SL 535. V Ljubljani, četrtek dne 24. avgusta 1911. Leto II. : Posamezna Številka 6 vinarjev : rJUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-poldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu Mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K S-—, »f-sečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. « Telefon številka 303. : ■■ Ut NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t Posamezna Ite vtika • vinarjev t Uredništvo in upravnlitv« )« v Frančiškanski »Hči 4 Dopisi s« pošiljajo uredništvu, naročnin« upravništvu, Neftankirana pisma se ne »prejemajo, rokopisi m M vračajo. Za oglase se plača: petft vrata 15 v, »smrtnice, poslana in zahvale vnta 30 v. Pri večkratne* oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamk«. : Telefon Številka 303. i Ob meji. Zadnji čas me je pot zanesla na narodno mejo. Ob taki priliki ima človek priložnost, da se o marsičem prepriča. Ako se človek vozi po naših železnicah, bodisi po južni ali po državni, lahko opazuje čuden pojav, da železniški sprevodnik, ki je n. pr. na oni strani predora znal še slovensko pri vožnji skozi predor pozabi na slovenščino in je nikakor neče razumeti Te stvari so se pri nas pogosto omenjale in vendar slavna ravnateljstva teh opravičenih tožb ne marajo slišati. Toda krivi smo pri tem mnogo sami, kajti naši boljši Slovenci — pogosto tudi taki, ki se imenujejo narodni — le preradi pokažejo svojo uljudnost in že v naprej začno s sprevodnikom govoriti nemško, ker priprosti ljudje navadno ne zahtevajo, da bi se ž njimi govorilo v njihovem jeziku, so pred vsem slovenski boljši sloji krivi, da so na naših železnicah take razmere. Isto je tudi pri kupovanju voznih listkov, ki jih pogosto zahtevamo v tujem jeziku. Naša dolžnost je, da povsod po narodni meji — o sredini ne govorim — zahtevamo vozne listke slovensko, ker le s tem primoramo ravnateljstvo, da nastavlja tam uradnike, ki so zmožni našega jezika. Enako moramo zahtevati, da po naši zemlji vozijo sprevodniki vešči našega jezika in to dosežemo le s tem, da z njimi dosledno govorimo slovensko. Uradnik je tu zaradi potnikov in ne narobe, Ko sem se vozil proti severu, je pripovedoval v vozu neki mlad Nemec — s prav očividnim navdušenjem — da v Ljubljani in v Gorici povsod razumejo nemško, da so ga povsod lepo postregli in da tujec skoraj ne Čuti, da je v slovenskem mestu. Mislil sem si: kak obraz bi delali v obmejnih ponemčevalnih mestih, ako bi tam človek zahteval slovensko postrežbo, gotovo bi imel priliko slišati psovke, vkljub temu, da je dolžnost trgovca, da vsakemu postreže v njegovem jeziku. Toda tudi v tem smo mi preveč popustljivi, za nas je lepo, če postrežemo tujca v njegovem jeziku; koliko pa je naših ljudi, ki bi si upali drugod zahtevati isto; ali ne gremo pogosto v domačih mestih k trgovcem in že kar v naprej pozdravljamo — po nemško? Zato bi morali postopati v naših obmejnih mestih drugače, ker le s tem podpiramo domače obrtnike in trgovce, oziroma prisilimo trgovce, da imajo v trgovinah tudi ljudi, ki so zmožni našega jezika; to velja ne le za one, ki bivajo ob meji, ampak tudi za one, ki prihajajo v obmejna mesta, Seveda pri tem pred vsem velja geslo svoji k svojim. Ob svoji severni meji imamo sedaj Slovenci po vseh večjih mestih domače hotele, razen v Beljaku. Tam žal še nimamo domače restavracije, v kateri bi bil človek postrežen v domačem jeziku. V Celovcu je sedaj hotel Trabesin- ger, kjer se lahko ustavi slovenski gost. V tem oziru bi nam bil potreben nekak vodnik po meji, da vemo, kje smo na svojem in kje ne. Domača podjetja bi morala mnogo inserirati v domačih listih, mi pa bi jih morali vsestransko podpirati. Še nekaj se mi zdi važno. Ko odideš s Kranjskega, ne dobiš skoraj nikjer po kolodvorih in v trafikah domačih listov. Ako hočeš čitati v ku peju, si prisiljen, da si kupiš nemški list. To je napačno. Pii nas dobiš povsod po kolodvorih in trafikah nemške liste, ali bi ne bilo prav, da bi drugod dobili naše? Ali jih morda ni dobiti za to, ker jih tam ne zahtevamo? Češke časopise n. pr. lahko kupiš povsod po češki meji. Naši časopisi bi morali v tem oziru skušati, da se razmere izpremene. Naši potniki pa naj povsod po meji zahtevajo domače časopisje in naj se ne zadovoljujejo, ako se jim ponudi nemški. Vozil sem se po dolini ob Dravi proti Mariboru. Človek ima tu priliko premišljati o vseh koroških macedon-skih razmerah. Sem in tam vstopijo slovenski ljudje. Govore tiho, kakor bi se bali. Res, skoraj bi vzkipela kaka nemška kri pri slovenskih glasovih. Zato govore potniki, ki vstopijo, bolj tiho. Boječnost, prav nepotrebna boječnost, to pa za to: slovenski inteligent, ki se vozi po meji, ima navadno nemški časopis v rokah ali pa govori s kom po nemško, torej bi človek mislil, da so v vagonu sami Nemci. Naravno je, da se priprost človek potem čuti nekako osamljenega. Zato bi bilo priporočati, da bi se naši ljudje, ki potujejo ob meji, namesto, da se spuščajo v dolgočasne pogovore s tujci, rajši pogovarjali z domačimi ljudmi. Dolina ob Dravi kaže, da je letos huda suša. V mnogih krajih je listje po gozdih porumenelo; tudi po polju je zelo suho in bo ta lepa dolina zelo trpela pod veliko vročino. Drugače pa nudi dolina ob Dravi potniku mnogo zanimivosti s svojim prirodnim bogastvom. Na postajah seveda človek ne čuti, da se vozi po slovenski narodni meji. Tam je vse nemško, drugače pa bi se lahko prepričali, ako bi stopili ven. Maribor! Menda ni Slovenca, ki bi bil v Mariboru in bi ne šel v Narodni Dom. Krasna stavba — menda ena najlepših v Mariboru — se vidi že z železnice. Lahko smo nanj ponosni. Ako človek stopi v gostilno in najde tam tudi priproste ljudi, ga obide veselje, Narodni dom bodi dom za vse: Maribor sicer dela vtis nem škega mesta, toda imena pričajo, da smo tam bili mi, in da moramo tam darovati svoje pozicije. Ptujsko polje! Dežja ni bilo menda že nekaj tednov. Pozna se to v v vročih vozeh, pa tudi na polju. — Rast žita je zastala. Ubogo ljudstvo bo pač trpelo pod to sušo. Ptuj! Ptuj je nam v dobrem spo- minu. Hoče biti najbolj nemškutarsko mesto, središče Štajerčijancev in nemškutarjev. Tudi tu imamo svoj Narodni dom. Dobimo tam vse, kar potrebujemo. Kakor čujemo, raste tam zopet novo domače podjetje. Kdor opazuje razmere na Štajerskem, spozna, da je od rešitve mest odvisna rešitev okolice. Zato podpirajmo svoje postojanke v mestih, Splošno! Ob času počitnic smo se navadili tudi mi, da gremo na sever in na jug. Ne morem dovolj priporočati, da pri tem obiščemo naše postojanke ob meji: Seveda tako, da obenem spoznavamo svoj položaj. Pri tem pa ne pozabimo, da ima slovenski potnik ob meji gotove narodne dolžnosti, da povsod in vedno zahteva, da se vpošteva naš jezik, ki sega do naše narodne meje, po vseh postajah, na železnicah, v uradih, v hotelih, trgovinah, restavracijah in drugod. Kar nudimo mi tujim gostom v sredini svoje lepe domovine, smemo kot enakopravni državljani zahtevati na svoji narodni meji: To so misli, ki obhajajo vsakega potnika, ki se vozi ob — meji. 0 delovanju krščanskih misijonarjev na Vzhodu. Phil. dr. Otokar Berthold. (Za epilog velehradskega shoda za versko zedinjenje poslovenil N—n.) (Konec.) IV. Ko sem obdelal delovanje krščanskih misijonov v Aziji, treba se je ozreti še na stvar, ki se mi zdi najvažnejša v tej zadevi. Gre se namreč zato, kako se dosedaj deluje proti temu misijonarskemu delovanju in kako bi se moralo delovati. Kar se tiče prvega vprašanja, je nanj lahko odgovoriti. — Dosedanji boj proti misijonarjem bojujejo samo domorodci in to izključno v verskem smislu. Čisto naravna stvar je, da branijo domačini svojo narodno, od prednikov podedovano vero pred novo vero, ki je zanje vendar dvomljive vrednosti Pokazal sem že, kako delajo Kitajci in Tibetanci z nasilnimi obrambnimi sredstvi iz misijonarske zadeve politično zadevo, ki potem evropskim velevlastem dela dostikrat sive lase. Na Japonskem stavi vlada delovanju tujih misijonarjev gotove meje, vkljub temu jim pa pušča dosti svobode, da, včasih celo več, kot jo imajo po deželah, ki so ovladane od krščanskih držav. Vspešnejše deluje proti misijonarjem japonski budisti z razumskimi sredstvi, s predavanji in spisi. Zadnja leta je nastala na Japonskem cela književnost spisov, ki so namerjeni proti misijonarjem in iz katerih mnogokrat odseva duha-polnost ter hitrost pisateljev. Tudi v Indiji in na Cejlonu se borijo dosedanje vere proti misijonarjem izključno z razumskimi sredstvi. Ta protimisijonarski boj v severni Indiji vodi glavno zveza naprednih Hindov, tzv. Azija Samadž, ki nastopa tudi proti hindnistiškemu malikovanju in praznovernosti; v Indiji se vede ta boj zlasti z časopisnimi članki, dočim je zelo malo samostalnih spisov, pisanih proti misijonom. Vztrajen boj z misijonarji bijejo v južni Indiji in to včasih poleg razumskih sredstev tudi z f i z i š k i m i sredstvi — ker domačini obeh strank v svojem fanatizmu ne poznajo meje. K tomu samo še pripominjam, da so domorodni južnoindijski kristjani večinoma rimski katoliki. Na Cejlonu so razmere nekoliko drugačne. Naselbinska cejlonska v 1 a-da je misijonarje tam že od nekdaj zelo pio d p i r a 1 a; in niti sami domačini se niso, v duhu svoje neiz-bojne budistiške vere, niti razumsko upirali krščanskim misijonarjem temveč jih trpeli mirno poleg sebe. Toda razmere so se spremenile, ko so bili iz Evrope, oziroma bolje, iz Amerike cejlonski budisti opozorjeni na nevarnost, ki jim preti od strani krščanskih misijonarjev. To zaslugo ima colonell Olcotte, — po svojem prepričanju t e o z o f — ki je poskrbel zlasti za ustanovo budistiških šol na Cejlonu, ki tvorijo sedaj uspešno protitež misijonskim šolam. Od tega časa se pojavljajo tudi na Cejlonu spisi, katerih namen je, odbiti napad misijonarjev. Najodličnejše mesto med temi spisi zavzema angleški pisana Džajatilakova knjiga Čreden-tials of Christ.ianity (Izkazi krščanstva). Ta spis bi zaslužil, da bi se ga čitalo tudi v Evropi; nastal je kot obramba proti nerodno pisani knjigi Gautama or Jesus (Gau-tama ali Jezus) od škofa Stamleya. Mislim, da je najboljše priporočilo za knjigo ta okolnost, da je naselbinska cejlonska vlada prepovedala ta spis javno prodajati in kolportirati. Seveda je pod roko že skoro cela zaloga razprodana. V domačem jeziku je pa cela vrsta več ali manj dobrih obrambnih spisov, ki so pa za Evropejca manj pristopni, ne le radi jezika, temveč tudi radi duha. Toda vse to proti misijonarsko delovanje je zelo slabo in malo uspešno, in to edino vsled tega, ker samo temelji na veroizpo-vednosti, da se vedno opira ob narodno vero, proti čemur se ni mogoče ubraniti ugovorov z evropskega stališča niti v najboljših slučajih. Razen tega so Azijci (razen Japoncev) večinoma verski fanitiki, katerih mišljenje se suče glavno okrog vprašanja, kaj se zgodi s človekom po smrti. S tem je že dano nagnjenje k temu, da lahko prehajajo od ene vere k drugi, katera jim obljublja večje nebeško veselje. Zato bi bilo po mojem mnenju proti temu, da bi nas ne naskočilo krščanstvo iz Azije, ker dobro vidi, da njegova pozicija v Evropi slabi, najboljše sredstvo, da bi se začelo čim preje močno protimisijon- sko delo po onih azijskih deželah, ki so krščanstvu najbolj izpostavljene. Najvažnejše pri tem bi bilo podučiti domorodce ter v njih vrstah delovati proti praznovernosti in pobožnjakarstvu sploh. Nam je seve ta naloga tuja, ker nismo v neposredni zvezi z deželami, za katere se gre, toda moral sem se v svoji razpravi že radi popolnosti dotakniti. Ta naloga spada po mojem mnenju v prvi vrsti na rame angleške sekcije Svobodne Misli, ki more narediti v tem oziru zelo veliko, zlasti z izdajanjem dobrih podučnih spisov in pro-pagačnih brošur v azijskih jezikih. S tem bi se moglo vstvariti močno protitežje raznim krščanskim založniškim družbam, posebno takozvani biblijski družbi, ki preplavlja sedaj s svojimi publikacijami celi svet. Razen angleške sekcije bi mogla tudi francoska sekcija Svobodne Misli v tem oziru dosti delati. Vkljub temu je mislim dolžnost vsakogar izmed nas, ki je bližje onih središč, katerih neposredna dolžnost je delovanje v tej smeri, da porabi ugodno priložnost in opozori na to znatno nevarnost, ki preti od misijonarjev v Aziji. Posebno na kongresih Svobodne Misli bi se moralo posvečati nekaj časa zadevi krščanskih misijonov ter se odločiti za kako akcijo pred, nego bo prepozno. In mislim, da bi bilo le v čast češki sekciji Svobodne Misli, če bi ravno ona dala na bodočem kongresu Svobodne Misli vspešno vzbodritev. Iz slovenskih krajev. Iz Viča. Kakršne laži in obrekovanja poroča škofovo glasilo, to presega že vse meje. Neki poročevalec »Slovenca" ali bolje rečeno duševna reva je v sobotnem »Slovencu' na-gromadil toliko laži in obrekovanj da se mora vsak pošten človek sramovati. Naj vam nekoliko omenim te ostudne laži! Vsako leto imamo na Viču avgusta meseca žegnanje in kakor že nekatera leta, tako je tudi letos priredil Viški Sokol svojo vrtno veselico v gostilni pri »Ani* na Viču, katera se je prav dobro obnesla. Laž je torej, kar »Slovenec" poroča, da se je slabo obnesla ter da ima Sokol vsako leto manj gledalcev. Nadalje poroča .Slovenec* od mlaja ki ponosno stoji pred silno narodno gostilno in da so do-tični mlaj posekali Sokoli na način, ki nasprotuje sedmi božji zapovedi. Takoj ko sem čital ta lažnjivi dopis, sem se obrnil do zgoraj navedene gostilne ter se natančno informiral. Ni res, da so Sokoli posekali dotični mlaj, res pa je da ga je posekal Škerl Franc na meji, na kateri je mlaj ravno toliko Pancetov kakor gostilničarjev. Res je da so se veje dotičnega mlaja vzele domov za okinčanje plesišča. Stor, na katerem je mlaj rastel, se ni zakril z mahom, ostal je tako, kot je bil posekan. Če ti lažnjivi do-pisun ne verjameš se greš lahko sam na prostor informirat, pa bodeš videl LISTEK. MlCHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Bila je to, kar so bile vse veselice Imperijine: čarobna po svojem dobrem okusu, blesteča se v luči in krasnem cvetju in »enavadna po razkošni potratnosti svoje uprizoritve. Proti koncu večera je Imperija vsa pomlajena, sijajna, pijana radosti in ponosa, da si je z enim mahom zopet osvojila *ln>. sprejemala poslovila rimskih velikašev, ki so se trumoma gnetli okrog nje. Naposled ni ostalo več nobenega razen enega. Tisti, ki je vztrajal do zadnjega, se je zdaj približal in snel krinko, ki je odkrila njegov obraz. Imperija je vzkriknila od groze: — Bembo! .. . — Pa’ J”, carissima, je dejal kardinal in se naklonil. Človek bi skoraj dejal, da vas moja navzočnost plaši, ali da vas dolgočasi, kar bi se mi zdelo še hujše. Imperija je prebledela. Da, to je bil kardinal-škof beneški s svojimi porogljivimi •čmi, s svojo govorico, polne zlovešče ironije. To je bil Bembo! In to, kar jo je preganjalo v njegovi •sebi, je bila vsa preteklost, vsa strašna in grozna, sta bili mrtvaški senci Ivana Davile in Sandriga, je bila duša njene zapuščene hčerke — in več nego vse to: spomin Rolanda Kandiana! Bembo je bil prihitel v Rimi To ji je prerokovalo strašno nesrečo. — f? kaJ ste prišli semkaj? ga je vprašala z drhtečim flasom. Ali je torej še kaj skupnega med nama ? — Gotovo! je dejal Bembo. — ™ai ^ vPrašala kurtizana visokomerno. — Vaša hči, milostljiva! je odgovoril Bembo. I« njegov glas je bil strahotno miren. IX. Blanka. Prihranimo si povratek h kurtizani za poznejši čas, ki nam ga bo naznačil logični razvoj dogodkov, ki jih ne moremo ovirati v njihovem koraku; za zdaj se čutimo primorane, da odvedemo bralca nazaj v Benetke, ali bolje rečeno, v okolico beneško, v gozd, ki se je dvigal tiste čase med obrežjem lagum in med mestecem Mestre. V trenotku, ko je Bembo došel Bianko, jo je lomila praznoverna groza, govzročena po črni noči, po žvižganju vetra, pokanju suhih vej, ostrem skovikanju čukov, rjovenja jelenov, z eno besedo, po vsem tistem tajnostnem in močnem življenju, ki mrgoli v smrtni globini pogozdnih noči. In bitje, ki se je sklanjalo čez njo, je bil Gozdni Strah! — Bembo pa, zadihaje se, jo je molče požiral z očmi. Mislil si je: — Zdaj je moja, in nič na svetu mi je ne more iztrgati. In čutil se je kar nekako začudenega nad to svojo zmago. Naenkrat pa je Bianka dvignila glavo, morda podpritiskom tistega skrajnega strahu, ki dela, da človek nazadnje še raje pogleda nevarnosti v obraz. In v tem hipu je spoznala Bemba. Planila je kvišku. Za nekaj trenotkov sta se Gozdni Strah in Bembo stopila v njeni domišljiji, in zazdelo se ji je, da je oseba iz bajke že zdavnaj privzela poteze škofove in jo zalezuje. A ta vtis ni trajal dolgo v navzočnosti človeka, ki ga je sovražila; njeua praznoverna groza je izginila in se umaknila strahu, ki je bil sicer še bolj utemeljen, toda ji je puščal vsaj prosto voljo, da se brani. Ko je vstala, se je naslonila s hrbtom k deblu bližnje ciprese. Bembo je postavil slepico, ki je svetila temu prizoru z bledo, skoraj fantastično lučjo, na skalino poleg sebe, ter se približal Bianki. Mudilo se mu ni, saj je bil gotov, da se mu ne more izmuzniti in da nedvomno niti ne bo poskusila uiti mu. Obstal je čisto blizu nje, tresoč se v neprestanih drhtljajih, še bledejši od deklice same; v tem trenotku je bil resnično ostuden. — Kdo ste? ga je vprašala Bianka. In vsa se je čudila, da še sliši in da ji glas ne drhti. Bembo pa je odgovoril s tihim, prosečim glasom: — Ali ne veste? — Da, videla sem vas že, poznam vaš ostudni smehljaj, vaš razorani obraz in vaše oči, iz katerih prihaja nevem kakšna groza; toda kdo ste? On je vzdihnil mučno in globoko. — Ali hočete vedeti moje ime? Gotovo ste ga že slišali izgovarjati s spoštovanjem. Kajti jaz nisem kdorsibodi! je dodal in se vzravnal z nekakim gnevom. Moje ime ? Ime mi je Bembo. Kdo da sem? Eden izmed visokih dostojanst' ">t>Y države, ali, če hočete, kardinal-škof beneški. Velik gospo sem, kakor vidite. Bogat sem. Nakopičil sem si bogastvo v zlatu, dragem kamenju, slikah in umetninah. Imam palačo, ki se dviga skoraj ravnC nasproti doževske palače in če greste po trgu Sv. Marka, boste videli, da se ozira narod na škofovo stran s plahostjo, kakor su ozira z grozo na doževo stran. Kajti vsakdo ve, da drži kardinal-škof doža v svoji oblasti; kadar on hoče, padajo glave, če se njemu zazdi, se odpirajo vrata najtemnejših temnic. Bembo udari, kogar se mu zdi udariti, pa tudi prizanaša in deli bogate milosti. V mojem dosegu je torej bogastvo in moč, kar oboje opaja človeško srce . . . Prekinil se je in še enkrat globoko zasopel. — Česa hočete od mene ? je vprašala Bianka. — Položiti oblast in bogastvo k vašim nogam. Poslušajte me, deklica. Povedal sem vam, kdo sem. Zdaj vam hočem še povedati, kdo ste vi. Vam je ime Bianka, a vaši materi Imperija. Vi ste hči bogvekake slučajne kaprice, bogvekake ljubezni na križempotju; torej ste malo, skoraj da nič. Vaša mati — poslušajte me resno — vaša mati se imenuje Imperija. Ali veste, kaj pomeni to ime? To ime pomeni kupljivo ljubezen in sramotne strasti; to ime je ime ženske, ki je na razpolago vsakomur, kdor je dovolj bogat, da si jo more plačati. Ni ga zaničevanja, ki ga vaša mati ne bi bila spoznala. Ona je živa, utelešena sramota. Sramota, saj me razumete, sramota v pravem pomenu besede, in vi, vi ste hči vse te sramote, in kadar vas kdo vidi, ne pride nikomur na um, da bi dejal: »To je ubogo dekle, lepo dekle;* ne, nikakor ne, naj bo kakorkoli, nihče ne pravi drugega kakor: »To je Imperijina hči*. (Dalje.) da so trske še vse tam kot so bile. Zakaj potem po nepotrebnem napadaš Sokole in gostilničarja? Gospodine, ker ste pa že mlaj omenili, vas pa še jaz vprašam kaj je s tistimi mlaji, ki so bili v prid vaši ceremoniji posekani na parceli g. Tomca ali po domače Krakovca. Ali tam ni bilo nobene sedme božje zapovedi. Najlepši izgovor vaš je bil, barabe so jih posekale. Gospod župnik prosim, povejte nam kako se je zgodilo z tistimi kronicami, ki jih je poneveril vaš štram Čuk pardon katoliški Crel. Tu tudi ni bilo sedme božje zapovedi. Seveda vaše geslo je to, da o takih lumparijah javnost ne sme nič vedeti. Kar se pa konja tiče, pa nam ne gre nič mar, kajti konj je bil že poprej bolan. Pri pregledovanju konja ni našel ko-njač nobenega udarca, zakaj potem take lažnjive klobasarije. Gospodična Kz. iz klerikalnega konsuma, vas pa pozi vi jem da v treh dneh prekličete besede, katere sta govorila pri g. Likor, drugače se bode proti vam sodnijskim potom postopalo. Ni vselej dobro, če imate predolg jezik. — Gospod urednik! prosim Vas dovolite mi še par vrstic! Na Viču se bližajo občinske volitve. Klerikalci se že hudo pripravljajo na to, agitirajo že sedaj od hiše do hiše vsi frančiškani, na čelu nadučitelj Ravnihar. Tudi socijalni demo-kratje se pridno pripravljajo, to jim moram tudi pohvalno izreči ali naprednjaki se ne ganejo, mirno tiče v svojem kotu. Jaz pa kličem obema strankama pojdite skupno v boj proti klerikalizmu. Gospod pater T. prihodnjič malo o vaši zgodovini in vašemu prepotrebnemu katoliškemu domu! Na zdar! Iz Ježice. Radi blagoslavljenja Društvenega doma se je vnel hud prepir med tukajšnjim župnikom in pa čukarijo. Zadnjič enkrat je zbral župnik vse ugledne klerikalne backe in jim prebral spored slavnosti Ker bodo pa imele pri tej glavno besedo samo članice Marijine družbe — namreč one bodo pele in nosile soho Matere Božje — pa ni to všeč čukarjem. Čukarji so se hoteli hvaležnega pokazati proti bratskim društom in jih ob tej priliki povabiti na telovadbo in pa veselico, za katero so se pripravljali že zelo dolgo. To pa župniku ni bilo všeč in jih je kratkomalo odklonil. Sploh nimajo sedaj Cuki nič več iskati v Društvenem domu, če prav so ga sami sezidali — našli so se Čuki, ki so po 20 krat pripeljali peska in sličnega za stavbo — imajo pa le sedaj samo Marijine device govoriti, največ pa »oberdevica* Šemetova. »Oberčuk* iz Savelj se je na neko zelo neukusno župnikovo pismo zahvalil za čast in neki zelo »navdušen in zaveden" Čuk se je izrazil: Zakaj nisem že preje poslušal ljudi, ki so mi pravili, naj nikar ne pomagamo zidati doma, ker da tako nobeden ne bo smel nič govoriti kot samo župnik. Če bode pa župnik še nadalje tako samolastno postopal proti Čukom bodo kmalu okoli njega samo Marijine device, ki so mu gotovo bolj všeč kot oni. Upajmo, da se ta mala afera mirnim potom poravna. Iz Metlike. Tudi v našem mestu imamo moža, ki živi v silnem strahu pred kaplanom in to je naš brivec Matkovič. Mož nima v svoji brivnici nobenega drugega lista, kakor samo »Slovenca*, kljub temu, da zahajajo k njemu večinoma sami naprednjaki. Ko sem ga zadnjič vprašal, zakaj nima v brivnici nobenega naprednega lista, mi kratkomalo odgovori, da so ti listi od škofa prepovedani in da kaplan tega ne dovoli. Kot zaveden naprednjak sem nato takoj odšel iz brivnice. Poživljam napredne Metličane, naj sleherni zahteva pri Matkoviču napredne liste in mož se bo moral nanje naročiti. Iz Idrije Včeraj smo poročali, da priredi prihodnjo nedeljo Del. bral. društvo z sodelovanjem idr. odseka Prosvete na prijaznem in senčnatem vrtu pri Zagodu veliko veselico, na kateri bo nastopil po dveh letih zopet oživljeni društveni moški zbor. Zapel bo navduševalno Bartlovo »Mi vstajamo*, ki je malo razširjena in se redko čuje. Iz »Novih Akordov* bomo slišali otožno, v narodnem duhu zasnovano Zepičevo »Je pa davi.” Če se ne ne motimo, pa se pojo tukaj prvič na deželi, čedno harmonizirane Švi-karšičeve »Koroške narodne pesmi", izmed katerih bo sigurno najbolj ugajala »Oj ta mlinar*. Zaključi pevski vspored krepak Novakov »Planula zora*. Obiskovalce naše veselice zagotovimo, da užitka in zabave ne bo manjkalo. Zato v nedeljo vsi prijatelji petja k Zagodu! Iz Trsta. Dobro bo, ako zve širša javnost razmere uslužbencev tržaškega »Narodnega doma*, pod vodstvom hišnega oskrbnika g. G. Ta gospod si šteje v posebno čast, odpuščati ljudi, kojih se naveliča, kakor otrok igrač. Dne 14. julija 1911 je imenovani gospod odpovedal službo vratarju, brez vzroka ter pripomnil, da je samo provizorično nastavljen in naj si išče drugod mesta ali stanovanja. Začudim se in vprašam, zakaj in vprašam, zakaj in kako? na to mi odgovori, da je odbor sklenil, da moram oditi. Toraj g. odborniki so sklenili da moram brez vzroka izgubiti mesto in vrhutega še stanovanje. Takoj se obrnem do g. dr. RybaFa in povprašam zakaj — ali g. dr. Rybar mi na to odgovori, da se ne ve o celej stvari popolnoma ničesar in tako se tudi v nadalje nisem pri drugih g. odbornikih informiral. Stvar je nekam utihnila, seveda za en čas, in dne 16. avgusta 1911 pride omenjeni šef, ter reče moji soprogi, da mora ta ciganska sodrga ven iz hiše v vas. Ker pa jaz ne vem, kje je ta vas, bi prosil g. G. da mi pove, kje se nahaja omenjena ciganska vas za odpuščene vratarje »Narodnega doma tržaškega.* DNEVNE VESTI. Kočevska gimnazija in nje potreba. V rokah imamo šolsko izvestje kočevske gimnazije za 1. 1910/11. Iz tega izvestja je razvidno, kako »krvavo* je potreben ta zavod. Ob koncu šolskega leta je maturiralo 7 (beri sedem!) dijakov. Ravno toliko Kočevarjev je drgnilo klopi tudi v VII. razredu. Da so bili abiturijenti res pristni Germani, kažejo njih priimki. Evo jih: Jaklič, Kresč, Kunstelj, Lavrič, Peče, Raven in Kreuzmayer (torej le ena bela vrana). Da je kočevska »justament gimnazija* namenjena le domačinom, Kočevcem, razvidno iz rojstnih krajev tisiih sedmih maturantov. Poslušajte! Eden »Kočevar* je bil rojen v Knlttelfeld na Zgor. Štajerskem, eden v Trstju na Hrvaškem, eden v Clevelandu vZdruž. državah, eden v Trstu in celi 3 na Kočevskem (Jaklič, Peče in Reven). Odličnjak je eden in sicer Lavrič Josip s Hrvaškega (Hrvat po narodnosti). Izvestje navaja v VIII. razredu 1 dijaka s slovenskim, 1 s hrvaškim in 5 z nemškim maternim jezikom. Cela višja gimnazija (od V.—Vlil. razreda) šteje 19 + 11 + 7 + 7 = 44 dijakov. In to da ni »Trutzburg* ? Če bi bilo kaj pravičnosti, bi tam ne bilo druzega kot kvečjemu nižja gimnazija. Iz te bi bili lahko »Kočevarji* prestopili v ljubljansko nemško gimnazijo ali pa v novomeško, ki je od petega razreda naprej čisto nemška (za Neslovence). Mali kočevski nemškutarski otoček je v resnici pravi »Protek- tionslandchen* naše Kranjske dežele in osrednje avstrijske vlade. Naši zgoraj navedeni podatki o kočevski gimnaziji to trditev popolnoma potrjujejo. Če pomislimo, da vzdržuje dunajska vlada za 44 ^Kočevarjev* višjo gimnazijo v Kočevju, potem moramo zgubiti vsako vero v pravičnost in poštenost naše in dunajske vlade in to tembolj, ker ne najde za slovenske šole nikjer nobenega denarja. V Ljubljani imamo sicer dve slovenski gimnaziji, ki sta pa tako prenapolnjeni, da sta že zdavnaj premajhni. Drugih slovenskih gimnazij nimamo, ker so vse utrakvistične ali pa strogo nemške. Južnoštajerski Slovenci nimajo niti ene slovenske srednje šole, kljub temu, da jih je blizu pol miljona. Celjska gimnazija — slovenska — ima samo prve štiri razrede in še to so si Slovenci priborili z velikansko težavo. V Mariboru je nemška gimnazija, v Ptuju nemška, višja gimnazija v Celju je nemška, goriška gimnazija je nemška, tržaške nemška in celovška nemška. V vseh teh pokrajinah žive Slovenci kompaktno, a vlada ne smatra za potrebno ustanavljati slovenskih gimnazij. Njena največja in prva skrb je bila, da je spopolnila nemško kočevsko gimnazijo v višjo. Nemci so neprestano vpili, kako potrebna je kočevska gimnazija, sedajjse pa kažejo plodovi. Vlada bi v resnici najbolje storila, ako bi kočevsko gimnazijo zaprla ali pa slovenizirala, kajti potem ji gotovo ne bo manjkalo dijakov. Naše poslance pa opozarjamo še posebno na letošnje izvestje kočevske gimnazije. »Slovenčevi* gadi v III. nadstr. zadolžene »Katoliške pritiskalne* pikajo okolu sebe, pa so — škrbasti. Verski zaklad je tisto korito, iz katerega bo ministerstvo za bogočastje (!) pograbilo spet par tisočakov, da osnaži umazani in zanikrni ljubljanski lemenat, ker je škof tako že vse zapravil, kar bi naslednik imel kdaj uživati! To mi sami vemo, kako se vlada za klerikalno armado žrtvuje, kadar je treba vreči v žrelo nenasitne bisage, težko prisluženi denar državljanov, ampak klerikalci ne dajo naprednemu človeku sploh nikoli kaj zaslužiti, tudi če se ne gre za neumni lemenat. Koliko je dal rajnki škof Missia zaslužiti pruskemu »fušarju* Jeblingerju ob potresu pri cerkvah, čeravno bi bil lahko tiste proč vržene tisočake pošteno zaslužil kak domačin itd. Razumete zdaj? Napredna zmaga. »Slov. Narod* poroča: V veliki občini Ovšiše pri Podnartu so pri občinskih volitvah na vsi črti zmagali naprednjaki. V I. razredu so dobili naprednjaki 58, župnikovi pristaši pa 38, v II. razredu naprednjaki 106, klerikalci 59, v III. razredu naprednjaki 210 glasov, klerikalci pa 114. Naprednjaki so torej zmagali naravnost sijajno. Od zadnjih volitev so naprednjaki napredovali na vsi črti, klerikalci pa so nazadovali v vseh treh razredih za 258 glasov. Ta zmaga je tem pomembnejša in važnejša, ker so Ovšiše domača občina klerikalnega držav, poslanca in podpredsednika državnega zbora Josipa Pogačnika-JTa napredna zmaga dokazuje, da se že tudi na črnem Gorenjskem polagoma dela dan. Živeli vrli napredni volivci v Ovšišah, naj bi našli mnogo posnemovalcev v ostalih gorenjskih občinah! Triumf. »Slovenec* si ne ve drugače pomagati, kakor da se zopet bavi z afero Mirko Pečarja ter prav na nepotreben način napada »liberalce" in akademijo. Afera Mirka Pečarja je našim čitateljem znana. »Glas Naroda* poroča, da je policija v Ameriki Mirka Pečarja prijela zaradi afere z »First National Banko*. Koliko je na vsem resnice, bo itak dokazala preiskava. Neumno pa je, če slovenski list zato MALI LISTEK. J. S. MACHAR: Preprosta povest. (Iž zbirke „ ara prosa*.) Prevet E. B. f. (Korlec.) In sedaj se je razpredel med njima nenavaden pogovar. kakor zadrževan slap se je vsipala Karlu beseda, Gabrijela je le semtertja odgovarjala z gesto. Oči so se mu blestele, skoro vročično, obličje mu je go-reb jeze, čelo se mu je nabralo v resne gube. Gabrijela je presenečeno zrla nanj. Vi spadate k onim punčkam, je govoril, ki jim je njihov »jaz* vse. S tem merilom merite svet, življenje, sebe; domišljujete si, da ste najpopolnejši stvor pod solncem, ne poznate sami čuvstva in ga ne slutite pri drugih. Vi ste samoljubna, despotična žena, ki vidi srečo le v tem, da more korakati skozi življenje po sklonjenih hrbtih možkih, ki so tako bedasti, da se vam klanjajo, prožeti ste z idejami blaznih romanov, z emancipacijsko vročico in hrepenenjem, posnemati bogve katero junakinjo, ki jo je po- rodil kak fantastičen pisatelj, pa niste niti zmožni, razumeti kaj takega. Saj nimate kardinalnega pogoja za to, nimate notranjega življenja. Živite kakor žival, živite le z nagonom*. »Vi me sovražite!* je zaihtela. »Čemu vam to pripovedujem ? Čemu vam pridigujem? Kaj mi je konečno do vas? Živite tako dalje, prav imate, če je šlo to tako dolgo, pojde tudi vnaprej . . . Preplešite življenje na svoj način, meni je to konečno vse eno ! Nekoč najdete pač bedaka moža, ki bo nosil kazen za grehe vaše vzgoje, vašega značaja, vašega čtiva, vsega! . . . Pomilujem ga . . ,* »Karel, ne mučite me! je prosila in sklenila roke, »nisem tako slaba!* »Ej, dvakrat ste mi vrgla v obraz besedo: domišljavost! Vračam vam jo. Da, da, vi ste angelj in ta svet, ta je tako hudoben. Vi ste dobro in veselo dekle, toda svet vam je navalil na prsa ledu in v njem je olede-nelo vaše srce*. »In čemu mi to govorite, čemu ?* je vprašala Gabrijela s tresočim glasom in ga prijela za roko. Iztrgal jo je. »Čemu?* je ponavljal razdraženo, »čemu? . . . ker . . . no, smejte se mi; kakor se smejete drugje, če sla- vite jedno zmago več . . . Ker vas imam neizrekljivo rad . . . da, rad ... smejte se mi . . .* Iznova ga je prijela za roko in si jo pritisnila na čelo. »Ali je to res?* je vprašala boječe in komaj slišno. Karel ji je pogledal v oči. Na trepalnicah so blestele solze . . . Molče je pritisnil njeno belo roko na ustnice. Ona pa je polagoma, kakor brez sile sklanjala svojo ponosno glavo na njegovo ramo, v njenih očeh je trepetal izraz udanosti, njena roka je gladila nežno njegove redke lase — stari konec vsake ženske revolte, requiem emancipacije, poslednja beseda ženskega vprašanja itd. itd. Ema je vstopila s čajem. napada Akademijo, ako je v nji slučajno predaval Mirko Pečar, o katerega preteklosti se tudi klerikalci v naprej niso informirali. Joj, joj. Ako se na svetu kje pove resnica, seveda to ni ljubo ljudem, ki, dan na darf lažejo in od te laži tudi žive. Zato se je včerajšnji »Slovenec* v uvodnem članku zelo razkoračil, češ: svarimo vas pred članki, ki jih prinaša »Jutro*, »Naša bodočnost* in drugi taki časopisi. Kaj pa se je zgodilo? »Jutro* je prineslo par člankov o misijonih na vzhodih in »Naša bodočnost* se je menda celo spozabila, da je o pristno klerikalni kranjski deželi povedala resnico o budizmu, ki jo pozna vsak količkaj izobražen človek. Ker pa se resnice na Kranjskem absolutno ne sme govoriti se repenči »Slovenec*, kakor da je prišlo novo pohujšanje v dolino šentflorjansko. No, se bo že potoložill Naj svari, ali ne svari, ljudje bodo vendar izvedeli resnico in ne bodo prav nič v premislekih, komu naj verujejo. Draginja mesa. Ravnatelj klavnice v Essenu Erhardt se je izjavil, da mora priti letošnjo jesen in zimo do take draginje mesa, kakor je doslej sploh še nikdar ni bilo. To je posledica klerikalne ljudske politike. Naš uvodnik »Avstrijska patri-jotična (klerikalna) llga“ v sobotni številki našega lista je »Slovencu* kar sapo zaprl. Na podlagi citatov iz raznih katoliških pisateljev smo pokazali, kakšni patri jot je so klerikalci: patrijotje samo tako dolgo, dokler jim kaže. Sicer pa, če jim to bolj kaže, znajo biti tudi revolucionarji in zagovarjajo magari umor kralja. Seveda bo »Slovenec* vkljub temu še naprej prodajal svoj ogoljeni patrijotizem — saj je Avstrija klerikalna država. »Sanje Matere Božje*, ki smo jih objavili včeraj, so »Slovenca* spravile v precejšno zadrego. Najraje bi seveda kar utajil, da se take buk-vice sploh kje dobe. Ampak tega ne more, pa pravi zato, da se katoliška cerkev proti takemu praznoverju najbolj bori. Pojte se no solit, »Slovenčevi* modrijani! Kdo pa je najbolj propagiral svoje čase preganjanje co-pernic, izganjanje hudiča in druge take lepe stvari, če ne ravno katoliška cerkev ? Kdo daje zvoniti zoper točo in nevihto? Kdo za mastne denarje bere maše za dež? Sicer bomo pa o priliki še bolj obširno povedali, kako se je katoliška cerkev borila proti praznoverju in se bori. Materijala imamo dovolj! Duhovščina tudi občuti draginjo, to novico je strmečemu svetu odkril te dni »Slovenec*. No, nam se zdi, da stvar ni tako huda. »Dominus vobiscum* še ni nikdar stradal — pravi star slovenski pregovor. Mi še nismo nikdar slišali, da bi se kakemu duhovniku slabo godilo, vsaj pri nas na Kranjskem ne, razun seveda, če ga preganja Bonaventura. »Slovenčevo* priznanje pa je z nekega drugega stališča zelo zanimivo. Svoj čas — še ni tako dolgo — je dr. Pegan v Trnovem vpil, da draginje sploh ni, zdaj pa pride »Slovenec", blamira klerikalnega veljaka in prizna, da je draginja prav huda. Kdo ima prav: ali dr. Pegan ali »Slovenec* ? Prismojeno graško gobezdalo, ki se mu pravi »Grazer Tagblatt*, že rogovili proti cvetličnemu dnevu slovenskega naprednega dijaštva. Rad bi menda imel, da bi ta dan po LjuJ bljani strašili orožniki in vojaki z bajoneti, češ: demonstracije proti Nemcem bodo! Nemcem se ni treba prav nič bati, da jih bo kdo nadlegoval. Ampak mi bi Nemcem svetovali, naj nič ne provocirajo — pa bo mir! Kajti Slovenci niso taki divjaki, kakor Nemci. Brezmejna surovost. Notičo v včerajšnji številki našega lista popravljamo v toliko, da tisti, ki je pri požaru v Mokronogu vpil »Zdaj naj vam pa Sokoli pomagajo*, ni bil kaplan, temveč župnik. Toliko, da se ne bo kaplanu delala krivica. Politično društvo »Vodnik* v Spod. Šiški ima danes ob 8. zvečer v Čitalnici sejo. V Spodnji Šiški se nahaja blizu cerkve javno perišče, ki je zadnji čas v prav škandaloznem stanju. Ranjki župan Kauschegg je imel toliko razuma za snago in higijeno, da je dal to perišče v kotlo lepo betonirati in vsako leto temeljito osnažiti. Mnogoštevilnim pericam na ljubo je dal napraviti ob perišču iz močnih hrastovih desk lep tlak, pod katerim se je voda lepo odtekala. A zdaj! Od lepega tlaka je samo še nekaj desk, pa še tiste vse polomljene; kjer se je voda lepo odtekala, je sedaj luža, čez katero morajo perice skakati, in le čudno je da si do zdaj še ni nobena ponesrečila. Zdaj v suši se je pa kotla skoraj popolnoma osušila. Na dnu leži polno nesnage in ta nesnaga in tisto malo gnojnice vzbuja ne baš prijeten duh. Ce je to zdravju občanov koristno, o tem dvomimo. Zdaj je najlepša prilika, da se to perišče temeljito osnaži in izpere, kajti vodovodni hidrant je blizu. Umestno bi bilo tudi, da bi se zdaj ob suši vsak dan iz voj dovoda napolnjevala kotla s svežo vodo, da bi perice mogle sploh prati. Tudi tlak je nujno potreben popravila. Prosimo gospoda gerenta ter njegove svetovalce, da se osebno prepričajo ter nemudoma odpravijo nedostatek. K požaru v Mokronogu nam prijatelj našega lista poroča: Ogledal sem si v torek Mokronog po1 požaru. Res, žalosten je pogled [na razvaline spodnjega dela trga. Ogledal sem si tudi hiše, ki so v spodnjem delu trga ostale, akoravno so bile takorekoč okrog in okrog obdane od ognja. To so: Eratova, Mevžljeva, Končinova, sodišče in — kaj je najbolj čudno — tudi Koželjeva. Zanimalo me je izvedeti, komu se je posrečilo to hišo rešiti ube, in izvedel sem, da so to bili gg. Domijan Koželj, v Majcen iz Št. Janža in Frolich iz Št. Ruperta. Stali so ves čas na razbeljenem obzidju in polivali z vodo, ki so jo do-našali gg. Mejak, domači orožnik, Sirec, Ivica Koželj in domači učenec. Gg. Koželj in Majcen sta si po omejitvi požara morala poiskati zdravniške pomoči. Vendar je Koželju, izvzemši hišo, pogorelo popolnoma vse: hlevi poleg hiše, dve skladišči polni blaga in kozolec, napolnjen s senom. Eratu in Mevžlju izvzemši hišo istotako popolnoma vse. Le pri sodniji so ostale tudi pritikline. Kako hud je bil požar, kaže to, da je v torek, četrti dan, še vedno po malem semtertja gorelo in še vedno pretresljivo kliče gasilski rog. Koncert v korist mokronoškim Pogorelcem se vrši v nedeljo v hotelu Bellevue. Pobiralo se bode prostovoljne doneske. Prispevki se sprejemajo tudi že naprej. Koncertirala bo Tolstovrško slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : TolstovrSba slatina, pošta Guštunj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim 1 Spisi Nlišjakovega Julčka. (II. zvezek. Last In založba .Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta. Natisnila Učiteljska tiskarna. V Ljubljani 1911. Cena 120 K. Naša borna mladinska literatura je zopet za eno knjigo bogatejši. In mora se reči, da ne le za eno ampak tudi za dobro knjigo. Pisatelj Mišjakov Julček je naši mladini že znan. Pripovedovati zna po domače, da ga rado posluša staro in mlado. Drugi zvezek njegovih »spisov* prinaša sledeče stvari: Prababica je pripovedovala — Dve mucki. — V hudih dneh. -t- Čopke ni. — Prebrisana Belčičevka. — Za prenočišče. — Knjigo krasi 9 slik, med njimi nekaj originalnih risb od Maksima Gasparija. Knjiga se bo naši mladini zelo priljubila in bo našla povsod mnogo čitateljev. Imamo v nji nekaj lepih otročjih slik, spomine na dom in na babico, povest o mucki in miški, čudno zgodbo o ciganih in čopki, žalostno povest o hudih dneh, čudno domačo povest iz turških časov in še bolj čudno povest Kroparjevega Blaža, ki je po Ljubljani iskal prenočišča in se je moral po noči boriti s čudnimi duhovi in strahovi. Knjigo vsem toplo priporočamo. Dr. I. K. Slovan. 9. (avgusta) štev. prinaša sledečo vsebino: Dr. Fr. Ilešič: Nikola I. kralj črnogorski. — Vojeslav Mole: Nevljuden sonet. — Sonet z moralo. — Premišljevanje Kranjca o Prometejevem problemu. — Nekomu. — Sebi. — Eli. — V kavarni. — Al. Gradnik: Motiv iz Istre. — Milan Pugelj: Pavla. — Petruška. — Radi-voj. — Peterlin: Po nevihti. — Makso Pirnat: Ivan Vernik. — Narodne pravljice. — Marica: Zavoljo ljubezni. — Petruška-Radivoj-Peterlin: Pesem pastirjeva. — Listek. — Književnost. — Zgodovina. — Prirodoznanstvo. — Glasba. — Umetnost. — Raznoterosti. — Prihodnja številka bo posvečena spominu Josipa Jurčiča. „Domovina“ posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1. Slovenci darujte za „Sokolski dom“ v Borovljah. .Slov. Filharmonija". Pričakujemo, da se bo ljubljansko občinstvo polnoštevilno udeležilo te prireditve. Nezgoda na železnici. V torek je stal tovorni vlak št. 909 na četrtem iiru južnega kolodvora, premikalni stroj zadaj na njem. Uradnik je pustil voziti na isti tir še tovorni vlak štev. ■854, akoravno tir ni bil prost. Lahko bi se bila zgodila velika nesreča, če bi je ne bil v zadnjem trenotku preprečil z vsemi s lami strojevodja vlaka 31. 854. Vkljub naporu strojevodje je priletel tovorni vlak št. 854 na premikalni stroj vlaka št. 908. O. BERNATOVIČ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. , Moderen pašnik. V Gosposki ^iici, nasproti potresnim podrtijam, ki *°last Kranjske dežele in refleks dednih financ, stoji stavbišče kneza Auersperga. Tam je stal ob potresu »akozvani .Knežji dvorec*, zdaj pa se Pasejo po zaraščenem prostoru — koze in zajci. To stavbišče je prav — turško knežjo drago, zato ga nihče ne niara, ampak parade ondotni okolici ta pašnik ne dela! Požar v Mokronogu. - (Dodatno poročilo iz Mokronoga.) Z ozirom na .Jutrovo* poročilo požaru v Mokronogu dovoljujem si poročati naknadno še to-le: Ogenj je nastal vsled tega, ker tovarnar Penca 1,1 imel zadostnih priprav v varnost ognja pri dimniku svoje lokomobile. 2 strojne hiše bil je čez prvo nadstropje napeljan železen dimnik, okrog »aterega je bilo vedno naloženo čreslo, Popravljeno za mlenje. Penca je imel jcer še ukaz od oblastev, sezidati ‘{dan dimnik, a tega ni storil temveč izprosil enoletnega odloga k temu. Pa odlok je samooblastno razširil na več let in tako sedaj ta nesreča. V koko je pri tem zakrivil nesrečo gosp. strojni inžener za Kranjsko mi ni znano, a vsekako brez krivde ne bo. Postati mi je še nadalje, da mokro-noski požarni brambi ni zgorela no-etla brizgalna, pač pa je res da so brambovci za nekaj časa be-ati od ene brizgalne, ker v grozni ročinj niso mogli vztrajati. Dve brizgalni in vse na licu mesta nahajajoče _? .društvo pa je ostalo ves čas v aksip ter vstrajalo brez počitka celih i u.r nepretrgoma. Kar se tiče tujcev m njih pomoči omenimo le to, da so mjši ljudje res vstrajno in požrtvo-mo pomagali, a ono pobožno in erno ljudstvo pa se ni brigalo za Pomoč, ampak je vse, kar so domačni znesli in oteli požrešnemu plamenu sproti pokradli kot srake. Razun Ze omenjenih je zgorelo vse še sledečim: Pasctzky-ju. Urbancu, Ker- {Jjajšku, Manci, Cenckovki, Borštnarju, iraškemu Karolu, Koželjev kozolc, <>elbancu, Selkotu, Kodeletu, Errathu skladišče, marof in kozolc, Grazarjevi Kozolci, Meuželju 5 gospodarskih poslopij, ena hiša in večje število kozolcev, Knapču in Knapu vse, ničesar pa hi zgorelo Žganjarju ker ta zida izven rga novo hišo, a ta del je ostal popolnoma nepoškodovan. Nadalje je Zgorela nova hiša gospe Pleteršek, v Kateri je stanovala še-le dva dni, za- vcI°Mn* še ni bila> P°g°relo je tudi se Neži Bukove, Tudnerju in Golki ena hiša, druga pa je občutno Poškodovana. Pri gašenju ognja si je stekel posebnih zaslug mokronoški orožniški oddelek; posebno zahvalo pred vsemi drugimi pa zasluži gosp. stražmester rolih, kateri je z nevarnostjo lastnega življenja vztrajal celih 72 ur na Pogorišču in včeraj to je v torek se Peljal še v dve in pol uro oddaljeno as Dule, ter tam aretoval neko tatico, se je okoristila s položajem, ter Pokradla v trgovini Koželj za 70 K °laga. Moža priporočamo orožniškemu Poveljstvu, da ga priporoči v zasluzeno odlikovanje. Veliko priznanje zasluži tudi gospa Romoldova in gosp. Romold, vso hvaležnost trga pa za-služi gosp. sodnik Hutter, ki je delal skupno 48 ur, ne da bi šel kaj spat. udno pa se nam zdi, da se tako Vali gospa Leban, ki vendar ni drugega storila, kakor rešila svoja krila 11 bluze. Sicer ji za vso pomoč hvala, kipak sorodniška ljubezen naj ne neia krivice drugim. Izmed gasilcev zaslužijo priznanje: načelnik Tratar, *l je pokazal vso svojo človekoljubnost, nadalje četovodje Koračin, Glu-i, ’. Kumar, tajnik Smrekar, plezalec l*aJbič, poročnik Peterlin, brizgalni-r®rJi Kajser, Žagar, Jenič, Pekec, Mole drugi katerih imena pa mi niso rokah. , Naj ne pozabim pohvaliti še bojnega uradnika gosp. Žuljana, kateri Vsai. *n strt stal nesrečnežem reč« as na razP°lago. Bodi mu iz-ne^na stotera hvala. Tudi drž. posla- , n'k ie osebno pomagal pri enju, ter se s tem pokazal naklo- njenega in človekoljubnega nasproti trpečim nesrečnežem; prosili bi ga le, da bi za nesrečneže preskrbel znatno državno podporo, saj so tudi v veliki večini med prizadetimi njegovi volilci. Zahvala gre tudi požarnim brambam in njenim poveljnikom iz Škocijana, Št. Ruperta in Trebnjega, ki so ponovno v sili prihiteli s svežimi močmi na pomoč. Tudi služi javnosti v pojasnilo, da je gasilni dom zgorel, toda požarna bramba je vse svoje orodje po velikem trudu rešila. Prizadeti so bili razen nekaj izjem zavarovani, a zavarovalnina ne krije niti četrtine škode. Posebne podpore so potrebni sledeči: Karol Gorenc po dom. Traški, Janez Čampa po dom. Laščan. Jožef Uhan po dom. Trlep, Jožef Borštuar po dom. Kočjaž, Alojzij Povše, Emilija Pleteršek, Fran Seiko, Fran Novak po dom. Krmajčk ki ima 11 otrok je brez strehe, brez denarja in brez pohištva in hrane, nadalje so v stiski Janez Setina in Alojzij Setina po dom. Tudner, ki v neprevidnosti nista bila nič zavarovana, tudi sodni sluga Srimšek je v grozni stiski, komaj je hišo sezidal in to z drugim denarjem in že mu je pogorela, zavarovalnina niti polovico škode ne krije. Danes se je osnoval pomožni odbor v Mokronogu. Človekoljubna srca prosimo nujne pomoči, to tembolj ker je Mokronožan bil tudi napram drugim vedno usmiljenega srca. Kakor se čuje so prvi znesek darovali absol-ventje kmetijske šole na Grmu slaveč svoj jubilej in sicer so darovali znesek 100 K. Bodi jim tisočera hvala, drugim pa jih postavljamo v lep zgled. Izmed ostalih poslopij, ki so bila v veliki nevarnosti, naj omenim starodavni graščinski stolp, sodnija, trgovina Errath, gostilna Meuželj, zaloga čevljev Smrekar, trgovina Koželj, pošta in poslopja Koračina, ter hiša kjer je nastanjena glavna hranilnica in posojilnica in hiša g. Končine, ki je že gorela. Usodno za gašenje je bilo to, da je bil semenj in pa ker so posamezni gasilci bili primorani braniti gasiti najprvo svoje hiše in poslopja, kjer so nekateri dosegli naravnost čudeže, tako sta vodja brizgalničarjer, Koračin in tajnik Smrekar le po lastni zaslugi danes še v posesti svojih bivališč, katere sta s predrzno blaznostjo in obupom branila v največji nevarnosti. Upam, da sem s tem podal nekako dovolj jasno sliko o tem strašnem požaru, sicer pa še naknadno poročam zanimive podrobnosti. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Stavka na Angleškem. Lonbon, 23. avgusta. V krogih stavkujočih delavcev na Angleškem se je pojavil hud razdor. Velik del stav-kujočih delavcev obdolžuje vlado in celo svoje lastne voditelje izdaje delavskih interesov. V mnogih krajih province je prišlo do hudih spopadov med policijo in delavci. V Walesu je ljudstvo napadlo skoro vse trgovine židovskih trgovcev in jih oropalo. Pogrom na Žide traja že tri dni. Židi so namreč v tem kraju sami bogataši. Nad sto bogatih družin je zbežalo in prepustilo svoje premoženje usodi. Kolera na Sušaku. Sušak, 23. avgusta. Tu se je pojavil slučaj kolere. Demlsija kabineta Tomanovič. Cetinje, 23. avgusta. Kabinet To-manovič je podal danes svojo demi-sijo. Kralj je demisijo sprejel. Kakor se zatrjuje, bo Tomanovič v. novem kabinetu samo minister brez port-felja. Nezgoda nadvojvode Franca Josipa. Praga, 23. avgusta.' Nadvojvodi Francu Josipu, ki je prisostvoval otvoritvi novega nemškega gledališča, se je na potu v Sojovice zgodila danes mala nezgoda. Njegov avtomobil se je zadel namreč v nek drug avtomobil, ki je bil brez luči. Nadvojvoda je bil lahko ranjen na ušesu. Turški manevri. Carigrad, 23. avgusta. V okolici Janine in Valove bo manevriralo te dni 6 bataljonov turške armade. Kakor se poroča, je namen teh manevrov demonstracija proti domačinom. Ogrsko-hrvaškl državni zbor. Budimpešta, 23. avgusta. Opozicija še vedno nadaljuje obstrukcijo. Današnja seja je bila zopet spopol-njena s samimi interpelacijami in poimenskimi glasovanji. Razpust ogrske zbornice. Budimpešta, 23. avgusta. Danes so se pričele v kuloarjih poslanske zbornice razširjati vesti, da bo ogrsko-hrvaška zbornica razpuščena. Poslanec Julij Justh je izjavil, da opozicija pred novimi volitvami nima strahu. Za slučaj, če bi se v volilni borbi ogrska vlada zopet posluževala onih sredstev, kakor zadnjič, bo opozicija takoj v prvi seji zopet pričela z obstrukcijo. — Vladi prijazni poslanci pa zatrjujejo, da so vesti o razpustu zbornice popolnoma neresnične. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen He-dervary je izjavil, da se bo sredi meseca septembra situacija precej spremenila, ker bo tudi opozicija prišla do prepričanja, da jo obstrukcija ne bo rešila in to tembolj, ker je provinca radi obstrukcije silno ogorčena. Avstrijski manevri v Dalmaciji. Zader, 23. avgusta. Danes so se pričeli v Dalmacijskih vodah tridnevni mornarski manevri, katerih se udeležuje tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand. Stavka cestnih železničarjev v Atenah. Atene, 23. avgusta. Cestni železničarji so danes stopili v stavko, ker je bil njih ravnatelj odpuščen iz službe. Stavkujoči zahtevajo z vso odločnostjo, da stopi odpuščeni ravnatelj zopet na svoje mesto. Razne vesti. * Beraška malha — polna denarja. Na cesti iz Belgrada v Topči-der je 70 letni berač Pavlovič padel v nezavest. Prepeljali so ga v bolnišnico. Pri njem so našli 2 kg težko malho, polno bankovcev in srebnega ter nikljastega denarja v vrednosti okoli 200:000 dinarjev. Berač je umrl. Zdaj pa iščejo dedičev za polno beračevo malho. * Nov rekord avljatlke. »New-York Times* ima brzojavno poročilo iz Chicaga, da je amerikanski avijatik Ocven Brindley prekosil dosedaj svetovni rekord višine z aeroplanom, ki ga je pred par dnevi dosegel francoski avijatik kapitan Felix. Brindley se je vzdignil na aparatu sistema Edright celih 3574 m visoko in tako prekosil za več kot 200 metrov rekord kapitana Felixa 3350 metrov. * Strašen bedak. Predvčerajšnjem zvečer je policijski agent aretiral v ul, Sv. Frančiška v ;Trstu mladeniča, ki je najprej pljunil na cesarjevo podobo, natisnjena na listu »Corriere Adriatico*, potem jezno raztrgal časopis in z zaničevalno pozo zagnal koščke na tla. Na policiji je dotičnik rekel, da mu je ime Mavricij Besso, da je dijak, star 19 let, in da stanuje v ul. Sv. Frančiška št. 20. Izjavil je, da je angleški podanik (?) in da radi tega ni mogel imeti hudobnega namena. * Nemški cesar Viljem — operni komponist? Časopis Gil Blas javlja, da je cesar Viljem v teh vročih pasjih dneh skomponiral — opero. Junak nove cesarjeve opere je baje kralj Avgust Močni. Lastnik in glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik Y. M. Zalar. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem. Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri svečer. Hiša v Hrenovih ulicah št. 18, pripravna za malo obrt se proda. Poizve se v gostilni pri .Dachsu*, ali pa Marije Terezije cesta številka 16. 348/3—1 Akademični slikar v Ljubljani, ki J želi imeti postranski zaslužek in sicer za dekorativno slikanje se naj blagovoli obrniti pismeno pod šifro .Dekorativ 222' poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 349/3—1 Hiša z vrtom se iz proste roke proda. ' “ 163/8-6 Poizve se Mesarska cesta št. 1. Dva dijaka iz boljše rodbine se sprejmeta na stanovanje in hrano. Kje pove uprav-ništvo .Jutra*. 351/3—1 KORESPONDENCA. Državni uradnik 35 let star se želi poročiti s 25 do 30 let staro samostojno šiviljo, (obrtnico) ali pa z gospodično s 5—10.000 K premoženjem, vdove brez otrok niso izključene. Ozira se le na resne ponudbe s sliko. Tajnost zajamčena. Pisma na .poštno ležeče K. F. 01. Ljubljana*. 512/1-1 Gospod P, K., ako sc najde, ali je že najdeno, mi blagovolite to sporočiti pod šifro .Najdeno* .Prva anončna pisarna", kajti po pošti ni zanesljivo, da dobim isto osebno v roko. 515/1—1 Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih »Jutra*. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. Prodajalna na zelo prometni cesti v Ljubljani, elegantno opremljena, se odda takoj z vso špecerijsko zalogo in z vsem inventarjem ali brez njih pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu »Jutra*. Proda se takoj lepo manjše posestvo iz proste roke v lepem in prijaznem kraju na Gorenjskem. Poslopja so v najboljšem stanu, pripravna za gostilno, prodajalno ali drugo obrt. Proda se tudi z živino, prešičem in vsem orodjem, ali pa samo posestvo. — Naslov pove »Prva anončna pisarna*, Frančiškanska ulica 8. U"ajl)o3jši pokončevaleo mrčesa je brezdvomno E. Scherag-a JANOL pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. ■ Naroča se: Dunaj XV., Eiinfliausgasse štev. 5. L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hranilnlčnl račun štev. 67.626. Svetovno mojstrstvo v urarski industriji iznajdeno. Prevzetje edine prodaje me je postavilona stališče, da za 2*90 K nudim elegantno 14 kar. Double zlato švicarsko uro. Ista 'ma 36 urno dobro ogrske države Ustanovljena leta 1831. SODE uobtu ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja IVAN BUGGSiri« sodar Mubiiana. Cesta aaRudotlovo želez. 5. Podružnica „Jutra“ za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6. C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. —- Na življenje ta za doto v vsel mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1011 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron. ....................................... Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. ———— . — reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom ■ -n n,, , priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprtejema vsa v tl" jn litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov T rreal 1 3STaOXCLO