AMCRtCAN IN SPIRIT H fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY i " SLOVENIAN HORNING N€WSPAP€B AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 20, 1982 VOL. LXXXIV VUV'*rt ^ Zadnja dva tedna doma in po svetu j AfoUl grobovi IDAM MAPOVFDIIIF POMflH Izraplska vniaška yasprlha državah so ncfnrrpni nad nd- * 1 W: 1 NA BAGDAD; POROČILA 0 BITKAH NEZANESLJIVA Izraelska vojaška zasedba južnega dela Libanona se na-cbiljiije, čeprav v zadnjih ^voh tednih ni prišlo do dol-k° pričakovanega napada na pLO v Zahodnem Bejrutu. V V(-'ljavi je premirje med PLO 'h Izraelom, od časa do časa s° pa spopadi med obema si-lama. Izraelski ministrski predsednik Menahem Begin je de-•iaP da je Izrael nezadovoljen s Potekom pogajanj o umiku yseh oboroženih članov PLO 'z Bejruta in Libanona sploh. I^t aelci grozijo, da bodo zače-P z napadom na Zahodni Bej-rut, ako ne bo kmalu prišlo sporazuma o umiku PLO. Ameriški veleposlanik za Srednjevzhodne zadeve Philip pabib je še vedno v Bejrutu 'n se sestaja z vodilnimi pred-slavniki raznih libanonskih ^ničnih in verskih skupin. želijo tudi,, da bi PLO opustila Libanon, voditelj PLO Jasir Arafat pa postavkia razne pogoje, ki so nespre-iern]jivi tako za ZDA kot za ^-rael Med drugim želi Ara-da bi ZDA uradno pri-Zriale PLO. Kljub tesnim odnosom med BO in Sirijo, so Sirijci izja-vpi, da niso pripravljeni nu-diti zatočišče okoli 6,000 PLO gverilcem in njih družinam, e,a j bi zapustili Bejrut. Se-pritiskajo ZDA in druge arabske in evropske države O' Bi rij o. naj bi le-ta sprejela BO gverilce. Vojaški krogi v ZDA in na ^ahodu sploh menijo, da bi ^ugli Izraelci zasesti Zahod-O Bejrut in premagati PLO gverilce, da pa bi bila cena iz-tedno visoka. Tudi v Izraelu Oiznavajo, da se bojijo izgub ^posrednega napada na Za-lQdni Bejrut in pouličnega v°jskovanja. Boslej je bilo okoli 300 iz-B,elskih vojakov ubitih v Li-anonu od začetka vdora, kar pomenilo za ZDA z mnogo Vgc prebivalci okoli 20,000 birtvih. V Izraelu je slišati ^Gdno več glasov tistih, ki ^sprotujejo vojskovanju v ‘manonu, med njimi je celo V°Bko vojakov. vBpazova]ci izraeiskih poli-.l('mh razmer pa soglašajo-, da Menahem Begin na višku ®Voie priljubljenosti in tudi, | u oe bo popustil glede umi-:a PLO iz Libanona. =!: Pretekli teden je bil Geor-Schultz potrjen od zvezne-senata kot 60. državni taj-n‘k v zgodovini ZDA. Zasli- ^eVanje pred senatnim odbo-,<>ni z& zunanje zadeve je po-,vazalo, da je Schultz mirnega n konservativnega značaja in k*1’ da ni pričakovati nobe-* bistvenih sprememb v a-mGriški zunanji politiki. . Bchultzova prednost, pravi-1° analitiki, je v tem, da je opravljen tesno sodelovati s Predsednikom Ronaldom Rea-Sariom in njegovim štabom v j e 1 i hiši. Aleksander M. uig je hotel voditi zunanjo Politiko sam in sploh ni mo-Bd sodelovati z Reaganovi-trk svetovalci v Beli hiši. zunanji politiki ZDA, ženijo analitiki, zagovarja l^edsednik Reagan zadnje J0 ° sece še konservativnejšo dališče. Med drugim citirajo a-'alitiki predsednikovo odlo- državah so ogorčeni nad odločitvijo in pravijo, da bodo sodelovali tudi brez privoljenja ZDA. Prav tako je predsednik podprl prodajo novih ameriških bojnih letal Tajvanu, to kljub ostro izraženi o-poziciji kitajske vlade v Pekingu. * Pretekli teden je predsednik Reagan ukinil sankcije, ki jih je bil uvedel zoper Argentino zaradi argentinske zasedbe Falklandov. Bela hiša želi normalizacijo odnosov in je tudi dovolila prodajo Argentini nekaterih naprav, potrebnih za razvoj jedrske e-nergije. Anglija je poslala nazaj v Argentino zadnjih 593 vojnih ujetnikov, ki jih je bila ujela, ko so se Argentinci na Falklandih brezpogojno predali. Anglija je pa še vedno jezna na Argentino zato, ker Argentinci še niso uradno priznali konca falklandske vojne. Argentinska vojaška vlada je dovolila, da zopet delujejo demokratične politične stranke. * OPEČ države so sprte med seboj in zaradi tega zaenkrat ni pričakovati kakega večjega povišanja v ceni surove nafte. Poznavalci mednarodnega naftnega trga pa poudarjajo, da bi lahko presežek nafte na odprtem trgu kmalu izginil, posebno zaradi iransko-iraške vojne. Posebno zaskrbljene so državice ob Perzijskem zalivu, ki se bojijo napada iranskih sil. * Oba domova zveznega kongresa se ukvarjata z oblikovanjem proračuna zvezne vlade za finančno leto 1983, ki se bo začelo že 1. oktobra letos. Poglavitna želja je, da bi bil primanjkljaj najmanjši možno, vendar ni soglasja med večino v kongresu in predsednikom Reaganom, kako naj bi dosegli ta cilj. V zveznem kongresu želijo povišanje nekaterih davkov, v Beli hiši pa predlagajo nadaljnjo znižanje izdatkov. Kot kaže, se obe strani bližata kompromisni rešitvi. f. Bartholomew J. Hribar f V nedeljo, 18. julija, je na svojem domu na 954 E. 144 St. umrl dobro znani Bartholomew J. Hribar, rojen 12. avgusta 1881 v Sloveniji, mož Alice, roj. Turk (poročena sta bila 71 let), oče Paula, Margaret Walton, Laurence-a, Alberta (San Diego, Kal.) in Alice Dorothy Rock, 28-krat stari oče, 22-krat prastari oče. Pogrebna sv. maša bo jutri, v sredo, v cerkvi sv. Jožefa na 14401 St. Clair Ave. Rajnki bo pokopan na poko-pailišču sv. Pavla na iChardon cesti. Obisk za člane družine bo danes, v torek, od 2. do 9. zvečer, v pogrebnem zavodu Finneran na 15435 St. Clair Ave. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin v B. J. Hribar Memorial Scholarship Fund, Catholic Order of Foresters, St. Mary’s Court št. 1640, 715 E. 159 St., Cleveland, OH 44110. Vera P. Saver Sporočajte osebne in krajevne novice! V četrtek, 8. julija, je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla Vera P. Saver, rojena Telban, žena Josepha C., sestra Marie J. Kovačič, Stanle-yja ter že pok. Josepha in Davida J., teta in prateta, zaposlena kot šivilja pri Rich-man Bros. 30 let, vse do svoje upokojitve, članica Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KS-KJ, SŽZ št. 25, Maximilian Court Catholic Order of Foresters in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek, 12. julija, v cerkev sv. Vida, od tam na pokopališče Vernih duš. Mary E. Trebeč V četrtek, 8. julija, zvečer je umrla 79 let stara Mary E. Trebeč, zadnja leta bivajoča v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd., rojena Umek v Lokvi, Slovenija, žena Josepha, mati Mrs. Frank (Dorothy) Tushar, stara mati Roberta* J. in Josepha F., sestra Olge (Buenos Aires, Ar.), Franca in Milana (oba v SFRJ). Pred leti sta TEHERAN, Iran. — Velika iranska ofenziva zoper Irak traja že teden dni. Kot kaže, so iranske sile prodrle čez mejo in se nahajajo v bližini iraškega mesta Basra. Basra je drugo največje mesto v Iraku in silno pomembna vojaška točka. Iračani trdijo, da so njihove čete premagale Irance ih odbile vse napade, pri tem pa ubile veliko iranskih vojakov in uničile precej iranske vojaške opreme. Poročila, ki prihajao iz Teherana, govorijo o velikih iranskih zmagah in ogromnih izgubah, ki so jih utrpeli Iračani. Zahodni in drugi nepristranski novinarji nimajo dostopa do bojišč, ameriški in sploh zahodni analitiki pa menijo, da so Iranci res imeli **+ **************f**e»trt****ttf pokojna in mož lastovala in vodila mesnico na E. 55 St. in Prosser Ave. Bila je zelo aktivna na narodnem in društvenem polju kot članica ‘ dr. Lipa št. 129 SNPJ, dr. ! Svobodomiselne Slovenke št. j 2 ADZ in Kluba slovenski h i upokojencev v Euclidu. Ai>-tivno je podpirala pevsko društvo Slovan, pred mnogimi leti pa Sokolsko skupino št. 2. Pogreb je bil iz Grjdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v torek,1 13. julija, na pokopališče Vernih duš. Darovi Slovenskemu domu za ostarele v pokojničin spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti. Anton Perusek nekaj uspehov in da je vojskovanje prešlo iz iranskega na iraško ozemlje. Iranci trdijo, da želijo predvsem odstraniti režim iraškega samodržca Saddama Huseina in da nočejo pedi iraškega ozemlja. Pripravljeni pa so na pohod na iraško glavno mesto Bagdad, ako bo to potrebno. Ajatola Homeini in drugi iranski voditelji so dejali, da je dejanski končni cilj iranskih čet Jeruzalem, ki ga imajo Izraelci za svoje glavno mesto. Zahodni opazovalci razmer • na Srednjem vzhodu še nimajo jasne slike o možnostih Irana za popolno zmago v vojni z Irakom. Predvsem bo izid vojne odvisen od bojevitosti iraških vojakov, ki se niso izkazali, ko so bili v Iranu, sedaj pa morajo braniti lastno domovino pred tujim napadalcem. Nekateri analitiki menijo, da je iransko vodstvo napovedalo napad na Irak v želji, da se ne bi zmagovita vojska začela zanimati za razmere v Iranu samem. Iračani iščejo pomoč in podporo pri drugih arabskih državah, Iran pa meni, da bodo v nevarnosti iranskega napada vse. države, ki bodo priskočile Iraku rta pomoč. Sirijci odkrito podpirajo Iran, medtem ko dobiva Irak podporo predvsem od Jordanije in nekaj drugih držav. Saudska Arabija menda pomaga Iraku denarno. V petek, 9. julija, zvečer je, na svojem domu na 5876 Dunham Rd., Maple Hts., preminul 79 let stari Anton Pe- 1 rusek, rojen v Drašči vasi pri Žužemberku, od koder je prišel v ZDA 1. 1920, vdovec po pok. ženi Mary, ki je preminula 1. 1965, oče Vide Ver-cek, stari oče Daniela (Fla.), (Dalje na str. 3) VREME Spremenljivo oblačno danes z naj višjo temperaturo okoli 80 F. Deloma oblačno jutri in nekaj topleje. Naj-višja temperatura okoli 85 F. V četrtek pretežno oblačno z možnostjo krajevnih neviht, posebno v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 89 F. Po nedavnem 12. kongresu jugoslovanskih komunistov da bo prepovedal sode-°Vanje ameriških firm v iz-|ladnji plinovoda iz sovjetske ibirije v zahodno Evropo. ^©Hiki zavezniki v NATO V* »* ,-v x'.. GORICA, It. — V našem listu smo že~ poročali o delu in poteku kongresa, ki ga je nedavno imela v Beogradu Zveza komunistov Jugoslavije (ZKJ). Medtem je prišlo do zaključnih političnih aktov in do izvolitve novih partijskih organov. Kot pomembna novost je še posebej izvolitev Mitje Ribičiča za novega predsednika predsedstva ZKJ, gotovo ene najpomembnejših funkcij danes v Jugoslaviji. Kot znano so namreč malo pred Titovo smrtjo začrtali nove državne in partijske organe v smislu kolektivnih vodstev (predsedstev) , katerih predsednik se menja iz leta v leto. Tito je bil vsa leta predsednik obeh vodilnih organizmov, pravzaprav republike in partije. Po njegovi smrti pa prihaja sedaj do letnih zamenjav, ker se tako verjetno želi omejiti vodilno vlogo ene r** -Vuge osebnosti in s tem tudi predstavnika enega ali drugega od jugoslovanskih narodov. Morda bo zato umestno, da se nekoliko zaustavimo predvsem ob vlogi ZKJ, posebej pa še ob novem vodstvu jugoslovanske partije. Res da se danes ta imenuje Zveza komunistov (pred leti so namreč hoteli pokazati, da bo s takim imenom komunistična partija bolj odgovarjala jugoslovanski poti v socializem, da bo morda izgledala manj dogmatična in monopolistična), vendar ima v sedanjem notranjem sistemu v Jugoslaviji še vedno vodilno vlogo, bolj, rekli bi, eminentno vlogo. Brez privoljenja komunistične stranke kljub samoupravnemu sistemu ne more biti resničnih političnih odločitev. Komunisti so še vedno tista izbrana elita, ki ji družbeno življenje mora slediti, tudi če kje pade kaka kritika. Država je še vedno vsestransko v znamenju marksistične ideo- logije, kjer za druge idejne tokove uradno ni prostora. Posebej je to opaziti v šoli, kjer je le “znanstveni” socializem dopuščen kot svetovni nazor. Zato je težko (če že nemogoče) govoriti o kakem pluralizmu na idejnem področju, tudi če imamo seveda drugačne pluralizme interesov, ki pa nikakor ne morejo načeti prvenstva komunistične partije in njene vodilne vloge v današnji jugoslovanski družbi. Temu odgovarja tudi zaprtost vsaki drugi ideologiji (cerkvene razmere to jasno kažejo), ki bi hotela in upravičeno pričakovala priznanje tudi navzven, ne le navznoter. Na nedavnem kongresu ZKJ je prišlo, kot rečeno, do zamenjave na samem vrhu. Dosedanjega predsednika predsedstva stranke, ki je bil Dušan Dragosavac, je zamenjal Slovenec Mitja Ribičič. Ime je gotovo tudi našim bralcem dovolj znano, da ga ne bo treba posebej predstavljati. Vseeno pa bi nekaj zapisali ob njegovi osebnosti. Mitja Ribičič je primorski rojak in izhaja iz tržaške slovenske družine; tudi rojen je bil v Trstu. Njegov oče je bil znani mladinski pisatelj Josip Ribičič, po katerem je danes tudi poimenovana ena od slovenskih osnovnih šol v Trstu. Že kmalu se je vključil v socialistično oz. komunistično gibanje. Po vojni je zasedal zelo važna mesta v Sloveniji, kjer je bil znan tudi kot šef varnostnih organov OZNE. V tem svojstvu in potem kot notranji minister slovenske republike je gotovo nosil odgovornost za razne težke procese in preganjanja, tudi premnogih cerkvenih krogov in ■ raznih primorskih duhovnikov. Gotovo to obdobje Ribičičevega političnega udejstvovanja ne bo ostalo lepo zapisano v naši zgodovini. (Dalje prihodnjič) / Iz Clevelanda in okolice Vikar vzhodnega področja— Nocoj ob sedmih bo škof A. Edward Pevec umeščen za vikarja vzhodnega predela clevelandske škofije. Umestitev bo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Gates Millsu. Takoj p«) slavju bo sprejem. Ali je kdo našel?— Dne 27. junija je bila izgubljena moška zlata ogrlica. Pošten najditelj naj kliče 531-8965 in jo vrne proti nagradi. Velika razprodaja— Anžlovarjeva trgovina na 6214 St. Clair Ave. ima veliko razprodajo moških in ženskih oblačil. Več v oglasu v današnji A.D. (4. str.) Nagrade so prejeli— Na zelo uspešnem festivalu pri Sv. Vidu so nagrade prejeli naslednji dobitniki: $1.000 Nadia Domanko; $750 Marie Kovačič; $500 Elaine Rožic; $250 Bill Ažman; po $100 Felix Kurbos, Charles Kikel, Marie Clernt, E r m a Kodromaz, Robert Gosler, Suzie Škrab. Antoinette Hollis, Jim Kotnik, Lisa Ovsenik, Miro Rebec, Richard Jaksic, Jeanette Ri-barich, Marjan Tuljak in Rudy Lovko. Posebne prodajalčeve nagrade so prejeli: $100 Wen-cel Frank; $50 Marion Rozman; po $25 S. J. Baraga in Sam Reiger st. Posebne nagrade so prejeli naslednji (imena darovalcev nagrad so označena v oklepajih): večbarvni afgan Valerie Strnad (ga. Mary Figurski); coral afgan Franc Štrukelj (ga. Maria Vicic); sivo zeleni afgan Helen Belcic (ga. Patty Nou-sak White); bel šavl Mirko Longar (ga. Anna Milautz); bride doli Frank Smole (ga. Ida Unfried); 12-speed Huffy Bike g. in ga. A. Harev; “woodwork” Michael Jernejčič (Joseph Tekavec). Rev. Jože Božnar in ostali duhovniki pri Sv. Vidu se zahvaljujejo vsem faranom in drugim obiskovalcem festivala za podporo, posebno vsem, ki so poklonili darila, in vsem, ki so prostovoljno pomagali k tako lepemu uspehu! Zadušnica— V petek, 23. julija, ob 7.45 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za Johna Baveca ob 13. obletnici njegove smrti. V bolnici— Frances Perencevich, Fair-port Park, Ohio je bila na krajšem obisku pri hčerki Frances Kosch v Rocky River) u,- potem se je morala vrniti v FairView splošno bolnišnico. Ohijski KSKJ dan— V nedeljo, 1. avgusta, od 2. popoldne dalje bo na farmi sv. Jožefa na White Rd. letošnji ohijski KSKJ dan. Bralci in bralke našega lista so vabljeni na piknik. V naši tiskarni tiskamo uradno glasilo KSKJ “Amerikanski Slovenec”, kar veliko prispeva tudi k nadaljnjemu izhajanju A.D. Primorski piknik— Preteklo nedeljo popoldne so se zbrali Primorci na lovski farmi na svojem vsakoletnem pikniku. Bil je vroč, soparen dan, nagajal je dež. Ga. Lojzka Feguš je pa pripravila okusno kosilo, posebno so ugajale vampi š polento. V spomin— Ga. Jennie Langerholc, Johnstown, Pa. je darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. Mary Molek. Hvala lepa! Mladi harmonikarji— Mladi harmonikarji pod 'sodstvom g. Rudija Kneza odhajajo v Kanado, kjer bodo nastopili na Slovenskem dnevu v nedeljo, 25. julija. Avtobus bo pobral potnike v soboto, 24. julija, ob 7. uri zjutraj pri cerkvi Marije Vnebovzete v Collin woodu. Posvetitev škofa Pevca— V petek 2. julija, je bila v katedrali sv. Janeza v Clevelandu posvetitev škofa A. Edward a Pevca. Vsi sedeži v katedrali so bili rezervirani, navzočih je bilo 1200 vernikov, med njimi 2 kardinala in več škofov in duhovnikov. V nedeljo, 4. julija, se je pa škof Pevec vrnil k Sv. Vidu. daroval mašo v cerkvi in se potem udeležil sprejema v farnem avditoriju. Podrobnosti o vsem tem in tudi o obisku mariborskega škofa Krambergerja bodo opisane v petkovi A.D. Festival uspel— Drugi festival slovenske folklore, ki ga je prired.il v dneh 3. in 4. julija na Slovenski pristavi Slovenski folklorni inštitut, je lepo uspel. V soboto je bilo vreme nenaklonjeno, proti večeru se je pa izboljšalo. V nedeljo je bil obisk zelo velik. Nevhurški dan— V soboto, 24. avgusta, priredijo nevburš,ka društva ADZ svoj vsakoletni “Nev-burški dan” na ADZ letovišču v Leroy Townshipu. Ob 5. popoldne bo darovana tkzv. “polka maša”. Na Baragov dan— Fantje na vasi iz Clevelanda organizirajo potovanje na Baragov dan v Milwaukee 4., 5. in 6. septembra. Prijavite se čimprej! Prijave sprejemata Janez Tominc (531-8855) in-Tomaž Sršen (432-2041). Zahvala g. Sterleta— Dramatsko društvo Lilija se naj lepše zahvaljuje g. Franku Sterletu za njegov dar 100 dolarjev. Bog plačaj! Na Baragov dan— Tisti, ki se zanimajo za potovanje z avtobusom v Milwaukee za letošnji Baragov dan, ki bo 4. in 5. septembra, si lahko rezervirajo sedež pri rev. Tomcu pri Ma-7 riji Vnebovzeti. Kličite tel. 761-7740. Adresar— Zveza združenih društev (U.S.S.) je začela z zbiranjem podatkov o vseh še aktivnih slovenskih organizacijah, ki poslujejo v Združenih državah in menda tudi Kanadi. Namen U.S.S. je, izdati adresar teh organizacij. Zadeva je zelo koristna. U.S.S. je že poslala tistim organizacijam, ki so ji znane, poseben obrazec s pojasnilom. Priporočamo, da sodelujete. Ako vaša organizacija še ni prejela obrazca, naprošeni ste, da se javite pismeno pri U.S.S. na naslov: United Slovenian Society Directory, P.O. Box 17348, Cleveland, Ohio 44117. Radi bi končali z zbiranjem podatkov do 1. avgusta 1982, kar je pa zelo kratek rok. Poudarjajo, da bo adresar vseboval pevska, bratska, umetniška, verska, politična, trgovska, prosvetna in tudi vsa druga poslujoča slovenska društva. Pavliha in Antena— Tivoli v SND na St. Clair Ave. sedaj prodaja reviji “Pavliha” in “Antena”. Vsak izvod stane en dolar. AMERIŠKA DOMOVINA fill? ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Beseda iz naroda... James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Iridays except first two week* In July and one week after Ghristma* NAROČNINA: ^ Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 .»m - No. 53 Tuesday, July 20, 1982 Ali v nemški mladini živi Hitler? Povojna nemška generacija, rojena in zrastia po zlomu nacizma, ki ga je leta 1933 v Nemčiji uveljavil Adolf Hitler, ni obiskovala nacističnih šol, ni bila včlanjena v razne nacistične mladinske organizacije in u-stanove tistega časa, in ni pozdravljala s Heil Hitler!, pa se vendar obnaša dokaj sumljivo. Je to generacija, ki danes usmerja razvoj, politiko, gospodarstvo in kulturo naroda že v tolikšni meri, da je mogoče videti in oceniti vsebino njenega koncepta o misiji nemškega naroda in ugotoviti njega smer. Zadnjih nekaj let se vse to že čuti na narodnem pozorišču, zmeraj močneje se uveljavlja njen dobro organiziran pritisk na vlado in javnost. V preteklih tednih pa je ob obisku predsednika Reagana v Bonnu in Berlinu bruhnilo na dan z vsem doslej zadržano silo. Kar se je v tistih dneh dogajalo, daje dovolj močno verjetnost sumu, da je v velikem delu sedanje nemške mladine Hitler še živ. Hitlerjev nazor o superiornosti in večvrednosti nemške (arijske) rase pred vsemi drugimi na svetu, in iz'tega izvirajoča maksima, da so Nemci po naravi poklicani vladati in gospodovati nad vsemi drugimi, je bil sladki strup, ki ga je strast no vsrkavala mlada generacija nacistične dobe. Sedaj ga — tako kaže — prenaša na potomstvo in z njim omamlja današnji mladi rod. Saj je njihov, po božje češčeni Fuehrer vendar hotel, da naj postane Nemčija prva in vodilna sila na svetu, odločujoča voditeljica svetovnega razvoja, tretji rajh pa nepremagljiva vojaška moč — kdo bi se v mladostnem zaletu ne navduševal? In ko je Fuehrer-odločil, da je treba nemški življenjski prostor (Lebensraum) razširiti z oboroženo silo in pojarmiti sosedne narode, je mladina hrabro nosila težko breme skoraj šestletne vojne do usodnega konca. Veliki zgodovinski dogodki se zlepa ne izbrišejo, dasiravno so se končali v popolnem porazu. Pravilnost tega sklepanja potrjujejo zadnja leta akcije sedanje nemške mladine, ki so dosegle svoj vrhunec ob obisku ameriškega predsednika v Nemčiji. Ne more biti dvoma, da silne množične demonstracije v Bonnu in Berlinu niso kulminirane v protestih zoper nuklearno oboroževanje, in v zahtevi po uničenju tega orožja, marveč v sovraštvu do Amerike. Organizatorji so uspeli pod nevidnimi, vendar vsestransko osumljenimi direktivami iz Kremlja, spraviti na noge blizu 250,000 razgrajačev v Bonnu. Govorniki so ostro nastopali zoper defenzivne ukrepe Združenih držav in NATO, hvalili pa Sovjetsko zvezo, katere misili da ne ogrožajo za-padne Evrope, ker je Moskva predlagala moratorij za nadaljno oboroževanje. V bližini kanclerjeve zgradbe so demonstranti trgali ameriške zastave z drogov in jih sežigali. Ali ni to obnašanje jasen znak sovraštva? Zahodni Berlin se veseli svojih demokratičnih svoboščin (in jih sedaj lahko zlorablja) izključno po zaslugi Amerike, ki ga je na višku mrzle vojne rešila u-topitve v komunistično morje z dovolj znanim zračnim oskrbovanjem. V tem Berlinu se je ob Reaganovem o-bisku združilo blizu 100,000 glav nemške mladine, da bi z nasilno demonstracijo, pri kateri so požigali, pobijali izložbena okna in rušili policijske barikadne naprave, izpričali svoje sovraštvo do ameriškega prezi-denta in njegove domovine, ki jo zastopa. Kaj drugega sovraštvo pomenijo napisi: “Reagan is a Fascist”, ali “Reagan go home”, ali “Kili Reagan”? Na televiziji je bilo videti, in je bilo tudi povedano, da so morali ameriškega predsednika v samem bivšem glavnem mestu Nemčije obleči v varnostni jopič, ker so se bali za njegovo življenje. - V zvezi z Reaganovim obiskom Nemčije je objavil David Kramer, profesor socialne politike na univerzi v Zahodnem Berlinu esej pod naslovom “Germans' Hostility to the U.S.” Prof. Kramer zayrača domnevo raznih zapaclno-nemških političnih razlagalcev, češ, da zgoraj omenjene demonstracije pomenijo zgolj nesoglasje z Reaganovo administracijo. On trdi, da imajo mnogo globlje korenine. Po njegovem je vedno večje število zapadnih Nemcev, zlasti pa ljudi pod 40 let starosti, prepričanih, da se interesi domovine razlikujejo od. onih Amerike, čim mlajši je rod/ tem bolj se oddaljuje od Atlantske zveze (NATO) in tem bolj se na- Dragemu Gustelju Žavbiju, župniku v Winnemu< EAST HELENA, Mont. — Danes zjutraj, v četrtek, 1C. junija, me je klical najprej gospod Ive Mihovilovič iz San Francisca, nato pa dr. Anton Stopar iz Rena, Nevada, z novico, da je gospod Gu-stelj, naš dobri prijatelj, v zgodnjih jutranjih urah odšel k Gospodu v Winnemucci, Nevada. Ko pišem poslovilne besede, mi dan pogreba še ni znan. Na njegovo željo bo pokopan v Winnemucci. ' Ko sem ga zadnjič obiskal v San Franciscu in se od njega poslavljal, 26. februarja, skupaj z g. Ivejem Mihovilo-vičem, župnikom na sloven-sko-hrvaški fari Gospodovega Rojstva, si je g. Gustelj želel samo eno, da bi bilo čim preje konec trpljenja. Žal se je bolezen zavlekla, da so ga celo prepeljali iz San Francisca v Winnemucco. Gospod Žavbi je bil doma iz Gornjega Tuhinja, kjer se je rodil 10. avgusta 1909. Gimnazijo je študiral v Škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. V duhovnika je bil posvečen 1. 1934, Do vojne je bil kaplan v Žireh; med vojno pa je kot mnogi drugi duhovniki izpod nemške zasede “vedril” po raznih krajih Ljubljanske pokrajine. Begunska leta je preživel skupaj z gospodi: Cirilom Milavcem, dr. Tonetom Stoparjem, Jazbecem in z riienoj v raznih italijanskih taboriščih: Nato je potoval v španske Pireneje, kamor je bila naša celotna duhovniška ^Skupina namenjena. Nikdar -ne bom pozabil predvečera odhoda v taborišče v Barletti. Prejel sem brzojavko iž Severne Amerike s sporočilom, da me ame-rikanski škof iz škofije Helene, Montana, želi. Bil sem pred zelo težko odločitvijo. Rad bi šel s kolegi v Španijo, da bi imel prijateljsko družbo, pa tudi Amerika me je mikala. Takrat mi je Gustelj podaril tale nasvet: “Jože, kar pojdi v Združene države. Če 'nam bo Španija bolj ugajala kot Tebi Združene države, boš še vedno imel priliko, da se nam pridružiš. Če pa se zgodi obratno, da nam postane neznosno v Španiji, nam boš pomagal v Združene države.” Nasvet sem sprejel, čeprav s težkim srcem. Pa sem bil zanj g. Gustlju vedno hvaležen. Ko me je prosil, naj dp- ci, Nevada, v slovo bim zanje škofe v Ameriki, sem to z naj večjim veseljem storil. Tako smo končno vsi prišli v Združene države, razen gospoda Cirila Milavca, ki je odšel v Argentino. Leta 1950 ga je gospod škof Gorman sprejel v škofijo Reno v Nevadi. Tu je kaplano-val 9 let in bil nato imenovan za stolnega župnika v Renu. Po sedmih letih je dobil zadnjo, deset tisoč kvadratnih milj obsegajočo faro v Winnemucci, sredi nevadske puščave. Winnemucca mu je postala tako rekoč drugi dom. Ostal je v njej 13 let in tudi zadnja leta kot upokojenec živel največ tam. Ko je prišel po Veliki noči 1981 k svojemu dobremu prijatelju Ivanu Mihoviloviču na obisk v slovensko-hrvaško faro Jezusovega Rojstva (Nativity Church) v San Franciscu, so zdravniki ugotovili, da ima raka na ustih. Takrat je zapisal v svoj dnevnik: “Danes sem nastopil pot pokore: ugotovitev raka” (28. aprila 1981). Celo leto se je zdravil po raznih bolnicah,' a nazadnje je zmagal rak. Gospod Mihovilovič in njegova gospodinja Francka Kranjc sta mu bila ves čas v veliko pomoč. V tretji gimnaziji je bral knjigo Josipa Debevca, Vzori in boji, ki ga je za vse življenje navdušila za literaturo. Sam se je poskušal v pesmi in literarni kritiki. Gotovo boste našli njegove zanimive članke v Domu in svetu. Slovensko literaturo je ljubil do svoje smrti. Kljub skušnjavam, da bi študiral slavistiko, se je po maturi odločil, da postane duhovnik. Zadnja leta, posebno po Drugem . vatikanskem koncilu, je bil Bogu zelo hvaležen za duhovništvo. Prva misel, postati duhovnik, mu je prišla na um, ko je kot 10-leten pri misijonu v Tuhinju poslušal pridigo o peklu, misleč, da ti kolar že sam po sebi zagotovi sedež v nebesih. Pač otrok. Po težkem trpljenju mu je dobri Bog gotovo odprl nebesa, za katera je navduševal toliko vernikov. Pri zadnjem obisku mi je gospod Žavbi poklonil njegov najdražji zaklad, dnevnik, ki ga je vestno pisal v času bolezni. Namesto, da bi zadnja leta opisoval, poslušajmo Gustlja. Upam, da mi bo od- vclušuje za ustanovitev od Amerike neodvisnega evropskega političnega bloka, katerega bi vodila Nemčija; ki bi na ta način postala syetovna sila, nič več podložna interesom Amerike. Kdo bi mogel ob takih ugotovitvah nemškega znanstvenika dvomiti, da v njihovih načrtih ne živi Hitlerjev duh? Značilno je, da se manj kot 39% po vojni rojenih Nemcev boji Sovjetske zveze, in da prvič po 1. 1945 mnogo Nemcev ne enači ameriške vojaške prisotnosti na nemškem ozemlju s svojo lastno varnostjo. Tudi sumničijo, da Amerika ni zmožna uveljaviti svoje vodstvene vlbge, radi česar pospešuje novo mrzlo vojno. Sicer se pa ameriški in nemški interesi tako radikalno križajo, da postaja vojaška povezanost ne le nezaželena, marveč nevarna. Anti-ameriški sentiment, čigar nacionalistični elementi se ne dajo zanikati v današnji zahodno-nemški politiki mlajšega rodu, bi mogel zavzeti ekonomske in politične nevarne oblike, pravi prof. Kramer. Taka ocena politične smeri sedanje nemške mladine v zveži z dogodki med Reaganovim obiskom nudi dovolj 1‘azloga za’ skrajno pozorno in modro politiko Amerike do Nemčije. Radikalna razlika med politično linijo nemške vlade in vedno rastočimi množicami mladine, ki odklanja ameriško prisotnost in zavezništvo v NATO, zahteva veliko pazljivost. Hitlerjev duh živi in grozi tudi Slovencem. Pred 40 leti je_nacistični škorenj neusmiljeno udaril na slovenska tla' in prizadejal neiz-merno gorje in trpljenje. Vsi smo, vsak na svoj način, poklicani storiti vse, kar moremo, da še tragedija ne ponovi. ...... L. P. pustil, če priobčim nekaj njegovih izjav. 26. maja 1981: “Če še kdaj ozdravim, bom šele znal prav ceniti življenje.” 17. junija 1981: “Življenje je vse: teorija ni nič. Življenje brez sprememb je kakor hiša brez oken: ječa. To so doživete podobe, ki kažejo pot v prihodnost. Živi z Bogom kot z dobrim sosedom. Greh skali to sožitje, molitev pa ga poglablja v resnično prijateljstvo.” 20. junija 1981: “Civilizacija XX. stoletja: zemlja je polna greha, nesnage in hrupa; še za puščavnika ni prostora. Stvarstvo je oskrunjeno; le v molitvi srečuješ Stvarnika; samo vera te oblikuje v osebnost. Brez religioznih osnov nisi nič drugega kot brezupni del kaosa, ki se mu pravi sedanjost, zrela žrtev za atomsko bombo. Bo krščanstvo zmožno preorati to duhovno puščavo? Milost je tu, kaj pa pripravljenošt? Vsakdo bi moral zastaviti plug. Jaz prosim za milost desnega razbojnika.” 25. junija 1981: “Novi človek živi po vesti; pripravi se na Smrt. Ostanek življenja: zavestno poslavljanje. Ura bo udarila, ti pa odpotuj.” 17. julija 1981: “Kako more človek prenašati bolečine, če nima vere. Samo v hoji za Kristusom postane trpljenje znosno in odrešilno. Hodi po tej poti. Breznik je umrl. Prvi iz naše četverice. Smrt mi je postala soseda. Gleda me naravnost v oči: kaj pa ti? Pripravi se na odhod! Moja bolezen, Breznikova smrt. Kaj hoče Bog od mene? Vsekakor spreobrnjenje.” 19. julija 1981: “Ta bolezen je strašna preizkušnja vere; so trenutki polni bolečin, ko bi samo sovražil in klel, drugič postaneš popolnoma top. Pa moli, če moreš.” 24; julija 1981; “Biti živ je naj večje doživetje, čeprav še tako trpiš, živi po vesti in pameti, bodi v skladu s stvarnimi okoliščinami, vendar dostopen novim možnostim. Trpljenje nikoli ni jalpvo, če ga sprejmeš z dobrim srcem.” 21. avgusta 1981: “Pusti vse teološke špekulacije in sezi po evangeljju; tam boš srečal Kristusa, ki terja sam preprosto vero; živi po njej tako pošteno, kot je dejal v starih časih naš slovenski kmet. Povsod išči Kristusa; ih tako boš našel sebe.” 25. avgusta 1981: ' “Četrti zdravniški pregled: korak naprej, a cilj je še daleč; začenja se druga vrsta pokore: trda šola potrpljenja. Če priložnost to zahteva, povej odkrito svoje mnenje; povej ga, pa ga ne vsiljuj. Kar lahko sam storiš, tega ne pričakuj od drugih. Če nisi produktiven, nisi nič ne samo v družbi, tudi v cerkvi, a zadnjo besedo v življenju ima duh, dokler ne ugasne, še ži- ^ ' viš.” Takoj, ko je Gustelj. šel v pokoj, mi je takole pisal: “Ko nisi več za rabo, greš kmalu v pozabo.” Pesniške žilice niti na stara leta ni izgubil. 11, novembra 1981: “Deseti zdravniški pregled: prva dobra novica po šestih mesecih negotovosti: analiza ni pokazala raka.” To je bila zadnja vesela novica, ki mi jo je sporočil po Božiču. Od takrat sva delala načrte, kako bo g. Gustelj prišel k-Trieni za poletje, da bova vsaj midva obujala, spomine na dni pretekle. Pozneje mi je" povedal g. Mihovilovič, da zdravniki dejansko niso nikdar ugotovili, 'da bi rak popolnoma izginil. Živel pa šeni tudi sam v upanju. Tako sem klical g. Mihoviloviča v začetku februarja in mu sporočil, da pridem po Veliki noči na obisk ali v San Fran- cisco ali pa v Winnemucco. “Joe, ne čakaj Velike noči,” mi je odvrnil g. Mihavilovič, “po Veliki noči boš moral Gustlja obiskat v nebesih...” Tako sem se takoj odločil za potovanje v San Francisco. Bogu in' gospodu Mihovilo-vicu bom vedno hvaležen, da sem šel na ta zadnji obisk. Gospod Žavbi je vidno pešal, a bil je toliko pri moči, da sva se o vsem pogovorila, hljub temu, da je neznosno trpel. Bil je tako korajžen, da je naju z gospodom Mihovilo-vičem celo navdušil za zadnji tarok. Tako sem bil presenečen nad to njegovo željo, da si nisem niti zapomnil, kdo je dobil igro. Ker ni mogel uživati niti medicine, smo ga na zdravni* kov nasvet prepeljali v bolhi' co. Po nekaj dneh ga je phše obiskat še g. Stane Jazbec s svojo sestro Francko. Kolik01-sem pozneje izvedel, je °1 g. žavbi tega obiska nadvse vesel. Dragi g. Gustelj, hvala T za nepozabne ure in dneve, & 1 smo jih skupaj preživeli v W' jini: vsi štirje. Samo dva sva še ostala. Naj lepša Ti hvala za zadnje milosti polne dn^, ve skupaj v San Francise0, i Počivaj v miru in na svide“ nje. Jože Mavsar, župnik pri fari sv. brat°v1 Cirila in Metoda East Helena, Montana Cerkev Kristusa Odrešenika v Novi Gorici NEW YORK, N.Y. — Po dvajsetih letih prošenj za gradbeno dovoljenje in prir meren prostor, je koprska škofija le dobila dovoljenje za gradnjo cerkve v Novi Gorici. Znano je, da zaradi meje med Italijo in Jugoslavijo, ki teče skoraj po mestu, je bilo mesto Gorica, kot tradicionalen, družben, upraven, gospodarski, šolski in škofijski center, odrezano od svojega okolja tako, da je ostala vsa Severna Primorska brez svojega centra. Za nadomestilo in potrebe je nova oblast zgradila novo mesto, to je Novo Gorico, naselje, ki danes šteje čez 20,000 ljudi in ki s svojimi mestnimi funkcijami nadomešča staro Gorico. Mesto je moderno, lepo napreduje in je po številu prebivalstva med prvimi desetimi mesti v Sloveniji. Vendar se zdi nedoumljivo, da tako veliko naselje nima svoje cerkve. Čeprav pozno, potem ko so bile vse uradne težave premeščene, je škofija začela z gradnjo. Začeli so lani in le-tčs bo cerkev nared. Škofija je že zbrala precej denarja, vendar, da se ne bi dela zaustavljala in da ne bi inflacija zmanjšala kupno moč zbranega denarja, si je škofija najela posojilo od bank. Ta dolg v bankah pa škofijo skrbi. Zato je koprski škof dr. Janez Jenko zaprosil rojake in znance po Evropi in tudi nas v New Yorku, naj mu pomagamo s kakim darom za to cerkev. Tako sem pri.new-yorških Slovencih n a b r a 1 $1,520.00, kar je za število slovenskih faranov na Osmi prav lepa vsota. Te zbrane, darove je škof dr. Jenko že dobil. Vsem se lepo zahvaljuje in se nas dnevno spominja v svojih molitvah. Darove so dali člani sledečih družin: Po $100: Dr. Silvester Lange, Anica Delak, Sergej Delak. Po $50: Anton Babnik, Vinko Burger st., Sonja Pertot Mosquin, inž. Hilarij Rolih, inž. Lovro Stojan, arh. Simon Kregar. Po $40: Karl Klezin st., Jože Vodlan. Po $25: Slavko Batagelj, dr. John Nielsen, Karl Prelog, arh. Vinko Burger ml. Po $20: Tone Jenko, dr. Zdravko Kalan, Frida Mihelič, Tone Osovnik, inž. Hajni Stalzer, Bogdana in Edward Zimic, Miro Zupahčič in N.N. $15: inž. Ludvik Burgar ml. Po $10: Ludvik Burgar st., Charlie Klezin ml, dr. Bogo Pezdirc, Magda Vasiljev. $5: Ivan Oblak. Levji delež pri tej nabirki pa je dala Liga Slovenskih Amerikancev. Ta je dala $500. S svojim deležem je Liga Slovenskih Amerikancev nabirko krepko podprla, tako da je postala uspešna. Gg. Babniku, Kregarju in Burgarju ml. prisrčna hvala. ' / Istočasno pa se vsem dr° gim prav toplo in iz srca za, h valj ujem. Vem, da današ0^ čas ni najlažji za dajanje ^ rov. Posebna hvala našim pokoj encem in mladim dr° žinskim očetom. Hvala, da s ^ mi pri tem opravilu zaupa in pomagali tako, da je 131 nabirka uspešna. Primorskim rojakom 1 vsem .tistim, ki bi radi še. poslali in tako pomagali P gradnji te pomembne cer^ve’| naročam, naj darila nasl°v; Ijajo na: bk.- Škofijski' Ordinat Trg Revolucije 11 66001 KOPER p.p. 61 Slovenija, Yugoslavia S. R- -------O-------- Iz Slovenske pisarne CLEVELAND,- O. — Uubl': tel jem slovenske knjige aP. ročamo, da je prispela P°sl , ka knjig iz Gorice in nekaj kolekcij goriške horjeve za 1. 1982, ki vsebhl . Koledar za 1. 1982, Prim°rS slovenski biografski leksih0^ Andrej Kobal: Slovenec službi FBI, in Bruna Pe^j Dokler marelice zorijo. ^ i lekcija stane $17, po pošli F $19. Prejeli smo tudi ne ^ kolekcij Andrej Kobal: tovni popotnik pripoved0! J I. in II. del, ki staneta pošti $10, in Andrej K°ba; Slovenec v elužbi FBI, k* s , ne $5, po pošti po $7. Obenem bi radi prosil) ^ ste ude celovške Mohorje' družbe, ki naročajo preko Slovenske pisarne, ^ bi to kmalu storili, če še nlS vocv | odP°' ---- - —-— — slala denar. Knjige bodo ^ ročniki prejeli po pošti nafa^ host iz Celovca na svoj slov. Lansko leto je število ^ ročnikov precej padlo, mo, da se to ne bo zgodil0 pet letos. Cena je ostala P $19 za 4 knjige. Ostm^ zvesti Mohorjevi družbi, k1. 0,. 130 let nudi svojim udom ristno slovensko branje. ^ Slovenska pisarna Je d° prta vsak dan od 10. dop- ^ 1. pop., lahko pa pokličem ^ lefpnično na št. 881-96 lT ^ Naslov je: Slovenska pisaI,je, 6304 St. Ciair Ave., Clc ; land, Ohio 44103. Marija MegllC da bo pisarna lahko prav° no sestavila seznam in iskrice J le' iži, vseVl [C Ni pomembno, da si lcP> ^ pa postava se kmalu 6 c čista vest pa ostane Absurdni človek je tistb še nikdar ne spremeni- ___B ar the le" ^ Vse se konča š pesniijo- —BeaumarcM Da ne pozabimo: Kakor že 22-krat, bomo tudi letos imeli naš narodni praznik, ko bomo en cel dan posvetili vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 14. julija, v cerkev sv. Roberta, od tam na pokopališče Vernih duš. Helen Rebec SLOVENSKI DOMOVINI V KANADI v Y nedeljo, 25. julija 1982, bomo na Slovenskem letovišču pri Boltonu pr aznovali 23. SLOVENSKI DAN Praznovali bomo v hvaležnosti Kanadi, ki je pred leti dala PROSTOR, MOŽNOSTI IN SVOBODO, da smo mogli v njej ustvariti SLOVENSKO DOMOVINO. Praznovali bomo "v priznanju vsem delavcem slovenskega duha, ki so tej SLOVENSKI DOMOVINI polagali temelje, gradili njeno stavbo in jo še danes vzdržujejo, da živi, rodi sadove ter ohranja zakladnico slovenske in krščanske tradicije. Praznovali bomo, ko bbdo s ponosom zrli na nas bratje in sestre s Koroške, Primorske, velike Amerike, Argentine ... Pridružite se praznovanju! SLOVENSKO-KANADSKI SVET (Združenje slov. demokratskih društev) Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. sirani) ^ Carolyn Kech (S.C.), Antona in Eugenea, 7-krat prastari oče, zaposlen pri Metal Stamping Co. do 1. 1960, ko je šel v pokoj. Rajnki je bil zelo znan in aktiven na narodnem in društvenem polju, bil je med ustanovitelji Slovenskega narodnega doma na Maple Hts. in več let njegov'pred-sednik. Leta 1968 je bil počaščen kot ‘“Moža leta” tega doma. Bil je član in več let tajnik dr. Naš dom št. 25 ADZ ter član Kluba upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. Pogreb je bil iz Ferfo-lijevega pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd. na Maple Heightsu v sredo, 14. julija, v cerkev sv. Lovrenca,» nato nf Kalvarijo. Louise (Alojzija) Koren V nedeljo, 4. julija, je v Kaliforniji umrla Louise (Alojzija) Koren, pred leti bivajoča v senklerski slovenski naselbini, rojena Sumra-da, vdova po pok. možu Franku, mati Lawrence-a, Louise Toth (Kalif.) in Edwarda (pok.), 3-krat stara mati, 2-krat prastara mati, tašča Mary Prhne (preje Koren), članica ADZ št. 11 in SŽZ št. 25. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. v petek, 9. julija, v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. KatJicrine Kasles V petek, 2. julija, je v Homestead starostnem domu I v Pamesvillu po dolgi bolezni urnrla 81 1st stara Katherine Kasles, roj. Gutauc-kas, vdova'po leta 1973 umrlem možu Williamu, sestra Elizabeth Kidd, Mary Ku-ciauckas, Charlesa, Caroline Clough (Mo.), Franka, Helen Holdway; Bernice Turchek in Ann Lawhorn, zaposlena pri Eaton Corp. vse do svoje upo-kojitve 1. 1962. Pogreb je bil iz Žcletovega pogtebnega, zavoda na E. 152 St. v torek, 8. julija, v cerkev sv. Marije Magdalene, nato na pokopališče Vernih duš. Anton Nitchal! V ponedeljek, 12. julija, je v St. Vincent Charity bolniš-' niči umrl Anton Nitchall, dragi prijatelj Johna, Mary Papp in Christine Preskar. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. v četrtek, 15. julija, ob 10. dopoldne na pokopališče Brooklyn Hts. Walter Konwinski V torek, 6. julija, je v Huron Road bolnišnici umrl Walter Konwinski, vdovec po pok. ženi Louise, roj. Goldsmith, brat Michaela. (N.Y.) in stric Florence Kaleta (N.Y.). Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Zak na St. Clair Ave. v petek, 9. julija, v svetišče sv. Pavla na 4120 Euclid Ave., nato na Kalvarijo. Mary Kramarič V torek, 13. julija, je v Western Reserve negovališču v Kirtlandu po dolgi bolezni umrla Mary Kramarič, vdova po pok. možu Vinku, mati Jean Smrekar, Walburge -Smrekar, Margaret Novak, Vincenta, Williama in Johna Ristija (pok.), 10-krat stara mati, 4-krat prastara mati. Pogreb je bil iz pogreb, zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. -v soboto, 17. julija, v cerkev sv. Vida, nato na pokopališče Vernih duš. August A. Skully V nedeljo, 11. julija, je umrl 72 let stari August A. Skully, vdoveg po pok. ženah Clari Tomory in Marjorie Barrett, oče Lynn Cooley in Audrey Skully (umrla pred leti), brat Edwarda, Jean , Miklavž, Ann Maag ter že pok. Franka in Hermana, veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot strojnik pri Imperial Gould Corp. vse do svoje upokojitve. Pogreb je bil iz Grdinoyega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 14. julija, na pokopališče Highland Park. Mary Pcrusek V ponedeljek, 12. julija, je v Euclid General bolnišnici, kjer se je nahajala 2(4 tedna, umrla 73 let stara Mary Perusek, roj. Braidish, vdova po leta 1970 umrlem možu Josephu, mati Mrs. Loren sestra Ann Braidich, Frances Bradish ter že pok. Anthony-ja, Katherine Sporic in Josepha. Pogreb j c bil iz Grdino- V četrtek, 1. julija, je v Alliance mestni bolnišnici po dolgi bolezni umrla 86 let stara Helen Rebec, bivajoča pred leti na 1200 E. 167 St., rojena Sedmak, vdova po leta 1960 umrlem možu Andreju, mati Elsie Sullivan (Royal Oakes, Mich.), stara mati, zaposlena pred upokojitvijo v restavracijah, članica ADZ. št. 27 in SNPJ št. 53. Zadnja leta je bivala v Blossom starostnem domu v Alliancu. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v torek, 6. julija, na Kalvarijo, Anna Lazor V petek, 16. julija, je umrla 74 let stara Anna Lazor s 18623 Chickasaw Ave., kjer je bivala zadnjih 42 let, rojena Bilo v okolici Albanyja, N.Y., od koder je prišla v Cleveland 1. 1940, vdova po leta 1973 umrlem možu Miku, , mati Franka J. (Ind.) in Williama J. (pri katerem je bivala), tašča Mary in Ann, 4-krat stara mati, 5-krat prastara mdti. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zalvoda na E. 152 St. danes, v torek, ob 8. zjutraj, v ukrajinsko katoliško cerkev sv. Petra in Pavla na 2280 W. 7 St. ob 9., nato na pokopališče sv. Petra in Pavla na 7700 Hoertz Rd. v Parmi, O. Josephine Vraneza V soboto, 3. julija, je v Halifax bolnišnici v Daytona Beachu, Fla., po dolgi bolezni umrla 69 let stara Josephine Vraneza, rojena Modic v Clevelandu, žena Georgea, mati Georgea ml. (Venia, Va.) in Edith Dimotsis (Falls Church, Va.), 2-krat stara mati. Mnoga leta sta rajnka in mož la-stoyala in vodila Modic Food Market na E. 156. cesti, vse dokler se nista 1. 1989 preselila v Nev/ Smyrna Beach, Fla. Rajnka je graduirala na višji šoli Collimvood 1. 1932 in bila izredno, aktivna na društvenem polju. Pela je mnoga leta pri Cleveland Opera Chorus, pevskemu zboru Ilirija in tudi pri Jadranu. Pela je vodilne vloge v mnogih operetah in bila igralka. Bila je solistka še pri cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. V Floridi je bila zapisnikarica dr. št. 603 SNPJ, članica Kluba slovenskoameriških u-pokojencev, New Smyrna ženskega kluba, Samsula ženskega kluba in Ohio Ladies Sewing Guba. Pogreb je bil v torek, 6. julija, iz cerkve Sacred Heart v New Smyrna Beachu. Rajnka je pela v koru te cerkve. V nedeljo, 7. julija, je bila pokopana na pokopališču Vernih duš in sicer v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda: Darovi v pokojničin spomin American Cancer Society bodo s hvaležnostjo sprejeti. John Koprivec V sredo, 7. julija, je na svojem domu na 21050 S. Lake Shore Blvd. na posledicah srčne kapi umrl 73 let stari John Koprivec, rojen v Clevelandu, mož Ann, roj. Pečjak (bila sta poročena 53 let), oče Altana, tast Judy, 3-krat stari oče, brat Josephine Močnik (pok.), Nettie Birtic, E-mily Svigel, Pauline Birk (pok.), Josepha (pok.), Jennie Strukel in Alice Spehek (Fla.), zaposlen kot nadzornik prp Cleveland Hone & Manuf.-Co. 30 let, vse do svoje upokojitve pred 4 leti, član dr. Lunder-Adamič št. 23 SNPJ. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto, 10. julija, v cerkev sv. Križa, nato na pokopališče Vernih duš. Mary Iskra V soboto, 10. julija, je v Euclid General bolnišnici po 2-tedenski bolezni umrla 71 let stara Mary Iskra s 18814 Mohawk Ave., rojena Sedej v Notranjih Goricah, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland 1. 1927, žena Franka (poročena sta bila 48 let), teta Ernieja Tibjasha in Arta Tib-yasha, prateta, sestra Franka (SFRJ), po prihodu v ZDA zaposlena kot šivilja pri Glen-Martin Aeroplane Co. (tovarna je bila na kraju sedanjega Gould Co. na St. Clair Ave.), potem pa 26 let kot gospodinja z^a družino dr. Wm. Renner j a v Bratenahlu. Rajnka je bila članica in blagajničarka podr. št. 14 Slovenske ženske zveze, članica dr. Kras št. 8 ADZ, Kr. 3 PSA, ABZ št. 173 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Prostovoljno je tudi veliko pomagala pri Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 v torek, 13. julija, v cerkev Naše Gospe Pomočnice, od tam na pokopališče Vernih duš. Darovi Slovenskemu domu za ostarele v pokojničin spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti. Anna Burkert V nedeljo, 11. julija, je v Manor Care negovališču po kratki bolezni umrla 87 let stara Anna Burkert, rojena Thiel v Essnu, Nemčija, od koder je prišla v Cleveland ,1. 1954, vdova po 1. 1970 umrlem možu Karlu, mati Hannelore Dragicevic in Karla Heinza, stara mati in prastara mati. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v torek, 13. julija, na La-keview pokopališče. Pogrebne obrede je opravil rev. Robert Airhart. Hallie Marie Pinto V nedeljo, 11. julija, zjutraj je v Cleveland Clinic bolnišnici po dolgi bolezni umrla 83 s 448 Buffalo Road, Harbor let stara Hallie Marie Pinto Creek, Pa., rojena Pultz v Rushville-u, Ind. Njena že pok. mati je bila sorodnica preds. Abrahama Line olna. Rajnka je bila vdova po pok. Williamu Parkerju in E. Pintu. Bila je mati Mrs. Frank (Jean) Benedict (pri kateri je bivala od maja letos) in Georgea Parkerja, stara mati Mrs. Ronald (Bonnie) Žele (Concord, O.), Cheryl Mag-gard (Eastlake, O.), Terencea Parkerja (Denver, Colo.) in Jeffreya Parkerja (Cleveland, O.), 3-krat prastara mati, sestra Ire (pok.). Pogreb je bil v Erie, Pa., v sredo, 14. julija. Truplo je bilo prepeljano v Rushville, Ind., in pokopano v družinskem grobu na pokopališču East Hill. Vse je bilo v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda. ------o------ Ne čutijo nič bolečin Potniki po Vzhodu so večkrat poročali o strašnem prizoru klanja kamel. Živali so sekali kos za kosom, pri tem pa je počasi umirala, ne da bi izdavila iz sebe kakšen glas bolečine. Biologi kruti prizor lepo razložijo in povedo, da pač kamela ni občutljiva za bolečine. Zdravniki pa vedo povedati, da so tudi ljudje s takšnimi lastnostmi. Vsakdo bi najprej dejal, da je to krstna lastnost in da so ljudje, ki ne čutijo bolečine, srečni. Vendar ni tako: bolečina je zelo pomembna, je opozorilni znak, da preti nevarnost. Človek loči predvsem dve vrsti bolečine: ostro in hipno ter stalno, trajajočo bolečino. Prvo (opeklina, vrez, vbod) zaznavajo in prenašajo živčna vlakna A—delta, drugo pa C—vlakna. Ljudje, ki bolečin ne čutijo, imajo v “obveščevalnem” sistemu okvaro. Same živčne poti, čutila in središča za zaznavanje bolečine so lahko popolnoma zdrava, pa se le pripeti, da “sporočila” o bolečini možgansko središče ne “sliši”. ------o------ Ko sončni veter trka ob ozračje Ljudje, ki živijo bolj na severu ali jugu zemeljske krogle, imajo priložnost večkrat opazovati vznemirljivo lep svetlobni pojav, ki mu pravimo polarni sij. Dolgo časa znanost ni znala zadovoljivo pojasniti, kako pride do tega pojava. Dandanes je stvar dodobra raziskana, dobili pa smo še posnetke polarnega sija iz vesolja. Satelit DE—1, ki kroži okoli našega planeta v višini 20.000 km, je pred nekaj meseci posnel nekaj fotografij, ki pojasnjujejo naravo polarnega sija. Na satelitu so snemali s filmi, občutljivimi na ultravijolične žarke. Posnetki so pokazali, da drži teorija, po kateri povzročajo polarni sij visokoenergetski delci, ki prihajajo s Sonca in jih poznamo pod imenom sončni veter. Ko je Sonce zelo aktivno, prodre nekaj sončnega vetra znotraj zemeljskega ozračja, ki sicer ščiti Zemljo pred njim. V predoru se atomski delci trkajo . molekulami plinov v ozračju, kar povzroča svetlikanje. To svojevrstno bliskanje — polarni sij — se dogaja zaradi značilnosti zemeljskega magnetnega ozračja predvsem nad obema poloma. -----o------ Ribji rekorder v goltanju Globokomorske ribe—antene so svojevrstne svetovne rekorderke. Med vsemi živimi bitji, kar so jih doslej znanstveniki proučevali, najhitreje požrejo svoj plen. Ameriški biologi so med poskusi merili goltanje izbranih rib—anten in s pomočjo elektronskih naprav izmerili, da je ta globokomorska zverinica zajela in pogoltnila plen v fantastično kratkem času; za opravilo je potrebovala samo slabe 4 tisočinke sekunde (0.0038 s). Ribe—antene običajno počivajo na dnu in privabljajo k sebi druge ribice. Za vabo jim služi kožnata krpica na koncu pecljatega izrastka, ki jim poganja iz gornjega dela čeljusti. S krpico riba migota, in ko radovedna ali lačna žrtev priplava k nji, se dogodi pravi čudež: riba—antena v drobcu sekunde napihne čeljust, da je tudi do dvajsetkrat večja, kar povzroči, da okolišna voda vdre v njeno drobovje, z vodo vred pa živi sesalnik vsesa tudi žrtev. Dosedanji evropski rekorder je bil ostriž: plan zajame in požre v 4 stotinkah sekunde. -------------o—l---- Podpirajte slovenske trgovce! How to plan ahome improvement Selecting a contractor. -A"' • •» j. .V.-. •• • - tv AE*. /(,<'!• ;‘7-v ' _____* If you’re handy, and have the time, you might want to tackle some home improve-ments yourself. You’d be rewarded in satisfaction as well as money saved. But, for some complex jobs, like ^ W" credentials with gggP®'' the Better Business Bureau at 241-7678. Or the Cleveland Office of Consumer Affairs at 664-3200. Then ask several of the likely contractors to give you bids on the work you want while you check their G : v extensive plumbing, wiring and carpentry, references. And select the one you think st-f you might feel more comfortable hiring a [ contractor to do the work. He can draw up plans and help you handle building permits, too. | But how do you find a reliable contractor? Talk to any friends or neighbors who | have had similar work done, find out who d*d it and whether they did a good job or I not. Neighborhood organizations and block groups are also a great source of information. But, before you hire anyone, check their goals, we will. will give you the best job for the price, not just the best price. At Central Bank, we can provide you with home improvement loans and auto loans. We can also help you with small business loans and a variety of commercial services. Plus individual retirement accounts, checking accounts, and conventional, FHA or VA mortgage loans. Central Bank is more than just a place to put jour savings. We’re here to serve you. And if we can help you. reach your v / A VM-AG : ' t m. ' j? rf r - * v * V ■>v- > ‘I 1 • “'V-.y-it*;--.. **r- Vatikan je poskušal preprečiti sovjetsko dominacijo Vzhodne Evrope ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK L Vatikan — Ko se je druga svetovna vojska bližala h koncu, je Vatikan izrazil svoje “zaskrbljeno pričakovanje glede sovjetske zasedbe držav Vzhodne Evrope” in je u-radno pozval vlado Združenih držav Amerike, da ponovno pretehta svoj pristanek na sovjetsko zasedbo. Ta vatikanska diplomatska prizadevanja so sedaj razvidna po zgodovinskih dokumentih, ki so bili objavljeni 17. decembra 1981. Opis prizadevanj Vatikana, da prepreči sovjetsko-ameri-^ ški sporazum, je bil objavljen' v končni izdaji dokumenta-ricne knjige “Actes et Documents du Saint Siege relatif a la Seconde Guerre Mondi-ale” — Dokumenti Svetega Sedeža v zvezi z drugo svetovno vojsko. Objavljeni dokumenti obravnavajo dobo od januarja 1944 do junija 1945. Papež Pij XII. je 4 mesece po pod-pišu jaltske pogodbe sporočil vladi Združenih držav, da je jaltska konferenca odprla pot sovjetski dominaciji Vzhodne Evrope in da bi ta pogodba “mogla resno ogrožati svetovni mir”. Tozadevni Memorandum je bil sestavljen na zahtevo papeže Pi ja XII. z nalogo, da naj bo izročen Myron-u G. Taylor-u, takratnemu osebnemu zastopniku predsednika Roosevelta pri Vatikanu. Memorandum je med drugim vseboval svarilo Vatikana, “da je Vatikan rezerviran glede bodočega upanja za sožitje in z zaskrbljenostjo spremlja sovjetsko politiko do vere po žalostnih izkušnjah iz preteklosti.” “Ni verjetno, da bi Rusija bila partner s svobodoljubnimi narodi z jamstvom, da bo izpolnjevala garancije štirih svobod, ki jih je vsemu svetu proglasil predsednik Roosevelt kot glavne cilje Združenih držav za pravični mir in ureditev sveta po končani vojski.” “Zanesljivi dokumenti, ki so dosegli Vatikan, ne nudijo nikakšnega upanja, da bi pod sedanjim s o v j e t skim režimom mogla katoliška Cerkev obnoviti v Rusiji svoje misijonsko delovanje in da bi katoliška Cerkev mogla svobod- no delovati v po Sovjetih do-miniranih državah.” “Katoliška Cerkev je tudi posebno zaskrbljena glede garancij za versko svobodo v katoliški Poljski” — je tudi izrecno poudarjeno v objavljenih dokumentih. Kmalu po tem, ko je Vatikan izročil Memorandum a-meriškemu predstavniku Taylor-ju, je bil Vatikan neprijetno presenečen zaradi sestanka v Moskvi mod poljsko-ameriškim duhovnikom Stanislavom O r i e m e nskim in Stalinom, ki je poljskemu duhovniku iz Amerike povedal svoje stališče, “da želi svobodno in neodvisno Poljsko”. Vatikan je takoj zanikal, da ima ta duhovnik kakršne koli zveze z vatikanskimi diplomatskimi prizadevanji. V marcu 1945 je Vatikan nameraval poslati skupino poljskih ameriških škofov na Poljsko, da na licu mesta proučijo versko situacijo na Poljskem do česar pa ni prišlo zaradi situacije, ki je že takrat vladala na Poljskem. V knjigi so tudi navedeni zanimivi in značilni dokumenti o papeževem prizadevanju, da zavezniki ne bi bombardirali mesta Rim. Odgovor predsednika Roosevelta je bil precej ciničen, da je Vatikan izrazil glede vojnega stanja v prvih mesecih 1944: “Obe strani (Nemci in zavezniki) ne spoštujeta svetega in kulturnega značaja mesta Puma in zgodovinskih spomenikov, ki so bili delo družbe. E-dino, kar upoštevajo, so vojaški interesi.” Ko so se Nemci v juniju 1244 umaknili iz Rima, je papež Pij XII. usmeril svoja diplomatska prizadevanja nalogi, da se doseže “pravičen in časten mir, ki bo nudil premaganim narodom in vsemu svetu novo upanje v boljšo bodočnost sveta”. Novi objavljeni dokumenti bodo svetovni javnosti končno le morda odprli oči, da so sedanjo napetost na Poljskem in splošni strah pred sovjetsko vojaško močjo povzročili naivni voditelji svobodnih demokratičnih držav, ki so zmago nad nacisti v drugi svetovni vojski prepustili nadvladi komunistov v Vzhodni Evropi in v drugih področjih sveta. PRIPOVEDUJE Na hodniku sem se sestal s polkovnikoma, katera sem prvič srečal na Azorskem o-tečju, kot že povedano. O meji in Schowovi premestitvi sta slišala ih se zgražala. Vedela sta, da je prišla iz političnih razlogov, podrobnosti pa ne. Ko sem jima povedal, da enolične službe v biografskem oddelku ne morem prenašati in da bi želel premestitev kamorkoli, tudi na fronto, sta se spogledala. Obema, je morala istočasno priti na misel priložnost za mejo premestitev. Povedala sta mi, da se v Pentagonu pripravlja sestav skupin, ki bodo prideljene zveznim kontrolnim komisijam za Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko. Zakaj bi se jaz ne zanimal za sprejem v eno teh komisij? Oba sta imela priložnost posredovati, tako bi me štab G-5 najel brez moje prošnje ali prizadevanja. Prepričana sta bila, da bi štab že zaradi mojih kvalifikacij v G-2 dovolil premestitev iz preproste pisarniške službe v oddelek G-5. Polkovnika bi se za to pobrigala. Moja pisarniška zaposlitev se je končala dva dni po razgovoru s prijaznima polkovnikoma. Spet sem našel na mizi kuverto s poveljem, naj brez zamude zapustim odsek G-2. Polkovnik Peter Chris, s katerim sem se seznanil v G-2 in je postal moj poslovni in osebni prijatelj štiri leta pozneje, mi je tedaj povedal razloge mojo in Schowove od- slovitve iz političnega oddelka. Chris in Schow sta bila zaupna prijatelja. Vse, kar mi je razodel, kot omenjam spodaj o kratkem razgovoru, je dobesedno, kot mi je on povedal. Neposredni razlog je bil e-nostaven, političen. Jaz sem nekaj dni pred odslovitvijo napisal referat, katerega vsebina načelniku iz političnih razlogov ni ugajala. Če se prav spomnim, je referat primerjal oddaje sovjetske radijske postaje v Tiflisu, in sicer vsebino propagande, namenjene za Balkan, z dogodki, ki so se istočasno vršili v prizadetih državah. Referat ni vseboval drugega kot dejstva: izvlečke iz celotnih prepisov govorov na radiu in podatke iz potrjenih poročil naših agentov, postavljenih v istih balkanskih državah. Referat je vseboval podrobnosti, s katerimi se je dokazalo, da radio Tiflis ni služil propagandi, kakršna se običajno uporablja v vojni, temveč laži v prid revolucije in bolj na škodo Zapada kot pa Nemčije. Kot vsak referat te vrste, tudi ta ni vseboval nikakih pripomb ali trditev, da pisec to ali ono odobrava ali karkoli priporoča ali kritizira; bili so samo goli izvlečki iz obstoječih resničnih prepisov in potrjenih poročil. Polkovnik Schow je bil poklican v urad brigadirja Mac-Coimicka. “Kdo je napisal ta referat?” je ta vprašal jezno. “Odsek za Balkan in Bliž- ctt Me Society* CNK FAJRLANE DRIVE Sine« 1914 . *. JOUETi n. 694»« ... the Holy Family Society of the U.S.A. ha* been dedicated to the service of the Catholic home, family and community For half a-century your Society has offered the finest In tasuranct protection at low non-profit rates to Cathulias only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Oglašujte v Ameriški Domovini! ANZLOVAR'S SPECIAL SALE 1 20 - 50% OFF | Men's and Boys Shirts Ladies Dresses and Blouses Girls and Boys Sweaters Girls Skirts and Blouses and Much More 0214 St Clair Aye, GRDINOVA POGREBNA ZAVODA i 1053 East 02 SL 431-20S8 17010 Lake Shore Blvd. 531-8:100 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 Historical Facta Die Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesue, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: L Schola1 ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuna. I. Additional scholarships for needy boys and girls. L Participating in the program of Papa* Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league base hail 8. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družha sv. Družine Officers President ................... Joseph J. Konrad First Vice President ........ Ronald Zefran Second Vice-President ....... Anna Jerisha Secretary ................... Robert IVl. Kochevar Treasurer ................... Anton J. Smrekar Recording Secretary ......... Nancy Osborne, First Trustee ............... Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Frances Kimak Third Trustee ............... Anthony Tomazin First Judkial ............... Mary Riola Second Judicial ............. John Kovas Third Judicial .............. Frank Toplak Social Director ............ Mary Lou Golf Spiritual Director .......... Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D. nji vzhod,” je Schow odgovoril. Bolj neposreden vzrok bi pripisal kot že razvidno iz prejšnjega navajanja, vrivanju političnih nazorov v ustanovo, ki po svojem ustroju in smotrih ne sme dopuščati nobene politične ali druge pristranosti. Vrednost obveščevalne službe se mora meriti po njeni sposobnosti dognati resnico in to uporabiti v lastne namene, še bolj pa za informiranje vladnih organov, katerim služi. Konservatizem, liberalizem ali kakršnakoli politična ideologija mora biti izključena. Agent, ki poroča, analizator, referent ali voditelj, vsak mora biti prost in pošten v poročanju dejstev. Navajati mora dobro in slabo, vse v interesu službe in države in vse brez barvanja, kakršnega se poslužujejo časnikarji. Obveščevalec ne podaja svojih POPRAVLJAM HIŠE Strehe in vsa zidarska dela, poceni. R. Hribšek: 661-2166. (53-55) FOR SALE Euclid — 3 bedr. Brick Colonial, 1 (4 garage, corner lot. Completely redecorated. Owner financing. Asking $55,000 423-4534 (53-54) 1393 Penhurst Near Forest City 6 room colonial. $31,500. 18324 Reese Rd. Cute semi bungalow. $34,900. fill — 13 E. «0 St. 2 doubles & 1 single. $25,000. Owner financing. George Knaus Real Estate, Inc. £19 E. 185 St. 431-9300 (53-54) For Sale — Willowick nazorov, le golo resnico. Brigadir MacCormick se je brez dvoma zavedal teh načel. V mojem referatu ni mogel videti sence pristranosti za ali proti Rusom, temveč le primerjanje resničnih dogodkov in položajev z namenom, da se slišita dve nasprotni strani. Mogoče je bil k odslovitvi sam primoran v navodilih, da se mora zaveznik prikazovati v svetli luči in da se ne goji proti njemu nobeno nezaupanje. Vsekakor pa je moj referat bil po vsem, kar sem pozneje spoznal, največ le pretveza, da se novo vodstvo iznebi Schowa in mene. Oba prizadeta sva bila pač označena kot konservativca, to je, da v G-2 uvedene politike nisva vzela za resno, ampak sva nadaljevala po stari poti, iskati in poročati dejstva po načelih tajne službe. Dvomim, da se je kdo mogel smatrati srečnejšega kot polkovnik Schow z ozirom na odslovitev iz Pentagona. Že meni je izražal željo, da bi rad v Evropo v zameno za službo pri G-2. Kot mi je polkovnik Chris povedal, je general Eisenhow’er pred nastopom Schowa kot šefa političnega oddelka G-2, naslavljal brzojavke generalnemu štabu, da bi mu ga dali kot izvršnega pomočnika (executive assistant) za evropsko f ronto. Ta želja se je Eisenhower ju in Schowu z odslovitvijo izpolnila. Takoj je bil odpravljen v Evropo za službo prvega pomočnika vrhovnemu poveljniku ameriških armad v Evropi. Videl sem ga spet leta 1948,, ko je postal moj predstojnik v še bolj znameniti službi, kot je bila G-2 V poznejših letih sem razvil vrsto poluradnih stikov s člani F..B.I. (Zvezni urad za preiskovanje). Od njih bi bil mogoče več izvedel o zunanjih vplivih, ki so povzročali vrivanje političnih interesov ne samo v G-2, temveč v mnoge druge dele vladnega ustroja. Njih urad je v tem o-ziru mnogo vedel. Iz naslednjega poglavja bo čitatelj morda uvidel, da sem bil med političnimi gonj ači zapisan kot črna ovca, katere se je bilo treba iznebiti ali jo vsaj onemogočiti za službo na kateremkoli vplivnem mestu. (Se nadaljuje) ------o------- MALI OGLASI C room rahen. 2 C car garage. 2 baths. Full basement. 585-0381 (53-54) FOR RENTT™ Parkgrove area. Furnished 3 rooms on 3rd floor. Prefer 1 person, gentleman or woman. Call 531-3229 (53-56) CLOCK & WATCH REPAIRS Joe Eraizis, 7015 Donald Ave. 361-5850 (53-54) For Rent Grovewood )/> double. Enclosed porch. 2 bdrms. Completely redecorated. Newly carpeted. Appliances furnished. Adults. No pets. Call 486-6656 after 4 p.m. FOR SALE Euclid brick, 2 bdrm. bungalow. Attached garage. Ea-sement. Expansion up. Low 50’s. Call 944-1928 after 4:30 p.m. or 531-2264 anytime. (52-55) PORTER & HOUSEMAN Sober & honest. Small east side couptry club. Live-in or out. Paid hospitality, life ins. and vacation. Older mature person. Call Joe Vislocky at 831-9400 (53-56) FOR SALE Euclid ' brick, 2 bdrm. bungalow. Attached garage. Basement. Expansion up. Low 50’s. Call 585-0703 or 944-1928 after 4:30 p.m. (52-55) T.K. General Contractors We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing, and driveway jobs. TONY KRISTAVNIK Owner 831-6430 (X) HOUSE FOR SALE BY OWNER AH brick, off E. 203 St. 3 bed-- room, dining room, living room and eat-in kitchen. 11 2 baths. Full basement. 214> car garage and a lot more. Mid 50’s. Call anytime 486-4296. (50-53) ms a naprodaj” Wiekliffe—split. A-l stanje, v 80-ih. Zemljišča—Wooded lots, na Willoughby Hills. Kličite Jo Delchin—943-1595 Za CPM Realty—944-3232 (51-54) V najem Štirisobno'stanovanje, zgoraj, na E. 159. cesti v Collinwoo-du se odda za mesečno najemnino $150. Kličite 541-55 0 (51-54) FOR SALE WILLARD, WISCONSIN 3 bdrm. home. Basement, Approximately 4 acres. Beautiful wooded setting. Nice Slovenian Community. Call 715-267-6932 (52,53,60) la zanesljivost in slvarnosl cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CiTY MOTORS 5413 SKCIair Ave. lel. 881-2388 MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway In Lake Shore Blvd. 365 E. 156tb St. K E 1 »411 A Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. A Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. Parterai proatar. Zračevalni sistem. t4 črna ambulaučna posluga In aparat sa vdihavanje kisik«. ST. CHRISTINE’S — BY OWNER This 3 bdrm., alum, sided colonial has enclosed front porch, 2 baths, dining room, dry basement and more. Move-in cond. Low 40’s. Call 486-5662. (53-54) MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height* Na/naniamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering ser «leet /a svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve ?.» prvovrstno postrežbo prevzamemo popolf-n odgovornost Na razpolag vaeh vrat perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel. t v trgovini MO 3 7733 — na domu MO 2-2911