irikral m iexUn-. v iorek,čeMeltf soboto. three tirnem auttk. Saturday. GLASILO HOVnillOA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMBRIKIJN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 150. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBERS 19, 1923. LETO fVOL.> Obregon premagal upornike. v ODLOČILNI BITKI, KI JE TRAJALA 16. UR SE JE BOJNA SREČA NAGNILA NA STRAN VLADNIH ČET. — UPORNIKI SO IZPRAZNILI PJtffeBLA IN VEČ DRUGIH MEST. — OBREGON SE NAHAJA NA BOJNI FRONTI IN OSEBNO VODI VSE BOJE SAM. El Paso, Tex. — Po dolgi bitki, ki je imela odločiti usodo e-ne ali druge strani med uporniki in vladnimi četami, je včeraj začel zmagovati na celi črti v Puebla državi general Obregon z vladnimi četami. Uporniki uvidevajoč, da je vsak' poizkus zastonj, so se umaknili za več milj nazaj in prepustili vladnim četam najstrategičnejše točke v državi Puebla. Mesto Puebla kot glavno mesto države je v rokah vladnih čet in več drugih važnih mest. ki so jih pred par dnevi zasedli uporniki. Posebno krvavi boji so se vršili za mesto Marcos,- katerega so zvezne čete okupirale po 16-urni bitki. Iz Vera Cruza se poroča, da so zvezne čete zasegle velike množine vojnega materiala kot pušk, raznih malih topov in mu-nicije. ki so jo uporniki pripravljali za napad za na glavno mesto Mexico City. Obregon jih je predvčerajšnjim nenadoma nai-padel in s tem preprečil nesrečo, ki je grozila glavnemu mestu in njegovi vladi. Poročila naznanjajo, da so uporniki nameravali tekom treh dni pričeti s siLno ofenzivo proti kapitolu. Zbirali so municijo in topove in tekom dveh dni bi bili na celi t fronti dobili ojačenja. Obregon je to izsledil in je nanagloma u-daril z vso silo, kar ga je edino rešilo iz nevarnega položaja. Več sto upornikov je zajetih. Iz Mexico City naznanjajo, da bodo zvezne čete prodirale do morja proti vzhodu, da se tako znebe najnevarnejših Huerto-vih čet do vzhoda. Na severu ne štejejo uporniki mnogo, ker so preslabi za kako večjo vojaško akcijo. Nevarni pa so bili uporniki na vzhodu, ker so bili moderno oboroženi. Obregon pravi, da bo tekom enega tedna vse upornike porazil. Prvi, s katerimi bo Obregon sedaj obračunal so uporniki v državi Jalisca, kier je prestopil h upornikomvi3. vladni polk. S to nenadno zmago je pokazal general Obregon, da je zmo-zen vojskovodja, ker že vsi o-pazovalci so pričakovali sigurnega popolnega Obregonovega poraza. -o- GRŠKA VLADA NASYE-T0YALA KRALJU, NAJ ODIDE IZ DEŽELE. AMERIŠKE YESTI. [JUGOSLOVANSKE NOVICE1 POLITIKARJI IMAJO SVOJE PRSTE PRI SODNIJ-SKI PREISKAVI. Chicago. — Preiskava, katero se je vodilo že zadnjih sedemnajst mesecev, proti graftu, ki se ga je vršilo pod Thompson-Lundinovo vlado je zopet popolnoma zaspalo. Poroča se, da so prišli vmes politikarji, ki so celo stvar na tihoma poravnali. Porotniki, ki # so čakali procesa so sedaj razočarani, ker je vse njih delo zastonj. Tako se vedno zgodi pri ljudeh, ki imajo kaj pod palcem. Vrana vrani ni *se nikoli očesa izkljuvala! CLEMENCEAU SE POŠKODOVAL PRI AVTOMOBILSKI NEZGODI. Pariz. — Znani francoski politični tiger Clemenceau se je te dni nevarno poškodoval pri avtomobilski nesreči v Parizu. Za-dobil je več ran in se nahaja v ( *>olnišnici pod nadzorstvom treh zdravniških specialistov. Kralj Juri bo odšel v Rumunijo, dokler se grški parlament ne izreče, kakšna bo vlada v bodoče na Grškem. Atene. — Vlada je včeraj pismeno obvestila kralja Jurija, da naj zapusti deželo dokler se nova poslanska zbornica ne izreče, kakšno vlado naj ima Grška v bodočnosti. Kralj je obvestilo hladnokrvno sprejel tn poroča se, da je sinoči zapustil Atene in odšel v Rumunijo, kjer bo počakal končnega rezultata glede naznanjene zadeve. Da se bo zbornica skoro gotovo izrekla za republikansko formo vlade je gotova stvar. Na Grškem se zadnje čase silno a-gitira za republiko in pri vseh demonstracijah se čuje ljudske zahteve po republiki. Zadnjo nedeljo se je obdržavala velika de-monstradija v Atenah, katero je vodil bivši grški admiral Hadji-kiriskos. V svojem govoru je silno kritiziral sedanjo dinastijo in sploh vse kralje, ki so dosedaj vladali grški. Na vso moč pa je ljudstvo navduševal za republiko. Ob koncu svojega govora je zaklical na ves glas: "doli s kraljem," kar je velikanska množica burno ponavljala dolgo časa. Britanski diplomatje v Atenah. ki so te dni tolažili republikanske voditelje so obupali, da bi se dalo zaustaviti republikansko misel. Kralj Jurij je že deseti monarh, po svetovni vojni, ki bo moral dati slovo prestolu. Zadnji čas se je poročalo, da Jugoslovanski in Rumurjski kralj nič kaj rada ne gledata to spremembo V Grčiji. To je seveda samo ob sebi razumljivo. Sedaj bosta ostala na Balkanu sama. In vprašanje, who is next, ne bo šlo daleč ne od enega ne drugega. -o- PREUREDBA ŠPANSKEGA DIKTATORSTVA VLADANJA. Madrid. — Sedanja španska vlada se pripravlja na preured-bo, da se upostavi zopet stalno narodu odgovorno vlado na* Španskem. Vso preuredbo vodi Marquis Estella, ki vodi za ge-J nerala Rivero diktatorja vse vladne posle. -o- PREKMURSKA SLOVENKA UMRLA. Chicago. — Dobil sem telefo-nično poročilo iz Porter, Indiana, da je tamkaj preminula Mrs. Mary Kostrič doma iz Žiškov iz Črensovske fare. Pogreb bo naznanjen pozneje. Imenovana je bila dobro poznana med Prek-raurci zato se jo priporoča v molitev vsem znancem in prijateljem. Andrew Glavačh. Slab gospodar je tisti, ki koncentrira vse svoje misli samo za danes, a na jutrišnji dan nič ne pomisli. — Washington. — Revizija davčnega sistema se prične te dni. Pričakuje se znatnega znižanja v gotovih slučajih. Vendar posebnega popusta ni pričakovati, ker zato bo skrbela gospoda na Wall Streetu s svojim vplivom. — Washington. —Republikanski uskoki še vedno zadržujejo volitev načelnika za notranjo trgovsko komisijo. Volitve se ponavljajo, a vedno izpadejo brez vspeha. Radikalni republikanci ne dajo rednim republikancem svojih glasov in to povzroča, da volitev nikdar ne dobi potrebne večin.e — Washington. — Zadeva senatorja Mavfielda iz države Tel xas je sedaj v preiskavi posebnega zato imenovanega odbora v senatu. Mayfieldu se očita, da je kupil svoje glasove z denarjem in da je član tajne organizacije. — Chicago. — Zastopniki Keokuk and Des Moines železnice in Rock Island železnice se poganjajo za nadaljni najem Keokuk proge. Imenovano železnico ima v najemu železniška družba Rock Island že od leta 1878. Decembra 31-tega poteče stara pogodba in sedaj se vrši poganjanje za novo pogodbo. — Milwaukee, Wis. — Znar-morilec svoje lastne žene E. Ray Tompkins, ki ji je odsekal glavo, je bi predvčerajšnjim od 'zdravniške preiskovalne komisije spoznan blaznim. Sodišče je sedaj sklenilo, da ga pošlje v bolnišnico za slaboumne v Wau-pun, Wis. — Bloomington, Ind. — V kamnolomu B. G. Hoadley Stone Mill je te dni ubilo tamkajšnjega superintendenta Ed. Cordelia, ko mu je padel kamen na glavo in mu isto docela razbil. Cordell je obležal mrtev na mestu. — Omaha. Nebr. — Prohibi-čni agentje so aretirali E. C. Cottena, ki je baje učil tamkaj-šne gostilničarje, kako se naredi iz vinskega mošta ali "grape juice" pristno vino. Učil jih je, da ga naj odmaše ter puste zavreti, in da bo postal do odstotkov alkoholično močan. V zaporu se nahaja pod $5000 varščine. — Auburn. Ind. — V tulcajš-nem bližnjem mestu Waterloo je zadel vlak na križišču New-York Central proge v avto. v katerem so se vozile dve dekleti. Avto je odletel več jardov daleč in dekleti sti bile na mestu ubite. — Cleveland. O. — Republikanci v tem mestu so si'.no raz-veseljeni, ker so strankini voditelji sklenili imeti prihodnjo narodno republikansko konvencijo v tem mestu. Glavni republikanski voditelji so že na delu, da bodo do 10. junija prihodnjega leta pripravili vse potrebno za konvencijo. — Norfolk, Va. — Blizu obrežja države North Carolina se je te dni potopil norveški par-nik Runa. Okoli 16 mož se je utonilo. Ostali pa so bili rešeni> po ameriških rušilcih, ki so prihiteli na pomoč. • — Santa Monica, Cal. — William D. Fowler in Harvey Lightfoot rezervna zrakoplovna poročnika sta se ubila s zrakoplovom, s katerem sta delala poizkusne polete. Pri poletu sta trčila s zrakoplovom ob zemljo in se pri tem ubila. — Houston, Tex. — Požar, ki je zbruhnil v tukajšnem Capitol hotelu ie zahteval tri človeška življenja. Hotel je pogorel ORJUNAŠ! VLOMILCI OBSOJENI. > Maribor. — Te dni se je vršila pred okrožnim senatom mariborskega sodišča razprava proti 19 članom mariborske Orjune, ki so bili obtoženi, da so v noči od 10. na 11. febr. 1923. vdrli v Cirilovo tiskarno ter razbili tiskarske stroje. Policija je krivce izsledila, ker jih je izdal poštni uradnik Gmm, ki je bil sam Orjunaš, ter je vseh 19 zaprla. Po daljšem preiskovalnem zaporu s.o bili izpuščeni, ko so svojo krivdo deloma priznali. K včerajšnji razpravi niso prišli vsi obtoženci. Orjunaš Anton Tevžič je iz strahu pred Jbsod-bo pobegnil neznano kam, Vladimir Stoka je pa pri vojakih. Proti Stoki in Stiplovšku, ki tudi ni prišel k obravnavi, bo raz-pisana^ posebna obravnava. Ob tožene Orjunaše so zagovarjali dr. Kukovec, dr. Rosina. dr. Mueller, dr. Lipoid, dr. Bošt-jančič, dr. Slokar in dr. Šnr derl. Na včerajšnji obravnavi se je prebrala obtožnica ter zaslišali obtoženci in priče. Razprava, ki se je začela ob 9. dopoldne, se je z malim odmorom opoldne vršila do 7. zvečer. Obtožnica dolži na podlagi izpovedbe Gruma in na podlagi priznanja obtožencev inž. Vedernjaka, da je izdelal načrt za vlom v tiskarno. O-stali Orjunaši so bili obtoženi, da so izvršili napad. Med njimi se je moral Ivan Hlebš zagovarjati tudi radi tatvine, ker je u-kradel pri ekspedicijslfi tvrdki "Balkan" razne knjige in kos blaga za obleko. Obtoženci so se zagovarjali popolnoma drugače kakor pri prvotnem zaslišanju ter so se izražali, da so prvotno priznali udeležbo pri napadu samo radi tega, ker jih je k temu preiskovalni sodnik prisilil. Tudi priče, večinoma Orjunaši. so govorile v njihov prilog ter so izjavile, da so obtožene v kritičnem času videle v Narodnem domu na sokolski maš-keradi. Glavna obtežilna priča Grum, ki je prišel pod vojaško eskorto iz Zagreba, kjer služi pri vojakih, ni hotel pričati, ker bi baje bila zanj to prevelika sramota. Danes se je obravnava nadaljevala. Govorili so zagovorniki obtožencev, ki so skušali "dokazati njihov alibi. Senat se je nato posvetoval skoro 2. uri, nakar je razglasil razsodbo. Obsojeni so: Tnž. Vedernjak na 100 Din. globe radi posesti prepovedanega orožja : Anton Tevžič na šest mesecev poostrene ječe, Adolf Ogrizek, A nt. Žleb, Stanko Bole — vsi na tri mesece, Ivo Suš-nik na dva meseca ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem dvakrat na teden in temnico vsakih 14 dni, Ivan Hlebš na šest mesecev ječe radi napada na *i-skariTo in radi tatvine v "Balkanu". Obsojenim se všteje v kazen preiskovalni zapor. Plačati morajo tiskarni škodo, ki znaša 39 tisoč 315 Din 50 par in sodne stroške. Zagovorniki so prijavili ničnostno pritožbo. -o—- Angleško delavstvo prihaja ' na površje. ZADNJE VOLITVE SO JASEN DOKAZ, DA PRIHAJA, ČAS, KO BO DELAVSTVO VLADALO V ANGLIJI. — DELAVSKI VODITELJ HQDGES PRAVI, ,DA SO AMERIŠKI DELAVCI DO 30 LET ZADAJ ZA ANGLEŠKIMI DELAVCI. London. — Pri zadnjih volitvah za parlament so angleški delavci silno pridobili na celi črti. Odslej so v parlamentu odločujoči faktor, katerega morajo vse druge stranke upoštevati. Imajo 192 poslancev, kar šteje precej proti 255-timi konzerva-tivci. Frank Hodges še mlad in navdušen delavski voditelj, ki je obenem generalni tajnik angleških rudarjev, napoveduje konec j višjega gospodskega vladanja v državi. On pravi, da prihaja doba, ko bo v kratkem zavzela vla-j do v roke delavska stkranka Med drugim je tudi rekel: "Na Angleškem otočju živi nekako 40 milijonov ljudi, od katerih je nad 30 milijonov delavcev. Torej delavstvo tvori tri-j četrtinsko večino in nobenega! vzroka ni, da bi delavska stranka ne imela pravice do vlade. I Spremembe kot so se dogodi-| le zadnje dni v Angliji morajo I imeti velik vpliv tudi na druge [ ( države na svetu. Delavska miselj mora dovesti reakcijo v svojih j vrstah, posebno v Zedinjenih državah. Pred nedolgim, je de-j jal Hodges, da je prepotoval j Zedinjene države in da je imel I priliko proučevati ameriško delavstvo, katero pa je, tako on pravi, staromodno. Ameriške strokovne unije in njih gibanje je dospelo komaj do tiste točke, kjer smo bili mi že leta 1890., ko smo imeli v parlamentu samo enega zastopnika, danes pa jih i-mamo 192. . "Strokovne unije v Ameriki se ne čutijo poklicane za politično delovanje izven svojega teritorija v organizaciji. Toda povsod pa sem videl med posamezniki želje za resne akcije v političnem delovanju, kakoršne n. pr. vodi angleško delavstvo že leta. Tako sodbo je naredil torej angleški delavski voditelj Hod- ges o ameriških strokovnih u-nijah. Liberalci, ki imajo 158 glasov v parlamentu ne bodo podpirali konzervativcev, katerim so napovedali odločen boj. Zaradi tega je upati, da bo delavskim političnim voditeljem ponudena vlada, ki jo bodo tudi brezdvom-no sprejeli. Tako se bori mirnim in dostojnim potom angleško delavstvo naprej za svoje pravice. Kako velika razlika je med temi angleškimi delavskimi voditelji in raznimi komunisti in socialisti, kakoršne imajo baš Slovenski delavci v', svojih vrstah. Pri nas pa delavski voditelji ne znanjo drngega, kakor uboge delavce šuntati proti cerkvi, duhovnikom in vsemu kar je dobrega. Kakor da, ko bi teh ne bilo pa bi imeli delavci nebesa." Angleški delavski voditelji pa uče narod, ga izobražujejo, da se tako zaveda, kako nalogo ima za izvršiti ob času narodnih volitev za parlament, kjer se dela postave za državljane, tako tudi za uboge delavce, ki tvorijo nad tri četrtine angleškega prebivalstva na Angleškem. Prosveta pa tak delavski list, kakor se to sama baha, pa mesto da bi svoje čitatelje izobraževala v takem duhu. širi huj-skarijo proti slovenskim duhovnikom proti veri in cerkvi. To je njena glavna naloga zatreti vero v vernih slovenskih srcih, duhovnike pa predstaviti nezavedni masi kot sleparje in hum-bugarje. To dela redno, kljub temu, da sama ve, da se s tem debelo laže, ko obmetuje duhovnike z nelepimi imeni. Njeni zaslepljena" ji pa lepo kimajo. Baj-gali, pa naj kdo reče, da Prosveta ne zna delavstvo vzgoje-vati! -o- ŠIRITE LIST EDINOS1 Denarne pošiljatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali" na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 500 — Din. 100Q — Din. $ 6.45 $ 12-55 100 — Lir.......$ 5.10 200 — Lir......$ f.85. 500 — Lir......$23.75 1000 — Lir......$46.25 Zločinci pobili stražnike in ušli. Iz valjevske ječe so te dni ušli štirje nevarni zločinci. Beg so izvršili tako, da so med seboj uprizorili velik pretep, nakar so prihiteli stražniki. Zločinci so se vrgli na stražnike, jih razorožili in ušli. skoro do tal in več sosednih poslopij. Materialna škoda se ceni do $300.000.00. 2500 — Din.....$ 3125 5000 — Din.....$ 62.00 10.000 — Din.....$123.00 Pri pošiljatvah nad Din. z0.000 in nad aooo lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi ▼ Jugoslavijo in sicer po pošti kakor tudi brzojavno. Za potbvanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. Vse poiiljatve naslovite na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Česark 70 — 9th Avenue, New York. City. "EDJ» OST" EDINOST (UNITY.) ishaja vsak torek, četrtek in soboto. — Iuoed every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1*49 West send Street, CHICAGO. ILL. Telephone: Canal 009a._____ Cene oglasom ne zahtevo Advertising rates on application. MAROČNINA: Za Združene Države za celo leto.............. Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto--------$3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1.75 ^ BSCRIBTION: For United States per year ...........................$300 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do ia. ure dopoldne v soboto, ca četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Kadar se preselite sporočite nam takoj val JJOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite, nam mnogo dela._ Catered as second class matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1879. Vsem trezno mislečim članom S. N. P. J. v resni premislek. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA je vstanovljena na nepristranski podlagi. Tako govorijo vaša pravila in taka bi morala tudi biti, kajti pod njeno okrilje spadajo verni/ maloverni in brezverni rojaki. Vsi imate enake dolžnosti-vsi bi morali imeti ^nake pravice. Po vaših pravilih in ustavi želite biti popolnoma nepristranski in se nikdar ne ozirati na prepričanje članov. Popolno nepristranstvo je tudi edina pot, katero more in mora iti organizacija, ki vabi pod svoje okrilje ljudi vsake vrste in trdi, da je vstanovljena edino le v telesno dobrobit. Taka je naša dična Slovenska Dobrodelna Zveza. Ona je položaja, ali pa idite še nadalje tako, dokler ne treščite z glavo * ob skalo, katere mogočna kraljestva niso mogla omajati in jo prav gotovo tudi vsi protiverski fanatiki pri vaši Jednoti ne bodo! Rev. J. J. OMAN. -o—■- IZ NEW YORKA SMO DOBILI SLEDEČI IZRAZ GLEDE PROTIVERSKEGA PISANJA PROSVETE. G. UREDNIK: — Z ozirom na poziv v Edinosti glede naročnikov Prosvete javljam, da noben naročnik iste ne more hiti dpber katoličan in, če ne prekine popolnoma zveze z njo. ni vreden odveze. Priloženo blagovolite čimpreje natisniti v Edinosti. Pozdrav! P. BENIGEN. -o- * TAKO JE. Naša častita slovenska duhovščina prihaja na da«aj)r svojim mnenjem o zadevi, radi katere smo jo pozivali na plan. da pride in pojasni slovenskemu narodu v Ameriki kaj dela s tem, ko narod lepo molči na vse pisanje, s katerim se lawndalski protiverski fanatiki zaganjajo z vso silo ob našo vero, ob naše cerkve in v našo požrtvovalno slovensko duhovščino v Ameriki. Mi smo vedeli, da človek, ki plačuje in podpira tak list kot je ravno Prosveta zadnje čase, ki tako zakleto grdo piše proti veri in duhovščini, ne more biti katoličan in logično temu ne more prejemati sv. zakramentov, kajti če jih, jih prejme nevredno. Tisti člani, ki pravijo, da so katoličani pa podpirajo tak list so podobni največjemu hinavcu, ako se zavedajo kaj delajo. Zavedati pa bi se mogli, in če se sedaj ne bodo zavedali kaj delaj* s tem, da plačujejo pri asesmentih za tako glasilo, potem Se tudi nikoli ne bodo. Taki člani hodijo v cerkev, zunaj cerkve pa plačujejo za list, ki bije in tolče po tisti cerkvi v katero on hodi. To se pravi, taki ljudje bi igrali radi vlogo breznačajnega juda, ki bi v cerkvi se Bogu dobrikal — zunaj cerkve pa hudiču. Slovenci v Ameriki imamo sedaj že dovolj dobrih in zanesljivih katoliških podpornih organizacij morda boljših kot brezverci. in tu je mesto za katoliško misleče ljudi ne pa brezverske Tednote. ... . .. . _. _ . . . - °nim častitim duhovnikom, ki so dosedaj podali svoje mne- -tipicno ameriška organizacija in zato tudi hitro napreduje in ne, nje glede te zadeve bodi izrečena najlepša hvala Prosimo n-, 5p 7a1i nil-norar T^iUn Collin ^.><4< A m i>ftr> L- A M < ^ y>» < rt . M ^ ! ^ — A _ 1 ^ 1 * 1 • « ostale, da pridejo na dan in katoliško ljudstvo opozore. kaj da dela s tem. ko podpira tak list kot je Prosveta. * * + IZ SLOVENSKIH NASELBIN. članov vaše organizacije? Toliko bogokletnega pisanja v vašem glasilu in nobenega protesta nikjer kaže, ali, da ima vso moč nad Jednoto le par brezvestnih ljudi, ali pa je cela Jednota postala protiverska in Bogu sovražna. Eno. kakor drugo je zadosti, da se vas opozori proti nadaljnemu grdemu fanatičnemu postopanju vašega glasila. R^^H^M Ne pišem tega, kakor, da se bojim za vero in Boga, dasi i 5pominja nazaJ v Potekle mlada je dolžnost moja, da branim čast božjo. Oba bosta ostala, ko o lcta" K° Sm° šli prvič) z fvoio Prosveti in tudi o Jednoti ne bo ne duha ne sluha. Tudi bodo pametni ljudje še verovali, ko bodo črvi, ki bodo glodali zadnje kosti protiverskih fanatikov vaše Jednote že od gladu pocrkali. Povod temu opominu na boljše in treznomisleče člane je ta. da' vam povem, kam tirajo ti janičarji z njih besnenjem proti veri in Bogu VAŠO organizacijo, od katere *ste upali enkrat podpore in koristi. Vedite t o raj, da se zadnje čase vsi bogokletni in veri sovražni Čl nki vašega glasila prestavljajo na angleško in'bodo pravočasno višji cerkveni inštanci predloženi. Kaj bo posledica, si lahko mislite. Vaša Jednota bo prav gotovo priznana kot PROTIVERSKA IN BOGU SOVRAŽNA. Kot taka bo prepovedana pod kaznijo izobčenja, kakor so nekatere druge organizacije. Kaj pa to pomeni? To pomeni, da se bo moral vsak posameznik odločiti, ali za Boga. ali za Jednoto. Kdor ostane pri Jednoti, bo izobčen iz Cerkve. Kedor pa bo hotel ostati še katolik, prejemati sv. zakramente, ali pokopan biti iz Cerkve, bo moral pustiti Jednoto. Ako se bo hotel tudi na zadnjo uro spraviti z Bogom, moral bo pustiti^ Jednoto in nobeno društvo spadajoče pod vašo Jednoto, ne bo imelo vstopa, niti pri pogrebu v eno ali drugo katoliško cerkev. Koliko članov bi se v tem slučaju odločilo za eno ali drugo stran, v tem ne bomo sedaj ugibali. Dobro pa veste. da je v vaših vrstah še precejšno število vernih ljudi, ki "bodo. ako pride do tega. da se ločijo duhovi, brez premišljenja stopili na stran Boga. Veliko pa bi se jih moralo odpovedati Jednoti na smrtni postelji. Dvanajst let delam kot duhovnik -med Slovenci in vseh teh dvanajst let sem dobil le en slučaj, kateri je na smrtni postelji zanikal spravo z Bogom član vaše Jednote. Pri vseh svetovnih znajdbah, jo danes svet še nima luči, ne električne, ne drugače, koje žarki bi prodrli tako globoko! "kakor posveti mrtvaška sveča. Poznam slovensko srce dobro in vem, da pod trdo skorjo marsikaterega na videz odpadlega še th vera v Boga. Tudi vem, da ko pride čas, da se odloči, da umre kot kristjan, ali pa kot odpadnik, da bo takrat pustil vse. tudi Jednoto če ni drugače, kot pa da bi šel v negotovo večnost brez sprave z Bogom Umevno je, da bo marsikatera družina na ta način ostala brez vsake pomoči in kdo bo kriv vsega tega? Vaši voditelji bodo s svojiijj grdim brezbožnim napadanjem na vero in Boga pripravili cerkveno oblast do prepovedi. Krivi pa boste tudi vi sami, ako pustite to besnenje proti veri še nadalje iti to pot. "Nihče nepricakuje, da bo vaša Jednota katolfška. Ampak naj bo v resnici nepristranska, kakor ji narekujejo pravila in lahko bo nemoteno napredovala. Nikakor pa ne bo šla, in ne more iti naprej po poti, na katero so jo potegnili sedanji voditelji — da bi ne zadela ob skalo. To sem povedal, ne da se utičem v vaše zadeve, ampak da vas opozorim pravočasno, pred posledicami. Sedaj pa vaša ela-va vas svet! Ali upoštevajte to svarilo in zahtevajte od vašega * asila, da pusti vero pri miru in tako rešite veliko članov težkegn iali nikogar. Tako delajo tudi Ameriške organizacije in ne kratijo pravic nobenemu, ne zaničujejo nobenega radi prepričanja, živimo namreč v svobodni deželi in ne na Ruskem. Pod našo zvezdnato zastavo je prostota za vse ljudi. Le ene vrste ljudje so, ki mislijo, da morajo spraviti nekaj svojih bratov iz te zemlje, in to so protiverski fanatiki, med katere, kakor vse kaže, >0 spravili voditelji S. N. P. Jednote tudi vašo organizacijo. Uverjen sem, da je večina članov vaše Jednote pristopilo v •njo z mislijo, da grejo v dično ameriško, nepristransko Jednoto. Saj to jamčijo pravila in ustava. Pa kje je danes tista svoboda? Kje demokracija, ki bi morala vladati vašo Jednoto? Ak0 je še na isti podlagi, kakor je bila vstanovljena, zakaj se potem Sh , sme danes po neolikanih od sovraštva do Boga in vere pijanih t„i. ; C 0yg.ai1, Wls' - - t 1 -n . . . 1 ukaj smo v mrzlem sever- janicarjev okoli Prosvete sramotit, prepričanje velikega del* nem Wisconsin«. Pa sedaj še ni- ('linrw iroco nrnotii"/nn.'.'n ^ T/nIII__U___11 _i____ • « . J mamo me snega, ko to pišem. Morda, ko bom pa bral v listu, bo pa že vse belo. Saj ne bo čudno. ker smo že pred pragom božičnih praznikov. Kakor jaz tako se tudi marsikateri drugi, Dre prvič, z svoj materjo k veseli polnočnici. Da, ta večer se še marsikaterem prikaže svetla zvezda, da mu razsvetli temno noč svojega življenja. Veliko jih privede k veseli polnočnici. da vsaj" še enkrat v letu vidijo cerkev od znotraj. Dokler jim sije ta zvezda, je še upanje, da imajo še iskrico prave vere v svojemu srcu. Kot vsako leto, tako bomo i-meli tudi letos veselo polnoč-nico. Pa letos bo gotovo še lepše. Gotovo bodo skrbele naše, šolske sestre, da bo vse v najlepšem redu. Mi Slovenci smemo biti hvaležni, našim šolskim sestram, da imajo toliko potrpljenja. V kakšnem stanu so za-čel^ učiti našo mladino, mislim, da ne bojo nikdar pozabile. 23. dec. bomo imeli v naši dvorani zopet vesele dramatične prizore. Kdor se hoče veseliti z veselimi, naj pride ta večer v cerkveno dvorano in mu ne bo žal. Kakor smo bili zadovoljni zadnjič, tako je upati tudi sedaj. Zahvaljujem se pa že vnaprej našim šolskim sestram za njih trud. in potrpežljivost reke. Krasno je ozafjšana in prepletena z električnimi lučicami. Kakor kaže bo lepote v mestu kar nakopičene. Tudi mi bomo skrbeli, da bomo ozaljšali našo cerkev za Gospodov prihod. Zlasti bo poveličaval hišo Božjo 52 velikih električnih luči, ki bodo ! prvikrat zagorele ob polnoči, 1 }to se zapoje zahvalna pesem Te Deum. Zunaj cerkve na pročelju bodo gorele 4 luči, a najlepše kar pa bo. bo luč v zvoniku. V zvoniku, namreč nad zvonom bo žarela velika električna luč, ki se bo videla po vsej naselbini in bo ljudi vabila s svojo mogočno svetlobo v hram Božji ob polnoči, ko 'bo med mašo zopet rojena Večna Luč, ki razsvetljuje vsakega, ki pride na ta svet in kaže ter obseva vedno ono pot, ki vodi v kraljestvo luči, miru in večnega veselja. Vsem dragim prijateljem znancem in dobrotnikom naše nove farne cerkve širom Amerike voščimo in želimo vesele božične praznike, Jezušček naj vsem in vsakemu posebej prinese prav obilnih Božjih darov. Rev. John Miklavčič. -o- Cleveland, Ohio. "Odprta noč in dan so groba vrata'* Ali dneva ne pove nobena pratika!" Pa tudi ne pove kje in kdaj, da bo prišla nemila smrt, kruta in neizprosna roka. Večkrat se oglasi tam kjer se najmanj pričakuje. Tako se je zgodilo tudi sedaj v Clevelandu: Kdo ni poznal Merico Grdjno-vo (Haffner) kot najbolje naj-j veselejše bitje, katera je živela j življenje veselja za vsakega, ka-! teri jo je poznal. Nje ni danes j več med nami. Umrla je, ta glas I se je zaslišal nepričakovano v j četrtek ob 3. liri in 20 minut popoldan. Da umrla na svojem pri-j jaznem domu. malo ven iz me-I sta. v mirni tihi okolici, in prav) so kras cerkvi. Niso temno po- v prijazni tratici, kakor bi si bi-] barvani, ampak bolj svetlo. Nija izbrala ta k?aj za zadnji teki na njih svetnikov, pač pa imn SVojega življenja, vsako okno na sredi kako *na-j 3- iet je bilo samo za njo od- | menje nase vere. Okna so ku-l ločenih na temu svetu, pa Meri-i pil, nas, farani, s tem so zopef Ca je bila stara več po delih uma j pokazali ljubezen do Cerkve. | in duha. nekateri pravijo, da je! loraj cerkev je zgotovljena. bila ona najstarejša Slov ženska Novi zvon, ki tehta 2700 funtov j po delih uma in delovanja za! je ze tud, v cerkvi in čaka po- svojega bližnjega, po svoji pri-! -svečenja. (jaznosti in naklonjenosti. Ni ga i Za I\ fidventno nedeljo smo človeka, da bi to ne pripoznal in določili blagoslov cerkve in po-' pritrdil, kajti ona je bila prva svecenje zvona t. j. 23. decern-, slovenska hčerka, ki je dan za bra. Takrat bodo prvikrat za-( dnevom kot mali otročiček po-plapolale ameriška in slovenska m*gala tolmačiti našim prvim zastava iz zvonika nove cerkve.; naseljencem, kateri so edini po-Z jutra j ob 10. pri bo cerkevj znali njenega nepozabnega oče-blagoslovljena in nato bo prva ta — John Grdina — pri kate-sv. masa na čast sv. Jožefu, pa-' remu edinemu so našli brezplač-tronu nove cerkve. Popoldne ob no pomoč, in Merica je bila ti-3. uri bo pa slovesno posvečenje sta sladka ptičica. ki je znala novega zvona. Zvon bo imel dru-j žvrgolenje ameriškega jezika v zic — malih deklic belo obleče-. zgodnjih časih naših naseljen-n,h nad 100; botrov in boter pa' cev. 30 parov. Slovesnost bo trpela' Mary Grdina (Hafner) je sto-nad eno uro. Na to bo pridigaj rila veliko, storila in dokončala v angleškem in slovenskem je-j je vse. nič več nismo mogli od ziku. Nazadnje blagoslov z Naj-j nje pričakovati. Kdo ni bil vesel, s ve tej si m. če je z njo se razgovarjal? Kdo do bližnjega, po njenih njene sobe krasijo hišo zJl z ročnimi deli, katere je vse"" ma napravila, krasne svetili preproge, obleke in drU£ro vJ-opravo. Kdo bo sedaj ffoiil n n° ljubljene cvetlice, ki jih e^ ^ak°r,V7ajU'ka*eri so% žvrgoleli, in tako tudi se dru?e n * * ni dobil postrežbe, če se je oglasil v njeni hiši? Vsi in vsak, in 24. decembra bodo zvon potegnili v zvonik in prvič bo zazvonil ob 11. uri ponoči, ko bo tudi vselej. Zato pa pravim,'da vabil vse katoličane v novo cer-jje Mary vse dopolnila, in vsem kev k duhovnim molitvam in k j storila uslugo, ak0 je imela p.ri-poJnočni maši, katero so nam ra-j liko, zato pa je bilo solzno vsako di dovolili škof. Med mašo bodo'oko, ko se je zaslišal glas "Ma-belooblečene deklice (okrog 100) ry Haffner" — umrla.. Kaj, in prejele sv. obhajilo in bodo kot; kako to? Kako je to mogoče? družice neki deklici, ki bo pre-, Saj smo jo videli pred nekaj dni jela to noč prvo sv. obhajilo. Sedaj pa še malo o vremenu. » ' 1 j --------~ — ^. « J K" "miu u HCIUCI1U. Želim vsem skupaj vesele bo-, Splošno ljudje drugod mislijo, žične praznike. J. Prestor. Leadville, Colo. Vendar enkrat! Saj že cerkev zidajo pol leta. Te dni ,še le bo tudi znotraj dogotovljena. Škof v Denverju so dali dovoljenje cerkev slovesno blagosloviti. V cerkvi je postavljeno že vse deljah. kako huda zima je v Leadville, A ni tako hudo: 8. decembra je za par palcev padlo snega, a je do danes že precej skopnel. Mraza ni posebnega, le sedaj se malo bojimo, da bo ob prvem krajcu malo završalo. Ljudje se še zmirom vozijo z avtojem na deželo, zlasti ob ne- potrebno. Obhajilna miza je lepa, dasiravno lesena, posamezne skupine so lepo izrezljan^. Po cerkvi so najfinejša lesena tla narejena iz javorjevega lesa. Kor bo krasen in na obeh straneh kora je še dosti prostora za sedeže, ki se bodo oddali bolj odličnim faranom. Na sredi kora zadaj krasno okroglo okno. Velikih, polnih oken je 12, ki Mesto je že okrašeno za .Jezusov rojstni dan. Prekrasno kar čarobno bajno je okrašena trgovina našega farnega Očeta Franka Zaitza v mestu na Harrison Ave. Otroci, ko gredo iz šole, ne zamudijo prilike si o-gledati ta kras. Druge trgovine si .že tudi nadevajo praznično li-je pre- ce. Sredi mesta pred sodno hišo že stoji velikanska smreka, prav za prav dve skupaj zraščene sm- zdravo, itd., so bili odgovori. j Nikakor ni hotel nobeden vr-J jeti, da bi ona umrla, in vendar; nje ni več med nami. Ona pa jej večkrat povedala, da bo kmalu umrla. Odkar je umrl "Ata" je Mary govorila o smrti. Ata je tako ljubila; prej in potem, da je bila vedno njena misel "Ata" mene kliče, — jaz kmalu umr-jem. In. ali ni to v resnici tako prišlo? Mary je umrla! In kako nepričakovano, samo en glavobol 3 dni poprej; — rekla je z menoj se bo nekaj zgodilo, zadene me kap, ali pa se mi zmrači um, in zgodilo se je. Komaj pride od njene matere v svoje stanovanje, polasti se jo nezavest in tako o-stane dokler jo tretji dan ne reši Anegl j miru! Smrt Maryna je silno užalo-stila vso okolico, kdo ni nje poznal, in poznal samo po ljubezni zivahce krog doma; Mary je v_ zapustila, lepo se smeji i* J? vaškega odra in nam govo' Hvala vam vsem moji prijatelij (ce), jaz sem svoj tek dokojJ la. dela svoja storila, sedaj nj grem za očetom, ki sem ga J* prisrčno ljubila. In vše je zaiht lo po hiši. ko se je dvignila krstt Marijna, lile so solze sočutč vsakemu iz oči, kajti to hišo . zapuščala gospodinja, ki se i ne da nadomestiti, in Slovenc° smo zgubili osebo, ki je za Slo. vence storila v tefeu 30 let v \ meriki neizmernih dobrot z sebno pomočjo. Mati sestre in bratje in sorodniki so zgubili zopet eno svoje ljubljeno bitje. Za. to pa Mary, vsakdo ti privošči sladkega počitka! Ne smrti, pa£ pa miru in pokoja, saj si se trudila, saj si skrbela in delala; saj te je vse ljubilo in spoštovalo Nadvse pa te je ljubil tvoj ^ ki brez tebe rit hiogel več biti sam. Veselita se oba, pri nas o staneta v blagem spominu radi vajinih del in občevanja med nami. Večni mir in večna luč svetila atu in Mary. Ljubeči prijatelj. -o- Forest City, Pa. Medeno ali žen i tovanjsko potovanje: na katero sta se podala te dni Mr. in Mrs. Frank Pe-trič iz Clevelanda, O. jih ie do-vedlo v našo naselbino, kjer so jih njuni prijatelji in sorodniki iskreno prijazno sprejeli. Mladi par je gostoval pri družini Mr. Muhiča, kjer se je predzadnjo sredo na čast gostoma priredil banket. Društvo "Naprej" je delalo sloves banketu s svojim lepim petjem. Peli so tudi duete, solo. itd. Prav prijazno zabavo je nudil vsem navzočim ta večer, ki ga udeležniki ne bodo tako z lepa pozabili. Mlademu paru. ki je prestopil tam v Clevelandu prag zakonskega stanu pa želimo kar največ sreče v novem sta,-iu in obilo božjega blagoslova. — V takoimenovanem Tessup premogokopu se je te dni pripetila velika nesreča, ko je predzadnjo soboto zasulo pet rudarjev. Delavci še vedno nadaljujejo z rešilnim delom. Dosedaj. ko pi-' šem te vrstice jih še niso dosegli. Za usodo rudarjev se ne zna so li živi ali mrtvi. Bolj natančno o tem prihodnjič. — V bi ižnjem Browndale je umrl te dni triletni sinček Johnny Debevc družini Mr. in Mrs. Frank Debevc. Bolan je bil le par dni nakar je moral podleči kruti neusmiljeni bolezni. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Vse obrede je o pravil domači g. župnik Rev. Father Jevnik. Žalujočim stari-šem izrekam iskreno sožalje. — Rajnkemu Johnny pa obilo veselje nad zvezdami v nebesih! — V premogorovu Richmondale se je te dni t«di ponesrečil John Repošt, ki vozi v majni premog z mulami. Težko se je poškodoval na levi roki, radi česar je moral v Carbondale bolnišnico, kjer se še sedaj nahaja. — Kot sem poročal v zadnjem dopisu, o nesreči John Flukesa, se mi je pripetila neljuba poma-ta. Poročal sem namreč, da se je pogreb vršil iz slovenske cerkve sv. Jožefa, kar sem naslednji dan zvedel da se ni. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Neze, kar naj čitatelji blagovolijo vzeti na znanje. Vsem čitateljem tega list voščim najveselejše božične pr^' nike in srečno zadovoljno Novo leto 1924. Poročevalec. New York, N. Dasiravno ima list Edi dosti naročnikov tukaj, ali. 03 bi bilo kaj dopisovalcev, teh Pa ni. Le malokdaj se sliši kaj New Yorka. Ne vem, ali prev^ hitimo slamnike delati, da ne bodo ljudje razogla vi prihodnje poletje ali kaj? MM Zato pa dragi g. urednik (Dalje na 3. strani.) PO ZAPADU. Rev. John Miklavčič. Amerika je zelo znana po svojem divjem zapadu. Je li res za-pad divji, o tem sem se hotel prepričati. Krenil sem jo iz le-advillskih gora v hribe južno zapadno od našega mesta. Tu skupaj kar tri mesta Criple Creek. Victor in Goldfield, V Criple Creek in Victor imajo katoliško cerkev in v obeh krajih še prav lepo. Dobil sem tu nekaj Slovencev. Spadajo vsi v angleško župnijo sv. Viktorja. Obiskal sem naše rojake, ki so bili prav veseli mojega prihoda, le žal. da se za cerkev premalo brigajo. V Viktorju je nekaj prav vglednih Slovencev, prvi med njimi je Louis Marolt. Pri tem našem rojaku sem se ustavil in on mi je povedal, kakšne so gmotne in verske razmere me vega, in ko se pripelješ po dolgih ovinkih v kako gorsko mesto, se čudiš,"da so se ljudje tu naselili in še celo sezidali mesto. ki ima vso udobnost kot mesto v dolini. Vlak jo pripiha v te kraje iz Salide. kjer je velika železnična postaja za vsa 'gorska mesta kakor Crested Butte, Aspen i. dr. Torej mi smo na poti proti Pueblo. Iz Viktorja smo se peljali po romantični dolini, ki ne dobi z lepa para. Ozka dolinica, na eni strani šumeča voda. njeni bregovi so obraščeni z gorskimi rožami in jako lepim grmovjem in zelenjem. Med vožnjo sem si mislil, ako bi se dale te cvetlice in to lepo zelenje presaditi na leadvillska tla, jaz bi jih imel vse polno po župnišču in okrog in okrog bi okrasil z njimi moje prebivališče. Na drug stran pa je ozka Sorska pot, ki ni*kaj pripravna za avtomobilsko vožnjo. Poleg tega pa je pred kratkim časom voda zelo poškodovala pot in večina mostov. Sicer so takrat že nekaj popravili, vendar je bila še vedno nevarnost. Ko smo se pripeljali do kakega mostu, je vzkliknil naš Tony, čez tega pa že ne bomo prišli. Na obeh straneh doline pa ge vidiš drugega kot velikanske sklade skalovja, ki je ponekod tako sestavljeno, da ti misliš, da imaš pred seboj različne živali ali podrte gorske gradove. Po dolgi vožnji smb dospeli v, dolino kjer ni več gora, le sem pa tje se vzdigujejo nizki hribčki. Na tej obsežni planjavi so mesta : Canon City, Florence in Pueblo. V Canon City smo šli obiskat neke Slovence, ki jih pa ni bilo doma. Ogledali smo si malo mesto, ki je krasno in tu prebiva o poletnem času na stotine bogatašev, ker je podnebje milo in ni nobene vročine. Imaš na razpolago najfinejše hotele. Okolica je zasajena s parki. Tukaj prebiva kakih 20 slovenskih družin, ki so pa osamljene, ker nimajo nobenega stika z drugimi Slovenci. Florence je pa tako lepo, da sem ga primerjal z Flo-renco v Italiji. Krasni nasadi, vse polno rož pred hišami na vrtovih, sami parki, kamor pogledaš. Mesto se nahaja med temi parki in hiše značijo, da tu prebiva bogat rod. Meni se zdi, da kar je v naših krajih Bled ali Opatija, to je Florence v tem zapadnem delu Colorade. V Le-adville ne vidiš nikjer niti enega sadnega drevesa, a v Florence ti rase vse vrste sadno drevje in letos je bilo jako pol- no. Iz Florence v Pueblo je pa dolgočasno. Sama gola puščava drugega ne vidiš kot divji pelin, pač sem trtje sem videl neke vrste pritlikavo palmo, ki je ravno takrat cvetela ; imela je tako cvetje kot palma tuva. Raste tudi katus, ki je ponekod zelo lep in visok. Dasiravno je vse pusto, vendar prebiva tli cel rod neke posebne vrste živalic. Velike so kot veverica, a rjave barve. Ži-valica, ko ugleda voz ali avtomobil se postavi na zadnje noge in v takem položaju je toliko časa, da ono strašilo na cesti izgine. Po 20 smo jih t videli kar hkrati, ko so gledale, kaj se pomika po cesti. Brez števila jih je in stanujejo pod skalami v votlinah. Še nekaj. Vrabcev teh je cele jate, ki se podijo od enega telegrafičnega droga na drugega. Večkrat imajo sredi ceste javno kosilo. In če pride voz, saj se še ne marajc^umakniti in ko voz odide, vrnejo se nazaj na gostijo. Za gostijo jim skrbijo vozniki, ki vozijo vse vrste žito. pa ga raztresajo, ker premalo pazijo na vreče so li dobre ali raztrgane. Tudi v LeadviUe imamo polno vrabcev ti letajo, čivkajo, ponesnažijo hiše in kj#P jih je prav veliko, imajo celo javno stranišče. Da smejo to, vsak lahko ume. Oni so stari ameriški državljani, ki se. radujejo največje ameriške prostosti. Pa akoravno državljani, so vedno enako oblečeni in prav nič gosposki. (Dalje .sledi.) VARČEN NAROD Pod državnim in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing; House Ass'n. vlaga previdno in investira razumno v Kaspar State Bank največjijugoSlovanski banki v zedinjenih državah I9oo — blue island avenue ' vogal 19. ulice. chicago, , illinois kapital in prebitek $1.250,000.00 PRODAJAMO ŠIFKARTE za va« par ob rodne družbe za v Jugoslavije in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi te) za priseljence, ter pošiljamo denpi v staro domovino najceneje in najhitreje. iz slov. naselbin. (Nadaljevanje s. 2. strani.) ne boste v zlo šteli, če jaz moj dopis malo bolj razširim. Ker sem delavec bom začel pisati najpreje od dela. Precej je že znano, da smo Slovenci tukaj zaposljeni pri slamnikih, e-ni že izurjeni iz starega kraja J drugi se pa tukaj naučijo pa naj ima obrt še tako preje, tu mar-j sikateri začne pri slamnikariji, ker se malo več zasluži, če je delo. Letos se še precej dela, čeravno hočejo gospodarji vedno malo trgati plačo. Toda, kjer se delavci skupaj vzemo jim more plačati tako, da se nekoliko zasluži. Vsako leto so na vrsti tudi stavke, s katerimi so tudi Slovenci prizadeti. Lepo je če se ne dela na takem kraju kjer je stavka, toda mnogokrat pa u-nija mnogo zakrivi, če gre ta ali oni delat na taki prostor delavec ni vedno kriv, so izjeme. Skušnjo je že imel ta ali oni, ker je moral čakati na delo, medtem, ko so drugi čeravno neizvežbani in ravno od iste unije delali; more že tako biti, da marsikateri skuša te dobrote. Društev imamo tukaj na izobilje. Vsakovrstnih, podpornih,, pevskih itd. tako, da kateri se zanima zanje ima dosti dela pri njih in zabave. Iger smo imeli letošnjo jesen že vsakovrstnih na St. Marks Place v cerkveni dvorani. Vse prireditve so izvrstno vspele na žalost naših nasprotnikov. Marsikateri je gotovo čital v ne\vyorškem listu v gotovi koloni, kaj se#vse godi tu pri-nas. To je dokaz, kako jih boli. Ne morejo ti naprednjaki drugega. pa zlivajo vso svojo srd na cerkev in ■ dvorano, katero smo mi postavili s trudom. A ponosni smo na svoj božji hram in naš pravi dom in to jih ravno boli in žge. ker dobro napreduje v vseh ozirih. Čini bolj se zaietujejo s svojimi zavijanji in namigovanji iri raznimi izrazi, tem bolj napredujemo. Že pred več leti so imeli zborovanje in različne govore. kolekte itd. za narodni dom, STANOVANJE IN HRANA se dobi za $8.00 na teden. Brez hrane $3.eo Na razpolago ima mo 60 sob z električno razsvetljavo. Zraven je poulična kara ki so je dobi vsak čas. Vprašajte pri: PETER GADEIKO, 1606 So. Halsted street. pa do danes še ni nič. Ne dolgo tega kar sem dobil pismo iz starega kraja in med drugim tudi vprašanje, kaj je z domom sedaj, ker on je tudi nekaj dal. Kaj mu čem odpisati? Ni ga, pa ga tudi ne bo, drugega kot ga imamo pravi Slovenci na St. Marks Place, četudi je bolj majhen. Bral sem tudi, da Terček ne more pomagati, če ima več pristašev kot Rev. B. Snoj. Kakšni so neki ti njegovi pristaši, rad bi jih poznal? Mogoče tisti, ki vsako nedeljo oddaleč cerkev gledajo^\ nekaj pa je pri njih, neka sila jih vleče v bližino cerkve, pozna se, da so bili vzgojeni od vernih starišev fn tista vzgoja, jim ne da miru, da bi ne šli v bližino cerkve ob nedeljah. Če ima pa Terček kak» drugo inteligenco, kot sem nekdaj čital v G. N. kakšni olikanci so in sicer prvaki v Ameriki pa mi ne vemo, kje se nahajajo in kaj so še dosegli?! Kajti središče napredka je le in tudi ostane za enkrat in vedno naša cerkev in dvorana ! To je naš dom ! Rojakom bi pa priporočal, da bi: se oprijeli tvrdke Češarek & Zakrajšek, ker on je katoliški mož in ne bo bril norce iz tistih, ki ga bodo podpirali. Če se zgodi tukaj kakšen ne-dostatek že se bere v par dneh, tako, da ljudje res mislijo po A-meriki, da' smo taki razbojnki. Če se pa zgodi pri njih kaj, pa lepo molče in vse je O. K. Božič je pred nami in kakor vsako leto tudi letos ho menda Tel.: Rosevelt 8221. božična kolektja, najbolj bodla nasprotnike cerkve, zlasti še, če bo kolek ta presegal! vse dosedanje. Zatorej vsi dobro misleči storite svojo dolžnost, da |>o vspeh čimvečji. Pa Po rekel kateri zopet, za farja ne in stokrat ne. Vsem takim bodi povedano, da Rev. B. Snoj imajo svojo plačo, katera ni prav grofov-ska in kar boste dali gre za cerkev in korist nas vseh. Vsem skupaj vesele božične praznike in srečno Novo Ietq! Valentin Paulič. BT ŠIRITE LIST EDINOST Ljudje največkrat zgubijo največ samo na takih idejah, ki jih ni mogoče vresničiti. * * * Kadar ljubosumje zavzame svoje mesto, tedaj odide ljubezen na počitnice. DRUŽINSKA PRATIKA. za prestopno leto 1924. cena 15c., se dobi. v zalogi knjigarne, "EDINOST", 1849 W. 22nd St., Chicago, IH. L STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa da v to stroko. Vsem se najtopleje priporoča* Pokličite ga po telefonu! J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, III Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zunai in znotrai, uokladam stenski oaoir. x************************ Vi boste nam'hvaležni za velike ponudbe PRI POVRŠNIH SUKNJAH! * * * + Prav tako za ponudbe pri oblekah z dvojnimi hlačami, .... X ki jih imamo v zalogi v vseh ^ modah in velikostih, za mo- ^ že in fante v vseh barvah ^ najboljše narejene v veliko- sti do 52 nastavljene po ^ zmerni ceni od ^ I®13 $25.00 — $30.00 + 13^* $35.00 — $40.00 ^ in višje. * + Nič ne de, kako daleč ži- vite od naše trgovine,, ved- ^ d» j no se bo vam splačalo priti ^ pogledati našo trgovino in ^ * * + * * * * * ............ _ .. * JELINEK & MAYER, LASTNIKA, x fL 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. ^ Pridite in oglejte si naše ponudbe! KAMPANJA ZA NOVE NAROČNIKE. List Edinost začne s 1. januarjem 1924. izhajati redno po štirikrat na teden. Sedanjim trem izdajam smo, se namenili dodati posebno nedeljsko številko. Težko smo se odločili, ker smo se komaj pririnili, da se list zdržuje in to bolj revno pri trikratni izdaji. Toda neprestane prošnje naših dragih naročnikov, prijateljev in dobrotnikov ne moremo prezreti. Ti so se lista tako navadili, da bi ga najrajše čitali vsak dan, ko bi le bilo to mogoče. Zato smo se pri vsej svoji skromnosti odločili povečati izdajanje našega lista za eno izdajo na teden. List bo izhajal drugo leto štirikrat na teden. Toda povedati pa moramo vsem cenjenim naročnikom in prijateljem lista, da za štirikratno izdajanje na teden potrebuje list več naročnikov, kakor jih ima sedaj. Zato se mi tem potom obračamo z obratno prošnjo na vse cenjene naročnike, prijatelje in naše dobrotnike, da ta mesec pridno agitirajo za list Edinost. Pridobivajte mu novih naročnikov, da bo list mogoče vzdržati pri štirikratni izdaji na teden. * Mi nudimo ta mesec posebno priložnost vsem, ki si hočejo na list naročiti s tem, da damo list Edinost za celo prihodnje leto, kdor si ga naroči tekom meseca decembra za staro ceno $3.00. Po navem letu bo list stal $4.00 na leto in za stari kraj $4 75. Torej kdor si naroči list v tem mesecu si s tem prihrani cel dolar pri naročnini. To je izvanredna prilika za vse, ki si hočejo naročiti list za prihodnje leto. Za marljive agitatorje, za katere smatramo ta mesec vsakega, ki se hoče potruditi za naš list in mu pridobiti kakega novega naročnika, smo določili posebno nagrado. — Vsakdo, ki nam pošlje tekom tega meseca enega novega nasočnika, bo prejel od nas za spomin na to kampanjo za naš list krasen, lepo poniklan takoime-novani "VENUS" SVINČNIK, ki je lep in. zelo pripraven za vsakogar. To bo nekak spomin, ki bo Vas spominjal, kdaj ste agitirali za naš list. Ta svinčnik dobi vsakdo za enega celoletnega novega naročnika. Za one, ki bodo nam poslali tri nove celoletne naročnike smo poskrbeli posebno nagrado, lep "founTAIN PEN", ki je prvovrstno pero in stane vsepovsod $3.00. Ta pero bo Vas spominjal \ia agitacijo, ki ste jo vršili za katoliški list Edinost. Self Filling Fountain (Pan Ta "Fountain Pen" dobi vsakdo, ki nam pošlje tri celoletne nove naročnike. Vsak naš naročnik, prijatelj in dobrotnik je prošen, da stori ta mesec nekaj za svoj list Edinost. Vsakdo izmed naših naročnikov naj nosi spominek, če že ne 1 'Fountain Pena," pa vsaj lepi spominski svinčnik na svojih prsih. Za ženske in dekleta imamo "Fountain pene" posebne vrste, ki se nosijo na lepi verižici. Vi dajte listu Edinosti nove naročnike za božično darilo, mi pa bomo Vam dali lep spominek zato, kot božično darilo. Rojaki vsi od prvega do zadnjega na noge za katoliški list Edinost! mf •'EDINOST' ANDRAŽEV NASVET. Prvi se je nasitil berač. "Le potegniva ga nekoliko, da se nama bolje priležejo klobase!" je zagolčal zadovoljno, si natočil in pil počasi z veliko slastjo. Oddahnil si je, se naslonil na klop nazaj in privlekel iz žepa žlindrasto, rdečo pipico, izrezljano iz brezove grče in okrašeno s stolpastim okrovom in svetlimi bučicami. Vtaknil je ustnik med zobe, potegnil parkrat sapo skozi roženo cev, tipal po malhi, iztrebil iz nje umazan rumenkast mehur in jel mašiti tobaka v čedro. Nato si je primaknil porcelanasti ukres z rdeče-glavimi žveplenlcami, jih vzel dvoje, prižgal in jel puhati dim na vse duške, da so bežale muhe rojema od mize. Tudi Mataj se je najedel; poveznil je klobuk s krivinami zopet na glavo, segel po svojo uro in računil, koliko kaže. V umetnosti branja in pisanja le malo izvežbanemu korenjaku so prizadevale rimske številke ob robu ure poseben trud in težave. Izmed vseh dvanajstih je poznal dobro le enojko, dvojko in trojko, tako da jih ni zamenjaval in da je vedel precej na prvi pogled, koliko veljajo. Od štirice dalje pa so mu delale dokaj preglavice. Večkrat se je po dolgem in mučnem trpljenju debelo zmotil v računu, ker ni upošteval prave veljave dolgega in kratkega kazalca ; tako ga je ukanilo včasi, I Anton Zbašnik t + * + * + * + JAVNr NOTAR, »oba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-CEV IZ STAREGA KRAJA, Cene nizke, delo točno in ^ pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. r Slovenska Laundrija v Chicago. Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno perilo. — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Kadarkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po telefonu, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom. Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico! Park View Wet Wash Laundry Co. ŠTEFAN HORVATH, lastnik. »« — So. California Afi. _ Tel.: Rockwell t + t t t + + 4 sabo sem zagledal žarečo brano, potle pa se je pokazal goreč" voz sena. Le se nisem umaknil iz risa in nič ni padlo name. Zdaj so pridivjale strašne pošasti, velikanski medved, ognjen bik. oh, zveri vsake bire so se zaletavale proti meni. Najhujša je bila dolga kača z gorečim gobcem. Kakor bi trenil, so privrše-Ie divje babe z dolgimi lasmi in nazaj obrnjenimi rokami in nogami, potem pa še vešče, ki se zbirajo na razkrižph. Vse so tiščale proti meni, ali jaz se nisem ganil iz risa, sicer bi me bile zdrobile v solčni prah, zakaj zmoti* me je bil sam zlomek, da sem pozabil malho in čebulo v oni votlini. Prihrumeli so tudi vedomci, si trgali roke, noge, ušesa ... in jih metali kvišku." 'Pa se nisi nič bal, res ne?" je iznova povprašal Matajev Matija in občudovaje motril hrabrega berača. "Nič. Nikar me ne moti, Matija! Ko je izginilo vse to, se je pa pridrevila tolpa ^likanskih psov. Za njimi je lomastil njih šepavi gospodar, mož brez glave, velik pa tako, da bi mogel prestopati kar gore. Vpil je'nad psi in žvižgal jim je. da mi je letelo skozi ušesa." "Kako neki, če ni imel glave!" se je predrznil podvomiti Matajev Matija. "Lej ga. kaj mi čenčaš vmes!" ga je karal tj^ppisk ozlo-voljen. "Da mi kar ne moreš molčati! Duh ali žviž- ga tudi brez ust! Zato je pa duh! Še tega ne veš? — Molil sem natihoma, dokler niso odhrumeli vsi od prvega do zadnjega. Bog ne prizadeni, da bi bil zakričal ali se celo komu postavljal po robu ! Kar raztrgali bi me bili psi ali bi me bi? posekal divji mož s svojo sekiro! Veš, Matija, to je bil duh lovca, ki je za svojih dni ob nedeljah in praznikih streljal divjačino in mora zdaj po cele noči loviti za pokoro. U. kako je cvililo, lajalo, tulilo, pokalo, grmelo, bobnelo po temnem gozdu ! Še od daleč sem slišal krik divjega moža, rjovenje in drenje njegovih večalastih psov in psic. Mraz je bilo, da je vse škripalo, in vendar sem se potil, da je kapalo od mene. Kaj bi tajil! Toda bal se nisem nič!" "No, dobro si izonegavil te kočljive reči," je priznal Mataj in naglo dostavil: "Kaj pa že hudič, hudič?" • "Le potrpi. Matice, le potrpi malo!" je zagodel berač. "Zdaj se moram malo okrepčati! Lej. čedra mi je tudi ugasnila." "Le pij, Andraž, le, da boš govoril laglje !" "Toliko sem videl strašnega, da se mi je skoraj zavrtelo v glavi." je nadaljeval zopet ojačeni Hudopisk. Zdajci je pa za-vihralo po zraku in zasmrdelo po žveplu. Nekaj cepne pred ris. In kaj zagledam?" "Kaj neki?" je hlastno vprašal Mataj in iztegnil vrat. "Tistega, ki križe delamo pred njim !" "Da te treni, ali res?" se je zavzel Matajev Matija in poskočil raz klop. "Veš, da se ne Iažem nikdar," ga je osorno zavrnil Hudo-pik. "Rajši molčim. Kaj bedačiš?" "Saj ne bom več. ne zameri mi, ljubi Andraž!" je pohlevno prosil Matajev Matija in počasi zopet sedel za mizo. "Kakšen je pa že bil?" 7 • . - 1 "Uh — grd kakor sam rogač! Na vsem svetu tak je bil kakor kozel s kravjim repom. Velik je bil pa, lahko rečem, tako, da bi lahko jedel z mlinarjeve strehe ! Režal se mi je tako ogavo in se grohotal tako peklensko, da nikoli takega! In zazijal je široko, "strašno, da bi me zdaj požrl kar celega, pa me ni." 1 1 i-M n" i m m im j 1 , \ i, I Kaj dobrega mi dajte za praznike RAZLIČNE LJUDSKE VRAZE. (Nabral —n.) Vsi narodi na svetu imajo svoje narodne vraže, ki so še globoko vkoreninjene med pripro-stimi ljudmi. Med Slovenci jih poznamo mrnogo. Na^i stari doma v starem kraju jih vjpdo na stotine. Še danes se spominjam, kako je moja teta z lepa odpravljala ciganke. Nikdar se jim ni hotela zameriti sicer bi naredila kaj, da bi prašiči krepali, živina in bogve še kaj vse. In polno takih vraž so imeli naši ljudje. Moj oče je bil cel dan ne-voljen, če je tisti dan srečal, ko se je odpravil, na semenj naj-prvo žensko. Prepričan je bil, da ne bo tisti dan srečen. Pa ne samo naši ljudje, ampak vsi narodi jih imajo. Med Rusi je toliko takih vražjever-nih bajk, da se stekajo v deset tisoče. V Rusiji n. pr. je navadno po-de^elnp prebivalstvo strašno vražjeverno. Nikdar ne boste našli Rusa, da bi pokleknil in pil iz izvirajočega studenca po noči. Kdor bi to storil, pravijo na Ruskem, da gotovo oslepi. Na Irskem pa pravijo razne legende, da so studenci, ki se slep človek kleče pije iz njih bo vzhajajočem solnčnem svitu, dobi nazaj svoj vid. Na Romunskem je ukoreninjena med priprostimi ljudmi vraža, da kdor naC$*j~azni želodec v jutru — ali kakor pravimo po domače na tešče —- pije kleče iz izvirajočega studenca, tedaj je nedotakljiv za vsako bolezen. Lahko gre med okužene bolnike in ne prime se ga ničesar. BI izu mesta Cornwall na Angleškem je vodnjak, o katerem vedo povedati priprosti Ipjudje jako mnogo. Posebno moč ima proti boleznim. Kdor se v njem koplje trikrat ta gotovo ozdravi. Starodavni Grki so trdno verovali v vražo, da če kdo pije iz tekoče vode kleče pripognjen. ta silno razkači morske deklice. Madagaščani niso nikdar pili kleče iz izvirajočega studenca. Imeli so vero, da kdo to stori mu voda zada neko jako nevarno u-stno bolezen, katere so jim začele odznotraj gniti. -V Indiji je doma tudi mnogo bajk m vraž. Tam pa Se gati kopati vodnjak. Ka kdo odloči, da napravi vou pridejo ljudje iz cele okolic? mu pomagajo kopati. Vsak i-pomaga pri kopanju je potem življenju zelo srečen. v Na Kitajskem imajo 2a nevarnejši čin, če bi kdo kri v vodnjak po noči. PG dnevi sme, in če iz vodnjaka ni nega odmeva je tedaj to znt^ nje, da bo dotična oseba kmaT umrla. Tudi nikdar ne Sm , dva hkratu pogledati v vodnih to privabi silno nesrečo 2a e ga ali drugega. Tako imajo skoro vsi narod' svoje vraže- Ob slučajih ki So * meli z njimi opraviti je bil J slučajno nesrečni in nevetp ljudje so pripisovali vzrok n"' sreče ali nezgode takim stvarem Kolikor bolj pa ljudstvo pro.' učuje stvari in kolikor bolj g izobrazuje pa spregleda, d% so to le bajke in nič drugega * Sokratova želja. Sokratova žena Ksantipa ]t bila tako zoperna in odurna, da še danes pravimo o kaki h udi ženi: "Taka je kakor Ksantipa" Neki pek je tožil Sokratu, da ima na vrtu drevo, ki rnu prina-ša nesrečo. Druga za drugo so se obesile na njem že tri njegove žene. Sokrat se ie najbrže spomni} na prijazno Ksantipo doma. kaN ti rekel je peku: "Dragi prijatelj prosim te. dovoli, da presadim tvoje drevo na moj vrt." — Da bi se namreč Ksantipa obesila. -o- Slabo streljanje. Pred bitko v svetovni vojni se je pri angleškem kanalu dogodilo mej drugim tudi to le bli-zu mesta Niupart v Belgiji. Ko je poveljnik Oliver Cromwell pregledoval teren. Izza sovražne strani prifrči krogija in toliko da ga ni zadela. Njegovi spremljevalci se razpršijo na vse strani. Cromwell pa jaha mirno dalje, nič hitreje kakor prej, se obrne v smeri, iz katere je prišel strel, in zavpije: "Ti lump ti. če bi bil kak moj voajk tako "sTabo streljal, hi ga dal obesiti !" ŠIRITE LIST EDtNOST Tako pravi in želi vsaka gospodinja, ko pride kupovati za praznike h mesarju. Todii. najboljše sveže meso, kakor tudi suho po domačem načinu prekajeno meso. perutnino vsake vrste in prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KLOBASE dobe gospodinje vedno pri domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 — West 22nd Street, Phone: Canal 6319. Chicago, 111. Vso opravo POVRŠNE SUKNJE! ZIMSKA OBLEKA! ZIMSKO SPODNJO OBLEKO! Dobite v naši trgovini najtrpežnejšo, narejeno iz najboljšega blaga po najnovejši modi. Naše cene so naj-zmernejše! Č revi je za vas in vaše otroke kupite pri nas, ako hočete imeti dobro trpežno obuvalo. ^ Praznične srajce in za na delo, moške klobuke, najboljše vrste vsakovrstno spodnjo obleko dobite pri nas. Za vaše dečke imamo jako trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse kar rabijo. Mi Varrfobljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR!" J. J. DY0RAK & CO. 1853—1855 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne. kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. NAŠA TISKARNA izdeluje tiskarska dela lično in točno. I Že na stotine slovenskih^in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se pripo ročamo. za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi vtvseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, tr--l govcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno cTelo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, *>če se ne oglaša. Kako naj ljudje pr*" dejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak ka- , toliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in "i prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naroČila pošiljajte na: . TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd Si. Chicago, DL