(šil
ili'
ri
iab
.ski
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
..... * w
"rn r« t ,
ii
Leto Vlil, štev. 49 (428)
TRST - SOBOTA. 22. DECEMBRA 1956
Posamezna štev. 25 lir
•Dd‘": &k' u» *
■

SO
Tržaški komunisti
bili seznanjeni z rezultati VIII. kongresa KPI
l8l Svečana proslava 15. obletnice junaške smrti Pinka Tomažiča
Poročilo tov. Vidalija o zaključkih kongresa
r*
torek zvečer je bil v Kinu ob morju plenum partije, ki 1 je bil sklican za proslavo 15. poi letnice junaške smrti Pinka l*a *Qažiča in za poročanje trzali delegacije na Vili, kongrc-
KPI.
l'akoj po otvoritvi plenuma namestnica sekretarja tov. rnetičeva proslavila Tomažiča njegove tovariše. V svojem », o[Jslavnem govoru je tov. Ber.
ičeva v kratkem orisala To-^ žičevo življenje in njegovo r^° Proti fašizmu. Poudarila Tomažičevo predanost delavcu gibanju in njegov stalno cvjuči čut za proletarski in-tiacionalizem. ki je bil in je
ka
2lja ‘ 15
ai
Uredništvo in 'odprava želita vesele vožicne praznike j^jralcem, raznašal-cem, podpornikom idbl n pri j a tel j e m -Dela”
0
potreben
inlji.
»e prepletajo poleg drugih različn i nacionalni inte-
V
Ufi
5 h'
“J”o proslavi Tomažiča je tov. lali podal v imenu delegacije, je bila v Rimu, poročilo kongresu KPI. kongres KPI je bil dogodek ega in mednarodnega ena. Za ta kongres je bilo -gjpukovanje veliko. Ril je v »rm trenutku. Njegove pri-a *ve so kljub težavam trajale mesecev. Razprava se je la skozi devet mesecev.
zali. da je treba odpraviti vsakršen odpor proli prenovitvi in okrepitvi, in hotel še bolj poudariti demokratični in nacional. ni značaj partije.
Tov. Vi dali je tudi omenil sliko mednarodnega položaja, ki je izšla s kongresa, in naloge, ki izhajajo s tega položaja. O* menil je sliko položaja v zvezi z Egiptom, Madžarsko, z diskusijo v mednarodnem delavskem gibanju, poudarjajoč vlogo socialističnega internaeionalizma in Sovjetske zveze, prve socialistične dežele. Vprašanjem ita. lijanske poti v socializem je go. vornik posvetil večji del svojega poročila. Omenil je, kako postavljajo Italijanski tovariši vprašanja borb na podlagi specifičnih italijanskih pogojev. V 'ospredje sc postavljajo borbe za agrarno reformo, za omejitev oblasti monopolov, za uresničenje ustave, kar se lahko doseže le na podlagi množične" borbe, ki naj prisilijo državo, da zavzame stališče v prid večine ljudstva. V tej akciji se kmečke množice, srednji sloji, mali in srednji industrije! lahko zbe. rejo okrog delavskega razreda, ki je nosilec vseh osnovnih zahtev italijanskega ljudstva.
Osnovna
vprašanja
ačaj
»tigresa
[Ji1*
eVi
fk
sei*
ib.
J*
«ki
jj>'
e*
ib
le-
jH' •>
3* ; 1
a
/1
*°vornik je poudaril, da jc 'greš bil posebnega značaja, je prišlo do izraza v ideo-in politični razpravi, v pri. vanju konkretnih borbenih |®šanj, v razčlenjevanju iz-^Nj na vseh poljih.
^ kongresu se je opažala ‘stost in sproščenost v kriti-'N razpravi, istočasno pa so egati soglasno sprejeli politi.
resolucijo in statut, kar pa ^°kaz sile partije, ki je pod-eNa vsakovrstnim napadom z strani.
'ato je tov. Vidali govoril o s°tnosti tržaške delegacije na ■gresu, kar je bilo posebnega ^ena. Z odra tega kongresa tržaška delegacija lahko go-najnaprednejšemu delu Uanskih demokratičnih sil, '1°kratičnemu in tudi buržo-tisku o težkem stanju, aterem se nahaja tržaško go. Carstvo. S tega odra je trža-e ^ delegacija lahko zaprosila 'Janške komuniste in itali-6ke demokratične množice I>oinoč v borbi za rešitev iskih vprašanj, ki so življenj-važnosti za naše mesto. Go-^ ^ik je	poudaril našo po-
lv,> s KPI, določujoč akcijo, j<J je treba izvršiti zato, da e tudi do organske cnotno-to partijo. Z zaključkom ^resa se tudi pred tržaške Uniste postavlja naloga ^itve njegovih materialov ^lovanja na podlagi gesla, treba delovati, boriti se, Javljati zato, da lahko
pičimo.
f‘lem, ko je poudaril prisot-delegaeij bratskih partij, bratskem vzdušju izne-
Polcg lega so še osnovna vprašanja borbe za svobodo, de. ličnost italijanskega položaja je v tem, da so bile napredne, so-mokraeijo in socializem. Speci, eialistične sile tiste, ki so se vedno postavljale v obrambo temeljnih pridobitev osvobodilne borbe in ustave. Italijanska pot v socializem izhaja iz gospodarskih, zgodovinskih pogojev, iz pogojev razvoja delavskega zibanja, iz razvoja socialističnih -il v svetu. Ustava je dejansko zelo velika pridobitev, ker ustvarja pogoje s svojo uveljavitvijo za napredovanje v smeri so-
cializma. V borbi za uveljavitev ustave, z* napredovanje v socializem je delavski razred tisti, ki lahko vodi ostale množice in zagotovi uresničenje vseh zahtev.
Tov. Vidali je potem, ko je podčrtal osnovne točke sedanje borbe v Italiji, ponovil, kot že na kongresu, naše soglašanje s postavkami kongresa. Glede sin. dikalne enotnosti in socialisti-ene združitve smo na stališču KPI, ker oboje se mora doseči na zdravi, ne pa na protikomunistični podlagi.
KPI je s svojim kongresom dok.-zala. da je najvažnejša sila v taboru demokracije in delavskega gibanja zaradi svoje številčnosti, svojega prestiža, voj ih značilnosti, svoje odločne borbenosti. Poudaril je potrebo po borbi proti sektaškemu inaksimalizmu in reformističnemu revizionizmu, ker je KPI
revolucionarna partija, partija akcije, partija izkoriščanega razreda, ki potrebuje trdnega, odločnega in enotnega vodstva. Mora biti partija, ki je v stanu biti na čelu delavskega razreda in večine ljudstva na italijanski poti v socializem.
Na koncu je sekretar KP TO dejal, da tržaški komunisti ima. mo dolžnost preučiti, dojeti, u-veljaviti v tržaškem okviru lisine ri te v kongresa KPI zato, da se tudi mi udeležimo prenovitve in okrepitve partije. Če pogledamo na rezultate tega leta, lahko beležimo uspehe na volitvah, v vsakdanjih političnih in gospodarskih borbah in prav posebno dokaz moči v tem zad. njem času. ko se je vršil vsesplošni napad na naše vrste. Zato lahko gremo naprej z navdušenjem po poti, ki jo je nakazal VIII. kongres KPI v nove uspehe in zmage !
REZULTATI
volitev
na Goriškem
nedeljo in ponedeljek so bile na Goriškem pokrajinske in občinske volitve. Rezultati pokrajinskih volitev so naslednji:
Veljavnih glasov 70.087 : Kr. .«canska demokracija 38.185 ali 18,3%, KPI 8.137 ali 10,3%, KPI in li«ta naprednih Sloven. cev 1760 ali 6%. KPI-PSI-LNS 3071 ali 3,9%. RSI 6088 ali 7.7% (KPI-PSI-LNS skupaj 22.059 ali 27.9% glasov), PSDI 7409 ali 9,4%, MSI 4836 ali 6,1%, slovenska lista 3047 ali 3,8°o, PLI 2529 ali 3,2%, mo-narhisti 1022 ali 1.3%.
V šestnajstih volilnih okrožjih je bilo izvoljenih 14 demokristjanov, 2 komunista ( to-variša Silvio Polectto in Fulvio Bergamas). Ostali sedeži so bili dodeljeni: 2 KPI (Ro. mano Nerino in Marija Selič), J listi naprednih Slovencev (Mi ladinu Černetu), 1 PSI, 1 PS DI, 1 liparjem, 1 DC in 1 MSI.
Kadar
položaj na Madžarskem s<? je iz političnega vidika precej ustalil. To morajo priznati tudi zahodni krogi, ki z jezo opažajo, kako se utrjuje ugled Ka-da rje ve revolucionarne vlade delavcev in kmetov. Kljub temu nastajajo sedaj velikanske gospodarske težave, ker «,o se z vso silo začele čutiti posledice šest tedenske prekinitve dela. Primanjkuje premoga in električnega toka. Nekatere tovarne tem ko grozi nevarnost, da bodo so morale v veliki meri zmanjšati svojo proizvodnjo, med-morale največje tovarne prekiniti delo za nekaj časa, dokler ne bodo premogovniki začeli dobavljati zadostno količino premoga.
Vlada je kljub temu prepričana, da se bodo premostile tudi te težave in da bo v kratkem mogla madžarska industrija izkoristiti v dobršni meri svojo proizvodno zmogljivost. V novih gospodarskih navodilih je
pojasnjuje
razvoj položaja na Madžarskem
Delegacija ZKJ v Italiji
Aliena stališča, je tov. Vi-°risal vzdušje, v katerem £ kongres vršil. Dejal je, da ta kongres dejansko do-^vljenjskosti KPI, ki pre-Pfenovitye ne namerava za-‘ Nobenih novih ali starili . • »narveč hoče z večjo jas-J0 določiti naloge, ki stoje italijanskim delovnim |Jv°m za dosego tiste itali-e poti v socializem, ki edi-(/Ogovarja italijanskim po-j^j * Prav tako je govornik da je kf ngres hotel doka-
Po Vili kongresu KPI se jc delegaciji ZKJ v Rimu pridružilo večje število predstavnikov ZKJ, ki so sedaj v gosteh KPI in vračajo obisk delegaciji KPI, ki je bila v Jugoslaviji. Delegacija ZKJ je sestavljena iz Stamboliča, Lidije Šentjurje ve. Anke Beruš, Koliševskega, Sekuliča in več drugih visokih voditeljev jugoslovanskih komunistov. Delegacija je po kongresu imela važne politične razgovore z voditelji KPI. Po razgovorih jo delegacija odpotovala po Italiji. Obiskala je Bologno. Reggio Emilia, Milan in se tam pobliže seznanila s problemi KPI. Stambolič je pred odhodom iz Rima v druga mesta Italije izjavil, da je bil zelo zadovoljen, da se j.e udeležil kongresa KPI in podal zelo pozitivno oceno odločitev, ki so s kongresa izšle.
Stambolič je predvsem pou-daril, da je udeležba ZKJ na kongresu KPI znak, da se sodelovanje med obema partijama ugodno razvija in poglablja. Delegacija ZKJ je bila povsod, kamor se je podala, zelo pri-
laponska
v OZN
Generalna skupščina OZN je na priporočilo Varnostnega sve-la soglasno sprejela Japonsko v OZN. Japonska je. 80. članica le organizacije. Generalna skup. ščina je tudi razpravljala o vprašanju razširitve Varnostnega sveta OZN.
srčno, prijateljsko in tovariško sprejeta. Jugoslovanski delegati so se zanimali tudi za vprašanja občinskih uprav, ki so v rokah levičarskih sil, in za razvoj zadružništva v Emiliji. Zelo so se tudi zanimali za organizacijo partije po tovarnah.
Vloga protirevolucionarjev in vprašanje delavskih svetov
rečeno, da bo industrijska proizvodnja v prvem času usmerjena predvsem k proizvajanju predmetov za široko potrošnjo. Izvoz se bo omejil Je na tiste proizvode, ki se lahko pogrešajo na notranjem trgu. Tudi plačne lestvice so bile reorganizirane in so se plače na splošno dvignile za kakih 10%, čeprav je ta povišek v nevarnosti zaradi možnosti inflacije, ki izhaja iz neproduktivnosti.
Ministrski predsednik Kadar je v sredo imel tiskovno konferenco. To je prva tiskovna konferenca po 23. oktobru. Na tej konferenci je Kadar dejal, da so se proli revolucionarji skrivali za demagoškimi gesli do 30. oktobra. S prihodom kardinala Mindsžentvja pa so odkrito stopili na plan. Sedaj se po vojaškem zlomu zopet skrivajo pod demagoškimi gesli. Zaradi tega je bitka za njihovo razkrinkanje težka.
Glede delavskih svetov je Kadar dejal, da bodo igrali veliko vlogo v deželi, a da je vlada morala odločno nastopiti proti protirevolucionarnim elementom, ki so se v njih skrivali. Zato se je Kadar začudil nad stališčem voditelja prijateljske Jugoslavije Kardelja, ki je razvijal lezo. da hi bilo treba dati oblast delavskim svetom, čeprav je obstajala delavsko-kmečka o-
blast, ki zagotavlja uresničenje vseh pridobitev ljudskih množic Kadar je indi omenil, da so imeli proti revolucionarji v cen. tra Ine m budimpešlanskem svetu in v drugih svetih namen postopoma izključiti iz njih komuniste in si tako ustvariti novo platformo za svoja protisociali, stična dejanja.
Kardelju je tudi dejal, da bo prav gotovo spremenil svoje stališče glede tega vprašanja, ko se bo podrobno seznanil s stanjem, ki je bilo nastlo v deželi.
Občinske volitve so takole izpadle :
V	Gorici: DC 12.601, MSI 2592, liparji 1801, LNS 898, KPI 1067, PSI 875, PSDI 2405, PRI 368, PLI 898, PNM 723, PMP 453. Sedeži so takole razdeljeni : DC 23, PSDI 4. MSI 4, SL. 3, KPI 2, LNS J, PSI L PLI 1, PNM 1.
V	slovenskih občinah
DOBERDOB : Lista občinske
enotnosti 413, slovenska lista 300; občina je dobila napredno občinsko upravo.
SOVODNJE : Lista občinske enotnosti 489, slovenska lista 465; občina ostane v naprednih rokah.
ŠTEVERJAN: Lista občinske enotnosti 215, slovenska lista 229 ; občina ostane v rokah Agnelettoveev.
TRŽIČ : KD 6797, KPI 2509, PSI 1958, PSDI 1456, MSI 1091, PLI 549, PNM 351, PRI 293.
Liste KPI in PSI so še dalje obdržale občinsko upravo v Turjaku, v Šempetru ob Soči, v Skooijanu in v S. Lorenzo di Mossa. Napredne sile so torej pridobile doberdobsko občino.
Demokristjanski in desničarski krogi so pričakovali, da bo-do na teh volitvah levičarske sile propadle. Križni ogenj proti komunistom je imel prav ta namen. Toda vsi manevri reakcionarnih sil niso uspeli. Napredne sile so obdržale svoje pozicije,	Morda bo
presenetilo dejstvo, da je Lista naprednih Slovencev v Gorici i?^ubila precejšnje število glasov. Voditelji liste pripisujejo to izgubo glasov pozivu, naj slovenski volivci izbirajo med levičarskimi strankami. Slovenska lista pa je v Gorici pridobila par sto glasov, kar ni čudno, saj so tem ljudem delali propagando celo druge centristi čn e stranke in je zadnje dni skoraj zgledalo, da je bil slovenski radio v Trstu stavljen na razpolago liparjem in njihovim protikomunističnim izbruhom. Ne smemo niti pozabiti, da jc goriški nadškof naslovil na slovenske vernike posebno pismo, v katerem jih je kot v inkvizitorskih časih pozval, naj ne volijo naprednih list in jim grozil s smrtnim grehom.
] Indijsko-kitajsko prijateljstvo
Predstavnik tržaške ZKM v Parizu
Pretekli teden, in sicer 13., 14. in 15. je bil v Parizu ustanovni kongres Zveze komunisti, ene mladine Francije. Tržaško federacijo Zveze komunistične mladine je na tem kongresu zastopal tov Davide Pescatori, ki j c v svojem pozdravnem nagovoru izrazil solidarnost slovenskih in italijanskih komunisti-i lih mladincev in mladink s francoskimi komunisti zaradi fašističnega napada na glavni sedež njihove partije in uredni-
štva partijskega glasila «Huma-nitč». Ob tej priliki je tov. Pescatori izročil znesek 5.000 fran. kov. ki jih pošilja tržaška anli. fašistična mladina kot prispevek za popravila. Tov. Pescatori je tudi v imenu tržaške antifašistične mladine želel francoski mladini obilo uspehov v borbi proti vojni in fašizmu, za mir, neodvisnost kolonialnih naro. dov. za demokracijo in socializem.
Prijateljstvo med LR Kitajsko in Indijo se čedalje bolj utrjuje na podlagi 5 načel mirnega sožitja, ki so jih prvič iznesli prav voditelji obeh dežel. Ministrski predsednik Kitajske Cu En Laj je bil prve dni decembra že drugič v dveh letih na obisku v Indiji. V teku tega obiska sta Gun En Laj in Nehru potrdila, da se prijateljstvo in sodelovanje med obema deželama ugodno razvija v obojestransko zadoščenje in korist. Eden izmed znakov tega sodelovanja je tudi obisk najvišjih verskih in političnih predstavnikov Tibeta, Dalaj Lame in Pančem Lame, ki sta se udeležila svečanih proslav 2500-letnice Budove smrti. To je dokaz več, da ni več med Indijo in Kitajsko' nobenih pregraj in da bo prav gotovo prijateljstvo med obema največjima deželama Azije rodilo koristne sadove ne samo za mir in prijateljstvo med narodi v Aziji, temveč tudi za mir in njegovo utrditev v svetu.
V CRDA večina delavskih
glasov za listo FIOM-CGIL
Obnavljanje
izkaznic
v zaključni fazi
O ekeije in celice se pripravljajo na zaključno fazo kampanje za obnavljanje izkaznic, medtem ko so dejansko 'šele začele delo za pridobivanje novih članov.
Številne celice so že dosegle 100 odst., druge so na tem, da la rezultat dosežejo. Tildi ta teden se beležijo novi razveseljivi rezultati v kampanji za pridobivanje novih članov.
Sekcija Milje, ki je največja na vsem področju, je na področju obnovitve izkaznic dosegla 82,18 odst. V podrobnosti : celica ladjedelnice Sv. Roka 88 odst., celica Martinuzzi 83 odst., celica Zetkin 88 odst., celica v Lazaretu 90 odst., celica Fontanella 89 odst., moška celica Sv. Barbare 88 odst., ženska celica v Griži je pridobila novo članico.
Nekaj mnenj o kongresu KPI
j£o se je tržaška delegacija, ki je prisostvovala VIII. kongresu KPI. vrnila iz Rima, smo se srečali z njenimi člani, katerim smo postavili nekaj vprašanj.
Tovariš Vidali, vodja delegacije. katerega smo vprašali, kaj se mu zdi o mednarodni važnosti kongresa, o udeležbi in prispevkih predstavnikov bralskih partij, nam je odgovoril :
« / o je bil kongres največje m najmočnejše komunistične partije v kapitalističnem svetu. Prav zaradi tega je bil prisoten mednarodni tisk, ki je od blizu sledil poteku in je o tem obveščal javnost v vsem svetu, seveda po svoje. Prav posebno so poročilo tov. Togliattija in njegovi zaključki predstavljali bogat, ustvarjalen in izviren prispevek k italijanski predela, vi sklepov XX. kongresa KP SZ, določujoč strategijo in taktiko KPI in osnovne obrise preteklega, sedanjega in bodočega razvoja italijanske poti v socializem.
V eli k o zanimanje sla zbudila na kongresu mirna in resna govora poljskega in jugoslovanskega predstavnika, ki sta razvila mnenje svojih organizacij o zadnjih mednarodnih dogodkih in o notranjem položaju lastnih dežel. Ni dvoma, da bodo številne stvari, ki so prišle na dan na VIII. kongresu KPI, služile za usmeritev tudi drugim komunističnim partijam v kapitalističnem svetu in bodo predmet preučevanja s strani vsega mednarodnega komunističnega gibanja.))
Na vprašanje, kakšne so o-snovne značilnosti sprememb v novem statutu, je tov. Berneti-čeva odgovorila :
a Novi statut vsebuje načelne spremembe. Novosti so velike važnosti, ker razvijajo večjo demokratizacijo partijske organizacije, izboljšujejo povezavo med terenom in vodstvom, zagotavljajo vsakemu članu možnost uveljavitve, predvidevujo potrebne ukrepe za demokratično delovanje vodilnih orga-
nov. V statutu je poudarjeno demokratično načelo podreditve sklepom večine, se hoče onemo. gočiti delite# med delavci in in. telektualci, se določajo različne oblike izvolitve vodilnih organov, dodeljujoč plenarnim organom možnost sklepanja o tem vprašanju. Vsekakor je to dokument, ki ga moramo dobro preučiti, ki odgovarja velikim nalogam partije, ki je kot nalašč pripravljen za prenovljeno in ojačeno partijo v borbi za socializem.))
Tov. Destradija smo vprašali, kakšen je nauk italijanske poti v socializem za Trst.
a Po sporazumu od oktobra 1954, ki potrjuje prehod našega ozemlja k italijanski upravi, ni nobenega dvoma, da smo sestavni del velike družine italijanskih delovnih ljudi in demokratov. Zato je italijanska pot, ki je bila tako konkretno nakazana na kongresu, naša pot, upoštevajoč seveda naše posebnosti glede na zemljepisno lego, na narodnostna, go-
spodarska vprašanja. Kongres nam je jasno nakazal cilje in oblike borbe za njihovo uresničenje. Z vsemi delovnimi silami se morajo naši delovni ljudje boriti za dosego tistih ciljev, kar morajo napraviti tudi vse tiste sile. ki si v resnici želijo odprave spon, katere zavirajo napredovanje ljudstva v smeri boljše bodočnosti. Ker je bodočnost italijanskega ljudstva tudi nuša, se moramo skupno z njim boriti za uresničenje njegovih ciljev.))
Tovariša Lovriho smo vpra-Šali, kaj se mu zdijo komentarji buržoaznega tiska o vzdušju «terorja» in « pritiska», ki naj bi vladalo na kongresu.
Tovariš Lovriha je dejal, da je njegov vtis, da je bil to koti-gres na katerem so se z velikim pogumom postavila vsa vprašanja na podlagi kritične in samokritične analize. Z o gor če. njem pravi tov. Lovriha sem bral v buržoaznem tisku o «vzdušju terorja in pritiska)). V« to je dovolj jasno mi govoril
tov. Togliatti. «Morani pa poudariti, do je delo potekalo v borbenem, demokratičnem, res. nem in discipliniranem vzdušju.))
Tovarišu Padovani! iz Trebč smo zastavili vprašanje, kako gleda na rezultate kongresa z vidika partijske enotnosti.
«Čeprav je bila diskusija je odgovoril živa, kritična in je iznašala tudi različna stališča, ker je bila v resnici široka in je zajela vsa vprašanja bodi. si na mednarodnem kot na itali, jonskem polju, mislim, da je kongres vsem pokazal kompakt. nost in bistveno enotnost. To so dokazala glasovanje — soglasno za zaključno resolucijo, ki v resnici izraža rezultat razprave in je bila kolektivno izdelana, glasovanje - soglasno za statut in prav tako tudi tajne volitve za imenovanje novih vodilnih organov.))
Tudi druge člane delegacije smo intervjuvali, a njihovih od. govorov ne moremo objaviti za-radi pomanjkanja prostora.
Sekcija Magdalena je dosegla 98,5 odst. in že pripravlja praznik za razdelitev izkaznic, ki bo v soboto 29. decembra v krožku «Čehulec».
Sekcija Prosek - Kontovel je dosegla 100 odst.
Sekcija Tomažič je pri 80 odst. in je rekrutirala 8 novih tovarišev, kar pomeni, da jih je v zadnjem času pridobila skupaj 10 novih.
Zelo pozitiven je tudi rezultat celice Tržaškega arzenala, kjer so tovariši dosegli 95 odst.
Sekcija Trebče je dosegla 87 odstotkov.
Sekcija Sv. Ana je na višini 70 odst. in je pridobila 1 novega tovariša (torej skupno 5). Tudi sekcija na Greli je na višini 70 odst., je pa pridobila 5 tovarišev, njena mladinska sekcija pa je obnovila izkaznice 76 odst. mladincev z 1 novim članom.
Ostale sekcije so dosegle na-slednje rezultate : Skedenj 90 odst. ( 1 novega - skupno 4 nove), Sv. Jakob 85 odst., Opčine
Izidi volitev v tovarniške odbore v podjetjih CRDA so naslednji :
Ravnateljstvo :	FIOM-CGIL
40 glasov med uradniki in 14 med delavci, CISL pa 877 med uradniki in 59 med delavci. Vse štiri sedeže je dobila CISL, kot lansko leto.
V	ladjedelnici Sv. Marka : FIOM-CGIL 13.939 glasov ali 62% (6 sedežev), CISL 8442 ali 38% (2 sedeža). Med uradniki je CISL dobila oba sedeža. FIOM-CGIL je dobila 800 glasov več.
V	Tovarni strojev :	FIOM-
CGIL 5777 ali 54% (4 sedeže), CISL 4899 ali 46% (3 sedeže). CISL je dobila oba sedeža med uradniki. FIOM je izgubila 6% glasov, a razmerje med sedeži je ostalo isto.
V	ladjedelnici Sv. Roka : FIOM-CGIL 2254 ali 70% (4 sedeže), CISL 966 ali 30% (2 sedeža med delavci, 1 sedež med uradniki). FIOM je povečala svoje glasove za 2%.
V	bistvu se rezultati kljub nesramni gonji liberinskih sindikatov ostali isti. V ladjedelnici Sv. Marka in Sv. Roka so se celo zvišali v korist razrednega sindikata FIQM-CGII-
60 odst., pristaniške celice 70 odst., celica Col na Poneani 100 odst. z 1 novim.
V teku praznika ob razdelitvi izkaznic sekcije Stare mitnice sta se dva udeleženca prijavila za vstop v partijo.
Sporazum
med Poljsko in ZSSR
V ponedeljek so v Varšavi podpisali važen sporazum med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Sporazum ureja položaj sovjetske na Poljskem urejen z med-sta omenjeni sporazum podpisala minister za zunanje zadeve Rapaeki in obrambni minister Spihalski, za ZSSR pa zunanji minister Šepilov in obrambni minister maršal Žukov.
Tako je položaj sovjetskih čet na Poljskem reguliran z meddržavno pogodbo. V sporazumu ugotavljata obe vladi, da navzočnost sovjetskih čet na Poljskem na noben način ne krši suverenosti poljske države in ne more imeti za posledico njihovega vmešavanja v notranje zadeve Poljske.
Med tem se po vsej Poljski
nadaljuje volilna kampanja za novi Sejem, t. j. poljski parlament. Z objavo kandidatnih list je te dni volilna kampanja pre. šla v novo obdobje. Poljski časopisi poročajo, da vlada za volitve izredno veliko zanimanje po vsej deželi.
Y7oIitev se bodo poleg Združene delavske partije udeležile tudi druge stranke. Vseh kandidatov je 720.
Ta teden je prispela na Poljsko delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, kateri načeluje član Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. Ta je imela te dni važne razgovore z voditelji Združene delavske partije in bo obiskala važna poljska mesta kot so Krakow in Kato-wiee.
Po isti
z italijanskim
poti
delavskim
razredom v socializem
\ III. kongres KPI je bil iz vseh vidikov velik kongres. Sovražnik je upal, da bo videl partijo, ki so jo razkosali notranji spori, ki je padla v zmedo in se razkrojila. Toda ostal je razočaran. Kongres je bil javen, tisk je bil prisoten brez omejitev. Trajal je osem dni in desetine delegatov je v tem času interveniralo, izneslo gledišča svoje delegacije ali pa o-sebna. o političnih, ideoloških. organizacijskih, nacionalnih in mednarodnih problemih.
Kongres se je vršil v zunanjem ozračju, ki ga je pripravil nasprotnik:	le-
paki polni zalivk, prve strani večjih listov so bile posvečene kongresu, komentarji so prinašali sovražno kritiko, pojavili so se poskusi fašističnih manifestacij. bodisi proti kongresu kot proti inozemskim delegatom.
Kongres je potekal v o-zračju vedrosti, zavestne discipline, ki je iznenadi la tudi največje dlakoeep ec, diskusija se je vršila ' ozračju prisrčnosti. Reso lucije so bile odobrene so glasno in skoro soglasno so bili izvoljeni vsi vodilni organi. Nasprotnik je ostal razočaran in zato danes molči. Manifestacija sile in moči italijanskega komunizma. ki ga je obdajala topla solidarnost mednarodnega komunističnega gibanja, je bila v resnici veličastna.
Kongres je sedaj za nami. Diskusija je zaključena in sedaj je treba začeti z izvajanjem odobrene linije, smernic in sklepov. Treba je pospešiti borbe, akcije in vse delo.
Isto velja tudi za nas. Naša delegacija je bila sprejeta na kongresu prisrčno in z živo željo, da se kmalu reši problem naše pripadnosti. V naši partiji imamo že večino, ki hoče spremenilev partije v federacijo, toda mnogo tovarišev se ni še izjavilo. Treba je govoriti s temi tovariši, diskutirati s tistimi. ki imajo pridržke. Referendum velja kot posvetovanje za tiste, ki se niso še izjavili in na ta način
bomo prišli v stik s tovariši, ki jim je treba pomagati, da se otresejo predsodkov in pridržkov. Ko bomo opravili to delo prepričevanja, bomo sklicali kongres, ki bo podal obračun posvetovanja s tovariši, sklepal o spremembi imena partije, sprejema statuta KPI in dokončno odločil o spremembi naše organizacije.
Toda že sedaj smo sestavni del italijanskega komunističnega gibanja, ker naše delovanje, naša borba, naša usmeritev tudi ne morejo biti diuga-čne, ker smo ponosni, da korakamo skupno z italijanskim delavskim razredom po isti poti v socializem.
Tovariši naj študirajo poročili tovarišev Togliattija in Longa, resolucije, ki jih je odobril kongres, dojamejo naj odobreni statut. To so neobhodno potrebni dokumenti za izboljšanje našega dela. za premostitev naših napak in šibkosti, da napravimo iz naše partije širši organizem. bolj discipliniran, bolj povezan z množicami in boljše prilagojen položaju.
Tudi mi hočemo, da bo
imela naša partija tak organizacijski ustroj, metode vodstva, notranje življenje, da bo postala vedno bolj organizacija borbe, politično živa. bogata na iniciativah, ki naj pridobi nove sile in mobilizira vse svoje člane.
Tmli mi se moramo obnoviti, okrepiti, učiti, povezati z mednarodnim položajem in stvarnostjo v krajevnem in vsedržavnem merilu, če hočemo napredovati.
In korakali bomo naprej, ker uživamo zaupanje delavskega razreda, ki je bil v težkih trenutkih in bo vedno ob naši strani.
Zaključki tovariša
VIII. kongresu
na
Togliattija
KPI
i
, i
'4
Ir;
fjn ov. Togliatti je po diskusiji o poročilu CK povlekel zaključke. Že v začetku svojega zaključnega govora je pripomnil. da ne ho veliko govoril, ker se je politična komisija veliko Lavila z vsemi vprašanji, ki so « bila postavljena na kongresu. Če se ne dotika teh vprašanj. je dejal Togliatti, ne pomeni. da niso važna, nasprotno, nekatera so celo odločilnega po. mena za določitev italijanske poti v socializem, kot je n. pr. agrarno vprašanje.
V prvem delu svojih zaključkov je govornik poudaril, da o Vlil. kongresu obstajata dve sodbi : sodba KPI in sodba drugih. To pomeni, da je javno mnenje v Italiji in v tujini sledilo kongresu, kar je umevno zaradi važnosti KPl in njenih odločitev. Nato se je Togliatti bavil s poročanjem novinarjev, katerim je bil že v začetku kongresa naslovljen poziv, naj pi-
Med delegati in povabljenci
Še en sporazum na Poljskem
Med predstavniki države in poljske cerkve je bil sklenjen sporazum, ki rešuje vse dolgoletne viseče probleme med cerkvijo in državo. S tem sporazumom sta zadovoljni obe stranki. kar bo prav gotovo omogočilo še večjo utrditev socialističnega režima in konec spletkarjenja nekaterih vatikanskih krogov proti poljski državi.
Nova država v Afriki
6. marca 1957 bo nastala v Afriki nova neodvisna država. To je po večletnih prizadeva, njih prebivalstva Zlate obale in Toga v Zahodni Afriki potrdil britanski parlament s soglasnim sklepom. Nova država bo neodvisna v okviru britanskega Commonwealtha.
Vlil. kongresa Komunistične partije Italije se je udeležilo 1061 izvoljenih delegatov in nad 700 povabljencev, poleg velikega števila novinarjev. Med povabljenci je bil tudi napredni italijanski pisatelj Alberto Moravia, ki ga vidimo na sliki v prijaznem razgovoru s tov. Pen Genom, članom politbiroja K P Kitajske. kateri je vodil kitajsko delegacijo
Novi vodilni organi
a VIII. kongresu Komunisti, čne partije Italije so bili izvoljeni v Centralni komite naslednji tovariši, ki so prejeli s tajnim glasovanjem število glasov, kot je navedeno poleg vsakega imena :
1) Togliatti Paimiro 1022, 2 ) Longo Luigi 1021, 3) Adamoli Gelasio 1016,	4) Alberganti
Giuseppe 998. 5) Alleata Mario 985, 6) Alinovi Abdon 1011, 7) Amendola Giorgio 964, 8) Banfi Antonio 1019, 9) Bardini Vittorio 988. 10) Barca Lucia, -no 1007, 11) Barontini Anelito 1024,	12)	Bartalesi Carlo
1025, 13) Bera Arnaldo 1009, 14) Berlinguer Enrico 1003, 15) Bianchi Bandinelli 1022), 16) Rilessi Renato 1008, 17) Bollirmi Arrigo 1025, 18) Bonazzi Enrico 994. 19) Boni Onder
Lay Giovanni 1027, 51) Lama Luciano 1022, 52) Leone Francesco 1009, 53 ) Li Causi Giro, lamo 1023, 54) Lizzerò Mario 1018. 55) Luporini Cesare 1011.
56)	Macaiuso Emanuele 1003,
57)	Manzocchi Bruzio 1012. 58) Marcellino Nella 1010, 59) Mar. vhesi Concetto 1004, 60) Ma-setti Albertino 916, 61) Massola Umberto 1010, 62) Mazzoni Guido. 63) Miceli Gennaro
1024,	64) Montagnana Mario
1018,	65) Montagnani Piero
1018, 66) Nannuzzi Otello 1005, 67) Napolitano Giorgio 993>, 68) Natoli Aldo 971, 69) Natta A-lessandro 1022, 70) Negarvillc Celeste 10] 3,	71) Noberasco
Giuseppe 1016, 72) Noce Teresa 993. 73) Novella Agostino
1025,	74) Orlandi Luigi 1024, 75) Pacchioni Aude 1025, 76)
1023, 20) Brambilla Giovanni ' Panini Ervc 1018, 77) Pajetta
1013, 21) Brandani Mario 1020, 22) Buffalini Paolo 1019), 23) Cacciapuoti Salvatore 1004, 24) Carré Giuseppe 1024, 25) Cerreti Giulio 967, 26) Chiesa Lui-gi 1025, 27) Cicalini Antonio 1003. 28) Cinanni Paolo 1009, 29) Cocco Pietro 1025, 30) Co-lajanni Pompeo 1028, 31) Collimili Arturo 988, 32) Colombini Leda 1017, 33) Corassóri Alleo 1018, 34) Dalomonte Vittorino 1023, 35) D’Amico Vito 1020. 36) Degli Esposti Renato 1026, 37) Di Vittorio Giuseppe 979, 38) Di Giulio Fernando 903, 39) Pozza Giuseppe 1022, 40) Fabiani Mario 1009, 41) Fibbi Giulietta 1016, 42) Gessi Nives 1023. 43) Chini Gelso 978. 44) Gruppi Luciano 985, 45) Gitilo Fausto 945, 46) Gut-luso Renalo 1021, 47) Ingrao Pietro 1016, 48) fotti Leonilde 884. 19) Lajolo Davide 960, 50)
Giancarlo 952, 78) Pajetta Giu. liano 99 4, 79) Parodi Carlo 1029, 80) Pellegrini Giacomo 1025, 81) Perna Edoardo 1018, 82)Pesenti Antonio 1021, 83) Possi Secondo 1018, 94) Pistillo Michele 1013, 85) Pizzoli II. de 1020, 86) Reichlin Alfredo 987. 87) Roasio Antonio 1001, 88) Rodano Marisa 1002, 89) Romagnoli Luciano 995, 90) Rossi Raffaele 1026, 91) Sca-lambra Italo 1026, 92) Scaglia Umberto 1019, 93) Scappini Re. ino 1010, 94) Sceda Rinaldo 1019, 95) Sciavo Bruno 999, 96) Secchia Pietro 946, 97) Sereni Emilio 1016, 98) Silipo Luigi 1021, 99) Spallone Giulio 1007, 100) Spano Velio 1010, 101) Stimili Sandro 1018, 102) Solo Ito Egidio 1000, 103) Tabct Duccio 1025,	104	) Terracini
Umberto 935, 105) Tesi Sergio 1023;	106) Tremolanti Ledo
995, 107) Tromhadnri Antonio 961, 108) Turchi Giulio 1011, 109) Vacchetta Ferdinando 1027, 110) Viancllo G. Mario 927.
Kontrolna
komisija
V centralno kontrolno komisijo so bili izvoljeni naslednji tovariši :
1) Scoccimarro Mauro 1025, 2) D'Onofrio Edoardo 1008, 3) Allegato Luigi 1031, 4) Amade-si Luigi 1023, 5) Balboni Luisa 1029, 6) Bei Adele 1024, 7) Bianco Michele 1030, 8) Bolognesi Severino 1030, 9) Buglioni Athoš 1028, 10) Cirri Rineo
1031,	11) Donini Ambrogio
1029,	12) Ferrante Antonio
1027, 13) Ferrari Giacomo 1032, 14) Caddi Giuseppe 1023, 15) Ghersi Pietro 1032, 16) Grassi Luigi 1028, 17) Grasso Anna
1032,	18) Grifone Pietro 1031, 19) Lampredi Aldo 1025, 20) Marchioro Domenico 1029, 21) Massini Cesare 1031, 22) Mi-(betti Maria 1018, 23) Minio Enrico 1033. 24) Montagnana Rita 1018, 25) Montalbano Giu-seppe 1032. 26) Parodi Giovali, ni 1034, 27) Picciotti Gino
1033,	28) Picolato Rina 1026,
29) Pirastu Luigi 1022,	30)
Pizzorno Amino 1023. 31) Ra-vagnan Riccardo 1029. 32) Ra-vera Camilla 1032, 33) Re Pina 1027^ 34) Robotti Paolo 1003,	35) Roncagli Leonida
1020, 36) Roveda Giov. 1021, 37) Sacchetti Walter 1031, 38) Santhià Battista 1025, 39) Slum-dati Armido 1024, 40) Seiappa. felli Stefano 975,	41 ) Scotti
Francesco 1926, 42) Te ronzi A-
merigu 991, 43) Vaja Alessandro 1011. Il) Valli Arcangelo 1022, 15) Vannoili Carlo 1033 46) Verga ni Pietro 1003.
Nadzorna
komisija
V centralno nadzorno komisijo so bili izvoljeni :
1) Bosi Ilio 1029, 2) Fedeli Armando 1031, 3) Magnani Aldo 1031, 4) Polano Luigi 1032, 5) Sola TiJeito Guido 1032.
Novo
vodstvo
Na prvi seji je novi Centralni komite izvolil iz svoje srede ožje vodstvo partije ter soglasno potrdil za generalnega sekretarja tov. Togliattija, za namestnika sekretarja pa tov. Longa. Ožje vodstvo sestavljajo tako naslednji tovariši :
1) Togliatti Paimiro, 2) Lon. go Luigi, 3) Alleata Mario, 4) Amendola Giorgio, 5) Colombi Arturo, 6) Di Vittorio Giuseppe, 7) Dozza Giuseppe, 8) Ingrao Pietro, 9) Li Causi Gerolamo, 10) Novella Agostino, 11) Pajetta Giancarlo, 12) Pellegrini Giacomo 13) Roasio Antonio, I 1 ) Romagnoli Lucia-no. 15) Sereni Emilio, 16) Spanò Velio. 17) Terracini Umberto.
Tajništvo
V tajništvo partije so bili izvoljeni : Togliatti Paimiro, Pongo Luigi, Amendola Giorgio, Ingrao Pietro, Pajetta . Giancarlo, Bonazzi Enrico, Bufai ini Paolo.
šojo resnico. To se je v določeni meri tudi zgodilo, čeprav so nasprotnikovi listi večkrat poročali v teku kongresa o izmišljotinah. Govornik je pokazal na protislovja v poročanju novinarjev in jih pozval, naj se zedinijo, da bodo vsaj povedali nekaj originalnega, ne pa vedno pisali po istih shemah.
Za vse nasprotnike pa velja načelo, da so komunisti glavni sovražnik, po katerem je treba biti. Nasprotnikovi novinarji se držijo hitlcrjanskega reka, da je treba lagati proti tistim, ki se hočejo diskreditirati, ker bo na ta način vedno nekaj o-stalo. Razumemo pa, ua celo tisti novinarji, ki bi se hoteli držati resnice, ne morejo tega delati, ker jim vsiljujejo, kako morajo pisati.
Sod ha o razpravi je dejal Togliatti — je pozitivna. Diskusija je bila resna, globoka, kritična analiza partijske linije, ki je bila v teku razprave poglobljena, točneje določena in v nekimi smislu tudi prenovljena. Kongres je pravilno pokazal nekaj nestrpnosti do tistih tovarišev, katerih govori so bili vsebinsko usmerjeni le k sprejemanju, niso pa vsebovali kritik in poglobljene izdelave v-prašanj. Večji del diskusij je bil dober in bo znatno pripomogel k napredovanju partije.
Precej splošen pojav je bil ta,
za popravo zagrešenih napak.
Ni res, da je bila v poročilu CK nakazana samo ena napaka. t. j. pomanjkljivo delova. nje na ženskem polju. Govorilo se je o lej napaki kot o zelo težki napaki, govorilo pa se je tudi o drugih napakah, predvsem ko se jv reklo, da prenovitev pomeni nekaj več in né le naštevanje običajnih pomanjkljivosti.
Takšno postavljanje kritike je privedlo celo dobre, poštene tovariše do malenkostnega odnosa do naše politiki'. Padlo se je celo v filološko razpravo. Kaj pomeni beseda «vzor»? Rekli smo, da je socialistična izgradnja v Sovjetski zvezi prvi tak vzor in nihče ?ic more zanikati le stvarnosti. Rekli smo, da so danes še drugi vzori, rekli smo, da nobeden od teh vzorov ne sme bili hlapčevsko posneman.
Ne bi želel, da bi za to filološko kritiko tičala ideja Sara-gata, ki je pred dnevi dejal, da je bila Oktobrska revolucija državni udar skupine fanatikov. Ne bi želel, da bi se za tako kritiko skrivala radikalna kritika proti vsemu sistemu, na podlagi katerega je bila zgrajena socialistična družba. To odklanjamo: če bi bilo res, da je ves sistem zgrešen, bi pomenilo. da se ne hi bili mogli doseči tisti rezultati, ki so se lam dosegli.
In tudi glede Madžar^c. Ali bi bili morali reči, da ni bila vlada na Madžarskem v tistem trenutku legitimna? Povedali smo konkretne stvari; povedali smo jih točno in celo z nenavadno ostrino. Določili smo naši' mnenje o napakah, ki so jih zagrešili tovariši na čelu vlade in partije. Zakaj bi bili morali reči, da tista vlada ni bila
da večkrat ni bila razvidna po- !
, stališče glede
Prisotni kadri dobro poznajo AltlClŽclFSkG partijo in vedo, kakšna mora bili povezava med dojemanjem partijske linije in organizacijskim stanjem. Povezava med teorijo in prakso po vseh vprašanjih mora vedno biti pričujo. ča, če nočemo, da postanejo na. še razprave akademskega značaja.
Naša politika je vedno sestavljena iz akcije in izdelava političnih direktiv se mora vedno zaključiti s preučitvijo akcijskih pogojev in z določitvijo ciljev, ki jih je doseči.
Rile so visoko pozitivne kri-lične intervencije, druge pa manj pozitivne. Mnenja Sem je rekel Togliatti da je bila kri lika v nekaterih intervencijah pomanjkljiva, predvsem zaradi negotovosti in površnosti in celo zaradi določenega zamolčanja. Te stvari nam ne pomagajo. Morda to izhaja iz nerazumevanja in nepopolnega pristopa k političnim stališčem partije. Toda ti tovariši hi se bili morali še pred svojim nastopom osvoboditi tega dušev-nega stanja. Partiji se pomaga tudi, ko gre za kritiko, ki odklanja določena stališča, samo da je odkrita, globoka in brez znala tej kri-
zamolčevanja. Tako bo partija ocenili, kaj je tiki.
Odkritosrčnost v diskusiji
Meglenosti, ki so kakšenkrat zakrite z besednimi igrami, ne koristijo, ne pomagajo. Predvsem je treba biti odkritosrčni. Odločno jc treba odklanjati obdolži lev, da je bila diskusija pred kongresom nekaj vnaprej pripravljenega in v določenem trenutku preprečenega.
Nihče ni bil v naših vrstah označen kot sovražnikov agent. Nekaterim tovarišem je bilo re-ceno, da so prinašali in razvijali sovražnikove argumentacije, kar škoduje partiji. To pa ne pomeni nazvati tiste, ki se ne strinjajo s partijsko linijo, kot razredne sovražnike ali sovražnikove agente. Tovariši, o katerih je bilo znano, da se ne strinjajo s partijsko linijo, so bili izvoljeni v komisije, ki izdelujejo najvažnejše dokumente kongresa.
Ti tovariši so popolnoma svo. hodno diskutirali v svoji celici, sekciji in federaciji, nekateri so bili izvoljeni za delegate kot n. pr. tov. Giolitti, ki ga radi vidimo v.svoji sredi, čeprav je v sporu z nekaterimi stališči naše partije.
Toda pri tem je treba pripomniti, da pomeni zamolča-vanje v kritiki ne strinjati se z obrambo partijske politike, s tem. kar je bilo napravljenega, zahtevati naj bi partijski organi izginili s pozorišča, ko gre za takšno diskusijo, kot smo jo imeli. Takšen način postavljanja stvari je nepojmljiv, ker ga nobena, ne samo borbena razredna partija, stranka ne dopušča. Mi nismo »skrili negativnih elementov naše politike in jih niti ne nameravamo prikrili. Nobena razprava ni bila ostra in globoka, kot je bila sedanja. Nikdar prej se stvari niso postavljale, na tak način, ko se je začela razprava za prenovitev in okrepitev partije ter
legitimna? Če bi to rekli, hi pomenilo, da mora kritika tam, kjer je oblast delavskega razreda in kmetov, prihajati do izraza na podlagi oboroženih akcij. Napake, ki so bile tam, zagrešene, so med drugim rodile tudi to posledico, da je del nezadovoljnih elementov izrazil svojo kritiko z orožjem in se postavil v vrsto s protirevolucionarnimi silami. Mi pa odločno odklanjamo takšno razlago, ki hi pomenila preiti na drugo stran.
NeodgoVarjajoče je tudi sklicevanje na Gramsci j a. Gramsci se je na podlagi trditve, da revolucionarno gibanje izhaja iz notranjosti proizvajalnega procesa, postavil na čelo predstraže italijanskega delavskega razreda na političnem terenu za strmoglavljenje buržoazije v tistih zgodovinskih pogojih in za otvoritev poti k prevzemu oblasti s strani delavskega razreda. Gramsci se je odločno boril proti reformistom, je ostro polemiziral, ko je šlo za pravilno usmeritev delavskega razred a. Torej, ne šalimo se z Gramsci jem.
Kaj tiči za tem? Ne bi hotel, da bi prišli do zaključka, da se lahko pride do novega položaja brez aktivnega posega revolucionarne predst raže, ker bi bilo to stališče korenito zgrešeno. Iz razvoja proizvajalnih sil izhajajo novi pogoji za borbo, a ne izhaja mirno korakanje k spremeni Ivi enega v popolnoma nasproten režim. Korakanje v socializem se ne u-resuičuje brez revolucionarne borbe predst raže delavskega razreda.
Tu se postavlja tudi vprašanje enotnosti, kot da bi proces k enotnosti ne privedel do novega načina pojmovanja sindikatov na primer, temveč k temu, da bi sindikat na podlagi enotnosti delavskega razreda lahko dosegel brez raz-
voja razredne borbe nadomestitev oblasti buržoaznega z oblastjo delavskega razreda.
Vprašanje
združitve
Danes ni aktualno vprašanje politične združitve vseh naprednih sil delavskega razreda. Če bi se to vprašanje postavljalo na tak način, bi ovirali proces združevanja političnih sil delavskega razreda. Danes se je pojavilo zbliževanje med socialisti in socialdemokrati. Toda to zbliževanje nosi v kali elemente borbe, ker gre zato, da se premostijo pozicije socialdemokratske desnice. Po drugi strani desničarski socialdemokratski voditelji skušajo vsilili ostalim socialistom svojo usmeritev. To je borba, ki se danes vodi.
Kako se vključujemo v to borbo? Ali morda s tem, da predlagamo združitev vseh treh strank? C.e hi nekaj takega napravili. bi pomenilo, da nismo razumeli nič o sedanjem trenutku. Ne, mi moramo prispevali k tej borbi, razvijajoč svojo borbo proti reakcionarnim, oportunističnim stališčem socialne demokracije. Če bi prišlo do ustanovitve takšne socialistične partije, ki bi imela revolucionarno in razredno platformo, bi se pred nami odprl* široke perspektive sodelovanja in tudi združevanj,*,.
Prenovitveni
preokret
Osrednje točke so za nas : za. vest stvarnosti, točna opredelitev novih nalog, ki izhaja;o iz razvoja te stvarnosti. Borbenost mora biti odlika partije bodisi v notranjosti kot glede na v p ra-sanja zunanje- politike.
Glede mednarodnih vprašanj je kongres pravilno poudaril,
da smo obdržali, razvili i** globili določene kritike. ^ gres je razumel vrednost kritik to so razumeli tudi P' stavniki bratskih partij.
Mi čutimo, da smo pred Ukini prenovitvenim prf^ toni mednarodnega komuni* j noga gibanja, toda tudi tal okret je borbena naloga, &1 mora vršili med nami in *zi nas. Med nami, da doumem«
premostimo zgrešena stal* Vi* lM>
aturgi
igrati
stični

zgrešene usmeritve, da zavee čutimo, kaj je treba napra* izven nas proti nasprotni v i( t-l-proti sovražniku. Kongres razumel, da je treba mislit* sovražnikovo akcijo, ki je varna in skuša z vsemi J® st vi izpodbijati sociali^1’ aJ Ì1 svet.
Nevarnost je, da se ta na*L spremeni v katastrofo, kar n -dokazuje tudi seja atlanti. sveta, kjer so se rabili *zf ki predstavljajo zelo resno pozorilo za vse. Ta grožnj** zelo težka
K

nani Ko v d «No Jm oh
spanno
poj a
letske
nT'Tj.
knji r 'vem .pebnos teda
in bi bili bedakij. a*i
naivneži, če tega ne bi Komunisti vsega sveta in
‘vif z,v
tifikrili j°v pr
dežel, ki jim grozijo, bi i
li. Z zaskrbljenostjo vsak
beremo vesti, ki
norci in neodgovorneži, h . bi proti tej nevarnosti
M F k I Prihaja7jivecL! Madžarske o obstoju org‘> i
ranih subverzivnih središč- | Kot j
nas zaskrbi j a, ker nam tga p,
je težak prelom med zajčja Si
socialistično predst ražo I** * ;i<lej*‘\
kimi množicami.	po
di
Pozdravili srno in pozdr*1 ^ ^ mo akcijo poljskih tova^. ^
ki so znali ne samo odpr*
• $
to nevarnost, temveč so si ^_______
li utreti veliko novo p°l' j priznamo visoki politici** ! poljskega delegata na tem j gresil in visoki politični voditeljev delavskega in k1’1 nističnega gibanja P0^’" Predvsem se strinjamo s da je treba
(Nadaljuje se na 4. stro]
povezati
'a*1
Pozdrav tov. Stamboliča
t
v imenu jugoslovanskih komuniste
J ~ lp
''"stane
ko i
V
V imenu Zveze komunistov Jugoslavije je prinesel Vlil kongresu KPl tov. Petar Stambolič naslednji pozdrav ;
imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije želim prinesti vam, delegatom kongresa in preko vas vsem članom Komunistične partije Italije naj prisrčne j še pozdrave in topla voščila.
V nedavni minulosti in zlasti v drugi svetovni vojni so komunisti Italije in Jugoslavije uspešno sodelovali v boju za koristi svojih narodov in za sli-ke dobrih sosedov med svojima dvema deželama. Po nekaj letih umetne prekinitve smo zdaj na najboljši poti, da se sodelovanje med KPI in ZKJ še bolj razširi tako v korist naših narodov kakor tudi v korist krepitve in razvoja socializma. K temu sta mnogo pripomogla obiska tovariša Togliattija v Beogradu in nedavno tudi delegacije vaše Partije s tovarišem Longom na čelu pri nas. K temu bo pripomogel tudi obisk delegacije ZKJ, ki bo te dni vrnila obisk Komunistični partiji Italije.
Skupno poročilo naših dveh partij, objavljeno letos v oktobru, je položilo trdne temelje za nadaljnje sodelovanje. V sodobnih pogojih boja za socialistični razvoj je zlasti važno, da izmenjavamo mnenja in gledišča v širokem krogu vprašanj, ki zanimajo naše članstvo, ter da prek skupnih razprav in razgovorov olajšamo drug drugemu bolj vsestransko in popolnejše proučevanje perečih vprašanj.
Zanimanje jugoslovanskih komunistov za kongres
resno obravnava tako konkretne probleme boja za razvoj socializma v svoji deželi kakor tudi probleme boja za socialistični razvoj na splošno. Iz takšnega načina obravnavanja konkretnih vprašanj se je razvila tudi koncepcija o italijanski poli v socializem.
Jako obravnavanje tega na čelnega in pomembnega vprašanja je omogočilo, da so delavska gibanja posameznih dežel vnesla v izpolnjevanje svojih konkretnih nalog več dinamike in več realnosti. Zato je zdaj bolj kakor kdajkoli škodljivo poudarjati izkušnje delavskega gibanja katere koli dežele in vnaprej odklanjati izkušnje drugih. V več desetletjih boja za socializem smo si vsi pridobili določene izkušnje, postali smo bolj zreli, vsi pa čutimo tudi potrebo, da se učimo, da pazljivo proučujemo izkušnje drugih. Samostojnost delavskih gibanj, iskanje lastnih poti v boju za socializem na podlagi marksizma - leninizma hkrati terja tudi najširše, najbolj raznovrstne slike, spoznavanje, razprave, izmenjave izkušenj, sodelovanje med delavskimi gibanji posameznih dežel. Velikega pomena je, da je tudi XX. kongres KP SZ opozoril na te možnosti in na potrebo po različnih poteh v socializem. Priznati pa moramo, da so še komunisti, ki tudi zdaj s pridržki sprejemajo te tò«e.
Zgodovinski dokumenti o odnosih
Vaš kongres vzbuja veliko zanimanje komunistov Jugoslavije ne brez razlogov. Teze, ki so prišle v razpravo pred kongresom, kažejo s kolikšno resnostjo se je vaša Partija lotila proučevanja perečih vprašanj in halog delavskega gibanja Italije. Naloge, ki čakajo zdaj delavsko gibanje v celoti, velevajo po svoji zamotanosti in po svoji veličini delavskemu gibanju sleherne dežele, da posebno
čedalje
sociali-
V sedanjih pogojih večjega naraščanja sil zrna in čedalje bolj raznolikih in bogatejših izkušenj v boju za socializem dobivajo vprašanja pravilnih odnosov med delavskimi gibanji in partijami raznih dežel izreden pomen za njihov razvoj in zmago. Načela teli od noša j ev^ ki omogočajo nove pridobitve in prinašajo nove potrebe v mednarodnem delavskem gibanju, so bila zadnje čase vključena v vrsto dokumentov, ki so zgodovinskega pomena. Ti dokumenti so predvsem beograjska deklaracija vlade FLJ in ZSSR z dne 2. junija 1955, deklaracija o stikih med ZKJ in KPSZ, poročilo o stikih med KPI in ZKJ iz ok-
lob ra letošnjega leta, deklaracije sovjetske vlade o stikih med Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi deželami z dne 30. oktobra letošnjega leta, poročilo vlade I.R Kitajske z dne L novembra letošnjega leta o deklaraciji ZSSR in sovjetsko - poljsko poročilo z dne 18. novembra letošnjega leta.
Načelo popolne prostovolj. nosti in enakopravnosti v medsebojnih stikih, načelò medsebojne konstruktivne kritike, izmenjava medsebojnih izkušenj in izmenjava mnenj o spornih vprašanjih, javnost medsebojnih stikov pred delavskim gibanjem, vse to je dobilo zelo velik pomen med delavskimi partijami. Razlike v glediščih posameznih vprašanjih boja za socializem ne smejo hiti ne ovira za tovariško sodelovanje ne element šibkosti sil socializma. Iz lak-nih stikov raslo tudi nove specifične oblike zdravega in plodnega sodelovanja ter socialistične solidarnosti.
Proletarski
internacionalizem
pra\
tr >1
,!*i dež Ni,e. 'amil.
pa tudi proletarskemu	sam'
cionalizmu. Na drugi str#111. a(^al' '<* nika
dimo kako so s pravilno P ko političnega in državnega V l<rtvijo
vf^o da
las
L pn° P°četk,
stva uredili tako važna šanja socializma na Polj* n<; s tem pa tudi okrepili s^e 11 cializma na splošno.
In kadar se posamezni P ialli stavniki ZKJ kritično dolM*°ra ^ jo posameznih pojavov v « [ valec nem delavskem gibanju. fll’ j'u sl° re tega zaradi pomanjkanj* F d° ■ la za mednarodno solin3 - Naj ne niti zato, da hi imeli neka ,r*

tri sl
kater
so
dijske Surov ga d
opij Vdeluj
Skoz to prizmo gledamo mi. jugoslovanski komunisti, tudi na vprašanje proletarskega in-ternacionalizma ; ne skoz spreminjanje tega vsebinsko bogatega pojma v frazo, marveč «koz napore partij, ki se bore za socializem, ki iščejo v svojih razmerah najboljša pota za široko vključevanje delovnih ljudi v boi za nove, socialistične družbene odnose. Skoz to prizmo gledamo in tako mi razumemo tudi tezo o specifičnih poteh v socializem. Proletarski interna, cionalizem lahko pride do popolne veljave samo, če zraste iz plošnega in posebnega v delavskem gibanju, če sloni na nauku marksizina-leninizma, na dosedanjih izkušnjah, boja za socializem, in če upošteva specifične pogoje tega boja v vsaki deželi.
Dogodki na Madžarskem so v tem oziru važen nauk. Prejšnji voditelji Partije delovnih ljudi Madžarske so frazarili o zvestobi proletarskemu inter-nacionalizrnu. niso pa upošteva-
slepila za vsiljevanje ju^. ' vanskih izkušenj v izgradi. 1 cializma drugim, marveč 11 to zaradi velike zaskrbijo da se ne bi ponovile bi*«^ , pake, ki so privedle leti* !• do znanih resolucij lnl° roja glede Jugoslavije Movnc popolne osamitve KPJ	1 % ),
lih komunističnih partij« stavniki ZKJ delajo « to zaskrbljenosti, da se ne ^ novile napake, ki so Pr' do nedavnih dogodkov n a žarskem. Jugoslavija, nje^ j, lavsko gibanje, njena ^
majo pri tem nobenih $e .
flflr
J' (6°/
A» i
b' '»izvor
N:
takšne
sM1 il zelo
računov, kajti so v škodo vsemu delav:, ^
sociali8**1: J *■ lit*
gibaniu. koristim razvoja v celoti, torej goslaviji.
Obdobje ve odgovornosti
liki1*
ziv
piji
žari •tnosti
svilo,
Mi delamo in se ^ občutkom, da živimo N j.( bju, ki zahteva od deh,v. gibanja in njegovih paI liko odgovornost. Hkrati i
Jegovn J j a do P" vrč
'Pl ni]
bor<Ì-
K
; k
N k
"ajbi »-Uleč Polsn
zavedamo dejstva, kako • f "and je
K o
rasle sile socializma. „(1 voj proizvajalnih sil,	na
ski, razvoj, ki vodi k V večji gospodarski enoto05,
ta, podružabljenje proi*'a'i v
sredstev v raznih dežel0*1
v raznih eteze*»-ličnih oblikah, razvoj k° j
ysein
da
opi
■ « je L
Zato zdaj sil sociali*®*'1^,; Jas h
li specifičnih, konkretnih pro-
blemov in nalog madžarskega gibanja. To je prizadejalo o-gromno škodo razvoju socializma na Madžarskem, prav tako
nega vprašanja in vpra-all^fj hrept voj a nerazvitih dežel, oar|^ jlv^ilg. vpliva delavskega razre.( ij/Pl^ača to utira pot s°c‘‘ Ij$r‘ huj;
> en i
Zl
.	» - i .. tal«?' ,,f :	.
mo
delavski razred Sile socializma se na tu prebijajo in PrihaJ j,, V veljave v raznih oblik*1 1 hi zelo škodljivo za 1 vjJ‘ gibanje, če teh sil ne bl
---------------------
(Nadaljevanje na
kor ne moremo izcna<1 v , Ho]P
..V
silami dežel, v k>" [Ju1 je
prevze
f;i
avni
Tee
ga " z„
Sšuj
Pspav 'in
‘attiil
KULTURA II Z N A N OS '1'
Konstantin Simonov
o stanju
v sovjetski književnosti
<»l
A
f nani kritik in dramaturg t j* Kostantin Simonov je obja-kj!l v decembrski številki časni-jzl dNovij mir» rlanek. v kate-rI1(1 m obravnava pomanjkljivosti alt »jf-tske književnosti ])0 vojni. fet «ionov zahteva, naj hi ilo kra-ra, pojasnili vzroke nazadovanja pii 'vjetske književnosti in dra-eS aiurgije v povojnih letih, nitrati pa osvetlili izraz «soeia-je stični realizem», a mo nov skuša sam odgovorili, plitka j je prišlo do stagnacije so.
ietske književnosti po drugi t|l etovni vojni. Po njegovem je tjveeja pomanjkljivost povoj-rl književnosti ne samo v škodljivem vplivu Stalina in kulta nl) ebnosti, marveč predvsem tuja1 tedanjih nazorov, ki so iz-rali iz zahteve, da hi prevleci1! življenje z lepo barvo in lj;rikrili pomanjkljivosti. Simo-I »v pravi, da so na la način prikazovali življenje z lažnive j.Jati. pisatelji pa niso imeli ^ fivnlj «idejne trdnosti, da hi
Primer ”Mlade garde” Fadejeva in njene dramatizacije
Socialistični realizem ne sme biti šablonska formula
ijo
!’ tenui postavili po robu» in
^•vedali resnico.
Kot primer poštenosti in real. okLga prikazovanja življenja navaja Simonov znano knjigo K. adejeva «Mlada garda». Simo. 'iv poudarja, da so bili v pr-"iii delu le knjige dogodki ji Ukazani tako. kot so se zares
bil Don zaseden in ko so člani organizacije «Mlada garda» nudili odpor sovražniku v zaledju. Bralci tega romana so ga ugodno sprejeli in so bili zadovoljni -h prikazovanjem resničnih dogodkov v romanu.
Toda v «Pravdi» se je pojavil članek «Mlada garda na o-dru naših gledališč» katerega pobudnik jo bil, kakor piše Simonov, sam Stalin. S predelavo romana je Tadejev zapravil štiri leta in kot človeku ter kot umetniku'mu je bilo težko prikazovali življenjsko resnico lažnivo, zalo je pridal romanu nekatere nove oselle, izmed katerih so nekatere uspele, nekatere pa ne.
Članek v «Pravdi» je med drugim očital, da je gibanje mladincev stihijsko, povsod in v vsem je terjal organiziranost, čeprav je v resnici ni hib*, in ni priznaval, da je bil v prvem času okupacije položaj zelo težaven ter da je bil umik sov-
ligrali v začetku vojne, ko je jet«ke armade neorganiziran. Po
Mamila :
dobrobit in poguba človeštva
\j[ amila ne ogražajo zdravje naštetih skupinah, j" le posameznikom, ampak mo iz listov koke f|sta nejn nevarne celim naročiti. če se njih uživanje |4o razširi, da se razvije «socialno bolezen»,
I [travo
>l:|r je to n. pr. v mnogih vzhod-J % deželah, žal pa tudi drugje, 'sebe, ki podležejo uživanju 'amil, kmalu niso več gospoda. nter!i samega sebe in ne znajo obuli' Sadati svojih dejanj ; niso več pJ» nikako delo, hkrati pa se ne gnjavijo niti pred zločinom, sa-d'a da zadovoljijo svojo strast j-’'1 ‘Hi lastnost imajo vsa mamila sil« ‘»pno in ta je, da količina, ki ničet k a zadovolji uživalca, i /lialu postane prešibka in jo gtakfiira ta neprestano večiti. Star
»J'ivalec mamila je pripravne"1'« storili karkoli da se dokopaj11 11 do svojega užitka. lat11. Najnevarnejša mamila delimo fcA tri skupine, pač glede na to tU katerih rastlin jih dobivamo. Inj' 'i so skupina opija, koke in 'dijske konoplje ali hašiša. je11 Surovi opij je strnjeni sok, "g' ga dobimo iz narezanih gla-il "> opijskega maka. Največ ga f"rl1 dclehijejo na Kitajskem (65% I”/'Hovnega pridelka), v Perziji <•^7% ). Indiji (7%) in v Tur-‘ji (6%). V Jugoslaviji pride-'jo ],4% letne svetovne I*' "izvodnje surovega opija.
'ridT
bivanje
n3pf \ Evropi so mak razmero-„sR" zelo pozno spoznali; šele v itič»' Ul. ali XIV. stoletju, ko so ■lili 1 zaradi njegovih mamilnih >osti začeli uporabljati kot
Svilo. Čar uživanja opija in
•j^ova moč, ki se ji uživalci >	_ *ju do konca življenja ne mo-
več odpovedati, pa Evropi
Ì0
ri/
oV
tA‘1
rti) f s »
'hi nikoli zavladala.
ir
''a Kitajskem so opij dolgo 'Ih; kadili so ga začeli šele r,|ti koncu VII. stoletja in i’ lajhrž pod vplivom tobaka, 'dilee opija pade v nirvano.
PoKnu se mu blede in ves dimljen posluša «harmonijo ». Osvobojen zemeljske te^
sli
7clln . »e naslaja nad vsemi lepota-
'semirja, pri tem pa pozah-jjjlt da leži na umazani slama-( ' v mračnem kotu kake uma-V i'6 opijske beznice. Ko se zbu-■, f1 ' je brez volje do življenja
hr,
■a-
la
r epeni le po novi količini i1 ’^'ila. Opij mu uničuje telo
Značaj. Udje mu drhtijo, stra. i- f hujša in polt mu postane itti ' čas kar zelenkasta. Najmanj-holezen hitro zlomi človeka, •ie bil več let stalni kadilec i' ''ja.
ajl' j(,laVni alkaloid opija je mor-I’ Tega uporabljamo v zdravil, 'ti
e-
efil-
-"1
eD
O'
. za lajšanje bolečin, ker i‘ ,‘njšiije občutljivost živčevja Uspava.
itiila, ki sodijo v drugo od
pa doliiva-ki najbolje uspeva v Južni Ameriki. ‘ zlasti v Boliviji. Bolivija pridela dobro polovico svetovne proizvodnje kokinih mamil. Glavno n milo, ki ga dobimo iz kokinih listov, je kokain. Na človeški organizem ima podoben učinek kot opij : začasno omrtvi občutljive vršičke živcev. Ker povzro. ča takoimenovano lokalno anestezijo. ga v zdravilstvu uporabljajo zlasti pri operacijah oči, grla in ušes, pa tudi zdravljenje nekaterih očesnih bolezni.
Pridobivanje
hašiša
Iz indijske konoplje dobiva-ma hašiš, ki je prav kot opij in kokain nevarno mamilo; u-živanje hašiša je razširjeno po Bližnjem in Srednjem Vzhodu, pa tudi v Ameriki. Konoplja vsebuje alkaloid kanobinol. ki ga v zdravilstvu uporabljamo za zdravljenje nekaterih kroničnih bolezni, na primer astme, hripavosti itd.
Kot vidimo, so mamila za človeštvu tako dobrobit na eni kot poguba na drugi strani. V zdravilstvu so nam dragocena zdravila, njih prekomerno uživanje pa človeka popolnoma uniči, Mamila so v zgodovini povzročila prave vojne in nekaterim so prinesla neznanska bogastva, drugim pa nezaslišano bedo. Dandanes so mamila najzapeljivejše tihotapsko blago, saj njih cena doseže neverjetno višino. «Bela bolezen» uživanje mamil hudo razsaja tudi po ZDA, čeprav ne toliko, kol na Vzhodu in oblast je skoraj brez moči proti številnim bandam. ki tihotapijo mamila ter z njimi služijo težke denarje, hkrati pa zastrupljajo prebivalstvo te dežele.
tedanjem uradnem mnenju je vse potekalo po načrtu in resnica, kol jo je prikazoval Tadejev, je bila nesprejemljiva, poudarja Simonov.
Simonov pravi dalje, da so bili dramatiki še v težjem položaju. ker so se morali «ognili ostrini». Ker niso stali na «čvrstih idejnih temeljih», so se v gledališčih čedalje pogosteje po. javljala dela, v katerih so lažnivo prikazovali razmere in življenjski standard, vsa pa so se končala s srečnim koncem.
Socialistični
realizem
Skupina kritikov, ki je povedala nekatere pomanjkljivosti tedanje dramaturgije, je bila leta 1918 na plenumu uprave pisateljev Sovjetske zveze popolnoma «razbita» in obtožena «tujih, sovražnih nazorov». Ra. zen lega, kot piše Simonov, nekateri gledališki kritiki dolgo časa niso bili sposobni ukvarjali se z gledališko kritiko. Neposredno potem se je pojavil v «Pravdi» članek «o protipar-lijski skupini gledaliških kritikov», ki je označil delo teh kritikov za «skoraj zavestno grobo dejavnost, ki . prizadeva škodo sovjetski literaturi».
Simonov poudarja, da je bil pobudnik tega članka, ki je zamašil usta gledališkim kritikom, prav tako Stalin. Škodljivost te. ga članka zo sovjetsko literaturo je bila velikanska in njene posledice je bilo čutiti vse do !.. 1953.
Na koncu meni Simonov, da je bil poskus, potlačiti sleherno kritiko sovjetske literature in prekiniti vse kulturne zveze z Zahodom, škodljiv za sovjetsko literaturo in da je «čas pokazal, da je treba s kolektivnim prizadevanjem povsem osvetliti to vprašanje».
V zadnjih odstavkih svojega članka razpravlja Simonov o izrazu «socialistični realizem» in meni, da ta izraz ni najbolj posrečen, da pa je v tem primeru vendarle važna vsebina, ne pa izraz. Simonov hkrati poudarja, da je nastala spričo lažnih socialističnih del, ki so jih «v povojnih letih označevali kot zgled socialističnega realizma», zmeda ne samo med sovjetskimi pisatelji, marveč tudi med pisatelji v drugih socialističnih deželah.
Potem ko se povrne Simonov spet k temu terminusu, zagovarja mnenje, da je treba povsem rehabilitirati «socialistični realizem». da bi tako odstranil to zmedo.
Izbrana dela Prežiha Voranca
Ljubljanska Cankarjeva založba je izdala pred kratkim izbrano delo Prežiha Voranca. Izdaja vsebuje 4, zelo okusno opremljene knjige in obsega romane «Požganico», «Doberdob», «Jamnico» ter «Samorastnike» in druge novele iz izbora novel «Kanjuh iz Zagate». Izdajo sta pripravila in uredila Cene Vipotnik in Beno Župančič. Pri Cankarjevi založbi je prav tako izšel izbor iz beletristike pokojnega Iva Brnčiča z naslovom «Balada». Izbor obsega tri zvr-sli Brnčičevega leposlovja.
Napovedi ameriških geologov
Ameriški geologi napoveduje, jo, da bo približno okoli leta 10.000 (torej še 8000 let) nastopila nova ledena doba na zemlji. Ledeniki se bodo baje v Ameriki podaljšali do Velikih jezer, v Evropi pa do Baltiškega morja.
S premiere SNG
"Kvadratura kroga’’
"UT dvorani «Prvega maja» v Trstu smo prisostvovali premieri «Kvadrature kroga». Veseloigra Katajeva nam prikazuje sovjetsko mladino na eni izmed neizbežnih, a nelahkih e-tap porevolucionarnega razvoja. Dva mlada komsomolca, še študenta, se poročita, a sta v dvomih. kako spraviti v sklad svojo družbeno dejavnost in prepričanje s privatnim življenjem ; in ljubezni koliko prostora naj oddelita? Ta pa kmalu zahteva svoje, četudi na glavo obračajoč njihove dotedanje pojme.
Poteku igre je polna dvorana gledalcev živo in z zanimanjem sledila. Talentirani i-gralski ansambel Starešiniča, Baloha, Tee Starčeve. Bogdane Bratuževe, Nakrsta in Požarja je nudil pod vodstvom režiserja Babiča živahno igro. kjer je bilo tudi smeha obilo. Morda je na gotovih komedijskih mestih motilo pretiravanje zgolj efektne igre, kar je sposobnim igralcem nepotrebno in je v škodo orisanju bogate ruske duševno, sti.
Zelo nas je razveselil debut slušateljice Akademije igralske1 umetnosti v Ljubljani Bogdane
Bratuževe, katero so zaradi sproščene in temperamentne igre vsi toplo sprejeli.
S. G. A.
Bolgarsko gledališče v Jugoslaviji
V začetku prihodnjega leta pride v Jugoslavijo na gostovanje bolgarsko narodno gledališče iz Sofije «Krsto Serafimov». Gledališče, ki ho seznanilo po daljšem presledku jugoslovansko javnost z bolgarskimi deli, bo najprej gostovalo v Beogradu. nato pa tudi v drugih jugoslovanskih središčih
V Indiji govorijo 188jjezikov
Veliko število raznih jezikov ustvarja težave na vseh poljih
Arheološka
odkritja
V okolici Prilepa so jugoslovanski arheologi, odkrili staro naselje, za katerega računajo, da je iz rimsko-bizantinske dobe. Poleg grobišč in obrambnega zidu, so odkrili tudi temelje 20 kamnitih hiš.
Prosvetna društva v FLRJ
P reteklo poletje je izšel sta-stistični letopis FLRJ. 24. poglavje letopisa obravnava področje kulture in umetnosti. Iz njega je razvidno, da obstoja v Jugoslaviji 3.472 kulturno-umetniških in prosvetnih društev. V Srbiji jv teh društev 1.412, na HrVatskem 804, v Sloveniji 967, v Bosni in Hercegovini 334, v Makedoniji 87 in v Črni gori 138. Kulturno-u met n iška in prosvetna društva v Sloveniji imajo skupno 86.210 elanov.
”Geographos”
nevidni planet
Znanstveniki astronomskega observatorija na Mount Paloma-m pri kalifornijskem mestu S. Di^go so kot trdijo - pred kratkim odkrili nov zelo majhen planet in mu nadeli ime « Grog ra p h os». Ob sporočilu te-ga odkritja so astronomi izjavili, da so novi planet odkrili na fotografskih ploščah. Zgleda, da se planet na svoji poti okoli sonca bolj približuje zemlji kol
katero koli drugo nebesno telo (razen Meseca).
Leto na novem planetu traja 17 mesecev, v svojem kroženju okoli sonca dvakrat preseka zemeljsko krožno pot. Leta 1969 bo po računih atrono-mov v S. Diego - oddaljen le sedem milijonov km od Zemlje. Premer novega planeta znaša le nekaj nad poldrugi kilometer in ga zato ni mogoče razločili s prostim očesom.
Največji sinkrofazotron
TIT alo je dežel na svetu, kjer hi naleteli na tolikšno pestrost jezikov kol v Indiji, saj govore v tej deželi kar 188 jezikov. V to seveda niso všteti govori raznih rodov. Najpomembnejša jezikovna skupina je indo - arijska. Njene jezike govori nad 250 milijonov ljudi. Ti jeziki so sc razvili iz indoevropskega mimo indoiranskega in sanskrta. Te jezike govore v vsej severni Indiji in na delu polotoka Dekan. Številčno najmočnejši je hindustanski jezik, za njim so hujrali in panjabi na zahodu, majratski jezik na severozahodnem Dekanu in ben. galski na vzhodu.
Snovanje
nacionalnega
jezika
Prvi pismeni spomeniki teh jezikov so šele iz 13. stoletja, le bengalski je imel že prej bogato izvirno literaturo. Dravid-ski jeziki so se pojavili že prej, posebno tamul, ki ga govore na širokem področju srednje Indije. Prvi literarni zapiski so iz sedmega stoletja.
Začetki sanskrta nas vodijo v daljnjo preteklost, v dobo o-krog petnajstega stoletja pred našim štetjem. Ta jezik ima po-dolino vlogo kot latinščina v romanskih jezikih. Dolgotrajen stik z islamom je ustvaril v severni Indiji novo narečje. Slovnica je podobna hinduski, bese. dni zaklad pa je popolnoma perzijski ali arabski. To je urdu, jezik horde, vojaškega taborišča. Muslimani hinduskega jezikovnega področja govore ta jezik, ki je dobil po islamu tudi literaturo.
Povsem razumljivo je, da želi imeti neodvisna Indija tudi nacionalni jezik. Neke vrste jezikovni kondominij, kakršnega
poznamo na primer v Švici, je težko doseči v tako veliki de. želi, kot je Indija. Zato ni čudno, da so leta 1949 proglasili hinduščino za narodni jezik. Ta. krat so določili, da je treba ta jezik poučevati po vseh indijskih srednjih šolah. Nastale pa so težave, zakaj pravica, da postane uradni jezik, gre hindu-ščini le zaradi številčnosti. Drugi jeziki, ki imajo bogatejšo književnost in starejšo tradicijo, nočejo hiti potisnjeni v ozadje. Posebno nasprotujejo ljudje, ki govore jezik tamul.
Hinduski jezik pa si bo šele moral priboriti veljavo. Uboga, liti bo treba besedni zaklad, slog pa poenostaviti. V7 naglici sestavljajo učbenike. Predvsem pa se bodo morali odločiti, kateri hinduski jezik naj dobi veljavo uradnega jezika, ali tisti, ki ima največ narodnih besed, ali tisti s perzijskimi in arabskimi izrazi, ki so v rabi že od šestnajstega stoletja
Nekateri skrajneži menijo, naj bi postal narodni jezik obli. koslovno poenostavljen sanskrt, ki pa se ne razlikuje mnogo od
hinduskega, ki ima največ zagovornikov.
Značilno pi je, da ustava do-loča angleščino kot državni jezik za prehodno obdobje 15 let. To dobo pa je zaradi « posebnih namenov» mogoče tudi podaljšati. Ta ukrep je bil dejansko pameten, saj Indija res ne more kar takoj prekiniti z edi-nim jezikom, ki jo veže z mišljenjem in tehniko civilizirane-ga sveta.
V Sovjetski zvezi zelo napreduje preučevanje jedrne energije. Kot morajo vsi priznati, so v ZSSR na lem polju pred vsako drugo deželo, celo tudi pred ZDA. Nekaj časa od tega so zahodni listi, radio in televizija sporočili javnosti, da je stopila v pogon prva atomska električna centrala na Angleškem. Pri tem pa so pozabili omenili, da deluje takšna centrala v Sovjetski zvezi že preko leto dni in da je večja kot angleška. Prav tako sc v ZSSR gradijo nove, večje atomske centrale, ki bodo predvsem služile za elektrificiranje sovjetskih predelov, ki niso bogati na vodi ali na drugih surovinah. Na sliki: kabina, iz katere vodijo delo največjega sin-krofazotrona na svetu. Sinkrofazotron je stroj za pospeševanje protonov in lahko razvije energijo 10 milijard kV/h. Ta sinkrofazotron deluje v sovjetskem «atomskem mestu» Dudno ob ostali moskovskega morja. V tem mestu dela tudi znani italijanski fizik Bruno Pontecorvo, ki je pred leti odšel
iz Anglije v ZSSR.
Glasbeno
tekmovanje
Sovjetski tisk je objavil vest, da pripravljajo v ZSSR mednarodno glasbeno tekmovanje v proslavo skladatelja Čajkovskega. Tekmovanje bo v Moskvi marca in aprila leta 1958. Podeljene bodo nagrade za klavir in violino, sodelovali pa bodo lahko mladi umetniki od 18. do 30. leta starosti iz vseh de-žel. Tekmovalci bodo igrali dela klasičnih ruskih in tujih skladateljev, po eno delo nekega skladatelja lastne države in eno delo kakega sovjetskega skladatelja, napisanega za tekmovanje.
Prosveta v koprskem okraju
Na področju koperskega okraja, ki dejansko obsega vso južno Primorsko, obstoja .50 prosvetnih društev, od katerih pa jih deluje le 35. Na vse obsežno podeželje odpade le 25 društev. Iz tega sledi, da se prosvetno delovanje med ljudskimi množicami na vasi vse premalo uspešno razvija. Občuti se tudi veliko pomanjkanje pevovodij. V zadnjih letih je umrlo 15 starejših pevovodij, naraščaja pa ni. Prizadevajo si, da bi ustanovili novo šolo za pevovodje v Kopru.
V
Šolski sistem
v ZSSR
Sovjetski zvezi je šolski si- I šolo, ali pa v enega izmed višjih steni enak za vse republi-1 zavodov za tehnične vede.
ke čeprav upošteva vse karakteristike poedinih narodnosti, tilnik se začne spoznavati s šolo postopoma s 3-leti, ko pride x otroški vrtce, ki ga obiskuje do 7 leta. To je dejansko njegov predšolski pouk. za katerega skrbijo specializirane vrtnarice.
Osnovna šola ima 4 razrede (od prvega do četrtega), ki jo obiskujejo otroci, od 7 do 11 leta starosti. Pouk je isti kot v sedemlctkab in desetletkah. V osnovni šoli dobi otrok osnovne pojme o materinskem jezi-ku, računstvu zgodovini, zem. Ijepisju in naravnih vedah.
Sedemletna šola za učence od 7 do 14 let. Prvi štirje razredi so enaki kot v osnovnih šolah. Ko konča učenec scdemletko se lahko vpiše v šolo, kjer se bo naučil poklica, v srednjo šolo ali pa srednjo strokovno, ki ima štiri letnike (za učitelje, bolničarke itd.).
Srednja šola, ali desetletka ima deset razredov za učence od 7 do 17 let starosti. Ko je dopolnil to šolo in dal z uspehom poseben izpit, se dijak lab-ko vpiše na katero koli višjo
Univerzitetni pouk vključuje univerze kot take (s tečaji od 5 do 6 let), višje specializirane zavode za tehnike, agronome, pedagoge, zdravnike itd., nadalje akademije in višje zavode * tečaji od i do 6 let.
Višje šole so odprte vsem, od 17 do 35 let starosti, ki imajo diplomo srednje šole. Ko je štu-deni dovršil univerzo ali višjo solo se lahko vpiše v 3-letni tečaj za znanstveno in profesio. nalno prakso. V tečaj imajo dostop tisti, ki so v posesti diplome.
Osnovna šola je obvezna na vsem ozemlju ZSSR, dočim je sedemletna šola obvezna v vseh večjih krajih. Kar se tiče desetletne šole so že začeli uvajati obveznost obiskovanja v glavnih mestih. Ta se bo po-slopoma raztegnila povsod. Obi-skovanje višjih šol je prosto vsem učencem. Pouk, od osnovne šole pa do univerze, je brezplačen. Na univerzah prejemajo visokošolci šolske štipendije do 600 rubljev mesečno, seveda pod pogojem, da ne izgubljajo letnikov.
DOŽIVLJAJI MLADEGA MOŽA
i NA DAN POROKE
v
Don Juan Manuel
nekem mestu je živel ugleden Maver s svojim sinom; le-ta je bil najboljši fant, kar jih je na svetu, samo da ni bil dovolj bogat, da bi lahko storil kaj velikega, kar je imel venomer v mislih ; in tako ga je prevzela velika žalost, ker za njegovo dobro voljo ni bilo niti ficka v žepu. V tem mestu pa je prebival še neki Maver, vse bolj ugleden in bogat kakor oni, in j< imel edino hčerko, ki pa je bila pravo nasprotje le-onemu mladeniču, kajti fant je bil lepih šeg in navad, deklina pa tako malopridna in narobečna, da živ krst ni hotel te vragulje za ženo. Pa stopi vrli mladenič nekega dne pred očeta, češ da dobro ve, da si spričo očetovega pičlega imetka ne more obetati, da bi lahko dostojno živel in da mu torej ne preostane nič drugega, kakor da klavrno životari ali pa odrine v Iteli svet, in zato da bo najpametneje če oče ne nasprotuje - da si kjer koli že poišče nevesto, s katero bo lahko živel. Oče je odgovoril, da mu je takisto povšeči, in naj poišče nevesto, ki mil bo pogodu. Sin nato odvrne, če je tako prav, naj oče posreduje, da mu da le-oni Maver svojo hčer za ženo. Pri teh besedah je oče sila presenečen vzkliknil : kako pač more kaj takega naklepati, saj ga ni možaka na svetu, ki jo pozna in je, ne hi vzel, pa naj je še tak berač. Sin pa ga je vseeno goreče prosil, naj mu pridobi njeno roko in je tako dolgo bezal vanj. da se je oče, čeprav se mu je to od sile čudno videlo, naposled ie vdal in se kmalu nato napotil k dekletovemu
Dobra prijatelja sta bila ;	povedal mu je zatorej	vse, kako
je	bilo z njegovim sinom in	kako se je	opogumil	zasnubiti
njegovo hčer; on da je zadovoljen in 6aj zatorej tudi dekletov oče v to privoli.
Ko je možak slišal svojega prijatelja	tako govoriti, mu
je	odgovoril : «Zaboga, Če bi	to storil, bi	vama bil	zahrbten
prijatelj : tako odličnega sina imaš, da bi jaz grdo ravnal, če bi privolil v njegovo nesrečo ali smrt: kajti predobro veni. če vzame mojo hčer. bo to njegova smrt ali mu bo vsaj smrt ljubša ko življenje. Nikar pa ne mislila, da tako govorim samo zato. da bi zavrnil vajino željo, ker če jo hočeta kljub vsemu imeti, mi lio prav povšeči, ako jo dam tvojemu sinu ali komur si bodi, samo da se je iznebim.»
Prijatelj se mu je toplo zahvalil za takšno pripombo, ven-
dar ga je vnovič poprosil, naj privoli v zvezo, ki si jo njegov sin tako goreče želi.
Tako so ju torej poročili in privedli nevesto v ženinovo hišo; pri Mavrih je navada, da poročencema pripravijo večerjo, pogrnejo mizo in ju puste do drugega dne sama. In tako je bilo tudi tu; pa so bili starci in sorodniki enega in drugega hudo v skrbeh, ker so se bali. da bodo zjutraj našli mladega moža mrtvega ali strahovito zmrcvarjenega.
Ko sta bila mlada dva sama in sta sedla za mizo. pogleda ženin, še preden je prišla mlada žena do besede, okoli mize, zagleda svojega lovskega psa in se zadere nadenj precej rezko: «Pes, prinesi mi vode, da si umijeva roke!» Pes ne uboga; zato se mož raztogoti in še ostreje ponovi svojo zapoved ; pes pa spet ne uboga. Tedajci plane mladi mož srdito izza mTze, zgrabi meč pa z njim nad psa: pes to videvši jo pobriše, mož hajdi za njim in oba čez mize in klopi in pečico, kar naprej tako, dokler psa ne dohiti. Pri priči mu (idrobi glavo in noge, ga razseka na drobne kose in oškropi s krvjo stene in mizo in vse posodje.
Tako togoten in okrvavljen se povrne za mizo, spet pogleda naokoli, zagleda psička v njenem naročju in mu zapove, naj prinese vode; in ker ga psiček ne uboga, vzklikne: «Kako. gospod lenuhec, mar nisi videl, kako sem opravil z lovskim psom, ker me na zapoved ni ubogal? Tako ti povem, če se bos le še trenutek obotavljal, opravim s teboj kakor z onim.» In ker ga psiček seveda ni ubogal, je možak vstal, ga zgrabil za noge, ga treščil ob steno in ga, še hujši kakor prej. razbil na tisoč koscev.
Tako divji in razbrzdan se je usedel nazaj za mizo in sjiet pogledoval naokoli; žena je vse to opazovala in si mislila, da je pač iz uma, zato ni niti črhnila. On pa je prežeč takole naokoli zagledal svojega konja (imel je samo enega) in se je jezno zadrl nadenj, naj mu prinese vode: konj pa ni ubo-gal. Tedaj je možak zarjul : «Kako, kljuse, mar misliš, ker nimam drugega konja, da boš kar takole živel in ne boš izpolnje. val moje vqlje? Pri bogu. kakor onadva, bos tudi ti z vsem, kar na zemlji živi. umrl bridke smrti, če me ne boš na besedo ubogal!» Konj se ni ganil. Ko je možak videl, da ga ne uboga, je stopil k njemu, mu odrezal glavo in je, togoten kakor je le
mogel biti, konja razkosal.
Ko je torej žena videla, kako je pokončal svojega edinega konja in da s takšno strašno smrtjo preti vsakomur, ki ga na besedo ne uboga, je izprevidela, da to nikakor ni puhla šala, in se je tako	ustrašila, da ni	več vedela, ali je še	živa ali že
mrtva. On	pa	je pihal od jeze	in	je ves okrvavljen	sedel nazaj
za mizo in prisegel: pa če bi imel tisoč neposlušnih konj, dedcev ali žensk v svoji hiši, vse bo pokončal : potem je sedel in gledal naokoli, s krvavim mečem na kolenih.
In ko	je pogledal sem in	tja	in ni opazil nobenega živega
bitja več,	je	uprl svoje strašne	oči v ženo in ji	rekel, sila
razkačeno, še vedno z golim mečem v roki: «Vstani in mi prinesi vode. da si umijem roke!» Gospe je bilo pri srcu kakor da je že razsekana na drobne kose: že je poskočila in mu prinesla vode. Tedaj je vzkliknil:	«Ha! To sem bogu	hvaležen,
da	si me ubogala, kajti, ker so	me	oni trije bedaki	tako raz-
kurili. bi sicer bilo tudi po tebi, kakor je bilo po njih.» Nato ji ie zapovedal, naj mu da jesti, in je ubogala ; zarjul pa je tako, da je že mislila, da ima glavo v črepinjah. In tako je to bilo vso noč in žena ni niti mrdnila. marveč storila vse. kar koli ji je zapovedal. Ko sta za kratek čas zadremala, ji je rekel: «Tak sem, da ne morem v miru zaspati: poskrbi, da me ne bo nihče zbudil, in mi pripravi dober zajtrk!»
Drugo jutro, že navsezgodaj, so	se zbrali očetje	in matere
in	tete pred vrati. In ker je	bilo	notri vse tiho,	so bili v
strahu, da je mladi zakonski mož nemara mrtev ali ranjen, in ta skrb jih je še bolj prevzela, ko so skozi špranje v vratih zagledali samo ženo. Komaj jih je ta opazila pri vratih, že se je priplazila tiho in plaho do vrat in jim hitela šepetati: «Nesrečni ljudje, kaj vendar hočete? Kako se drznete priti k vratom in tu kramljati? Molčite sicer bo po vas!»
Ko so ti zunaj to slišali, so se močno začudili. Ko pa so zve-deli, kako sta mlada zakonca prebila noč. so mladega moža hvalili, ker si je znal tako imenitno pomagati, da je pometel v svoji hiši. Posihmal je bila njegova ženica takšna, da jo je lahko okoli prsta ovil, in sta srečno živela.
Neki dan po tem je pa hotel tast posnemati svojega zeta in je tudi on pokončal svojega konja; a žena mu je rekla: «Nikar no, stari! Prepozno si si umislil. Midva se že poznava!»
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Rii

-4
po
Splošna stavka
nameščencev podjetja
ACEGAT
A V srecfo popoldne se je vrnilo na delo osebje prevoznih sredstev
A Agitacija vse kategorije se nadaljuje
torek so stopili v stavko vsi nameščenci občinskega podjetja Acegat. Zaradi stavke je ostalo mesto do srede popoldne brez vsakega občinskega prevoznega sredstva, če izvzamemo nekaj privatnih avtobusov, ki so jih najeli za to priliko z namenom, da bi razbili stavko, kar pa se ni posrečilo. Na sestanku, ki so ga imeli stavkajoči v srede zjutraj, so se domenili, da se osebje nameščeno pri prevoznih sredstvih vrne ta. koj na delo. S tem so še enkrat pokazali svojo dobro voljo in razumevanje za potrebe vsega prebivalstva. V četrtek popol-dne so stavkali tri ure. Včeraj je ostalo osebje deloma ukinilo stavko. Toda če bo upravni svet še nadalje vztrajal na svojem stališču, ni izključeno, da bodo zopet stopili v stavko.
Kot znano so nameščenci tega podjetja že več časa v agitaciji, ki se je pa v zadnjem času zaostrila. Upravni svet, namesto, da bi sprejel pogajanja za novo delovno pogodbo, na katero čakajo uslužbenci že tri leta, je trdovratno zavrnil vse njihove, tudi minimalne zahteve.
Upravni svet se izgovarja, da je finančno stanje podjetja zelo kritično in ugotavlja, da je predvidena skoro milijarda lir primanjkljaja v bodočem proračunu. To seveda ne more biti zadosten razlog, da ne bi uslužbencem priznali njihovih pravic, ki jim pri tičejo na osnovi delovne pogodbe, Dejstvo je, da upravni svet danes ne spoštuje več niti sporazuma, ki je bil dosežen na občini 6. oktobra, ko je bila že napovedana splošna stavka. Takrat so se obve-
zali, da bodo začeli pogajanja. Namesto tega pa je upravni svet vedno zavlačeval zadevo.
Nedopustno je. da skuša u-pravni svet naložiti na ramena uslužbencev posledice slabega u. pravljanja. Če danes ni denarnih sredstev, da izpolnijo vsaj minimalne in upravičene zalite-ve uslužbencev, je to stvar, ki je ni mogoče pripisati osebju. Za tako stanje nosi izključno odgovornost edino le upravni svet, ki je isto tako dolžan, da ugodno reši nastali spor. U-službenci so do sedaj pokazali dovolj potrpežljivosti in dobre volje, da se zadeva reši brez posledic za vse prebivalstvo.
Urnik
naših svetovalcev
Spodaj navedeni naši občinski svetovalci sprejemajo stranke v naslednjih dneh in urah :
Ernesto Radich — na sedežu sekcije KP pri Sv. Jakobu, ul. S. Zenone, vogal z ul. Giuliani, vsak ponedeljek od 20. ure dalje.
Alceo Luchesi — na sedežu prosvetnega društva pri Magdaleni, Strada di Fiume 3, vsako sredo od 20. ure dalje.
Claudio Tonel — na sedežu sekcije KP Stara Mitnica, ul. Madonnina 19, vsak ponedeljek od 20. ure dalje.
Govor
tov. Stamboliča
povzemajo iz nedavnih dogodkov na Madžarskem samo pesimistične sklepe za razvoj socializma. Ti dogodki lahko samo razočarajo ljudi, ki mislijo, da pojde razvoj socializma ter odstranjevanje negativnih pojavov in ostankov minulosti v mednarodnem delavskem gibanju zlahka, brez ovir in trenj. Dogodki na Madžarskem pomenijo po našem mnenju tudi udarec za socializem. Toda li dogodki bodo hkrati zdramili sile in dali pobudo ureditev važnih vprašanj v delavskem gibanju, ki so ovirala njegov razvoj in ki so privedla do tako žalostnih dogodkov.
Razvoj in zmaga socializma sta odvisna zdaj od vrste cini»
leljev. Ni dvoma, da je tempo tega razvoja v veliki meri odvisen od nas samih, od vseh zavestnih sil delavskega gibanja.
Ko še enkrat pozdravljam vaš kongres, se mi zdi potrebno, da pred vami, dragi tovariši, izjavim. da mi, jugoslovanski komunisti, z velikimi simpatijami spremljamo napore KPJ in njenega vodstva, da bi v svojem delu dosegli nove uspehe. Trdno smo prepričani, da bo tudi ta kongres pripomogel k n ad al j ni krepitvi italijanskega delavskega gibanja in vseh demokratičnih sil dežele, kar je tudi v korist narodov Jugoslavije ter vseh dežel in gibanj, ki se zavzemajo za mir in napredek na svetu.
Naša intervencija za slovenske šole v pokr. svetu
p red včerajšnjim je bila zad nja seja pokrajinskega sveta v tem letu. Na dnevnem redu je bilo več točk zgolj upravnega značaja. Zanimivi del seje pa je bil nedvomno v času vprašanj na predsednika in upravni odbor. Tovariš Postogna je postavil vprašanje ladjedelnice Sv. Roka, o čemer je predsednik zagotovil, da se bo zanimal. Tovariš Luchesi je dosegel od predsednika, da se bo zavzel v mejah možnosti za povoljno re. šitev spora v Acegatu.
(Nadaljevanje z 2. strani)
in če bi jih podcenjevali.
Prav pa nimajo tudi tisti, ki
Svetovalec lov. Šiškovič se je na sej i zavzel za slovensko Re-alno gimnazijo in Trgovsko a-kadenuio, ki se nahajata kar se tiče prostorov in učnih pripomočkov v zelo slabih razmerah. Realna gimnazija še danes nima primernih prostorov, ki bi
Tržaški obč. svet
sprejel našo resolucijo za upokojence INPS
C tavkovno gibanje nameščen-^ cev Acegat je bilo predmet razprave na dveh občinskih sejah, ki sta bili prejšnji petek in v torek tega tedna. Poleg tega je občinski svet prejšnji petek odobril važno resolucijo o ureditvi pokojnin za upokojence INPS, ki jo je predložil naš svetovalec tov. Radich.
V zgoraj navedeni resoluciji izraža občinski svet svojo solidarnost upokojencem in vdovam, ugotavlja, da so pokojnine nezadostne in zato poziva vlado naj predloži v odobritev parlamentu že pripravljene zakonske osnutke, ki določajo povišanje najnižje pokojnine, izplačilo vsem starini delavcem pokojninske nagrade in preureditev določb glede pokojnin vdovam.
Svetovalca tov. Muslin in Novelli sta sprožila vprašanje u-službencev Acegat, ki imajo z
♦	Razprava o stavki pri Acegat
♦	Naše intervencije
upravnim svetom številna nere-šena vprašanja. Prikazala sta nujno potrebo, da se za zadevo zavzame občinski odbor in poudarila, da uslužbenci zahtevajo le to, kar jim pripada po vsedržavni delovni pogodbi.
O tem vprašanju se je govorilo tudi na naslednji seji in sicer v torek, ko je skušal župan Bartoli zagovarjati upravni svet podjetja in se izgovarjal, da ima slednje v bodočem proračunu velik primanjkljaj. De. jal je nadalje, da se občinski odbor ne more vmešavati v spor ki je nastal med upravnim svetom in uslužbenci. Izgovor župana seveda ni mogel zadovoljiti opozicije. Zato se je ogla-
sil k besedi tov. Muslin, ki je znova zahteval posredovanje občinskega odbora.
V petek je odbornik Gridelli odgovoril na prejšnja vprašanja svetovalcev. Glede trolej bušne proge na Kolonkovec je zadeva v preučitvi. Kar se tiče podaljšanja proge št. 28 do Konko-nela, tega ni mogoče zaenkrat izvesti, krr ni denarnih sred-
Župan Bartoli je v torek poročal. kako. j sestavljena občinska komisija za preučitev splošnih vprašanj ter štiri podkomisije. V slednjih so tudi naši svetovalci tov. Rogassi, Sajo-vitz, Muslin, Gombač, Braun in Burlo.
odgovarjali važnosti in potrebam take šole. Zaradi tega se mora vršili pouk v dveh razredih popoldne, en razred pa mora imeti pouk v risalnici. Naš svetovalec je tudi nakazal, kako bi se zadevo lahko uredilo in sicer, da se — v pričakovanju boljše ureditve dodeli tri prostore, ki so bili svoj čas rekvirirani za družine iz poško. dovanih hiš. Slednje bodo namreč namestili drugje. Tudi kar se tiče didaktičnega materiala je slednji zelo pomanjkljiv. Drugo vprašanje je Trgovska a-kadeinija, ki tudi nima odgovarjajočih prostorov in opreme. Pomanjkljiva je tudi knjižnica za dijake in profesorje. V zaključku je tov. Siškovič vprašal predsednika pokr. sveta ali mu je to stanje znano ter predlagal. naj bi se osebno prepričal na kraju samem in nato ukrenil vse potrebno, da se stanje na obeh šolah izboljša.
Na besede tov. Šiškoviča je predsednik Gregorci ti odgovoril, da je treba upoštevati dejstvo. da so slovenske šole v izrednem položaju. Dejal je tudi, da je uprava napravila, kar je bilo v njeni moči, a da tu gre za rešitev vprašanja na radikalnejši način, t. j. z gradnjo novih poslopij, kar je bilo že predvideno, a se je moralo odložiti zaradi drugih nujnih zahtev, da pa je to vprašanje še vedno v preučitvi in v programu nove pokrajinske uprave. Na koncu je zagotovil, da se bo zavzel pri pristojnih oblasteh zalo, da se zadeva uredi, v kolikor je mogoče.
Pri vprašanju tov. Jurage, ki je zahteval, naj se vendar začne diskusija o prosti coni, se je dr. Delise, odbornik za proračun dejansko izrekel proti tej diskusiji, če ne more temeljiti na podlagi konkretnega načrta. Vsekakor pa se bo diskusija vršila na eni izmed prihodnjih sej po novem letu.
Seja. se je zaključila z voščili presednika, s pozdravnimi besedam" tov.Weissa, od v. Antonini j a in s pre'òitanjem pisma generalnega tajnika, ki je voščil pokr. svetu vse najboljše v novem letu.
V Nabrežini
sprejeta resolucija o gospodarskih
problemih
evinsko-nabrežinski občinski svet je prejšnji četrtek raz. pravi j al o resoluciji, ki se zavzema za rešitev gospodarskega vprašanja našega mesta in področja ter o izbiri prostora, na katerem bo ustanova IACP gradila novo stanovanjsko hišo. Občinski svet je razpravljal o tej zadevi, ker mora dati na razpolago potrebno zemljišče brezplačno.
Resolucijo o gospodarski problematiki je predložil svetovalce Cimadori (PSDI). Dokument, ki ga je po krajši razpravi občinski svet soglasno o-dobril, podčrtuje že uvodoma potrebo, da se okrog gospodarskih problemov in zahtev mobilizira vse prebivalstvo, ker vlada ni pokazala nobenega namena, da bi rešila to vprašanje. V resoluciji so postavljene naslednje zahteve :	sklicanje
širšega sestanka predstavnikov vseh občin, za kar naj da pobudo pokrajinski svet, intervencija pri vladi za sestavo zakonskega osnutka za Trst, ki naj vsebuje ustanovitev integralne proste cone, ustanovitev
avtonomne dežele, povrnitev Trstu vseh tradicionalnih pomorskih prog, ojačenje trgovinske mornarice, razvoj prometa s tradicionalnim zaledjem, ojačen je železniških in cestnih zvez z vsemi deželami, ki so zainteresirane za tržaško pristanišče.
O stanovanjskem vprašanju in gradnji nove stanovanjske hiše, je spregovoril odbornik tov. Albin Škrk, ki je podčrtal potrebo še drugih hiš. Nova hiša za katero je občinski svet določil jusarsko zemljišče v Sesljami. bo imela devet stanovanj.
Pred zaključkom so razpravljali precej na dolgo o zakupu dveh zapuščenih občinskih kamnolomov, ki jih nameravata prevzeti nova zadruga in Mario Donda. Občinski odbor je dobil pooblastilo, da sklene zadevno pogodbo.
Popravek
V četrtek, tik pred zaključkom redakcije našega lista, smo prejeli od župnega urada v dolini naslednji dopis :
«V Delu z dne 8. dec. 1956
ste v članku «Klerikalna špekulacija proti tov. Lovrihi» objavili stavek ...da dolinski župnik ni dovolil, da hi se pevski zbor, kateremu je pokojni pripadal, udeležil pogreba». To je gola izmišljotina in laž. V smislu tiskovnega zakona Vas vabim, da objavite dolžni popravek v časopisu in sicer v tem tednu.
S spoštovanjem
Frane Štuhec, župnik».
Ker smo dopis prejeli prepozno, si vsak naš komentar k dopisu pridržujemo za prihodnjič, čeprav menimo, je zelo malo demokratična in krščanska grožnja z'zakoni, ker bi bili popravek objavili tudi brez nje.
Prejeli smo
Št. 2 « Galeba», lista za mladino, ki je tudi tokrat vsebinsko bogat in zanimiv. Notranje strani so tiskane v večbarvnem tisku. Številki je priložena slika pesnika Simona Gregorčiča
Gospodarski
načrt za zgoniško občino
T/ nedeljo zjutraj je imel zgo-niški občinski svet prvo sejo v jesenskem zasedanju. Ker niso utegnili izčrpati vseh točk dnevnega reda, je bilo sklenjeno, da bo prihodnja seja 6. januarja.
V začetku seje so svetovalci soglasno odobrili resolucijo, ki jo je predložil župan o gospodarskih problemih lega področja. V resoluciji poziva obč. svet pokrajinski svet, naj ustanovi poseben organ, v katerem bodo zastopani vsi občinski sveti. Omenjeni organ mora posredovati pri vladi za sestavo or-ganičnega načrta, ki naj ga nato predloži v odobritev parlamentu. V načrtu mora biti prosta cona, okrepitev tržaškega trgovinskega brodovja, vzpostavitev tradicionalnih pomorskih prog in okrepitev cestnih in železniških zvez z našim zaledjem.
Nato je podal tov. Pirc izčrpno poročilo o delovanju občin, ske uprave. Pri tem se je raz. vila diskusija, posebno glede šole v Briščikih. za katero niso dale oblasti dovoljenja za otvoritev in to brez vsakega opra, vičila. Po drugi strani pa ni bilo
Rupnikovi
• v v 1	• u
„vojscaki
besnijo
V nedeljo v Zgoniku prva občinska seja.
za otvoritev valijanske šole v Zgoniku, ki jo posečajo samo 4 učenci nobenih ovir. Sklenjeno je bilo, da bodo na prihodnji seji predložili v odobritev protestno resolucijo zaradi takega ravnanja oblasti. Tov. Pirc je povedal, da je že pripravljen načrt za novo šolo v Zgoniku. ,
Župan je poročal tudi o bo. dočem gospodarskem načrtu, ki predvideva za 69 milijonov lir raznih javnih del. Svetovalci so v nadaljevanju odobrili poročilo o izvršenih javnih delih ter nato razne sklepe upravnega značaja. ✓
Izvoljeni so bili revizorji računov, člani obč. davčne komisije in predstavniki v razne konzorcije. V teku seje je tov. Pirc poročal o pripravah za letošnjo božičnico, ki jo priredi občinska podporna ustanova. Obdarovani bodo vsi otroci od 3 do 12 let, 60 revnejših šolskih otrok bo dobilo še poseben paket predsednika republike, 80 občinskih revežev pa 5000 lir v gotovini.
Za kokošerejce
“driji odgovor « Katoliškem u glasil», ki ga je objavil naš list, je zadel v zgoniško sršenovo gnezdo kot strela z jasnega. Zato je začela dobro znana skupinica iz Zgonika zopet bruhati in sikati svoj strup proti našemu listu, zgoniškim tovarišem in tamkajšnjemu pevskemu zbo. ru. Takega izrazoslovja, psovanja in prikritih groženj so pač zmožni samo elementi, ki nima. jo v svojem slovar ju boljših krilatic.
Takim zakrknjenim protiko. munistom, ki s svojimi pobesne. Umi izpadi ne delajo časti niti svoji stranki, se ne splača odgovarjati na dolgo in široko. Ko pa že besedičijo o a teror ju», « u. morihn itd., bi jih hoteli samo spomniti na vojno dobo, ko so vneto ploskali ljubljanskemu
škofu Rožmanu in generalu Rupniku, ki jih naše ljudstvo še predobro pozna.
Zakrknjeni sovražniki vsega, kar je količkaj naprednega, ki skušajo podžigati v vasi na vsakem koraku sovraštvo in prepire, so si- zaslužili na splošno pri vaščanih prezir. Zalo je zaman vse njihovo besnenje proti poštenim vaščanom in tovarišem, ki so in bodo vedno ponosni na svojo preteklost, na prestane borbe, partizanstvo, trpljenje v fašističnih in nacističnih ječah. Zato bodo tudi vedno o-hranili v hvaležnem spominu vse padle, ki so se žrtvovali zato, da sla bila fašizem in nacizem poražena, pa naj bo to Rupnikovim «vojščakom» po volji ali pa ne.
Predstave in prireditve
Prosvetna prireditev dijakov
Gojenci Slovenskega dijaškega doma priredijo v soboto 22. t.m. ob 20.30 pod pokroviteljstvom P.D. «Škamperle» v dvo-vani na stadionu «Prvi maj» prosvetno prireditev. Na sporedu sta šaloigri «Prvi april» in « Burka o jezičnem dohtarju», balet ter slovenske in dalmatinske narodne pesmi, ki jih zapojeta kvartet in duet. Na prireditvi nastopi tudi domski mladinski pevski zbor. Vabljeni !
Šolska božičnica na Opčinah
Osnovna šola na Opčinah priredi jutri, v nedeljo 23. t. m. ob 16. uri božičnico za svoje o-
troke, ki bo v dvorani Prosvetnega doma.
Koncert * Primorca “
Pevski zbor «Primorec» iz Trebč priredi jutri, v nedeljo 23. t. m. ob 18. uri pevski koncert, ki bo v domačem Ljudskem domu.
Gregorčičev večer na Školjetu
Prosvetno društvo «Haas» priredi v petek, 28. decembra ob 20. uri na sedežu Gregorčičev večer. O priljubljenem slovenskem pesniku bo govoril predsednik SHLP Justo Košuta, ki bo tudi recitiral Gregorčičeve pesmi. Sodelovali bodo z reeita-
(NadaUevanje z 2. strani)
prenovitve in razširitve socialistične demokracije z budnostjo in zavestjo, da mora partija u-krepati po položaju, ki vlada danes v svetu. Priznati moramo, da živimo v nevihti, to pa ne pomeni, da ni več sonca, da smo v razkrojevalni krizi. Ne, tovariši, ni tako. Mi vemo, da pride vsako toliko do kritičnih trenutkov, kot je n. pr. prišlo tudi leta 1939. Kljub temu je zgodovina razjasnila tudi tedanje stališče.
Zavedati se moramo, da graditi socializem ne pomeni korakati po ravni in široki poti. Najdejo se vijugaste poti. ki jih je težko prehoditi. Vse to je del zgodovinske nujnosti in naše borbe. Mi moramo vedno razumeti te stvari.
Kako lahko prispevamo k reševanju mednarodnih vprašanj? S tem. da ne izgubimo glave, mirnih živcev, čuta do stvarnosti, razredne zavesti. Osnovne delavske in kmečke množice ni-
Zaključki tov. Togliattija
so izgubile svoje smeri ne na Severu ne na Jugu. Znale so razločiti razredno bistvo borbe, ki jo bojujemo. Razumeti so znale, da so bili nekateri ukrepi, čeprav težki in boleči, nujni.
Mi moramo prispevati k izdelavi velike politične akcije mednarodnega komunističnega gibanja. Moramo pa vedeti, kaj naj pomeni ta prispevek. Mi si ne zamišljamo, da predstavljamo kritično istanco vseh partij in vsega mednarodnega komunističnega gibanja. In tudi listi tovariši, ki govorijo o soodgovornosti. naj se tega zavedajo. Odklanjamo provincialno ošabnost, s katero se v in izven partije, večkrat tudi v socialistični partiji, smatrajo dejanja velikih partij, kot so KP Francije, Poljske partije ali
drugih sektorjev mednarodnega komunističnega gibanja. Prav posebno odklanjamo vsako frak-cionaško dejanje.
Ostalim partijam lahko napravimo bratsko in prijateljsko kritiko. Lahko navežemo z njimi stike, da nam lahko naslavljajo svoje kritike. Toda predvsem moramo prispevati s svojim delom, s pravilno politično linijo KPI, s svojo aktivnostjo, s svojo borbo za dosego večine med italijanskim delavskim razredom, pravilno izdelujoč italijansko pot v socializem.
Glede italijanske poti v so-cializem je tov. Togliatti dejal, da se je o njej precej uspe<no diskutiralo. Razprava se je pletla okoli vprašanja demokracije in svobode. Opozoriti pa je tre. ha, da to ne sme bili nekaj akademskega.
Demokratične svoboščine so bolj ali manj široke, v kolikor jih delovni ljudje znajo izsilili od buržoazije, ki je bila nekdaj nosilka teh svoboščin, sedaj pa zaradi spremembe svoje lastne strukture ni več v lem položaju. Zalo je zgrešeno imeti te svoboščine za nekaj statičnega, za nek fetiš. Vsaka pridobitev na tem področju je rezultat določene borbe. Če ne bi bilo teh borb, če ne bi bilo akcije naše partije, delovnih množic, niti svoboščin ne bi v toliki meri. Mi se borimo za uveljavitev ustave, to pa ne pomeni, da bi z uvelja-vitvijo ustave dosegli vse. Socialistična demokracija pomeni nekaj več : pomeni izdelavo oblik neposredne demokracije, najširšo udeležbo delovnih ljudi in ljudstva pri vodenju gospodarstva in javnega življenja. Zato
se borimo za občinsko in pokrajinsko avtonomijo, za ustanovitev dežel po vsej Italiji. In se lahko postavijo tudi nova vprašanja kot n. pr. vprašanje delavskih svetov, ki naj sodelujejo pri organizaciji proizvodnje in vodenja tovarn, kar bi privedlo do večjega socialnega napredka. Zato se je treba izogniti fetišev in poiskati v stvarnih pogojili nove oblike, ki jih je treba zahtevati.
Razprava ne sme hiti akademska, marveč mora biti povezana z vsakdanjim delom, z izboljšanjem vsakdanje akcije. Glede kulture mi smo za boj iikm! različnimi ideologijami zato, da se na konkretnem polju dokaže, kakšna je naj pravilnejša ideologija. To je marksizem : ni katehizem, marveč metoda, je stalna izmenjava misli.
Tov. Togliatti je omenil zgodovino marksizma v Italiji, se skliceval na filozofa La bri o lo, ki je izdeloval svoje zaključke malo pozneje kot Marks in En-
gels. Italijanski marksizem je nekaj drugega kot marksizem v Nemčiji, Franciji in Rusiji. Togliatti je podal tudi primer Gramscija, ki je znal razumeti zgodovinsko stvarnost v Italiji.
Proti koncu svojih zaključkov ie tov. Togliatti obsodil zahtevo ki je prišla s strani nekaterih tovarišev, naj bi se v partiji dovolila organizacija skupin, ki se ne bi podrejale volji večine itd. Komunisti se morajo boriti proti frakcionaštvu ob popolnem spoštovanju svobodne izmenjave misli.
Dejal je, da je zelo dober znak, da je bilo do kongresa že razdeljenih 1.100.000 partijskih izkaznic, kar predstavlja nedvomno velik uspeh, če se pomisli, da manjka še mesec dni do konca leta.
Na koncu je Togliatti ugotovil, da je prenovitev partije že v teku, da je partija enotna, kompaktna, da partija razločuje nove naloge, ki jih ima v novi situaciji.
eijami tudi domači mladinci in otroci.
Odbor priporoča članom da se udeležijo s svojimi družinami.
Proslava S. Gregorčiča v Saležu
Zaradi vedno večjega razvoja kokose re je na kmetijah in proizvodnje piščancev za zakol v naši pokrajini, je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo smatralo za potrebno, da sporazumno z uradom pokrajinskega živino-zdravnika organizira posvetovalno sanitetno službo v kokose reji.
Omenjena služba, ki se vrši že nekaj mesecev, se je pokazala zelo koristna za našo kokose rej o. Poverjena je bila specializiranemu živinozdravniku zooprofilaktičnega poskusnega zavoda - sekcija za Furlanijo, ki je na razpolago rejcem z nasveti. nanašajočimi se na bolezni in zdravljenje perutnine, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu	ulica Ghega,
št v. 6/1 tel. 23-927.
Posvetovalna služba in diagnoza se vršita brezplačno.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in go. stom
GOSTILNA IN TOBAKARNA
«PRI MICETU»
TREBČE 17
V petek 7. t. ni. je P.D. «Rdeča zvezda» v Saležu priredilo proslavo 50-letnice smrti Si- ' mona Gregorčiča. Prireditev je j otvoril društveni odbornik Just Pegan, nakar je društveni mešani pevski zbor pod vodstvom Hermana Miliča ubrano zapel Gregorčič - Saltnerjevo «Nazaj v planinski raj». Predavanje o Gregorčiču je imel Justo Košuta, ki je obenem prednašal nekaj pesnikovih del, med temi tudi edino Gregorčičevo prozo, poudarek pesnikove socialne miselnosti «Govor o želodcu». Gre. gorčičevo «Delavcem» je lepo recitirala Dušica Svetlič. Nazad. nje je še pevski zbor zapel narodni «Soča voda je šumela» in «Sinoči je . pela» in kot zadnjo še Gregorčič - Nedvedovo «Naša zvezda», ki je posebno ugajala. Ves večer je potekel v prijet, nem razpoloženju ter privabil precejšnje število vaščanov.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim gostom
GOSTILNA
MOŽINA AVGUŠTIN
TREBČE 10
Dobro obiskan
pevski
koncert
V nedeljo 9. t. m. je priredil pevski zbor s Proseka Kon-tovela v Prosvetnem domu na Opčinah zelo uspel pevski koncert. Na sporedu so bile narod. ne, umetne in partizanske pesmi. Proseško - kontovelski pevci so dobro znani naši javnosti, zato nič čuda, da je bila openska dvorana polna udeležencev, kepo petje so poslušalci nagradili z dolgimi aplavzi.
V esele božične praznike m j srečno novo leto vošči TRGOVINA JESTVIN VIDAU
BANE
GOSTILNA	IL
ANTON ŽERJAL
ZABREŽEC 19
vošči vesele božične praznike in srečno novo leto.
TRGOVINA JESTVIN
RADOVIČ DAVORIN
NABREŽINA (kamnolomi)
želi vesele božične praznike
h
in srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN I
A. KRIŽMANČIČ
GROPADA 29 želi vesele božične praznike in srečno novo leto

ZA TEDEN DNI
30
lili
ìli
Sobota, 22. — Demetrij
Nedelja 23. — Viktorija (Z" goslava)
Ponedeljek, 24 — Adam Eva (zadnji krajec) Torek, 25. — Božič Sreda, 2& — Stefan Četrtek. 27. — Janez Evanl list
Petek, 28. — Nedolžni d Čiči
Zgodovinski dnevi
ZGODOVINSKI DNEVI
22. 1951 so fašisti ustrelili roja Ljuba Šercerja.
RADIO
ODDAJE
e to, k '{nas k «enj, bog s KP Dl H toli sa K polj s na I
inski ikov, novit za :
ten
SOBOTA: 12.55 Dalmatin5 no & pesmi - 16. Utrinki iz tehn^a in znanosti - 18.30 Glasba ; naše ma čke - 20.30 Z,bor venske fi.hrrmonije - 19.13 stanek s poslušalkami Teden v Itali.i - 22. Pagati** koncert št. 1 v C Duru NEDELJA' 9. Kmetijska
laspr istiti U- je : svoj«
l'ttlO E isovj ! priča
laja - 12. Oddaja za najtnD-SŽa
»cer
<!FU :
deže
- 13.30 Glasba p > željah Slovenski zbori - 19.15 Vel‘jr l.ubezni . 20.30 Verdi: Traviala», (.pera v 3 dej.
PONEDELJEK: 12.55 KVL tet Lisinski - 18.45 OrkeS*1 Cergoli - 21. Marjan V<A «Božični Triptih» - igrajo ilSrel ni Radijskega odra - nato ® žične pesmi raznih narodov ^
24. Prenos polnočnice iz žuP* cerkve v Skednju.	„ .,
TOREK: 10. Prenos božice// maše iz župne cerkve v 5, Ivanu - 12. Božična voščila"« U čencev osnovnih šol - D' Glasba po željah - 16. RnS:':1L «Pepelka», opera v 2 dejan.'*
20.30 Sattner: Jeftejeva pV’ 'Opla ga - 21. Chirles Dickens «T1; vzut božiči» - igrajo člani Radij5" je ) ga, odra.
—	.JuiLSi
SREDA: 8,30 Kmečka gSPw-Si vo .Tamše - 9.40 CajkoVS-Romeo in Julija - 12.30 0$ ^ur‘ ster Srečka Dražila - U'£’ ra Glasba po željah - 16. GosUjUlje «Revizor», veseloigra v 1	1 M
j »njih, igrajo člani Radijskih S( odra - 18.30 Pisani balone», 20.30 Slovenski oktet - 22 lomki iz Donizettijeve oPel «La Favorita».	rPltli
ČETRTEK:	12.55 Krne^DC j
kvartet - 19.15 Sola in don* K fa, 21. Dramatizirana zgodb8. m j oc 22.15 Ca:kovski:	Simf0(1%, i r
St. 4.	U ,
PETEK: 13 30 Glasba p° 1	' ‘
ijah - 18.30 Z začarane pòlipi v 1 18.40 Zenski kvartet ca - 21. Umetnost in priredi^fciji; v Trstu.	na, r
GLEDALIŠČE
m Sati »je i
SLOVENSKO NARODNO GLEDALI!'^
V soboto, 22. c ec ob 20.30 "S
A1
Robert
Kontoveiu dersen: «Caj in sintP*‘Ui ja».
nedeljo, 23. dec. ob 16-30 dvorani na stadionu
maj», Vrdelska cesta '
6(>:
Rade Pregare: «Sagra*1' torek. 25. dec. ob 15. uhe-Sv. Križu — V. Kata-
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
GOSTILNA
MILKOVIČ
GROPADA
PROSVETNO DRUŠTVO I
«PRIMOREC»
TREBČE
vošči vesele božične praznik,1 in srečno novo leto
«Kvadratura kroga». ,
V sredo, 26. dec. ob 16. ur*
Opčinah
«Sagra»,
R. Pre
■é

e aki 11 jan j iti z
um: izver isi 'bije
ZE
' °Dodi
itiin v k< tnei
utili
i kem ttiik *ei tr li zn
KINO
Opčine
S'bota, 22. dec.: «Brlog tapcev» (II c.ivo dei G trabbandieri). B: rvni * M'GM.
■Nedelja, 23. dec.: se ponoL
A na: leto cara em i: tovai
v ii
Dinej
ivee
Ponedeljek, 24. dec.: «Dog0
ščina na dvoru» (Avve
ra a corte). Barvni "iktiv
naita.
Torek, 25, dec.: se ,pon°y’yHj0 j Sreda, 26. dec.: «Deportir8 ,.
iz Botany Bayja» (I <, ^ tati di Botany Bay). . k,;.
vni film Paramount.
Četrtek. 27. dec.: se ponovi' 'jem.
Petek, 28. dec.: se ponovi
Prosek
Sobota, 22.
dec. ob
19>
(«Princ študent» (II P’olii led š
ce studente). Barvni
MG M.	p-
Nedelja. 23. dec. ob 16: se.
novi' ~	IJStv4
k
Torek, 25. dec. ob 16: <(k
rjena za ljubezen» per amare). Barvni MGM.	AeiY
Sreda, 26. dec. ob 18: «I ~ C1 rados». Barvni fi*1*1 iumbia.
Nabrežina
•Sob Ha 22. dec.: «Mizar»-
Inalta.	j p
Nedelja 23 dec.: se P°n0'eni 1 Torek 25. dec.: «želeni o, (Fuoco verde). Film
Sreda 26. dec.: se pono
vi-,
Nabrežina - postaja
(V
Sibota 221. dec.: «Cesta» t. ^
0di' ttve,
po
Politi

bljir
k( še ve
SOI
be
Vseh
Pro Glisti
fil' k pr
biac (Tla , °ktc ' ki *b n

N
belki
Plet
>či;
Nil
tl J
strada). Film para
P°:	nT .-j.
Pone e:jek, 24. dec.: «LTPnli)T
Nedelja 23 dec.: se T””por
ladji 'Calne'» (L'an*n namento del «Calne» •
Barvni film.
Torek, 25. dec.: se po
novi-
tool
blizr
^ <
^broi
>be
lV\
Vare
*taii