdaj stoji pred pomemb no šport no in življenj sko izbiro. Mi bi bili seveda zelo zadovoljni, če ostane, ne bomo pa mu pre pre či -li, da odide, če sti to želi. V tem primeru bodo pač več minut igrali Bole, Što-kelj in Crevatin,« je pojasnil Mura.
Zbor ekipe bo 20. avgusta.
Jadran bo domače tekme igral ob nedeljah ob 18. uri
Jadranovi košarkarji bodo domače tekme v novi sezoni igrali ob nedeljah,
Ivan Kralj je v zadnjih treh sezonah igral za tržiški Falconstar v B2 ligi, zdaj pa se vrača v ma
kromatični klub
s pričetkom ob 18. uri v dvorani pri Briščikih, nam je potrdilo vodstvo združene ekipe. Zbor ekipe bo v ponedeljek, 20. avgusta, ko bo novi trener Bo-ban Popovič tudi določil seznam igralcev, ki naj ne bi bil bistveno različen od lanskega, saj zaenkrat pridejo v poštev še vsi dosedanji igralci. Brata Ferfoglia sta bila na preizkušnji v Gorici pri ekipi NPG, vendar plava tamkajšnji dru-goligaš v zelo slabih finančnih vodah in se ne zdi posebno vabljiv za nikogar.
Kakovosten turnir v
ODBOJKA
Sandra Vitez že poletela v Hong Kong
Sandra Vitez na tekmah prve etape ženskega odbojkarskega grand prixa v Veroni ni dobila priložnosti za igranje, že to, da jo je selektor Massimo Barbolini uvrstil v dvanajsterico igralk pa predstavlja za Kontovelovo odbojkari-co veliko priznanje. Da jih Barbolini vsekakor zaupa potrjuje to, da je bila slovenska igralka potrjena v ekipi tudi za 2. etapo in bo tako odpotovala v Hong Kong, kjer jo konec tedna čakajo dvoboji s Poljsko, Dominikansko republiko in Ki taj sko. Bar boli ni je potr dil vse igralke razen napadalke Antonelle Del Core, ki jo bo v Aziji zamenjala blokerka Valentina Arri-ghetti.
V Veroni so »azzurre« po dveh lahkih zmaga proti Tajvanu in Nizozemski v nedeljo s 3:2 izgubile proti aktualnemu svetovnemu podprvaku Braziliji. Več kot 4.000 gledalcev je lahko uživalo ob izjemno atraktivni in izenačeni igri (kar trije seti so se končali na razliko), po kateri je Italija potrdila, da še vedno sodi v svetovni vrh, zdaj pa lahko računa tudi na doprinos izjemno kakvostne igralke, kot je Kubanka z italijanskim potnim listom Aguero.
Nedeljski izid: Italija - Brazilija 2:3 (19-25 26-24 24-26 2624 8-15). Italija: Barazza 8, Aguero 29, Del Core 5, Gioli 14, Lo Bianco 2, Ortolani 16, Croce (l), Fiorin 2, Secolo 2, Guiggi 0, Dal-l'Igna, Vitez.
NOGOMET - Kras začel s pripravami na promocijsko ligo
Sergej Alejnikov zahteva požrtvovalnost in disciplino
Caorlah
V Caorlah bo 14. in 15. septembra kakovosten mednarodni košarkarski turnir. V petek, 14. se bosta ob 19. uri najprej pomerila milanski Armani Jean in ljubljanski Union Olimpija, ob 21. uri pa bo tekma med Benettonom iz Tre-visa in bolonjskim Fortitudom. Tekmi za 3. in 1. mesto bosta naslednji dan, s pričetkom ob 19. oziroma 21. uri.
KOŠARKA - SP v Portoriku
Jadranovi veterani pričeli z zmagama
Neprijetno presenečenje: po pristanku brez prtljage
Ekipa »starih« jadranovcev je dobro pričela svojo pot na svetovnem košarkarskem prvenstvu FIM-BA Maxibasketball v kategoriji OVER 40 v Portoriku.Videmsko moštvo Nuova Basket Udinese (ki pa zastopa Italijo), za katerega igrajo tudi San di Rau ber, Ro bert Dane -u in Claudio Starc, je v prvih dveh krogih kvalifikacij najprej s 75:39 premagala Čile, nato je z 82:71 odpravila še Panamo, medtem ko se je pozno sinoči po našem času pomerila še s Por torikom, to je bi la obe -nem zadnja tekma prvega dela. V katego riji over 40 nas topa 14 ekip, ki so porazdeljene v 4 skupine. Poleg ekipe NBU nastopajo še moštva iz Rusije, Češke, Hrvaške, Ukrajine, Brazlije, Dominikanske republike, Polj ske, Gva tema le, Por torika in Grčije.
Naši košarkarji je po dolgem potovanju čez Atlantik pričakalo na letališču v prestolnici San Juan (ži-
Sandi Rauber
vahno milijonsko mesto na severnem delu otoka) neprijetno prese-čeneje, sa se je njihova prtljaga z dre si in ostalo opre mo izgubi la po sve tu
Naj navedemo kot zanimivost, da se prvenstva udeležuje 126 ekip iz 27 držav, da Italijo zastopata dve ekipi in sicer »naša« in ekipa iz Pesara v kategoriji over 45, iz Slovenije pa je pri le telo kar 9 ekip, od katerih 3 ženske in 6 moških. V moški katego riji over 70 nas topa kar osem ekip.
Krasovi igralci bodo v času priprav pred promocijsko ligo vadili vsak dan
kroma
Požrtvovalnost in disciplina. To od svojih igralcev zahteva nekdanji nogometni as Sovjetske zveze in sedanji Krasov trener Sergej Alejnikov, ki je včeraj v Repnu vodil prvi trening zahodnokraškega moštva v novi sezoni. Na zboru članske ekipe NK Kras so se zbrali vsi igralci razen Ra-dovinija, Giorgija in Jaša Grgiča. Ekipo sta nagovorila predsednik Domenico Centrone in športni vodja Goran Kocman. Prvi je igralce pozval, naj upravičijo vlogo favoritov, ki so jim jo pred pričetkom promocijske lige naprtili domala vsi mediji, Kocman pa je poudaril pomen složnosti med igralci v ekipnih športih. Posegi, vključno s trenerjevim, so bili zelo kratki, takoj zatem se je začel trening v ozračju zelo profesionalnega pristopa trenerja. Ogrevanje z žogo, razgibavanje, tek v gozdu in tudi nekaj taktičnih napotkov. Z ekipo je vadil tudi Alejnikovov 16-letni črnolasi sin Artur, ki je baje perspektiven.
Krasovci bodo zdaj trenirali vsak dan, prvi nastop pa jih čaka 21. avgusta, ko bodo v Tržiču sodelovali na troboju, na katerem bosta še Turriaco in Fincantieri.
Včeraj so nad obstoječimi tribunami postavili še dodatna montažna sedišča (tista, ki so lani krasila igrišče na Padričah),
tako da bo lahko repensko igrišče sprejelo še 250 gledalcev več. Očitno računajo, da so sestavili ekipo, ki jih bo privabila veliko...
KRAS 2007/2008
VRATARJA: Michele Contento (79, Fincantieri), Edvin Carli (85), Jaš Grgič (81).
BRANILCI: Mauero Salatin (69), Diego Radovini (78), Denis Ventrice (84, Pro Romans), Jacopo Nonis (88), Ryan Mania (89, Itala San Marco), Michele Banel-lo (81, Pro Cervignano), Ivan Visintiin (80, Villesse), Daniele Bernecich (87, Itala San Marco).
VEZNI IGRALCI: Matteo Centaz-zo (84), Daniele Botta (78, San Giovanni), Alessio Pohlen (82), Marco Sau (77), Stefano Stabile (88), Artur Alejnikov (91, Sa-lento), Dimitri Batti (86).
NAPADALCI: Radenko Kneževič (79), Sandro Giorgi (75), Michele Desco (89, Domio), Federico Orlando (90, San Luigi).
TRENER: Sergej Alejnikov. POMOČNIK: Maurizio Castro. TRENER VRATARJEV: Roberto Benvenuti. MASER IN FIZIOTERAPEVT: Matej Bom-bač. SPEMLJEVALEC: Christina Pacor.
13 Obvestila
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338 4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19.00 v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni
AŠZ SLOGA obvešča, da bo sestanek za udeležence poletnih priprav v Mežici v četrtek 9. avgusta v telovadnici sredje šole S. Kosovel na Opčinah ob 19.30.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 13. do 17. t.m. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20.8.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja.
18
Torek, 7. avgusta 2007
POTOPIS
/
2.
DUŠAN KALC
S Primorskim dnevnikom po Bosni in Hercegovini
Pokrajina se nenadoma iz ravninske prelevi v gričevnato. Pot se začne občutneje vijugati. Naselja so vse bolj razvlečena, njive se vzpenjajo po pobočjih, travniki zadišijo po po-košenem, gozdovi samevajo v ozadju. Na naši levi se zasanjeno dviga Petrova gora, ki se zdi večja od tega, kar je v resnici. Bliža se poldan in bliža se tudi hrvaško-bosanska meja. Mal-jevac je zadnji kraj na Hrvaškem in že smo na mejnem prehodu pred Veliko Kladušo s prvim minaretom na obzorju.
Formalnosti na meji gredo veliko hitreje kot smo mislili. V bistvu ni presledka med eno kontrolno postajo in drugo. Razlike se zaveš le po nekoliko drugačnih uniformah gra-ničarjev in po zastavi - rumeni trikotnik na plavi podlagi, ki simbolizira tri narode, ter bele zvezdice, ki čakajo na vstop v Evropo. Zaenkrat so Evropa še sanje. Reflektirajo se, včasih vedre, včasih mučne, skozi pisane evidenčne tablice avtomobilov, ki se v neskončnih vrstah pretakajo čez mejni prehod. Danes je nedelja in vrsta fordov, renoultov, wolkswagnov in celo mercedesov z nemško, avstrijsko ali slovensko registracijo se pomika proti Evropi. To so ljudje, ki se vračajo na delo v Avstrijo, Nemčijo, Slovenijo in druge države Evropske unije. V petek je bila vrsta v nasprotni smeri. Prihajajo za konec tedna, sami ali z družinami, ker se jim stoži po domovini. V njej danes ni lahko priti do zaposlitve. Mladi bi najraje kar vsi po vrsti odšli v tujino, s trebuhom za kruhom, če bi se dalo. Prividi o boljšem življenju preslepljajo utvare.
Mnogi odhajajo, mi prihajamo v njihove kraje, da bi se s petičnostjo in radovednostjo turistov naužili njih lepot in zanimivosti. Prvi postanek je v Cazinu, kjer nas v tipični restavraciji čaka turško kosilo. Že ime lokala deluje eksotično. Šedrvan. V tradiciji Bošnjakov oz. bosenskih muslimanov je šedrvan vodnjak, ki stoji ob vsaki mošeji, kjer se verniki umijejo in prečistijo pred molitvijo. Tudi prvi stik z bosansko kuhinjo deluje nekam eksotično. Tipični bosanski lonac, juho z zelenjavo in koščki mesa, pospravimo s slastjo. Okusna je tudi teletina, da ne govorimo o sladici, ki je tu, a tudi drugod, kjer smo jedli, s svojo izredno a prijetno sladkobnostjo prava poslastica Balkana.
Po Cazinu smo ubrali krajšnjico čez valovito gričevje Velike gomile, mimo nasmejanih zaselkov, v katerih se pretežno preprosta in skromna arhitektura kmečkih domačij prepleta z domiselnejšo arhitekturo balkonov in stebričev. Očitno redkejše hiše tistih, ki so prigarali nekaj denarcev v emigraciji. Za oko prijetna pokrajina se še polepša, ko pridemo do reke Une, ki se priklati nekje izpod Staržbenice in se leno pomika proti Savi. Široka in plitva se poigrava z odsevom modrine neba in zelenimi odtenki valovitih bregov. Na vsem lepem pa spokojnost narave, ki nam šepeče večno pripoved o skrivnostnosti vidnega in nevidnega v njej, premoti droben a pomenljiv umeten stvor. To je preprost drog z modro, belo in rdečo
Spomenik NOB na Kozari
zastavo, ki nas opozarja, da se tu nekaj konča in začenja nekaj drugega, da je človek tu potegnil novo nevidno črto, poleg neštetih vidnih in nevidnih, geografskih in političnih, materialnih in umskih, ki od nekdaj parajo in drobijo svet v plejado drobcev različnih interesnih vrst in ki so prej vzrok za gorje in krvave obračune, kot za miroljubno sožitje. Tod namreč virtualno teče meja med bosansko federacijo in Republiko srbsko, kakor so jo bili po izčrpajočih pogajanji zarisali v Daytonu, da bi za silo pomirili duhove po uničujoči bratomorni vojni brez pravega zmagovalca in poraženca. Enainpretdeset odstotkov ozemlja pripada bošnjaški federaciji, ostalo Srbski republiki.
Človek bi se sploh ne zavedel, da prihaja iz ene upravne stvarnosti v drugo, če bi ne že v Blatni, prvem kraju na poti, naletel na napise v cirilici. Srbski upravitelji so vse, kar je uradno, demonstrativno označili izključno s svojo pisavo, ki je v združeni Evropi malokomu razumljiva. Turist se ob smerokazih in napisih krajev in ulic težko znajde. Zato pa je vse, kar se nasmiha, vabi in ponuja z reklamnih plakatov po vsej republiki dosledno v latinici, političnim in nacionalističnim izbiram v brk in ekonomski logiki v olajšanje in priznanje.
Nekaterim krajem so spremenili ime. Bosanski novi je postal Novigrad. Tu se bistra Una združi z nekoliko bolj kalno Sano, ob kateri nas
pot pelje naprej proti Prijedoru. Pred nami se odpre široka ravnina. Obljudena je in obdelana. Če bi se tu pa tam ne pretegovali v nebo slo-ki minareti, ali pokukala izza hiš bolj čokata, a prav tako elegantna pravoslavna svetišča, bi jo lahko zamenjali za katerokoli ravnino na za-padu. Verski objekti so povečini novi, kot tudi veliko hiš, ker je prejšnje pometla vojna.
Spet se zamislim o slepoti človeka. Bližamo se legendarni Kozari, ki so jo nekoč povzdigovali v simbol bratstva i jedinstva. Kalila ju je skupna borba proti nacifašističnemu okupatorju. Kako so lahko tako brezbrižno po-metli tudi s tem simbolom? V vasi Kozarac, kjer pot zavije proti veliki gozdnati planoti, ni sledu o kakšnem smerokazu. Navadna zanikrnost, ali eden od mnogih poskusov, da bi zatajili vse, kar diši po epopejah iz Titovih časov? Vsekakor čudno, kajti hribovje, ki je bilo nekoč prizorišče ene najbolj krvavih bojnih dogajanj, je danes naravni park, ali zračno kopališče, kot mu pravijo zaradi izjemno čistega zraka, in bi že zaradi tega zaslužilo večjo pozornost. Upravitelji in vzdrževalci parka so se nam sicer zdeli zelo prizadevni in navezani na to čudovito naravno bogastvo, če je res, da se sami vzdržujejo s trebljenjem lesa. A očitno „riba smrdi pri glavi", kar pomeni, da v centrih oblasti ni ne posluha ne denarja, da bi naravne lepote in zgodovinske zanimivosti Kozare bolje ovrednoti-
li in povzdignili na višjo raven. Pogorje Kozare ni visoko. Najvišji vrh Lisina meri komaj 978 metrov. Ima pa zato posebno visokogorsko podnebje, saj se na primer jelka začne vzpenjati v strma pobočja že pri dvesto metrih nadmorske višine. Očarani od bujne in ponekod neprehodne goščave z neštetimi izviri in potočki se po ozki vijugasti poti vzpenjamo proti vrhu Mrakovice, osrednjemu, 806 metrov visokemu hribu, kjer stojijo ogromen spomenik padlim, muzej, nekdanja Titova vila, hotel, kratko smučišče in še kaj. Mlada vodička nas seznani z naravnimi vidiki Kozare, starejši vodič pa z njeno narodnoosvobodilno zgodovino.
Kot simbol kozaračke epopeje se na vrhu dviga 33 metrov visok stolp valjaste oblike, ki ga sestavlja dvajset navpičnih betonskih stebrov. Ob njegovem vznožju se razprostirajo dolge koncentrične vrste betonskih zidkov, ki predstavljajo okupatorjeve horde, kako se razbije-jo in izničijo ob stolpu upora in odpora ljudstva različnih narodnosti Kozare. Do osrednjega spomeniškega kraja vodi široko stopnišče, ki spominja na nekakšen anfiteater. Za spomenikom pa so postavili zid, v katerega so vklesali 9.922 imen padlih borcev, med katerimi je tudi nekaj slovenskih in par italijanskih. Skupaj je na Kozari umrlo 35 tisoč ljudi, od katerega 11 tisoč otrok. Kozara je bilo prizorišče enega najhujših klanj na Balkanu v drugi sve-
V Banjaluki je na mestu nekdanje mošeje zrasla veleblagovnica
tovni vojni, tako da je ljudska umetniška duša skovala verz „Oj Kozaro, ne treba ti kiše, heroji te krvlju natopiše" (Kozara ne potrebuje dežja, napaja jo kri herojev). Najhujša ofenziva je bila julija 1942. Več kot 45 tisoč do zob oboroženih nemških vojakov in njihovih sodelavcev ustaševje napadlo Kozaro, ki so jo partizanske edinice osvobodile že leta decembra 1941, potem ko so z Mrakovice pregnale nemško postojanko. Pogorje je bilo namreč strateškega pomena za okupatorja in ga zato ni mogel pustiti v partizanskih rokah. S topovi, oklopnimi vozili in celo z letalstvom je krenil na osvobojeno ozemlje, kamor se je zateklo več kot osemdeset tisoč prebivalcev okoliških krajev, branilo pa jih je le 3500 borcev, ki so se močnejšemu sovražniku upirali celih štirideset dni, preden so prebili obroč. Žal jih je le malo ušlo smrti. Veliko prebivalstva, med njimi veliko otrok, so pomorili, ali odvedli v taborišča. V ljudskem spominu na tiste strahotne dni je ostal prizor, po katerem naj bi človek po tej bitki lahko opravil kilometre in kilometre poti samo po truplih. Kljub vsem grozotam pa ljudstvo Kozare ni klonilo. Zdesetkane partizanske edinice so se kmalu spet številčno opomogle in do konca je tujemu škornju kljubovalo kar šest brigad.
Poleg veličastnega spomenika, ki ga je leta 1972 otvoril Tito, priča o trpljenju in junaštvu prebivalstva Kozare muzej z bogato zbirko fotografij in dokumentov, orožja in pričevanj. Človeka zagomazi po hrbtu in stisne v grlu ob pogledu na zlo, ki se je zverinsko sprostilo v tem pogorju. Hkrati pa gane kljubovalnost, junaštvo in povezanost ljudi, ki jih pripadnost različnim narodom, kulturam in veram ni odvrnilo od tega, da so se kot en mož zopersta-vili smrtonosnemu viharju in med sabo bratsko delili vse, imetje in trpljenje, da so se prebili k svobodi.
Žal pa na koncu obiskovalca muzeja vznejevolji par spoznanj. Najprej spoznanje, da je epopeja Kozare napol pozabljena. Dolgo časa skoraj ni bilo več obiskovalcev. Šele sedaj se nekako spet obnavlja zanimanje za dogajanje med drugo svetovno vojno. Drugo, s še večjim odmerkom grenkobe obrobljeno spoznanje pa je, da so del muzeja posvetili nič manj tragičnim dogodkom zadnje državljanske vojne pred dobrim desetletjem, vendar na žalost samo iz zornega kota srbskih žrtev. Enostranski prikaz grozot prav gotovo ne more biti prispevek k pomiritvi duhov. Če je Kozara lahko simbol skupnega osvobodilnega boja proti tujemu zavojevalcu in njegovim domačim podrepnikom in zato deluje kot katalizator zbliževanja, je demonstrativno demoniziranje soseda sovražnika (v tem primeru Hrvatov in Bošnjakov) le razlog za dodatni gnev in jezo in oddaljevanje.
(Se nadaljuje)
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 7. avgusta 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: Ansambel Mladi kraški
muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, vreme, prometne informacije
6.45 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba 10.35 Tg parlament 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lan-
sbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 15.30 Nan.: Commesse - Francesca in druge (It., '98, r. G. Capitani, i. Nancy Brilli, S. Ferilli) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie
Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex - Testament (i.
Gedeon Burkhard) 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi)
21.20 Variete: Dal Lago di Garda .... sta-
sera mi butto (vodita Caterina Ba-livo in Biagio Izzo) 23.35 Dnevnik
23.40 Dok.: 20. stoletje - Priče in protagonisti - Charlie Chaplin 0.45 Nočni dnevnik, vremenska napo-
ved/Potihoma 1.50 Rai Educational
Rai Due
6.00 Tg2 Navade 6.45 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 8.15 Plavo drevo 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Variete: Matinee' 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade/13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio) 15.30 Nan.: Komisar Kress, 16.30 Posebna enota Leipzig 17.15 Nan.: One Tree Hill 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska
napoved Meteo 2 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 Nan.: Jericho (i. Skeet Ulrich, Len-
nie James, C. Wiehl) 23.20 Dnevnik Tg2
23.30 Nan.: 4400 (i. Mahershalalhashbaz Ali, Conchita Campbell, Alice Kri-ge)
1.05 Tg parlament
1.15 Nan.: Chris Isaak Show
2.00 Izžrebanje lota
^ Rai Tre
6.00	Rai News, 6.30 Il caffe
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: Al diavolo la celebbrita' (kom.,
It., '49, i. Carlo Campanini)
10.40	Cominciamo bene
12.00	Tg3 - Šport - Meteo
13.00	Nikoli ni prezgodaj
13.10	Nan.: Saranno famosi
14.00	Deželni dnevnik, vreme
14.50	Variete: Trebisonda
16.05	Variete: Melevisione
16.30	Šport: IP v beach volleyju
17.15	Nan.: Stargate Sg-1
18.00	Dok.: Geo magazine
18.10	Vremenska napoved
19.00	Dnevnik, deželne vesti
20.00	Rai Tg Šport
20.10	Variete: Blob
20.30	Nad.: Un posto al sole
21.05	Aktualno: W l' Italia diretta (vodi
Riccardo Iacona)
23.10	Dnevnik, deželne vesti
23.25	Tg3 Primo Piano
23.45	Dok.: Viziati 2
0.30	Tg3 Night News
0.50	Aktualno: S.O.S. tenibilita'
1.20	Fuori orario
Rete 4
Pregled tiska
Nad.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Nan.: Piu' forte ragazzi (i. Sammo Hung), 12.35 Road to justice Dnevnik, vreme
TV film: Detektiv Extralarge (krim., It., '93, i. Bud Spencer) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Ursus nella valle dei leoni (pust., It., '62, i. Ed Fury) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualn: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) Film: The Body (dram., ZDA-Izra-el, '00, r. Jonas McCord, i. Antonio Banderas, Olivia Williams) Aktualna odd.: Gentes - Onbashi-ra Festival (vodi Elena Guarnieri) Film: La polizotta fa carriera (kom., It., 776, i. Edwige Fenech)
9.40
11.30 11.40
13.30 14.00
14.55 16.00 16.20
17.50 18.55 19.35 20.10
21.10
23.30 0.35
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani 7.55 Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 TV film: Muca Minouche (fant., Nizoz., '01, r. Vincent Bal, i. Carice van Houten, Theo Maassen) 9.40 Tg5 com/Meteo5 11.00 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy - Strah pred ljubeznijo (i. Amy Brenneman) 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner,
William de Vry, S. Flannery) 14.45 Nad.: Vivere
15.15 Nan.: Carabinieri 5 - Gloria (It., '05, i. Alessia Marcuzzi, Maurizio Ca-sagrande, Giorgio Borghetti) 16.20 Nad.: Cuori tra le nuvole 16.55 Tg5 minut
17.05 TV film: Un amore di cameriera (kom., Nem., '06, r. Andreas Senn, i. Lisa Martinek, Misel Maticevic) 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Nan.: R.I.S. 2 (It., '05, i. Lorenzo Flaherty, Nicole Grimaudo, Romina Mondello, Nino D' Agata) 23.30 Nan.: Missing (i. Vivica A. Fox, Ca-terina Scorsone, Justin Louis) 1.20 Nočni dnevnik, vreme
V Italia 1
6.30
8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
15.55
16.25 17.35 18.00
18.30 19.05 19.10
20.10 21.00 23.00
0.00 1.25 1.50
Nan.: Arnold 8i. Gary Coleman),
7.05 Kleopatra 2525
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena
Odprti studio, šport
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Tori Spelling, Luke Perry, Jason Priestley)
Nan.: Blue Water High (i. James So-rensosn, Taryn Marler) Nan.: 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack) Nan.: Renegade (i. Lorenzo Lamas) Variete: Danger
Glasbena odd.: Festivalbar 2.0 (vodi Filippo Nardi) Pollicino Slamball Nan.: Angel
9.20
9.35
11.00 12.05 13.10
14.05 16.05 17.00 19.00 20.05 20.50
23.35 0.20
12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik
Nad.: Marco Polo (i. Ken Marshall,
Burt Lancaster)
Nad.: Marina
Dokumentarec o naravi
Nan.: Don Matteo 2 8i. Terence
Hill, Nino Frassica)
Poletni šport
Nan.: Don Matteo 3
Risanke
Na sprehodu po Krasu Oddaja o potovanjih Film: Antonio e Placido, attenti ra-gazzi chi rompe paga (kom., '76, i. Robin McDavid, G. Prete) Dok.: Malezija Aktualna odd.: Panta rei
LA
6.00 9.20 10.25
14.00
16.00
18.00 19.00
20.30
21.30 23.30 0.30
La 7
12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: Quiller memorandum (krim., VB, '66, i. George Segal, Alec Guinness, Max von Sydow) Nan.: Eloide Bradford (i. Armelle Deutsch, Vincent Desagnat) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call - Sestri (i. Lucy Bell, Gary Day)
Nan.: F/X - The illusion (i. Cameron Daddo, Kevin Dobson) Reality show: S.O.S. Tata Dok.: Prepovedana zgodovina Nan.: Two Twisted
|r Slovenija 1
6.10 Kultura/Odmevi 7.00 Nan.: 40 zelenih slonov 7.15 Ris. nan.: Marko, mavrična ribica -Mečar se vrne v šolo, 7.25 Pesnik Marko
7.40 Lutkovna nan.: Bisergora - Židana marela
7.55 Ris.: Hotel Obmorček
8.05 Izobraž. odd. za otroke: Tomažev
svet: Dogovor z zobozdravnico 8.15 Zlatko Zakladko: Od Lahinje do izvira Krupe 8.35 Nad.: Novi jutri (VB) 9.00 Radovedni Taček: Senca 9.15 Martina in ptičje strašilo: Turistična agencija 9.25 Ajkec in umetnine iz kovvine 9.45 Poučno igrana nan.: S soncem v
očeh - Strah 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Taborniki in skavti: Nasvidenje, prijatelji
10.45 Sprehodi v naravo: Žametnice 11.00 Dok.: Življenje z medvedi 11.55 Intervju: Miro Simčič 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Dok.: Preganjani na svoji zemlji 13.55 Dok.: Mala srbska sveta gora 14.25 Osmi dan 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris.: Trojčice
16.10 Dok. odd.: Koža, dlaka, perje -Mlladiči
16.15 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Zdravnik v hiši 16.40 Ris. nan.: Hotel Obmorček 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.45 Dok.: Stranski tir 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.55 Film: Blues za Saro (krim.-kom., Slo, '98, r. Boris Juraševič, i. Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner) 21.25 Dok. feljton: Ita Rina. Od mita do muzeja slovenskih filmskih igralcev 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Absolutno globalno 23.25 Nad.: Medeja (Nizoz., '05, r. Theo van Gogh, i. Katja Schuurman, Thijs Romer, Cas Enklaar) 0.20 Dok.: Stranski tir
{p Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
9.00	12.30 TV prodaja
9.30	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
13.00	Zabavni infokanal
14.15	TV prodaja
14.45	Glas(be)ni večeri na drugem: Koncert skupine Korn
15.35	Dober dan, Koroška!
16.00	Na obisku
16.30
17.00 17.30 18.00 18.05 18.55
19.40
20.10
22.05
23.50
1.40
14.00
14.20 15.00
15.50 16.20 17.00
17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25
22.10 22.25 23.15 0.00 0.15
V kadru: Lado Leskovar in Tatjana Trtnik
Mostovi - hidak Z glavo na zabavo Poročila Labirint
Nad.: Slon - Umor ne zastara (Nem., '04, r. Lutz Konermann, i. Thomas Sarbacher, Katharina Abt) Športni film: Zgodovina evropskih pprvenstev v nogometu - leto 1968 Nogomet: Dinamo - Domžale (liga prvakov, povratna tekma, 2. predkrog, prenos iz Zagreba) Film: Draga Vendi (dram., Danska, '05, r. T. Vinterberg, i. Jamie Bell, Bill Pullman, M. Angarano) Dok.: Domovina, kronika prelomnega obdobja (Nem., zadnji del) Dnevnik zamejske TV
Koper
10.30 12.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30
Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews
Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) Sredozemlje Pogovorimo se o... Kulturni magazin: Artevisione (pripr. Laura Vianello) Mladinska odd.: Fanzine Program v slovenskem jeziku: Biotopi Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Slovenski magazin Potopis Dok. oddaja
Srečanje z... (vodi Rebeka L Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego)
Vsedanes - TV Dnevnik Folkest
Arhivski posnetki Vsedanes - TV Dnevnik Pprogram v slovenskem jeziku: Primorska kronika
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme
Videostrani
Videospot meseca
Poletje mladih
Napoved dnevnika
Zoran Predin - "Za šaku ljubavi"
Spoznajmo jih
Dnevnik, vreme
Goriška in Vipavska
Turizem in mi
Asova gibanica
Kultura: Tadej Toš in Hamlet
Dnevnik, vreme
Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje - Tanja Urdih Lazar: Mobbing; 12.00 Za smeh in dobro voljo; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 2. nad.); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 9.20 Koperground 2007; 9.45 Nogomet; 10.00 Poletno delo in pol; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Portoroške noči; 12.00 Glasovanje za Primorsko osebnost; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Belila, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea;
19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Aktualna tema; 12.00 Huda pobuda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine na skupino Jethro Tull
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Glasbeni antagonisti; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Torek, 7. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.

Proti nam bodo pritekali jugozahodni tokovi, sprva šibki, od srede bolj vlažni.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.26
Dolžina dneva 14.30
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 24.33 in zatone ob 16.22
A
Nad srednjo Evropo nastaja plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta je od zahoda dosegla Alpe. Pred njo doteka s šibkim jugozahodnikom nad naše kraje toplejši, a nekoliko bolj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v prvi polovici dneva ugoden in vzpodbuden. Popoldne se bodo pri najbolj občutljivih začele pojavljati sprva blage vremensko pogojene težave. Spanje v noči na sredo bo moteno.

MORJE
Morje mirno, temperatura morja 23,5 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.19 najnižje -32 cm, ob 8.23 najvišje 5 cm, ob 11.47
najnižje -0 cm, ob 18.20 najvišje 36cm. Jutri: ob 2.18 najnižje -45 cm, ob 9.11 najvišje 16 cm, ob 13.39 najnižje -1 cm, ob 19.29 najvišje 40 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............26 2000 m...........12
1000 m...........21 2500 m............8
1500 m...........16 2864 m............6
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan
sneg
fjlAJUUi.l
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
14/29
O 9/24 KRANJSKA G.
CELOVEC O 13/28
O
TRŽIČ
11/28
0 10/27 S. GRADEC
CELJE 11/30
o
MARIBOR
012/29
PTUJ ^
O
M. SOBOTA
O 13/29
KR°NJ0^
LJUBLJANA
14/29
POSTOJNA
O 10/26
KOČEVJE
Č O j
ČRNOMELJ
N. MESTO 14/30
o ^^
ZAGREB 15/30 O
REKA 20/31
ÍNAPOVED ZA DANES
V nižinah in ob morju bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, v gorah spremenljivo. V popoldanskih urah in zvečer se bo predvsem v severnih predelih Karnije povečala oblačnost in bo možna kakšna nevihta. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi.
Sprva bo pretežno jasno, čez dan pa delno jasno z zmerno oblačnostjo. Popoldne bodo krajevna plohe in nevihte, bolj verjetne v severni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 25 do 31 stopinj C.

TOLMEČ O /
13/21	»
/Cl	VIDEM o
yy>	15/26
O PORDENON
16/26
TRBIŽ O
12/20
o 12/20
KRANJSKA G.
ČEDAD O
16/26
Si
CELOVEC
O 16/35
tr?,č6^
13/23 o
KRANJ
o
GRADEC
16/30
o 13/23 S. GRADEC
CELJE 14/27 O
MARIBOR 015/30
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 14/30
<5S
o ^
LJUBLJANA
GORICA O 0 N- GORICA POSTOJNA 15/25 18/26 w 18/25 rOTm
V nižinah in ob morju bo oblačno, v gorah bo pretežno oblačno. Pojavljale se bodo zmerne do močne padavine, deloma nevihte, ki bodo predvsem v noči na četrtek ponekod lahko močne. Ob morju bo dopoldne pihal šibak do zmeren jugovzhodnik, v popoldanskih urah jugozahodnik, ki se bo krepil.
NAPOVED ZA JUTRI
Jutri bo sprva sončno. Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji se bodo pojavljale plohe in nevihte, ki se bodo v noči na četrtek razširile proti vzhodu. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine, deloma kot plohe in nevihte.
r u k i z i: m
^HUI NOVA GORICA SEŽANA	KOPER
ujjjtmf^t*I Kidričeva20	Partizanska37a Pristaniška2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center" HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
POŽARI - Po nedeljski razglasitvi splošne nevarnosti
Razmere na območju Dubrovnika včeraj veliko boljše
DUBROVNIK - Na območju Dubrovnika, kjer so zaradi velikega požara v nedeljo zvečer razglasili splošno nevarnost požarov, so včeraj po podatkih pristojnih služb razmere dobre. Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina se je namreč močna burja, ki je oteževala gašenje in razširjala požar, včeraj umirila, s tem pa je olajšano gašenje.
Požar se je v noči na nedeljo razširili iz BiH, nato pa se je vse bolj bližal Dubrovniku. Ob kakih 250 gasilcih so včeraj zjutraj na območje poslali še dve letali za
gašenje canadair za sanacijo in namakanje robnih delov, so včeraj sporočili iz gasilskega operativnega središča državne uprave za zaščito in reševanje. Zaradi gašenja požara so zaprli odsek Dupca-Zve-kovice na Jadranski magistrali, na območju Solina, Plata in Cavtata pa je prišlo do prekinitve oskrbe z električno energijo. Odsek od Konavala do Dubrovnika so včeraj zjutraj odprli, potem ko so v nedeljo popoldne zaradi velikega požara blizu Dubrovnika zaprli več odsekov med Cavtatom in Dubrovnikom.
Potem ko so se ognjeni zublji v nedeljo vse bolj približevali magistralni cesti ter prvim hišam v Dubrovniku, je županja Dubravka Šuica v nedeljo okoli 22. ure razglasila splošno nevarnost požarov. Za ogroženo prebivalstvo so odprli zaklonišče v trdnjavi Revelin, poročajo hrvaški mediji.
Iz gasilskega operativnega središča so medtem še sporočili, da so v noči na ponedeljek pogasili oziroma spravili pod nadzor požar, ki se je v nedeljo približal Vodicam. (STA)
ZGODOVINA - Iz Avstrije je odšel leta 1938
Umrl raziskovalec holokavsta Raul Hilberg
BOSTON - V starosti 81 let je umrl svetovno znani zgodovinar Raul Hilberg, ki je svojo kariero posvetil preučevanju holokavsta. Častno upokojeni profesor političnih znanosti na Univerzi v Vermontu je za posledicami raka na pljučih umrl v soboto, je povedala njegova žena. Hilberg se je proslavil s knjigo "The Destruction of the European Jews" (1961), krovno študijo o nacističnem poboju več kot petih milijonov Judov. Napisal je tudi "Perpetrators Victims Bystanders" (1992); "The Politics of Memory" (1996) in "Sources of Holocaust Research" (2001).
Na univerzi v Vermontu je poučeval med letoma 1956 in 1991, med drugim je osnoval tudi program za študije o holokavstu. Univerza je leta 1992 program nadgradila z ustanovitvijo Centra za študije o holokavstu, da bi tako počastila Hil-bergovo poučevanje in raziskovalne dosežke. Kot je dejal dekan univerze Daniel Mark Fogel, so nad izgubo velikega učenjaka užaloščeni, vseeno pa jih tolaži dejstvo, da je Hilberg za seboj pustil opus, ki pomaga razumeti najtemnejša, končna poglavja v človeški zgodovini.
Hilberg je Avstrijo, potem ko so jo zasedli nacisti, s starši zapustil leta 1938. Preselili so se v Združene države. V času druge svetovne vojne je služil v ameriški vojski. Kasneje je sodeloval pri projektu o vojni dokumentaciji, v okviru katerega je raziskoval Hitlerjevo zasebno knjižnico, kar ga je napeljalo na preučevanje holokavsta. Potem ko so bila sojenja v Nuerembergu končana in je bilo obsojenih le malo ljudi, ni želel o tem govoriti nihče več, mene pa je vodila želja, da izvem, kaj se je zgodilo, je ob neki priložnosti dejal Hilberg. (STA)
V Nici ukradli dva Bruegla, Sisleyja in Moneta
NICA - Več oboroženih roparjev je v nedeljo popoldne iz muzeja lepih umetnosti Jules Cheret v Nici odneslo štiri neprecenljive slike, dva Bruegla, Sisleyja in Moneta. V času ropa je bilo v stavbi le šest obiskovalcev. Sliki Moneta in Sisleyja so ukradli že leta 1998, a so jih kmalu našli in vrnili v muzej. Ukradeni sliki Jana Bruegla nosita naslova Alegorija vode in Alegorija zemlje, delo Claudea Moneta se imenuje Klifi blizu Dieppea, Sisleyjevo pa Monetova topolova cesta. Kot je povedala kustosinja muzeja Monique Bailet, so roparji zaposlenemu ukazali, naj leže na tla, medtem so slike spravili v torbe. Roparji so sicer hoteli ukrasti pet slik, a jim načrt ni docela uspel. Policija je prepričana, da je rop "posebno naročilo", saj so slike preveč poznane, da bi jih lahko prodali na trgu. (STA)
Umorili nečaka bošnjaškega člana predsedstva BiH
SARAJEVO - V Sarajevu so v nedeljo umorili nečaka bošnjaškega člana predsedstva BiH Harisa Silajdžiča, je včeraj poročal časnik Nezavisne novine. Po pisanju časnika je 18-letnega Tarika Silajdžiča ustrelil 19-letnik. Med fantoma je najprej prišlo do prepira, saj so člani družine Osmanovič, v katere hiši so se nahajali, Silajdžiča obtožili, da je ukradel mobilni telefon. Morilca in pet članov družine Osmanovič so po zločinu prijeli. (STA)