POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana Pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din L—, mali oglasi, ki služijo v so cialn e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50
Štev. 25	•	aiarittor,	torek,	4«	marca	1941
Leto XV
Po zaključku posvetovanj v Ankari
Posvetovanja angleškega zunanjega ministra Edena in šefa glavnega angleškega generalnega štaba Dilla v Ankari s turškimi državniki in zastopniki mnogih držav, so bila 1. marca zaključena.
Vsi turški listi nag lasajo, da je bil sprejem Edena v Ankari izredno prisrčen in da se vrača v Anglijo popolnoma prepričan o zavezniški zvestobi 'Turčije.
Grčija se bo borila dalje
Prihod nemške vojske v Bolgarijo ni vplival na odločnost Grčije, da vojno nadaljuje. Dne 1. marca je bila otvor-jena radio-zveza z Ameriko. Ob tej priliki je govoril grški ministrski predsednik in 'V govoru izrazil svoje prepričanje v zmago zaveznikov, k . t v „ tat rl - — At. ag.
Angleški zunanji minister Eden in šef generalnega štaba Dill sta prispela v Atene. Dne 3. marca bosta sprejeta od kralja.
Sovjetski parlament je odo> bril državni proraiun,
ki predvideva 216,8 milijard rubljev do hodkov
in na drugi strani 261,05 milijard rubljev izdatkov. Za narodno obrambo je določenih skupno 79,9 milijard rubljev in odpade od tega zneska za kopno vojsko in zračno vojsko 58,3 milijarde, za vojno mornarico 12,6 milijard, za notranje ministrstvo pa 7.3 milijarde rubljev.
S kolikimi podmornicami bo nastopila Nemiiia?
Reuter. Govori se, da bo Nemčija nastopila v podmorniški vojni proti Angliji s 600 do 1000 podmornicami. Trdi se, da je Nemčije vse te podmornice zgradila preko zime. Po natančni oceni možnosti proizvodnje podmornic v Nemčiji se lahko reče, da so te številke vsaj desetkratno pretirane. Tudi če je Nemčija gradila samo male 400 tonske podmornice, jih ni zgradila več kot kakšnih 100 do 120, razen tega ne more naenkrat nikdar operirati več kot o-krog 50 podmornic. Največja težava pa
Bolgarska vlada je podpisala
zavezniški pakt z
Nemška vojska v
državami osi
Bolgariji
Dne 1. marca je bil na Dunaju pcdpi- proti starosti. Temelj vse bodočnosti in svo- števajo: tujega nočemo, svojega ne da-san akt, s katerim bolgarska vlada iz- bode '>0 pakt trozveze-x	jmci
Končno se je dvignil zastor na po- J Nadaljni razvoj na Balkanu pa seveda ne bo odvisen samo od nove odlo-
javlja, da Bolgarija pristopa k vojaški
trozvezi Nemčije, Italije in Japonske,1 zomici. Ugibanj o Bolgariji je konec, kakor so to pred njo storile Slovaška, Bolgarska vlada se je odločila za sode
Romunija in Madžarska.
Podpis akta se je izvršil na slovesen način v dunajskem dvorcu Belvedere. kjer se je sedaj že četrtič vršila enaka ceremonija.
Navzoči so bili nemški zunanji minister v. Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je dospel s fronte na Dunaj, japonski veleposlanik Osima, potem madžarski poslanik in romunski odpravnik poslov v Berlinu, ter slovaški poslanik.
Bolgarsko vlado je zastopal ministrski predsednik prof. dr. Filov.
V otvoritvenem nagovoru je izjavil v. Ribbentrop: »Četrtič smo se že zbrali, da bi opravili pristop še ene države k trozvezi. Posebno sem vesel, ker je to pot na vrsti Bolgarija, ki je po svojem razpoloženju bila od začetka z nami in se je sedaj odločila pristopiti k naši zvezi. Vlade držav, zastopane v trozvezi, so sklenile ugoditi prošnji bolgarske vlade.«
Bolgarski ministrski predsednik dr. Filov je potem govoril v nemškem jeziku in izjavil:
»Želja bolgarskega naroda je, živeti v miru
lovanje z Nemčijo, Italijo in Japonsko.
čitve Bolgarije, ampak tudi od posvetovanj, ki so se skoro istočasno zaklju-
Kakor Japonska, pa tudi Bolgarija in1 čila v Ankari med turškimi državniki ostale države, ki so podpisale trozvezni in angleškim zunanjim ministrom Ede-pakt, niso še s tem obvezne, da stopijo nom
v vojno na strani Nemčije in Italije. To j	.	.	t
je odvisno od razvoja dogodkov v bo- 0dstoD bolgarskega poslanika v Lon-
Odstop bolgarskega poslanika
dočnosti in mogoče niti ne docela •	nu'	,
Bolgarije same.	Bolgarski poslanik v Londonu je ob-
Iz izjave bolgarskega ministrskega ves til bolgarsko vlado, da odstopa, ker predsednika dr. Filova'sledi, da je Bol-! se ne strinja s politiko bolgarske vlade.
garija pristopila k trozvezi predvsem iz' Q vkorakanju nemške hvaležnosti, ker je dobila vrnjeno Do-j	.
brudžo, potem pa tudi iz pričakovanja,;	VOJSKe
da bodo popravljene vse krivice, 3;i jih	Dr. Filov je izjavil,	da je nemška
je utrpela z neuvillsko mirovno pogod-! vlada zaprosila za dovoljenje vkoraka-bo ob zaključku svetovne vojne.’	j nja nemške vojske v Bolgarijo, Lcjavlja-
m-tM i z * •	' V--	»	Najnovejše	joč, da je njena naloga začasna	in da
vesti . > javljajo, da je nemška vojska	je njen cilj ohranitev miru in zadovolj-
že v Bolgariji.	rt. T ~; i	»i	nosti na Balkanu. Nemčija se je	zave-
S pristopom	Bolgarije	k	trozvezi in	zala, da bo spoštovala pogodbe,	ki jih
prihodom nemške vojske v Bolgarijo na- ima Bolgarija s svojimi sosedi, staja samo od sebe vprašanje, kaj sedaj? j Nemško poročilo pravi: Zaradi pre-Trdi se, da bo nemška vojska iz Bol- prečenja angleških namer, da se razši-
garije krenila v boj proti Grčiji, ako Grčija ne bo poslušala nemškega nasveta, da se sporazume z Italijo. Kakšni bi bili nemški pogoji za Grčijo, se ne ve. Vsekakor pa je želja bolgarske vlade. da dobi od Grčije Tracijo in s tem
in dobrih odmošajih s svojimi sosedi. Doslej*
den tej politiki je upal holgarski narod, da bo dostop na Egejsko morje mirnim potom dosegel popravo krme, ki so te, -tr •i. i i ± i » ■ t mu zgodile po svetovni vojni., Toda šele na I, . Ka> bo fekla V tem slučaju Turčija, pobudo Hitlerja in Mussolinija ie Bolgarija k1 ima vojaški pakt z Grčijo^ in razen
teža tudi interes na tem, da Tracija ne pride pod tuj vpliv, ker bi bila s tem
dobila nazaj Dobrudžo. Zato je dolžna hvalo državama osi. Sedaj ipa hoče sodelovati v novem razdobju sporazumov med narodi. Ostati ... „ -	,	~_______,	™	v..	A ». ,
hoče prijateljica s svojimi sosedi in razvijati 2,^	Z	evropska	Turčija.	Alljbo
tradicijionalne odnošaje prijateljstva s SSStR.« j Turčija stopila v vojno, ako se Grčija Zaključit ie slovesnot von Ribbentrop, ki je'upre, oziroma ali bo stopila v akcijo rekel, »da so države osi hotele s sklenitvijo ] tudi tedaj ako bi Grčija kapitulirala? medsebojnega vojaškega pakta prisiliti Anglijo r» v i .	l ^ ji d
k pameti. Niiih namera je bila Že od vsega Po-1 Grčiia Žoto™ ne b° napadla Bolgari]e četka, da se omogoči pristop k trozvezi tudi oziroma nemške vojske v Bolgariji. Do-drugim državam. Bolgarija je četrta država, to- kler Se to ne Zgodi, se vojna na Balkanu da ne zadnja. Države, ki predstavljajo pakt ne razširila. Čim pa bi prišlo do Spo-osi m one, ki so pristopile, slušno enemu ci- _ j	j	/->	v.	•	d	i	.	•
lju, ■zmagi zavezniške stvari in ipa, da bodo po Pj*da med Grčijo m Bolgarijo oziroma vojni lahko živele, ker doslej niso mogle ži- Nemčijo, je gotovo, da bo Bolgarija tvo-
•veti po krivdi Anglije. Proti novemu, kolikor toliko srečnem/u življenju v Evropi se Anglija
ie z moštvom; posadka podmornice mo-|	,'d5nes-	Leta i941 I50 Anglija razbi-
.. v-i »	* i 1	 ta-	K-avti	driave	osi so ze pripravlieme, da na-
ra imeti ivecletno solo a e oj.	vale	na	njo	in	jo	potolčejo.	To	je	boj	mladosti
Manjši boji v Albaniji
Italijansko vojno poročilo
Dne 27. t. m. so angleška letala skušala napasti neko naše letalsko oporišče, bila pa so zavrnjena. 2 angleški letali sta bili zbiti. Na Malti je bilo dan poprej uničenih še 5 sovražnih letal, kot se je naknadno ugotovilo.
Dne. 28. t. m. so italijanska letala obmetavala grške postojanke, vojsko in zaledje z bombami. 9 grških letal in 4 italijanska so bila sestreljena.
Naše čete so se dne 28. t. m. zopet izkrcale na dodekaneškem otoku Ka-stellorizo, ki so ga Angleži z veliko premočjo zasedli 25. t. m. Naši torpedni čolni so izkrcali italijansko posadko, ki je navalila na Angleže na otoku in jih nekaj ujela.
Dne 1. marca na grški fronti ni bilo nobenega pomembnega dodogka.
Grško vojno poročilo
Dne 27. t. m. se je na fronti puška-rilo in streljalo s topovi. Letala so bila
rila novo bojišče,	vu.	»*	boJ
Danes je mogoče še pretirano trditi, da je vojna prenesla svoje težišče na jugovzhod, toda razvoj gre naglo svojo pot. Ni treba posebej povdarjati, da položaj tudi za našo državo, ki je nevtralna, ni lahek, četudi smo povedali na vse strani, da želimo mir in da je za nas edino eno merodajno, kar naj vsi upo-
zelo delovna. Angleži so napadli Valo-no in pri tej priliki sestrelili v zraku 7 italijanskih letal, dve italijanski letali pa sta se zaleteli eno v drugo in padli na tla. Skupno je bilo ta dan uničenih 13 italijanskih letal. Vsa angleška letala,
so se vrnila.	j	t. m. predal noto angleške vlade bol*
! garski vladi in potem sprejel časnikar-
ri vojna na Balkanu in v zaščito bolgarskih koristi, je nemška vojska v sporazumu z ibolgarsko vlado prekoračila bolgarsko mejo.
Bolgarsko sobranje je sprejelo pakt z državami osi
Vlada je sklicala v nedeljo, dne 2. t. 1. zasedanje sobranja. Vladina večina je po poročilu dr. Filova, sprejela na znanje pakt, s katerim Bolgarija pristopa k trozvezi osi.
Bolgarski kralj ni sprejel opozicije
Bolgarska opozicija, na čelu s prejšnjim ministrskim predsednikom Miuša-novim, je zaprosila kralja za avdijenco, da bi mu pojasnila svoje pogled« na sedanji položaj in mu sporočila željo bolgarskega naroda, da ostane izven sedanje vojne. Kralj pa je odbil, da bi sprejel predstavnike opozicije. — Reuter.
Aretacije v Bolgariji
»Pester Lloyd« poroča iz Sofije, da so bili tamkaj aretirani nekateri vodilni člani zemlj.o-radnikov, (ki so dalj časa bivali v inozemstvu. Vlada je pozvala časopisje in ljudstvo, da naj podpira 'vlado.
Povodi za prekinitev diplomatskih stikov med Anglijo iw Bolgarijo
Angleški poslanik v Sofiji je dne 27. meri na grški meji. Vlada je zasegla celo privatne 'hiše za nastanitev nemške
Dne 28. t. m. smo zavzeli neka-ere . i ,	.	-	,.i,	-	,	.	.	*>
nove postojanke in ujeli nekaj Italija- katenm ,e sporodl vsebino note. Re-
nov. Angleška letala so sestrelila 26 italijanskih letal, 9 pa težko poškodovala, ne da bi utrpela lastne izgube.
Dne 1. marca so angleška letala napadla Valono in uničila neko municij-
kei je: »Bliža se čas, ko bo morala An-
vojske. Dalekovidni bolgarski politiki se trudijo, da bi preprečili nesrečo. Če pa bi Bolgarija služila Nemčiji in tako po~
sko skladišče. V Beratu so izbruhnili lijo in njene zaveznice, potem bo to po-
glija prekiniti zveze z Bolgarijo. An- stala ibojno polje, ne bo to krivda Angli-glija nima namena kršiti bolgarsko nev- je, ampak Nemčije in tistih Bolgarov, tralnost. Če pa bom ugotovil, da je Bol- ki so za to odgovorni. Po prekinitvi di-garija postala vojno področje Nemčije in j plomatičnih odnošajev z Bolgarijo bodo če bi služila Nemčiji za napade na Ang-j sledile vojne operacije, vendar bo Ang-
po bombnem napadu veliki požari. Pri Tepeleniju so bila sestreljena 3 italijanska letala od enega angleškega letalca. Italijani so se zaman trudili, da bi zavzeli neke postojanke, ki so jih jim iztrgali Grki. En italijanski elitni bataljon je bil docela uničen. Ujetih je bilo nekaj Italijanov in zaplenjenega več orožja.
menilo, da se Bolgarija spreminja v boj no ozemlje. Anglija ne bo mimo gledala* da bi Nemčija na tihem ali kako drugače zasedla Bolgarijo. Imam množo dokazov, ki govore za to, da pride Bolgarija popolnoma pod nemško nadzorstvo. Vsa dežela je zasedena od več tisoč nemških častnikov v civilu. Njena armada je mobilizirana in stoji v največji
lija, ako bo to odvisno od nje, poprej napovedala vojno. — Reuter.
Angleški poslanik pri bolgarskem kralju
Angleški poslanik je bil sprejet pi! bolgarskem kralju. Nato je poslai obširno poročilo v London. Od odgovora iz Londona je odvisno, kaj bo ukrenil.
Boli ta posest italijanskih kolonij
Italijansko vojno poročilo
Libija: Dne 27. t. m. so italijanska in nemška letala uspešno napadla sovražnikove motorizirane enote. Pri zelenici Djarabub in pri zelenicah okrog Kufre smo zavrnili sovražne napade.
Eritreja: V odseku pri Kerenu topniško streljanje.
Dne 28. februarja je bilo sestreljeno eno angleško letalo nad Asmaro.
Dne 1. marca so bili pri Aresi, iužno od Asmare pognani sovražni odd Tki v beg.
Somalija: Italijanske čete so po izpraznitvi Mogadiscia v močnem odporu in se bore na postojankah severno od teža mesta.
Dne 28. t. m. so naši bombniki učinkovito napadali pri Agedabiji.
Severno od Mogadiscia se je 28. februarja nadaljeval sovražni pritisk. Naše čete so se branile z veliko hrabrostjo.
Angleško vojno poročilo
Libija - Eritreja: Dne 27. t. m. so od severa prodirajoče angleške čete po zavzetju vasi Kelemet, dospele do 25 km pred trdnjavo Keren in dobile stik^ s sovražnikom. Angleške čete, ki pritiskajo od zapada na Keren, so izboljšale svoje položaje.
Dne 28. t. m. je bil pri Benagziju sestreljen nemški bombnik in odbit letalski napad.
Dne 1. marca so nemška letala napadla Malto, povzročila veliko škodo in potopila velik pontonski čoln.
Dne 28. t. m. so bili predvsem letalski napadi na Asmaro, Keren in Assuo v Eritreji.
Dne 1. marca so se angleške čete približale Kerenu in zavzele neko višino, ki vlada nad trdnjavo.
Abesnija: Dne 27. t. m. se je nadaljevalo prodiranje na vseh frontah v Abe-j siniji. Italijani naglo izpraznujejo pokrajino Godžam pod pritiskom abesinskih četnikov.
Dne 1. marca se je nadaljevalo prodiranje proti Gondarju. V pokrajini Godžam se vrste uspešni spopadi Abe-sincev z italijanskimi posadkami v po-j sameznih krajih.
Dne 28. februarja so angleške čete zavzele kraj Bardero ob reki Džubi, ki je važno cestno križišče. — V Mogadi-sciu je bilo odkrito veliko skladišče vojnega materijala, med katerim je več. tisoč pušk in lahkih strojnic, radijskih’ aparatov, pa tudi letalskega materija-la.
Dne 1. marca se je nadaljevalo prodiranje v Somaliji, zapadno od Barde-re. Italijanska vojska se umika po cesti proti Adis Abebi ali proti Hararju v Abesiniji. Južnoafriške čete slede u-mikajoči se armadi .
Število ujetnikov
Anžleško vojno poročilo: Do vključno 24. t. m. je bilo vjetih v Somaliji
9.000	italijanskih vojakov in trije bri-gadni generali.
Francoske čete so osvojile zelenico Kufro
v Libiji dne 1. t. m.in zajele okrož 1000 Italijanov ter zaplenile mnogo vojnega materijala.
Zasedba drugega otoka v Dodekanezu
Angleške pomorske sile so dne 27. t.
m. zasedle otek Meif v italijanskem Dodekanezu.	viliiU	i	,	=--	V.	»d
Dmna it *	$ve£u
Napadi w morju in v zraku na zapadu
Nemško vojno poročilo
Nemško vojno poročilo javlja:	Dne
27. t. m. je neka podmornica potopila
22.000 ton ladij. Vzhodno od Irske pa so nemški bombniki potopili 9 ladij s
58.000 tonami, nadaljne 3 so se se verjetno potopile in 4 so poškodovane. Nadalje je bilo na zahodu od Irske potopljeno še ena 10.000 tonska ladja in 6 večjih ladij poškodovanih. — Ponoči je bilo na šestih angleških letališčih uničenih mnogo letal.
Dne 28. t. m. so naša letala kljub neugodnemu vremenu uspešno bombardirala pristaniške naprave in važne vojaške objekte na obali južnovzhodne Anglije. Ponoči pa so 'bombardirala oboroževalno industrijo v Londonu. — Sovražna letala so bila nad severoza-padno Nemčijo, toda so odvrgla le malo bomb, brez posebne škode.
V Libiji so naša letala napadla tri pristanišča v Cfrenajki in eno letališče.
Dne 2. marca so nemške podmornice potopile 4 trgovske ladje s skupno 2 tisoč 400 tonami.
Angleško vojno poročilo
V noči na 1. marca so angleški bombniki napadli naprave v zalivu Quiberon v Bretagni (izliv Seine). Potem so kljub viharju več ur metali najtežje bombe na vojno pristanišče Wilhelmshafen in na pristanišče Emden, na več letališč v severozapadni Nemčiji in na Holandskem. Eno letalo se ni vrnilo. V Franciji so letala ponekod metala bombe z višine 15 metrov. V noči na 28. t. m. je bil potopljen angleški rušilec >Ex poor«.
V noči na 2. marca so angleška le
Mnogo se govori in piše o koncentraciji in koncentracijski vladi, t. j. o vladi, v kateri bi bile zastopane vse stranke, torej tudi one, ki pripadajo združeni opoziciji. Zanimivo ic, da se časopisje, ki ie proti taki koncentracijski vladi, neprestano vrača na ta problem >.
-s r«|R-Ti * r..-	-	A
Štrigova in še nekateri kraji, ki imajo večino hrvatskega prebivalstva bodo odstopljeni banovini Hrvatski, Sloveniji pa bosta pripojeni občini Čabar in Osilnica. Tako sta se baje dogovorila predsednik JRZ v Sloveniji dr. Kulovec in hrvatski ban dr. Šubašič.
Dobava bombažne preje iz Italije. V 1. 1940 bi nam bila morala Italija glasom pogodbe dobaviti 8 milijonov kilogramov bombažne preje. Dobavila pa jo je samo tri in pol milijona kilogramov. V prvem četrtletju letošnjega leta se je zavezala dobaviti 2 milijona kilogramov bombažne preje, mešane z umetno stanično volno. Italijanski industrijci so zahtevali za prejo 35 lir za kilogram, sporazum ie sedaj dosežen na osnovi 28.80 lir za kg. Ena lira je 2.50 din.
Pšenice je bilo posejane manj, kot predlanskim. Lani v jeseni je bilo posejane precej manj pšenice, kot leto Poprej. Cenijo, da je bilo predlansko jesen posejanih s pšenico 2.2 milijona hektarjev, jeseni 1940 pa samo 2.1 milijona hektarjev.	&..-.i6itt
Agrarni interesenti, ki so dobili1 dodeljeno veleposestniško zemljo in hočejo svoj dolg takoj odplačati, namesto šele vi 30 letih, lahko kupijo pri Priviligirani agrarni banki v Beo-jradu 4 odst. obveznice za finančno likvidacijo agrarne reforme in s temi obveznicami plačajo svoj dolg. Obveznice glase na vsoto din 100, plačati jih ie pa treba po tečaju, ki znaša sedaj samo din 60. Torej si agrarni interesent pri takojšnjem plačilu dolga lahko Prihrani pri vsakih din 10C0 celih din 400 in seveda še obresti, ki bi jih moral plačevati v bodočnosti, ako bi dolg odplačeval v gotovini in letnih obrokih.
5 tujih letal je priletelo nad Bitolj dne 2. marca. Bila so za/vrnjena in so se vrnila nazaj v Albanijo. Eno nemško prevozno letalo ve pristalo v Skoplju. Pilot je izjavil, da se je izgubil.
Novega poslanika Zedinjenih držav v Londonu Winanta je pri prihodu na angleška tla sprejel angleški kralj osebno.
Trije socialistični ministri so izstopili iz č'I-se yiade na poziv strankinega vodstva.
tala napadla Koln, Porurje, Rotterdam in Boulogne. Čez dan 1. marca so letala bombardirala pristanišče ob Kanalu, ki jih Nemci utegnejo uporabiti ob priliki poskusa vdora v Anglijo,
V letalskem zboru Anglije so sedaj zastopane vse države, s katerimi je Nemčija 'V vojni ali pa jih je zasedla. Zlasti aktivni so čehoslovaški, poljski in francoski letalci.
V noči na 3. marca so angleška letala napadla Harlem in Borkum na Holandskem in Koln v Nemčiji. 4 letala se niso vrnila. — Nemci so napadli kraje na Škotskem in v vzhodni Angliji.
Ob priliki otvoritve nemškega znanstvenega instituta v Beogradu je prosvetni minister dr. Krek priredil slavnostno večerjo, katere se je udeležila cela vrsta nemških znanstvenikov i« profesorjev, ki so prišli kot odposlanci nemške vlade. Navzoč je bil tudi rektor nemške univerze v Pragi.
480 ljudi je bila v Bukarešti aretiranih dne 28. februarja. Policija in vojaštvo sta zaprla dohod v več mestnih okrajev in potem vršila hišne preiskave. — General Antonescu pripravlja ljudsko glasovanje, ki naj odobri cd njega izdane ukrepe Proti fašistom
63 letnico osvoboditve Bolgarije so praznovali dne 2. marca v Sofiji.
6c0 ton paradna bo douavila Romunija naši državi.
Združenje trafikantov se je začelo zavzemati za uvedbo nedeljskega počitka. Zaradi nizke provizije, je zaslužek trafikantov skrajno nizek, saj dosežejo baje trafikanti na najbolj prometnih prostorih komaj okrog din 30 čistega dohodka dnevno. Trafikanti so mnenja naj bi se v večjih mestih uvedla dežurna služba ob nedeljah, kakor jo n. pr. imajo lekarne.
Tekme na skakalnici v Planici. V nedeljo, dne 2. t. m. so bile skakalne tekme v Planici na Gorenjskem. Zbralo se je okrog 5000 gledalcev. Najdaljši skok je dosežel Nemec Germe. ki je slkočil na daljavo 118 m. Ostali Nemci so skočili na daljavo 99, 101, 103, 107, 108, 109, 111 in 112 m. Izmed naših so dosegli najdaljše skoke: Ranzinger 63 m, Zupan 75 m in Novšak 93 m, izmed ivseh pa je odrezala najbolje Finžgarjeva s skokem na daljavo 101 m. Trije skakalci so se težje ponesrečili, eden si je zlomi! nogo.
Donava in Sava sta tako narasli, da soi bregu Save ležeči deli mesta Beograda pod vodo. Donava je poplavila tudi vse otoke K svoii strugi pri Beogradu.
Mladina — kot ourasii. 15 letni četrtošolec Zvonimir Krali v Subotici se je zagledal v 13 letno sošolko. Ko je zvečer videl deklico v spremstvu nekega 14 letnega dečka, je skočil proti njemu in ustrelil nanj iz otroške pištole. Napadeni pa je zamahnil Proti Kralju: z nožen: in ga zabodel v srce, da je dečko na-mestu umrl. Tragedija bo najtežje prizadela starše. ...	..................j
V	nezasedeni Franciji bodo po poročilu DNB zopet znižali krušne porcije za 20 odst.
Španija je imela lan; najslabšo letino v poslednjih 190 letih, pišejo francoski listi iz Vi-chyja. Zato se glede prehrane nahaja v takih težavah, kot še nikoli.
Pcikovnik Donovan, ki potuje kot Posebni Rooseveltov odposlanec po evropskih in maloazijskih državah, je dne 1. t. m. dospel v Madrid.
Bivši španski kralj Alionz XIII. je umrl
dne 28. febr. v Rimu. V Banjaluki so mu zvonili zvonovi v srbski pravoslavni cerkvi, ker je med vojno s svojim posredovanjem pri avstrijskem dvoru rešil življenje 16 Srbom, ki so bili v nekem veleizdajniškem procesu v Banjaluki obsojeni na smrt in potem pomilo-ščeni na dosmrtno ječo. 9 od teh jih še živi.
Čudežni plašč za Alfonza XIII. Iz Madrida poroča DNB: -Eden naj dragocenejših plaščev španskih Mater Božjih, s kipa Brezmadežne od Stebra, je bil poslan iz Saragosse v Rim, kralju Alfonzu XIII. na bolniško postelj. Brezmadežni od Stebra pripisujejo Čudežne vplive. Gre za sliko Madone, ki je v Španiji enako pomembna kot Lurška mati božja. Plašč je prinesel v Rim grof de Eguia z letalom iz. Barcelone.
J)dauska ?,aUUka" ne d&tiva na&eniU su&v&tcif, zerfo-cat/nai nacočnine taU&{!
(\. M. de Jong:
[46
Čuden jud
.OtltOS K A LETA MEREYNTJEJA O E V S E N A*
»Ali nisi nikoli obžaloval, Flirefleter, da nimaš otrok?« je vprašala nenadoma. »Zelo jih imaš rad.«
Flirefleter jo je začudeno pogledal. Zmajal je z glavo in rekel:
»Kako ste smešni! Ali niso ti otroci tam prav tako moji kot vaši? Še bolje, kajti ako imate neprilike z njimi, jih imate pač sami! Za me pa ostane samo kar je prjetno. .. Vsi otroci so od vseh ljudi.«
»No. da, ako tako misliš . . . toda tvoji lastni otroci!« Veliki Flirefleterjev obraz se je strahovito spačil. Flirefleter je za hip počakal in potem odgovo-ril:
»O jej, o jej, Geysenova mati. . . upam, da ne boš dobila nikdar toliko otrok, kolikor imam jaz svojih lastnih!«
»Kaj?« je vzkliknila Geysenova začudeno. »Ali si mogoče oženjen? Tega pa doslej še nisem vedela!«
»Toda, mati Gneysenova,« je odgovoril Flirefleter in jo dobrohotno zavrnil: »To bi pa sedaj že lahko vedela, da ni treba zato poroke, da pridejo otročički na svet.. . kakor jihtudi ne prinese štorklja; mislil sem, da ti je to že znano.«
Geysen se je režal, njegova žena je postala rdeča in godrnjala:
»Ti si pa res pokvarjen! In to naj bi bil cerkovnik!«
»Samo za kratek čas,« se je opravičil Flirefleter, »in ne po lastni krivdi, veš? Edino le iz ljubezni do bližnjega!«
»Da, naravno, samo ob sebi umevno,« se je rogala Geysenova, njena radovednost pa jo je silila, da je vzela majhen zalet, hoteč zvedeti še kaj zaupnega. »In otroci? ... Te si najbrž tudi iz same ljubezni do bližnjega spravil na svet?«
»Imaš prav,« se je smejal Flirefleter, »kajti vsakdo ve, da takih malih kričačev noben človek ne dela iz sovraštva, ali ne?«
»Ti si mi pravi,« je ropotala Geysenova. »To smo pa res pridobili s tem novim cerkovnikom! Eden ti prazni cerkvene nabiralnike, drugi pa se baha s svojimi svinjarijami!«
»Glejte, sonce kuka!« je vzkliknil Geysen in pokazal skozi okno. Res je prodrla srebrna luč v sivi dan in postajala močnejša, dokler se ni nazadnje prelila v zlato žarenje.
Tisti hip se je oglasila zunaj hohnjajoča godba, iz katere je bilo razločno čuti svetel, tožeči glas flaute. Napeto poslušajoč se je Flirefleter nagnil s svojim dolgim telesom naprej. Široko odprtih oči je nastavil svoje uho proti oknu. Nenadoma je skočil pokonci in vzkliknil:
»Zlomek me vzemi, ako nista to Pepino in njegov
sin!«
Brez suknjiča in gologlav je hitro stekel na cesto in za njim Geysenova družina. Videli so, kako je mahal z rokama nekemu staremu dudašu, s katerim sta bila nek mlad mož in neka žena, ter mu šel naglo naproti; vmes pa je kričal:
»Hej!.. . Pepino! Uberto! Rina! . . . Buon giorno! Madonna! Ah! la gioia! la surpresa!«
Pa tudi ona trojica je začela kričati neke poganske besede. Povsod v vasi so se odpirala vrata in radovedni obrazi so kukali izza okenskih zaves in izza polknic. Z odprtimi ustmi so strmeli presenečeni vaščani na čudovit prizor: takega pozdrava še svoj živ dan niso videli.
Flirefleter je objel začudene tujce enega za drugim, starega potepina prav tako kot temnooko, mld-do ženo. In kakor je izgledalo, so bili potepini svidenja isto tako veseli kot on, kajti padli so mu okrog vratu in ga poljubljali na lica, da je kar cmokalo. Ponašali so se tako otročje in smejali, da so se jim lesketali njih beli zobje sredi njihovih rjavih obrazov; drug drugega so potrkljavali po plečih in govorili nek obupen jezik, od katerega ni razumel noben človek niti besedice. Kmalu se je nabrala okrog njih cela kopica poslušalcev. Otroci so se plašno stiskali v ozadju, boječ se teh »Italijanov«, ki so prišli redno vsako poletje parkrat; sicer niso nikomur nič žalega storili, kljub temu pa so imeli strah pred njimi. Na glavah sta imela koničaste klobuke, križem preprečene s trakovi; oblečena sta bila v zakrpane plašče, ki so jima zamašno in dostojanstveno viseli preko ram, pod plaščem pa sta imela vsak pošteno umazano srajco in kratke hlače, meča pa ovita v cunje, ki so jih vezali križem preprečeni trakovi, na katere sta imela privezane tudi usnjene podplate, ki so jima služili namesto čevljev. Žena je nosila na glavi ovito pisano ruto, izpod katere so se videli njeni težki, črni lasje; črn baržunast telovnik je imela oblečen čez nabrano srajco, in izpod svetlo rdečega, kratkega krila so se ji videle njene majhne, ljubke, gole, zagorele noge, ki so nemirno stopicale sem in tja.
LJUBLJANA
Obutev se je podražila. Čevljarji so sklenili, da bodo stale odslej: gojzerice din 700 do din 800, fini škornji 1100 do 1200 din, visoki čevlji iz ševro usnja din 500 do din 600, podplatenje ain 100, pete din 30, ženski šivani podplati din 80, zbiti din 65, podplatenje otroških čevljev od din 45 naprej in .pete od din 15 naprej.
CELJE
Cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam so zopet poskočile od januarja letos do konca februarja na 65.63 odst. ......	,.i
Cena krompirju pri nas in drugje. Krompir je ljudska hrana. Brez krompirja si skoro ni mogoče predstavljati kosila in večerje. Potreba po krompirju je danes še veliko večja, ker se dobi moke samo v omejenih količinah. Prav začudili smo se, da prodaja ljubljanska mestna občina krompir po ain 1.75 za kg, do-čim plačujemo v Celju rekordno ceno din 3 za kg. Poznamo delavske družine, ki ga dnevno porabijo po 4 do 6 kg. če šteje družina 8 do 12 članov, je to tudi razumljivo. Družinski oče izda samo za krompir mesečno najmanj 125 din več kakor bi izdal za njega v Ljubljani! Celjska okolica je znana po dobrem krompirju. Kakor izgleda, bo tudi kmalu znano, da je v Celju najdražji krompir v državi!
Delavci, delavke! Uprava »Delavske Politike« opozarja vse delavstvo, katero ni vi posesti »Delavskega žepnega koledarja« za leto 1941. da si lahko nabavi ponatis razprave »Dolžnosti in pravice v službi«, ki jo je priredil s. dr. Reisman. Cena brošurici je za delavce malenkostna, din 3 za komad. Dobi se Pri upravi, poverjeništvu in zaupnikih. Poslu-žite se ugodnosti, dokler je še .kaj brošuric na zalogi, ker vsakemu delavcu je prepotrebna. — Uprava.
TEHARJE
-P-1 novo cesto čez Voglajno, ki je vsa razo-rana in blatna. Prizadeto je največ delavstvo, katero stanuje v Čretu in je primorano par-krat dnevno v tovarne na nasprotni strani Voglajne. Želeti bi bilo, da se vsaj posuje stranska pešpot z gramozom, katerega je na pretek v neposredni bližini. Mnenja smo, da naj posuje pot in cesto tovarna A. Westen, ker ie ravno ona, z gradnjo igrišča v Cretu, ra-zo-rala cestišče, ko je prevažala materijah — Prizadeti občani in delavci.
TRBOVLJE
S trebuhom za kruhom. Trboveljska občina ima 31.000 občanov, prebivalcev pa samo okrog 15.030. Polovica občanov je torej raztepena po svetu. V teh številkah se zrcali usoda slovenskega delavca-rudarja. —• «-..■« m
Opozorilo onim, ki sc jih tiče. Leta in leta je delavstvo prejemalo zdravila od takorekoč privatnega lekarnarja, pa se ni nikoli opazilo da bi se tekoča zdravila nalivala v stare, umazane steklenice, v katerih prejemajo zdravila člani Bratovske sklaanice, kakor se to dogaia sedaj v skladnični lekarni pii nas. V umazano steklenico, ki je bila rabljena že skoraj eno leto in je vsebovala še ostanke starih zdravil, se je kratkomaio brez vsakega osnaženja steklenice, nalilo zoPet novo zdravilo, ki ga je predpisal skladnični zdravnik. Ne samo, da so zdravila že itak v mnogih primerih neprijetna za uživanje, je za bolnika tembolj odbijajoče, če je postopek Pri oddajanju zdravil, posebno onih, ki jih mora bolnik uživati, takšen, ki po našem mnenju res zasluži grajo, če že nima lekarna Bratovske skladnice dovolj umitih in snažnih steklenic za vsakokratno oddajo zdravil, naj vsaj razglasi članstvu, da mora v vsakem primeru prinesti snažno umito steklenico v lekarno. O kakšnem razkuženju seveda tudi v tem primeru ni govora.
Ko se urejejo lepe stavbe trboveljske Bratovske skladnice, ki bodo v ponos sedanjemu in bodočemu članstvu, se nam zdi tudi umestno, da izrazimo skromno željo, da bi se namestilo ogledalo v čakalnici Bratovske skladnice, ker to menda ni luksuz. Vsaka čakalnica privatnega zdravnika ima ta potrebni del opreme, istotako je potrebno tudi v čakalnici Bratovske skladnice. Bolnik mora po preiskavi domov, pa je treba, da spravi v red obleko, da zaveže kravato in si počeše lase, da na cesti ne izgleda tako, kot bi se vračal iz kakšne pivske družbe. — član Bratovske skladnice.
Podružnica Slovenskega čebelarskega društva je kupila 115 drevesc prvovrstnih češenj hrustavk in 10 češpelj v 3 vrstah. Oddajala jih bo po polovični ceni vsem, ki imajo zemljo na področju občin Trbovlje in Hrastnik. Izven teh občin se drevesca ne bodo oddajala. Naročila sprejema za Trbovlje učitelj g. Lunder Dušan, za Hrastnik in Dol pa uradnik TPD g. Jenko Metod. Drevesca je treba plačati pri naročilu. Pohitite z naročili, dokler je čas.
ZAGORJE OB SAVI
Posnemanja vredno. Naš prehranjevalni odbor pobira po 25 par od nakaznice za kruh in moko. Dejansko pa morajo konzumi in trgovci to od strank iztirjati. To sicer ni mnogo ali za revne ljudi je tudi to denar, posebno če imajo večje družine. Da se temu obremenjevanju strank odpomore, ie uprava konzumnega društva »Posavje« sklenila, da bo od 1. marca dalje sama plačala nakaznice za vse svoje stranke. Ko je rudniški konzum za to izvedel, se je takoj temu priključil. Upamo, aa bodo temu vzgledu sledili tudi ostali trgovci in predvsem prodajalne gospodarskih zadrug.
»Novi toti«. Ker je bil humoristični tednik »Toti list« oblastveno ustavljen, je začel te dni izdajati poseben konzorcij, za katerega odgovarja g. Ivan Gerželj, nov humoristični tednik »Novi toti«.
MARIBOR
Občinska in splošna politika
| Ob priliki proračunske debate v mestnem ( skega in predlanskega leta, da naj se od 'bano-i svetu mariborskem je s. Petejan imel za današ-
vine zahteva pravična delitev iz tega fonda za potrebe onih, ki v ta fond plačujejo. To zahtevo moramo povedati iz socialnih, narodnih in državnih ozirov. Ne pozabimo, da je
nje razmere važen govor, iz katerega posnemamo sledeče:
Želim, da bi se optimistično gledanje g. referenta Hrastelja uresničilo, da bi ostala naša I Maribor izpostavljeno mesto, država v tej vojni ob strani in nedotaknjena I Vprašanje prehrane je in bo najvažnejše ter da bi se naše gospodarstvo zboljšalo in vprašanje občine, banovine in države. Zagoto-napredovalo. V kolikor ne dvomim, da bomo j vitev dovolj kruha in drugih živil po znosnih ostali izven vojne, v toliko sem pesimist v po- j cenah je nujna. Pogreške lanske jeseni naj se gledu zboljšanja na gospodarskem področju; ne ponavljajo. Ako bi se takrat popisalo vse ker po mojem prepričanju gospodarska kriza zaloge, določilo cene in racioniralo, bi ne imeli
še ni na vrhuncu. Pomanjkanje surovin je občutno, brezposelnost vidna, cene živilom nebrzdano naraščajo. Zato dvomim v retlnost tega proračuna, ker se bodo izdatki za mater, stopnjevali, povišati se bodo morale tudi plače mestnim uradnikom in delavcem, kar bo spravilo proračun iz ravnotežja.
Tudi to kar je v proračunu predvideno za kritje raznih postavk ni zadostno, ker z ozirom na gospodarsko krizo potrebe naraščajo. Za socialno politiko ie predvideno nad 5 milijonov dinarjev, kar je navidez čedna, vpošte-vanja vredna vsota v sorazmerju z izdatki o-stalih mest v slične svrhe. Ne smemo pa pozabiti, da je Maribor proletarsko mesto in posledice izkoriščanja vidne ter zaščitne potrebe večje. Današnja ubožnica je majhna, številni starčki ne morejo dobiti mesta v njej, dasi so potrebni in brez vsakih sredstev. Veliko števil0 revnih, delavskih otrok se potepa okrog, ker ni za nje dovolj zavetišč. Določene podpore starim, onemoglim ter brezposelnim bo treba, z ozirom na naraščajočo) draginjo, znatno zvišati, kar pa v proračunu ni predvideno.
Naše ceste izven centra, zlasti Ruška, Po-brežka, Vrbanska in več drugih so v obupnem: stanju. Te niso omenjene niti v referatu. S pomočjo ubožne akcije se delajo neke nove ceste in kanali, kar je za občino pomembno. Pri tem pa se ne strinjam s politiko zaposlitve in pla-čanja delavcev pri teh delih. Mislim, da bi bilo v moralnem oziru koristnejše in brez škode na materiielni strani, ako bi se te delavce plačevalo tako, kakor se za taka dela plačuje druge delavce, ker bi se tudi lahko zahtevalo večji delovni uspeh.
Tudi na kulturno-narodnem področju so potrebe velike. Po ureditvi grada in muzeja, po zgraditvi nove tržnice bo treba misliti na ureditev narodnega gledališča.
Za vse te in še druge potrebe je treba predvideti sredstva in to je najtežje, ker večji del naših davščin obremenuje malega človeka in slabi njegovo potrošno moč. Občina sama pa v tem oziru ne more veliko spremeniti, kfesi 1,1 s t t. ,	*'i: *= ~H i i .-L ža	s
>'	■■ *■ Za uvedbo novega pravičnega davč-
nega sistema naj gre pobuda iz današnje seje.
Mariborski delavci in nameščenci plačujejo lepe vsote za bednostni fond, ki je bil namenjen za brezposelne delavce, porablja se pa povečini za druge potrebe. Iz tega fonda je mesto Maribor zelo slabo dotirano, dasi bi občina ta denar krvavo rabila za svoje socialnopolitične potrebe. In tu ponavljam apel lan-
Tudi tragedija ljudi služi nekaterim, da se z njo okoriščajo. Iz Nemčije beže Židje -i
r 1 -«-*• >	  '.............. Nekateri
tihotapci so zavohali, da se da pri tem zaslužiti in so zato začeli s prevzemanjem bežečih Židov na jugoslovanski meji, odkoder jih po skritih potih vodijo v Maribor in okolico, kjer jih od njih prevzamejo židovske organizacije proti dobremu plačilu. v. —	-	-
Kdor je prijavil kakšnokolt zalogo moke, ni dobil krušnih nakaznic za marec,. Svoj čas je bilo razglašeno, da morajo ljudje prijaviti vse zaloge moke, ki jo imajo. Nekateri tankovestni ljudje so prijavili tudi najmanjše količine, Pa četudi so jo imeli samo en, dva ali tri kilograme. Potem se je izvedelo, da se količina moke do 25 kg ne smatra za zalogo. Ko so se pa sedaj začele deliti nakaznice za kruh in moko za marec, so pa tisti, ki so prijavili svoje zaloge, napravili velike oči, ko se jim ie reklo, aa ne dobe moke, ker morajo imeti še zalogo. Ta nenaden ukrep je težko prizadel ljudi. Saj nihče ni mogel vedeti, ko je dobil nakaznico za februar, da se mu bo prijavljena količina v marcu vštela v ono množino moke, do katere ima pravico. Mnogi so tistih par kilogramov moke že porabili, ker je sedaj odmerjena količina moke itak premajhna. Zato bi bilo želeti, da se ti ukrepi revidirajo in ljudem, ki niso imeli več kot pa 5 kg zaloge, izdajo krušne nakaznice tudi za marec, ker bodo sicer mnogi ostali brez kruha. V Zagrebu baš sedaj izdelujejo kartoteko za izdajanje živilskih nakaznic in pravijo da se smatra za zalogo samo ona količina živil vsake vrste, ki presega porabo družine v enem mesecu.
Pomanjkanje sukanca. Na letošnjem občnem zboru Združenja krojačev in sorodnih obrti v Mariboru so poudarjali, da Povzroča velike motnje pomanjkanje sukanca, ki se sicer proizvaja v Mariboru, prodaja pa po večini na Hrvatsko in Srbijo. Proti temu očitku podajamo sledeče pojasnilo: Naše podjetje preskrbuje s sukancem v prvi vrsti industrijo in obrtnike, da jim omogoči nemoteno poslovanje in prepreči odpuste delavcev. Popolnoma razumljivo je, da porazdelimo vso svojo produkcijo čim bolj enakomerno po vseh delili države, ker ne moremo in tudi ne smemo Protežirati Posameznih delov. Pomanjkanje sukanca je nastalo po vsej državi in mu je vzrok zmanjšanje produkcije, ne pa okolnost, da zalagamo s sukancem nekatere dele države bolje kakor pa druge. Sukanec izdelujemo iz prvovrstnega egiptovskega bombaža, ki ga na, odkar je vstopila Italija v vojno, t. j. že 8 mesecev ne moremo več uvažati. Navezani le na
teh težkoč in pomanjkanja, us. -. «ai n.»ta
Itn ■	•	«.-.»»• J-n
Ne pozabimo, ida sam kruh ne zadostuje, treba ie masti, olja, sladkorja, obleke, čevljev itd. Naj se ne čaka, da bo tudi vsega tega zmanjkalo in potem šele izvršilo racioniranje in določilo nemogoče cene. To naj se takoj in radikalno reši ter prepreči vsako izrabljanje položaja za bogatenje na račun revnih in lač nih.
Pomanjkanje dela, slab zaslužek, pomanjkanje kruha in drugih živil ter nemogoče cene so najugodnejša sredstva za širjenje ne zadovoljstva, nezaupanja, defetizma, ki ga širijo prišepetavalci. , .	v%	u« Ja. v-*
l,-	•«	•	%t»	Ne, to tbiole-
zen se da zdraviti le tako, da se omogoči U stvaria’očo zapofleirost, da ljudem potreben zaslužek, dovolj kruha in drugih življenjskih potrebščin, svobodo kritike in enakopravnost pred zakonom, da se bodo vsi državljani čutili enakopravni v dobrih in slabih časih.
Teh vprašanj pa ne more urediti ena stranka, tu je treba sodelovanja vseh, ki žele dobro narodu in državi. Za tako sodelovanje je treba ustvariti predpogoje. Vsako pobudo, ki vodi k temu cilju, je treba pozdraviti. Potrebe tega sodelovanja se moramo zavedati zlasti tni, tu na izpostavljeni točki, zavedati se morajo tega vsi državljani, ker časi, katerim gremo naproti, so temni. Zavedati se morajo vsi, pa naf sedanja vojna konča tako ali tako, da bo prišlo do pre-okretov, do sprememb današnjega gospodar* skega reda. Za te čase je treba, da smo pripravljeni, omogočiti je treba udejstvovanje vsem plastem naroda, da po svoji številčni, moralni moči nosijo tudi odgovornost.
Kako bi preživeli preokret 1. 1918,, da nismo slekli strankarske ozkosrčnosti in omogočili sodelovanje in odgovornost? Časi, katerim gremo naproti, ne bodo ugodnejši od onih leta 1918. Tega naj se zavedajo vsi oni, ki ncsijo danes odgovornost, da se mora v tem oziru nekaj in tc čimprej ukreniti, da ne bo prepozno, za-m iti en o.
Mi, ki smo tesno povezani z usodo našega naroda in države, ne ibomo stali ob strani, ako bo prilika dana. da kaj pomagamo. Iz teh vidikov in z ozirom1 na resnost položaja izjavljam, da to leto ne bom glasoval proti proračunu, drugi pa naj napravijo svoje. Vsi, ki nosite odgovornost, razmišljajte!
V splošni debati je obširno govoril tudi s. Grčar o proračunu, zlasti pa glede prehrane in vprašanja vodovoda itd.
stare zaloge, smo bili primorani skrčiti delo in omejiti izdelovanje sukanca, da bi mogli obdržati tvornico v obratu, dokler ne prispe nov bombaž. Ker nam ie uspelo kupiti v Rusiji večjo količino bombaža, iz katerega bo mogoče izdelovati sukanec, je upati, da bomo mogli v doglednem času odpomoči sedanjemu pomanjkanju sukanca. Da sedanje delno 'pomanjkanje sukanca ni že postalo katastrofalno, se ie treba zahvaliti samo dejstvu, da smo si revervirali1 nekaj bombaža za izdelovanje sukanca. Ta bombaž smo Prihranili na ta način. da smo preji za tkanje dodajali manjše količine umetnega bombaža. Le tako nam je danes mogoče, da krijemo vsaj uelno še porabo sukanca. — Z odličnim spoštovanjem J. Hutter in drug.
Tržne cene mesa. Govedina od 14 do 16 din, teletina od 14 do 16 din, svinjsko meso s kostmi od 18 do 20 din, izluščeno od 22 do 24 din, riba 24 din, zajec od 22 do 24 din, salo 24 din, slanina 24 din, pljuča s srcem 12 din, jetra 14 dih, reberca 18 din, glava z jezikom 12 din za kg, ledvice komad 4 do 5 din, noge komad po 3 do 4 din.
Povišana voznina na mestnih avtobusnih progah. Od 1. marca t. 1. dalje je vožnja na mestnih avtobusnih progah za 50 para Povišana. Vse izkaznice za brezplačno vožnjo zgubijo dne 4. t. m. svojo veljavo. Natančnejša pojasnila pri vodstvu mestnih podjetij.
Brezplačen dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja se bo vršil 5. in 6. marca na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Tečaj bo traja! vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za prenočišče in prehrano skrbe tečajniki sami.
Pregled motornih vozi! se bo v Mariboru vršil 5. in 12. marca t. 1. v garažah mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti. Zamudniki bodo strogo kaznovani.
Uvoz živi! iz naše države je Nemčija omejila. Zlasti se omejitev nanaša na jajca, olje, slanino itd. Za uvoz svinjskega in govejega mesa pa je določena visoka carinska pristojbina.	_	-	--	, .v  Jil.l-
Materinski tečaj. V torek, dne 5. marca bo predava! v »Ljudski univerzi« s pričetkom ob 20. uri dr. Marin o snovi Knaus-Oginova razkritja in sodobno materinstvo.
Zaradi nedopustnih manipulacij z železniškim materijaloni sta se te dni morala zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem ing. Gruden in ključavničar V. Verbič. Obtožnica je navajala, da si je Verbič prilastil večjo količino železa in drughi kovinskih Predmetov, zaradi česar je bila železniška uprava oškodovana.
POSLEDNJE VESTI
Nemško vojno poročilo: V noči na 3. t. m.
so nemška letala metala bombe na zahodno, južnovzhodno in južno Anglijo z velikim uspehom.
Angleško vojno poročilo: Dne 2. marca po-dnevu so angleška letala napadala holandsko in od Nemcev zasedeno obalo. Na nizozemskem otoku Hamstaed je bila zadeta vojašnica in letališče. Ponoči na 3. t. m. so letala napadla Brest v Franciji; nadalje Porurje. Nemških napadov je bilo malo. — Zadeta je bila ena 2000 tonska nemška ladja. — V Anglijo so dospele nove kanadske čete in letalci iz vseh delov angleškega imperija.
Grško vojno poročilo: Na osrednji fronti so dne 2. marca grške čete zopet napredovale. Angleži so napadli Valono, Tepeleni in Berat. Pri Tepeleniju so bila sestreljena 3 italijanska letala. — Italijani so bombardirali Larisso.
General Antoneseu je dobil s plebiscitom izraženo zaupnico s 1.163.000 glasovi proti
1.515 glasovom.	.
*
850 ton parafina, ki je prišel iz Romunije, bo razdeljeno po posebnem ključu na banovine.
Izvozno nadzorstvo za stavbni les naj se ukine, je prosilo posebno odposlanstvo v trgovinskem ministrstvu.
Ozitnina letos dobro kaže.
Nove cene mesu so določili v Zagrebu: govedina stane dni 20 do din 25 za kg, teletina din 26 do din 30, svinjina din 29, mast din 30 za kilogram.
Za 'skuloturno umetniško razstavo v Ljubljani je odobrena polovična voznina.
Po b tki na reki Džufeip
Reuter javlja: Najhujši boji so se bili pretekli teden ob reki Džubi v italijanski Somaliji, kjer so imeli Italijani izredno močne obrambne postojanke. Po hudih bojih so južnoafriške čete zavzele vse te postojanke, prekoračile reko Džubo in par dni nato zavzele glavno mesto Somalije, Mogadiscio na obali indijskega oceana. BcivSi* V<Šubicu-
IZ CESKE
Češka Narodna banka je imela letno glavno skupščino, na kateri je pozdravil guverner dr, Dvorak sledeče goste: ministra financ dr. Kal-fusa, ministra poljedelstva grofa Bubna-Litic, ministra trgovine dr. Kratochvila, nadalje nemške zastopnike dirigenta dr. Bertscha, Ober-sturmbannfiihrerja dr. Eiversa, pooblaščen, raj-hevske banke pri Narodni banki dr. Miillerja in druge.
Novinci vladne vojske. Protektoratna vlada razglaša, da bo to leto sprejetih v vladno vojsko prezidenta dr. Hache 400 mož češke narodnosti v starosti od 18 do 24 let. Prijavijo se lahko tudi prejšnji vojaki brez šarž, ali pa tu tli eni s šaržami, če jih odlože.
Usoda češkoslovaškega »Sokola« na Madžarskem. »Slovenske N,oviny, slovaški tednik v Budimpešti poroča, da je bilo premoženje »Sokola« v bivšem vzhodnem slovaškem mestu Košicah likvidirano. V smislu pravil je prešlo premoženje tega »Sokolskega društva« na ogrsko državo kot naslednika češkoslovaške države. Minister notranjih zadev je daroval nepremičnine in drugo premoženje »Sokoia« mestu Košiče s pogojem, da odda poslopje bivše restavracije z zemljiščem okrog 718 kvadratnih metrov vodnim skavtom, a ostala poslopja in telovadišče v uporabo krajevnim društvom »Levente«. Omejitve, ki so bile vknjižene v korist češkoslovaške države, se izbrišejo.
Povišanje cene izdelkom iz usnja. Najvišji urad za cene ie določil nove cene v trgovini z galanterijskim in kožnim blagom, kot tudi za izdelke iz nadomestkov. Obenem so bile določene nove naivišje cene usnja, vseh vrst tudi v jermenarstvu in sedlarstvu. Usnje ie razdeljeno v tri razrede.
Zopet kazni zaradi draženja. Po daljšem presledku so praški listi zopet objavili nekaj obsodb najvišjega urada za določevanje cen. — Kaznovani so bili: mesar R. Hajni na 8000 kron, ker ie preplačal živino, mesar Koufy iz Luha-čovic na 10.000 kron zaradi draženja, Vaclav Skuherski iz Holešova na 10.000 kron, ker je manipuliral pri nakupovanju živine, trgovec Otto Karpfen iz Olomouca na 20.000 kron, ker je podražil hlačevino.
Obtoženi Verbič ie v zagovoru navajal, da inu je ing. Gruden, kot takratni namestnik upravnika, izdajal brezplačne dovolilnice za nabavo tega materijala, za protiuslugo pa ga ie Verbič seznanjal z mladimi ženskami. Verbič je bil obsojen na 5 mesecev in 10 dni zapora pogojno na dve leti, ing. Gruden pa je bil oproščen. Železniška uprava je bila zavrnjena s svojini odškodninskim zahtevkom na civilno pravno pot. Preiskava v tej zadevi, ki je vzbudila mnogo zanimanja med železničarji, se je vodila že od leta 1938. Tudi ta tožba je posledica razračunavanja, ki je pred več leti začelo v vrstah nacionalnih železničarjev v zvezi z izločitvijo Tumpeja iz JNŽB.
71-Ietnega upokojenega profesorja Jakoba Žmavca je te dni napadel nek' neznanec kar na ulici in mu prizadejal na glavi poškodbo, tako da se je moral zateči v bolnišnico. Napadalca zasleduje policija.
Po kriVem obdolžena tatvine. Služkinja in hlapec trgovca Mioviča v Štrihovcu ori Št. liju je gospodar osumil, da sta mu ukradla din 10.000. Osumljena so . .v, v , zaprli, dasi sta odločno tajila krivdo. Par dni pozneje se je zadeva pojasnila. Denar je spravila žena omenjenega trgovca, ki je pa odpotovala. v '. v.J .	;	*.	t. ,
Ljudska univerza. Koncert na kitaro bo izvajal v korist zimske pomoči g. Kovač Pudolf danes, v ponedeljek 3. marca, v dvorani Ljudske univerze«.
Stran '4.
»VE-UMSKA POLlTtKA«
Štev. 25
Kako je v revirjih TPD!
P&trefcno pojasnilo.
Kdor zasleduje .od blizu življenje in miselnost naših rudarjev, bo prišel do zaključka, da : zelo greši tisti, ki vidi v rudarjih tisti element, ] ki je stalno nezadovoljen in vsled tega naj- i bolj dostopen za razne prevratne ideje. Res! je, da se v zadnjem času na veliko trosijo letaki v revirjih TPD, zelo demagoške vsebine. Če bi kdo (to se dogaja) ipo vsebini teh letakov sodil vse ali pa tvsaj večino rudarjev, potem bi moral res obupati nad njimi.
Vendar temu ni tako. Morda je med njimi nekaj zaslepljencev, inekaj rojenih nergačev, a teh je čimdalje manj in zato tudi za odločanje ne pridejo več v poštev. To se je opazilo predvsam v zadnjem času, ko je dala trdovratnost TPD priložnost tistim, ki se stalno trudijo, da bi spravili rudarje v razne Eiavke. ludi to pot so storili vse ali rudarji iim niso več sledili, temveč vrše dalje svoje dolžnosti in težlko odgovorno delo,
S tem ipa ni rečeno, da so zadovoljni. Najmanj pa s postopanjem TPD v zadajam času. Če TPD misli, da je s sv.ojim razglasom zado-
voljila rudarje, potem ji mirno Tečemo, da se zelo moti. Rudarji sicer niso izvajali konsekvenc ali to le zaradi tega, ker niso hoteli slediti raznim političnim špekulantom. TPD pa se naj zaveda, da velika večina trezno mislečih rudarjev ve, kaj rudarju v teh težkih časih pripada. In če tega ne bodo dobili, potem bo za posledice odgovorna TPD sama, ker če nekdo govori o visokih mezdah delavstva, ali pa da morajo vsi stanovi v sedanjem času doprinesti gotove žrtve, potem naj kar pri svoje® stanu začne. Delavstvo doprinaša težke žrtve stalno, dan za dnem.
Potres na Grškem. V severni Grčiji je bil dne 28. t. m. potres, ki je zelo prizadel okraj Larisso. Okrog 14.000 lju^li je brez strehe. Angleška letala so pripeljala na lice mesta živila in zdravila.
Gradbeno ministrstvo je odobrilo 35 milijonov din za regulacijo Morave pri Alekisincu. Za gradnjo vodovoda v Aleksincu pa je še posebej odobrenih 5 milijonov dinarjev.
IC&Ucek se d m žic
Važrao za vse delavce m nameščence!
Pravkar je izšla lična brošura
Dr. Avgust Reisman:
Dolžnosti in pravite vslužbi
kot ponatis izpopolnjen z najnovejšimi uredbami iz »Splošnega delavskega žepnega koledarja za leto 1941“.
Knjižica obsega 32 strani majhnega formata in stane za dalavce d.n 3*—
(poštnina din 0 50 posebej). V njej so v izvlečku obrazloženi zakoni in uredbe, ki jih v službi največkrat rabite
Naročite si to potrebno priročno knjižico takoj' dokler je še na zalogi in sicer: v upravi naiega listo, pri naiih poverjenikih, ali pa v knjigarnah
CRNA PRI PREVALJAH
Sladkor je dobil občinski preskrbovalni
urad, katerega je razdelil na trgovce tako, kakor so prijavili in sicer na osebo Po ! kg. Upamo, da bo v bodoče prihajal slacikor redno in naj se ga dodeli malo več, ker naša prehrana je povsem druga, kot na kmetih.
Občinski preskrbovalni urad sporoča, da se bodo izdajale zelene krušne nakaznice za marec po trgovinah od 6. do 14. marca 1941. Vsak mora oddati pri trgovcu, kjer se je vpisal za dobavo živil glavo (talon) svoje krušne nakaznice, katero je prejel pri občini v mesecu februarju t. 1. Kdor ne bo oddal glave stare krušne nakaznice, ne dobi nove. Vsi oni, ki pa še do sedaj niso imeli krušne, nakaznice in želijo za marec novo nakaznico, se morajo zglasiti pri občinskem preskrbovalnem uradu zaradi vpisa in izdaje nove nakaznice. Po 14. marcu se krušne nakaznice ne bodo več izdajale, na kar prav Posebno opozarjamo.
Poročil se je dne 24. febr. naš s. Ipavic Jože iz Mušetiika z Ančko Konečnik 'iz Guš'tanja’. Želimo mnogo sreče in zadovoljstva!
i	ČRNA	—	PODPECA
Občni zbor »Čebelarskega društva«. Dne 2.
februarja t. 1. se je vršil občni zbor »Čebelarskega društva« v Podpeci, na katerem je bil izvoljen ta-le odbor: Predsednik Prislan Ivan, namestnik Škrubej Leopold, 'tajnik Mihev Ivo, blagajnik Košutnik Aleš, gospodar Golob Jože, preglednika Zunter Ivati in Vačovnik Filip. — Med drugim običajnim dnevrfm redom se je pri raznoterostih razpravljalo tudi o tež-kočah čebelarstva vi našem kraju vsled1 kratkega poletja in vremenskih neprilik. Čebelna paša se more pri nas računati na največ 3 do 4 mesece, v ostalem smo pa odvisni na prevoz čebel na pašo v druge, za to bolj ugodne kraje. Prejšnja leta so se pošiljale čebele v bivšo Avstrijo, kar je sedaj že dve leti’ prepovedano. Posledica 'tega in naših mokrih let je, da nihče ne pridela medu, temveč je obstoj čebel popolnoma odvisen od sladkorne hrane. Ali kljub temu ne opustimo čebeljarjenja, ker upamo lia boljše letine in na ureditev boljših odnosov med državami, ker bo potem spet omogočen Szvoz čebel na pašo v druge kraje. Če je leto dobro se tudi brez izvoza čebel v druge kraje pridela medu vsaj za silo. Naš ined je posebno dober za zdravje, ker je iz planinskih rož in smrek. V splošnem se še podcenjuje v zdravstvu. Imamo pa slučaje, ki kažejo kaj vse premore med pri bolnikih. H. M. je bolehal na črevesju cela štiri leta in so mu bili že šteti dnevi, pa je vendar po vztrajnem leče-nju z medom skoro že popolnoma okreval. Rad priznava, da ie pojedel precejšnjo količino rnedu in da ga ie med ozdravil. Ta slučaj nam pove, da je čebelarstvo važna panoga gospodarstva, ki je nikakor ne kaže podcenjevati ali celo dopuščati, da bi propadla. Čebelarji, le vztrajajmo, čeprav težko in glejmo, da bodo naši čebel j^aki spet polni panjev kakor so že bil’i nekoč.
KOŠAKI PRI MARIBORU
Občanski prehranjevalni urad v KoSakih
bo razdeljeval živilske nakaznice v krčevin-
ski šoli 3. marca za Krčevino, 4. marca za Košake, 5. marca za zamudnike, v: šentpeterski občinski pisarni pa 3. marca za’ prebivalce Trčove in Celestrine, 4. marca za Metavo, Nebovo, Vodole in Malečnik, 5. marca pa za Hrenco.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Uradne ure 'tukajšnjega občinskega urada so že dalje časa od 10. do 14. ure, kar je pa zelo neprikladuo za prebivalce. Večino pobrežkih prebivalcev tvorijo industrijski delavci, ki so v pretežni večini zaposleni v mariborskih tovarnah. Zadeve na' občini morajo vsled tega večinoma opraviti njihove žene, v kolikor niso same zaposlene. Od 10. do 14. ure pa so gospodinje zaposlene s kuhanjem, kajti kosilo mora biti gotovo v pravem času, zlasti za one delavce, ki imajo le kratek opoldanski odmor. Prav bi bilo, da bi se tudi na naši občini določile uradne ure bodisi zvečer, če pa to nikakor ni mogoče, pa vsaj v bolj zgodnjih jutranjih urah. Uradne ure na občini so domala po vseh sosednjih občinah zvečer.
SELNICA OB DRAVI
Občinski proračun. Za tekoči proračun je določena doklada 90 odst. Vsa prejšnja leta so bile doklade mnogo nižje, najnižja 20 odst. Kakšni pogledi so bili merodajni vi občinskem gospodarstvu, da se že prej niso primerno dvignile doklade? Na kakšni osnovi se je na'-pravil .gospodarski načrt za zbiranje kapitala za gradnjo šole, ki stane nad dva milijona dinarjev. V letošnjem proračunu menda ni nobene vsote za odplačilo najetega posojila?
1 •ffi
KULTURNI PREGLED
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Gostovanje ge. Danilove in g. Kralja
V Kozakovi »Lepi Vidi« smo doživeli 20. februarja zanimivo gostovanje, ki je privabilo v gledališče mnogo občinstva. Gostovala sta prvaka ljubljanske drame ga. Mira Danilova in g. Emil Kralj, ki sta nudila večer resničnega gledališkega užitka. Njuna umetnost je vsa poduhovljena in obrnjena navznoter. Spočetka presenečata njuna lika s svojo preprostostjo, zlasti če ju primerjamo z bolj filmsko poudarjenima, zunanje bolj blestečima likoma, ki sta ju ustvarila v istih vlogah ga. Rasbergerjeva in g. VI. Skrbinšek. Rahlo in neopazno pa zagrabi gledalca čista, mirna in plemenita oder-ska umetnost obeh gostov, ga priklene in zapusti v njem izredno močan dojeni. Posebno močno podobo je ustvarila ga. Mira Danilova. Podala je Vido Grantovo z razumevanjem, ki je seglo celo nad avtorjevo zamisel in jo zgradila s plemenito kretnjo prave gledališke kulture. Tudi Tomo se je po zaslugi g. Kralja dvignil iz papirne nedoločnosti rokopisa in se strnil v prepričevalen lik svetovnjaka z estetskim navfdihom. Želimo le, da bi še večkrat videli ua mariborskem odru oba umetnika in tudi druge člane ljubljanske drame, ki uživa upravičeno svoj sloves. — S.
Družina v sedanjih dneh
Živimo v resnih časih, ki stiskajo vsakega posameznika, enega bolj, drugega manj in ki se odražajo tudi v vsakem domu. Oče, mati in drugi odrasli trpijo zaradi poklicnih skrbi in teža\\ premajhnih dohodkov in neprestano naraščajoče draginje, vedno bolj razburljivih svetovnih dogodkih, pa še zaradi hudobij, potegavščin, spletk in čenč neodgovornih ljudi. Zato ni čuda, če so doma vsi nataknjeni in če je razpoloženje v mnogih družinah prav obupno.
In vendar ni prav, da.je 'tako in kjer je tako, se, mora žena in mati junaško lotiti ozdravljenja. Začeti pa mora z delom sama pri sebi. Koliko je žen, ki prežive tedne in mesece, celo leta v sporu z onimi, ki so ji najbližji, z možem, starši, otroci, prijateljicami in sosedi. Včasih postane stvar tako huda, da potem edino prepir ali trmast molk še veže družino. Čas mineva in pogosto ugrabi 'tega ali onega smrt, spor pa je ostal neporavnan in na mesto prepira stopi bridko kesanje. Življenje v miru in slogi ie najlepše in najsrečnejše, ediuo, ki je vredno človekovega dostojanstva. Zato je treba mir in slogo obdržati za vsako ceno, tudi če treba žrtvovati nekoliko ponosa, ki ie itak navadno samo izrastek trme. Popuščanje in odpuščanje je vedno znak velikopoteznega, v jedru zdravega in močnega človeka, saj tudi pregovor pravi, da pametnejši popušča.
Kdor vse razume, vse odpusti, pravi francoski pregovor. Razume pa le tisti, k* ljubi. Brez ljubezni smo brez moči, s,Tj se nam v srce vrača le tisto, kar smo daii drugemu v srce. Ni prav, da se sramujemo srca, da hočemo vkovati v led vse tisto, kar je dobrega v nas, tisto edino mogočno silo, ki Podere vse nasipe in jezove in ima eno samo dobro ime: ljubezen. Zato se ne povišujmo nad vse 'tiste, o katerih se nam zdi, da ne hodijo po istih poteh kakor mi. Bolje je, če molčimo, se premagamo. spregledamo napake in se poglobimo z razumevanjem v dušo drugega. Treba je premostiti vsakršno mržnjo, nikomur ne smemo zameriti ničesar takega, kar bi želeli, da bi bilo izbrisano tudi nam, če bi bili na istem mestu. Le žena, ki bo vse to razumela, bo znala samo sebe in druge dvigniti iz temnih misli in pričarati vi svoj dom kljub težkim lasom ono notranje sonce, ki smo ga vsi naj-,'’olj potrebni.
*
Svinjetina
Svinjsko meso je najvažnejše za kmeta, saj si vsaka kmečka gospodinja zredi prašička, ki jo potem na zimo preskrbi z mastjo in mesom. Svinjetino uživamo kuhano ali pečeno, včasih pa tudi sirovo, če je dobro prekajena. Seveda pa moramo biti Pri uživanju sirovega svinjskega mesa zelo previdni. Jesti smemo samo tisto, za katero vemo, da nima iker, iz katerega' bi se razvile trakulje, ki povzročajo silne bolečine in celo smrt.
Tudi prašiča razseka mesar približno tako kakor govedo, samo da pravimo prašičjemu stegnu gnjat.
I. Glavo navadilo skuhajo ali pa jo razsekajo med klobase. Porabimo jo tudi lahko za žolico.
2. Noge uporabijo večinoma za žolico.
3. Rebra navadno kuhamo in damo s kislim zeljem, kislo repo ali kislim hrenom na mizo.
4. Trebuševino porabijo za izdelovanje mesenih klobas.
5. Pie če spada pri svinji k najboljšim kosom. Navadno ga spečejo alt pa dajo prekaditi.
6. Gnjat daje najboljše meso za pečenko ali za prekajeno meso.
7. Svinjska ribica (pri govedu se imenuje ta kos mesa pljučna pečenka) je naj-finejši kos svinje. Navadno jo zaviiejo v pečico in pečejo.
Uživajmo kislo zelje surovo!
Kislo zelie je sicer pozimi naša vsakdanja hrana, a žal ga uživamo skoraj vedno le kuhanega. Prav bi pa bilo, ko bi jedli kislo ze-'Ije prevsem surovo; če ga pokapamo z oljem, nam nudi s kosom kruha izvršno, ceneno večerjo. Kislo zelje vsebuje izredno mnogo vitaminov vseh vrst, tako da ga na bogastvu vitaminov! prekašajo samo še paradižniki. Posebno veliko ima zelje vitamina C, ki ga posebno rabimo pozimi, ko primanjkuje zelenjave in sadja. S svojo obilico vitaminov krepi surovo kislo zelje telo, zboljšuje kri in oživlja- presnavljanje. Ker pa vitamine s kuhanjem uničimo, nima kuhano kislo zelje več iste vrednosti kakor surovo, dasi je še vedno dobro hranivo, saj vsebuje razen vitaminov še mnogo rudninskih snovi, kislin iti lužnih spojin, kar vse zelo koristi telesu. Kdor pa trpi na slabi prebavi, lenivosti črevesja in zaprtju, pa se naj kar zdravi s surovim kislini zeljem. Že Kneipp je priporočal proti zaprtju zjutraj na tešče krožnik surovega kislega zelja in kozarec zelnice, kot najprijetnejše in najcenejše zdravilo. Zelnica ie sploh zelo zdravilna in jo je zato škoda zavreči. V Ameriki je uporaba zelnice zelo razširjena in jo posebno priporočajo bolnikom, otrokom in športnikom, ker pospešuje tek in prebavo ter tako sveži telo. Največje važnosti je pa surovo kislo zelje za sladkorno bolne, saj so znanstveniki ugotovili, da je v kislem zelju snov, ki zdravi ali vsaj ublažuje sladkorno bolezen. Pravi tako priporočajo surovo kislo zelie jetičnim, ki bi ga morali jesti vsak dan.
Sadni kolač iz koruzne moke
'A kg koruzne moke popari z lA I mleka in pusti pokrito ohladiti. Nato napravi drožje iz lJ-ždkg kvasa. Ohlajeno koruzno moko daj v skledo, dodaj drožje, nato ipa še eno jajce, lOdkg sladkorja, 6dkg masti, malo soli. nekaj nastrgane citronine lupinice, če imaš, pa še dve žlici ruma. Testo dobro obdelaj, na'to ga pa raztegni na podolgovato’ pekačo. Po vrhu nadevaj s sadjem, ki ga pač itnaS v ti-stem letnem času na razpolago, s črešnjami, češpljami, marelicami, breskvami, malinami, črnicami, jabolkami, grozdjem itd. Če ni svežega sadja, velja tudi vkuhano ali) pa pomažeš z marmelado. Kolač peči pri srednji vročini, potresi s sladkorjem in cimtom in daj na mizo.
Delavski pravni svetovalec
Poslovni red pri čokoladi »Sana« (Hoče)
Vprašanje: V naši tovarni čokolade je nastal spor zaradi nadur in delovnega reda. Neka delavka je vložila tožbo, ki še teče. Med pravdo je tovarna naenkrat izdala nov poslovni red, ki bi naj onemogočil take pravde delavk. Poslovni red ima 18 točk. ki skoro vse nalagajo delavcem stroge predpise in od točke do točke skoro same dolžnosti, med tem ko so pravice delavce.v omenjene samo v eni točki v zvezi z zakonitimi določili. Poslovni red določa med drugim, da se baje lahko delovni dnevi, oziroma delovni čas določi začetkom vsakega 'tedna ali koncem tedna za bodoči teden. Nadalje morajo delavci vsako malenkost, napako ali poslabšanje (?) takoi naznaniti, prepovedano je med službo jesti. Kdor v točkah 1 do 8 navedene »podlage« skupnega (?) dela zanemarja in se teh predpisov točno ne drži, je po trikratnem opominu takoj odpuščen iz službe. Vsako »spreče-nje« vršitve službe- ki se mora plačati, je treba takoj naznaniti in razlog sprečenosti izkazati s potrdilom, s kakšnim ne vemo. »Po preteku treh dni se ima sprečenje ponovno izkazati«, sicer so delavce odškodninsko odgovorni. Vsa obvestila, katera vodstvo naznani in nabije na deski pri vratarju, so že s tem obvezna in »se smatrajo kot zadostna« itd. — Ali je ta poslovni red zakonit?
Odgovor: Tak poslovni red je protizakonit in zato za Vas neveljaven. Tovarna je že sploh prepozno izdala poslovni red, ker ga je predpisal minister socialne politike že z odlokom z dne 15. maja 1936. Vsa industrijska (tvorniška) podjetja so dolžna izdelati in izročiti delavcem poslovni red le v okvirju
obrazca, ki ga je predpisal minister socialne politike. Tak poslovni red mora podjetje priobčiti upravni oblasti, 'torej tukaj sreskemu načelstvu Maribor desni breg, banski upravi in Delavski zbornici. Sresko načelstvo lahko zahteva, da se predloženi poslovni red popravi in zamenja. Poslovni red mora biti izobešen v delavnici na vidnem in pristopnem kraju, mora biti vedno lahko čitljiv in mora dobiti vsak delavec en izvod poslovnega reda v roke. Veljavo dobi poslovni red šele 15 dni od dne, ko se izda in tako tudi spremembe poslovnega reda. Že zaradi tega se ne morejo delovni dnevi oziroma delovni čas izpreminjati kar od tedna do tedna. Poslovni red mora namreč obsegati zlasti pravice in dolžnosti, kot jih navaja § 3^0 obrtnega zakdna. t. j. tudi začetek in konec delovnega časa, čas odmora, čas in način obračunavanja in izplačevanja, odpovedne roke in razloge, iz katerih se smejo delavci odpustiti brez odpovedi, razne vrste delavcev itd. Odredbe obrtnega zakona se s poslovnim redom ne morejo spreminjati. Vsako spremembo poslovnega reda mora podjetje v treh dneh javiti pristojnemu upravnemu oblastvu, banski upravi in Delavski zbornici. Zakon sicer določa v §u 219. o. z., da mora uslužbenec takoj javiti svoj zadržek službovanja, toda potrdilo zadržka mora predložiti le v slučaju bolezni. Če pa uslužbenec tega potrdila ne predloži, ga službodavec kljub temu ne more odpustiti. Obvestila, ki jih javi pocT-jetje (točka 17), so obvezna za delavce šele čez 15 dni, ako spreminjajo službeno pogodbo. Vprašajte torej pri sreskem načelstvu, če je bil ta poslovni red predložen in v kakšni obliki so ga odobrili?
Splošno Konzumno Uho POSAVJE
v ZAGORJU ob Savi r.z.z o. z.
Prodaja svojim, članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2‘50 vpisnine in Din 50 — deleža. — Pristopajte k zadrugi, ki bo vostala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček f
Izdala in urejuje 'Moll Jelen v Maribora, m Tisba Lfadska tiskarna d. 3. * Mariboru, predstavnik V. Erten v Mariboru.