Leto VI., štev, 43
Liubijana, četrtek, 19. februarja 1925
Poštnina pavšalirana
Cena 2 Din
Izhafa ob 4 »fntraf.
Stane mesečno 26-— Din sa inozemstvo 40-— t neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo t
Miklošičeva cesta it 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo x
LJubljana. Prešernova «Lit4in54. Telet št.SS.
Podrnžniels
Maribor. Barvarska uL U Cdi«. Aleksandrova e.
Račun pri poitn. eekor. naroda itev. IIM2.
LJubljana, 18. februarja.
Današnja seja kronskega sveta je v polni meri potrdila, kar že teden dni pišemo o naši notranjepolitični situaciji. Z zmago Narodnega bloka pri volitvah je zajamčena kontinuiteta režima. ki je nastopil novembra lanskega leta po skrahiranju Korošec-Davi-dovieeveira režima pod vodstvom g. Radiča. Vlada P.-P.-Ž. režima je absolutno trdna, kakor je trdna in kompaktna parlamentarna večina, ki stoji za njo. Država in narod prehajata iz dobe pro vi z o rije v in neprestanih kriz v dobo stabilnosti in miru, iz časov državnopravnih demagogij in prerekanj v dobo smotrenega deta za konsolidacijo in dograditev države.
Ni treba da bi tu ponavljali in zno-ra poudarjali, koliko prizadevanja in samozatajevanja je pokazal naž mladi kralj lansko poletje, ko je divjal v skupščini in izven nje najljutejši boj takozvanega širšega in ožjega bloka proti narodnim strankam. Storil je vse, kar je bilo le mogoče, da bi se našla platforma z a »bratski sporazum®. Dal je celo blokašem neomejeno oblast v državi v roke, a t'kom nekaj mesecev se je že na dejanjih Korošec - Radide-vega režima pokazalo, da gospodje blokaši sporazuma nočejo, pač pa hočejo s pomočjo vladne moči ustvariti j v državi vse predpogoje za državljan-j sko vojno in kaos. Blokaški režim ni storil niti najmanj za izboljšanje obstoječega stanja v državi, uredil ni niti enega gospodarskega, niti enega soci-jalnpga. niti enega kulturnega vprašanja. Karkoli je ta režim vzel v roke. je pomenilo le povečanje ljudskega nezadovoljstva in gorja. Prišlo je celo tako daleč, da je postala najresnejše ogrožena eksistenca, same države.
Blokaški režim je moral pasti v interesu države in naroda radi svoje nepoštenosti in nesposobnosti Z njim je bil donrinešen za vsakega iskrenega Jugoslovena dokaz, da se po tej poti naše notranjepolitične razmere ne smejo več razvijati. Kakor je kralj šel do skrajnih granic susretljivosti napram Mokaškemu poskusu, tako je bil kot najvišji čuvar državnih in narodnih interesov v trenutku, ko je kriza priki-pe!a do vrhunca, primoran zlomiti situacijo ter poveriti vodstvo države Narodnemu bloku, ki je nudil dovolj jamstva za definitivno ureditev države na podlagi obstoječih temeljnih zakonov. Storil je to s predpostavko, da bo njesrovo odločitev odobril pri novih volitvah tudi narod.
Meseca novembra začrtana ravna linija v državni politiki je dobila pri volitvah 8. februarja z večino Narodnega bloka najvišjo sankcijo. Danes se je vršila pod predsedstvom samega kralja spja celokupne vlade, da »s na manifestanten način predoči v notranjosti države iti v zunanjem svetu popolna harmonija med ljudsko voljo, večino Narodne skupščine in vladarjem v naziranju za nadaljni razvoj naših notranjepolitičnih dogodkov.
Vlada je vpričo kralja pokazala nemoteno enot.nost in neomajno vztrajnost, da hoče do zadnjih konsekvenc izvajati veliki program narodnega in državnega edinstva, do konca izvesti vsa ustavna določila ter dati ljudstvu zakone, ki omogočajo njegov napredek in blagostanje. Kar se je šest let zamudilo, bo treba v krajšem času nadoknaditi in popraviti
Resno voljo, da hočeta vlada in njena pari a m on ta m a večina nadaljevati začrtano pot se vidi že iz poteka današnje seje kronskega sveta, v kateri se je debata sukala večinoma le o delovnem programu nove skupščine. Celo vrsto najbolj perečih ljudskih vprašanj je postavila vlada na svoj program. Po tolikih ovirah pride sedaj vendarle enkrat do definitivne rešitve zakona o invalidih. Mali človek v državi je postal naravnost žrtev bank in neurejenih finančnih razmer. Zato smatra vlada Narodnega bloka kot vrlo nujni zndevi zakona o kmetijskem in obrtniškem kreditu.
Davidovič-Koroščev vlada je pustila čisto v nemar stanovanjsko vprašanje, dasi visi r.a niem ekzistenca tako stctl-sočev najemnikov kot hišnih posestnikov. Prava sreča ie, da ni radi stano-
Utrditev vlade po zmagi Narodnega bloka
MINISTRSKI SVET POD PREDSEDSTVOM KRALJA JE UGOTOVIL POPOLNO SOLIDARNOST OBEH STRANK NARODNEGA BLOKA TER POTRDIL STABILNOST NACIONALNEGA REŽIMA.
Beograd, 18. februarja, p. Danes popoldne se je vršila z napetostjo pričakovana seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom. Opozicija je trdila, da pride na tej seji do razčišče-nja političnga položaja in da se pokaže ali ostane pri smernicah Narodnega bloka ali pa krene razvoj zopet v novo smer. Ta trditev sicer ni bila tečna, ker je položaj že od volitev sem popolnoma čist, dejstvo pa je, da je bila na današnjem posvetovanju v prisotnosti vladarja in z njegovim popolnim odobravanjem politika Narodnega bloka na manifestanten način utrjena ter konkretizirana v delovnem programu vlade, katerega načela so bila soglasno odobrena. Tako Je režim Narodnega bloka tudi formalno stabiliziran, solidarnost obeh koaliranih narodnih strank je še pojačena s tem. da so z delovnim programom prevzele koaKrane stranke nove medsebojne obveznosti.
Z ozirom na popolnoma trden položaj vlade, ki razpolaga s sigurno in popolnoma delazmožno večino v parlamentu, najbrž ne pride niti do formalne demislje kabineta. Pač pa je računati z rekonstrukcijo, pri kateri bodo izmenjane posamezne osebnosti In se morda izvrši tttdi sprememba v zasedbi enega ali drugega resorta. Po. lifične intrige, ki so jih od volitev sem pletli po Beogradu rami onozicijonalni voditelji in zlasti klerikalci, so z današnjim dnem tudi formalno razbite.
Vlada Narodnega bloka je danes z nekako slovesno gesto prevzela vodstvo politike, ki je bila 8. februarja odohrena od večine naroda.
Vesti o poteku in rezultatih seje so napravile v vseh političnih krogih najgloblji utis ter so vzbudile v vrstah pristašev Narodnega bloka iskreno zadovoljstvo.
di novi zakon o zborovanjih in društvih.
Veliko važnost polaga vlada na izved« bo samoupravne ureditve. Razpisala bo
volitve v samoupravne zbore, uredila pa s posebnim enotnim občinskim zakonom tudi vprašanje občinske avtonomije.
Končno jc min. predsednik poudarjal, di so volitve znova pokazale važne hibe volilnega zakona. Vlada proučuje projekt ki naj prepreči zlorabo proporcionalnega načela ter pospeši konsolidacijo naših parlamentarno - političnih razmer. —
O poročilo g. Pašiča se je razvila temeljita razprava, katere so sc udeležili
vsi ministri. Tudi kralj je ponovno povzel besedo. V razpravi je bila konstati* rana popolna enotnost v pogledu na de« lovni program ter na bodočo politiko vlade. Krona je sklepe ministrskega sveta odobrila.
Po seji kronskega sveta so se ministri razhajali v očividno izvrstnem razpok* ženju. Pred dvorom se jc bila nabral* precejšnja množica.
Važna diplomatska konferenca v Beogradu
ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK JE VČERAJ IZRAZIL ČESTITKE ČEŠKE VLA-I DE K ZMAG! NARODNEGA BLOKA — SESTANEK BENEŠA IN NINČlCA TER KONFERENCA MALE ANTANTE.
Politični in delovni program vlade in skupščine
NA VČERAJŠNJI SEJI KRONSKEGA SVETA JE BIL SPREJET OBŠIREN DELOVNI PROGRAM VLADE NARODNEGA BLOKA TER ODOBREN OD VLADARJA.
Beograd, t8. februarja, p. Danes opoldne je češkoslovaški poslanik Seba kon-ferlral dalje časa s pomočnikom zunanjega ministra g. Markovičem. Poslanik Seba je došel iz Prage in poročal naši vladi o političnih razmerah v Češkoslovaški ter se obenem prijateljsko informiral o razmerah v naši državi. Češkoslovaški poslanik je Izjavil, da ie bila zmaga Narodnega bloka pri minulih volitvah spre/eta v vseh češkoslovaških, zlasti pa tudi v službenih krogih, z nalvečlim zadovoljstvom. Cehi se po zatrdilu g. poslanika bratsko veselijo zmage Narodnega bloka, ki omogoča Jugoslaviji sigurno upravo in stabilen režim, ki bo mogel brez vsakih pretresljajev delati v najlepšem prijateljskem odnošaju s češkoslovaško vlado za skupne interese.
Za tem se je razpravljalo o sestanku Male antante, ki bi se ime! vršiti ?0. marca v Bukarešti. Datum tega sestanka pa definitivno še ni določen. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bo s konference Zveze narodov v Ženevi potoval preko našega ozemlja ter sc bo ob tej priliki sestal z zunanjim ministrom dr. Ninčlčem, s katerim bo skupno odpotoval v Bukarešto. Češkoslovaški poslanik Seba in pomočnik zunanjega ministra g. Markovič sta izmenjala misli tudi o ostalih tekočih poslih, predvsem o nriko-turškem sporu. V naših in češkoslovaških krogih sodijo, da ne bo doš!o do vojne med Grško in Turčijo. Nasprotno se nadejajo, da se bo grško-turški spor rešil celo brez posredovanja Društva narodov.
Beograd, 18. februarja, r. Današnji do poldan je polekel v pripravah za popoldansko sejo ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom in v posebej še v posvetovanja premijerja Pašiča s posameznimi ministri Ministra Krsta Miletič in Miša Trifunovič sta s Pašičem obravnavala tudi nekatera rcsrrtna vprašanja; zjutraj sta prispela iz Ljubljane, odnosno iz Zagreba ministra dr. Žerjav in šurmin. Dr. Žerjav je imel dopoldne dolgo koule-renco. Prosvetnega ministra Svetozarja Pribičevifti je danes dopoldne v zvezi s pripravljanjem materijala za Narodno skupščino obiskal patrijarh Dimitrije, ki se je nato podal še k Pašiča. Interveniral je v nekaterih cerkvenih zadevah in zakonih.
Popoldne ob 1C. so se zbrali t dvom vsi člani kabineta, izvzemši ministra Slanic.*, ki je obolel in ministra dr. Griso-gona, ki se nahaja na službenem potovanja. Točno ob 16.30 je
prevzel kralj predsedstvo in se je pričela seja ministrskega sveta.
Ministrski predsednik Pašič je najprej podal
poliiično poročilo. Ugotovil je, da je Narodna vlada izvršila svojo misijo, dano ji z volilnim mandatom ter dobila avtorizacijo naroda za npro-vajcjije svojega nnitarističnega programa. Ustvarila si je trdno parlamen arno večino, ki je sposobna, da v rednem zakonodajnem delu izvede politični in gospodar-fki program, ki naj omogoči končno konsolidacijo naših notranjih razmer. Poudarjal je, da sta koalirani stranki odločeni
Narodni skupščini kratek dva do trimesečni provizorij, dvanajstine na podlagi dosedanjega budžeta.
V zvezi s proračunom bodo zakoni, katerih cilj je izenačenje davkov in poenostavljenje ler izenačenje finančne administracije. Tozadevna pripravljalna dela so v teku.
Takoj po njenem sestanku bo Narodni skupščini predložen zakon o invalHih, in sicer v bistvu v obliki kakor je že bil v parlamentu leta 1924. razpravljen, pa je blokaška obstrukcija spreiila ffljegovo sprejetje.
Ravno tako bo postavljen med prvimi na dnevni red Narodne skupščine zakon o kniesijskih kreditih, in sicer v glavnem v že 1. 1924. izdelani obliki. Z njim v zvezi je vprašanje obrtniškega kredita, ki se bo rešilo z zakonom o obrtni banki.
Načela novftga stanovanjskega zakona so že določena ter bo te dni ministrstvo za socijalno politiko predložilo ministrskemu svetu v razpravo projekt, po katerem naj bi bili poslovni prostori popolnoma svobodni, glede stanovanj pa bi se zaščita omejila na socijalno šibke sloje.
Za spomladansko zasedanje Narodne skupščine se pripravlja tudi zakon o graditvi in vzdrževanju cest »?,r zakon o de-finitivni ureditvi zapletenega agrarnega problema v Dalmaciji
Na kulturno političnem pol u pripravlja vlada zakon o osnovnih, srednj,h in visokih šolah, ki naj tvorijo podlago za bodočo nacijonalno vzgojo Darilnega naraščaja.
Ker je vlada odločena izvesti pre<Jpise
Strahovite politične razmere v Bolgariji
OD UMORA DO UMORA. — MAŠČEVANJE ZA MILEVA.
IZGREDI NA DEŽELI.
ATENTATI IN
Beograd. 18. februarja, p. Danes so bolgarski avtonomlstl maščevali smrt umorjenega dr Mileva. Sredi Sofije so iz vršili atentat na Strahimirova, voditelja i komunistične stranke in narodnega po-i slanca. Strahimirov je ubit, atentator, ki ■ je, kakor običajno neznan, pa je pobeg-' nll.
Bukarešta. 18. februarja, s. Včeraj zvečer je bil v Sofiji umorjen komunistični j poslanec Strahimirov. Atentator je ušel. | V Plovdivu je bil umorjen županov taj-' nik, šef tajne policije pa ranjen. V Sofiji je bila ob Istem času, ko je bil umorjen i
komunistični poslanec Strahimirov, napadena in umorjena straža v centralni vojašnici. Atentator je na begu ranil enega častnika, ki ga je zasledovaL Posrečilo se mu je ubežati
Pariz, 18. iebruarja. a. «Matin» javlja iz Sofije, da je prošlo nedeljo ob 22. četa 20 komunističnih aicrarcev, prihajajočih iz Jugoslavije (?), napadla neko selo v bližini Vidina. Ker sc je prebivalstvo odločno uprlo, so se napadalci zopet umaknili čez mejo. Na mestu- so pustit' enega mrtvega.
Ameriško posredovanje med Nemčijo in Rumunijo?
POSREDUJE NAJ REPARACIJSKI DIKTATOR HILBERT. — RUMUNIJA ŠE NI ZAČELA IZVAJATI REPRESALIJ.
Praga, 18. febr. v. Iz Washingtona javljajo, da bo ameriška vlad« odklonila vsako stališče v rumunsko-nemškem konfliktu. Mnenja je, da je reparacijski agent
uvelja\ila protiukrepe. Represalije bodo finančne in gospodarske narave ter se bodo nanašr'0 na nemška posestva v Rumu-niji ter uvoz nemškega blaga. O kakem
Hilbert najpripravrejša osebnost, ki bo splošnem izgonu nemških državljanom ni
iipolniii tudi drugi del svoje velike mi- i ustave glede enotne organizacije našega sije ter v solidarnem delu izvršiti potreb- j pravosodstva ho predložila parlamentu ne upravne in zakonodajne okrepe za j Projekt zakona o organizaciji sodišč, ki ozdravljenje naših notranjih razmer ter ho izvedel tudi končno ustanovitev vr.
za okrepitev nnilaris ične misli
Nat i je Pašič rr.zvii
DELOVNI PROGRAM NARODNEGA BLOKA.
Temelj za ureditev najvažnejših vprašanj zlasti gospodarskega značaja je novi proračun za leto 1925.-26., ki se bo moral v dovolini meri ozirati na nove potrebe. Projekt proračuna se pripravlja z največjo skrbnostjo. Naravno je, da do
hovnega kot kasacijskega sodišča za vso državo v Zagrebu ter zakona o sodnikih.
Od političnih zakonov smatra vlada kot najnujnejšega predvsem tiskovni za. kon. Minister za izenačenje zakonov jc žc zgotovil načrt tiskovnega zakona, ki predvideva v načelu, da se mora prepre« čiti vsak protidržavni tisk, klevete pa sc morajo brzo in strogo kaznovati. Kazen za klevete bo do tri leta ječe. Odgovor« ni uredniki smejo biti samo one osebe, :
morrla uvesti poravnavo.
Bukarešta, 18. februarja, v. V tukajšnjih oficijelnih krogih se izrecno dementiraio vesti, ki so razširjene v inozemstvu, da so napoved:oie represalije napram Nemčiji stopile že v veljavo. Rumunska vlada bo poslala najprej v Berlin poslednjo noto, v kateri bo napovedala represalije. Sele tedaj, če nemška vlada ne bo odgovorila zadovoljivo ali sploh ne, bo Rumunija
bilo govora in eo vse tozadevne vei»ti brez podlage
Kakor doznava Vaš dopisnik, računa vlada z možnostjo, da bo mogoče spor poravnati mirnim potom. Jutri zjutraj se vrši v finančnem ministrstvu konferenca, na kateri se bo razpravljalo o juridifai in praktični uporabi represalij ter uvedbi eventualnih sankcij.
konra marca v parlamenta ne bo mogel j ki odločujejo v smeri lista. V zvezi s ; biti izglasan. Zato bo vlada predložila i tem bo vlada predložila parlamentu tu«
sklenila, izenačenju davkov gram.
Poteg teh socialnih in gospodarskih zakonskih načrtov je vlada sklenila predložiti novi skupščini tudi večje število takozvanlh političnih zakonskih načrtov. V Bosni še danes nimamo konstituiranih
nekaznovano
Skupščina hoče tudi ua šolskem polju ustvariti red in jasnost. Zakon o osnovnih in srednjih šolah bo med prvimi programskimi točkami nove zbornice.
Delovni program vlade Narodnega bloka že sam na sebi postavlja na laž vse
vaniskega vprašanja zadnje mesece, ko ! nah slone občinske uprave na različnih,
občinskih avtonomij, v drugih pokraji- j 011» vesti, ki so jih zadnji čas v s\rlo
smo imeli v tem pogledu nekak zakonski vakuum, prišlo do najtežjih spopadov in konfliktov med temi interesenti, ki hi bili dobili značaj prave socijalne vojne. Sedaj je čas, da se ta stvar polagoma likvidira brez ogrožanja eksistenc enih ali drugih. Eno najbolj važnih vprašanj le vsekakor vprašanje izenačen a davkov v državi. Vlada Narodnega bloka je že kot volilna vlada postavila pod predsedstvom delegata šavnika posebno komisijo za študij tega dalekosežnega in kompliciranega, a za zadovoljstvo naro-
ponajveč zastarelih zakonskih določbah. Nova skupščina bo dala vsej državi enoten in času odgovarjajoč občinski zakon. Zloraba tiskovne svobode se je izkazala za najopasneišo infekcijsko bolezen v državi. Češkoslovaška in vse druge države so uvidele nujnost, da se povojni tiskovni zakon uredi, kakor to zahtevajo državni in narodni interesL Pri nas ie ta zadeva tem bolj nujna, ker nimamo enega tiskovnega zakona za celotno državo. Posebno važno je, da po novem tiskovnem zakonu ne bodo mogli biti od-
da tako nuineza vorašanJa. Danes je vla- tovorni uredniki noslancl da bi za olo-
maskiranja svojega poraza širili po blo-kaških listih pri volitvah tepeni in žigo- j sani blokaši in njih pomočniki Stdaj je dobil zaslužen odgovor na svoje iutrl-gantske in'usiljevalne poskuse zlasti dr. Korošec, ki za naprej svojih obupanih volilcev ne bo mogel \eč varati z «iz-premembo kurza». Skoda je le, da Slovenci niso hoteli v Izdatno večji meri poslušati naših svarii pred »tigrovsko« politiko. Sami so si škodovali, sami onemogočili, da bi bila Slovenija v Narodnem bloku zastopana tako, kakor bi bili njen življenski interes.
Pred pogajanji za konkordat
Beograd, 18. febr. p. Po vseh rnak:h
sodeč se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja z VstPtnnom za konkordat Naš vatikanski p -«!an:k dr. Smodlaka je nujno pozvan v HeograJ.
Izgon nemškega novinarja iz Jugoslavije
Beograd. 18. februarja, r. Dr. Teodor Berkes, dopisnik tBerliner Tageblatta», ki mu je notranje ministrstvo včeraj izročilo nalog, da radi tendencijoznega poročanja zapusti Jugoslavijo v treh dneh, se je takoj zvečer odpravi! iz Beograda. Dr. Berkes. ki je svoje informacije dajal s povsem izkrivljeno vsebino in širil stalno slabe veeti o naših prilikah, je vzdrževal tudi gotove posredovalne zveze med raznimi političnimi faktorji pri nas in v inozemstvu. Bil je že parkrat resno po-svarjen. naj ne pozablja pravil dostojnosti in objektivnosti napram državi, ki ga je gostoljubno sprejela. Opomini pa so bili zainau.
Tekom današnjega dopoldneva je nemški poslanik Oldshausen posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča in interveniral za-stran dr. Berkesa. Minister Ninčič je odvrnil. da ta stvar spada sicer le v kompe-tenco notranjega ministra in da pa jo bo tudi sam proučil dasi bo je znano, da je dr. Berkes bil že parkrat opozorjen nn vsebino svojih poročil in zatorej sedaj "jovsem naravno mora trpeti [»sledite.
Resna bolezen angleškega kralja
London, 18. februarja, s. Poroča se, da ie bolezen kralja Jurija, ki se jo je sprva smatralo za lahko prehlaienje, precej resne narave. UgotoviH so močno pre-hlajenje in zdi se, da se jc pojavila isto-I časno tudi pljučnica. Včeraj se je pri kralju sestal zdravniški konziiij. Prestolonaslednik princ Waleški, ki se je nahajal na lovu na Škotskem, je bil poklican v London ter ie ostal včeraj ves dan y kraljevi palači.
13. februarja:
CUUIfi: Beograd 8.50, New-York 519.60 London 24.78. Pariz 2750. Milan "J1.S7, Praga 15.45, Budimpešta 0.007'i, Bukarešta 2.625, Sofija 3.775, Dunaj 0.0073175.
TRST: Beograd 39.50 do 39.70. Dunaj 0.340 oo 0.0350, Praga 72 do 72.40. New-York 24.275 do 24 375, Curih 4t>7 do 469, dinarji 39.40 do 39«), 20 zlatih frankov 93.50 do 94.
DUNAJ: Beograd 1155 do 1159, Budimpešta 97.75 do 9825. Bukarešta 357 do 359. Milan 2914 do 2926, New-York 70.935 do 71.185. Pariz 3757 do 3773. Praga 2103 do 2113, Varšava 13.600 do 13.700, Sofi>« 513 do 517. Curih 13.655 do 13.705. dinarji 1150 do 1156.
PRAGA: Beograd 55.45, Dana j 4.7025, Rim 139.75, New-York 83.80, Curik 652.875.
BERLIN: Beograd «-81, Milan 17.34, Praga 12.455, New-York 4.195, Curih 80.73.
Seja izvršilnega odbora JDS za ljubljansko oblast
LJubljana, 18. februarja.
Danes popoldne s« je vršila v dvorani Kazine seja izvršilnega odbora JDS, katere so se udeležili v polnem številu zastopniki iz vseh okrajev ljubljanske oblasti Seja, ki je trajala nad tri ure, je pokazala vzgledno eno-dužnoet in izredno razpoloženje naprednih, v demokratski stranki združenih političnih delavcev ter je ponovno prišla do razveseljivega izraza ponovna samozavest in energična odločnost JDS, ki je pri volitvah združila ca progTain Narodnega bloka tako krasno število treznih narodnih ljudi Bolj kakor kedaj so samostojni demokrati se tndi tokrat pokazali kot nosi-telji zdrave narodne in napredne ideje. Uspeb politike Narodnega bloka nalaga demokratom nove naloge in dolžnosti. Zborovanje izvršilnega odbora JDS je pokazalo, da se teh nalog v polni meri zavedajo.
Sojo izvršilnega odbora je vodil po-elevodeči podpredsednik dr. Dinko Puc, ki je uvodoma opravičil predsednika ministra Žerjava, kateri je
normaliziranje našega političnega življenja. Govornik se je nato podrobno bavil z raznimi aktualnimi problemi, glede katerih je podal izvrševalnemu odboru dragocene Informacije: tako o pripravljenih zakonskih predlogih, o vprašanju Radi-čevih mandatov, o reformi volilnega zakona in o odnošajih med posameznimi grupami opozicije ter vlada Končno je povdarjal važnost, da se ohrani organizacija Narodnega bloka kot koncentracijsko središče vsega političnega naprednega pokreta v Sloveniji. Poročilo drja Kramerja je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom ln odobravanjem.
Sledila so
poročila zastopnikov okrajnih in stanovskih organizacij.
Živahna debata se Je sukala v glavnem okoli vprašanj izpopolnitve politične organizacije SDS in smernic bodočega dela. Debate so se udeležili gg. Beki, ki je govoril o potrebi rešitve uradniškega vprašanja, nadalje župan dr. Karba Iz Kamnika, zastopnik naprednega delavstva na Jesenicah c. Ravnik, nadalje g. Spicer iz Radovljice, župan g. Pire iz
moral nujno odpotovati na važno sejo: Kranjai ravnateIj g. i Jelenc< j. Do)enc
ministrskega sveta v Beograd.
Nato se je v toplih besedah spominjal umrlega odličnega narodnega in naprednega borca gosp. Lovra Homerja z Jesenic, katerega smrt pomeni za JDS veliko regiibo. Izvršilni odbor je počastil pokojnikov spomiD s Slava-klici.
Pred prehodom na dnevni red Je podpredsednik dr. Puc v Imenu stranke še iskreno čestital podpredsedniku županu Cirilu Pircu k njegovi 60-letnici. Zborovalci so priredili veleza-služneanu voditelju iskrene ovaeije.
V poročilu o politični situaciji
Je dr. Puc poudarjal lepe uspehe, ki jih je dosegla stranka pri zadnjih volitvah.. Takorekoč le slučajno imamo pripisati, da naša stranka ni dobila še nadaljnih dveh in celo treh mandatov, kar bi ji po številu njenih glasov tudi šlo. Se lepši bi bil izid, da so se vse napredne stranke odzvale povabilu za skupen nastop proti klerikalizmu. Morda se sedaj vendarle bliska v glavah onih, ki so s svojo trmoglavostjo in samoljubnim cepkarstvom preprečili dovršitev napredne koncentracije, j Kot najmočnejša napredna stranka, ua kateri leži skoraj vse breme boja proti klerikalizmu, naša stranka tudi v bodočnosti ne bo prenehala klicati napredne ljudi k skupnemu složnemu boju proti največjemu sovražniku našega ljudstva — klerikalizmu. Dr. P u c je izrekel iskreno zahvalo načelstva vsem delavcem stranke v Ljubljani in na deželi za njihovo vnemo in požrtvovalnost. Kdor pozna boj, ki smo ga pri teb volitvah doživeli, v6, da je led predrt. Kdor je pri teh volitvah volil našega Žerjava, proti kateremu je bil osredotočen ves strupeni ogenj nasprotnikov, vsa možna obrekovanja in laži. je trden Ln zanesljiv pristaš ter bo tudi v bodoče vnet bojevnik naše stranke. Kdor je volil SDS pod nezaslišanim terorjem cerkve in klerikalnih agitatorjev, ta bo volil SDS tudi v bodoče. Izid sedanjih volitev nam vzbuja upravičeno zavest čim večjih uspehov v bodočnosti. (Živahno odobravanje.)
Minister n. r. dr. Krarner je podal politično sliko, ki nam jo nudi država po izvršenih volitvah. Zmaga Narodnega bloka je popolna. Bila bi še večja, da se niso v nekaterih okrožjih zgodile podobne pogreške, kakor v mariborskem okrožju — kar je Narodnemu bloku odvzelo 12 poslancev. Vodstvi obeh koall-ranih strank sta odločeni, da to pogreško prihodnjič popravita. Navzlic temu je njegova večina dovolj trdna za nemoteno delo v parlamentu. Ona je dejansko večja nego 163, ker od ostalih 152 poslancev nikakor niso vsi solidarni s politiko gg. Korošča, Radiča ln Davidoviča. Na podlagi avtentičnih informacij je poročevalec zavračal izmišljotine opozicijskega tiska o predstoječih spremembah v političnem kurzu. Program Narodnega bloka je sedaj sankcijoniran od krone In od naroda, za njega izvedbo vlada med obema koallranima strankama popolna solidarnost in le naivnež more verjeti, da bodo stranke Narodnega bloka desavui-rale celo svoje dosedanje delo a tudi samo pooblastilo krone in avtorizacijo naroda. Nikdo ne izključuje opozicije od sodelovanja in če g. Korošec akceptira unltaristični politični In delovni program Narodnega blnka, tudi njega ne bo nihče odklanjal. Toda to se pravi, da bi morala SLS javno priznati, da je vse, kar Je dosedaj govorila in delala lat in prevara... Vlada sedaj konkretizira svoj delovni program, na podlagi katerega bo Narodni blok vodil državo. Ona je odločena, da zlomi teror, pod pritiskom katerega je še velik del našega ljudstva tokrat dal svoje kroglice separatističnim strankam. Naša zahteva, da se končno napravi konec zlorabi vere in cerkve ter se postavijo granice proti strupu brezvestnega javnega hujskanja se bo v polni meri upoštevala. Poročevalec je nato razpravljal o gospodarskem programu vlade, povdarjajoč važnost smotre-oega dela za olajšanje sedanjega težkega ekonomskega stanja. V smeri Izvajanja astave bo vlada čim preje razpisala volitve v oblastne skupščine. Ureditev samouprav bo najuspešnejše sredstvo za
(Železniki), g. Lapajne (Cerklje), dr. Pe-stotnik, g. Borštnik z Viča, g Šliber iz Sevnice, notar dr. Maurer Iz Kočevja, načelnik Adolf Ribnikar, župan dr. Zdoi-šek iz Brežic, župan g. Mazelle iz Gradca ter dr. Bohinc. Na zborovanju se je pokazalo popolnoma enodušno nazlranje glede bodočega dela SDS.
Vsled soglasnega sklepa se Je prepustila načelstvu določitev roka za sklicanje zbora zaupnikov stranke.
Pozdrav vodlteljm Narodnega bloka.
Na predlog župana Pirca je izvrševal-ni odbor JDS z odobravanjem in soglasno sklenil, da odpošlje voditeljem Narodnega bloka, min. predsedniku Pašiču ter I ministroma Pribičeviču in dr. Žerjavu pozdravne brzojavke, zagotavljajoč jih, da so samostojni demokrati v ljubljanski oblasti trdno odločeni in pripravljeni z vso vnemo in vztrajnostjo nadaljevati boj za popolno zmago političnih načel, ki jih zastopa Narodni blok.
Iz hrvatske politike
Ambrelina šminka. — «Kud svl, tamo i mi.» — Težave hrvastkih klerikalcev.
r. Zagreb, 17. februarja.
Tomlca Ambrela Tomljenovič, srednje-linijaš in veliki zagrebški pilpogačar, je kakor znano zaman zapufal obilo denarja po Kordunu in Primorju, mandata pa ni dobil. Da bi tudi njegov slavni poraz izgledal nobel, priobčuje <Sušačk! Novi list« nekakšne statistične tabele volilnih rezultatov v modruško-reški župa-niji. Tu pa niso stranke krščene po pravem imenu, temveč s sledečim obširnim blagoglasjem: »Oddanih je bilo glasov: za srbsko-hegemonistično m centralistično orijentacijo... za hrvatsko separatistično in centrifugalno orijentacijo... za unitarlstično-egalitaristično orijentacijo.« Predstavnik unltaristično-egalitarističnc orijentacije je bil Tomica Ambrela. In je siromak navzlic tej lepi šminki dobil naj-mizernejše število glasov, kakor je razvidno iz tabele.
Tudi hrvatskim klerikalcem, ki so pri volitvah doživeli sramoten krah, imponi-rajo izgovori z ba.kami o terorju. Kakor navajajo v svoji (Narodni Politiki«, so oni imeli s terorjem največjo smolo, ker nele, da je bil »režimski teror« najhujši ravno tam, kjer je dr. Simrak nastavil škatlje, temveč so si tudi zajedničarji dovolili grobo šalo, da so hrvatske klerikalce (pučkaše) kratkomalo proglasili za zaveznike PPrežima. Med tema mlinskima kamnoma je imel pučkaški general dr. Simrak toliko prestati, da je večkrat bil izpostavi.en »smrtni opasnosti«. Nekje v Bačinclh je le malo manjkalo, da ga nekateri pijanci niso sunili pod prihajajoči vlak in se je dr. Simrak po božji previdnosti In s pomočjo svojih spremljevalcev rešil na ta način, da je naglo skočil v neki vagon III. razreda in se neopaženo Izgubil med ostalimi potniki.
In v Medjimurju, tam je bilo terorja, da se ne di popisati! Pučkaši so morali oblastem prijaviti vsak sestanek in prijave blljegovati z biljegom od 25 dinara! In kar je bilo najhujše, vse te proplsno prijavljene pučkaške sestanke so volllci gladko ignorirali. Nato so pučkaši skušali agitirati z letaki; toda oblast je letake konfiscirala. Zakaj? Tega »Narodna Politika« ne povč, ker ie splošno znano, da so klerikalci z volilnimi letaki v Medjimurju zagrešili najbrezvestnejše zlorabe verskih svetinj; vsi ti letaki so bili namreč naslovljeni: »Palen budi Jezuš Kr!stuš!»...
Svoje senzacijonatao poročilo o volilnem terorju zakl.učuje pučkaški organ z izjavo, da hrvatskih klerikalcev poraz »nimalo ne deprimira«, temveč obeta na-daljno poostreno borbo — proti Radiču. Radič
je izzval volitve, njegova politika Je »blazna ln hazarderska«. Zato hrvatski pučkaši odločno odklanjajo slogo z Radičem, napovedujejo, da bodo vztrajali v borbi proti njemu, pa naj se še toliko kriči nad njimi, da cepijo hrvatske vrste, in se odrekajo servilnosti napram vsakomur...
Joj, jo j, kaj poreče k temu naš Korošec?
Politične beležke
+ »Enoten blok* separatistov ta davi«
dovičevcev. »Slovenec* objavlja neke iz« jave g. Trumbiča, ki trdi, da sta tkzv. ožji in širši blok opozicije prenehala in da ae je na podlagi deklaracije svoječas« ne Davidovičeve vlade ustanovil na zad« nji seji šefov opozicije »enoten blok na« rodnega sporazuma«, kateremu da je formalno pristopila tudi Radičeva stran« ka. To je najnovejša izmišljotina — ali <Sk>venca® ali g. Trumbiča, tega ne ve« mo. Ako bi bili opozicionalni šefi na svojih beograjskih konferencah res usta« novili »Enotni blok® bili bi to z velikim pompom naznanili in razbobnali v ofi« cielnih komunikejih in objavah po vsej Jugoslaviji. Toda gospodje šefi so mol« čali. Naravno. Kajti, ne le da »enotno ga bloka« niso ustanovili, temveč so se med seboj šc hujše skregali. Edino toč« no v celem »Slovenčevcm® poročilu je torej to, da sta širši in ožji blok res pre« nehala. Sedaj zopet limajo porušeno blo« kaško edinstvo in kakor poročajo »No« voati® se mudi dr. Korošec baš radi tega v Zagrebu, ker ima misijo, da se znova pogaja z • radičevci...
-f- Koza cSloveneo ne citira. Škofov list po vzorcu zagrebških blokašklh organov pobere vsako figo, ki Jo Iznese kak inozemski žurnal proti vladi Narodnega bloka, a v prilog Radiču ter njegovemu »mirotvorstvu In človečanstvu®. Ko pa je te dni prinesel prvi londonski in svetovni dnevnik »Times« Izčrpen članek o zmagi Narodnega bloka v Jugoslaviji, so na mah obmolknil! opozicijski organi s svojimi glasov! Iz tujine. Kajti članek »Tlmesov® v markantnih potezah črta sivolasega premijer]a Pašiča, kateremu je zmaga Narodnega bloka dala zopetno priliko, da krona svoje plodno delo s požrtvovalnostjo, — Radiča kot glavnega Pašičevega protivnika In predstavnika opozicije, pa karakterizlra kot »brbljavega demagoga s konfuzno glavo, ki se sicer smatra za političnega voditelja hrvatskega naroda, a je v resnici velika nesreča za Hrvatsko In za vso kraljevino SHS!«... Blokaški listi s »Slovencem« vred tega članka, kakor smo rekli, ne citirajo. Razloga Imajo dovolj.
-f- Mariborska »Straža* v novi obleki
Poročali smo, da je mariborski veliki žu« pan predložil ustavitev »Straže® z dne 4. t m. v potrditev okrožnemu sodišču v Mariboru, ki pa se je izreklo v zadevi za nepristojno. Državno pravdništvo sc proti temu ni pritožilo in tako je usta« vitev »Straže® tudi sodno pravomočna. V to usodo so se udtli tudi klerikalci, ki so včeraj mesto »Straže® izdaii nov list pod imenom »Naša Straža®. 2e prva ste« vilka kaže, da bo tudi ta list pisan v istem duhu kot prejšnji. Vendar pa je imel odločen nastop našega upravnega oblastva, z ustavitvijo prejšnje «Straže» ogromen uspeh, za katerega mu bo vsa poštena javnost zelo hvaležna: tudi v Mariboru je namreč končno odpravljeno odgovorno uredništvo listov po imunih poslancih. Pri »Naši Straži® je naveden kot odgovorni urednik g. Januš Goleč, ki bo torej moral za osebne napade v naprej odgovarjati pred sodiščem. S tem bo vsaj nekoliko omejena osebna časti« kraja v klerikalnih listih. Seveda tudi »S ovenski gospodar®, ki bo te dni zo« pet izšel, ne bo smel imeti poslanca za odgovornega urednika.
4- Proti preganjanju cerkve na Ru« skem so priredili predvčerajšnjem ljub« Ijanski klerikalci predavanje. Ko je pre« davatelj prof. Grivec pozival navzoče, da naj bodo dobri tudi proti ruskim emigrantom pri nas, je rdečica udarila.
a le za trenutek, v obraz prisotnemu g. škofu Jegliču, Id se je spomnil, na kako nečloveški način je vrgla njegova stranka, ko je imela v rokah mestno ob« fino, z ljubljanskega Gradu Ruse, in ko se je spomnil, kollkrat je <Slovenec» psoval in grdil ruske begunce, ki so se zatekli pred terorjem v našo državo. Se« daj, ko se bližajo občinske volitve v Lju« bljani in ko bi klerikalci potrebovali ru« skih glasov, sedaj so našli lepe besede tudi za Ruse. Po volitvah bi pa klerikal« ni režim Ruse pregnal še Iz skromnih bsrak pred železnico, kakor jih je pre« gnal z ljubljanskega Gradu. Niti kleri« kalna predavanja, niti škofovski o b« i s k i v barakah sedaj ne morejo popra« viti nečloveških dejanj, ki jih je SLS zagrešila nad Rusi. Klerikalni volk je tudi v tem slučaju le dlako menjal, ni pa menjal svoje narave!
-j- Ferbad begov ramatan. Opozicijski Usti objavljajo pretresljivo vest, da raz-; krinkani krvolok In šef džemljcta Ferhad beg Draga v skopljanskem preiskovalnem zaporu že četrti dan štrajka z gladom. Listi dostavi ajo, da gladovna stavka Perhad bega vzbuja v južni Srbiji pravo senzacijo In da se po džamijah vršijo »malepstrije® za zdravje Perhad Dra ge. Kakor pa navajajo drugi listi, ki Perhad bega debro poznajo. Izvaja beg le ramazanski post, ki podnevi zabranjuje jelo, zato pa ponoči dovoljuje dvo.no želodčno podlago.
Občni zbor Slov. trgovskega „Merknr"
PinoSi se je vršil v društvenih prosto-'rih 24. redni občni zbor našega agilnega ; trgovskega društva »Merkur®. Zborovali® je otvorfl društveni predsednik dr. Windischer. ki je uvodoma pozdra-j ril številne zborovale« in zlasti še navzočega dvornega svetnika dr. Mama. urednika »Trgovskega lista« dr. Ivana Plee-sa, načelnika trgovskega gremija za Ljubljano g. Stupico in načelnika gremija za ljubljansko okolico g. Franca Zehala. Nato ;e v markantnih obrisih orisal uspešno 25 letno društveno delovanje, ki je imelo za razvoj nagega trgovinstva nebroj lep h uspehov. Ob sklepu svojega poročila se je spomnil vseh v minulem I poslovnem letu umrlih društvenih članov, koiih spomin je društvo proslavilo s tem, da so vsi navzoči člani vstali s svojih sedežev in vzkl;knili »Slava jim!® i Tajniško poročilo je podal g. Valentin Urbančlč, ki je z veseljem ugotovil, da se 'e društveno delovanje v poslovnem letu 1924. zeVi razvilo tn da se nahaja v popolnem razmahu. Zal, da s« društvo še ne more pohvaliti z delovanjem posredovalnice za službe, čemur pa nI vzrok društvo, temveč trajajoča gospodarska kriza, ki se od dneva do dneva poostruje. Posebno izčrpno je poročal društven! ta'nik o delovanjn odsekov. Omenjal je zlasti vajeniški odsek m ustanovitev vajeniškega zavetišča pod vodstvom agilnega Člana g. Zelen i k a. Odsek je priredil z vajenci in va:enkami nekaj izletov po Ijnbljanskl okolici in prirejal v zavet i«čn številna predavanja. Predavali so deloma vajenci in vajenke sami, deloma pa odborniki odseka. Od«ek je tndi uvedel hranilno akcijo, k! Je imela sicer majhen materije-'en uspeh, zato p-* tem večji moralni efekt, ker se ie mladina na ta način navajala na štedenje. Odsek je prirejal tudi poučne tečaje za nemščino, katero Je poučeval g. Zelenik. Omenjal je tudi učni odsek, ki je prirejal učne tečaje, ki se bodo končali koncem tega meseca. Društvo jc priredbo tečaj za nemščino, Itali-hnči"0. crbo-hr>ra'čino in knjigovodstvo. Obisk tečajev je bil povoljen. A g len je bil tudi prireditveni odsek, ki
S klerikalnega protiboljševiškega predavanja v ljubljanskem Unionn
je priredil ogled tovarne Kune & Comp. in Kolinske tovarne. Za zabavo so skrbeli: Plesni odsek, pevski in dramatični odsek. Društvena knjižnica -e nahaja v preureditvi in odbor je že votiral posebne vsote za nabavo novih knjig, tako da je upati, da se knjižnica otvori v tekn meseca marca za uporabo Sanstva.
Tudi za ltto 1925. je društvo izdalo Trgovski koledar, ki ga je ure. d!l g. Franc Zelenik. Koledar ima zelo pestro in dobro vsebino. Društveno cla-silo »Trgovski tovariš®, s katerim je bilo članstvo zelo zadovoljno, je izhajalo v 1500 izvodih, letos pa se naklada 6 povečanjem članstva pomnoži. List je ure;e»al društveni podpredsednik g. Kavčič, kateremu je občni zbor za njetrovo dobro in vztrajno delo izrekel toplo zahvalo. Društvo je nameravalo osnovati za s*o!e članstvo tudi lastno m e n z o , a tega načrta še ni moelo Izvesti, ker med 6!an«tvom ni bilo potrebnega raznmevan'a. Tudi akcija za Trgovski dom počiva, ali društvo jo namerava poživeti. ker vse trsovske organizacije nujno rabijo primerne prostore.
Društvo ima poleg druereca podporni sklad, ki znaSa koncem leta 1924. že SO.fi-20 Din. Pklad je namenjen predvsem brezposelnim in ofiemo<rl;m članom ter vdovam in »irotam po rednih članih.
Dni«tvo 'e 'melo koncem lanskega leta: 1 častnega predsednika, 2 častna člana. 11 ustanovnih čianov, 1024 rednih članov in fiP podpornih članov. Društvo }e b;lo v ozkih stikih tudi s slovenskimi trgovskimi društvi v Mariboru in Celjn.
Blagajniško poročilo izkazuje, da je imelo dpnštvo v preteklem poslovnem letu 193.278 Din 86 para dohodkov in 111.219 Din 91 para izdatkov, tako da znaša prebitek v društveni blagajni 28.076 Din 95 p.
Poročila društvenih funkcionarjev so bila soglasno z odobravanjem vzeta na znanje ln je bil odboru na predlog preglednikov »ogl*«no podeljen absolutorij Volitve:
Takoj nato so »e vršile volitve in so
bili soTbsno ;rvo!ienj za predsednika dr. Fran Windischer, za podpredsednika pa gg. Kavčič in T o r i. V odbor «o bil! izvoPenl od po*lodaia1cev: Pavel Fabiani. Ivan .Telačin star., Avgust Jnr-jevec. Franc Kovač. Tvan Jeras. Ev<ren Lovšin, dr. Rudolf Mam. dr. Viktor Mur-nik, Ignacij Novak. Anton Ravhekar. Josip Winter. Frane ZebaJ. Jelka dr. Bret-kiva, Marija Tičar-Sušteršič: od nameščencev pa: Frane Indihar. Mirko Jeršan. Rudolf Južna, Rihard Kramer. Josip Krek, Valter Lavrenčič. Janko Lozar, Lado Pfeifer, Oton Raška. Josip Rupiiik, Joeip Sekula, Valentin A. Urbnnčič. Ber-ta Štrehovčeva in Dragica Vdovič. Za preglednika računov sta bila izvoljena: Josip MalenSek m Josip Crbanič.
Na predlog podpredsednika g. Kavčiča se ie sprejela izprememba društvenih pravil v tem smislu, da Ima odslej društvo sledeči oficijelni naslov: »Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani®.
Na predlog odbora je bil nato društveni odbornk g. dr. Rudolf M a r n . šef oddelka ministrstva ta trgovino in industrijo v Ljubljani, izvoljen za častnega Klana t priznanje njegovih številnih zaslug. ki si jih je pridobil za dništeo v dolgi dobi 20 let. Dr. Mam, kateremu so zborovale! prirejali prisrčne ovaeije se e v toplih besedah zahvalil za odlikovanje in obenem naglašal. da hoče tudi v bodoče posvetiti svojo posebno pažnjo pro-svitu trgovskega društva »Merkur®.
G. Zebal je končno apelira! na članstvo. da se pospeši akcija za zgradbo Trgovskega doma. nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
Po svetu
—	Kelloggovo Imenovanje potrjeno. Senat ie na svoji pondelkovi seji po daljši in Jako ostri razpravi potrdi imenovanje Kellogga za novega državnega tajnika Zedin^nih držav. Kakor smo že poročali, je bila proti Kelloggovemo imenovanju v senatu jako močna opozicija, naperjena direktno proti predsedniku Co-olidgeu.
—	Položaj v Perziji. Perzijski parlament namerava še enkrat pozvati šaha, naj se vrne v Perzijo. Sah !e te dni prispel v Pan Remo, da se posvetuje s svojim bratom Alijem. Sklen 1 ie. da se bo uprl vsakemu pritisku od strmi vojnega ministra. Tud, se ce namerava odpovedati prestolu, ampak bo da! regentu brzojavno energična navodila
—	Pollfčen atentat v Tok'ju. Na podpredsednika tajnega sveta. dr. Ishikia, ;'e bil r Tokiju izvršen atentat. Skupina rjt-dikalov je naskočila njegovo hišo in se deJan«ko lotila starega državn k*. Atentat se smatra kot ma'čevanie za to, ker >e tajni svet na Tshikijiv predlog zvišal volilno starost od 25 na 30 let.
—	Protest francoskih kardinalov proti odpravi poslaništva pri Vatikanu. Francoski listi objavljajo be*edilo pisma, ki so ga poslali francoski kardinali ministrskemu predsedniku Pcrriotu. v katerem v svojem knkor tud imenom vseh katolikov Francije protestirajo proti odpravi francoskega poslaništva pri Vatikanu.
Slika, fcl Jo gospodje oa tem predavanju ljudstva niso pokazat.
H Ali ste U poslali na- H : ročnino za „Jutro"!
si krati i
Javen odgovor na privaten razgovor
T« dni ugledam na ljubljanskem kolodvoru tik pred odhodom vlaka starega prijatelja, poštenega hi iskrenega •človeka. Utegnil sem samo, da sem ga vprašal: »Ali je res mogoče, da si vrgel kroglico v črno Skrinjico* Odgovoril je: »Ne, ker jih je bil« pet; toda povem ti: ako bi bili samo dve, ne bi si bil pomišljal. Ako naprednost ni več oa prednost, naj jo vrag vzame!*
Mislil sera že, da bi mu pisal osebno, toda odločil sem se za javen odgovor, »pa čeprav bo morda bob ob steno. Saj se zdi. da je ta slepote javna in splošna. Razlagati pa si jo morem edino tako, da ljudje po mestih — celo mesteca s kakimi 5000 prebivalci že hočejo biti poleg! — pozabljajo, da so pravi bataljoni in regimenti, ki odločajo o usodi države in meščanov samih, še vedno zunaj «na deželi». Za n?« t>-zunaj pa sme, mora in je odločilna samo ena stena med dvema nasprotnima sovražnima frontama. Naj smo sicer tudi ločeni po posameznih strankah, kadar je napovedan spopad, je naravnost nujno, da se strnemo v«, ki smo tostran velike ločilne črte, v eno bojno linijo, kajti drugače moramo in moramo propasti. Kaj nas potem brigajo vaši več ali manj malenkostni spori, vaše bolj ali manj upravičene zmbicije, tudi nam gre za — našo kožo!
In mi smo se prav od vas naučili Se nečesa, česar vi očividno ne vidite: še vsaka stranka, ki je začela paktirati s premetenimi klerikalci, je to »približanje* drago plačala. Požrli v pravem pomenu besede so komuniste, socijali-ste, pobasali posebno na Štajerskem, kakor smo videli, ogromen del samostojnih kmetov. Vi pa še danes nimate pomislekov demoralizirati nam še tistih ostankov zvestih čet?z raznimi »glasilci*, ki pišejo najmanj tako de-fetistično, kakor tisti, ki so v to vsaj nekako upravičeni, ker ne skrivaj') svoje mržnje do države. Saj imate morda marsikaj in v marsičem prav in ni vedno vse, kakor bi moralo biti; toda potem, ee niste dovolj močni, da bi vam bilo glavno — stvar, nam storite uslugo Ln se odločite samo za — dve skrinjici! Zmetajte svoje kroglice v »dragom, a ne begajte nas, da ste še vedno, kar ste bili, dočim pomagate njim, ki se potem prav nad vašimi o prvi priliki znesejo in maščujejo. Kajti pri njih velja geslo — in čast jim za to! »Kdor ni popolnoma in do konca i nami. je proti nam! Mlačno pa bom izpljunil.®
Kakor rečeno: Napravite za božjo voljo 8e tistih par milimetrov na desno ali levo, kakor pač že stvar razumete, da bomo potem vsaj vedeli, pri čem smo! To se pravi: Mi itak vemo, a da bodo vedeli tudi delavci in kmetje, ki se potem odločijo za res črno ali res belo. Kajti, da hočete namenoma begati in indirektno priganjati klerikalcem volilni »Kanonenfutter*, tega si
vendar še nočemo misliti.
•
— Tako nam piše narodnjak z dežele. Njegovim besedam nimamo ničesar dodati, priporočamo pa jih v premislek zlasti oni naši inteligenci, ki meni, da je napredna, a v svoji kratkovidnosti podpira klerikalce.
Frekvenca beograjskih gimnazij
Prosvetno ministrstvo je objavilo te dni statistične podatke o številu gim-nazistov in gimnazistinj v Beogradu, v Srbiji, Črni gori in Vojvodini. Za Hrvatsko, Dalmacijo ia Slovenijo podatki še niso urejeni.
V Beogradu se je v letošnjem šolskem letu vpisalo na vseh gimnazijah 7467 dijakov. Od teh obiskuje I- državno gimnazijo, ki ima 8 razredov Ln 12 oddelkov, 549 dijakov; II. državno gimnazijo z 8 razredi in 25 oddelki 1259 dijakov; III. državno gimnazijo z 8 razredi in 24 oddelki poseča 1030 dijakov; IV. državno gimnazijo z S razredi in 22 oddolki pa obiskuje 953 dijakov. Na realki, ki ima 11 oddelkov, je vpisanih 474 dijakov. Skupno torej obiskuje te šole 4270 dijakov. Število gimnazistinj je v primeri z gimnazisti nekoliko manjše. Na I. ženski državni gimnaziji je vpisanih v 21 oddelkih 972 dijakinj, na II. gimnaziji v 30 oddelkih 1498 in v III. gimnaziji s 16 oddelki 727 dijakinj.
To pa še ni popolna frekvenca mladega gimnazij, naraščaja v Beogradu. V prestoli?! se namreč nahaja še rusko-srbska gimnazija, katero tudi obiskuje precejšnje število dijakov.
Fran j o Lovšin
viniški občini je bil njegov vinograd prvi obnovljen. Sploh ni zadeve in vprašanja, da ne bi Vinlčani iskali nasveta in po« moči pri Lovšinu, ki je vsakemu rad pomagal. Bil je vsakomur oče in brat, ki je bogastvo svojih izkušenj in spo« znanj sipal z radodarnimi rokami na vse strani.
Lovšinovemu značaju je vsebina od» ločnost, vztrajnost in deloljubnost res« ničnega m ponosnega jugoslovenskega moža. Njegova hiša, ki ji gospodinji skromna in ljubezniva gazdarica gospa Franja, slovi po belokranjski gostoljub« nosti. Iz tega gnezda so zleteli 4 sinovi Sokoli — med njimi Evgen, naš olimpij« ski tekmovalec — in ena hčerka Soko* lica. Z Belo Krajino, kjer je služboval dolgih 35 let, sc je Lovšinovo življenje zvezalo tako tesno in iskreno, da utrip« lje v njegovem srcu veselje in odme« va istotako tudi bolest Belokranjcev.
S pričetkom šo'skega leta se je prav na tihem umaknil iz aktivnega učitelj« skega udejstvovanja g. Franjo Lovšin, šolski upravitelj na Vinici v Beli K*aji« ni, čegar življenje se previja med tremi viniškimi rodovi kakor zlat lanec zgolj delavnih dni, ki so mu izklesali v knjigo življenja znamenite besede: »Izživljal si sVoje življenje, da oplodiš in poplemeni« tiš življenje bratom in sestram!*
V šoli, kjer je učiteljeval nekdaj sta« ri Bernard Tomšič, ki sta mu bila roje« na Ivan — Slovenec in Ljudevit — Hr« vat, je razvijal Lovšin izredno delavnost, katere sadovi so sc kmalu pokazali. Plo« donosno pa je bilo njegovo delo tudi iz» ven šole. Leta 1890. je ustanovil Cital« nico, kjer je že takrat zbujal jugosloven« sko idejo, leta 1895. kmetijsko podruž« nico, leta 1908. kmetsko posojilnico, leta 1912. pa Sokola. Ko je trtna uš uničila vinograde, je bil Lovšin med Belokranj« ci tretji, ki je pričel z obnavljanjem. V
Novi člani akademije znanosti
V pondeljek popoldne se je vršila v I Beogradu letna skupščina članov akade« i mije znanosti. Ker je predsednik, znani naš učenjak dr. Jovan Cvijič opravičil 1 svojo odsotnost, je predsedoval general« ' ni tajnik akademije, dr. Aleksander Belič. Na skupščini se je imela izvr« šiti izvolitev dveh novih rednih in štirih dopisujočih članov. Imena kandidatov ao ostala tajna tudi po izvolitvi.
Za rednega člana akademije filozof« skih naukov je bil izbran dosedanji do« pisujoči član akademije in redni profe« sor slavistike na beograjski univerzi, dr. Stevan K u I j b o k i n. Izvolitev drugega člana je bila odložena na nedoločen čas.
Za dopisujoče člane akademije znano« sti so bili izvoljeni sledeči gospodje: Pe« tar Popovič, načelnik ministrstva za gradjevine in honorarni univerzitetni profesor ter Veljko Petrovič, znani srbski književnik. Od ostalih kandida« tov ni bil nikdo izvoljen in je ostalo to« rej izpraznjeno eno mesto rednega in dve mesti dopisujočih članov.
Stara uprava 3 predsednikom Java« nom Cvijičem in generalnim tajnikom dr. Beličem je ostala neizpremenjena. Tudi dosedanji strokovni tajniki akademije Pavle Popovič, Jovan Žujovič in Andra Stefanovič so ostali na svojih dosedanjih mestih. Na mesto Slobodana Jovanovi« ča je prišel 2ivko Pavlovič.
Razen volitev članov je skupščina akle pala tudi o podporah iz fonda Mihajla in Marije Milojevič, namenjenega bol« nim in bolehnim književnikom in za one, ki marljivo delujejo za razvoj arbske književnosti. Med drugim je bila pode« Ijena podpora Nikoli Kašikoviču, bivše« mu dolgoletnemu izdajatelju in uredniku »Bosanske Vile*.
ko občutno, kot ravno v predvojni Srbiji. Le nekoliko je število prebivalstva padlo tudi v Bosni. To se je po statističnih podatkih ugotovilo za Mostar, Fočo, Trebi-nje, Bihač ln Nevesinje. Sarajevo pa je nasprotno napredovalo, kar Ima svoj izvor v tem, ker se ie obči pokret prebivalstva Izvršil v verskih centrih.
Na Hrvatskem in v Slavoniji je prebivalstvo naraslo skoraj po vseh mestih. Malenkostno nazadovanje v majhnih mestecih se je dogodilo samo radi administrativnih izprememb. Po številu prebivalstva je najbolj narasel Zagreb in takoj za njim Osijek. Porast preoivalstva v Zemunu je treba tolmačiti ne kot porast posebnega mesta, ampak kot porast beograjskega predmestja. Znatno je naraslo število prebivalcev tudi v Sremski Mitro-vicL
V Sloveniji je v splošnem ostalo predvojno stanje. Porast zaznamujeta edino LJubljana In Maribor. Isti položaj je tudi v Vojvodini, dočim so v Banatu znatno nazadovala vsa inesta razen Velikega Bečkereka, v Baranji in Bački pa je prebivalstvo naraslo v vseh mestih. Razlog depopulacije v Banatu leži v tem, ker je večji del prebivalstva nemško-madžar-ske narodnosti prodal svoja posestva ln se preselil na Madžarsko, v Avstrijo in Nemčijo. To so bili večinoma nemško-madžarski kolonisti iz dobe Avstro-' »grške. Največ prebivalcev sc je izselilo iz Vršca, Velike Kikinde, Pančeva in Bele Crkve. Porast zaznamuje samo Bečke-rek, ki je postal industrijski center. Kar se tiče ostalega dela Vojvodine (Baranje in Bačkc), so tam poleg Subotice napredovala tudi mesta Novi Sad, Senta, Sta-n Kanlža In Sombor.
Tudi Dalmacija je v glavnem ohranila svoje predvojno stanje. Porast zaznamuje samo Split, ki je po vojni postal kulturni, gospodarski in administrativni cen-ter Dalmacije.
Tudi v Črni gori so nastale znatne iz-premembe v številu prebivalstva poedi-nih mest To ima svoj izvor v tem, ker so po ujedinjenju nastale znatne administrativne izpremembe v tej oblasti in tudi druge ekonomske prilike. Mesta, ki so radi ujedinjenja dobila povoljne zveze s sosednimi oblastmi Jugoslavije, pa kažejo tendenco naraščanja. Kar se tiče Cetinja, je po prebivalstvu znatno nazadovalo.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR*
— Talefoa 780. -
Danes sijajna pripovedka Izgubljeni čeveljček"
•i
(pepelka)
7 glavnih vlogah znana Olga tofcova, Mady Chrialians, Nelga Thomas,
Paul Hartman. Mladini vstop dovoljen samo It predstavam, ki koniajo pred S. uro ivaiar i! Predstave ob *.. '/, B., V, in 9.
tiii(hitiitLttiiiiil(IUlilUI!illHiiiiiJIllllH^STTSnTITTTnTnnmil^^
opisoval je stvar tako mirno In hladaev-krvno, kakor da bi zaklal kakega prašička. Vse navzoče je objela groza pri njegovem pripovedovanju ln vsakdo je moral priti do prepričanja, da je Vlahovlč pri izvrševanju zločina celo — užival.
«Ko sem spravil otroka pod desko,* jc pripovedoval, »sem vzel krvavo vrečo, šel v svojo sobo, vrgel vrečo na postelj in potem mirno zaspal...
Zverina v človeški podobi ie bila seveda takoj aretirana in prepeljana v Zagreb. Pri zasliševanju v Samoboru Je rekel sodniku: »Blazen sem In popolnoma zmešan.« Čudno samo, da se je tako dobro spominjal, kako je Izvršil svoi zločin.
ELITNI KINO MATICA
II. del in kunec — samo še danes
Skrivnostna črna msska
v glavni vlogi Deodoljiva krasotica
FERN ANDRA
Jutri zopet nova sen acija
Mistep Radio
Razvoj naših mest
Največje mesto države tako po številu prebivalstva, kakor tudi po številu hiš, je Beograd. Razen Beograda je v mejah predvojne Srbije naraslo število prebivalstva in to v zelo majhnem obsegu edino v Negotinu, Valjevu ln Bosil.gradu. Vsa ostala mesta Srbije In Južne Srbiie pa nazadujejo. Največji odstotek nazadovanja prebivalstva imajo mesta Poža-revac, Sabac, Knjaževac, Užice, Aleksi-nac in Smederevo. To je jasen dokaz, da nazadujejo le ona mesta, preko katerih so divjale grozote vojne, dočim vsa druga mesta prav lepo napredujejo In se razvijajo. Velika depopulacija se občuti v južni Srbiji. Tamkaj ie število prebivalstva narastlo Ie v dveh mestih: v Ku-manovem in Kosovski Mitrovici, najboli pa je nazadovalo v Bitolju, ki ima danes skoraj polovico manj prebivalcev nego pred vo.no. Ostala večja mesta kot: Ojevgjelija, Debar, Prijepolje, Sjenica, Stip, Tetovo, Prizren, Prišfna in Skop-lje so po številu prebivalstva nazadovala.
Nazadovanje prebivalstva ni nikjer ta-
Hrvatski Haarmann
V neposredni bližini Samobora na Hrvatskem se je zgodil te dni grozovit zlo-| čin, ki daleč prekaša zlodejstva Haar-manna in Denkeja. V prvem trenutku bi vsakdo mislil, da gre za dejanje popolnoma abnormalnega človeka. Toda natančnost, s katero zločinec sam opisuje podrobnosti svojega dejanja, dokazuje, da ta človek ni tako nenormalen, da ne bi mogel biti odgovoren za svoje dejanje. Na vsak način pa bodo sodni psihiatri Imeli še važno besedo. Ore za sledeče:
Kmečki fant Anton Vlahovlč iz vasi Tarkaševac Je srečal pretekli teden v bližini svoje hiše štiriletno deklico. Približal se je otroku, ga zgrabil in odnesel v hlev. Tam le položil deklico na trebuh na tla, dvignil eno njeno nogo ln obe roki in potegnil iz žepa dolg nož. Nato je prerezal otroku trebuh In gTlo. Otrok je bolestno zakričal. Se živega je vtaknil v vrečo in odnesel v svinjak. Tam je dvignil dve deski na tleh ln vtaknil otroka, ki je še vedno živel, v jamo pod deskami, jo pokril s slamo in deske zopet zabil.
Popoldne so prišli starišl, da poiščejo otroka. Vlahovičevi hišni tovariši so slišali iz hleva nekak šum, kakor otroško stokanje ln hropenje. Odšli so v hlev in našli v resnici otroka pod krvavimi deskami. Potegnili so ga sicer takoj iz jame, toda nesrečno dekletce je kmalu nato podleglo groznim poškodbam.
Strahovitega zločina je bil takoj osumljen Vlahovlč, ki je hodil ves dan s krvavimi hlačami na okrog. Po aretaciji je najprej trdovratno tajil, končno pa le priznal svoje zverinsko dejanje. In nato je čisto mirno povedal, kaj je storil. Kazal ni niti najmanjšega kesa. Nasprotno,
Grofica — kuharica
V angleških listih beremo, da je te dni v Ostendu izvršila samomor neka kuharica. Stvar se je odigrala v enem izmed prvih ostentiskih hotelov. Ženska je skočila iz svoje sobice v tretjem nadstropju na ulico in je ostala na mestu mrtva. V hotelu je bila znana pod imenom Marija Poppe. Ker ni dvomil nihče nad istinitostjo njenega imena, je tudi nihče ni vprašal po njenih dokumentih dokler je živela. Sedaj pa je prišlo na dan. da je bila Marija Poppe v resnici neka druga ženska, namreč grofica Marija Salis-Seevvis.
Rodbina Salis-Seetvis izhaja pravzaprav iz Švice, toda se je tekom zadnjih desetletij naselila in popolnoma udomačila na Hrvatskem. Pokojnica, ki je storila tako žalostno smrt, je do nedavno živela v Zagrebu, kjer je gospodinjila svojemu bratu, grofu Salis-See-wisu. Pred tremi ali štirimi leti se je naveličala tega gospodinjstva, nakar si je preskrbela potni list za odhod v inozemstvo. Ogledala si je razna kopališča in letovišča ter se je slednjič nastanila v Ostendu, kjer je sprejela službo kuharice, ker so ji pošla vsa sredstva.
Ravnatelj podjetja, v katerem je služila lažna kuharica Marija Poppe, jp izjavil, da je bila pokojnica naravnost izborna strokovnjakinja v kuharskih zadevah. Njenih pravih družinskih razmer ni poznal nihče. Živela .je zelo samostojno, dražila se ni z nikomnr in eedaj ob svoji smrti ni zapustila _ niti ene listine, iz katere bi bilo razvidno, kaj jo je gnalo v smrt.
Drugi brat samomorilke grof Sa!k-Seewis je bil med vojno avstrijski generalni guverner v Beogradu ter je upravljal zasedeno ozemlje v Srbiji Po prevratu se je naselil v Švici, pozneje pa je prosil za jugoslovensko državljanstvo.
da 1 par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro 3 ali zlato) 93/a
.,ključ"
traja kakor 4 pari drugih ako kupite 1 par. Dobivajo se v prodajalnah.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama. Četrtek, 19.: »Pepeluh*. C. Petek, 20.: »Vdova Rošlinka*. Premijera. Izv.
Sobota, 21.: »Stričkov sen». E. Nedelja, 22.: ob 15.: »Danes bomo tiči.» Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Vdova Rošlinka«. Izv. Pondeljek, 23.: »Sumljiva oseba«. F.
Ljubljanska opera. Četrtek. 19.: »Don Juan». F. Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: »Traviata«. C. Nedelja, 22.: ob 15.: »Trubadur«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 23.: »Don Juan». A.
Mariborsko gledališče. Četrtek, 19.: »Pri čaju«. C. (Kuponi.)
Celjsko gledališče. Petek, 20.: »Veronika DeseniSka«. Izv.
Ljubljanska opera. Danes, v četrtek, •e poje po daljšem prestanku Mozartov »Don Juan> za red F, ki je pri premijeri
dosegel tako lep uspeh. V glavnih partijah so zaposleni: gg. Lovšetova, Thaler-jeva in Frisekova ter gg. Cvejič, Betetto, Zathey, Zupan in Kovač. — V soboto se izvaja »Traviata* za red C z gospodično Friskovo in gg. Popovom in Darianom v glavnili vlogah.
Vdova Rošlinka. Opozarjr.mo na pre-mijero izvirne Golarjeve veseloigra <:Vdove Rošlinke*, ki bo v ljubljanski drami v petek, dne 20. t m. Pri predstavi bo navzoč tudi avtor g. Cvetko Gokr.
„L j ubijalski Zvon"
»Ljubljanski Zvon» za mesec januar 1925. je izšel in prinaša na uvodnem mestu prvi del dramatskega mozaika ''Celjska kronika*. Pisatelj te drr.me je Antcu Novačan, znani novelist, k; simpatično riše posebno kmečko iivljenje. Njegova »Naša vasv je med Slovenci popularna knjiga in prav tako dobro znan.1 je Novača-nova prva drama <Velej'a>, katero je pred leti izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani in ki so jo z lepim uspehom igrali na naših odrih. »Celjska kronika> je krepko
pisana in zanima posebno spričo dejstva, da se odigrava v iatem miljeju, katerega je obdelal Oton 2upančič v svoji »Veroniki Deseniški>.
Juš Kozak nadaljuje lanski »Zvonov* roman »Šenlpeter*. Prvo poglavje drugega dela nosi naslov <Meso». Igo Gruden je napisal pesem »V mesečini*. Univ. prof. Fran Kidrič priobčuje poučen in iz-vretno pisan sestavek <lz delavnice za komentar Prešerna*. V tej razpravi se j dotika dosedanjih Žigonovib in Puntarje-| vih prešernoslovskih esejev in člankov j ter dokazuje, v koliko je bilo presojanje Prešerna kot arhilektonika pravilno. Sle- j dita dva speva Karla Kocjančiča iz zbir- j ke »Večna plamenica*. Prvi spev »Jesen- i ski vetri so zapihali v deželo* napravlja mestoma utis pristnosti, dočim jc drug; -'Jaz z bobnajočim prabh olskim gromoma bolj narejen. Jernej Jereb začenja roman »Suženj demona*. Dr. Niko Zupanič objavlja svoje predavanje e kongresa -.'Mednarodnega antropološkega zaveda* v Pragi <Izvor Srbov>. Alojz Turk priobčuie vDevet Levstikovih pisem Dragolmu Ru-, dežu*, graščaku v Ribnici.
Med književnimi poročili beremo oceno j Pahorjevoga socijalnega romana »Med-vladje», dr. Vojealav Mole poroča e Ma-lovi »Zgodovini umetnosti pri Srbih, Hrvatih in Slovencih*. Kocjan recenzira
Škerlovo zbirko »Stopnice v stolpu*, v »Kroniki* pa se nahaja pregled ljubljanske opere, poročilo o zadnji razstavi pri
Jakopiču ter dve kitici epigramatične vsebine.
»Ljubljanski Zvon* stane na leto 120 dinarjev ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. To najboljšo našo napredno literarno revijo toplo priporočamo.
Simfonični konccrt muzike Dravske diviz. oblasti pod vodstvom fcpelnika dr. fcerina, bo 16. marca. Glavni točki tega koncerta sta Brurknerjeva velika sim-loniia št. 7. (E-dur) iu dr. Kimovčev »Te Deam:- v .-iaroslovf-nskem jeziku za zbor in orkester. Ker zahteva Bruckner-jeva simfonija poleg normalnega velikega orkestra ie štiri Vagn^rjeve tuix?, 1.0 orkester pomnožen na 60 godbenikov. Po zadnjem terinovem koncertu bo ta koncert po enoletni pavzi prvi simfonični koncert v Ljubljani.
Premijera Nicodeicijevcga »Scanipo-!a-. v Zagrebu>. V torek zvečer so igrali v zagrebškem gledališči. Nicodemijevo komedijo »Scampolo* v prevodu pisatelja Tože Manojloviča. Glavno vlogo je kreirala gdč. Nada Babičeva, ki je doaegla tako ogromen umetniški uspeh, da se z njo ne more meriti nobena igralka zagrebške
j drame v letošnji sezoni. Poleg gdč. Ba-bičeve sta se izkazala še g. Josip Pavič ter g. Dujšin.
Viteslav Novak v Zagrebu. Danes, v četrtek in v soboto 21. t. m. izvaja zagrebško pevsko društvo »Kolo* a sodelovanjem zagrebške Filharmonije in dveh članov zagrebške opere troje balad češkega skladatelja Viteslava Novaka. Koncert dirigira g. Smodek. Pevsko društvo »Kolo* je pozvalo na prvi koncert tudi skladatelja Novaka, ki se je vabilu odzval ter dospe danee v Zagreb, da prisostvuje osebno izvajanju svojih del.
Nova »Butterflv* v zagrebški operi. V ereao zvečer se je vršila v zagrebški operi predstava Puccinijeve »Madame ; Butterfly>. Naslovno vlogo je pela gospo-
I dična Gjungjenac, ki je nedavno gosto-' vala v Ljubljani v operi »Carska ne-i vesta*.
ZoUjeva <Nana» na dunajskem odru.
Feliks Fischer in igralec Theo Shall sta j dramatizirala Zolajev roman iz pariškega ; življenja »Nana* in v njuni prireditvi se ie te dni stvar igrala. Vloga Nane je bila !<overjena igralki Mimi Kottovi, vloga ! Muffata pa igralcu Jensenu. Dramatizacija je prilično uspela.
Hoissi na Da naj o. Igralee Aleksander Moissi, ki je bil zadnje Ja* v Rusiji ter nastopal a hudožeatvenUlrim mas-
59
IdUKUIiO"- dišave v zavojčkih so najboljše.
Domače vesti
*	Predrag Mitrinovič +. Včeraj zarana je v zagrebški bolnici usmiljenih sester izdihnil naš novinarski tovariš Predrag Mitrinovič, bivši jugoslovenski dobravo« ljec io po prevratu agilen narodni borec s peresom. Novinarsko karijero je zapo= čel že pred vojno, a po prevratu se po» sebno začel zanimati za socialne p rob le« me ter tudi napisal celo vrsto naciona« lističnp < socialnih esejev, deloma v sa« rajevskem tedniku dobrovoljccv »Nova otadžbina«, deloma nato v Zagrebu, kjer je deloval v uredništvu <Slobodne Tri« bune» in urejal vsakoletni veliki almanah dobrovoljeev (»Jugoslavija«). Bil je sin kršne Hercegovine, kjer se jc rodil let« 1896., toda vojni štrapaci in vsakojake neprilike so mu povzročile jetiko, na ka« teri je polagoma ugašal in včeraj izdih« nil Zapušča ženo in malo dete. Večnaja pamjat tovarišu, marljivemu narodnemu ii\ prosvetnemu delavcu Predragu Mitri« noviču!
•	Ameriški znanstvenik v Jugoslaviji.
Tekom prihodnjega meseca prispe v Jugoslavijo profesor Albert E. Jenks a univerze Mlneapolis v Zedinjenih državah. Prof. Jenks bo v znanstvene namene prepotoval Jugoslavijo, kjer ostane več mesecev. Jenks uživa kot antropolog velik mednarodni ugled.
do Sv. Krištofa, odkoder se prepel]« pokojnikovo truplo v Kamnik, kjer bo položeno v petek ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na Grabnu št. 2 na pokopališče na Žalah k večnemu počitku. — Ka Viču je umrl v torek mani posestnik in gostilničar, g. Franc Pavlii. Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz hiše žalosti na Glineah št. 29 na pokopališče na Viču. — V Savi pri Jeeenieah je umrla v torek v starosti 61 let gospa Jera Vevk, roj. Muh o vee, blaga žena. Pogreb bo danes ob 4. popoldne is hiše St. 103 na Savi na pokopališče na Jesenicah. Blag jim spomin, žalujočim naše sožaljel
* Iistop iz našega državljanstva. Zaradi sprejema avstrijskega državljanstva so s odobrenjem ministrstva za notranje zadeve izstopili iz našega državljanstva: Fran Dermota, mizar v Eggenbergu pri Gradcu, rojen na Krtini in pristojen v Železnike, skupno t ženo Marijo; vdova Alberta Hinterlechner, rojena v Bistrici in pristojna v Ljubljano; Avgust Sehober, železničar v Eggenbergu, rojen v Posen-bergu in pristojen na Koroško Belo, skupno z leno Pavlino, Alojzij Bizjak, brivee v Salzburgu, roien v Motniku In pristojen v Dolsko, skupno z ženo Terezijo in malo-letnim sinom Antonom; Mihael Žišek, železničar v Gradcu, pristojen v SČavnieo,
• Izpremembe v državni službi. Jernej! skupno z ženo Ivane in maloletnim si-
Kladnik, doslej pri ukinjeni carinarnici v Celju, je imenovan za revizorja pri glavni carinarnici v Mariboru. Premeščeni so okrajni šumarji: Alfred Bijsbach od sre-zkega poglavarstva v Murski Soboti k srezkemu poglavarstvu v Ljubljani; Ivan Ahačič ml. od siezkega poglavarstva v Ljubljani k šumskj nadzorstveni postaji v Črnomlju; Friderik Zampa od šumske nadzorstvene postaje v Črnomlju k srezkemu poglavarstvu v Novem mestu. Luka Ahačič, okrajni šumar v Novem mestu, je trajno upokojen. Upravnik kopališča v Rimskih toplicah Dragotin Kune je imenovan za oskrbnika jetnišnice okrožnega sodišča, oziroma državnega pravdništva v Beli cerkvi.
*	Izpraševalca komisija za slovensko stenografijo. Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo na srednjih in njim sorodnih šolah v Sloveniji je od 1. aprila 1925. do 31. marca 1026. sestavljena takole: inšpektor srednjih šol Josip Wester predsednik, gimnazijski ravnatelj v p. Fran Novak njegov namestnik, profesorja Josip Maru in Ivan Dolenc izpraševalca, profesorja Alojzij Tavčar in Anton Zupan namestnika.
*	Nov portret kralja Aleksandra. Znani francoski slikar Georges Scotte je te dni dovršil dva velika portreta kralja Aleksandra. Oba predstavljata vladarja na konju: na enem je kralj v gala-unitormi, na drugem v civilni obleki Obe sliki sta namenjeni za kraljevski dvor.
*	Velik češkoslovaški ples v Beogradu. Včeraj dopoldne je češkoslovaški posla- i nik v Beogradu, g. Šeba, posetil zunanje-1 e'vareh. ga ministra dr. Ninčiča in po njem pova- ni«*"« bil celokupno vlado na veliki češkoslovaški ples, ki se bo dne 21. t. m. vršil v Beogradu. Smatra se, da bo naša vlada v celoti se odzvala povabilu, ker je tudi češkoslovaška vlada se udeležila sveto-savske besede v Pragi.
*	Olajšave za obiskovalce pariške rai-stave. Prometno ministrstvo je za obisk pariške razstave dekorativne umetnosti samo za razstavljene predmete dovolilo 50 odst popust voznih in transportnih froškov.
*	Razpis službenega mesta. Pri velikem županu mariborske oblasti (prosvetni oddelek) je s terminom do 28. februarja razpisano službeno mestq uradnika*prav« nika 9. do 5. skupine I. kategorije. Za nradnika-pripravnika se zahteva popolna pravna fakulteta s predpisanimi tremi državnimi izpiti, za uradnika 8. in nadaljnjih skupin pa še strokovni izpit iz poli-tično-adminfetrativnega poslovanja.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminul v sredo v starosti 48 let g. Anton Potočnik, trgovec. Pokojnik je iz stare narodne kamniške rodbine in je bil podjeten trgovec in ljubezniv človek. Pogreb bo danes ob 2. popoldne iz Stare poti it. 8
nom Gerhardom; Štefan Lamp, zobni tehnik v Stegerbaehu, rojen v Zagrebu in pristojen v Naklo.
*	Posojilo mestne občine Ptnj. Z na-redbo velikega župana mariborske oblasti se je mestni občini Ptuj dovolilo, saradi odplačila starih dolgov in delnega kritja eletrlfikacijskih troškov, najeti posojilo v znesku 1,000.000 dinarjev proti 14 odst. obrestni meri in proti odplačilu tekom 15 let. Posojilo se mora obrestovati tn amortizirati iz rednih dohodkov mestne občine.
*	IL književna tombola Jugoaloveaabe Matice. Opozarjamo ponovno, da so bile do 14. t. m. izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 68, 66. 0, 88, 65, 48, 25 ln 38. Kdor je s temi Številkami zadel kvaterno (Štiri številke v eni vrsti), naj pošlje svojo tombolsko karto Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, in sicer najkasneje do 21. t. m. Dne 22. L m. bodo objavljene številke za činkvine.
*	(Slovenski Pravniki, to edino strokovno glasilo naših pravnikov stopa letos v svoje 39. leto. Pravkar je izšel prvi *ve-zek za letošnje leto, ki prinaSa sledeče sestavke: Deželno sodni svetnik Josip Zdolšek: (0 potrebi, da se dopolni cesarski ukaz o obnavljanju in popravljanju mej»; dr. Bogumil Senekovič: (pokojninsko zavarovanje nameščencev*, dr. Vladi, mir Knaflič: (Ali t. zv. ,posebne Izdaje' res niso perijod. tiskovine'?*; F. Goršič: (Knjiga o domačem pravu>. Končno prinaša ta dvojne številka ie pregled tujih zakonodaj, književna poročila, razne vesli in odločbe stola sedmorice v kazenskih
Teden smeha!
Prite&ii danes ia Jutri s
Petem slede Kaka Ltnder, Harrold Lojrd in Cbapltn — val v
KINO „IDEAL".
*	Napadalci na dr. Krafta aretirani —
Somborsko državno pravdniitvo je včeraj dopoldne na 06uovi dosedanjih Izvidov dalo aretirati tri mlade može v Novem Llveu, kjer se je isvriil znani napad na aemškega voditelja dr. Krafta. Osumljenci, proti katerim se je doslej izjavilo 17 prič, se imenujejo Tanjurčič, Stevau Pavlov in Slavko Leskovar. Prvi je občinski podtajnik, drugi davčni kontrolor, tretjega poklic je še neznan. Oddani so bili v somborski preiskovalni zapor.
*	Aretacija bivšega bankirja. V Osijeku je bil te dni aretiran bivši bankir Vladimir Svečenski. Osiješko državno pravd-niStvo ga je obtožilo zaradi goljufije. Oškodovana sta dr. (iojtan in osiješki trgovec Hornberg. Povzročena Ikoda znaša nad pol milijona dinarjev.
Aretaciji sta se izvršili 2 in sicer: 1 ra« di tatvine ia 1 radi vlačugarstva.
u— Opekel se je. V torek »večer je popivala večja družba mlajiih fsntov po
gostilnah v Mostah. Pijača jih je kon&> no tako prevzela, da so pričeli misliti na razne nerodnosti. V svoji rszbrzdanosti so podrli pred gostilno Franca Črneta dve rarnpi za privezovanje živine. Naj« bolj korajžen je bil Pavel C., stanujoč na Tržaški cesti. Imel pa je smolo, kaj« ti ravno, ko je hotel uteči, je prišel go« spodar, ki ga je spoznal in predal straž« niku. Zagovarjati se bodo morali vsi pod» jetneži pred sodiščem.
u— Vlom v gostilno. Preteklo sredo je nepoznan vlomilec udri v gostilno Ivana Lasana v Sp. šiški št. 9 in pokra« del razne predmete, jestvine ter 500 di« narjev gotovine. Tat so je neto odstra« nil skozi okno. Skupna škoda znaša 1100 dinarjev.
I. nadstr. od 16. februarja do vključno 26. februarja t. L med uradnimi urami, t J. od 9. do 12. ure dopoldne.
Iz Primorja
*	Poroka. V Krajni vasi na Krasu sta se poročila gdčna Mama Juren in g. Leopold Rupnik iz Skopega.
*	Tudi lo /e dobro. Te dni ponoči so obiskali neznani zlikovci cerkev patrov frančiškanov v tržaški ulici Rpssini. Vdrli so skozi cerkev v malo gledališko dvorano tik cerkve. Tam so pobrali nekaj porcelana, staro kitaro in dve gledališki jblckl. Vsi ukradeni predmeti so vredni jedva 300 lir. Vidi se ,da nastopajo tudi za tržaSke tatove težki časi.
K zibelki človeštva
VELIKI PUSTNI K0RZ0 39*1
, Siavi-eva" ma^karada na pustno nedeljo 22. febr. 1035 v hotelo ..Union".
* Jutro* je io poročalo, da je organizira! ameriški jKilkovnik Fawcett znan-u— Podjeten kokošar. V noči na 16.'stveno ek^ite^icijo, ki naj poišče dve t. m. se je splazil nepoznan kokošar na bajeslovni stari mesti sredi brazilskih dvorišče hiše it. 8 na Hranilniški cesti pragozdov. Na [»dlagi raziskavanja in ukradel iz kokošnjaka Albina Verni« 1 starih spisov in ustnih sporočil brazil-ka tri kokoši ter pete in«, katerim je za« skih Indijancev se morajo nahajati v vil takoj vratove. Nato se je podal šc nepredirnih gozdovih južno od gornje-na dvorišče sosednje hiše in tamkaj 0d» ga toka največje reke na svetu, Ama-nesel Martinu Čamcrniku dve kokoši ter zonskega veletoka, razvaline dveh veli-domačega zajca. Skupna ikoda, ki jo je kih m:'.st, ki Kta starejfi kot vsako dru-napravil neznani »dihur«, znaša okrog go na svetUj za katero v6 človeštvo. 400 dinarjev.	Fawcett sodi, da je tod tekla zibelka
u— Tatvina perila. Ko se je dne 16. človeštva in ne ob Tiimsu in Lvfraiu
t. m. Marija Griinthal. stanujoča v ba« raki na PriSkovcu, med pranjem perila
v Mezopotamiji. Polkovnikov«) ek.-j>e<lieijo podpirata
za hip odstranila in odšla na vrt za ba.	jreoprafski družbi v Washingtonu in rako, je porabil ugodno priliko neznan	Londonu. Denarnih sredstev za eksponat. se splazil v njeno stanovanje in ji	dicijo je dovolj, zato je upati, da bo odnesel več kosov perila ter neop.iženo	imelo raziskovanje uspeh, posebno ker izginil. Gruntha ova je tatvino takoj pri«	gre tudi brazilska vlada polkovniku v
iz Ljubljane
Sokolsklm društvom Ljubljane in javila stražniku, vendar sa tstom ni ni.
kakega sledu.
Peri s 881
blom v Moskvi, igra sedaj zopet v dunaj skem nemškem gov repertoar obsega vee. Beli Izvelifar, Grof charolaiškl in Csganova na Dunaju.
Eden najslavnejših Iraneosklh piani-siev Marce! Giampi priredi v petek 27. tega meseca ob 8. zvečer v Filnarmonič-ni dvorani v Ljubljani koncert z Jako zanimivim sporedom, ld ga tvorijo predvsem francoski komponisti Debussy, Franck, Ravel, Faure in tudi Chopin. Na-tačnejše objavimo v prihodnjih dneh. 341
Litografije stare Ljubljane. Zagrebški iObzor> poroča: Ljubljanska mestna občina je pozvala grafika g. Vladimira Kirina, naj predloži svoje zahteve glede
Občni sbor (Zveze blagajničnib zdravnikov sa Slovcnijoi bo 26. febr. ob pol 4. uri popoldne v hotelu <Union> (v Roi-cah) z običajnim dnevnim redom.
*	Prsti odebeloati deluje s kolosalnim uspehom samo (Vilfanov čaj>. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Pri-laz 71.
*	Silna nevihta na Kvarnem. V noči od torka na sredo je na Kvarneru razsajala silna burja, ki je osobito v sušaiki luki povzročila obilo škode. Težje je poškodovan lukobran, dočim so lesni trgovci oškodovani s tem, da jim je burja odvali la v morje velike zaloge rezanega lesa. škoda se ceni na 30.(100 Din. Včeraj se je vihar pomiril, deževalo pa je ve« dan.
*	Požar t Cenkovi V Cenkovi v Slo-
okollce. Ceškoslov. « jugoalov. liga prire« dl v tekočem letu tečaj z« češki jezik, ki ga bo vodil prof. dr. Burian. Ker se vrši v prihodnjem letu vsesokolski zlet v Pragi, priporočamo vsem bratom ia sestram, da se tega tečaja udeležujejo v kar največjem itevilu. — J. S. S.
n— Društvo za zgradbo Sokotskega doma v Siškl priredi na pustni torek pri Valjavcu (Reininghaus) veliko mi-škerado s plesom. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 10 Din. Dostojne maske dobrodošle. Zanimiv sj>ored. Prijatelji društva, posetite to prireditev v obilnem številu, ke* je to zadnja maške-rada pred gra<lnjo Sokolskega doma.
u— Gradbeni odsek Sokolskega dru« itva v Mostah priredi na pustno uede« ijo dne 22. februarja v sokolski teiovad« niči na Sclu veliko maškerado. Najlep« ša muka dobi krasno darilo. Pri ple&u svira prvovrstni orkester. Vabimo vse prijatelje, da posetijo prireditev, ki bo uudiia s svojim pestrim sporedom vsa« komur dovolj zabave. Začetek plesa ob 7. uri zvečer. Zdravo!
u— Predavanje in družabni večer »So« če», V soboto dne 21. t. m. se vrši pri «Levu» zelo zanimivo šaljivo»resno p.ed« pustno predavanje. V zabavo in kratek čas vsem fiiistrom in lahkoživcem. Gosp. Ante Mervič, ravnatelj meščanske šo.e v Ribnici, bo imel namreč ta večer pre« davanje o temi: »Laž — domišljija in resnic« v življenju*. Dokazal bo, da je gola rcsnica — revica, ki čepi večinoma v kotu, ker je s svojo hladnostjo nevar« na — na laž vajenemu občinstvu. Po tem veselem predavanju se vrši ob god« bi, petju, dekiamacijami, neprisiljena zabava. Pridite vsi Sočani in prijatelji! Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Vstop prost.
u— Gostilna Tark sa Gradom vabi k svoji tradicionalni, priljubljeni predpust. ni zabavi, ki se vrši v soboto dne 21. fe« bruarja zvečer. Za dobro kapljico in Ku« hinjo je poskrbljeno. Dostojne maske dobrodošle.	343
u— Akademski agr. klub »Njiva* pri« redi v petek dne 20. t. m. ob 20. uri v dvorani »Kmetijske družoe* (Turjaški
Samobelinom!
Iz Maribora
vsakem oziru izredno na roke.
Faweettova t*ks;>edicija, ki je z vs«a potrebnim izvrstno opremljena m šteje med svoje člane tndi priznane arheologe, je prišla pretekli tedfn v Rio de Janeiro, kjer jo je prebivalstvo prisrčno pozdravilo. Vsa obla$tva so ji zagotovila rvajohširnej;o podporo. Povsod vlada Izredno zanimanje za to ekspedi-
„ . .	, ,,, , ,cijo, ki utegne, ako ee posreči odkriti
a- Usoda ubogega starčka. Včeraj so marsikako tajnw(, ki ^ b51a doslej pri-
nas.1 v Melju na cest. 68«letneg« starčka krju ?lovejfvn p0,kovrik F*wcett in
Viktorjs bračka u Rogoznice pn Man« nje . gpremUpva]d ^ pregledali dr-
boru. Bračko je bil pred kratkim odpu. žavne „hjve v Rio Janelni in se na
icen 1« zagrebike boln.ee kot rekonva« ,	nJ|id(,„ih dokumentov znova
lescant Ko je pr.iel stražnik k starčku.	Q o|^,toju t5goC,Ptja Flarih kul-
JC rLi»mu l l- .. : x t»mih fredišč v neznani notranjosti s- Drobiž. Meat« ksmnlk je včeraj Br„„iie pri tPm 6e ^ n^Q! doslej
izročilo generelu Mi.stru po deputacij. wlnwna nPtnan portugalski doku.
kammike mestne občine diplomo častne«	jz Ma 1745 T, ,i?tillJl takorekoč
ne dokazuje le eksistenco tega starosa
ga občanstv«. Diploma je izloiena pri ! veletrgovini Soitarič na Aleksandrovi ce«
sti. — Pri okrožnem aodiiču je prazno« val te dni 40>letnico službovanj« pisar« niški ravnatelj g. Josip kraiovec, ki ni znan samo kot vesten uradnik, ampak tudi kot navduien, vztrajen nsrodni de« lavec, ki ae posebno velik« žrtvuje z«
mesta — eno mesto je baje še dobro ohranjeno, dočim se od dru?epra. manjšega, poznajo le obrisi —, ampak utegne celo služiti kot voditelj k cilju.
Dne 11. februarja je odrinila ekspe. dlcija v Co rani bo ob reki Para?uay,
venskih goricah je prošle soboto izbruh- . . ,	. K, u , . ,
nil v leseni, s slamo kriti bajti Jakob. Plavanje dr. N. Preobr«ženskeg«:
1 »O ruski junaški pesmi*. Vabljeno vse
Potrča požar. Posloje je bilo hipoma v
plamenu. Potrč, ki je že trdno spal, si je ; lll . . , . . ... . . z ženo komaj rešil golo življenjTv.led ! "Z ^V	LJublJan'- k'ub p e'
močnega vetra se je vneU tudi hiša po-	v Lju.D1Jlnl P'lreul «nc
sesti Lika Slavčka ter pogorela do tal. Ga- j" v dvoram K"lnc silci so komaj rešili najpotrebnejšo oble- leno, ' '"»»m P-esom. Vse podrobnosti . .	, . ! se objavijo v kratkem. Vabua se pravo«
ko. Skupnemu trudu vaščanov ge ie konč- j . 1 1 .
....	'	! časno razpošljejo.	342
^ ^ M 0men,eae; u- Letošnjo pustno nedeljo se bo iz«
. . _ premenila verne« ovor«na hotcia »Union* smrt zaradi nesrečne Ijubesai. So- r	... , , ,
^ .	hotela (Beograd, v Slovenski Bi- j v P,r*vc,tl	i * razkoJno b*>no ljudskem gledališču. Nje-i strici Geuofeva Lasbachcr 6e je zastrupila 5:'C,tljaVO- *S'sviov«u. masterada je po« ■bsega drame: živi mrt- z -Hzolom. Predno je prišla zdravniška po- ■ »tala t„d.aonclna prireditev. Vstopnin« ---- moč, je bila že mrtva. Vzrok samomora ? od l8Dskc8a le a
je baje nesrečna ljubezen.	daja T?t0Pm=. V tTfoym' L: Cerneta
•	rii J- , > , ■ 1 .... . ... . v VVoifovi ulici, oUnosno na dan pnro«
*	Mlaoma, ki je sita življenja. Včeraj ... , A , , , .. e, ,, .' . v . . , 1 ditvs od 9. do 13. ure dopoldne v dvo«
opoldne se je vrgel v Zagrebu pod vlak, ...	♦
ki vozi proti Ljubljani, okoii 20 let st«r mladenič. Lokomotiva mu je odrezala glavo, ki je odletela v bližnji jarek, telo pa je bilo na tr«čnicah popolnoma raz« triesarjeno. Pri samomorilcu so našli vi« zitko z imenom Grga Kralj, znak Hrv. Sokola, 77 Din ter zcročni in poročni prstan. Domneva se, da je prišel nesreč« než iz Bosne, ni pa znano, kaj gs je gna« lo v smrt, — Istega dne popoldne je bila izgotovitve mapa risb, ki bi obsegale ar-1 privedena na zagrebško policijo 13>letna hitektonske načrte stare Ljubljane. Slikar j služkinja Vera Glešič, ki je kar trikrat sp mudi sedaj v Ljubljani, da se natančno \ zaporedoma hotela skočiti pod vlak, ki
dogovori glede naročila.	j vozi \z Zagreba v Zidani most. Deklica j dent v pok. in hišni posestnik, 76 let
Baritonist Robert Primožič v Brati«!«-; je prišla pred 4 mcseci v Zagreb, d« si i Marija Urek, orožnikov« žen«, 26 let. ri Baritonist zagrebške opere g. Robert poišče službo. Nazadnje je služila pri ' Janez Robas, hlapec, 72 let. Primožič gostuje koncem tekočega tedna neki stranki v Petrinjski ulici. Gospodar j u— Policijske prijave. Od tork« na
, , um« m u J. t. kamor prispe v petek. Potem nadalju. Jugoslovensko Matico. — Mariborski ob« .	' ,.__ __V
činski svet je glaaom poročila sinočnje« * svojo vožnjo po rek,, vzgor do g. »Tabor«, odklonil prošnjo Jugoslov. i CuJabc" V. ,kra^
češkoslov. lige za podporo. (Tabor* gr«.	dnl ,n ^	^
.	h 1 i- • -C ■ . • djranje v neizmerne džungle,
j« to ner«zumev«nje hginih mtencij ib ; - ' - —	-
trdi, da je naš!« lig« pod prejšnjim žu«
panom g. Grčarjem več razumevanja >'
kot pod dr. Leskovarjem.
Tudi ako Fawcettova ekspcdicija ne bi imela zaželjenega uspeha, bo vendarle mnogo doprinesla k poznavanja pokrajin sredi brazilskih pragozdov. Ek>pedieija ima sicer v prvi vrv ti namen, poiskati bajeslovno prastaro mesto, kjer naj bi bila tekla zibelka vesoljnega človeštva, vendar hoče tudi temeljito raziskovati tamošnje kraje.
iz Cei:a
e— Redni občni sbor celjske Orjnne
se vrši v četrtek dne 26. t m. ob 20. uri v maii dvorani Narodnega doma. N« ob« čnem zboru bo tudi razgovor o razvitju prapor«, ki ae vrši v nedeljo dne 5. apri« la, nadalje o kongresu v Beogradu in o sekcijah.
e— Požar v Trnovljah pri Celju. V to« Gospoda Selanti. Vaše oglašanje je rek dne 17. t. m. okrog 20. ure je zače« hrez pomena. Dajte natančne podatke, lo goreti v kozolcu posestnika Bobncrj« kje, kdaj in kako ste prišli v posest v Trnovljah. Ogenj se je hitro razširil koles, ki ste jih pri men; shranili.
Poslano*
MARIJA STELLWAG,
posestfiiea in trgovka Bršljln - Novo mesto.
Za vsebino nredniftvo ni od?ovorno
in se je zahvaliti Ie požrtvovalnosti ga« ni!cev, ki *o prišli takoj na tic« mest«, da se je omejil na kozolec, ki je pogorel do tal. Je to ie drugi požar kozole« te« kom tega mesec« v b.ižini Celja in bi bilo potrebno, da se obrača na razne sumljive osebe več pozornosti.
Zglasitev mladeničev rojstnih let«
nikov 1905, 1906. in 1907. Mestni magi« -	,.	„ . - .
. . ,. ,,	,, • j ■ pove katere bi napravila moja z^na
str«t celjski opozarja na podlagi dopisa £	D	1	J
Izjava
Izjavljam, da nisem plačnik za do!-
rani Uniona.
340
Pride 1 Pride!
Priael
S * *
Pride- Pride I Ptldel Prid«!
g— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtpi slučaji: Viktor Bolaffio, vinski veletržec in posestnik, 69 let. — Andrej Odlasek, železn. revi«
v Bratislavi. Pel bo pod vodsšvom skla datelja Mascagnija v (Cavalleriji rustica-ni> in v (Bajazzui.
Razstav^ mladih beograj-kih arhitektov, Y nedeljo, dne 15. i. m. se je v Beogradu otvoriJa razstava diplomskih del dijakov-arbitehtov na tamošnji univerzi. ">wst«vo Je priredil (Klub dijakov-arhi-
ji je rekel, da jc tepče. To jo je tako sredo so biii prijavljeni policiji sledeči ujezilo, da si j? skleni.« vzeti življenje. J slučaji: 3 tstvine, 1 poškodba tuje last« Najprej se je hotela vreči pod vlak pri nine, 1 prestopek vmešavanja v uradno mostu na Samoborski cesti, kar p« ji je ! poslovanje, 1 prestopek srglsievalnih preprečil neki železničar, v drugič n« predpisov. 2 prestopka k«ljccj« nočnega
savskem kolodvoru, kjer pa jc vlak k sreči že odšel tretjič pa na glavnem ko> lodvoru, kjer je še pravočasno opazil qjea namen tamkaj službujoči stražnik.
miru, 1
pek pijsnosti, 1 prestopek
prestani
kroinjarjenja brez dovoljenj«. U pre* stopkov cestnega policijskega red« in 3 prestopka prekoračenj« policijska ure.
komande vojnega okrožja v Celju, da se vsi v mestu Celju bivajoči mladeniči roj« stnih letnikov 1905, 1906. in 1907 brez razlike na pristojnost osebno uglasijo ra« di vpisa v naborni seznam pri vojaškem oddelku mestnega magistrata celjskega
Rozalija.	337
Josip Geronevšek, Trbovlje.
Zbirajte in darujte
za sokolski Tabor!

934»
V dnevih telke preiikufiije, ki nam jo je v svojem nedoumljivem sklf>pu poalal vsemogočni stvarnik, ko je dne 15. t. m ob 4. uri popoldne po d iljt, trlo muCni bolezni, aa odliud v večooet lepo pripravljeno poklical k sebi v veCno blaitcost našo iskreno ljuttjrno f o progo ia zlato mamico, pospo
Alojzijo Kržič, roj. Lovko
nam j« bilo v neizmerno uteho Iskreno eočuvatvovanje, ki sc nam je od blizu in {)aleč v toliki meri izkaiovalo is za katero ee trm potom kar naj-topleja zahvaljujem.).
Prav posebno aahralo smo pa dolini preč. domafi duhovščini za vso ljubeznivo skrb med njeno bolemijo in ob emrti ter vodstvo Žalnega sprevod*. dalje pret. gospodu iupniku KanduSu, ki je vkljub slabi poli prihitel potastit spomin prebla-e rajnice. Iskreno zahvalo iirekami dalje vsem veteeenjenim zutopnikom uradov ter oroini&trit, slav. gasilnemu drultvu, gospodom pevcem ta v are« aejajote ialoetinke pred iuluira domom, v oerkvi in oh odprtem grobu ter vsem ljubim sorodnikom od blizu la dalef, dragim prijateljem in tnancem iz Lota, Starega trga ter domače in sosednjih vasi, ki so v tako velikem številu priili pokropit naio nepozabno po-kojnico ter jo spremit na njeni, za naa tako prerani zadnji poti.
Srfna zahvala sUdnJiC le vsem velecenjenim darovalcem krasnega cvetja. Prav prisrčni Bog plačaj pa le vam, ki ate karkoli dobrega storili nall ljubljeni rajni«! tekom bolezni In »b smrti, in pa za va« molitvs, ki sta jih tn jih la opravljate sa njen dulni blagor.
Vtem, prsv v»em b*xli dobrotni Bog obilea pla<uik!
N s d 1 e s k pri Starem trga, IS. (ebraar ja 1926,
Globoko i»iuJo6» rodbina KriiCeva.
in sveta
O mrkih in še kaj
Charles Nordmaim je napisal o priliki zadnjih dveh mrkov (solnčne-za hi luninega) v pariškem »Mati-nu» člančič, ki v prijetnem in zabavnem kramljanju razpravlja o omenjenih nebesnih pojavih. Članek podajamo našim čitateljem v razve drilo In poduk.
Mrk za mrkom... In vsak je drugačen. O onem ,ki je napočil 24. Januarja, se je mnogo govorilo, ali ga je slabo vreme dccela pokvarilo Nasprotno pa je bil mrk 8. februarja diven, vsaj meni se je zdel, ki sem ga opazoval pod čudovitim alžirskim nebom. Iz tega sledi, da je mrk In mrk dvoje. 24. januarja je bil mrk solnca, 8. februarja pa je bil mrk lune. Poslednji je bil krasen, zlasti za dobe svoje glavne faze (okrog tričetrt na 10. zvečer), ko je največja širina od zemlje zasenčene lune znašala jedva četrtino lunine običajne velikosti. Poleg mene so se Izprehajali na terasi hotela Mustafa Su-perior bogati Angleži v smokingih, ki se menda niso niti zavedali, da je včeraj sijala polna luna, ki je bila okrogla kakor marmornate grudi grške boginje, ka-mo-li, da bi se zmenili za njen mrk.
Ker že govorimo o mrkih, naj razložimo, kako nastane lunin mrk. Kadar stoji luna v opoziciji — ta beseda ni s politiko seveda v nikaki zvezi —, t j. kadar se nahaja med njo in solncem zemija in sicer tako, da stožec zemel ske sence zadene luno, nastopi lunin mrk. To pa se ne zgodi ob vsakem ščlpu. ker se luna skoraj vedno ogne zemeljski senci. Lunina pot okoli zemlje namreč ne leži v Isti ravnini z zemeljsko potjo okoli solnca, marveč je nagnjena napram njej za približno pet stopinj. O, koliko bi se astronomija poenostavila, če bi zemeljski ekva tor ne bil nagnjen napram ekliptiki in če bi se luna vrtela vzporedno z zemeljskim ekvatorjem in ekliptiko! Imeli bi ob vsakem mlaju solnčni in ob vsakem ščlpu lunin mrk. Življenje na zemlji bi bilo res krasno!
Toda posledice te Izpremembe bi ne izostale. Vladal bi celo leto na istih zemljepisnih širinah isti letni čas in podnebje bi bilo vedno isto. A kaj bi potem počeli salonski levi, ki bi se morali odpovedati svojim toli priljubljenim pogovorom o vremenu? Zato pa bodimo zadovoljni z ekliptično nagnjenostjo, ki tvori neizčrpni vir človeških pomenkov...
Najhuje pa je prizadeta, kadar je megla posebno gosta, podzemeljska železnica. Promet je na tak dan tako velik, da ga potrojeni, da, podesetorje-ni vlaki jedva zmagujejo. Pred par dnevi je dosegel promet na podzemeljski železnici v New Yorku rekord.
New York v megli
Posledice meglenega dn« v New Torku so navadno velLko hujše kot n. pr. v Londonu. Londončani so imeli že od nekdaj priliko, da so se privadili na neprcKlirni dim, oziroma meglo, rjavo kot čokolado, ki polni spomladi in jeseni vse cette.
Že več dni je zavit New York v go sto, pravcato londonsko meglo, in posledice so naravnost strašne. Na deset-t is oče delavcev in uradnikov v notra njem mestu ni moglo priti do svojih uradov ali delavnic. Vlaki nadtalnih železnic hitijo naravnost po polževo, tako da delavec gre rajši peS v mesto, kot da bi se posluži! tega sicer tako idealnega prometnega sredstva. Prevozne ladje po Hudaonu so priklenjene na bregu. Pa tinti prekomorske ladje so ostale v pristanišču, da se ne bi izpostavljale nevarnostim na odprtem morju, kjer je bila ravno tako gosta megla Zrak ob Hudsonu se kar trese od neprestanega tuljenja siren in žarometov na stotine parnikov in drugih ladij.
Dren na ulicah, zlasti v sredini velemesta. postaja naravnost nevaren. Na vsakem križišču ulic stoji petoricn stražnikov, ki so komaj v stanu, da urede tok tisočerih vozil najrazličnejše vrste. Pešcem je dovoljen prehod preko cest le na gotovih krajih.
Legenda o carski rodbini
Dasi je komisija senatorja Sokolova nedvomno ugotovila, da so boljševiki umorili v Jekaterinburgu leta 1917. vso rodbino zadnjega ruskega carja Nikolaja II., se pojavljajo vedno znova govorice, da je ta ali oni član dinastije Romano-vov ctel življenje.
Tako so ob Volgi videli pred par leti carja samega, preoblečenega kot mužika. Pred štirimi leti so prijela obiastva v Galiciji Rusa brez potnega lista, ki naj bi bil nekdanji prestolonaslednik Aleksej. Lani so prinesli angleški mornarji v London fotografijo cele carske rodbine, ki se ba;e nahaja inkognito v bližini Sans-haja na Kitajskem. Carjev brat, veliki knez Mihael, se nahaja pri svojem prijatelju, cesarju siamskem. In cesarica-vdo-va, tako pravijo, še nI dala niti za eno mašo-zadušnico za svojega sina in vnuke...
Take in podobne stvari se vedno znova pojavljajo In gredo od ust do ust. Pred par dnevi so pisali listi, da se je rešila hči carja N:kolaja, Anastasja, in se nahaja v Berlinu. Eden boliševiških rabljev Je baje zapazil po ustmrtitvl cesarske rodbine, ko so spravili trupla v stran, da je Anastasja le ranjena. Vzel jo je k sebi, ji lečil rane in ji končno pomagal na begu v inozemstvo. Neka zaupna oseba carice-maiere je obiskala Ana stasjo Romanovo v Berlinu in ugotovila njeno Identiteto. Pravijo, da živi bivša velika kneginja v strašni bedi in da Je tudi duševno silno potrta. Govori se, da je izgubila spumin in da se prav nič več ne spominja na grozne dogodke v Jeka-terinburgu.
Da se vedno znova pojavljajo legende
2e dolgo vrsto let zastopal v avstrijskem parlamentu!
Se en član dinastije Habsburgovcev ie strašil in še straši med nevednim ljudstvom: Johann Orth, prejšnji nadvojvoda Johann Nepomuk Salvator, ki se ni strinjal s cesarjevimi nazori — bil Je namreč precej liberalen človek — in se odrekel vsem častem kot avstrijski nadvojvoda. Postal Je navaden državljan Johann Orth ln se Je odpeljal leta 1890. Iz Hamburga preko Buenos Aire6a v Val-paraiso. Ob viharnem rtu Hornu se je morala ladja potopiti in vsa posadka utoniti, ker že 35 let ni nobenega sledu o njej. Bivši nadvojvoda je mrtev. Vendar pa ga je hotel eden ali drugi zdaj tu zdaj tam videti ali celo z njim govoriti, enkrat v Ameriki, potem na Kitajskem, v Avstraliji, v Indiji in ne vemo kje še. Samo na severnem in južnem tečaju ga menda ni še nihče srečal.
Sicer pa ne velja vse to, kar »mo zgoraj navedli, samo za Romanove in Habs-burgovce. Tudi v drugih državah se v presledkih pojavljajo Izginuli ali dokazano umrli člani kronanih glav, seveda vedno Incognito. Ljudje žele, da bi se povrnili. 2eija pač ustvarja misel.
Kotilo klottor porali flai
v Zivijeujti? Ogromno »soto itaneio. K vsakima kontu m a si lahko ugotovit« sami lep klobuček, ako imate nčni tečaj sa izdelavo klobukov, ki prične dne 1. marea t. 1. Dve uri duevuo si vsaka dama Uhko odtrea 1'rijaviie se takoj modnemn salonu AlOlzIJ« Vlvod-MosetiA, L|ublJana,Pred Sko-fljo St. 11 IL
X Zračni promet med Parizom In Dunajem. Mednarodna družba za zrafi-ni promet, bivša Franco - R/mmaine, je prosila za dovoljenje, da sme urediti tračni promet med Parizom in Dunajem. Avstrijska vlada je družbi že podelila tozadevno koncesijo. Postaji na avstrijskem ozemlju bosta poleg Dunaja še lnnebruck in Linz. Zračna črta bo služila izključno civilnim svr-
Z naših gledališč
o tem ali onem članu ruske carske di- ham. t. j. prevažanju ljudi m tovorov nastije, ne more nikogar presenetiti. v| X Strajk erouplerjev v Nlzzl. Ha
duši priprostega človeka živi še vedno ;zardni igralci v Nizzi so doživeli te dni vzvišena podoba njegovega vladarja, bridko razočaranje. Croupierji v igral-Kmet nikakor ne more doumeti, da ce-|nicah mestne kazine in palač« de la sarja ali enega ali drugega člana njegove Je^e so radi mezdnih sporov s svo-prevzvišene dinastije ni več med živimi, ji™i delodajalci izostali iz službe in so ln se tolaži z upom, da bo zopet vse | zabeli štrajkati. Zaenkrat še ni izgleda.
bolje, ko se zopet pojavi car, ki bo pregnal vse sovražnike države in znova zasedel prestol.
Ali je bilo v stari Avstriji kaj bolje? Ali se ni skoraj vsako leto tu in tam govorilo, da se je po^vil cesarjevlč Rudolf med priprostlm ljudstvom, da hoče počakati, da umre njegov oče, stari Prane Jožef, potem pa nagnati prestolonaslednika Franca Ferdinanda in se mesto njega uststi na avstro-ogrski prestol? Morda bo še marsikomu v spominu, kako so menda pri zadnjih državnozborskiii volitvah za stare Avstrije, nekje v Oa-
da bi stavka kmalu končala, zato od hajajo gosti v ogromnem Številu dri-gam.
X Laksenburška delniška družba v konkurzu. Dunajsko trgovsko sodišče je te dni objavilo konkurz delniške družbe, ki je vzela pred leti v zakup hivii cesarski grad Laksenburg
X Oglas. Zanimiv oglas je prinesel te dni neki humoristični Ifct: »Srčka-na mlada dama, ki je včeraj, ko je šla v restavraciji mimo m«ne in pomo. čila precejšen kos svoietra dolgega čr nega baržunaateea rokava v mojo jnbo
liciji, izrabljali socijalisti legendo o še in pri tem pokapljnla x omako moje živečem Rudolfu. Imeli so v onem okra-I hlače, se nujno naproša, da sporoči
ju mladega kandidata, ki je bil res nekaj podoben Rudolfu. Pa so pravili volilcem, da je njihov kandidat cesaijevičev sin in torej vnuk avstri.skega cesarja, in da
svoj naslov |»od »PoSteni name.ni» na upravništvo li-ta.»
X Zvest do groba. Ginljivo zgodbo o zvestem j »Ml pripovedujejo v Grang"'
je, kakor baje oče Rudolf, mož socijal- ' sur Boulogne v Franciji. Spremljal je nih nazorov. Ni čuda, da so šli delavci; svojega gos|>odarja na izprehodu po in kmetje na limanice in oddali glasove gozdu, ko je gos|>oda nenadoma zade-za ttga »bodočega avstrijskega cesarja«. Ma kap. Mož je Ipžal celih šest dni v Saj jih vladar vendar ne bo pozabil, ko j gozdu mrtev, dokler niso našli ljudje pride enkrat na prestol in jim bo več i razpadajfčega trupla. Sest dni in šest koristil, kot če volijo magnata, ki jih ja noči je vztrajal zvesti pes poleg svojega mrtvppa gospodarja in se ni umaknil niti za !a* od njega. Ves ta čas je bil brc* vsake hrane. Ko so drvarji dvignili truplo, so morali s silo odgnati psa, ker jim ni pu«til vzeti go spoda. In ve« ča* je sledil pogrebu. Na pokopališču se je zvesta živa! vlegla krai groba, edini svojec pokojnika, in je osmi dan žalostno poginila, ker so ji pošle moči.
h dim puliti
je preskrbela cenjeno občinstvo s ogromno zalogo prizuauo n*jboljiih delnih plaicev tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana.
Henrik Ibsen: Rosmers-holm
K predstavam v ljubljanski drami
Včasih fanatično oboževan, a obenem prav tako fanatično pobijan ter smešen, je Ibsen koncem 19. veka s svojimi dramami zavladal ne le oa vseh nemških in angleških odrih, kjer je vzraala prva njegova slava. Začel! so ga igrati tudi romanski in slovanski odri in celo na Ruskem so se našla najboljša gledališča, ki so uprizarjala vsa Ibsenova dela.
Danes igrajo Ibsena že prav redkokdaj in borba zanj ali proti njemu je utihnila popolnoma Vsak čas poraja in goji pač svojo literaturo in le redki so duhovi, ki segajo preko vseh časov, struj in mod ter so veliki vzlie vsem premenam. Ibsen ostane spoštovan kot hraber duSevni pionir svoje dobe, kot resničen pesnik-mia-lec in kot dramatik posebne umetnosti. Od č:isa do časa bomo vedno radi gledali njegove drame, posebno navdušiti pa se ne moremo ob njih nič več. Velika doba voub in revolucij ter sedanjega moralnega vretja je Ibsenove probleme, ideje in misli po vrednosti zmanjšala, po velikosti pa znatno okrnila.
Zato smo sprejeli Ibsenov »Rosmers-holmv na ljubljanskem odru t zadovoljstvom predvsem zaradi zanimivih Igralskih kreacij, zlasti Se zaradi velikega užitka, ki ga nam je nudila ga. Marija Vera s svojo Rebeko. Njegova vsebina in umetniška tendenca pa nas puščata hladne ali izzivata celo naše roganje. kakor pred 90 leti ie pri kodanjski gledališki publiki
O lepi predstavi smo že na kratko poročali, da je bila v splošnem prav dobra in 'je publiko živo zanimala
Ga. Marija Vera, ki je odlična umetnica v klasičnem repertoarju, je dokazala svojo globoko poglobljenost v komplicirani značaj močne emancipiranke Rebe-ke. Njena kreacija umstveno visoko stoječe žene, ki zna kot dovršena svetska dama neopazno združevati med svojimi prsti vse niti rafinirane zločlnke ia Idealne sestre, ki je prikrita pobotnica, obupan-ke, ki se bori za srčni mir ljubljenca, tn končno heroične samomorilke . . . vso to skalo najrazličnejših občutij je podajala z veliko naravnostjo ln močno sugesliv-nostjo. Dosegla je najpopolnejši uspeh. In vse priznanje, njeni skrbni in okusni režiji.
G. Levar kot Rosmer Je bil izvrsten: dosleden, v pravem ibeenovskem slogu, lina duša, duševen plemič, nežno občutljiv, dookišotski podjeten spočetka, ham-leiski resigniran ob koncu. V celoti zelo častna, v posameznih momentih prav Un-ponujoča kreacija.
O. Skrbiniek »e odlikuje vedno s prekipevajočim temperamentom, ki daje njegovi igri posebno močno barvo. Zal, da je mestoma v tem pogledu celo prehud, da premalo moderira glas in ga v afektih •pušča s vajeti. Odvaditi se mora tudi zatezanja tempa, zlasti pa pretiranega Izgovora začetnih »oglasnikov; lako se sliši včasih «khaj», <thiho» . . . Njegov KrolI pa je bil polnokrven fanatik, čeprav ne toliko ibsenovskega, nego Čisto domačega kova.
G. Putjata Je poda! bohemiena Bren-dl« zlasti učinkovito in »tilski pravilno t IV. dejanju kot faliranega megalnma-na. G. Rogoi je bil zanimiv MortensgSrd, a omejen le na preizrazito mimiko. Po našem mnenju pa Imata duševni velmož, ki nI žld, dasi je sposoben živeti brez Idealov In ki je potegnil za seboj vse proti-reakcinnaroo ljudstvo z moderno mladino vred, v nastopu več svetski očarljivega, vzvišenega in agilneea. Gospej Medvedovi je madam Helseth še dolgo prestara in preskromna; zato smo ji mogli verjeti edino njen prav zadnji prizor, ki ga je igrala iivo in rcsnici podobno. -«-«
„Mignon" v Mariboru
M. Suuderl:
Ljudski blagor
(Iz sovjetskih sodnih aktov.)
Ko je bil Plezalec imenovan velikim žepanem, je bila pomlad. Nasejati je dal vrt, ki je spadal k deputatnemu stanovanju, s krompirjem. Strastno je namreč ljubil krompir in zadolžil se je, da si ga je bil nabavil za seme. Ob suši je dal njivo škropiti in najel je bil že delavke, da ga kopljejo.
Toda nenadoma je padla vlada liberalcev in vlada konzervativcev ga 'e še prvi dan brzojavno odstavila. Plezalec je vzel slovo od aktov in od krompirja ter splezal nizdol v pokoj.
Na njegovo mesto je prišel Lazeč. Tudi on ni zanemarjal krompirja, posebno ne onega na vrtu uradne palače, ki je kazal tako dobro letino. Dal ga je okopati in se že veselil tega prispevka v naravi k svoji plači. A ni minil mesec dni, je tudi Lazeč odlezel na razpoloženje, ker je padla vlada in prišla na oblast agrarna stranka.
Za ve!i'e«ra župana nad krompirjem je bil imenovan Slinec. 2e je bil naročil delavce, da krompir izkopljejo ko je prišla na krmilo koalicija liberalcev, agrarcev in konzervativcev in Slinec se ie odslinil v pokoj.
Prišel je nov veliki župan, Janez. Dal je krompir izkopati in bil zadovoljen z nenavadno obogatitvijo. Bilo ga je za deset škafov.
Toda glej, že pri prvi avdijenci so
•Mignon« spada radi svo.e sveže in pestre melodike med tiste izrazito Iranco-ga pozdravili njegovi predniki Plezalec, j in Slinca. Lasčevo tožbo je zavrni-| ske opere, ki zavzemajo že od polovice Lazeč m Slinec zavoljo krompirja. Vsak ' lo, ker on ni ničesar vsadil in je prejšnjega stoletja odlično mesto v vsa-ga je zahteval za se.	j njegi .< zahtevek nedoločen. Slincu se je kem opernem repertoarju. Odveč se mi
Prvi je trdil, da je kupil seme in zgodilo isto, ker se ne da ugotoviti, ko- zdi analizirati to z mehko lepoto prepo-
J'*	------" — 1-----jeno delo. Razkošne melodije prepletajo;
arije In zbore, sladko spremljevanje or- j kestra pa še podčrtava njih zdravo In | osvežujočo silo. Preprosta, a globoko ču-tena poezija romantike diha iz njih, s! osvaja naša srca ter nas vodi tja v tisto solnčno zemljo, kier oranže cveto.., zdravi srčno bol in teši hrepenenje.
Kakor je bil »Mrtvaški ženin« v januarju, tako Je pomenila ta premijera v
krompir vsadil.
Drugi, da ga je dal okopati in zalivati.
Tretji, da ga je posedoval in pustil rasti na njivi, ki je bila njemu na razpolago.
Ceirti, — Janez, pa je odgovarjal, da je beatus possidens, kar je aal krompir izkopati iu ga hrani v svoji kleti.
Vsi štirje pa so se sklicevali, na svoje stranke: Pr\i na liberalce, drugi na Konzervativce, tretji na agrarce in četrti na koalicijo teh treh strank. Pogodili so se, da naj ostane krompir začasno v shrambi pri velikem županu Janezu, dokler se spor ne reši o tem, čigav je krompir.
Najprej so predložili zadevo vladi. Tudi bi bilo skoro došlo do krize. Kajti liberalni ministri so vlekli a Plezalcem, konzervativni z Lascern, agrarni s Slincem, ministerski predsednik pa z Janezom, toda bil je v manjšini. Na posredovanje predsednika narodne skupščine so se odločili za nasvet spornim strankam, da naj nastopijo sodno pot.
Plezalec, Lazeč in Slinec so tožili Janeza na izročitev krompirja. Prva in-štanca je odločila, da Plezalec od Janeza ne more ničesar zahtevati, ker je njegov krompir bodoča stvar, ki je postal to, kar je izkopal Jane*. šele s sodelovanjem Lazca in
liko je prispeval k rasti krompirja in koliko bi to znašalo v krompir preračunano. Janez je torej na prvi instanci pravdo dobil. Ravnotako na drugi in-štanci ki pa je razloge prve instance zavrgla in izrekla, da je tožba na krompir nemogoča, ker je to lastninska tožba, lastniki pa niso postali ne Plezalec ne Lazeč, ne Slinec, ker se je krompir še držal zemlje, temveč Janez, ki ga je prisvojil in ki ima krom- februarju najznamenitejši dogodek v pir v kleti. Tožiti bi morali na plačilo glasbtnem življenju našega mesta. 2e odškodnine. Tretja instanca pa je raz- I uvertura sama, podana z neobičajnim sodila, da tudi Janez ni lastnik, ker mu j eianom in lahkoto, nas je zgrabila s su-je manjkala dobra vera, kajti kdor ne' gestivno silo. Pomenila ,e prelesten uvod seje, naj ne žanje. Sicer pa je nedo- v opero, ki je bila vse do konca izredno pustno, tožiti pri sodišču, ker je isto nepristojno. Gre za upravni spor, pristojno je torej upravno sodišče. Janez je pravdo izgubil in bil obsojen v plačilo stroškov, ker je pravdo zakrivil s tem da je izkopal krompir, ki ga ni bil vsejal.
Pravdnih stroškov je bilo toliko, da bi bil zanje Janez lahko kupil vagon krompirja.
Upravno sodišče je končno razsodilo, da je krompir državen, ker je rastel na državnem zemljišču in da se naj razdeli med ubožce.
.Toda medtem je vkljub vsej protekciji
skrbno naštudirana. Pokazala nam Je temperament, globoko ljubezen in moj-sterstvo našega opernega ravnatelja Mi-troviča, ki je v najtežjih prilikah znal podati delo, stoječe na tako odlični umetniški višini.
Naslovna vloga »Mignon* je našla v ge Mitrovičevl Igralsko in pevsko kar najsrečnejšo interpretko. Njeno čustvo je bilo pristno In iskreno, In njena Mignon resnično doživljan e. Zato je znala takoj vzpostaviti s publiko kontakt, k čemur je mnogo pripomogla tudi njena vzorna izgovorjava. Glasovno je bila izvrstna, dasi smo opazili v višini neko utrujenost.
minulo leto in krompir je bil ze davno j ki jo Je vsekakor pripisovati dejstvu, da gnil.	I jo uporabljajo radi njenega obsežnega
I glasu tudi za altovske vloge, kar njenemu sopranu gotovo nI v korist.
Gdč. Viadimlrovna Je topot zopet do-; kazala, da Ji ie lahko vživeti se tudi j v koketne vloge, za kar ie bila njena i Pilina najboljši primer. Težka koloratur-. na mesta, zlasti koncem U. dejanj«. Je i odpela bravurozno. Motilo je le, da jo mestoma nekoliko distonirala. Lothario I g Govorova je bil pevsko dober in igraU I sko zelo simpatičen. Njegova izgovorjava ' še ni bila neoporečna, ali a dobro voljo j to težkočo lahko premaga. O. Petrovskl ! kot Viljem Meister Je iznova pokazal, da razpolaga z nekaterimi krasnimi toni in da vsestransko napredu.e. Na žalost smo opazili, da v reprizah popušča, zla* ! sti kar se tiče izgovorjave. G. Oksanski i kot cigan je bil dober v vsakem oziru. j želeli bi samo. da bi si še ugladll neka-j tere visoke tone. Og. Urvalek (Laertes) in Janko (Priderik) sta bila popolnoma | na mestu. Zbor je rešil svojo vlogo častno, z edino izjemo v zadnjem dejanju, i ko poje za odrom in ni pred neizprosno taktirko g. Mitroviča. Prav ljubek ja bil plesni nastop v prvem aktu.
Orkester je bil skrbno naštudlran in je jako dobro zvenel. Posebno moramo orne niti harfo, ki Je mnogo pripomogla k lx» razu romantičnega kolorita. Nabito polno gledališče ie sprejelo premljero ia reprizo z navdušenjem, čigar viden Iz« raz so bili lep venec g. ravnatelju Mi-troviču, mnogoštevilni šopki in cvetje solistom.	Žagar,
Boris Popov v Mariboru
Martbor, 16. februarja. Uprava našega gledališča je priredila v nedeljo mariborski publiki blagodejno presenečenje. Po uspelem gostovanju za« grebških umetnikov g. Vuškoviča In tir« žiča je nastopil v vlogi grofa Lune prvič na našem odru — brezdvomno najboljši jugoslovenskl Luna, v osebi g. Borisa Popova. G. Popov nam Je znan po laskavih ocenah, ki so mu jih doslej eno« dušno posvečali ljubljanski in beograjski kritiki in zato nI čuda, da je bilo tudi ? nedeljo — pri deseti reprlzl Trubadurja — naše gledališče skoro do zadnjega kotička razprodano. Občinstvo je gosta žo pri nastopu pozdravilo s prisrčnim aplavzom. Njegov sigurni, dostojanstveni na« stop, njegova premišljena, elegantna la neprisiljena igra, zlasti pa njegov silen, blagodoneč glas, izenačen in Izklesan v vseh legah, sta publiko fascinlraia, da je klicala umetnika ponovno pred { zagrlnjalo, obsipaioč ga z odkritosrčnim priznanjem in aplavzom. Priznanje je žo> la njegova Jasna in pravilna izgovorja« va slovenskega teksta, česar pri nekaterih naših solistih — Rusih — doslej nismo bili vajeni. Naj bi jim bil g. Po> | pov v tem pogledu za vzgled, kako se s trdno voljo in vztrajnim delom premaga ] Jezikovne težkoče.
I Pud vtisom vzorne kreacije g. Popo-va so tudi vsi ostali solisti zastavili vs« svoje sile. da dvignejo predstavo na čim višji umetniški nivo. Izborna kakor ved« no, je bl'a ga. Mltrovičeva kot Azucena. isto vella za gdč. Vladlmlrovno kot Leo-noro, dobra g. Petrovskl in g. Oksansld In tudi zbor je bi! po večini na svojem mestu Da je orkester pod taktirko g. ravnatelja Mitroviča častno rešil svojo nalogo, mi ni treba povdarjatl. Bodi torej g. Popovu izrečena naša zahvala za izreden umetniški užitek, obenem pa tudi želja, da ga v kratkem zopet pozdravimo na našem odru.	Dr. S.
Gdč. Frisekova kot Traviata
Od prijatelja natega lista b ljubitelja naie opere, ki pa ne živi stalno v Ljubljani, smo prejeli kratka poročilce. ki ga objavljamo kot dodatek k na-Sim recenzijam. Ob zanosni Verdijevi glasbi so pred-?*ave Dumasove «Dame s kame!ijam!» t resnici pravi užitek za vsakogar, ki VI glasbi in pesni vidi najbolj&i izraz pr«. f;njenega občutka svoje dn*e. To H js dalo opaziti tudi na posetnikih opere, ki z napeto pazljivostjo sledijo glasbi in d«, janju.
Violetta Valerv je bila žena ki stvar-no ljubi, žrtvuje ln umre. vzemSa *e!>o} v frrob svojo silno in plemenito ljuba*. Gdč. Fri»eknva je izhomo pogodila misel obeh avtorjev, Dumasa in Verd ja, ia nam dala pravo Violetto Valerv. S to svo. jo vlogo nam je dala nov dokaz o jem ve'ikem umetniškem talentu.
Njen zvočni in gibčni lirični sopma, ki se vzpne do flageoleta * blagimi ia nežrimi varijacijami, z jasnimi in preciznimi »trilerji* in zelo sljrurnini in mehkim tremolom. je da! poln izraz njem umetniški duši.
Gospa Asejeva je bila oba večera, ko sem jo sliSal, v veakem oziru zelo dobra v svoji vlogi In upam. da jo bomo skoraj videli ▼ večjih vlogah. Gospod Darijaa je tudi tokrat bil dražesten, a g. Popov nenadkriljlv.
V zadnjem trenotku
se U lahko odločile xa ples. To m za to. ker si islotako še v zadnlem trenotku lahko zberete poltabno plesno toaleto med izgotovlleniml nafr modernejšimi modeli v ateUjeju M. SARC — LJUBLJANA
Kongresni trg 4-L
arsfvo
Obilna svetovna produkcija sladkorja
Nade na obilno svetovno produkcijo sladkorja, utemeljene po ugodni letini sladkorne pese, se sedaj uresničujejo. Po vsem svetu je predelana že pretež« na večina pese. Po statističnih podatkih je Evropa prekosila lansko produkcijo' za 37 odst in s tem ustvarila pesnemu sladkorju zopet uvaževanja vredni polo« žaj na svetovnem sladkornem trgu.
Tudi v Zedinjenih državah beleži pro« dukcija pesnega sladkorja povečanje, dočim je proizvodnja trsnega sladkorja nekoliko nazadovala. Zlasti obilna je sladkorna produkcija Kube, ki je izrab« Ijala vojne stiske evropskih držav in svojo sladkorno produkcijo skoro podvo jila. Kubanski sladkor je na svetovnem
joč na obstoječe hibe in napake ter vzpodbujajoč gospodarje k mirnejšemu in naprednemu gospodarstvu. Osobito je povdarjal potrebo po upravnem redu, dobrem pastirstvu in vzajemnem zavarovanju živine proti nezgodam na planini.
Tehnične melioracije so bile predmet izvajanjem planinskega nadzornika agr. viš. svet. inž. Presela, ki jih je pojasnjeval s slikami in črteži. Podajaj je podrobna navodila in nasvete za pravilno tehnično izboljšanje planinskih tal potom namakanja in osuševanja, čiščenja in
= Peto redno zborovanje delničarjev Narodne banke SHS bo 8. marca ob 9. v poslopju Narodne banke v Beogradu z običajnim dnevnim redom.
= Konkurz je razglašen o imovini Antona Steinerja. mestnega tesarskega mojstra v Ljubljani. Prvi zbor upnikov bo 21. t. m. ob 10.
= Podraženje tranzita skozi AvstrHo. Naše ministrstvo za trgovino in industrijo je obveščeno preko ministrstva ra zunanje posle, da je Avstrija porezala tranzitno tarifo na blago, ki gTe iz naše dr-trehljenja ter zaščitnega pogozdovanja j žave v Češkoslovaško in iz Če5fco«lova-
in zagra;evanja hudournikov. Prikazal je celotno planinsko stavbarstvo, t. j. zgradbe hlevov, koč in sirarn, napravo vodovodov in kapnic, potov in plotov ter napa jališč.
Končno je z znano svojo strokovno temeljitostjo podal mlekarski inštruktor
trgu zelo opasen konkurent, ker so pro« Pevec celoten pregled mlekarstva in si-
dukcijski stroški na Kubi zaradi ugodne klime in cenenega delavstva znatno niž« ji nego drugod. Kuba je v letošnjem le« tu s približno 20 odst. udeležena pri ce« lokupni produkciji. Pri letošnjih ogrom« nih svetovnih sladkornih zalogah bo Ku« bi najtežje razpečati svoj sladkor.
Znatno pa ie nazadovala proizvodnja v Indiji in previšefc njenega glavnega dobavitelja Jave nc zadostuje za kritje primanjkljaja. Tudi povečani pride'ek v Zedinjenih državah ne zadostuje za sa« mopreskrbo, zlasti ker ameriški konzum stalno narašča. Na g'avo pride v Ame» riki najmani 2 in polkrat več sladkorja kakor pri nss: napram predvojni dohi je konz-jm pojkoči! ra polovico. Obenem so pa ameriška s'adkorna skladišča pre« cej izpraznjena. To so dejstva, ki pre« eej lajšajo kubanske skrbi glede razpe« čavania lastnih sladkornih zalog. K nam v Evropo pa letos najbrže ne bo večjih količin kubanskega sladkorja, ker ima letos cela vrsta evropskih držav previ« šek za izvoz.
rarstva s posebnim ozirom na naše speci elne rarmere.
Mnogoštevilna udeležba pri obeh tečajih in zanimanje udeležencev sta nam dokaz in porok, ffa se pričenja probuiati naš gorenjski kin«it in uvid»vati. da bo le z vsestransko naprednim go*podiij9-njem. osobito pii svoem planinstvu kis
ške v našo državo. Povečana tarifa velja od 16. t ni.
= Primanjkljaj avstrijske zunanje trgovin« v prnSlem letu znaša okrog 950 milijonov zlatih kron.
= Velika Insolvenea v lesni stroki na Onnalu. Z Dnnaja poročajo, da ie postala insolventna tvrdka Falter & Neuberger. ki je zapros;l» za prisilno poravnavo. Ponuja baje SO odstotno kvoto, a npa se, da se bo mosroffe doseglo 100 odstot.
= Obtok bankovcev v češkoslovaški fe po izkazu 15. t. m. pndel za 237.8 milijona na 7369 mil iard Kč.
= Veliki ruski nakuni v Češkoslovaški. Rusko trpnvin«kn rastop«tvo v Pra>
Prvi planšarski fecaji v Sloven ji
težkemu konkurenčnemu boju, ki ga ;H je mesec« iannarja t. L naročilo od brezdvommo čaka doma r lastni državi j ife5ko«lov*ikih tvrdk hlatra t celokupnem kakor tudi napram inozemstvu.	j znesku dveh milijonov dolariev. Sedaj
! »e vr5e podajani* trlede dobave velike Tr"na ^oročra	! koliFine kmetijskih strojev za Rnsjo.
Novosadska blagovna borza (18.' m.) J R,,Jko. "*nvin*kn zastopstvo namerava Pšenica: baška. 2 vaaona 455 - "M:	f*«**™** ^rrtkah do
banatska, Zenta, 3 vagoni 466: srenja I ,n0n0" k™t.*Vih Strojev. 3 v,goni 455. Turščica: baška. 3 v,«! = Pa?.ivnf mndii,r*k« »rgovlnska bi-
; l?nca. Vrednost nvtofarsKpjra uvoza v ; letu 1921. je do«e<rla 70?.f> m "ioni rinfh
goni 200; marc*april, 5 vagonov 215: b»« ška, Begel, 30 vagonov 317.5: baška, K'e»
kron ter prekorači'« izvo* ia I?" a mili-
0 odstotkov več ka-P.isivnost trgovinske
nak, 5 od«t. kaša. 30 vagonov 212.5. M o< i. , ... , „ . , , „ ,
ka: «6», Subotica. 10 vagonov 460. Tcn. on" 7!a,:h krnn 1 vot » ln),AaI ** od .	1 »totkov. izvo? na
dcnca ne<premen len«.	.,	,
i . j. . i , ,. .	. . kor v le»u 1023.
Zag.eoski tedenski seiem (18. t. m.) ,., , . ... , . .... ..„„ c j j	v	i	. . bilance fe »eatno ntJia kakor v letih 1020.
Srednji dogon Kupovalo se ,e na,več za jn )0?? t(M, M Vo TeJja kakor
domačo potrebo, ker je bilo iz tnoze-n« j
stva jako tnalo kupcev. Cene za kg žive : „" ... .__. . ,, ,	..
. - . ., cn • . . ... I — Poirajanfa med Rnmnnllo In	Skodl-
teze: biki 11.50 — 12, junci, dotnači I. i ._. . . , „ .. . . .	, ,
.. n-- i. in.n .i • • i n"m' tvorncamL Po vrnitvi «eda<	od«ot-
1.50 — 12.1.1, . 10.50 — II, junice, do« ■„,,,, ,	n i
. . „ ,,, ,, .. n .n ,, . jnesra češkoslovaškega pos'«nika v	Ruka-
mace I. 11.50 — 13, II. 9..i0 — II, kr»« I .... , , ,	, ,
ve, domače I. 10.50 - 12. II. 8 - 9.50, i ° """Tc."	TT" *
Na mieijativo agilnega agrarnega ko- 1,1. 6 - 7.50. bosanske 11. 6.50 - 7.50. ™ 7 ,	tvornicam, ;le-
mlsarja dr. Frana 8piI1er.Muysa so se III. 4.50 - 6. voli, domači I. 12.50 do j J«/"^^ji *
a tudi povpraševanje ni bilo veliko. Na-' je razdelil na več ur, katerega prvi del rod. ban. je posredovala v vseh čekih z : je v sp ošno zadovoljstvo predvajal v manjšimi količinami. Promet je bil maj« soboto dne 31. januarja. Nadalje imamo, hcn. Nekajveč se je trgovalo le z deviza« začetkom marca na programu tudi za«'
nimivo predavanje našega vrlega pod« predsednika br. dr. Molčta, ki nam ga je društvo postavilo kot vodnika in uči» telja ob stran.
Bratje, ki ste nas učili in žrtvovali v našo vzgojo vse, delamo in delali bomo, svesti si vaših naukov in načel Sokol« stva, da bomo ustvarili vam. našim vnu« kom in sami sebi srečno, enotno jn moč« no skupnost!
vršili pod okriljem Kmetijske družbe /a. H	II.	11 _ 1250, III 8 - 9 50, Kosan« j	JC n . , „, ° "J T "T v T Ž ,
R1nven;=n 14 ;„ is . p„>, p; V.	'	n ,, In , o n / V	- Porast pomorsVeTa prometa v reš'< -^SJS do 2939. New-York 61.25 do 62.5,
striri in Boh Sre-dnV vasLZi nltJki > •	- 8 ~ * " 6 3 '' '	Tekom lanske« leti se je vkrcalo j Pariz 827 do 328, Prag, 183 do 183 25,
Strun in Bon. fcretfnj-, vasi prvi p'ansarski ■ do	1/	(18), svinje, domače ncpitanc 13 j
ini na Italijo in Prago. Notirale so devize: Dunaj 0.086 do 0.088, Berlin 14.59 do 14.74 Italija izpl. 252 do 255. ček 252 do 255. Lon <ton izplačilo 292.5 do 295 5, ček 292.25 do 21)5.25, New-York ček 61 do 62, Pariz 324 do 329. Praga 181.7 do 184.7, ček 181.6 do 184.6. Švica T81 do 1191, ček 1181 do 1191; ralote: Kč 180 do 183; efekti: bančni: Litorale 73 do 77.5, Trgo 25 do 27, Eskomptna K« do 110, Kreditna Zaereb 118 do 122. Ilipo 61 do 63, Jugo 102 do 1< 3. Ljubljanska kreditna 235 «SokoI I.» Bratje — sestre! Nemila to 2-13, PraStediona 895 do 0, Etno 95 do smrt ugrabila je enega naših najboljših 105, Slavenska 73 do 75; industrijski: bratov, odvzela nam dragega člana An-Eksploatacija 63 do 64. Goranin 30 do 40. »ona Potočnika. Kdo ni poznal odkrite Sečerana 730 do 740. Slaveka 175 do 185. njegove duše? Ves čas našega obstoja. •šlHvonija 56 5 do 0, Trbovlje 412 do 416, kot ustanovnik stal nam .'e zvesto ob Union 500 do 550, Vagon Oiijek 95 do boku. Zlasti v emotnem oziru na« ie iz-90; državni: 7 odst. posojilo 66 do 68, datno podpiral in si pridobil izvanredne agrarne 25 do 27. vojna škoda 140 do 146. zasluge za naše društvo. Pozivamo brat-BEOCRAD. Tendenca čvrsta. Tečaji de i sko članstvo, da se udeleži njegovega viz poskočili. Notirale so devize: Dunaj posrreha. ki se vrši danes, v četrtek ob 0.(1809 do 0.087, Berlin 14 65 d > 14.7, Bu-|2. pop. iz Leonišča. do sv. Krištofa. Zbi-dim[>eita 0.0852 do 0.0S55, Bukarešta 31 i ramo se za Leoniščem četrt ure preje v do 3125, Italija 253 do 253.5. London kroju. V slučaju dežja s pelerino. Zdravo!:
Odbor.
tečaji v Sloveniji. V Švici, kjer je plan- ! do 15, domače pitane 16 — 18, sremske šarstvo najbolj razvito, so taki planšar-j 17 _ 18, prasci do 1 leta 10— 12.50. sta« ski tečaji na dnevnem redu. V njih črpa re;ji 15 _ 18.50. Konji: tovorni, kmečki, Švicar svojo planšarsko znanost in pobu- ! za delo 8000 — 12.000, vozni lahki 4000 do za povzdiso svojega planšarskega [ do 8000, vozni srednji 5000 — 9000. Kr. obrata. Zato je bila kaj sie^na misel, uve-
j v reiki Inki 1.862 parnikov (719.^23 ton) n 715 jadrnic CS5.720 ton), skupno torej 1977 ladij 1755.343 ton). D reike luke je v istem čnsn odplnlo 1.264 parnikov (725.401 tona) in 705 iadrnic (35.576 ton), skupno 10T.9 ladij nW.)77 ton). Izkrcalo
f	• , -v. ^ ma: 8eno ~ 100, dctclja 100 125 iie 229.762 ton. vkrcalo pa 172.677 ton
aujakeječaje J«dV iia^ih gorenjskih | Din za 100 kg.	I hlapa. Celolet* lanski promet je rnašal
Dunajski svinjski sejem (17. t. m.) Do« | potemtakem .0? '39 ton napram 209 060
krajih. Ker prednjači slede planšarstva !
Švica 1185 do 1187; elekli: 7 odst. posojil 66.5 do 0, aerame 26 do 0, vojna škoda 148 do 143.5.
Sokol
1 S!°V'n,iji "aŠ di.v"' ^ \"»ravno, gon „.454 komadov. Pri mirnem prome« tonnm „ ,efu 1!)23 pr(l.net je torej nara. da je bilo njega izbrati kot zibelko po- tu so nazadovale cene mesnim svinjam -----	'
i...j: t.: __-	l:	_ ________ __	.	_	. .j
PROSVETNO DELO SOKOLA IL
(G as sokolske omladine.) Leto 1925. nam je prvič po vojni sta« vilo na razpolago mlade sokolske moči,
budi. ki .jo naj dav. ti tečaji za povzdigo	^ 2000"ak7debe im pa za 2000 do 3000 'koljša^e 'francoskega franka. Po-
naseja gorenjskega kmetijstva. Želeti^ bi	aK pri kg. Notirajo za kg žive teže v pravljanie francoske« franka, ki se e
t»Uo le. tla se taki plansarski tečaji pnre-	tisočih aK: mesne svinje 16 — 20.5, de« učvrsti] že v pondeliek se je nadaljeva	vze°iene T duhu narodnega edinstva tn
jajo tudi po drugih naših planinskih	beie 19 _ 22.	| Io in fe vf,raj frank dosejrei v Curihu	svobode ter nara 8 tem P°d*10 možnost, , - - -
aj •	Dunajska borza za kmetijske produk« 97 50 Juri« špekulac ie na francoski	da '»bko presojamo, kake sadove je ro« • neJe.
Pinnšarska tefaja v Bohinju st* bila	te (17. t m) Ponovni padec cen na ame« ' f,ank se je torej zaenkrat izjalovil	15510 de!o naSih vzgojiteljev, ki so nam! Zbor nogometnih sodnikov, sekcija
dvodnevna in s8 je zanj, prijavilo precej-	ri5kih žitnih trgjh je p(r%.zro5il rezervi. I _ UnlUkaciJa men-čne»a nrava v Če-	žrtvovali vso svojo bratsko ljubezen in Ljubljana. (Službeno.) Jutri v petek se-
f!je .St.SIl!<! ^Sencev. !n 1 Bph-	ranost v nakupovanju. Notirajo v šilin« 1 Skoslovaškl Iz Bratidara^poročajo da «0	vsc svoie siIe- da ntm Pokažejo v lastni j stanek nogometnih sodnikov točno ob 18.
Šport
Zagrebška *Concordia> v Ljubljani. V nedeljo, 22 t. m. gostuje v Ljubljani znano prvorazredno zagrebško moštvo S. K. Concordia, ter odigra prijateljsko nogometno ttkmo s Primorjem. V moštvu nastopi več internacijonalcev in znana tiajdukovca Bcnčič in Bonačič. Natančnejše o tem moštvu priobčimo prihodnjič. Prcdprodaja vstopnic v trafiki Sever, Sclenburgova ulica, 10 odst ce-
Bfetrici 68 in v Boh. Prednji vasi 67 mož. gih vključno biagovnoprometni davek se tamkaj sestali zastopn ki finančnih in dr«v' "vet<>st sokolske misii. Bili so nam
Udeležilo na se * posameznih predavanj	brez carine: pšenica: domača 55 — "	" '	'	... —:- .....---1.: »...-u -ki-j
celo de 89 poslušalcev. Kot predavatelH madžarska , Potisja 62 _
» sodelovali: agrarni komisar dr. Fran	venskg ^ _ 61> Rosaf6 6, Spiller-MuTS, planinski nadzornik riš. agr. svetnik
uri v kavarni Evropa. Vsi nogometni
_ , , , , . men: domači 54 — 58; turščica inž. Ivan Prešel, mlekarski	nv,,. V).50 _ 40 SO
.— pomis eke, Ces. da se bo itak prej	.
ali slej moralo menično pravo ponovno pamo z njihovim blagoslovom, z njihovo . telesno vzgojo je odobril med madžar-
r^STJasrZdov Z	k* kupila 50 stotov hmcija po 4200 Kč^ružnlce v Evropi, konzultirala in ugoto ' jeli en0 najvažnejših funkcij v društvu, j Tečaj za nogometne sodnike. Včeraj,
fl.li udeleženci izvajanjem gospodov pre-	^ ^ Qb uf. ko ^ notjra . yilai kak5ne 5o (1npvne mezde (ilra?ene t0 je prosVetno. z zavestjo, da bomo z ; v sredo je priče! v Zagrebu tečaj za kan-
davaerecr, tl s0 koncem predavanj v ne-	biauo'4000 do 4200 prav do T dolarjih) v različnih državah. Povpreč- mladimi si ami podprli steber naši kul« ; didate, ki hočejo napraviti izpit za sa-
rSViT Jz 1*obš?neP pndaS	b^d-govrstno bl^o 3900 -M. st na dnevna mezda v Ameriki znaša iT do- turi. ki mor. in hoče napredovati in ! vezne sodnike. Tečaj bo trajal šest ted-
, ,, , ■ ,. . . .	,(H)0 . tf ko Roji.uoi.ir 14 centov in v Itat ji centov. 1 šo hočemo zgraditi
Kb* riotensHh planb.1 Z^tll	- smatra t n ^fožaf S prav I ,= Pomanjkanj žita v Poljski. Radi pričeli z deli takoj po občnem zboru j da sc sestanka gotovo udeleže. - Odbor,
ski obns slovenskih plan n nakar.te-	J^ _ ^ P ^J ^ titnega pomanjkai.ja v Poljski je poljska , ter si stavili v program celo vrst« pre | Lahkoatlctske tekme med reprezen-
u-raeija .lausucun ______________________; vlada naročila voni upravi, da naroča davani. napovorov. noučnih. zabavnih in
ne!'itn razložil na
ga, ker nas loči od nove letine še doba !
! ^tfh m-eTecev: K^o^^roženjVle ' p^ rt" so «Je	PolIŽ
du. V Sloveniji zna«a skupna ploskev prijaznejše, cene so utrjene in polagoma Pomn,t' da ^ cene v l oljski
planin in planinskih gozdnih paš okoli j rastoče.
40.000 ha, število p'rwin pa preko 200.
najvišje na celem svetn (35 zlatov za metrski stot.)
Leta 1924. se je paslo na njih 10.54-1 glav	= Produkcija premoga v Sloveniji je
normalne živine, kar je dalo okroglo	znašala v letu 1924. po podatkih rudar-
9.000.000 Din letnega dohodka samo na	skega glavarstva 1,898.192 ton, napram
paši, neračnnši prirastek na teži živine.	1,666.956 tonam v letu 1923. in napram
Pri nas prevladujejo po številu planine	1,587.000 tonam v letu 1913. Izvozilo se ra. jalovo ?ivino, deči razvitim sirarstvom pr; Planine je smatrati za
18. lehroarja:
1
naročila vovni upravi, da naroča davani, nagovorov, poučnih, zabavnih in tancama Finske in Švedske se bodo to
propagandnih izletov, dehatnih večerov, 1 leto vršile v Kelsingforsu. Termin še ni sodelovanje pri sokolskem časopisju, določen. Finska predlaga mesec julij, od-knjižnico, čitalnico in vse ostalo, kar ; nosno september. Revanžne tekme se bo-spada k srčni in duševni izobrazbi. ! do vršile leta 1927. v Stockholmu.
V nedeljo, dne 1. t m. smo v ta na« ' Stavka nogometnih sodn kov. V Bu-men priredili prvo predavanje, katerega dimpeštl so se nedavno vršile volitve v se je udeležilo predvsem lepo število na« kolegij nogometnih sodnikov. Zmagala jc raščaja in članstva. Uspeh je bil po« lista onih mladih nogometnih sodnikov, LJUBLJANA. (Prve številke povpraše- vsem zadovoljiv. Temu slede še preda« j ki so šele pred kratkim napravili izpite.
sodniki pričeli Vse
llšče gorjanskega. (planinskega) kmeta = tene špiritu se ne znižajo. Naša :	jKisojiimca uo i.juDijan-1 seaniK prosvetnega oaoora. or. iuirosiav i^stunanjc kuiu.u u, vicuuu posnema-
glede na glavno panogo njegoveea kme- vest ii Zagreba, da je kartel tvorničar- j ^. kreditna 235 do_0,_ Merkantilna 100; Sax, si ie stavil za prvo nalogo, da pre. j nja. tijstva — živinorejo. Predavatelj je temeljito orisal naJoee državne agrarne po- stTu. uene so zaenkrat ostale neizpreme-litike glede na n.i=e plsnine; te so pred- tijeue, a se bodo uajbrže še ta mesec povsem pravna in tehnična zaščita planin, i višale.
pravna uredb* uživania in upravljana — Likvidacije. Beltinska hranilnica ta
planin ter boljšanje in pospeševanje pla- mestno okolico, d. CL v Beltincih se je 26 f27)- Povpraševanje je bilo po hrasto-ninstva ln planšarstva. Končno očrtal razdiužila ter prefia v likvidacijo. Dal;'e vih bulih, madrierah, hrastovih trizih, planinsko pravo v razmerio napram gozd- je prešla v likvidacijo Prva mariborska bukovih drvih, domači pšenici, lanenem remu in oVe kmetijskemu pravu ter po- tvornic* briketov, družba z omejeno za- semenu in fižolu ribaičanu. Ponudbe so dal glavna določila veljavnih planinskih vezo v Mariboru.	1 bile v buliii, frizih, drvih, pšenici, otrobih,
zakonov	! = Redne občne zbore imajo Javuo turščici, ovsu, krompirju, ližolu, slanini.
Z ekonomskega stališča je obdelal kine- ' skladišče m prevozna družba, d d. v i ZAUBE3. V ettktih položaj nespre-tijstvo v coratih krajih v obča iu živi- Olju dae 3. marca »b 15. v poslovnih j men jen. Od bančnih papirjev je zabeležila norejo na oaninah posebei okrajni eko- prostorih v Celju ter d. d. «Trigiav», to- j večji promet Litorale, ki je na Reki po-rirtm Sustič. Obrazloži ie razmerje med varna hranil v Smarca pri Kamniku dne rasla aa 31 lir ter sorazmerno na tukaj-dol:nr',:m živinorei-kim in plaiiinsk m 5. marca ob pol 10. r družbeni pisarni v Snjem tržišču na 77.5. Od industrijskih gospo.ij-stvora, pr'delovanje krme v do- šmarci.	I papirjev so poskočile Trbovlje na 415.
lini n3 travnikih in planinskih pašnTrih = Poravnalno postopanje o imovini 1 Veliko je bilo zanimanje za vojno škodo, t#r produkcije paše na nizk^ in v:.*o!;'h Aioz.ja Jtojka. g04ti'niiarja in posestni-! k; -.e je dvignila na 146. Tudi 7 odst. po, pianii.-h; n-.:lal'e se ja dotaknil inzmer- ka pii Sv. Perru pri Mariboru je ustav-: sojiio js ports.'o. — V devizah jo bila j'i ir.ed planino in gozdom t?r ooširr.o Ijeno, ker dolžnik ni založil predpisane- j iendeaca nekoliko Čvrstejža. Tečaji so za govorU o planinski živinoreji, opozarja-i ga predujma.
jev šp rita znižal cene, ae odgovarja dej-	^ PrednJačkcmu zboru/	, Lasmik in izdajatelj Konznrrij <Ja.ra>.
stvu. Cene so zaenkrat ostale neizpreme- 0 d0 78> krojne I06 do 147, Trbovlje 415 moči», za kar smo mu nad vse hvaiez«	' '
do 0, Vevče 100 do 115, Stavbna 280 do ni, ker nam baš v tem oziru primanjku« j Odgovorni nrelnik F r. B roso vi«. 290. — Blago: zaključki: kostanjev j je potrebnih skušenj. Svoje predavanje ' Tisk Delniške tiskarne, d. d. * LjublJ tL les, franko nakl. post., 3 vagoni 27 do
nekoliko točk Dorasli. Blaga je bilo malo,
Vremensko
Ljubljana. 18. februarja 19:'5
poročilo
i lohliaiia ?0t> nad monem
Krai opazovanja	ob	Zračni tlak	Zracoa temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Pada vin« mm
Ljubljana .	7.	;6V4	-f2-J	sever	reč. oblač.	32
Ljubljani .	14.	764-2	-j-7 8	jugo vznod	dež	—
Ljnbijaua .	21.	7K5-7	-r-6 2	ju?ozapad		_
ZapreD . .	7.	76*4	+«o	ure« vem	več. jasno	7-0
Beograd .	7.	766 3	+60	jogo vzhod	jasno	4-0
Duuaj . .	V.					
I'r»g» . .	7.	760-8	-f-2 0		jasno	—
lnomoat .	7.					
V Ljub'.'*.«]', b.f iOietei nižji, '.empt-:. risoki
Solne* vzhaja ob 6 58 zabsja ob 17 31
Vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah pretežno oblačno ia dežev ao. Temperatura skor*> aesoresarn^a -
ZG. 5I5KA. G. Perko je na Svečnico v Dravljah razpravljal v občinskem gospo« darstvu in tam priznal, da ne ve dosti, čeprav je bil več let občinski svetova« lec. Zato nam stavi v »Kmetijskem Li« stu» kar sedem vprašanj, na katere naj mu odgovorimo, da sc jih potem nauči na pamet in jih strese na novem sestan« ku iz ust, kakor učenec v šoli sedem za« kramentov pred katehetom. Ker pa ča. sopisje nima prostora za take debate, mu svetujemo, da se glede šestih vpra« šanj obrne kar na občinsko pisarno, kjer ima kot občan vednp ns razpolago vse informacije. Glede sedmega vprašanja naj pa vpraša bližnjo babico, kaj je pravzaprav štorklja, da bo tudi to znal.
VRHNIKA. Krajevna organizacija demokratske stranke prične v nedeljo po volilnem presledku zopet s predava« nji. V nedeljo bo predaval zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire o zdravstvu. Pre« da vanje bodo spremljale skioptične sii» ke. Pričakujemo, da bo dvorana do zad* njega kotička polna. Za soboto, ob po! 8. uri zvečer, so vabljeni člani stranke v salon gostilne Mantua na važen sesta« nek. Udeležba obvezna.
KAMNIK. V zadnjem času se nekdo strastno zaletava v naše ljudi. Jasno je seveda, da so prvaki SLS besni radi iz» ida volitev, pri katerih so kljub »sijajni« zmagi nazadovali pri nas za 41 glasov. Razumemo, da se človek v taki onemo* gli jezi loti vsakega orožja, da bije z njim po nasprotniku, opozorili pa bi do« tično gospodo, da je surovost bila ved« no znak neinteligence in puhlosti. Kot kristjani in katoliki, udruženi v SLS. ima te vedno polna usta blagih Kristovih naukov, kadar pa se udejstvujete dejan« ski, nimate pojma niti o najprimitivnej« ši dostojnosti. Poslužujete se vseh sred«
stev, da ne bi zabredli v ljubezen do bližnjega. Sovraštvo sejati in škodovati, to je vaša deviza. — Gospodu Tajču, ki je tako sila ponosen na svoj dolgi jezik, kakor se je izrazil v {Slovencu*, res iskreno čestitamo. Radi nas si lahko in« stalira še enega, saj jih ima dovolj pod svojim čevljarskim stolčkom. In veselje njegovo bo potem dvakrat tako dolgo. V ostalem pa lahko mirno zaspi v pre« pričanju, da našega župana dr. Karbo ni zadela čast, ko je prečital njegov, ozi« roma njegovega tajnika krasni članek v •Slovencu®. Kako že pravi Prešeren o kopitih? Sicer pa čisto tiho na uho po* vedano: »Gospod Tajč, ali niste plačali v občinski pisarni enkrat 100 Din za So« kola? Zakaj že?»
SKOFJA LOKA. Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila minule dni, da ni prišla v zadnjem hipu pravočasno še vest, da se vrši v nedeljo dne 22. t. m. velika maškerada v Sokolskem domu. — Senzacija večera bo bar pod vodstvom ravnatelja Mažuca.
TRBOVLJE. Občinske volitve so pred durmi. Dne 1. marca bodo stopili trbo« veljski volilci zopet na volišče, da si iz« volijo občinski odbor, ki šteje 37 članov. Od prevrata sem so nam gospodarili do« bri in stari gerenti, ki so jih nam poši« lja e za absolutne gospodarje dobre in slabe vlade. Mimogrede bodi omenjeno, da je naša občina zeio bogata in premo« re velike gozde, polja in travnike ter razpolaga s številnimi poslopji in mili« jonskimi dohodki. Koliko škode bi lah« ko napravil kak brezvestni gerent in ka« ke nedogledne posledice bi iahko nasta« le ob zapravljivem samovoljnem gospo« darstvu. Zato si želimo dobrega občinskega odbora in poštenega župana. Raz« ne stare poštene in tudi nove demago*
Ske stranke sestavljajo fiste odbornikov. Za danes s« vzdržujemo vsake kritike. Ugotoviti moramo samo to, da se kleri« kalci po vzgledu svojega iefa dr. Koro* šca prilizujejo kakor mačke, sedaj ko« munistom, sedaj socialistom, da bi po« tem sami zagospodarili. Delavci, gorje vam, ako pride do tega! — Socialist.
2U2EMBERK. Orjuna priredi v ne« deljo ob 7. uri zvečer na kegljišču go» stilne Polajnar veselično prireditev s godbo, plesom, ialjivo pošto itd. Vab« ijeni so vsi iskreni Jugoslovcni. Z ozi« rom na čisto nestrankarski značaj orju« naške organizacije naj se že vendar en« krat opuste vsa strankarska in osebna nasprotstva, da zavlada v trgu prijetna družabnost.
LAŠKO. Odkar je vešča slikarska roka j ljubljanskega strokovnjaka g. Skružnega j izpopolnila kulise našega sokolskega, odra, deluje dramatski odsek vedno uspešneje. Nedeljska predstava <Divjega lovca* je popolnoma napolnila dvorano. Predstavo je vodil naš novi režiser brat Ravnik, ki se mu je posrečilo spraviti na oder precej jako dobrih novih moči. Vsekakor dober omen za napredek prosvetnega odseka. Poleg tega je opažati pri naših igralcih, da postajajo vedno bolj neodvisni in samoustvarjajoči. Glavna vloga je bila v rokah br. Kallenekerja, ki še ni nikdar odrekel. Občudovali pa smo to pot tudi br. Vilharja v težki vlogi erib-tarja», našo brhko Veroniko Kačičevo v vlogi nesrečne Majde, br. Firma v dobrodušni vlogi revčka Toneta ter br. Križnika kot tipičnega kovača. Tudi vse druge vloge so bile podane dobro. Zal n*tn prostor ne dopušča, da bi lahko našteli vrline vsakega posameznika. Nasvetovati bi bila popoldanska predstava za kako nedeljo.
POLZELA. Z veseljem poročamo, da se pri nas društveno gibanje razvija vedno bolj živahno. Na SveČniro ee je vršil ustanovni občni zbor prostovoljnega tovar-
niškega gasilnega društva, na katerem je bil Izvoljen sledeči odbor: Načelnik Alojz Kronoviek, podnačelnik Romeo Kandu-šar, četnik Josip Korber, tajnik Ferdo Burkelc, ter za odbornike Matija Terglav, Franc Cimperlek, Karel Terglav in Karel j Herodei Odbor jamči, da bo društvo de-j lovalo b vso požrtvovalnostjo v smislu ciljev, katere so si nadeli gasilci Upamo [ pa, da bo tudi ljudstvo temu prepotreb- i nemu društvu vedno naklonjeno.
LOCB PRI POLJCANAH. Kadarkoli1 na« je povabilo učiteljstvo h kaki trla-1 dinski predstavi, vedno smo se z veseljem odzvali povabilu. Čutilo sc je, kako zelo napreduje deca od nastopa do nastopa na i šolskem odru. Tudi 1. in 2. t. m. se nismo zmotili. V <Kosovi gostiji* (A. Kosi) »e je kopica živahnih <diletantov» tako si- ■ gurno kretala po odra, da bi se najraje1 kar pomešali med pisano družbo svatov,' ki so končno v najboljšem razpoloženju zarajali kolo. Nato je pod vodstvom uči-1 telja nastopila moška in ženska deca v! prostih vajah. Vaditelj je žel za svoj trud ; zasluženo priznanje. V igrici tZ.nnorčekj j so rastll pred nami zamorčki, da so se nam ježili lasje A kmalu nas je pomiril nastop odraslih, ki so zaključili lepo pri- j reditev s pustno šslo, pri kateri se nIj Sledilo s smehom. Vsakemu posebej in vsem skupaj hvala. Sedaj se pripravljajo j odrasli na uprizoritev <Krivoprisežnika>. i Le pogumno naprej.
VER2EJ. Našemu župnemu upravitelju j ne da miru. da je dobil Narodni blok pri nas toliko glasov. Sedaj bega od hiše do hiše ter zalezuje napredno časopisje, kakor cigan nadušljive konje. Posebno «o mu v želodcu cJu!ro», »Domovina* in 'Murske Novinev Vsaka hiša, kjer se nahajajo ti listi, je po njegovem mnenju brezverska, le ona, kjer se nahaja cLaži-gospodar», tam so verni ljudje, pa naj žive še tako v naskrižju z božjimi in cer-; kveaimi zapovedmi. Abo bi se naš župai j
Vaše ognjliAo bo veselo ia vedro, ako
ste vi sami, milost. t», smehljaj, ako vi sami ugajat«. Redu« a porab«
(Crene Simon)
po dovršeni toaleti na fo vlažui koži vam povzroči čisto in vedro polt. milo in svežo kožo ter brezhiben oltras. Ont. prepreči in odpravi vsakovrstne razpoke na rokah, rdečico, raskavj kožo ter vsako draženje kože. Prodaja so povsod: S krema, puder in milo Simon Parfamerle Simon. 53. Fg. St. Martin, Paru
upravitelj malo bolj zanimal za veržejsko zgodovino, bi kmalu zvedel, kako strastno so sovražili njegovi sedanji največji pristaši pokojnega župnika Janžekoviča, ki je bil vzor duhovnika in učil Bamo ljubezen do bližnjega. Nikdar ni na pržžaiet govoril o politiki. Krasne cvetke je pokazala že tudi vaša dekliška zveza v neumorni skrbi za naraščaj. Prihodnjič osvetlimo še malo bolj vaše plodonosno delovanje, osobito vašega zavoda, ter upamo, da se boste takrat prijeli za glavo in hodili od hiše do hiše povpraševat: Ali je mogoče, da se v Verzeju zve tudi to?
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
i Prodam vilo v Mariboru | v	f " oddijo j
' blizu park«. . takoj pro..,m j	1 «ll J SObl	,
Mali oglas;, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter o^bsi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din r—. Najmanjši znesek Din 10"—.
InstrukcIJe
tx matematike ln fizike daje mlad profesor. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod znamko »Matematika 1731". 3782
Instrukcije
daje realcera tebnlk. — Ponudbe pod ..Opisna 1769" na upravo „J utra".	3772
Vbodom/
(iščejo)
Mesto laboranta
Oprava
t* mehkega lesa. se proda ali kot pomožna m o«. ISče	»>"»• uprava
laborant > večletno prakso. Naslov pove uprava ..Jutra"
s<ai
Jutra" S8'J<'
Dame, gospodične
ee zamudit« se cdelelltl oŠ- I	, , .
nega tečaja za Izdelovanje i	Natakarica
damakih klobukov. — Koliko (začetnica), ki ima veselje denarja prihranite, ako si do gostilne In zua šivati, klobuke same Izgotavl jate. — 154e B|Uibe tukoj ali pozneje Prijavite se takoj na naslov : Naaluv : J. Krištof, Bežigrad Alojzija Vivod-Mozetlč. Pred	3778
Skotijo 21/11.	8818
Salame
iunkarlce po . Lun 41'— fcp bruušviske po . Oln 18 — kg razpošilja od S kg naprej po povzetju na drobDo Fran
* POV® UP379? Uolob' nle,li"' 10 f
Restavr. blagajničarka
večletno prakse, I * e e
„J utra".
lec. Slška-Ljubljana VII. -Za dubru blagu ln tučuu postrežbo s« Jaoičl.	3647
Mesto gospodinje
želt bolj priletna, inteligentna gospodična. Pouudbe na it. 4, upravo ..Jutra" pod značko ..Gospodinja".	38a2
(dobe)
Pisarniško moč
Ima obenem tia razpolago v sredini Ljubljana soba za pisarno, išče za popoldansko delo društvo. — Ponudbe z navedbo zahtevkov pod značko ,,Popoldne" ua opravo „Jutra".	3622
Trgovski pomočnik
dober prodajalec. Izurjen v
manufakturnl in Špecerijski
stroki, se sprejme pod ugod-	_
nlrai pogoji pri tvrdkl Karel fektuo slovenskega Tn nemški ClmparSok, Sevnica. Oziralo ieJ11(a T g0voru lu pisavi B8<s	Prvovrsto« J"8' ter srbohrvaškega v govoru,
rejse moči.	3843 vsakovrstnega pisarn, dela
In vsakovrstnega računstva. Zmožen sem tudi potovanja, po vsej Sloveniji dobro znan. na Štajerskem pa osebno
Pošteno dekle
Pletilni stroji
popolnoma ohraujeni. skoro novi. se prodajo v aleJ.-ili številkah In širinah: 4/80. 5/42. 6 In 10/50 (menjalne plošče) 6/50, 8/40. Vsi sku-paj 10.0U0 Din. Zelo ugoiina
bl se rado naučile ilvatl In prilika za začetnike. Pietll-
bi ve« ta čas opravljalo tudi druga hišna dela proti vsej oskrbi v hiši. Ponudbe oa Upravo ..Jutra" pod značko
.,Poštena".	38J6
na industrija Ciril Vaji Kranju.	3545
Drva za kurjavo
(odrezkl od žage) po zmerni ceni — dokler traja zaloga — se dobe pri Ivanu Slšku, ga. LJubljana, Metelkova ul. . "V* «• .	33u5 *
1—2 vagona lesa
vuhega hrastovega, češnje-vvga In JavorJevega. od 3 do 10 rm. proda Gorop«\šek v Trbovljah.	8854
Kot družabnik
______ ,______________800.000 K pristopim takoj
stanovanjem Iz 5 sob. knpai- elesart.no opremljeni, s ko- v dobro Idočo trgovino ma-nlre kuhinje, sobe za slut- palntco, rvent. klavirjem ln nufakture ali mešane stroke, velike kleti ter pod- st. jgo separlraul. Naslov v upravi „Jutra".	3601
Hojo.
atiešja. Vila je dvonadstropna s tremi stanovanji (dva pi 5 sob ■ prltlkllnaml. eno ■ 3 sobami) — povsod piln In elektrika, vodovod. Ob vili je lep sadni vrt v Izmeri 400 »•'. Vila je v najbolj tem stanju ter l«ži v oajlepšem d«lu mesta. Proda se raJI preselitve za Jako nizko ceno — Vpraša se pod značko
Prazno sobo
lftč« gospodična. — Ponudbs pod ..Piazna 1782" na upr. ..Jutra".	ST85
Stanovanje
..Vila Maribor It. 400" na 2—3 «ob, kuhinj« In prltl-upraro „Jutra".
8637
Posestvo
poslopji, 2
stanovanji
oral ženi-prlprav-
klin. Iš^e ml.na strank Ponudb« pod značko „Pla-čatn dobro 1760" na upravo ..Jutra".	375»
Nova soba
Dopise pod ..Trgovina 925" na upravo ..Jutra". 3820
Ženitovania
posreduje ..Fortuna", konc. posredovalni biro v Sarajevu. Zahtevajte natančuejMb
pojasnil.
Vse kar rzblte za VeB vrt.
vinograd, sa-.ovnjak Itd., do* bite pri
«VR f»
druiba z o. z. v Marlboro. DZA110MJA IN DBUGOVI, 390 S
Kino Buffet
se odda. Ponudbe na Elitni
8737 . Ivino Matica. LJubljana.

Gospod
j j Spalno opravo
pclltlrano, noro. hrastovo — prodam po ugodui ceni. — V Izdelovanje rukna In konj*
I pn» vložena omarica 't1 tak<,J s,r"»l0>- 1 '	. - _____
1.epa, Viu/cna unmnvn	, TrM,no mnf)o rl.,prilT. nm.T.In.koIn (neiedaIo)	kl 1,0 Prlbajal po trgovskih	sklh odej sprejmem vsak«
ln miza, se po zrlo nl«kt n0 ,.mUo brt- , Savlnskl * '"'"J*"™ . '""'j" "Z- poslih v Novo m^.-to. Zeli	mtotlno volne proti plačilo
ceni proda. Sede), Mila čo|. d„i|D|, „ po nlfkl ceni pro- "Ti, 1 .r 7,. . I, 9 „7,,,	znanja s gospodično Is No-	od met rs Josip Trlplat, tov,
narska „!,« LJubUsn.	Mar,,« Boh. Trbov,,. . '	^AtTj 'V""?** •£!»«	'^-vnlca
3722
Izvrstna cikorija | Enodružinska hiša
(3000 kgt re odda. Naslov t lkor,j n0Ta_ s sobe, VuhinJ«, upravi ..Jutra".	»810 pmikllne, klet. zeienjadnl
-----—--vrt. elektr. razsvetljava In
.	i vodovod, blizu cerkve In po-
\v ortnlncton-sesaika ,taJ> T trgu na noien.'skcm. stara rabljena, lshko tndi se oncenl proda. Naslov pov« defektns, za 15 000—17 000 uprava ..Jutra".	3865
litrov vode na uro, se kupi. ,-----------
Ponodbe J« poslntl na upravo ..Jutra" pod „Worthlnvtnn-sesalka".	377S
ska zadruga. Gosposka ul. 4.
undotnlh predpustnih veče-38^8 rov. Dopise s polnim našlo- '
_ __votD oa upravo ..Jutra" pod I
"	,.Razvedrilo".	8859 ,
Elegantna soba
( električno razsv.tlj.ve In 1	Dva gospoda
posebnim vhodom se takoj trg. Izobraiena, Selita tna-oddn boljšemu gospodJ. — nja z dvema boljšima gospo-
zeoi
Hote! «Tratnik»
sprejme fcbenente ca dobro ia izdatno brano po 25 In 20 Din duevno.	3340
Naslov puve uprava ..Jjtra" 8S85
Gospodična
llč« stanovanj« « hrano — ■
1. aprilom. — Ani P u h e k.
dičnama. Cenjene dopise po
mogočnosti s sliko pod šifro I ..Slavček Bucbllak" na upr. i ..Jutra".
Jai
Dobičkanosno posestvo
20 eralor, pordl. vinogradi Itd., se proda ali zamenja Črnomelj. Bela Krajlua za rnstllno z uekai posestva — Josip O ros« k. Loče pri Poljčanah.	3164
Cenitve
ludustriJs'Klh. obrtnih In dre. 3SS1 glh podjetij, prevzame po lastnih »trokovnjakih ter od. daja m a e n J a (ekspozeje)
Gospodarska pisarna
Ljubljant,
Proda se parcela
Znanja želi
gdč. z boljšim gospodom nad
40 let starim. — Dopise na družba „ ... . ..._______,
3860 upravo ..Jutra" pod tnačko Wollova ulics	X, II. nadstr.
Osamljena 1833". 3S02 .	8*
Lepa, velika soba
Samostojen obrtnik
Zastopstva
opremij.na za eno kil dve	,Ur 2g	In4nJm a	_
osebi, se takoj odda na Vol-	gospodično primernih let In	»rreicna sgentnra JlotE«-
(travnlk) t blUlnl t-jubljane volje mišk« (Kubnovl) cesti	neka] Dremotftj& Ponudb«	n|3a". Sarajevo, J,emanJlna
f r. .1__l.l.. U.I. t * l.n.avl .. .111 1 . _	9U II,	.	.11« .T	£75*
i« Iraplstorskl
(Polenlska cesta), v Izmeri jt. 23/1, levo.
polnomasten 13 000 m'. PoUv« ae v Slom-_____
D I n 2S »0 ikovl oliol 19.	8825
3910
Iščem službe
s mesečno plačo, bodisi kakršnakoli, samo da Je meni primerna. — Veit sem per-
Za slugo
vzamemo železničarja v pok. ..Prometna", LJubljana, Kre- snan. Sem brez vsake kazni, kov trg 10.
Jedna netarifirana
V prvi vrsti reflektlraru aa sledeče službe: občinski tajnik. zalagatelj piva, tržni mojster (Platzmetster) pri e s n I trgovini, prevzemalec
3 pletilni stroji
skoraj novi, št. 8, se ugodno prodajo. Na.lov pov« upiava „ J utra".	80:47
Perje
kokotje, g o. J« te gosji puh ter račje idilajs vsako niuo tlov po smeruib ceuati rvrd ka K. V aj d a. Cakov«c
1883
kilogram po
polnntn. kp 32 50 -------—
Ta groyer pnlnom. kg .^4 60	. ... nudimo. Hosnike po poŠti In' Hlsa 8 trg. lOKaiom
„ .. , 4f'fn'cl- ,	tn »rtom. na najbolj promet- P"d značko .Zagreb 1818"
K. llaliorcic, Noro mesto	nem kraju v Kranlu (Knk- na upravo ..Jutra". 38i5
63	rlško predmestje itev. 41) j-----------
Išče se sobo
Je posebnim vbodom, a vso ' oskrbo. — Pismene ponudbe
samo s sliko pod' ..Odkrito- «UC« *7-
srčnost" na upr. ..jutra". ----
886"
Kompleten mlin

Prazne .Odol' steklenice
kupuj« drogerija Anton Kane. sinova, Zidov.k« ul 1 60
Star šamot
Maska «Turkinja»
i« proda. Nasiov pov« upr.
..Jutra".	8728	kupim, tudi polovična ko«e.
'[___j____Ponudbe na upravo ..Jutra"
TISK AR A n provlncljalnom	' • = » ■	I	Avtn »Prniva«
gradu, tražl vrstnog ak.l-	lesa, gozdni čuvaj aldauf-!	AVlO «1 raga»
denčnog I merkantllnog sla-	seher-Forstner) itd. Na za- 35 PS. moderna karoserija,
gara u njemačkom 1 hrvat-	btevo pošljem sliko. Dopisu električna razsvetljava, se
skoro slog-u. zatlm strojara	C3 upravo ..Jutra" v Ljub- po ugodni ceul proda. —
i ulagačlcn o stalnu kondi-	l^1 P""1 ~®t- l883"- 18S4 Ogleda se labko na Martl-
pod „Samot".
3t>i»
Rebrastih cevi
(Rlppenhelzrohrel
nasproti sodišča In pošte, s« |	Ci,nn,„-t.
proda. Ponudb, j« »asioviti Stanovanje	n|m go„podnmi T ,„„„
na upravo lulra pod šifro pr, ^j,, druatBl. Iščem za	nega življenja - Dopise ns
,.Dom v Kranju . 14leuiega dečka, kateri obl-	upravo ..Jutra" pod ..Novo
skuj« I. drž. gimnazijo. —	stanovanje". — Na anonimne Naslov pove uprava ..Jutra
Sodno razporočena ga.	rabljen, se proda. -
1 . ..	MUn k ia i lahkoto odmon-
varčna dobra rospodlnja. 33	t|rati |„ prestaviti Je prl-
let stara, z lastnim ln lepo	prl,en za vodo ali na paro.
opremljenim stanovanjem, se	Ima lrl ,,are belih kamnov,
teli seznaniti s solidnim,	koruznih in črnih tor luičl!-
značajnlm ln dobro sltuira-	„, ptIOj ,jiapid" popolnnm«
nov. Vse se Isbko ogleda v pogonu. Naslov pove uprava ,.Jutra".	3S«8
Hlev,
3833
dopis« «« n« ozira.
355S
Soba
opremljena In s električno
iapz In cel« podstrelje M odda. razsvetljavo, s« odda s t.
— Naslov pov« uprava .Jutra*, marcem na Sv. Petra cesti.
340<i samo vlsokoSolcu. Naslov v upravi ..Jutra".	3826
Pivnico v La?kem
Soba
ciju. ui tarlfn« uvjete. —
Ponude sa zahtjevom plače, opraviti na upravu lista pod titrom talna kondlclja".
Mesto hišnika
s 1 ti g e ali kaj podobnega.
____________________ metrov, ca. 65 notranje
novi cesti št. 32 v »kladišru In ca. 180 m« zitnauje svet-tvrdlie ..Zora".	3734 lobe. rabljene, toda paro dr-
___________»eče. kupi A. Kane, Meneei.
Slovenija.	S850
odda za gostilno, dogovorno
tudt za kino dr. K o 1 • « k. ▼ c«ntrumu. s posebnim vho-okoll 40 Laško.	3847 dom lo elektr. razsvetljavo.
«« I h če s 1. marcem. Ponudbe
, Vsakovrstne vožnje
Mladenka	slasti prevos Pohištva ob pri.
popolnoma čist« preteklosti,	llkt selitev, prevoz premog«,
čedna, zdrava, dobrosrčna,	lesa tu drv s kolodvora alt
Jako Izobraiena In pridna,	ud drugod In vs«kovrsi«o
toda brez premoženja, hre-	druge vofnj« ovkrbl točno,
peni po resni In čisti lju-	nathltreje v nall>-i>*,-m r -rt«
beznl. — Cenjen« drplse na	m po »lo solidnih renab
upravo „Jiitra" pod značko	Komar Lnjae Krakovska ul.
„S«m uboga".	3822	št. 13 Tam e« tudi sprejo-
----—	majo naročila tn tnjejo • s«
potrebo« Informacije. 20831
Srčece!
Ne tali. — Mogoče pridem. Kam naj sporočim. Brzoja-
Akumolator
Gospodična
t znanjem hrvatskega, nemškega jezika, strojepisja In stenografije, se sprejme takoj pri večjem podjetju
8657 ; Iščem. Ponudbe na opravo
,,J litru" pod .-Pošla« 1836". Proda s« 3 popolnoma nov« 3890 nkumoiatnr baterije za Kort
Kurim gafcrove hlode
a< tomobll in razni drugI novi od 80 i-m debeline eapre). —
deli. Cena bateriji 15o0 IHn Blago gladko lo od I'50 de
Mesta poslovodje
ail zastopstvo manufakturne l1-- ------------------ -	,o,,..
In Špecerijske stroke, prevza- ,	»'»1 tt)oal «11. Ljubljani. Ponudbe na upr. me dobro Izvežbana moč. — | -list« pod ..Lepa pisava". Cenjene ponudbe pod značko 0__, . _ . , . , . „ 3S56 ..Poslovodja" na upravnlštvo bmo^ing iti celo ObleKO ---- .^Jutra". 8894 proda za 1000 Din Herz-
Gospa
i Z odraslima otrokoma, ISče 2—8 sobe s prltlkllnaml — event. bl zamenjala s 1 sobo
Ponudbe ns upravo ..Jutra" 4« dolgo. Ponudbe na upr.	" J.
pod šifro .Akumulator 1500" .^»^Poi litT0 ••G»h^,.vJ Mar« M ' n* u™	•
raivviu, a ' u oiuc	,,
na upravo . Jutra" pod šifro vlm? Kedaj ae vem. Potrp-i ..Uradnik 1806".	8823 Denj«. Tvoj sam. 3829
V vso oskrbo
e« sprejmeta dve solidni fo- i spodičnl «11 dijakinji s 1. j ntrem. — Kje, pov« uprava „Jutra".
8651
Upravitelj
n reieposestv« T Vojvodini,1 Mizarski pomočnik se Išče. Stanovanje in brana dobro lzvežban, ISče mesta, prosto. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava „J-utr»" Ponndbe r. navedbo Izobrazbe I
ln dosedanje prakse na upr. _
..Jutra" pod ..Dober gospodar".	8852 i Več jezikov
mausky, Prešernova ulica.
8763
na upr. M J utra 3692
Razne note n klavir
3830 ngedno prodaje. Naslov pov« uprava ..Jutra". 38S0
Od treh let naprej
etireira otroka se sprejme v dobro oskrbo (rejo). Naslov se naj po'lje v upravo »Jutra« pod »Miren otroke
Nov voz
8834 srednjevellk. popolnoma sa-
__prt. ca vzinetlh, za prevažanje blaga, proda karto-I nažca tovarna A, B a b k a.
Snecerijska trgovina S^Tv ^tTT^l"
r Ljubljani, tiče učenca po-	vi ter slovenske et«nogra(lje, štenib staršev, ki bl _ Imel	strojepisja, knjigovodstva «n vso oskrbo pri njih. Naslov	korespondence zmožna pti. v upravi ^Jutra". 3769	spodičnn, išče primerno me ____ __sto. Ponndbe pod ,,Jeziki
In «le«r: slovenskega. ,rt». LJubljana, Rimska eeeta^^M
Ježice — želod	Sobo
ia beli jedilni krompir kunime	.	.__...
lakol .smo vscoi.sk« množine, aeparlrano lepo. v sredini cesti 4. Direime ponudbe as Lavrlč in '	I »' • "adnlca « 1.
Kova*, Potnbor, Bf.čka. S46C marcem. CeoJ p«.oudbe e«
Prosto stanovanje
sobico a Itedllnikom. dohi stsrejta tenska. ki bl tato pospravljala še eno sobo. — — ZglaslU s« Je na Mesarski
Vrt ali njivo
s« nun v najem • 1. mar-
ujiravo ..Jutra" pod zua'k« Opremljena soba
..Separirana »oba". 3684 | f pr^bnlm vhodom In e!e*.
' trlčno razsvetljavo, se odda. Naslov pov« uprava ..Jutra" 3836
Psa «Dobermana»
8836 dre«lran«g*. 2 leti starega.
--- proda po nizki ceni Alojzij
Urebeio. krakovski nasip 4. UI. «ad«tr.	8634
Stanovanje
2—3 Sib. kuhinj« In prltl-kiln. se Išč« za mirno atran-l:o. Plača ae dobre Ia da dobro nagrado. Ponudbe pod
po dogovoru. — Ponudbe na pod »načko 3808
Kuharico
pridno In pošteno, ilčero boljšo gostilno. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe Je poslati na upravo ..Jutra" pod SIfro *"-—-•--
na upravo „Jutra".
Knjigovodkinja
s dolgoletno prakso, ISCe
samostojno mesto. Cenjene .Kuharica 1S30". ponudbe na upravo .^utra" 3889 i>od šifro ..Amerlkansko knll-
_________ govodstvo".	8887
Šivalni stroj
..Slrger" In stensko ogledalo upravo ,.Jutra' 92 x e«, 1 mizo. 1 stoječ „Vrt It. 50''
obcftalr.lk, 1 krojaško peč, 4--------
3496 llkalnlke in več drugih predmetov, prodam. Naslov pove 1	NOVS Vila uprava ..Jutra". 3882 ^ Dolenjskem kolodvoru, t i tn pol orala zemlje, na-
e«ra, najraje » mestu, event. —	-
tudi »unaj »eeta. Najemnina *l,r™„5"npr'1* 41 a»
Čistokrven pes
dober čuvaj, star do 1 let«, ■e kupi. Naslov pove uprava „Jutra".	8866
CSel je pr*d enim tednom
pe< volčje pasme
tt »' sa Ime ..Nero" tn , Ima zuamko št. 432 od leta proti Jamatvu dnUčnemu. m 1524. Najditelj s« naproša, ml da stanovanje, obstoječe da Fa vrne proll odškodnini . ., ..	Iz 1 »obe, kuhinje In priti- , |„u:iku Ivanu Slška. tovar-
klln. s «l'k,r>Cno ''..'.Ji'," klin. - Ponudbe na opravo Da parket ,n parna žaga v to, v m«to_ elit na periferiji. „j Jtra" pod šifro ^Jamstvo Ljubljsol, Metelkov« ulica 4.
..Jutra'
Stanovanje
»ob, kuhinje In prlt!-
Posodlm 50.000 K
Išče se ktiharica	.
* teiezB. nsiržbencu. ki m '	Prodajalka
tudi pospravljala. 2enltev «1 mesao« stroke, mlajla moB.
Več moških koles
dobro ohranjenih, prodam. — Naslov pove uprava »Jutra" 8880
prodaj za 125.000 Josip Saje, Ljubljena. Mestni trg 25/1.	8S83
Gostilniško posestvo
2e nad SO let cbetoJeSe, brer konkurence, »e proda r* Din
iščem do 15. marca. Ponudbe
n,- _ na upr. .Jutra" pod značko '_
. ----» 3sig ^--
"838
-Mir""
Neopremljtena
W___,	■ ... ,	UMI oir IT" 1 VMIDJCI^, wwi	ECSCČlIS O h 3
Hrastova jeounfea konkurence, se proda re Din wrtt>a. zračna, i vbodom 't	razpolago. V lees Noreti ra<--
I« lepa pisarniška pisalna 110.000. Plačilni pogoji zelo stopuJiSča, r sredini meeta.	nlnl, 6 t«s od kolodvora. — :
_1__ . .	.___.	-----1 ,__,_	, ... w __n Pn,.ii_ ____i____V n	p,,, r.K*n trnnlrat 1	lil.. !
Družabnika v leen! trgovini v^rzlr»Tie{:a( mlaISo In samostojno mo«.
Skladišče in dva para težkih konj M prevoz o«
3844
Vsak dan sveže namočena r<«
polenovka
Snfcn VerMč, Ljubljani
Pozor! |
Vsak dan sveže in dobro
mleko
surova in tajno
maslo
se dobi v mlekarni
H
Izključena Ponudbe na «pr. želi mesto premeni«. Cenj. miza, dobre ohranjeno, ee ugodni. Jcsip Saje. Ljub- se odda. Ponndbe pod mačko Potreben kapital »5/000 pln -Jutra" pod „1926". PI«1* ponudb« na upravo _Juira" , proda. Naslov por« uprava Man«, MmuU trg ttev. 25/7. ..Strogo »»parlraa vhod" Ponudbe n« upravo »Jutra So 4«ovm^	«819 pod -Vestna 18". 31461 ..Jutra".	30051	8884, upravo „Jutr«".	8662. pod ^«-drva".	8877 1
LJUBLJANA, Mestni trg IS
izdelovatelj dežnikov«
Na drobno I Na debelo 1 Zalog« sprehajalnih p«lle4
Start i
ALEKSANDER. DUAVA*
ZVESTOBA
DOGROBA
(LA DAAE DE-
75
„Tako mi pravite danes, ko ste se sestali z gospo de Monsoreau. Pa mi li boste rekli tako tudi, ko se bosta morali ločiti od nje? Ta dan se naglo bliža!"
„Kaj praviš?" poskoči Bussy. „Pusii take šale!"
„Ne šalim se. Saj vendar veste, da potuje v Anjou, in da sem tudi jaz prizadet, ker se moram ločiti od gospodične Jerice."
Bussv se nasmehne navideznemu Remyjevemu obupu. „To jo imaš torej zelo rad?"
„Mis!im Ali ona šele! Samo če bi vedeli, kako zna udariti!"
„Pa to dopuščaš?"
„Da, zaradi znanosii. Vi ne veste, da sem iznašel novo mazilo proti modrim lisam na koži!"
„No, daj, povrniva se k Diani de Mčridor, njeni gospej. Saj veš..."
„0, bože moj, seveda vem!"
„In kdai odpotujeva?"
„Aiia, slutil sem to. Kasneje!"
„Zakaj kasneje?"
„Hm, ne vem, samo slutim. Najprei zato, ker je gospod vojvoda d'Anjou v težavnem pc'ožaju, pa vas bo potreboval. Potem zato. ker gosnod de Mcnsoreau danes še ničesar ne sluti, prt bi utegnil kaj zaslutiti, če bi vi isti dan izginili iz Pariza, kakor njejova gospa."
„Pa kaj je meni do njegovih slutenj!"
„Meni je več do njih, jrospcd in jrospodnr. Jaz imam n"lo™o, da krpam kožo, natrgano in načeto v raznih spopadih in dvoboiih. Seveda ste bcrec prvega reda in znatnejših ran ne boste dobili. Ali
težji so sunki z bodalom, zadani iz zasede, kakršne zamišljajo ljubosumni soprogi."
„Kaj hočeš, dragi prijatelj! Ako mi je sojeno, da me gospod de Monsoreau ubije, me bo '-.bil!"
„Da, in osem dni, ali mesec dni, ali leto dni kasneje se bo gospa de Monsoreau vendarle vdala svojemu vsiljenemu jej možu, in vi boste morali to gledati iz nebes, pa ne boste imeli telesa, ampak samo trpečo dušo!"
„Prav imaš, Remy, jaz hočem živeti!"
„Da, samo s tem še ni vse storjeno. Spoštovati morate moje nasvete. Nasproti Monsoreauu morate biti spoštljivi ali vljudni. On je danes strašno ljubosumen na vojvodo Anžovinskega, ki je v času, ko ste vi za mrzlico ležali, korakal kakor kak zaljubljen Španec pod okni gospe Diane, in Aurilly ga je spremljal. Bodite vsekakor ljubeznivi s tem soprogom, ki ni soprog. Ne vprašajte ga, kaj je ž njegovo ženo. In čemu bi ga vprašali, ko sami bolje vesle, kakor on, kaj je ž njo. Ta vaša vzdržnost ga bo storila ne-1 previdnega napram vam, in še več, povsod bo širil glas, da ste plemič izredne zmernosti in vseh vrlin."
„Mislim, da imaš skoraj prav. Ker nisem več ljubosumen na tega medveda, ga hočem ukrotiti. To bo še celo smešno. Ah, zahtevaj od mene, Remv, karkoli si želiš. Jaz sem srečen!"
Pa prav ta hip potrka nekdo na vrata in oba umolkneta. Paž najavi Chieota. Bussv ga povabi, naj izvoli v sobo. Remy se ponižno oddalji. „Bo?e moi, kaj naj to pomeni?" vpraša začudeno Bussy plemiča Chieota, dvorskega norca, prijatelja kraljevega in njegovega svetovalca. ,.Gosrod," pravi Chicot in se lahno nakloni, „pri?el sem, da vam ponudim majhno zameno, ali trgovino, če hočete." ,.Da čujemo?" ..Gospod prof, kaj mi obečate. če vam storim veliko uslugo?" „1o ie odvisno od vaše usluge!" odgovarj: Bussv nekoliko prezirno. ,.Gospod," nadaljuje Chicot, ne da bi se zmede! ali razburi!, ,.ali vi polnite ligo?" „Mnogo sem slišal govoriti o njej. vendar nič delotnega!" odgovarja Bu«sy z opreznostjo. ..Dobro torej, potem veste, da je to zveza poštenih kristjanov in katoličanov, ki so se združili v nameri, da na nc'-ak način po'-o!j"jo v varstvo vere svoje bližnje, na primer Huguenote. Pripadate li tej ligi? Jaz sem njen član."
„Gospod rhicot," pravi Bussv, ..ne ljubim razgovorov, niti vprašanj, čijih smisla ne razumem. Prosim vas, da blagovolite spremeniti predmet razgovora. Pojd;va raje k stvari. Ve*te, da
vam ostaja le še malo minut, ker se mi nekam mudi."
»Optime! Nekoliko minut je ravno prav. Tudi moj čas je štet Zares bi si jaz lahko prihranil ves trud, ker pričakujem, da boste kmalu član lige, ako še niste, kajti tudi gospod Anžovinski je njen član."
„Vojvoda njen član? Kdo vam je to rekel?"
„On sam. Ako je on ligaš boste morali kmalu postati tudi vi, ki ste njegova desna roka. Liga predobro ve, kaj dela, ako sprejema enorokega vojvodo."
„No, gospod Chicot, in potem?"
„Potem se vam bo zgodilo ono, kar se je zgodilo njemu. Skupna usodi. Njegova kraljevska visokost gospod vojvoda je namref zaprt."
»Kaj? Kje?"
„V svoji sobi. V Louvru. štirje moji prijatelji ostro bede nad njim. Modro barvani gospod Schomberg, nocoj je le še sinji, potem od prestanega strahu žolti Epernon, od jeze rdečkasti Qučlus ia bledi, blazirani Maugiron. To je sijajna zbirka barv, katero spo-polnjuje gospod vojvoda sam, ki je od ieze in strahu zelenkast Cela mavrica."
„Vi torej mislite, da je moja svoboda v ^pasnosti?"
„V opasnosti? Jaz nasprotno mislim, da se ta trenutek pripravljajo, ali bi se po dobljenem ukazu vsaj morali pripravljati, da pridejo po vas in vas odvedejo. Ali imate radi Bastiijo? Ali vam ej ljuba in prijetna? To je kraj, ki je zelo pripravljen za razmišljanje , in gospod i aurent Testu, naš gubernator, ima prav dobro k"hinjo, samo prevečkrat daje jetnikom mlade golobe."
„Torej mene nameravjo postaviti v Bastiijo?"
„7 a res, nekaj takega imam v žepu, zapoved, da vas tjakaj pri-vedem. !'očete li videti?" In Chicot zares izvleče iz svojega hlačnega žepa ukaz v najlepši obliki, z vsebino, da naj se seigneur d« Bucsy d'Amboise, grof Louis de Clcrmont, kjerkoli je, prime in privede.
..Gospod, vi mi pa zares izkazujete veliko uslugo!" klikne de Bussv. „Pa kaj vas je privedlo na to? Vi ste vendar kraljev, a kralj mene nič kaj rad ne vidi! Preponosen sem mu vedno bil!"
„Gospod grof," pravi Chicot in vstane, „jaz vas rešujem le zato, da boste potem na svobodi mogli o meni misliti, kar boste hoteli!"
s dokazilom večletne prakse v večjih p^d jetjih z visoko napetostjo, ki je trezen in naš državljan, se sprejme s 1. aprilom 192?»
Prosto stanovanje, razsvetljava in kur java in primeren vrt so na razpolago.
Samo pismene ponudbe z navedbo me sečne plače in prepis izpričeval naj F" pošljejo Ravnateljstvu tovarna cementa, Zidani most	«76/»
po snižaolh cenah.
d''ioate hlaw, prvovrstna pralna
iml» 241) Din in 3*) Dn DumKke jrj tf »d '. tt I'in naprej Garn tura 2 komad* [irvo»r»tm
eli ff n lutn miiiii N9 l)in lv«iuli nažR <vl 9 ' l>in niprej d«i n ki pnls.tirai 179 Din. Pruktii-iiH daril* i**t»nj 'girj uitrUmi imwr»») 77» IV
H. 5 nxovec n si. K. Soss
Liubliana
Zobotehnik!
Iščem dobro moč. Nastop I. marca 1925
Franc Holchaker, Krati'.
Kupujeva
897,s
skozi vse leto v vsaki količini živinske in avin »k® kože. — Ponudbe prosiva poslati na naslov Herman Hary i sin, veletrgovina koža, V&raždm.
■aSi—^n^^EHBBBME—
leikB delavske
in voine
štiri- do šestletne, dobavlja vedno po najnižjih cenah
luii^Hoffriiann
Cakov&e (Jugoslavija).
Telefon St 31.
Trgovina z mešanim blagom
prvovrstni prostor v sredini Mari-	ni>A«1o
bora se zaradi družinskih razmer UgOdllO prOdcl«
Cenj pinndbe na podružnico ..Jatra" Maribor pod „ZlSl3ii!illS iOlOČBBSt".
Polenovka
namočena
, u
SETZER PLAVILO
Lončarsku cinju u Ijuskama, nudja
„K OLO R"
veletrgovina boja, laka I kemijskih proizvoda
ZAGREB
P«trln]ska ul. 59. Telefon br. I1i33 Int. 2618	903-«.
M
oč in mladost!
Najina mati, oziroma taSča, gospa
Sera M, roj. Muhcusc
je danes po kratki mučni bolezni v starosti 61 let umrla.
Pogreb bo v četrtek dne 19 t m. ob 16 uri iz hiše it 102 na Sari aa pokopali&če as Jesenicah.
Sava pri Jeserleah, dne 17. februarja 1925. 926,'a	Eatioa ln Srečko Čop.
Brez posebnega obvestila.
Jugoslavensko društvo za zaščito upnikov, Zagreb
TaJni.Ua v Beogradu, LJubljani in Sarajevu
nudi svojim članom sledeče narodnosti:
I) potom sekcije za poravnave omogoča upnikom s strokovnim zastopanjem brez stroškov, oziroma z neznatnimi proporcionalnimi stroški, najvišjo kvoto njihovih terjatev pri prostovo Jmh izvensodnih poravnavah, prisilnih poravnavah m pri konku«zth;
2.)	potom sekcije za i nkaso omogoča članom uspešno inkasiranje njihovih terjatev.
3.)	potom oravne sekcije daje članom pravno zaščito potom svojih 126 pravnih zastopnikov, ki jih ima v vseh večjih mr-stih države;
4.)	po om sekcije za informacije daje članom informacije v važnih slučajih, ozir. organizira ravnokar oddelek za splošne trgovske informacije.
V interesa je torej vsakega trgovca, industrijalca, izvoznika itd., da pristopi k
društvu kot član.
Vse internacije, prospekte, pravila itd. daje radevolje
Tajništvo za Slovenije v Ljubljani, Anton Knezova ulica 3.
937«	Telefon 952.
bitro povrne mnogo preizkušeni *Veokratosin». Uporablja se z najboljšim nspehom pri ilabo-krvnogti, bledici, tlabib živcih, bojeiuosti, pri nočuih polueijah, razdraženotti, depresiji, seksualni nerrasteniii, onaniji, imootenei, peftanju telesnih D.o'i, mržnji, nerczpoloienosti in zoprnosti pri ženskah. Cena zavitka 60 Din. — Razpošilja ga, če se znesek posije « naprej (t pisma) in 15 Din za po&iljalue stroške, dražba:
Gesellschaft fur chenische und metallurgische industrien m. b. H.
Wlen Xlll/2, Wlesgrlllgasse 5,
Kupimo |
nrzarske in ključavničarske stroje in orodje predvsem poravnalni stroj, frezer (FraBmaschine), skobeni stroj 60 cm, stroj za brušenje skobelnih nožev, mali vrtalni stroj, stružnico 1750 do 2000 dolgo, kovaško ognjišče in nakovalo.
Ponndbe pod ,S. S." na npravništvo
,JutraB.
930 a
931/a
Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Franc Pavlic
posestnik in gostilničar
v torek dne 17. t m. ob »/«20. uro zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu preminul.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek ob 17. uri iz hiše žalosti na Glincah št 29, na pokopališče na Viču.
ViO-GlIllCS, dne 18. februarja 1925.
ŽALUJOČI OSTALI
Potrti od neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni brat, stric in svak, gospod
Anton Potočnik
trgovec
v sredo dne 18. t m po dolgi mučni bolezni v 48. letu svoje dobe Bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše smrti v Ljubljani, Stara pot št 3, do Sv. Krištofa, odkoder se prepelje pokojnikovo truplo v Kamnik.
Pogreb v Kamniku pa ho v petek dne 20. t m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na Grabnu št. 2 na župnijsko pokopališče na Žalah.
Dragemn pokojnika bodi ohranjen blag spomin!
V Ljubljani-Kamniku, dne 18. februarja 1925.
933»
Žalujoči ostali.
FORMALDEHID
40 odstoten
prodaja v vsaki količini s skladišča tvornice v Tesliču. Destilacija lesa, d. d. Zagreb,
836-a	Boškovičeva ulica 33.
Prostovoljna javna dražba.
Zaradi predloga nekaterih kupcev se ponorno Trti t nedeljo dae 22. februarja 1925. ob 2. ari popoldne na lica mesta aa Jesenicah št. 94 prostovoljna jima draiba
pritlične Hiše
917-s
s pri ji dano delavnico, vrtom in dvoriiiem, vsega okoli 800 m1.
Hiia je oddaljena 2 minuti od kolodvora in leli tik ob drlavoi cecd ia ob ieteznici.
Hiia je nanovo preurejena, zidana, z opeko krila, 4 sobe ia pritekliae, delavnica je novozgrajena v izmeri 100 m*.
V slednji se sedaj isrrtnje kovaiki obrt, dala pa bi se ta delavnica z ozirom na centralno ia agodno lego a porabiti v droge obrtne ali trgovske svrhe. — Električna razsvetljava.
Draibeni pogoji aa razpolago pri Ustnik« Ivanu Kapusn, Jesenice 94, Gorenjsko
e