9. štev.
V Ljubljani, v trek 31. sta 1880.
Letnik VIII.
Inseratl se sprejemajo in velja riBtopna vrsta :
4 kr., če se tiska Ikrat,
1 *l	4
II II »I II • II
^ II II II 11 3 M
Pri večkratnem tiskanji »e «ena primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, neirankovan«
pisma se ue sprejemajo.
N iroonino prejema opravniStvo (ftaministracija) in ekspe-iiciia na Dunajski cesti it. 16 v Medijatovi hiši. II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski narod.
Po pošli	prejemar velia t
Za ceio ieto	. . 10 gi. — kr la poiieta 5 ., — „
ta četrt iet»	. . 2 .. 50 „
V administraciji velja:
Za ceio ieto . . S za poi ieta . 4 za četrt ¡eta	2
V Linbljani na dom p velia 60 kr. več ra ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Naravni narodi in politični narodi.
Ker na Ogerskem vlada strog madjarski centralizem, in ker drugi narodi razun Maija-rov in Hrvatov nemajo nobene narodne ne politične ravnopravnosti, iz tega je Bklenala „N. fr. Presse", da tudi v Avstriji ni treba ravno pravnosti, da mora tukaj vladati nemška narod nost in se nič ozirati na slovenske narodnosti. Na to odgovarja pražka „Politik", ki se Madjarom neče preveč zameriti, in dela razloček med naravnimi in političnimi narodi. Čehi, pravi, so političen narod, kakor Hrvatje, ker so tisoč let imeli svojo lastno državo, lastne postave, toraj se jim mora samostojnost dati, kakor so Jo Madjari Hrvatom pustili. Nek nič vreden liBt pa to precej pograbi in reče: „Evo, češki bratje sami so vam brco dali, vi Slovenci niste političen narod, toraj nemate nobenih pra vic, pač pa jih imamo „deutsch - krainerji", kajti pravice kranjske dežele so nemški pisan e." Res je, da mi SI o-venci zdaj nismo političen narod, mi nemarno svojih postav, ne svoje avtonomije. Pičle pravice, ki jih je imela še kranjska dežela, prilastil si je državni zbor, in naši nemškutarji ali „deutschkrainerji", kakor se zdaj imenujejo, so vselej pomagali, kedar je bilo treba deželne pravice izdajati centralizmu ; čudno je tedaj in jako smešno, ako se zdaj ti „deutsch krainerji" na noge postavljajo in govore o pravicah kranjske dežele, ktere so ravno oni vedno zatajevali in uničevali. Trditev neumnega lista da slovenski Kranjci niso deležni pravic kranj-
ske dežele , ker so dotične pravice pisane v nemškem jeziku, je tako abotna, da ni vredna nobenega odgovora. S cer je pa ustava zbrisala vse prejšne pravice dežel, in je sama deželam nekaj pravic dala, potem pa jih z vo lilno reformo vred skoraj vse zopet nazaj vzela, ker «o centralisti hoteli vse deželne posebnosti kasirati. Če tedaj omenjeni butelj šteje ,,deutsch-krainerje" med politične narode, smeši le samega sebe, ker so njegovi patroni še vedno pravice dežel uničevali na ljubo centra lizmu. Ko bi imel prav deželni zbor kranjski vse iste pravice, kakor pred volilno reformo, vendar bi te ne zadostovale za toliko avtonomijo, da bi se moglo govoriti o kaki politični narodnosti; in če bi prav Kranjska uživala tolikošno samoupravo, kakor Hrvatska, bila bi to pač nekaka tolažba, vendar bi Slovencem ne zadostovalo, ker bi Slovenci na Koroškem iu Štajarskem nezadovoljeni ostali.
Iteči moramo pa še, da se tudi „Politika" moti, če ona misli, da so le Čehi političen narod, Slovenci pa da so le naraven narod, in da poslednji ne zaslužijo tacega ozira, ko Čehi. Tudi Slovenci so bili nekdaj političen narod, čeravno ne tako dolgo, kakor Čehi. Ko je vladal kralj Samo, živeli so Slovenci po svojih šegah in postavah. Tudi je znano iz zgodovine, da so koroški vojvode prisegali v slovenskem jeziku in s takimi ceremonijami, kakoršne na Nemškem niso bile v navadi; iz tega smemo po pravici sklepati, da so živeli tedaj Slovenci po svojih postavah, da ni veljalo nemško rim sko pravo, ampak slovansko.
Dunajski centralizem in absolutizem nam je pozneje vse politične pravice vzel , pa tudi Čehom po bitki na Beli gori, in od tega časa so tudi Čthi nehali biti političen narod.
Tudi Srbi in Bolgari so zgubili svojo svobodo in samostojnost, in padli so še glo-bokeje, ko Slovenci, kajti postali so popolnoma sužnji. Zdaj so se pa vendar osvobodili in ustanovili svoje države, in nihče jim tega ne zavida, celo „Politika" ne bo trdila, da nemajo pravice do tega, ker niso politični narodi. ,,Politiki" kaj siabo stoji, da ona tako rekoč od sebe brca stare zaveznike Slovence, ter jim skoraj odreka vsako pomoč, da bi le Madjari se sprijaznili z zgodovinskim pravom Čehov!
Iz strahu pred Madjari zatajuje slovenske brate, ter nas hoče svoji osodi prepustiti, ako bi se le za Čehe avtonomija priberačiti dalal Pa ne samo nas, tudi svoje najbližje brate, Slovake, hočejo Čehi Madjarom prepustiti, samo da bi Madjari ne nasprotovali češki avtonomiji. To je morda politično, pa pošteno to ni. ,,Politika" je sicer tako dobra, da tudi takozvanim „naravnim" narodom pusti pravico, da se smejo poganjati za politično veljavo in za avtonomijo, pa če „Politika" misli, da Čehom te borbe ni več treba, ker že imajo svoje državno pravo, potem bi mi sodili, da se „Politika" nekoliko moti, kajti njih državno pravo je do zdaj še samo na papirji, in prej ko ga v življenje uvedejo, trebalo jim bo še dolge borbe, pri kteri se bodo morali še en čas na našo
Pijance.
Našim ljudem podomacil V i 1 i n b k i.
21. Obrnjenje.
(Dalje.)
Katinka je bila pozabila, kar je slišala, češ, ne ve, kaj govori, meša se mu pri pameti. — Pred zoro se Janko prebudi, ves premočen samega potenja. Ozre se okoli in praša: „Kje so gospod? kdaj bodo prišli? kdaj mi prineso sveto popotnico ?"
„Še3t je ura že proč", odgovori Katinka, „vsak čas bodo prišli, vsak čas bodo tukaj."
„Hvala Bogu na veke ! Da bom le obhajan, da se skoro okrepčam s telesom svojega Zveličsrja , preden umrjem , blagor mi! Bodi mi Bog milosten , meni ubogemu grešniku Katinka čaj, moli pred mano iz bukev ktero molitev pred sv. obhajil m, ti otrok moj, pojdi na grič pa glej, kdaj da pridejo gospod z Bo gora."
Katinka moli zadevne molitve, počasi, razločno , da je besede izgovarjal tudi bolnik. Zdaj je čuti glas obhajilnega zvonca. Veliko ljudi je šlo za duhovnikom , ki so nesli Boga in po poti molili rožni venec. Katinka prižge na čisto pregrnjeni mizi dve sveči, odpre vrata in poklekne v kot. Na pragu blagoslovijo du
hovui gospod pobožno ljudstvo, med kterim je bila tudi Jankova tašča in pa njegov sin; nato se duhoven obrnejo in blagoslove Janka, ki se prekriža.
Duhoven spodbudno omolijo predpisane molitve; gospod napravijo kratek ogovor, kterega besede mu sežejo globoko v bcc , da ga obilne solze oblijo. Tako je ginjen, da prosi, naj gospod Glogovčanom povedo, da za smrt bolni Janko jih prosi odpuščanja, ker je va-ščanom tako slab uzgled dajal, iu da naj molijo za-nj.
Na to pobožno in skesano prejme kruh angeljski, zahvali Boga za neizrečeno milost in pade potem v svojo poprejšnjo onemoglost; pričujoči so samo šeptali, da bi gane izbudili. Opoldne pride zdravnik in se jako čudi, da Prašnik še živi. Gre k postelji, opazuje bolnikov obraz, ki se je zelo spremenil, tipljeza žilo, praša, kako mu je bilo ponoči in z veseljem pove prestrašeni Katinki : da Prašnik še ne bode umrl, kajti srečno je prestal nevarni čas, obračalo se bo na bolje in danes štirinajst dni, kakor je zagotovljal zdravnik, Prašnik ne bo več v bolniški postelji. Nato zdravnik odide, Katinka pa za njim, ker ni verjela svojim ušesom, ter ga še zunaj bara, če ga je prav razumela in če bo res tako, kakor
je rekel. „Le utešeni bodite, prav dobro ste me razumeli", reče smehljaje zdravnik, „danes štirnajst dni bo Janko tako zdrav, kakor sva midva zdaj."
„Zaupali bomo v usmiljenega Boga", odgovori Katinka oveseljena. Zdravnika v tej priliki praša, bi li škodilo bolniku, ko bi zdaj videl svojo taščo in svojega sina , kterih že tako dolgo ni videl.
„Danes še ni treba, da bi jih videl", reče zdravnik, ,/o bi ga preveč pretreslo. Če bo pa nocoj tako dobro spal, kakor prej ta večer, no potlej pa že, jutri namreč; pa še dobro zanj, ako se mu srce od veselja nekoliko pregane." —
Janko je vidoma okreval; v obraz je bil videti bolj zdrav, dihal je laglje, spal mirneje in nič več ni zmešano govoril. Ko se iz dol-zega spanja prebudi, bil je zelo slab, ali vendar veBel.
„Danes sem tako srečen", reče Katinki, .,kakor Bem bil srečen in vesel, ko sem bil prvikrat pri obhajilu; danes je zame dan dušnega prerojenja, kakor bi bil vnovič krščen." Janke je začel moliti bolj ko nekdaj, kakor poprej nikdar ne. Katinka, pametna žena, ni mislila, da bi v tem predaleč šel in zatorej je vselej ž njim molila , od te dobe se je bil
pomoč naslanjati, 'in mi bi češkim bratom le želeli, da bi kmalo pri Sel tisti trenotek, ko bodo zamogli nam nehvaležno reči: „Pomagajte si zdaj sami naprej, nam je že pomagano, der mohr hat seine schuldigkeit gethan, der mohr kann gehen." Nas taka beseda ne bo prestrašila, ker čutimo sami dovolj moči v sebi, da si izvojujemo pogoje za našo bodoče življenje. Z nami vred ostane v Avstriji še dovolj „naravnih, nepolitičnih" narodov, ki po sodbi „Politike" nemajo pravice do samostojnega življenja, to so Iiusini, Srbi, Rumunci, Slovaki; tudi za te je Bog ustvaril solnce, tudi ti bodo iskali pogojev za svojo eksistenco, in jih tudi našli, ako Bog da.
Kakor je prešla ona doba, da je ena vera drugo zatirala, tako postalo bode tudi zatiranje ktere si bodi narodnosti enkrat smešno; pri popolni enakopravnosti vseh narodov pa bo zginil tudi razloček med „političnimi" in samo „naravnimi" narodi. Ako Madjari zagovarjajo svojo hegemonijo s tem, da se smatrajo za edini „politični" narod na Ogerskem, izpostavljeni bo s to teorijo tudi nevarnosti, da jim bo enkrat napredek vojsko napovedal, ker bo zahteval enakopravnost narodov; čudno je, da so se čehi, ki marširajo na čelu civilizacije, poprijeli tega nazadnjaškega principa.
Mi vemo, da gre Čehom za biti ali nebiti, toda mi sodimo, da bi bilo bolje zanje, pričakovati rešitve od splošnega vseslovanskega napredka, nego tako zagrizti se v svoje zgodovinsko pravo, in njemu na ljubo postati izdajalcem svojih slovanskih bratov, ki se slučajno ne morejo sklicavati na kako zgodovinsko pravo.
Fizična in duševna moč je več vredna, ko mrtvi papir; kdor svoje moči uri in krepi, kdor vidno napreduje, njemu ni treba obupati nad bodočnostjo; kdor pa fizično in duševno hira in propada, kdor spodkopava svoje življenje z nenravnostjo ali pa nerednostjo, njemu vse pisane pravice ne bodo nič koristile. Tako je propadlo rimsko , tako bizantisko carstvo, in vse svetle krone jih niso mogle rešiti pogina.
Toliko nam v tolažbo in „Politiki" v odgovor.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 30. avguBta.
V nedeljo je zapustil naš cesar Dunaj za več časa, in se podal na potovanje, da ob išče deželi Galicijo in Bukovino; pri tej priložnosti hoče pogledati tudi tam bivajoče vojaške polke in prepričati se o njihovi izurjenosti. Grofu Taaffeju je menda na tem ležeče, da pride vladar v neposredno dotiko s svojimi narodi , zato mu je nasvetoval potovanje po češkem, zdaj pa po Galiciji. Zmirom je dobro, če se vladar sam prepriča, kaj ljudje želč, kaj čutijo in mislijo. Cesarja bodo povsodi slovesno sprejeli; mesta Olomuc, Krakovo, Levov in Črnovice , zgolj slovanska meBta , pripravljajo se na spodoben sprejem svojega vladarja. Čudno se nam je zdelo, ko smo slišali, da v Olomucu niso trpeli slovan. trobojnic, slov. uarod ne sme pokazati svoje barve, in ali je zavoljo tega menj zvest, če ni samo zvest Avstrijanec, ampak tudi zveBt Slovan ? Ni je Bkor države v Evropi, kjer bi se ljudstvo s tako ljubeznijo oklepalo svoje vladarske hiše, kakor v Avstriji. Celo nemški listi zdaj priznavajo, da je habsburška rodovina tista vez, ki državo vkup drži, ne pa nemški jezik, kakor so prej trdili. In res, kaj nas veže na Ogersko še druzega, ko skupni vladar! Političnega pomena menda to potovanje nema. Nekteri pruski listi so hoteli videti v tem demonstracijo zoper Rusijo; do zdaj pa nemarno nobenega znamenja, da bi to res bilo.
Zeleno - štajarski grof Attems kliče vse avstrijsko-iicmskc |»IcmenltaSc na boj zoper Slovane. Enako izjavo je dal od sebe grof Salburg v gorenji Avstriji. Oba priznavata, da nemški plemenitaši v Avstriji do zdaj niBO imeli nobene politične veljave, in da so se zgubili pred češkim in poljskim plemstvom. Veljava češkega plemstva izvira iz njegovega velikega premoženja, revni nemški plemiči pa tudi zato nemajo toliko veljavi1, ker med Nemci vlada meščanstvo, ki je sovražno plemstvu, pri Slovanih pa je prvi mož kmet in Be z grajščakom v tem vjema, ker sta oba poljedelca ; naravno je tedaj, da ima slovansko plemstvo več političnega upliva, kakor nemško. Na ta razloček Bta vrla grofa Attems in Sal-
burg čisto pozabila. Nemški plemiči atojé osamljeni med 8voj;m ljudstvom, slovanski plemiči pa so voditelji ljudstva, to je velika razlika, ki je noben štajarski ali gorenjeavstrijski grof poravnati ne more.
Dr. Sturm bo v kratkem sklical shod nemških Uloravecv. Na Moravskem živi le pol miljona Nemcev poleg poldrugemu miljonu Slovauov. Ta shod tedaj nima velike važnosti.
IHailjaroiit se predobro godi, zato uganjajo že čudne politične burke. Nedavno so nekteri levičnjaki proklamirali republiko; zdaj je zopet v Debrečinu zavolj enacega zločina urednik Szathmary obsojen na poldrugo leto ječe in 500 gld. globe.
V nanje države.
It i s mark je odpustil ministra za kupčijo, Ilofmana, ter sam prevzel vodstvo kup-čijskega ministerstva za nemško državo. To je pomenljivo zato, ker je Bismark odločen „schutzzollner" in bo zdaj to svojo idejo praktično izpeljal. To zna prekucnititi vse kupčijske razmere v Evropi, in radovedni smemo biti, kakove nasledke bo to imelo za Nemčijo in kake za ostalo Evropo. Vsakako je Bismark mož, ki ima moč v rokah, svoje principe v življenje spraviti, in zato ne bo ostala Btvar dalje pri teoriji, ampak prestavila se bo v dejanje. Judovski listi že zdaj javkajo, ker bo ravno judje imeli največ koristi od svobodne kupčije. Za njih porabo so se zidale brezštevilne železnice, plačati j.h je moralo pa ljudstvo, ki jc v mnogih krajih zavolj železnic svoj kruh zgubilo. Tako bo se pokazale železnice kot velika nesreča za velik del ljudstva; vsi tisti, ki so prej od prevažanja blaga živeli, furmani in kmetje, zgubili bo zaslužek , ki je vsled železnic pripadel čisto drugim ljudem, zlasti podvzetnikom v velikih mestih, ki so železnice zidali, v drugi vrati pa tistim tovarnam, ki železne vozove delajo. Neizmerna je tudi zguba krčmarjev. Od tega časa se pričenja revščina po deželi , in od tega časa se kopiči premoženje v posameznih rokah. Bomo videli, kaj bo zdaj Bismark ukrenil.
Turčija še vedno ne vé, ali bi izročila Črnogorcem Osinj ali ne. 0 evropski de-
Janko tako molitve privadil, da mu je vselej nekaj manjkalo, da je nekaj pogrešal, kader ni molil. Drugo jutro je bil Janko že bolj pri močeh in dokaj veselega srca. „Kako Bem srečen", je rekel, „presrečen, a še bolj bi bil, ko bi mogel videti in objeti Bvojega Jančeta."
„To se lahko zgodi; saj ga vsak dan pogrešamo."
,,Da, res je, prav imaš. Oh , da bi se le od kod prikazal, tak ali taki"
Katinka odpre vrata in noter stopi čeden dečko ; vesčl skoči k očetu , ki ga veselo objame z obema rokama. Janko ni premogel druzega reči ko te besede: „Moj Bog, bodi zahvaljen 1" Ko se bolnik nekoliko umiri in odpočije od veBelega svidenja in sprejema, začne Se prašanje od konca do kraja in ko je slišal, da je sin izučen mlinartki pomočnik in da dela pri novem mlinarju, pri tistem, ki je svoje dni bil kupil Jankov mlin in pri kterem se je bil tudi mlinarstva izučil, se je zelo čudil. Janče je imel prav dobra spričala in vsakdo v vasi ga je rad imel, zato ker je bil pošten in pa brhek mladeneč.
Bolnik se ni mogel dosti zahvaliti svoji tašči, da je vse tako modro in umno vredila in uravnala. In Katinka posebno od veselja ni vedela kaj, ko je slišala, da je Bin izučen in
da bo zdaj pri njih doma ostal. Janče prinese pokazat ves denar, ki si ga je bil ta žas prislužil. Mati se ni mogla načuditi, da si je dečko toliko na Btran djal in prihranil, in deček v svoji nedolžnosti reče: „Mati, jaz znam gospodariti, veste , krčme Be ogibljem, kakor ognja." Janče je ne globoko ranil očetovo srce. Katinka je to spazila in precej je pogovor na drugo stran obrnila. — V ogljarjevi kočici praznovali so danes dan, ki jim bode ostal za zmeraj nepozabljiv. Popoldne je bil prišel tudi stražar Juri in bil deležen občega veselja. Pravil je, kako je Grabež nevarno bolan in da bi bilo za njega veliko bolje, ko bi za dobljeno rano umrl, ker so še velikim pregreškom njegovim na Bled prišli in pa takim nepoBtav-nostim, da bi težko kedBj vidil beli dan.
Tašča se je morala domu vrniti, ker je bilo dosti opraviti v hiši njeni in na polju. Njen brat, ki je bil bogat poseBtnik v Dobravi, je bil umrl, pa njej zapisal svoje premoženje in tako je imela veliko opraviti z gospodarstvom.
„Janko", je dejala odhajaje, „dobro se drži, bodi zvest svojim sklepom, ki si jih storil, pa boš skoro o meni kaj čul, kar te bo veselilo."
Nobeno zdravilo ni tako močno in zdra-Ivilno, kakor je zadovoljnost in veselje, kakor
pravi neki starodavni zdravnik, in prav ima, zakaj to uči in potrjuje Bkušnja v tisučerih primerih in tudi tukaj je bilo tako. Še ni bilo preteklo dobrih štirnajst dni in Janko je popolnoma okreval, tako da Be je pred kočo na solncu grel, okoli njega pa je bila njegova radostna družina. Ta družina je bila zdaj zares prav srečna. Janko je spoštoval svojo ženo in pazil na svoje otroke, kakor na zrkalo svojega očesa. Zdelo Be mu je, da je na novo oživel, da se je popolnoma prerodil. Vsak dan so prihajali sosedje in prijatli, ki bo ga obiskavali in blagrovali, da je smrti srečno odšel. Od dne do dne se je čutil krepkejšega in zdra-vejšega. Prišli bo ga obiskat tudi gospod gozdar in pa gospod sodnik, hoteči poizvedeti, kako je kaj Janku Prašniku, od kterega bo bili slišali, da je nevarno zbolel. Janko je sodniku VBe natanko povedal, kako je bilo in kako se mu je zgodilo, in na to mu sodnijski gospod odgovori:
„Prašnik, to le z uma pustite za vselej l Že davno sem vedel, kaj je s tem; za Bvoje nepremišljenosti in prestopke Bte se dosti pokorili ; bodite mirni, vsa stvar je pri kraji, VBe je poravnano."
Tudi duhovni gospod so večkrat prišli.
Dobro veš, dragi čitatelj, kako ravna
monstraciji z vojnimi barkami je zdaj spet vse I demo b kupčijo? Nekdaj bo smeli samo tiho. Kot odgovor na grške terjatve zbira oni kupčevati z vinom, b špecerijskim blagom,
Turčija veliko armado na grški meji.
ki se jim je pravica dala in so plačali patent
V Janini je prodajala turška vlada dr- in dohodninski davek, zdaj pa temu ni tako. žavna posestva. Kupil jih je nek Grk Zarifi. Zdaj dobi VBak pravico, bodi mu je treba ali Visoka porta pa je to kupčijo zavrgla, in pro- ne, če je človek zato ali ne, to je proBto. Še dala posestva turškim bogatašem. Tako se laž- več pa kupčuje jih, ne rečem nič preveč, še njivost in verolomnost turška pri vsaki pri- enkrat toliko, ki nobenega zgoraj omenjenih
liki pokaže.
davkov ne plačujejo in to še brez najmanjše
Angleži imajo svoje težave v Afgani-I skrbi. Posebno je naš kraj čedalje bolj temu stanu. Pa to še ni nič proti temu, kar se na vdan. Kakor gobe iz tal rastejo taki kupče-Irskem godi. Vsak dan so tam neredi in pre-1 valci in vozijo svoje blago predrzno in kar tepi. Angleški grajščaki prodajajo svoje pri-[očitno na prodaj. Naj mi bode dovoljeno nekaj delke po dražbi, pa Irci jih nečejo kupovati,!teh našteti.
nikogar ni na dražbo. Razburjenost med ljud-
V prvi vrsti so Dolenjci, ki na stotine
ker je vsaki čas pol drugo uro daleč, pa to le čez hrib po bližnici, po cesti peš pa nič več kot 2 uri in pol. Prosti smo, kakor brez župana in ljudje se tudi tako vedejo kakor bi ga ne bilo. Spi župan opravičeno, ker je nemogoče 5000 tisoč prebivalcev poznati, nadzirat in v redu držati. To Be ve da bo velike občine po deželi I Da bo stroški velikih župa-nij po deželi manjši ali nasprotno, da so stroški manjših županij veči, to sem pripravljen stokrat na enkrat dokazati, da ni res! Kaj tacega je le ondi, kjer so občine bolj stisnene n. pr. v mestih, trgih itd., nikakor pa ne po raztresenih občinah. Mižati pa župan mora, ker bi si drugače ne bil življenja zvest. Kmetje župana ne pripoznajo za kako gosposko, zato je Btrašen grom in ropot, če bi koga kaznoval. Zabavljanja in zmerjanja mora prešlišati brez konca in kraja. To kmetiški župani milovaje britko skušajo.
Da konečno svoj dopis tudi v tem smislu končam, v kterem sem ga pričel, vprašam še,
atvom je velikanska; Irci nečejo dalje za An- veder vina v Ljubljano speljejo in plačevalcem gleže delati ; oni vedo, da so Bi Angleži de- davkov mnogo mnogo škodujejo. Drugi so taki želo po sili in krivici prilastili, in so prišli do Ikrčmariji, ki brez patenta točijo in se izgo-epoznanja, da je neumno, da so domačini samo varjajo, da imaje vino za svoje delavce. Tako najemniki tiste semlje, ki je bila prej njih poznam, le kar je uro daleč iz mesta, štiri lastnina. Tako germansko pleme povsodi bru- osebno. Izmed teh štirih je bil eden že sedem talno postopa z drugimi narodi, ter ravna ž I in sedemdesetkrat tožen tega dejanja, pa nič njimi, kakor b sužnji. Maščevalna , nemesis' se mu ne zgodi in nič ga ne briga; in zakaj Ikakoršai bodo nasledki tacih kupčij? Drugi pa že vzdiguje svojo glavo, od vseh Btrani bi ga tudi, saj še ni nobene kazni plačal, če pač ne morejo biti, kakor da bode vsaka tretja Germanom zobe kažejo.	prav že kakih deset let toči. Spričati si kmetje hiša krčma, vsaka peta prodajalnica in nobena
V Napol ji na Laškem je prišlo do ne- drug druzemu ne upajo iz boječnosti, in če kaj vredna. Ako je že obrtnija prosta, naj bi redov. Ljudstvo preklinja sedanjo piemonte- bi se vendar kak taki našel, saj se da tudi s I se vsaj ozir jemal na nravnoBt za pravico pro-zarsko vlado, in si želi one čase nazaj, ko je pol litrom vina podkupiti. Dalje so taki, kiUečih oseb. Veliko je tacih krčmarjev, ki suše pod lastnimi napolitanskimi kralji živelo nosijo v posodah vino po močvirji o košnj I rovežem in ponočnjakom vso prostost dajo, mirno in malo davkov plačevalo. Tudi po dru- koscem po senožetih in o mlačvi celo očitno t jim vsikdar vrata odpirajo, da le več stočijo gih krajih Italije se prikazuje nezadovoljnost po vasi v hiše. Taki se zopet sklicujejo naj Koliko zlo iz tega izvira, nas žali Bog vsak-s sedanjimi lazmerami med prostim ljudstvom, kacega kupčevalca s tem izgovorom, da so leldanja skušnja uči. Ali ne bi bilo prav, vsaj ki se za visoko politiko ne zmeni, ter sodi najeti, njegovo blago po hišah prodajati. Se I napol izobraženim, lepe nravnosti, poštenim vlado le po praktičnem življenji. Zlasti v pa- ve da to ni res, a ue moremo jim nič. Neka [ljudem krčme dajati, ki ne bi gledali le na peževih deželah zdihujejo zdaj pod visokimi taka ženska oseba p^lje samotež na teden polsvoj dobiček, ampak tudi na red, postrežbo davki, med tem ko jih prej skoraj nič niso I dvakrat, po dva, po tri sodčke jesiha, če je lin snago? Ravno to bi bila najboljša šola za niso imeli, ker so sv. oče veči del svojih stro-ltreba tudi do Šmarije in vse proda. Ali neltake robavse, ki le v vinu in žganji prepira škov pokrili iz milodarov in iz dohodkov, ki škoduje zopet drugim? Govoril sem zaradi [iščejo. Poslanci deželni in državni, storite kaj bo jih prinašali romarji. Sedanja Italija pa se J tega z žandarji in reklo be mi je, da morajo I za nas! vedno oborožuje in vojskuje, in to požre mnogo od župana povelje imeti, take zalezovati in da S Trsta 27. avg. (Slovence na steno!) denarja, davki so silno visoki.	le takrat se zamorejo taki pod kazen dejati, I Velika krivica se nam je zgodila, krivica, ktera
jako se z lastnimi očmi vidi, da se je za blago žali naše najblažje čute. Nas Slovence v Trstu, denar iz roke v roko dal. Kaj jej zopet mo-lkterih je v ogromnem številu nastanjenih od remo? Nič boljša ni soseda krčmarica, ki pro-1 pradavnih časov na obalih sinje Adrije, nas brez patenta, sol, olje, jesih, delavne, pridne, pohlevne državljane, nas,|od sladkor brez patenta in ima vsako nedeljo kterih zgodovina zabilježi le domoljubje v ozkem | godbo na harmonikah brez licence in nič se in obširnem pomenu, nas, kteri nismo nikdar izkušen pa razumen vrtnar z mladimi rast- j ji ne more bijz0> Zakaj ne? Zato ne, ker je j zaostali v prid colokupne države v prvi vrsti linami. Večkrat jih gre pogledat, očistit, oplet, 1 V3ak nje izgovor veljaven. Tabaka zalogo ima stati na ustavnem in na bojnem polju, nas, zalivat, obrezat, če se prikaže kak divji izra-1 zato, ker ga sin domač fant puši. Harmonike I kterih ljubezen do cesarjeve hiše je neomah-Btek in potem jih pokrije in varuje, da jihlso tudi sinove in če zna na nje igrati, zakaj|ljiva, toraj naB prezira tržaško c. kr. nameat-a kader poženo korenine in De bi gostje plesali; čemu zopet licence?
Izvirni dopisi.
Iz dolenjske ceste i»o«l ljub-1 ljano, 28. avgusta. Kam gremo, kam pri
mraz ne umori
čvrBto vzrastejo, zelene in cveto, prepušča jih Olje, sol, jesih, sladkor se le po dekli, ki mleko
ništvo !
Kdo v Trstu je lepše, bolj prisrčno, bolj
božji oskrbi. Tako so delali tudi gospod žup-1 v mesto nosi, prijateljem njenim strežaje do-1 navdušeno praznoval cesarjevo pedesetletnico nik. Pogosto so obiskali svojega duhovnega j naga. Zato molči davkoplačevalec, kaj ti to kakor mi ? Le tiBti deli mesta, kjer so Slovenci
gojenca, da vidijo, kako poganjajo in cveto|mar, če komu kaj postrežem?
bolj pogostoma naseljeni, so bili razsvetljeni.
V njem storjeni dobri sklepi; z vspehom in I Žganje — kmalo bi ga bil pozabil. O ta I Drugod so se vse hiše odlikovale po temi. sadom bo bili zadovoljni. Janko se je držal lbrinjeva vejica se ne sme posušiti. Za žganja- Cesarjevo pohvalo, pohvalo najvišjega go-pošteno, kakor se drži mož poštenjak. Ko|rjj0 patent imeti, to bi bilo kaj novega, kaj spodarja, ki je pravica in pravičnost sama, ki ozdravi, rekel je večkrat, da ima tiste ure,Ineumnega I To je prosto vsakemu in „pojdimo ljubi vse podložne mu narode enakomerno, je ko je bil v cerkvi, za najbolj Brečne svojega I k onemu le, ki ne plačuje patenta, ga lahko tržaško namestništvo razglasilo le v italijanskem življenja in da ni blažjih trenotkov na zemlji, I ceneje da, to so istinite misli naših ljudi. In in nemškem jezikul! Res globoko in britko kakor bo tisti, ko se skesana duša pred Bogom I res, naša raztreseua vas šteje 38 hiš, v kterih I žali poštenega Slovenca tako preziranje. ponižuje. Katinka je Bpodbujala z besedo 18o štiri krčme, žganjarij pa osem, se ve da
in dejanjem svojega dvakrat milega Janka, dajDa tihem, toraj s krčmami skupaj 12, ktere Ise je že dosti pisarilo, poznamo tudi dvornega stanoviten ostane; pravim: dvakrat milega, I že postrežejo šotorezcem. Vojaki, ki pridejo o [svetovalca Pozzi-ja, o kterem bi imeli Dalma-ker zakonska vez je še le ondaj vzvišena in I ¡zvanrednem času k popotnim vajam iz mesta tinci dosti povedati, Quusque tandem?! poBVtčena, kadar veže dve složni srci, v edini 1 ven, bo postreženi po ženskah s kruhom,
Z Gorice 28. avg. Naša „Soča" pri-šnopsem, pivom, ki so ga za njimi iz mesta|naša sledeči dopis, ki bo gotovo tudi Vas mikal.
Slovenci I
ljubezni do Boga in iepi čednosti med sabo.
Zares, to je lepo in resnično! Enako go-1 prinesle ali pripeljale, iu ta postrežba se vrši reča ljubezen, enaka čednoBt in srečna edinost: I ravno pred našimi krčmami. Da, celo naš do-1 Slavni rodoljubi so obhajali 22. t. m. v to je sreča ua zemlji. Čednost in hudobnalmač kruhonosec ima konkurenco z ljubljanskim vasi Repnje na Kranjskem lOOletni rojstni dan 6traBt, resnica in laž, pravica in krivica, to I pekovskim dečkom, ki je začel celo s konjem našega učenega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, dvoje se ne more nikdar ediniti, nikdar spri-1 voziti žemlje do Šmarije. Ako bode šlo tako [VBe priprave, ktere bo se ondi vidile, cela jazniti; nastati mora vedni boj, zmaga pa tolnaprej, dali bodemo vino, žganje itd. le zaiBlavnost po svojih posameznostih kakor po Bvoji
delavce in prijatelje.
ali uno in kar zmaga, to vlada potem (Dalje prih.);
I celoti je bila živi dokaz, da bo se ondi res „Kaj pa župan" si bode kdo mislil, ali ga [slavni rodoljubi zbrali, kteri se Bvojih dobrot-Iui doma ali Bpi ali muži? Da! res ga ni doma, Inikov, če jih tudi ni več, še vedno z veseljem
nespodobno spominjajo. Gotovo mi ni treba nadrobnejše dokazovati, da Bpada imenovani mož kot prvi slovenski jezikoslovni preiskovalec med največe dobrotnike slovenskega uaroda. Namen mojih besed tudi ni, da bi na tem mestu delovanje in zasluge slavnega Kopitarja obširnejše popisoval; to se je že od drugih strani, posebno pa pri Kopitarjevi slovesnosti dovolj jasno kakor tudi primerno zgodilo. Jaz nameravam s svojimi bornimi besedami Bamo še eno pot več pokazati, kako nam je mogoče, spomin na našega neumrljivega rojaka slaviti.
Obče je znano, da je nameravalo Kopitarjevo prizadevanje pri vsakem njegovem slovstvenem delu v prvi vrsti na temeljito pravilnost jezika. Če se tedaj hočemo temu velikanu na polji slovenskega slovstva hvaležne skazati, če hočemo njegovo ime, njegov Bpomin primerno in dostojno slaviti, je gotovo potrebno, da mu na poti od njega nam pokazani verno in vestno sledimo, da pri vsakem najmanjšem spisu v prvi vrsti na pravilnost jezika gledamo.
Žalibog imamo dandanašnji v tem obziru čudne prikazni, posebno pa pri celi skupini tistih spisov, kteri služijo potrebam ljudstva, kteri so za celi narod odločeni, toraj pravilnosti še tembolj potrebni, ker imajo zraven drugih nalog še tudi namen, da pravilni jezik med prostim ljudstvom širijo ; menim namreč naše časnike. Obče je znano, da se po naših časnikih skoro toliko različnih mojstrov slovenščine nahaja, kolikor je dopisnikov; da se na tem polji semtertje oblike in izrazi zablišče, ktere je gotovo temno jezikslovno preiskovanje rodilo. Mirno opazujočemu bralcu se mora dozdevati , kakor da bi slovenski pisatelji eden drugemu nalašč vsaki svoja pota hodili, samo da bi se po svojih mnogokrat čudnih oblikah in izrazih od endruzega razločevali ali morda celo odlikovali, namesto da bi vsi eno in isto pot hodili, pot, ktero bo nam Kopitar in njegovi nasledniki na podlagi jezikoslovnih preiskovanj že utrdili in ugladili. Oa tako delovanje našemu matrnemu jeziku ne more koristiti , je jasno in tudi že silno potrebno, da se ti težavi v okom pride. Posebno veljajo moje besede časniškemu glasilu, ktero je zaradi svojih vsestranskih poročil med narodom skoro najbolj čislano in razširjeno, namreč „Slovenskemn Narodu", med tem ko še nahajamo n. pr. v ,,Soči", v „Novicah", v „Slovencu" itd. pravi domači, novih dvomljivih in sumljivih oblik in izrazov še prosti jezik.
Mislim, da mi moje odkritosrčnosti nikdo ne zameri; kajti moje besede nameravajo samo in edino na pospeševanje našega najdražjega narodnega blaga, to je, našega maternega jezika. Ne delajmo torej, predragi mi rojaki, vsaki na Bvojo roko slovenske slovnice; rav-najmo se po pisavi strokovnjakov, kteri zamo-rejo edini pravilnost oblik in izrazov spoznati in presoditi; kteri Be tudi, izvzemši samo ne-ktere malenkosti — kar sicer tudi ne bi treba bilo — enih in istih oblik in pravil poslužujejo, kar ni čuda, če premislimo, da so učenci istih učiteljev, namreč naslednikov slavnega Kopitarja.
Zedinimo se torej, predragi rodoljubi, da se hočemo v bodočnosti pri vsakem Bpisi pravil in oblik posluževati, ktere pravi strokovnjaki na podlagi jezikoslovnih preiskovanj kot prave spoznajo in rabijo, če Btorimo to, če se v ti važni zadevi zedinimo, tako slavimo najlepše mili spomin na našega neumrljivega Kopitarja. Slavnost njegovega lOOletnega rojstnega dne
je minila; pa spomin, kterega nameravajo moje borne besede doseči, ostane na veke. V Ljubljani 23. avg. 1880.
R a j m u n d Čuček,
profesor na c. k. učit. izobraževališči v Gorici.
Domače novice.
V Ljubljani, 31. avgusta.
(Waivreczka brez konca in kraja ali „lie-dertaflerji" pred sodnijo.) Finančnega uradnika niže vrste, E. Wa\vreczko po dogodbah na Šmarni gori in v Medvodah tako hudo koža srbi, da ne more nehati nositi jo v grbo in to celo pred sodnijo. Kako se je s svojim „popravkom" opekel pri „Slovencu", smo že po vedaii. To mu pa ui še bilo dosti, šel je in tožil pri okrajni sodniji ljubljanski tudi „Novice", ki njegovega „popravka" niso hotele sprejeti, rekši da vsa ta reč še ni jasna. O tem je bila prva obravnava 19. t. m., odgovorni vrednik gosp. Majar pa tudi tu ni hotel nič vedeti o popravku Wa\vreczkinem, marveč je ponudil dokaz resnice glavnih reči, nad kterimi se je Wawreczka spodtikal, po pričah. Zato je bila obravnava preložena na petek 27. t. m.
K drugi obravnavi sta oba, toženec in tožnik pripeljala priče, iz kterih odgovorov posnamemo sledeče: Priča gosp. Kadilnik je bil prišel drugo nedeljo na Šmarno goro in tam slišal, da so „liedertatlerji" med mašo polegli Be po grmovji, slekli srajce in jih razobesili po grmovji, med tem pa s suknjami ogrnjeui hodili okrog cerkve, da so Be ženske sramovale, drugi ljudje pa se hudo jezili ; sploh so ljudje rekli, da ljudi, ki bi Be bili tako grdo vedli, ua Šmarni gori še niso videli. Tudi je zvedel, da so v cerkev prišli s tlečimi smod-kami, pa še le po maši, ker oied mašo so v grmovji golaš kuhali.
Priča Šušteršič, kmetiški fant, ki je „lie-derflerjem" mehove gonil, pripoveduje, da je nek gospod pr.šel na korstlečo smodko, ktero je na okno položil, potem pa, ko jo je on, priča, predjal na ograjo, jo je celo v usta vzel in krepko potegnil. Ravuo tako je videl ,,lieder-taflerje" brez srajc, dva celo z zgornjim životom čisto naga za cerkvijo, kjer se ljudje sprehajajo. Na vprašanje gosp. Bodnika potrdi tudi on, da so na orglah igrali take, po kterih „se da že plesati."
Šmarnogorski mežnar potrjuje, da so „gospodje" hodili brez srajc okoli cerkve in da jim nazadnje nobena ženska ni hotela več streči. On pravi, da je med njimi bilo videti tudi ženske Ljubljančanke.
Najodločneje govori gosp. Škrbinec, čevljar z Ljubljane. On je bil tisto nedeljo na gori s svojo rodovino, med kterimi ste bili dve hčeri po 16 in 14 let. Ko so stopili v gostilnico, je sedel za mizo „liedertafler" brez srajce, daje spod suknje kazal nagoto. Na to so se VBi ne-voljni obrnili v Btran. Ravno take „zulukafre" je bilo videti okoli cerkve, srajce pa so se po grmovji sušile. Zato Be je on zopet 8 Bvojo rodovino obrnil in šel v gostilnico nazaj, ko je bila prazna teh divjakov. On sklene, da tako nespodobno obnašajočili se omikanih ljudi še nikdar videl ni. (Zanimivo je o tej priči to, da jo je \Vawreczka poklical za-se, pa se je tako opeke) ž njo.)
Priče tožnika Wawreczke ne vedo n.č povedati, še tega ne morejo vtajiti, da bi„lieder-t8flerji" v Medvodah ne bili krog kozolcev, polnih žita, kadili.
Razsodba o tej zadevi je bila v soboto
popoldne. Po tej je bil toženi odgovorni vrednik „Novic", gosp. A. Majar, spoznan nekri-vega prestopka §. 21 (da Wawreczkinega popravka ni sprejel), a tožnik E. Wawreczka je bil obsojen, poplačati stroške; vse obravnave, ker, čeravno ni dokazalo se po priseženih pričah vse, kar so pisale „Nov ce" o „liedertaflerjih" so vendar dokazane glavne tofke in to, da so se nespodobno obnašali na Šmarni gori v cerkvi in okoli nje, pa tudi še v Medvodah tako, da se je nnglo res dražiti ljudstvo in vznemirjati.
Po razsodbi, ktero je gosp. sodnik naznanil v slovenskem jeziku, je Wawreczka rekel nemški: „Jaz pač nisem vsega razumil, pa se vendar pritožim". *) Slobodno mu, ,,liedertatlerji" mu menda ne bodo hvaležni za to, da je njihove umazane srajce zdaj tako pred svetom razobesil. Je neka reč, ki tem buje smrdi, čem bolj jo mešaš. Menda bo zdaj Wawreczka vsaj enkrat dosti imel.
(Pritožba do mestnega fizika.) Več meščanov s poljanskega predmestja nam toži, kako nečedna so tam nektera dvorišča mesarjev , kaka nemarnost je tam in kak zdravju škodljivi puh prihaja iz njih. Največ trpe zarad tega otroci, kterih je že veliko pomrlo, več pa jih še bolnih leži. O resnici tega bi se gosp. dr, Kovač lahko prepričal, če bi se ne le vozil po ulicah, ampak tu in tam stopil tudi v kako hišo, na kako klavno dvorišče. Pač je občna želja, da bi se mestna klavnica prej ko prej zi dala, da bi bili rešeni te zdravju škodljive nadloge.
(F Ameriko) se je vrnil včeraj čast. gosp. Jakob Trobec na svojo dekanijo Wabasha ob reki Mississippi. Prišel je b;l obiskat svojo rodovino v Polhovem gradcu, potem pa si ogledoval še nekoliko svojo kranjsko domovino in obiskal svoje znance in prijatelje.
(Komar v Šiški.) Zadujo nedeljo so v Šiški komarja drli, kakor vsako leto ob tem času. Brezštevilna množica ljudstva iz Ljubljane je prišla k tej slovesnosti, in komar je bil tako velik, da nobeden ni šel lačen domu. Narodna Šiška je plavala v veselji, posebno v čitalnici.
Razne reči.
—	Narave čudo. Na posestvu g. viteza Schneida pri Kamniku (v Zaprcah) cvete jablana; čudež je to, ker je drevo že do cela posušeno.
—	Provincijal-kapitel čč. o o. frančiškanov hrvaško-kranjske provin-cije se je ta teden 25. in 26. avg. obhajal v Ljubljani. Snidili bo se vsi volilci imenovane provincije, namreč preč. oo.: provincijal, vizi-tator, kustos, štirje definitorji in gvardijani vsih dvanajsterih samostanov. Po slovesni sv. maši k sv. Duhu bo v Bredo pričeli zborovauje. Kar smo še do časa zvedili, je sledeče : Provincijal P. Friderik Honigman; kustos P. Ev-stabij Ozimek; definitorji: PP. Bernark Vovk, Albert Pintar, Ignacij Stavdaher, Bonaventura Seli.
*) Ta Wawrcczka toraj ne razumi slovenski, čeravno je uradnik, ki ima največ občevati s Slo-vcnci. Itadoveden sem , kje je dobil za svojo službo potrebno spričevalo o znanji slovenskega jezika.	Stavec.
Trletcratlene denarne cene 30. avgusta.
Papirna rentn 72 80 — ftreberna renta 73.70 — ¿lata renta 88 15 — 18601etno driavn.i posojilo 132.— Dank in« akcije 835 — Kreditne akcije 28 9 90 — London 117.90— — Ces. kr. cekini 6.58.— 20-frankov 9.36.
J. Itlazniko nasledniki v Ljubljani.
Idatlj in odgovorni urednik ip ilp.