3 nč. Izdanje za topek 14. januvarj a 1896 6. številka. (V Trstu, v torek zjntr^j ilne 14 jannvarja 1896.) • Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden t šestih iz-danjih ob torkih, četrtkih iu rsotooftaS*. Zjutranje izdanje izhaja oh ti. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno iedunje *tane : ta .leden mesec . f, I.—, izven Avstrije t. 1.50 !a trt mem»o ... 3— » . „ 4.M) za pol leta . , „ 6— , , „ vh« leto . , „ 13.— . „ „ 18.— Naročnino Je plačevati naprej m naročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Pontimično štovilko se dobivajo v pro-iaj .lnio.ali tobaku v lrntu po 3 nvč., izven 1'rjta po 4 nvč. EDINOST Oglasi a« račune po tarifa v petitu; za naslov t. dobelimi črkami se plačujo nrostor. kotikvn obuBga navadnih »rutic, Porlana. osmrtnice in javnu zahvale, domači oglasi itd. aa računajo po pogodbi. Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništvu : ulic« Casorma št. 13. Vnako pi-mo mora biti fr!\nkova«irt, ker nefrankovtma h« ne »pre;.*majo. Rokopiai »* tio vračajo. Naročnino, reklamacijo in »pre- loma upr (ivniitvo ulic* Violino oio rolo h Se. 3. II. nadnt. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst, Odprtn reklmca cije to proste p«Attmie G il litičnega društva za Primoriko. ,, F etUnoaU je tnoi". Slovani leta 1895. (Dalje.) Avstro-ogerski Slovani, razen Poljakov, niso v politiškem pogledu doživeli nič ugodnega. Na Ogerskem so se bili Slovaki, Srbi in Romuni združili za posebne resolucije, da bi madjarsko vlado opominjali na zakone in na pravičniše postopanje. Tostranski Slovani so bili tudi takega shoda potrebni, a ga niso priredili, in tako so ostali v konec leta bez skupne taktike gledč na silno važno vprašanje o pogodbi z Ogersko in vsem tem, kar je tesno združeno s to pogodbo. Ti Slovani nimajo niti skupne taktike nasproti sedanji ustavi, in tako se je začela najnovejša vlada pogajati ž njimi kot separatisti, partikularisti in drobtiničarji. Velike zadaee so našla ugodna tla za nadaljnjo protislovansko zunanjo in notranjo politiko, in ni še gotovo, ali se Mladočehi ne dajo zavesti v zm i slu te politike. Mladočehi so letos dosegli vrhunec vsaj v formalnem pogledu, ko so se jim popolnoma umaknili Staročehi. Toliko veče razlike so pa v skupini Mladočeliov samih, in poleg tega imajo različnih nasprotujočih struj zunaj svojega okvira Nekateri popuščajo od strogega starega pojma o drž. histo-riškem pravu in že izjavljajo, da to pravo ni še aktuvalno, češ, da potrebuje predstopinj kot priprav za izvršenje. V obče v konec leta ni mlado-češka politika toliko jasna, odločna, kakor je bila de pred nastopom Badenijevim. V kulturnem pogledu je imela narodopisna razstava češkoslovanska letos prvo mesto v Slo-vanstvu. Stala pa je pod vplivom obsednega stanja in nemškega antagonizma. Vendar pa skupni narod češki je izpolnil dolžnost gledć na to razstavo, in mnogo veščih Slovanov je od nje duševno pridobilo za propagando slovanskih svojstev med svojimi rojaki. Ta razstava je bila najsvetlejša zvezda na letošnjem slovanskem obnebju, in za ugodne posledice te svetlobe skrbć najbolj Čehi sami. Tudi v politiškein pogledu utegne ta razstava vplivati, kajti bili so poleg moravskih in sileških Čehov na njej zastopani tudi Slovaki. Mladočehi so se le sedaj začeli odločniše povdar-jati, da pod češko drž. pravo spada tudi Morav- PODLISTEK. 2) Česa je iskala na svetu ? Spisal Anton Zaje. (Konee.) Od onega dne prihajala je skoraj vsaki dan na pašnik, kajti njeno srce ni poznalo človeka na tej zemlji, koji bi bil kedaj tako prijazno občeval in govoril žnjo kakor Hrastarjev Fran, s kojim je dan za dnevom sedevala pokraj ognja in poslušala njegove pastirske pesmi. To je trajalo do pozne jeseni. Nekega jutra, hoteča se podati na livado, zagledala je pred hišo in po pašniku debelo, sneženo odejo. Za jeden trenotek je obstala, pogledala po snegu, potem pa, lahko zakašljavša, hitela nazaj v sobo in legla na slamnato ležišče. • « # Prišla je spomlad. Stana je hitela zopet na pašnik — ali zastonj je obračala pogled po livadi, Frana ni bilo. „Kje je neki ostal P" mislila si je. Sirota ni znala, da je Fran že prevelik za pastirja in da so namesto njega poslali za ovcami njegovega mlajšega brata. Korakala je zopet domov, sćla za ska in Silezija, in je tolažilno, da uslovje za spravo vidijo pred vsem v ugodni Jzpremeni na Morav-skem. Čehi so se lotili na svoje roke tudi narodnih podjetij, za katera so nabirali gmotnih sredstev med vsem narodom. Na umetniškem, leposlovnem in literarnem polju so Čehi tudi letos delovali, kakor razmerno noben slovanski narod ne toliko. Njih mesečniki in ilustrovani listi so jednakovrstni z listi velikih narodov. Avstro-ogerskih Hrvatov in Srbov ni možno ločiti pri skupnem pregledu, ker delujejo pod vplivom stalnega navskrižja. Ob volitvah si nagajajo, naj si bodo v Dalmaciji ali Hrvatski in Slavoniji, in posledica je, da ima v Dalmaciji dobiček ita-lijanstvo, na Hrvatskem pa roadjarstvo. V Bosni in Hercegovini pa protislovanski sistem izrablja obe ti slovanski narodnosti. Na Hrvatskem je le tos še opozicijonalni del naroda zopet razdelil se, in v stranki prava je nastalo hudo nasprotje. Židovski element je povsod pri rokah, da povečuje ta nasprotja, in tako je za Hrvatsko židovsko vprašanje ravno tako atuvalno, kakor n. pr. med Nemci; razlika je le ta, da Hrvati niti volje ne kažejo, posebno za mej en je podrejenega domačega gospodarstva, in s tem praktičnega antisemitizma. Literatura in gledišče prospeva med Hrvati tudi pri zadnjem položenju. Jednako tudi med Srbi avstro-ogerskimi. Jedini Hrvati in Slovenci v Istri so na Jugu bez medsebojnih prepirov, ti delujejo skupno, in so letos ob deželnezborskih volitvah in drugače pokazali svojo solidarnost. (Konec prili.) DOPISI Iz Brega. (Izv. dopis). „Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona", tako pov-darja g. dopisnik s Krasa v 4. štev. .Edinosti" zjut. izdanje. Istinit je ta izrek, ali v omenjenem dopisu zlorabljen. Isto tako je izjava, da je namen dopisu čist in zdrav — hinavstvo! O lastnostih mož, zadetih v našem dopisu, se bode prej ali slej govorilo kje drugje ; zato pustimo za danes to točko na strani. peč iu zrla dolgo časa na počasi mahajoče nihalo stare ure. — Kaj je to bilo ? Morda tajni pojavi ljubezni ? O, kaj še ! Za-njo ni bilo ljubezni med ljudmi te osodcpolne zemlje. Nekega večera podal se je stari Martič za svojim poslom v bližnji gozd. Stana je ostala sama v samotni koči, oddaljeni od vasi kake četrt ure. Dolgo se je premetavala po slami, kajti spanec jej ni hotel na oči in po glavi rojile so jej čudne misli. Bilo je nekako blizo polnoči, ko se je po-dignila, stopila k ognjišču, nagrabila žarečega oglja ter stresivša ga kraj ležišča, naložila suhljadi nanj ter potem sšla nazaj na posteljo. Počasi je jelo goreti, potem pa vse bolje in bolje. Vse višje in višje dvigali so se rudečkasii plameni. Veselega obraza je zrla v plamen in dejala: „Ravno tako je plapolal ogenj — jaz pa sem sedela pri njem in poslušala njegove pesmi!" Vse višje in šii je posegali so plameni ter se poprijemali ležišča in njenega krila. Začela se je otepati — ali prepozno je bilo, omamljena se je zvrnila na gorečo posteljo. Iz daljave pa, iz neizmerne daljine, dohajali so na njeno uho neki ta instveni glasovi pastirske pi- Kako dobro srce in kako pošten namen ima pa g. dopisnik s Krasa ali bolje iz — -- — !? Da bi bili neivozni mi ali naši možje, bilo bi drugo drugo čitati v našem dopisu iz Brega. — Mirni se zde Vaši možje ? To Vam ne verujemo! Neovržna istina je in se podpre tudi s pričami, da je naša stranka sijajno zmagala. Da se ni vsled pritiska izneverilo pet naših mož, izbranih odbornikov, bil bi g. Sanci n z veliko večino izbran obč. načelnikom. Od naše strani ni bilo agitacije, pač pa malo, žali Bog! še premalo organizacije! — Od strani nasprotne stranke so tekali obč. sluge (ali je to dovoljeno ?), čuvaji, cestar iu literska garda neumorno. Tu se je grozilo z denarjem (posojenim), tam z bolnišničnimi stroški. Vse bilo bi zastonj, da ni slavna komisija (take najbrže še ni bilo v ustavni dobi) črtala glasov in rabila sile. DA,, vsaka sila do vtemena! Dokaže naj g. dopisnik s Krasa ali bolje iz — — — najmanji pre-grešek naši stranki 1 PrepoŠteni in prezaupljivi smo bili, ali konec še ni! G. Kraljic bi ne smel biti nikdar naš obč. načelnik in ako bi se mu posrečilo, ž u pano v al ue bode dolgo! Da je g. dopisnik vzel v svojo obrambo tudi dosedanjega obč. načelnika, je lahko umevno ; že ve zakaj. Mi smo tudi priprosti ljudje, a hvala Bogu, nismo še slepi! Vidimo in ne domnevamo. Da je bil dosedanji načelnik pravi nazadnjak, kaže vse njegovo dosedanje delovanje, in kdor ga zagovarja, stoji v tej lastnosti še više. On je bil in je nasprotnik omiki, sicer bi drugače govoril o šolstvu in o narodnih možeh; nasproten je napredku, ker meče, kjer more, polena pod noge našim narodnim društvom. On je tak, ker bi rad svobodno ukazoval. DiV, iskreno smo si želeli spremembe. Tudi mi kličemo in vprašamo: „Kje so bili drugi občinski možje — kje je bil g. Kraljič tedaj, ko je g. Slavec delal, kakor je hotel ?w To niso izmišljotine — to je gotova in gola istina, Pravite, da je zlobna naša trditev, da so se Črtali glasovi ? Naša moža, gg. Benkovič in Jereb, sta bila istotak« v I razredu izvoljena kakor drugi odborniki z 28 in 27 glasovi, na kar so se volilci mogli oddaljiti in g. župan je zaukazal zapreti volilno sobo, zakleniti vrata in še čuvaja k vratom postaviti ter je zaupil: . Benkoviča, Jereba in Samca i ščalke — tako milo, tako žalostno koprneče, kakor pesem umirajočega labuda...... Poslušala je, dolgo poslušala, pri srcu bilo pa jej je tako dobro, kakor še nikdar poprej v njenem življenju. V jutro prišel je stari Martič iz gozda. Namesto koče našel je le kup pepela in nekoliko ogorelih desk. Prepaden je obstal, v njegovih sivih očeh pa je nekaj zasijalo. „Kje je Stana?", vprašal se je. .Gotovo med pepelom 1" — Drhtečih rok je zapoČel razkopavati po gorišču — iu n iscl jo je. Bila je ogorela in ožgana, podobna bolj opalje-nemu panju, kakor pa človeškemu truplu. Dvignil jo je ter brez tugovanja iu solz položil na trato, kraj pogorele koče, potem pa, poteguivši nekoliko še tlečih desk iz gorišča, započel narejati kisto za svojo pokojno hčerko. . Dovršil je, položil truplo v krsto, zadel jo na rame ter nesel Stano — kakor pred sedemnajstimi leti svojo ženico — na vaško pokopališče. Bini. bim, bim, zapel je zvonček na mali cerkvici, vašeanje pa so zmajevali z glavami in rekli „Zgorela je... Strašno! Odšla je! Saj ni bila za ta svet! Bog vedi, česa je iskala na zetnlji! ?" nečem, nečem in nečem imeti v odboru!* Hrtipel je tako dolgo, dokler niso, hočeš nočeš, brisali imenovanim glasove. Ali je bilo to pravilno ? Roko na srce ! Tedaj bi bili morali možje, ki so bili v komisiji, gg. Kraljic & družb«, povzdigniti svoj glas — a pritrdili so nasilju. Tako ne more in ne sme dalje: »Vsaka sila do vremena- ! Bilo je torej res nasilje, zvijača, nemoštvo ! I)a je bilo nasilje, razvidno je iz zgornjega; daje bila zvijača, imamo dokazov. Zakaj je mešetar-agent n. pr. ponujal našemu značaju Komar-ju iz Kicmanj, 3 lil. vina, če voli g. Kraljica načelnikom ? A značaj je premagal in ostal je mož — pa ne za osebo, ampak za stvar ! Drugim pa, ki so prelomili mož-besedo, se mora očitati nemoštvo! Od naše strani ni bilo vsiljevanja, to je lahko videl g. dopisnik, — ako ni bil popolnoma slep — ali sem gotov, da ni bil v Dolini, če tudi voli v I razredu. Ali Vam nismo odvrnili nobenega vo-lilca, Vi pa nam mnogo ! O ti uboga občina dolinska, kako zaušnico si dobila v dopisu ? Rešena bi bila z izvolitvijo g. Kraljica! Ne, to je presmešno ! Mož, ki si je kot predsednik tukajšnje kmetijske zadruge prav dobro zaračunal svoje poti, mož, ki ni najmanje storil kot predsednik iste, bil bi morda bolji kot župan ? S tem, da se izognemo dogodkom iz zasebnega življenja, ustreženo je pa najbolj — dopisniku v 4. št. „Edinosti*. Veseli nas, da pristoja g. dopisnik trditvi o potrebnih lastnostih obč. načelnika ; zlasti pa, da si ne upa pripisovati takih lastnosti nasprotnemu kandidatu za mesto načelnika. Mi smo pa lahko ponosni, da ima naš kandidat prave lastnosti in se več: 011 ni kandidat „znanih poveljnikov", ampak onih, ki vidijo in čutijo. Vse Vaše prazne fraze nas ne oslepe, ker uverjeni smo, da vsaka sila do vremena 1 Gosp. Sancin je cestokrat pokazal svojo zmožnost, značaj in poštenje ter ga kot moža vsak visoko spoštuje — ako ni slep. Slepota je veliku nesreča in naj pazi oni, ki se dela slepega, da ne poplača britko tega svojega početja. Ko se vzdigne zavesa, videli bodemo pravo žaloigro in tedaj bodo videli tudi slepi. Bode torej čudež nove dobe. To niso šale — predmet je resen in za nekoje pridejo stvari — še prezgodaj! Tudi mi smo veja naroda in ne smemo pozabiti, da deblo boleha, ako se veje suše sedaj tu sedaj tam. Politiike vesti. V THSTU dne 13. januvarja. Ali mera Se ni polna! ? Vest, prijavljena v sobotnem večornem izdanju o najnovejšem junaškem činu sinov avite colture v Piranu proti našim poslancem-mučenikom, vzbudila je hrupno nevoljo povsodi, kjer so privajeni — evropskim od-nošajem Sodba je splošna ta, da najnoveji barbarski čin glasovitih Pirancev nadkriljuje vse drugo, kar smo doživeli do sedaj v Istri v pogledu narodne nestrpnosti in — surovosti. Cele i ure in pol so morali naši poslanci, zastopniki naroda, n o-siti peš svojo prtljago, v najhujši bes nič i burji, ker j i 111 divjaška bes-nost n i dovolila u i stana, ni vozov, ni nosače v. Indignacija je neopisna med vsemi poštenimi ljudmi in glasno in jasno se pojavlja menenje, da j f mera p o 111 a!! Le pobalinski cinizem, s k. jim je naš „II Piceolo* opisoval ali prav za prav hvalil tako barbarstvo se strani piranske sodrge, v rokovicali in brez rokovic, le ta brezvestni cinizem nadkriljuje morda še gnusnost čina samega in pa po istem provzročeno nevoljo. Grda zasramovanja in nago nasilstvo označuje ta list kot — „maloprisrčuo demonstracijo*; težaka, ki sta kar ostavila naše poslance, dasi sta bila dobro plačena za svoj trud, sta seveda vrlini, da malo takih; voznik, ki je, prisiljen po javnem nasilstvu, prelomil dano b e s e d o, je poštenjak od nog do glave; .popolani", ki so drli za poslanci po mestu in potem cele pol ure po cesti zunaj mesta, metaje kamenje in psovaje, te „po-polane" postavlja „II Piccolo*, nekako med vrstami, kot vzgled patrijotizma. To je že vrhunec — surovosti Zamolčati pa ne smemo, da niti privilegovaui zaščitnik zakonitosti, vsikdar slavni „Mattino", ni našel dosedaj besede, s kojo bi bil vsaj na rahlo pograjal take čine, bijoče v obraz božjim in človeškim zakonom ter — človeški kulturi. Res je: po naši Istri je pribežališče človeškemu čutstvovanju po — finančnih stražnicah 1 S tem pa, da se obračamo do visoke »lade z vprašanjem : „Ali mera še ni p o 1 n a ?M nikakor ne kličemo, ne po policiji, ne po orožnikih, ne po državnem pravdništvu, kajti menimo, da pot do zboljšanja takih odnošajev ne vodi ni preko sodnih dvoran niti preko zaporov; ne, tako ne pojde nikdar, pač pa pojde gotovo: ako vlada iztrže nikakor ne opravičeno poli-tiško nadvlad je iz rok intektuvel-nih provzročiteljev takih barbar-s t e v !! IIic Rhodus, hic salta ! Naši vesti od minole sobote bilo bi še pridodati, da je bilo 4% urna pot od Pirana do Kopra v groznem vremenu toli naporna, da so se poslanci zaresno bali zlih posledic za jednega ali drugega med njimi. Bogu bodi hvala, da do tega ni prišlo ! Slovanom istrskim pa je dolžnost, da svojim poslancem brezpopojno udanostjo povrnejo to pravo 111 u č e n i š t v o In ponosom naglašamo, da so med temi mučeniki tudi duhovniki! Mi smo ponosni na to ; ako pa kje drugod goje drugačne nazore, svobodno jim, mi pa jim ne bodemo sledili! Deželni /bori. V deželnem zboru češkem je bil predlog dra. Herolda, da zbornica odpošlje adreso na krono, izročen posebni adresni komisiji. Za izročenje so glasovali Čehi in veleposestniki, proti Nemci, libeialne in nacijonalne barve. Mnogo se je bilo govorilo in temu so se nadejali tudi vladni krogi, da v tem zasedanju deželnega zbora češkega pride, če že ne do popolnega sporazum-Ijenja, pa vsaj do premirja med Nemci in Čehi, toda danes so se vse te nade skoro popolnoma razstopile v svoj nič, in tako je potrjeno vnovič nepremično naše uveijenje, da na ozdravljenje naših odnošajev, oziroma na poravnanje narodnostnega prepira ni misliti, dokler bode sedanji krivični volilni red vzdrževal na površji najkrivičnišo, najnasilnišo in najperfidnejo ined vsemi strankami, — stranko nemškoliberaluo. Ako ne bi zahtevala že najjednostavneja pravica, da vsakdo, ki vrši svoje dolžnosti do države — bodisi kot posestnik ali kot obrtnik, ali kot učenjak, ali le kot priprost delavec — imej tudi politiška prava, bi vendar morali in moramo zahtevati, da se premene deželni in državni volilni red in se tako uniči stranka, koje gospodstvo se je vzdrževalo le umetno, opiraje se na krivičnosl volilnih redov, stranka, ki je glavna ovira splošni blaginji, ker se redi in pase ob prepiru med narodi. Ta nemškoliberalna stranka ima veliko moči v deželnem zboru češkem in zato ni misliti na trajno pomirjenje duhov, dokler ista ne izgine iz zbornice. Res se sicer potuhne včasih lokavo in udarja milo in sladko na strune miroljubivosti; ali to dela le, kadar je v zadregi, nikdar pa ne iz prepričanja : zato gorje onemu, ki se da premotiti po nje — Judeževih poljubih. C e š k i klub v deželnem zboru moravske in je baje sklenil, da češki poslanci ne smejo slediti nobenemu povabilu, bodisi namestnika ali deželnega glavarja, ako bi bil povabljen tudi poveljnik divizije Succhowaty. Kakor znano, je bil Succho\vaty prepovedal častnikom, da ne sinejo zahajati v češko „Besedo". Succho\vat,y je sicer nedavno temu preklical to propoved, ali Čehi so toli užaljeni, da jim ni to zadoščenje ne zadošča. V deželnem zboru tirolskem je predsednik prečital dopis štirih južnotirolskih klerikalnih poslancev, v katerem izjavljajo isti, da se v zmislu svojim volilcem dane obljube ne morejo udeležiti letošnjih razprav, ker vlada ni doposlala deželnemu zboru predloge za samoupravo južnega Tirola. Predsednik je izjavil, da smatra ta dopis kot odpoved mandatom in v tem zmislu hoče odrediti potrebno. Tudi v deželnem zboru g a 1 i š k e m prišlo je na dnevni red obnovljenje pogodbe z Ogersko. Posl. Pilat in tovariši so stavili predlog, s kojim poživljajo vlado, naj pri razpravah dela na to, da se enkrat za vselej odpravijo škode, ki jih trpi tostranska polovica po nejednakem izvajanju določil, o užitnini, kužnih boleznih iti o prometu z meljivi, ter da se na Ogerskem odpravijo velika 1 znižanja na taritih za izvažanja v inozemstvo. Zbok velikih diferenc v tarifih železnic pri nus in na Ogerskem ni mogoče, da bi naša polovica mogla tekmovati z ogersko produkcijo. V Galiciji obstoji tudi anomalija, da mnoga veleposestva ne pripadajo občinam, v kojih ob-sežju leže. Vsled tega so za občine izgubljeni uajjači davkoplačevalci, zbok česar ne morejo občine spolnjevati velikih svojih dolžnosti. Da se odpomore temu nedostatku, predlagal je poslanec Dunajevvski, naj vlada pride pred zbornico s predlogo za prisilno združevanje takih občin, koje ne morejo same vršiti svojih dolžnosti. Ali preznačilno je za veliko moč poljske žlahte, da si omenjeni poslanec ni upal zahtevati, da bi z reformo pričeli tam, kjer je glavni vir nedostatku, da bi se namreč veleposestva povsodi potisnila v občinsko zvezo. T11 imamo zopet jedno tistih vnebovpijočih svoboščin, kojo treba „kenservati" po meuenju onih, ki menijo, da ljudstvo mora biti zadovoljno, ako so srečni — oni sami. O razmerah v deželnem zboru istrskem piše „Reichspost*: Kako uprav smešno razumevajo v italijansko-liberalnih krogih resnično obstoječe odnošaje, je razvidno zopet iz jednega članka v „Indipendenteju*. Ta italijansko-žldovski list je zagrešil, pišoči o položenju v Istri, nastopni značilni stavek: „Sedaj je torej gotovo, da vlada smatra Istro dvojezično pokrajin o". V pokrajini, v kateri živi 3^5 Slovanov in 2j5 Italijanov, trebalo je tržaškemu Židu še le vlade, da se je osvedočil o obstanku Slovanov. Do sedaj je bila torej večina prebivalstva v Istri nema, kajti dežela je bila, po „Indipendeju", jednojezična in ta jedni jezik je govorila — le manjšina. Možno je morda prisiliti jednojezičuost v deželnem zboru s tem, da se maše usta drugače govorečim in da se le ti ven pode, ali to se ne posreči patronom „Indipendentejevim", da bi udusili jezik stotisočem zvestih avstrijskih državljanov. Iavestni krogi so morda res se-Ie sedaj prišli do spoznanja, da Slovenci na Primorskem tudi obstoje in da uživajo celo ustavne pravice, ali za stvar samo je to brez pomena, kajti slovansko prebivalstvo Istre si je dovolilo ekzistirati že popred, pred no je bil s te strani pri poznan njega obstanek. K notranjemu položenju. Dobro poučeni krogi napovedujejo za bližnjo bodočnost popolnje-nje sedanjega ministerstva. Omenili smo že, da se zasnuje posebno ministerstvo železnic in je za to mesto izbran F. M. L. Guttenberg; poleg tega bode baje imenovan poseben minister-rojak za Galicijo. Poleg ministra za vnanje stvari, poleg mini-sterskega predsednika, poleg financ, ministra dobe Poljaki še posebnega ministra-rojaka. Poljsko srce, česa si želiš še! Z imenovanjem ministra-rojaka za Češko se ne mudi tako — kaj ćemo, so taki časi zdaj • Uravnava plač državnih uradnikov. Načrt za uravnavo plač je baje že dogotovljen. Ker pa pride isti še-le v ministerski svet v posvetovanje, dobro je, da uradniki počakajo, kakov bode ta načrt po morebitnih premembah se strani gospodov ministrov. Žid v katoliški cerkvi. Zopet smo ga zalotili Žida v katoliški cerkvi. V župnijo pri sv. Jakobu je utaknil svoj, ne le ponosno zakrivljeni, ampak tudi drzni nos. Zaganja se v župnika Hro-vatina, češ, da je uvel slovansko bogoslužje y veliko ogorčenje ogromne večine župljanov, ki v sveti jezi zapuščajo cerkev, užaljeni radi teh no-votarij. Na vsej stvari seveda ni nič druzega, nego da je ob nedeljah ob 9. uri predpoludne sv. maša in propoved za župljane slovenske narodnosti, popoludne pa litanije. Vse pa je urejeno tako, da se ni ničesar premenilo, oziroma odvzelo Italijanom. In vendar kriči nesramni Žid pri „Piccolu", da se pritoži celo pri papežu. Kdor »% hoče prepričati o tisti ogromni va-čiui Italijanov v župniji sv. Jakoba, naj le gre v nedeljo k slovenski in potem k italijanski službi božji! Po številu vernikov se u veri na najzanes-ljivi način, kak6 — laže „II Piccolo*. Sicer pa naša katoliška cerkev ni nikak — deželni zbor istrski, kjer veljajo pravice le za večino. Krščansko načelo o jednaki pravici za vse zahteva nekoliko drugače. Toda do krščanskega razumevanja se ne more povspeti — Žid v cerkvi. Zato je bil vsikdar in ostane krivičen in — drzen ! Cerkvene oblasti pa naj si zapomnijo, da drznih ljudij se ni mogoče odkrižati drugače, nego da jim pokažemo vrata. Pokažite mu torej vrata, kadar vas bode nadlegoval se svojimi pritožbami — Ž i d v cerkvi. Italija v Afriki. O , velikanski zmagi«, o kateri so govorila italijanska poročila od minole sobote, nimamo nikakih poročil, kar je seveda razumeti tako, da take zmage ni bilo. Gola resnica je le ta, da je utrdba Makallč popolnoma obkoljena, a da jo šoanci še niso vzeli. Baratieri br-lojavlja, da niti ne more na po.noč utrdbi, ako noče spraviti v nevarnost drugih pozicij Italijanov. Iz te brzojavke je razvidno pač dovelj jasno, da se Italijani morejo le z vso silo braniti tam, kjer so, a da sedanjimi svojimi silami niti ne morejo misliti na ofenzivo. Kako je pri takem položenju možno govoriti o sijajnih zmagah, to more razumeti le italijanska lahkomišljenost. Utrdbi Makallć pa ne preti nevarnost samo od orožja sovražnikovega, ampak nevarnost se jim bliža med njimi samimi — pomanjkanje živeža. Tu ii v tem pogledu so lagala poročila, da je utrdba preskrbljena živežem za tri mesece, dočim je došlo milanskemu „Corriere" poročilo, da imajo živeža le še do 31. t. m.; milanska „Italia del popolo" meni ceI6, da Baratieri se ne bode mogel držati niti v defenzivi, ako se Šoancem in Abisin-cem pridružijo tudi derviši, kar pa se je menda 2e zgodilo. Drugi listi sodijo, da bi trebalo do 300.000 mož in 300 milijonov lir, ako bi hotela Italija popolnoma udušiti svoje nasprotnike. Od kje vzeti? Različne veiti. Za pokoj duie nepozabnega dr. Klaića. Kakor čujemo, služila se bode po skrbi tu živečih dalmatinskih Hrvatov prihodnji petek v cerkvi pri sv. Antonu starem slovesna maša zadušnica za pokoj duše umršega dalmatinskega prvaka in predsednika dež. zbora, drja. Mihovila K 1 a i č a. Skrajna nemčurska predrznost. Pod zaglavjem „Nemški kulturonosec" čitamo v Celjski »Domovini«: „V Beljaku je profesor S t i r n e r, predavajoči zgodovino, irjavil, da se more Slovane gledć njih zgodovinske važnosti in kulturne stopinje primerjati z zamorci v srednji Afriki l' Mi sicer ne znamo, kdo je ta modrijaški profesor Stirner, po njegovem izreku pa sodimo, da je ali do skrajnosti neveden, ali pa do skrajnosti predrzen. Ako je neveden, potem naj skrbi učna uprava zato, da pride na njegovo mesto sposobniša oseba, gospod Stirner pa naj sede v šolsko klop, da se nekoliko pouči o slovanski zgodovini. Če pa je isti Stirner toli drzen, da zlorabi šolo za svojo pangermansko, slovanožrsko agitacijo, toliko več je vzroka, da se ga odpravi. Razpisane službe Pri glavnem carinarskem uradu v Trstu izpraznjenih je več mest carinar-skih vožbenikov. Prositelji morajo imeti one spo-sebnosti, katere se zahtevajo od dotičnikov, ki nainerujejo vstopiti v državno službo ; dokazati morajo, za so izvršili povoljnim vspehom viši gimnazij ali višo realko ali koji drugi, tem šolam jed-nakorodni zavod, ter da so zmožni laškega, nemškega in slovenskega ali hrvatskega jezika. Razpisana stipendija. Iz ustanove Kaliman vitez Minerbi in Klara d'Augeli-Minerbi razpisana sta za visokošolce dva štipendija po 150 gld. Pravico do užitka imajo marljivi, ubožni visokošolci, obiskujoči katerokoli vseučiliščno fakulteto na kojem avstro-ogerskem vseučilišču ali politehniki, ne gledć na narodnost in vero, toda ki stalno bivajo v Trstu. Prošnje v 30. dneh, počenši od 8. t. m., borzni deputaciji v Trstu. Prošnjam je priložiti svedočbo siromaštva potrdilo, da stanuje prositelj stalno v Trstu, šolska spričevala prejšnjega leta iu potrdilo, da je sedaj vpisan na kojem vse-čilišču ali ua koji politehniki. 0 viharju teh dni nam pišejo z G o č na Vipavskem : Pretekla noč bila je za nas strašna, ker vihrala je silna^burja, kakoršue ne paintijo najstarejši ljudje. Vse strehe in večina dimnikov so razrušeni; vse ulice in dvorišča so polne opeke (korcev) in kamenja raz streh in dimnikov; vas izgleda kakor bi bili vanjo streljali topničarji, škoda je sdna. Vse ljudstvo bilo je rbegano in večinoma celo noč na nogah, ker hiše so se majale kakor o najhujšem potresu I K sreči vendar ni nihče telesno poškodovan. Iz Sv. Križa na Vipavskem nam pišejo: V noči ol 10. do 11. t. m. divjal je tu hud vihar, tako, da je kar pometal opeko raz streh, ter prevrgel več dimnikov ter spravil mirno speče prebivalce sredi noči iz postelj, v katerih ni bilo mogočo več počivati vsled groznega divjanja prirodnih razburjenih sil. Kaj tacega ni bilo od 1. 1864, ko je bil jednak vihar razkril celo tukajšnji grad. — Zemlja se je tresla, kakor o velikonočnem potresu. Tudi Tržaški gasilci imeli so v petek jako slab dan. Nič manj nego šestkrat pozvali so jih sedaj v ta, sedaj v oni kraj mesta, da naj pribite gasiti ,ogenj". A v vseh Šestih slučajih niso imeli gasilci kaj opraviti, kajti tu so se bile vnele saje, tam se je prevrnila posoda z žarečim ogljem iu dovolj je bilo, da so domačini z jednim kozarcem vode vdušili „požar". Verujemo, da gasilcem o strašni burji ni bilo nič kaj prijetno vozariti se z jednega konca mesta v drugi — na sprehod. V Hruševini pri Kobiljeglavi vnelo seje kmečko poslopje. Ogenj je uničil mnogo vina, sena in — jedno človeško življenje. Nad 601etni gospodar je imel baje nekaj skritega na senjaku, kar je hotel rešiti. Toda dim ga je omamil in siromak je storil najžalostnišo smrt — zgorel je. Mraz. Burja iz^a poslednjih dni prinesla je s seboj po vsej Europi neobičajno strog mraz. Nasproti raznim drugim mestira imeli smo v Trstu s svojimi 25 stopinjami C. pod ničlo pravo spomlad, da ne bi bile tulila kruta burja. Ves drugačen mraz imeli so n. pr. v Išlu (—18 stop. C.), v Sibinju C—17'8"), na Dunaju (—15°), v Pragi(— 15°), v Budimpešti (—14*), v Levovu (—12.3") in v Gradcu (10-7 stop. Nasprotno pa je v Malti kazal toplomer +10° C. - Z včerajšnjim dnem je mraz povsodi nekoliko odjenjal. Popravka. V poslednjem izdanju našega lista vrinila se tiskovna .hiba" v vest „Omika istrskih Italijanov«. V 9. vrstici od zgoraj moralo bi se glasiti: „zasramovati h r-vatske poslance«, a ne italijanske poslance, kakor stoji pisano napačno. To pogreško popravil si je razsodni čitatelj menda že sam. — Nadalje je v istem izdanju pogrešena vest .Občinske volitve v N a b r e ž i n iu. Isto popravljamo s tem, (in nadejamo se, da bode sedanji popravek definitiven) tako-le : Županom je bil izvoljen g. Ignacij Tance, I. podžupanom g. Iv. G r u d e n, II. gosp. Martin P e r t o t in III. g0Sp. Štefan Gruden. Dijaika kuhinja. Meseca listopada min. leta objavila so se imena p n. dobrotnikov, kakor tudi dotični darovi, ki smo jih prejeli letošnjo šohko leto za dijaško kuhinjo do takrat. Kasneje so še darovali: Veleč. g. župnik Jožef Zakotnik letos že v drugič 5 gld., vlč. g. župnik Janez Černe 5 gld., vlč. g. župnik Jožef Zupan 5 gld., neimeno-vani župnik 5 gld., blag. g. Luka Seražin 10 gl blg. g. profesor Ivan Jesenko za prve štiri mesece 8 gld.; blg. gospa Maša Rebekova 3 gold blg. g. Ivan Mankoč 10 gld., in blg. gospa Katarina Gregorič 50 gld. ^ Javna dražba. Načelstvo tukajšnje postaje južne železnice javlja nam, da bode v četrtek dne 16. t. m. od 10. do 12. ure dop. v skladišču št. 2., II. nadstropje, javna dražba različnega blaga, katero sprejemniki niso dignili. Blago se odda najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu iu proti temu, da takoj odvede kupljeno blago. Izkaz blaga, ki pride na dražbo, izpostavljen je na ogled v atriju železniške postaje. V pojasnilo. Iz tržaških pekovskih krogov nam javljajo, da na prihodnjem občnem zboru zadruge tržaških pekovskih pomočnikov, ki bode dne 2. februvarja t. 1., ne bode voliti načelnika, ampak p o p o 1 n i t i odbor. Toliko v pojasnilo. Kužne bolezni v Trstu. V tednu od 4. do 11 t. m. bilo je v tržaški občini prijavljenih 30 slučajev ddvice (prejšnji teden bilo je 32 si.) in 5 si. škrlatice. Umrlo je 6 otr&k za dAvico in 3 za škrlatico. Nezgoda. 33letni težak Anton Škokelič, stanujoči v Bark ovij ah hšt. 211, padel je predsinoč-nem, vračajoči se domov, in si zlomil desno nogo. Našli so ga orožniki ter pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Le-ta je dal ponesrečenega prepeljati t bolnišnico. Sreča v nesreči. Mesar in posestnik Ivan Malsoner, stanujoči pri sv. Ivanu, ulica S. Cilino hšt. 30, podal seje minolo soboto s svoj m konjem in vozom v Katinaro na sejem, da si kupi prasca. Na vrhu holmca med Katinaro in Lonjeio prevrnila je burja voz, in mesar, konj iu voz so trkljali nizdolu. Na vso srečo pobil se je mož le na levi nogi, ne da bi si bil zlomil svoje ude, a konj se je tudi le neizdatno pobil. Voz, ki se je bil v teku odtrgal, trkljal je dalje v dolino, kjer obležal v pofoku. Zdrobil se je na kosce / Malsoner moral si j-* najeti drug voz, ki ga je odpeljal domov. Furlanski „pešec« Josip Della Mattia, kateri se je, kakor znano, pridružil v Trstu Francozu Grandinu na potovanje v Jeruzalem, vrnil se je v sredo v svojo domovino, v vas S. C/uirin na Furlanskem. Omenili smo svoječasno, da je Furlan Della Mattia posekal slavnega „marcheui ja" Gran-dina, kajti Furlan je dospel v Jeruzalem, v tem ko je Grandin še v Carjemgradu moral čakati na svoje papirje. Premeteni Della Mattia vrnil se je sicer tudi peš iz Jeruzalema domov, a kljubu dolgi poti potrošil je jako malo, ali pa si je znal na lahko pridobiti denarja. V Jeruzalem se je napotil z 40 lirami v žepu, a vrnil se je s 35 lirami. — O „mojstru" Grandinu ni glasu. Drzen tat. Minolega petka zvečer je bil trgovski pomočnik Avgust Hinske, stanujoči v ulici Riborgo hšt. 1., v Noievi gostilni, kjer je hotel poravnati nek račun. Vzel je v ta nainen v roko 12 gld. 60 nč. V tem hipu pa je priskočil k njemu nepoznan človek, mu iztrgal denar iz roke in hotel pobegniti. Toda gostilničar Ivan Noia je bil to opazil in skočil je za begunom. Prijel ga je iu izročil ga stražarjem. Pri polic, nadzorništvu v ulici Chiozza izjavil je drzni tat, da je 40letni Miha Perpič iz Hrvatske, stanujoči v ulici del Ponte hšt. 5., trgovsk pomočnik. Ugrabljene novce so mu odvzeli, toda manjkala je jedna krona. Isto so našli v njegovem žepu. Drznega lopova so spremili v zapor v ulico Tigor. Požar v Zadru. Iz dalmatinske stolnice javljajo dne 11. t. m.: Sinoč (10.) jelo je na dveh nasprotno ležečih si krajih mesta goreti. Burja je podpihovala ogenj, ki se je vsled t.-ga širil jako naglo. Pogorelo je več poslopij. Škode je okolo 50.000 gld., toda večina pogorelih ali oškodovanih poslopij bilo je zavarovanih. Ogenj so udusili gasilci s pomočjo vojakov; trudili so se nepretržno osemnajst ur. Pogorel parni mlin. Dne 12. t. m. je strašen požar uničil parni mlin v Szegedinu, last delniškega društva „Viktoria" v Budimpešti. Škode je par stotisoč gld. Ogenj. Predsinočnem jelo je goreti v pritličju poslopja hšt. 7 v ulici del Monte, kjer je bolnišnica za Žide. Gasilci so se trudili dve uri, dokler se jim ni posrečilo odkloniti vso nevarnost Delo gasilcev oviralo je posebno to, ker so morali opravljati svoj posel kolikor mogoče na tiho, da ne bi prestrašili bolnikov. Židje v Avstriji. Glasom izkaza statistične centralne komisije je v Avstriji 1,141.615 Židov. Od teh jih je na Štajerskem 1979, na Koroškem 164, na Kranjskem 89 in na Primorskem 5268. V vsej tostranski državni polovici pride na vsakih 1000 prebivalcev 47 Židov. Sedem let na smrt obsojen. Čudno se to glasi, a še čudniši so ljudje, ki so kaj tacega izumili in ti ljudje so Kitajci. O tej sedemletni smrtni obsodbi sporočil je te dni v ,Voss. Ztg." pl. Hanneken, ki je o poslednji japonsko-kitajski vojni služil v kitajski vojski, to-le: Ravnatelj neke tovarne vojaških potrebščin v Tien-Tsinu bil je pred nekoliko meseci skozi sedem let na smrt obsojen. To čudno, prav kitajsko obsodbo razumeti je tako-le : Obsojenega ravnatelja ime pride skozi sedem let v listino onih, ki so obsojeni na smrt. To listino predlagajo vsako leto dvakrat kitajskemu cesarju. Cesar se vsakikrat, kar tje v jeden dan dotakne z rdečo barvo namočenim čopičem jednega ali dveh imen. Nositelja dotičnega imena potem obglavijo ali pa zadavijo. Ako pa je dotičnik, kojega ime stoji skozi sedem let na listini, vendar tako srečen, da se cesar ni dotaknil njegovega imena s smrtonosnim čopičem, potem ju dotičnik oprošoan vsake kazni, kajti njegovo ime brišejo raz listino obsojenih. — Vsak si more misliti, da je sedem let trajajoči smrtni strah prava barbarska kazen ! Sodnijsko. Minolega petka stal je pred tukajšnjim sodiščem 271etni lekarski pomočnik Alfred Peterskul iz Aleksandrije v Egiptu, pristojen ▼ Budovac v Bukovini, obtožen tatvine. Peterskula pripeljali so minolo poletje iz Aleksandrije v Trst, ker je bil na sumu, daje neki Vassili-Bin-Abdalah v Aleksandriji, soprogi policijskega stražnika, na javni ulici iztrgal zlato ovratno verižico in potem pobegnil. Peterskula so prijeli, ker je ukradena žena mislila, da je bil on dotični drzni tat, toda dokazati mu tega nikakor ni mogla. Obtoženi je tatvino najodločneje tajil in sodišče ga je res rešilo obtožbe. Oproščeni Peterskul došel je potem na policijo in prosil solznimi očmi, da naj ga pridržijo še nadalje v zaporu, kajti siromak nima niti denarja, niti zimske obleke! Policija mora torej začasno preskrbeti zanj, dokler tega nesrečnika ne odpošljejo v njegovo domovino. Peterskul je jako naobražen mladenič; govori sedem jezikov, med temi srbsko-hrvatski. 23letni dninar Alojzij Vekjet iz Trsfa dobil je v petek pred tukajšnjim sodiščem zaradi posku-šene tatvine osem mesecev ječe. Vekjet se je po noči na 15. december min. leta vtihotapil na neko grško jadranico, zasidrano v velikem kanalu, iz-vestno z namenom, da bi kaj ukradel. Toda pri tem so ga zasačili mornarji. Vekjet je hotel ubežati, toda pri tem padel je v morje. Mornarji so ga izvlekli iz vode ter ga izročili stražarjem. 231etni kmet Josip Kovačič iz Komenskega okraja je bil obsojen zaradi teškega telesnega poškodovanja na osem mesecev ječe. Kanil je bil 23. novembra m. 1. zvečer svojega bratranca Frana KovačiČa. Policijsko. Ambrož Mizzoli, stanujoči v ulici Belvedere hšt. 57, prijavil je policiji, da so mu predvčerajšnjem nepoznani tatovi ukradli nekoliko vrednostnih predmetov in perila in pa dva zastav-Ijavna listka o zastavljeni zlatnini itd., vredni 80 gld. Tatovi so dotične zpredmete dvignili iz zastav Ijavuice. Pšeaica bolje, prodaja SOOOO mat. it., cena 2'/, — 6 n6 podražile. Vse druge vrsti iita nespremenjene. Vreme: Hiralo. Prapa. Neralinirani sladkor f. 11.85. —.—za maj 14.27. Oktober-decamber. 18.90 Praga. Centrifuga! nori, poitavljen v Trst carino vred odpošiljatev precej f. 81 BO.. Con easstf 32.25—32-50 Četvora* 33'25 -33.50. ▼ gUvah (sodih) 33.M. 34. — jako stalno Eavro. Kava Hantos good avera^e ca januvar 89*—, /a naj 84. 75 Hamburg. Santo« grood avera** /.a jaauvar 70.75 za mare 70.— za maj 68.75. Dannjaha bona 13 lflOS januvarja Driavni dolg v papirja „ „ v srebru . . Avstrijska renta v zlatu . „ „ v kronah Kreditne akcije..... London 10 Lat...... Napoleoni......... 9.62'/, 20 mark .......11.18 100 it&lj. lir ......44.05 danas 100.15 100 45 122 20 100 40 »55--121.55 včeraj 100 20 10O.55 12*3.20 100 10 35b.25 lil 50 9-62 11.86 44.05 0 Gos p. dopisniku „S Kram" v 4. št. cenj. .Edinosti" (zjutranje izdanje 9. t. m.) Vam gosp. dopisnik, ki imate le „č i s t in blag namen občne blaginje" ter mene že tako dobro poznate za .slepo orodje" — Vam bi bilo smešno, d&, cel6 drzno, ako bi jaz kot tak „svojo luč" kazal in vsiljeval. — Ker imam torej že to slabost, da s v 61 e rad poslušam in se po njih r a v u a m, dovoljujem si vprašati tudi Vas kot ocenitelja bodočega župana : Kateri so vendar oni moji Vam .dobro znani poveljnik i", pred k o j i m i se moram .brezpogojno pokoriti in slediti" ter Vi — .z a v a r o v a t*i* ? ! Ker jaz ne čutim od nikogar vezanih rok in ne poznam poveljnikov v tej zadevi, ne dvomim in za gotovo imam, da me Vi kot opazovatelj — javno i z imeni obvestite o istih. Da bodem poznal poleg teh tudi ( svojega najboljega svetovalca — ne skrivajte svo-; jega imena .pod polovni k*, sicer vse Vaše j »čiste in blage namene" smatram ne-i poštenimi, Vas pa za nesramnega obreko- Brezposelno SSletno deklo Elizo Žatrer 1 valca> zlobneža in sploh človeka, podvrženega vsem u t \m-.nn „„„.u , . ... t jednakim lastnostim, iz Tolmina so zaprli, ker se je zvečer na sumlpv m . . ... , „„nb.i, .... „i-, ,1 t, v x! r> t i 1 Torej na dan se svojim imenom, ako ste po - način potikala po ulici Riborgo. — Na Barnen \ gteniak 1 ura '7'iaonilt ofva4dvii »lmaJciinnAn^m* (1AI ____ .1..! i V Dolini, dne 12. prosinca 1896. Ivan Sancin. so zasačili stražarji predsinočnem 26letnega dni nnrja Ivana Samca iz Kozine, ko je hotel vtihotapiti v mesto vrečo, v koji je imel 13 mehurjev špirita. S Samcem bil je še jeden tihotapec, le-ta pa je pobegel. — Zaprli so 3 postopače, ki so se brez dela in imetka klatarili po mestu. Koledar. Danes (14.): Hilarij, škof; Feliks (Srečko) iz Nole. — Jutri (15.): Maver, opat; Izidor, duhovnik. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 44 min., zatoni ob 4. uri 35 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 5 stop., ob 2. pop. 7*5 atop. C. Loterijske številke. Izžrebane dne 11. t. m. Dunaj 82, 50, 76, 38, 62. Gradec 80, 3, 6, 34, 35. *) Za stvari pod tem naslovom uradništvo odgovarja 1« toliko, kolikor mu zakon veleva Trftne o«ne (Cene ee razumejo na debelo In a oarino vred.) Domači pridelki. C sna od for. do for. Piol .................. K. Mandoloni ......... 13.- 13.26 Najnovejše iti. Duna) 13. Danes ob 9. uri predpoludne pričela so škofovska posvetovanja pod predsedstvom kardinala grofa SchOuborna. Posvetovanja so se udeležili škofje: Grusclia (Dunai), Kopp (Vrati-slava), Schuster (Gradec), Missia (Ljubljana), Na-potnik (Maribor), Puzyna (Krakovo), Doppelbauer (Line), Bauer (Brno). Praga 13. (Deželni zbor). Na dnevnem redu je predlog poslanca Schleisingerja gledč osnovitve volilnih kurij. Ker sta se poslanca Russ in Schlei-singer ispričala kot obolela, odstavili so predlog raz dnevni red. Seja nadaljuje. Carjigrad 12. Vsled hude zime obustavili so turške operacije v Zeitunu. Vojaki umaknili so se večinoma v Maraš, kar je omogočMo upornikom, da so se mogli preskrbeti z živežem. Masava 12. Sovražnik je obkolil Makallč s prekopi. Vsled tega primanjkuje vode. Par naskokov so odbili. V Adigrad za sedaj ni megoče iti, ne da bi se spravile v nevarnost daljnje operacije. (To poročilo potrjuje popolnoma naše domnevanje, napisano v dotični današnji politiški vesti. Ured.) Tvg0v »kk«> t»r <.o|n vUt\ BUGimpeita. Pšenica /u j« an 7.14 7.16 1'šoniea t a spomlad 1B96 HU3 -.— -i-. «94. Oves za jem« —. - lit za spomi ni H 25 «.2H Koruza aa oktobsr —._ -.— maj-jtini 1896 4.44-4.46 Phuiiio* nov. <»i i- u 6 95 M)5 o nove „„ • , Bari . . j „ 73. - 75. - rinjoll ..........................w 100.— 102.— Soiiči Dalmatinski novi............„ —_._ PuljeSki..................... 10.- Io!u5 Si.iokve PuljeSke ................B _ ^ OrSko v vencih novi .... „ 13.__13.50 S .tanine nove....................„ 82.— 36 — V^tt perli .......................„ 23.— 24.- CTVbe ..........................w 28 — 29.— Polenovke srednje velikosti .... H v 42.— 43__ . velike ................„ 42,— 43.— . male ......... „ 44 — 45.— sianiki v velikih sodih............„ 12.50 »▼*/». ..............n 5— —•— ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) Juina železnica (Pontaja južno železnice.) Od (hii 1. decembra 1895. ODHOD: 7.50 predp. brzovlnk nn Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nnbrf žino, Benetke, Rim. 9 — „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Vcrono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in^agrebom. 12.10 popol. omnihns v Kortnin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8,— „ brzovlnk na Dunaj, zveza s Pošto, Reko — Gorico in Korminom. 8.10 „ mešani vlnk do M'irzzuschlnga. 8.45 „ mešani vlak v Nfbrežino, Videm, Rim. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Murzznschlnga, Beljnkn, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 t, brzovlak iz Kormina, 9 25 B brzovlak 7. Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino. 5.40 popol, poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak izMilnna, Benetk, Vidma, Nabrežine; — z Dunaja zveza z Reko. b) Državna ieleznloa. (Postaja pri sv. Andreja) Od dni 15. septembra 1895. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje. Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 „ v Herpelje, Divačo in Pulj. 7 30 „ brzovlak"v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj. Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 pop o!, t Divačo 4.19 „ v Boršt. DOHOD: 8.05 predp. iz Herpelj. 9 50 „ iz Pulja, Rovinja 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Itovinja, Dunaja, Ljubljano, Divače. 9.45 „ brzoviak iz Pulja, Uovinjd Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 popol. iz Boršta. 9.35 * „ iz Divače. Deklica, ali dečko sprejme se kot učenka oziroma učenec v trgovino z mešanim blagom na deželi. Kdor hoče kaj pobližnega izvedeti v tej reči, n«y se blagovoljno obrne na naS list. i đti ."flfc / • JAKOH ŠTRUKELJ - TRST • vi« Cnaerma štev. 16 uhod piazza della Casermn. w (n