IZDAJA ZA GORIŠKO II BENEČIJO PHIMDHSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE RIMSKI ROPARJI NADALJUJEJO SVOJO ROBOTO: NA VRSTI JE ZOPET TR2ASKO POMORSTVO. TRŽAČANI! PROTESTIRAJMO PROTI NJIHOVI SAMOVOLJI IN PROTI POPUŠČANJU ZVU I Leto VIII. - Štev. 162 (2158) poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 4. julija 1952 Cena 20 lir MIŽIM MM CfiČIIO IN JUCOSLflVUB Grška parlamentarna delegacija je včeraj prispela v Beograd - Obisk dveh visokih ameriških oficirjev v FLR Jugoslaviji - 40.000 Beograjčanov na pogrebu podpbl-kovnika P. Djukiča, ki je padel v borbi z bolgarskimi kominformovskimi banditi Konferenca v Zagrebu za povečanje izvoza lesa v Italijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Miroljubna politika jugoslovanske vlade, daljnii napori za vzpostavitev dobrih odnosov s tistimi državami, ki so pripravljene spoštovati svobodo in neodvisnost narodov Jugoslavije, niso ostali brez rezultatov. Po.obisku prve avstrijske uradne delegacije, ki je prispeval k poglobitvi odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo in omogočil, da se pospeši rešitev mnogih nerešenih vprašanj, pričakuje Jugoslavija prvo grško parlamentarno delegacijo, ki bo prispela jutri zvečer v Beograd. Uspehi, ki so doseženi na področju zbližanja med Jugoslavijo in Avstrijo in rned Jugoslavijo in Grčijo dokazujejo ne samo pravilnost po. litike jugoslovanske vlade, temveč tudi veliko razumevanje državnikov Avstrije in Grčije, ki se zavedajo, da so dobri sosedni odnosi najboljše jamstvo njihove svobode in neodvisnosti. V novinarskih krogih v Beogradu poudarjajo, da so balkanski narodi v težkih časih v preteklosti segli drug drugemu v roke in drug drugemu pomaga, li. Slično je tudi danes, ko se vedno jasneje pokazujejo impe. rialistične težnje Moskve in ko se ponovno odkrivajo apetiti onih, ki so v zadnji vojni napadli Jugoslavijo in Grčijo. Beograjska «Politika» poudarja, d'a je glede na preteklost zbližanje med Grčijo in Jugo. slavijo popolnoma naraven pojav, ki ga bedo pozdravili vsi prijatelji mednarodnega sodelovanja, zlasti oni narodi, ki se zavedajo nevarnosti, ki ogroža njihovo neodvisnost in njihov razvoj. «Politika» ugotavlja, da v Jugoslaviji in y Grčiji obstaja želja, za poglobitev medsebojnih odnosov in zaključuje, da miroljubni in konstruktivn • napori Jugoslavije in Grčije za č;m boli--. - -. r-rh'1- edr-cj menijo velik delež pri ohranitvi varnosti v svetu. Iz Aten poročajo, da je jugoslovanski poslanik v Atenah Radbš Jovanovič predvčerajšnjim priredil svečan sprejem članom grške parlamentarne delegacije, ki s0 danes odpotovali preko Soluna v Beograd. Predvideva se, da bo grška parlamentarna delegacija, ki jo spremlja skupina grških novinarjev, ostala nekaj dni v Beogradu, nato pa bo obiskala razne kraje Srbije, Hrvaške, Slovenije Bosne in Makedonije. Med svojim obiskom bodo grški parlamentarci obiskali med drugim zvezno-in republiške skupščine. Zelo verjetno je. da bodo tudi gostje maršala Tita. Grška delegacija bo ostala v Jugoslaviji do 16. julija. N* osebno zahtevo maršala Tita je zvezna vlada odobrila mestnemu ljudskemu odboru v nabavo prevoznih sredstev, za izboljšanje mestnega prometa, za ureditev ulic in parkov- in za izboljšanje službe mestne čistoče. Merodajni krogi v Beogradu poročajo, da bosta v ponedeljek 7. julija prispela v Beograd kot gosta Jugoslovanske ljudske grmade višja častnika ameriškega obrambnega ministrstva gene. ralmajpr George Olmsted, šef urad4 za vojaško pomoč in Cly-de Odliman, namestnik pomočnika načelnika generalštaba. Ameriška oficirja bosta za časa svojega bivanja v Jugoslaviji obiskala razne kraje. Danes zjutraj je prispela na Reko burmanska vojaška delegacija, ki je obiskala podjetje «Aleksander Rankovič» in ladjedelnico "Tretji map. Opolnomočena ministra , poslanika Costarike in Guatemale v Rimu Teodoro Castro in Francesco Calves sta danes y Zagrebu obiskala tovarno «Ro- dig Končar» in se zlasti zanimala za dlelo uprave tovarne, ki je v rokah samih delavcev. Okrog 40.000 Beograjčanov je kljub veliki vročini prisostvovalo danes pogrebu narodnega lieroja podpolkovnika UDBE in ljudskega poslanca Pane Djukiča, ki je pred dnevi padel v borbi s kominforrr.irovskimj bolgarskimi banditi. Pred pogrebom je okoli 40.000 ljudi ši0 poleg odra njegovih -posmrtnih ostankov v centralnem domu UDBE. Qd posmrtnih ostankov so se poslovili zastopniki vlade Srbije, zvezne sku-pščme, UDBE in drugih množičnih organizacij, ki so v svojih govorih poudarili, d3 ta zločin dokazuje, da so se bolgarski informbiro-jevci spremenili v bando teroristov in ubijalcev, ki želijo s svojimi zločini sejati sovraštvo med narodi Jugoslavije in Bolgarije ter jih ustrahovati. Danes zvečer je bil v Kragujevcu velik protestni miting, katere- mu ie prisostvovalo okoli 10.000 meščanov, ki so ostro obsodili zločinske postopke bolgarskih informbirojevcev in njihovih plačanih agentov. V Zagrebu se bo jutri začela konferenca italijanskih in jugo. slovanskih lesnih strokovnjakov o možnosti -povečanja izvoza lesa v Italijo. Jugoslovanski izvozniki so mnenja, da se b0 izvoz lahko povečal. Izvoz lesa je v primeru s predvojnim, ko je znašal 700.000 ton, znatno padel zaradi izvoza jugoslovarv skega lesa v druge evropske države in neugodnih pogojev italijanskih tržišč. Pričakuje se, da se bo to vprašanje na konferenci v Zaigrebu ugodno rešilo. Gospodarski oddelek jugoslovanskega zunanjega: ministrstva predvideva, da bo letošnji izvoz lesa v Italijo znašal okc-li 250.000 ton B. B. Protest indipendentističnih skupin proti vključitvi tržaškega radia v R Al rimsko žrelo Protest so izročili zastopniku generala Wintertona predstavniki: Slouansko-italijanske ljudske fronte. Akcijskega odbora za obrambo STO, ironte za neodvisnost m Tržaškega bloka, ki zahtevajo razveljavljenje protizakonitega sporazuma med BAl in tržaškim radiem Pred dnevi smo poročali, da je bil dosežen sporazum med italijanskim «Radio Audizioni Italiano — RAIm in tržaškim radiem, da bo RAI prevzel tudi tržaški radio V zvezi s to vestjo smo poudarili, da gre za eno izmed posledic londonskega mešetarjenja, za vedno večje vključevanje cone A STO v Italijo ter da obstaja nevarnost, da bo ta sporazum imel hude posledice za sloven. sko radijsko tržaško postajo Trst II, ki predstavlja trn v peti rimski imperialistični politiki, katera prikazuje Trst kot »najbolj italijansko* mesto. Včeraj pa so pri ZVU v zvezi s tem izročili predstavniki političnih skupin, ki se borijo za neodvisnost Tržaškega o-zemlja protestno resolucijo. Te skupine so; Slovansko.italijan. ska ljudska fronta, Fronta za neodvisnost, Tržaški blok, Qd-bor za obrambo Tržaškega o-zemlja. V resoluciji je re. čeno, da omenjene skupine RIMSKI FUNKCIONARJI PRI ZVU bodo imenovani jutri zjutraj Odvetnik Bruno Forti bo baje prevzel oddelek za gospodarstvo, prefekt 1/itelli iz Benove pa bo višji upravni ravnatelj, to je naslednik generala llljhitelavva -Prosjačenje tržaških iredentistov po hodnikih rimskih demokristjanskih uradov (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Čeprav želijo u. radnii krogi vse razpravljanje, spl-stke in manevriranja ter prestižne špekulacije glede imenovanja rimskih funkcionarjev pri ZVU v Trstu čim bolj prikriti omejiti na najožji krog, se kljub temu mnogo razpravlja zlasti o razprtijah m-ed de- iiiiu - liGŽi V Rimu in njihovimi figurami v Trstu. Pri tem se pcuda-rja lahkota. s katero demekristjamski vodilni ljudje uveljavljajo svo. jo centralistično voljo po podpisu londonskih sklepov. Splošna sodiba je nam,reč. da demo-kris-tjanske in druge iredentistične tržaške figure prihajajo k svojim večjim ali manjšim bolj ali manj vplivnim osebnim prijateljem v vodstvu d-e-mc-krlstjanske stranke, okrog katerih prosjačijo za vplivnejše funkcije bodisi v tržaški podružnici stranke same. bedi-si np upravnih, gospodarskih in drugih javnih ustanovah v Trst ut Danes je bilo objavljeno, da bo vseh 21 italijanskih funkcionarjev pri tržaški ZVU določila vlada jutri zjutraj na svoji seji. V prvi vrsti je tu politični svetovalec, ki edinega rimska vlada imenuje, medtem ko vse ostala samo predlaga, a imenuje jih poveljnik cone A gen. j Winterton — vsaj formalno. Puli pomoč 25 m-ilijonov dinar Kot sm° ie Poročali- Je vest ° jev za ureditev mesta Naivci" imenovanju nekega italijanske- del te nomoči bo me-aKiVo ]l dlPlo™*ta s službo v New te P°mocl D° Porabljen za | Yorku že prodrla v javnost. Se- daj pa se ta vest zanika in se govori da bo na to mesto imenovan'popolnoma drugi človek. Zanimivo je, da med diplomati ne vlada veliko navdušenje zg sprejem tega položaja in baje je že precejšnje število tistih, ki so tozadevne ponudbe odklonili. Od drugih položajev se smatraj kot važni trije in sicer višji upravni ravnatelj, šef gospo-darsko-finančnega odseka in šef notranje uprave (razen policije seveda). Imena vseh treh se tudi že omenjajo. Višji ravnatelj naj bi bil neki prefekt Gian Augusto Vitel« po rodu iz Genove ,ki je bil nekoč prefekt v Cataniji in ki je nato postal generalni direktor vrninistrstvu za notranje zadeve v Rimu. Pravijo, da je to človek čez 60 let star in ki im0 že skoraj štiridesetletno službo za seboj. Gospodarsko-finančni oddelek pa je bajč namenjen bivšemu predsedniku ((Tržaškega Lloy-da» odv. Brunu Fortiju kot nadomestilo za izgubljeno mesto predsednika, ki ga je prevzel monarhistični admiral Raffaele De Courten. Glede imena funkcionarja, ki bo prevzel notranje zadeve, nisem mogel izvedeti ničesar, pač pa mi je bilo zagotovljeno, da so poročila, da bo politični svetovalec pri »en. Wintertonu de-mokristjanski senator Tessitori -z Vidma, brez podlage. Pravijo tudi, da je .zelo verjetno, da se morda ministri na svoji jutrišnji seji ne bodo mogli sporazu- meti glede vseh funkcionarjev in bodo imenovali samo nekatere, imenovanje ostalih pa pustili za drugo sejo. A. P. Truman poudarja važnost Organizacije združenih narodov ^sojanje izolociomzma - Na tiskovni konferenci je predsednik obdolžil ameriške Jeklarske družbe, da preprečujejo rešitev sindikalnega spora - Ponovno je izjavil, da bo kandidiral pri predsedniških volitvah - Praznik «Izjave o neodvisnosti» ne t^-^lNGTON- S. - Na svoji Truman JiLkh znatno povečani o-brambni programi zahtevajo. Skušati moramo ne samo urediti nasprotja na miroljuben način, P®č pa tudi olajšati bremena priprav za obrambo. Združeni narodi so najvažnejše sredstvo, če ne edino, za napredovanje na tej poti«. Malikov veto proti preiskavi o bakteriološki vojni NEW YORK, 3. — Varnostmi svet se je danes zjutraj ponovno sestal in izglasoval ameriško resolucijo, ki predlpga prelska- stavniikom. Kanclerjevi ugovori »e nam$ajo na oni del besedila, ki govori o zopetni združitvi N-rničije. Adenauer j eve pripombe bodo sedaj poslali trem zahodnim vladam, zaradi česar se predvideva, dg ne bo note mogoče poslati pred konr čem prihodmejega tedna v Moakvo. V dobro obveščenih krogih mislijo, da je Adenauer izjavil, da predstavlja nova nota korak nazaj v primeri s prejšnjimi notami Mosikvš. Prejšnje note namreč poudarjale, da bi konferenco štirih o nemški e-notnosti lahko sklicali šele po-teni, ko bi se rešila sledeča vprašanja: 1. Kaj razumejo Rusi za svobodne volitve; 2. Kako mislijo Rusi, da bi bilo treba izvajati mednarodno na<š-zorstvo nad temi volitvami; 3. Kakšna svoboda naj se dovoli nemški enotni vladi, bodisi v notranji kakor tudi v zunanji politiki v razdobju od vsem miških volitev do podpisa mirovne pogodbe. Po trditvah omenjenih krogov izključuje nova nota tretjo točko, o kateri bi morali razpravljati na konferenci štirih. Po mnenju Adenauerja bodo Rusi lahko toliko bolj na dolgo vlekli trajanje konference, kolikor več nerešenih vprašanj bo ostalo pred začetkom te konference. Konferenca, ki bi trajala doligo časa, bi lahko po. večala negotovost v Franciji m v Zahodni Nemčiji ter bi se bolj otežkočdla ratifikacijo bonnskih dogovorov m pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Iran kandidira a za mesto v Varnostnem svetu NEW YORK, 3. - Iran je da- nas uradlno postavil svojo kandidaturo za Varnostni svet. i-renska delegacija je namreč poslala ostalim delegacijam, pismo, v katerem jih obvešča, da želi teheranska vlada na- domestiti Turčijo kot članica Varnostnega sveta, ko bo 31. decembra 1952 potekel mandat Turčije. Pismo iranske delegacije poudarja, da ni bil Iran nikoli član Varnostnega sveta, medtem ko sta bila Sirija in Egipt že večkrat. Delegacija izraža upanje, da bo Libanon, ki je že postavil svojo kandidaturo za sedež, ki je določen za države Srednjega vzhoda v Varnostnem svetu, umaknil svojo zahtevo v korist Irana. Kakor je znano, je Libanon že leta 1949 umaknil svojo kandidatu ro v prid Turčije. V Teheranu uradno javljajo, da bo Mossadekova vlada odstopila v soboto 5. julija. Istega dne bo šah sprejel člane predsedstva parlamenta. ŠOVINIZEM VF.LESEJMSKE UPRAVE Pred nekaj dnevi je izšel uradni katalog mednarodnega tržaškega velesejma, ki ga je izdala uprava velesejma, te. stavil pa ga je njen urad za tisk in propagando. Na zadnji strani čitamo, da sta za katalog odgovorna generalni tajnik dr. Claudio Chiaruttini in načelnik propagandnega urada dr. Doro Rinaldini. Besedilo kataloga je natis-njeno v petih jezikih: italijanščini, francoščini, anglešči-nt, nemščini m ceto v španščini. Na 533 straneh ni (če ne upoštevamo oglasov) niti ene vrstice napisane v slovenščini ali srbohrvaščini. Nič nimamo proti italijanščini, francoščini, angleščini, nemščini in španščini, vendar smo mnenja, da je slovenščina vsaj enakovredna tem je. zikom. Slovenščina je na na. šem ozemlju, v smislu točnih določil mirovne pogodbe, ki je še vedno v veljavi, enakopraven državni jezik, kot je to italijanščina. Tega bi se morala zavedati tudi uprava tržaškega velesejma! Ne obstajajo pa samo pravni in narodnostni razlogi, ki bi morali privesti upravo velesejma do tega, da bi vključL la v katalog slovenski tekst, temveč je pomen slovenščine tudi za gospodarsko življenje Trsta in zlasti za velesejem ogromen. Španija je slabo zastopana na velesejmu in Trst ima s Španijo le rahle trgovski vezi, vendar so španščino vključili v uradno publikacijo. Brez jugoslovanske razstave lesa a-li brez bogate kolektivne razstave v «Palači narodova pa st velesejma še misliti ne moremo. Omalovaževanje jezika de. žele, katere razstava spada med temeljne kamne velesejma in bi brez nje zgubil velesejem svoj pomen, predstav. Ija grobo žalitev in je obe. nem odraz kratkovidne iredentistične politike, ki Poveva tudi ozračje velesejmske uprave. To pa še ni vse. Sedmo poglavje omenjenega kataloga vsebuje, po držav, ni pripadnosti razdeljen, seznam razstavljalcev. Na 444. strani najdemo (v poglavju napisanem v italijanščini) podjetja, ki spadajo pod suverenost Italijanske republike. Na strani 474 zvemo, da spada «Tržaški Llovd med it a. lijanske družbe, saj so ga da. li v poglavje, ki nosi naslov. a Italiay>. V poglavje, kjer so napisane italijanske tvrdke, pa mso vštelt samo tega podjetja, temveč vsa tržaška podjetja in ustanove brez izjeme m Trst sploh ne figurira samostojno v katalogu. Preglejmo samo nekatera taka pomembnejša podjetja ali ustanove. Na 446. strani najdemo «Združenje kavar-narjevs, na 447. strani "Javna skladišča, na 451. strani «Zbornico za trgovino industrijo in kmetijstvom in CRDAV., na 452. strani «Trža- ško hranilnico), na 461. strani «Upravo tržaškega industrijskega pristanišča» in "Upravo turizma», na 460. strani firmo «Baron Fconomo« itd. itd. Celo «Mutual Securtg A. gencys, t. j. specialno misijo «Uprave za vzajemno pomoč za Trstu, so vtaknili pod Italijo. S takim ravnanjem se postavlja uprava tržaškega velesejma na odkrito iredentistično stališče in trdi, da je Trst v Italiji ter da so tržaške tvrdke ter ustanove z MSA za Trst vred italijanske tvrdke in ustanove. Prav malo se skladajo uvod. ne vrstice omenjenega zbornika z omalovaževanjem zalednih držav in prištevanjem tr. žaških firm med italijanske. Tako čitamo v predgovoru: «Tržaško pristanišče je še vedno središče naravnega prometa zaledja — ono je obvezen prehod med kontinentom in prekomorskimi deželami)). In dalje: «Zahvaljujoč se svojemu geografskemu položaju — križišču med narodi — je bil Trst vedno poklican, da združuje vzhod in zahod. To ne samo s pomočjo zamenjave materialnih, temveč tudi duhovnih bogastev. Trst je ponosen, ker ve, da je poklican izpolniti ta. ko plemenito nalogo Trst jo je izpolnil vedno in jo bo iz-polnjeval še v bodoče v znamenju miru ter sodelovanja med narodi». Iredentistično vključevanje vsega tržaškega gospodarstva, vseh tržaških gospodarskih ustanov in podjetij v Italijo je v grobem nasprotju z lepimi uvodnimi besedami natisnjenimi v uradnem katalogu tržaškega mednarodnega velesejma. Groba kršitev mirovne pogodbe in slepo, bedasto za-postavljanje jezika velikega dela tukaj živečega prebivalstva in največjega udeleženca na velesejmu pač ne more pri spevati k dobremu uspehu velesejma, še manj pa k sodelovanju med narodi. S. B. Monarhistični admiral De Courten je novi predsednik ,,7 r žaškega Lloyda‘k Zmotili smo se včeraj, ko smo zapisali, da se bo enovo-izvoljeni» upravni odbor »Tržaškega Lloyda» sestal šele včeraj v Trstu in «izvolil» najbrž bivšega večkratnega italijanskega ministra g)x>fa in admirala Raffaela De Gourtena za svojega novega predsednika namesto dosedanjega odv. B. F.ortija, znanega tržaškega vplivnega gospodarstvenika, hudega iredentista in voditelja italijanske liberalne stranke. Sestanek novega upravnega odbora je bil že predvčerajšnjim in sicer ne v Trstu, temveč v Rimu; zg novega predsednika pa je bil v resnici izvoljen že omenjeni monarhistični admiral. Razburjenje zaradi kaj lahko dojemljivih hudih posledic za tržaško pomorstvo, je v Trstu zlasti med pomorščaki, v prvi vrsti pa med osebjem »Tržaškega Llcyda» doseglo včeraj višek. Razočarani pa so najbolj iredentisti, ki so mislili, da bodo oni v prvi msti Usti, ki bodo z uresničenjem londonskih mešetarskih sklepov prvi nagrajeni. Tržaške pomorščake m vse Tržačane pa razburjajo poleg tega še vesti, da bo prišlo do v bistvu enakih sprememb tudi pri dveh ostalih tržaških paroplovnih družbah, katere kontrolira «Finmare» in sicer pri družbah «Italia» in «Adria. tiča«. Nekateri tozadevni sklepi so bili že sprejeti na prvem sestanku novega upravnega odbora družbe «Italia». Tržaški pomorščaki so zahtevali, naj bi se tej družbi vrnila tista dva velika prekooceanska parnika «Saturnia» in «Vulca-nia», ki stg ji bila vzeta. To se po zadnjih sklepih sploh ne bo zgodilo, temveč bo iz Trsta prenesena u Italijo tudi gospodarska uprava in s tem precejšnji del osebja. Isto čaka tudi pa roplovno družbo »Adriatica«. Po zadnjih skle-jrih naj bi ti dve družbi imeli v Trstu samo še svoje agencije, vse drugo pa naj bi šlo v Genovo in Benetke. Glede »Saturnlje« in «Vul-canije« pa imamo opravka s podobnim primerom «prevze. manjas osebja na tako imenovani «prostovoljni« način. Prav tako kot za osebje tržaškega radia iščejo za prenos uprave obeh parnikov v Genovo določeno število prostovoljcev. v prvem in drugem primeru bi rimski pohlepne-ži hoteli doseči nekakšen prostovoljni pristanek, ki ga pa dejansko izsiljujejo z ogrožanjem življenjskega obstoja nameščencev in njihovih družin, da bi pozneje imeli zelo ugoden izgovor; Saj ste sami zaprošili, saj nismo vendar ničesar storili na silo! Gre torej za tradicionalno o-studno metodo «zakonitega» in ".nenasilne g as izsiljevanja in ropanja vsega tistega, kar je v Trstu celo fašizem pustil, ki je z istimi metodami oropal Slovence vseh gospodarskih ustanov. In ker smo bili pri tem rimskem ropanju prav tržaški Slovenci od trenutka, ko je stopila osvajalna italijanska vojaška noga na tržaška tla na pomolu Sv. Karla, najbolj prizadeti, smo bili prav zaradi tega prvi, ki smo rimsko roparsko politiko razkrinkavali. Sledili so nam tisti tržaški Italijani, ki se borijo danes v raznih indipendentističnih gibanjih in ki mnogokrat z nami tudi skup. no nastopajo. Oni so zlasti — skupaj z nami — v zadnji volilni kampanji ter nenehno vsa povojna leta resno opozarjali Tržačane, ki so bili pod vplivom visoko donečih iredentističnih fraz, naj ne nasedajo pohlepnim agentom rimskega imperializma Sedaj pa smo priča, da so mnogi in mnogi tržaški iredentisti začeli spregledovati in tudi že spregledali. Bližnja bodočnost pa jih bo prepričala, da bodo morali spregledati do kraja in da bodo rimskim pohlepnežem enkrat za vselej obrnili hrbet. Želimo si le, da takrat ne bo prepozno. Jugoslavija naklonjena sklicanju skupščine OZN v tuniškem vprašanju NEW YORK, 3. — Jugoslavija je odgovorila pozitivno na vprašanje arabsko - azijske skupine za sklicanje posebnega zasedanja glavne skupščine OZN v tuniški zadevi. Tako se je izvedelo iz obveščenih virov Do sedaj se je 22 držav izreklo za posebno zasedanje, za katero ie potrebno 31 ugodnih odgovorov. 4. julija 1952 EVNI P Urh, Belizar Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19,58 Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 17.16 in zatone ob 0.50 Jutri, sobota, 5. julija Ciril-Metod, Bogopiila MAČJE SOLZE ZARADI ..IZGUBLJENIH KRAJEV" Gospodarstvo goriške pokrajine lahko reši le stvarna politika, ne tarnanje . . ■ 'vi™- t 1 * , J' i- -' ' ' . " GORICA, 3. — Vse preveč pogosto je v tukajšnjih političnih in upravnih krogih govora o okrnitvi goriške pokrajine po novi politični državni razmejitvi na podlagi mirovne pogodbe. Zlasti se tega novega dejstva oklepajo kot pijanec plota šovinistično nastrojeni ljudje, ki se ne morejo privaditi, da je izgubljeno za Gorico tržišče, ki je bilo kaj ugodno za sklepanje dobrih trgovskih zvez z obsežnim zaledjem. Le- ti ljudje često najdejo v besedah občinskih mož, ki se ob raznih sejah občinskega sveta z žalostjo spominjajo izgubljenih krajev, svoje veliko zadoščenje in morda tudi uteho pri gojitvi svojih imperialističnih apetitov. Toda čas bi bil, da bi se go-riški politiki predvsem pa go- spodarstveniki enkrat za vselej postavili na stvarnejše temelje in se pričeli ravnati v skladu s sedanjimi pogoji in predvsem potrebami. V naslednjem bomo podali nekaj številk glede razsežnosti goriške pokrajine pred razmejitvijo in po razmejitvi, njenem obdelovalnem prostoru in možnostih pridelovanja poljedelskih pridelkov. Fašistična goriška pokrajina je merila 272.000 hektarov. Od tega je odpadlo na polja in gozdove okoli 245 tisoč ha, obdelovalnega polja pa je bilo 29 tisoč hektarov. Od prejšnje površine je po mirovni pogodbi ostalo samo še 22.600 hektarov sedanje goriške pokrajine, ki ima 20.400 ha polj in gozdov in 11.400 orne zemlje. 22.600 ha sedanje gori- Pasja vročina v Gorici v senci od 34 do 40 stopinj GORICA, 3. — Čeprav smo šele na začetku meseca julija, vendar imamo že izredno hudo vročino. Topli val, ki je zajel vso Evropo ni prizanesel niti Gorici, čeprav leži mesto ob vznožju manjših hribov. Včeraj so na letališču namerili najvišjo temperaturo dneva v senci ob 15.30, ko je termometer pokazal 34.6. V mestu se je živo srebro dvignilo veliko višje. Popoldne ob 2. je pokazalo 40 stopinj v senci. Vpliv temperature se močno pozna tudi na ljudeh. V opoldanskih urah je po mestu le malo ljudi. Kdor pa ima opravke hodj v senci poslopij. Večina ljudi si v času najhujše vročine poišče najprimernejši kraj. Nekateri se doma močijo s hladno vodo, drugi pa se kopajo v Soči, ki je še vedno precej mrzla. Ugodno je seveda, v kolikor ne škoduje zdravju. V tej pasji vročini nam res ne preostaja drugega kot da z večjo ali manjšo potrpežljivostjo čakamo, kdaj bo vreme toliko naklonjeno in nam poslalo nekaj osvežujočega dežja, ki bo koristil meščanom, še bolj pa kmetom, katerim prinaša sedanja vročina veliko sušo, ki utegne povzročiti poljedelstvu neprecenljivo škodo. Žrtev vročine GORICA, 3. — Zaradi občutne vročine smo imeli danes v Gorici prv0 žrtev. Gre za 57-letno Rozalijo Malevič vd. Kraševec iz Ul. Rabatta 19. Dopoldne je odšla na trg po opravkih kjer se je v omedlevici zgrudila na tla. Takoj so poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki je nesrečnico odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili manjše poškodbe na obrazu. Zenska je občutno krvavela iz nosa in izgubila tudi precej krvi. j ške pokrajine predstavlja 8,2 odstotka celotne površine prejšnje pokrajine. • Po novi uredbi so priključili tržiško in gradeško občino k naši pokrajini in s tem dosegli povečanje goriške pokrajine. Sedaj znaša celotna površina 46.704 ha. Od tega je 34.452 ha polj in gozdov in 18.472 ha orne zemlje. Na poljih goriške pokrajine pridelujejo koruzo, žito, sladkorno peso, sončnice, krompir; vzdržujejo tudi stalne pašnike in umetne. Velike površine uporabljajo za pridelovanje povrtnine in sadja. Žito sejejo na 4.700 ha in ga letno pridelajo 105.000 stotov. Koruzo sejejo na 4350 ha in jo pridelajo 110 tisoč stotov. Za sladkorno peso dajejo na razpolago zelo omejeno količino prostora, in sicer samo 230 ha. Na tej površini jo pridelajo o-koli 6600 stotov. Sončnice sadijo na 300 ha z letno proizvodnjo 5.100 stotov. Krompir pridelujejo na 1.250 ha z letnim donosom 85.000 stotov. Na stalnih senožetih s 7650 ha pridelajo letno 200 tisoč stotov krme, na umetnih senožetih s 4.800 ha površine pa pridelajo letno 400 tisoč stotov krme. Pridelek sadja je precejšen. Pridelajo po 20 tisoč stotov breskev in češenj, 18 tisoč stotov hrušk in jabolk in 60 tisoč stotov zelenjave. Kljub vojni je število živine precej poraslo. Redijo 18.500 glav goveje živine, 6.000 prašičev in 2.500 ovac in koz. Lahko temu prištejemo načrte za namakanje gradiščansko krminskega polja, kj je podvrženo stalni suši in katerega bi bilo treba čimprej opremiti z namakalnimi napravami. Ozemlje sedanje goriške pokrajine lahko nudi dovolj jamstev za nemoten razvoj in osamosvojitev v poljedelstvu in živinoreji. Toda oblastniki bi morali imeti pred očmi ta cilj in se truditi, da se ga čimprej u-resniči in da se potem nadaljuje pot k izboljšanju življenja prebivalcev naše pokrajine in zlasti goriških meščanov^ S stalnim tarnanjem zaradi «odtrganih krajev« pa tega ne bodo nikoli dosegli. •v UREDITEV GORSKIH VODA velike važnosti za gospodarski dvig i_________________________________________ i Največje koristi bi imele občine Terske doline. Rezije m Kanalske doline ; Spletke zainteresiranih krogov na škodo prebivalstva teh krajev Pogled na Jamlje S SEJE UPRAVNEGA ODBORA POKRAJINSKEGA SVETA ODSTOP ZEMLJIŠČA OBČINSKI UPRAVI KRATKA SEJA OBČINSKEGA ODBORA ODOBRILI SO VSE OBVEZNE PRISPEVKE GORICA, 3. — Ped predsedstvom pokrajinskega predsednika cdv. Culota se j« včeraj sestal upravni odbor pokrajinskega sveta. Najprej je odvetnik Culot poročal o prošnji občinske uprave, da bi ji pokrajinska. uprava odstopila zemljišče, na katerem je stala bivša vojašnica «San Michele«. Omenjeno zemljišče namerava občina pokloniti upravi INA-Casa za gradnjo stanovanjskih hiš. Pokrajinski odbor je sklenil prodati občini omenjeno zemljišče. Vendar so« zaradi nesoglasij, ki so nastala pri določevanju cene, odlcžih vsak sklep v tej zvezi. Nadalje so odborniki proučili številna vprašanja v zvezi s pokrajinskimi nameščenci in sklenili pričeti s popravljalnimi de. h v nekaterih orožniških vojašnicah. Razpravljali šo tudi o načrtu za postavitev ograje ob cesti Trst - Videm. Pregledali so nato nekaj prošenj za oskrbo nezakonskih otrok in ume-bolnih. Ob zaključku so nadalje odobrili plačilo raznih dobav ustanovam, ki spadajo pod pokrajinsko upravo in izdatek v tej zvezi v znesku 2-105.085 lir. OB PRAZNIKU ČEŽENJ V TAR CENTU Potrebni so nujni ukrepi oblasti za zatiranje škodljivca, ki ogroža sadno drevje Pred leti so izvažali češnje v Nemčijo, Avstrijo, Bansko, Poljsko ittl. - Kazne prireditve v nedeljo v Tareentu, tekmovanja in uagrade V nedeljo bo v Tarčentu tradicionalni praznik češenj, ki so ga uvedli že pred 15 leti in ima vsakokrat velik uspeh. Tarčentske češnje so znane da. leč v tujini, kamor so jih vsako leto izvažali v velikih količinah. Gojitev češenj je zelo razširjena v vsej okolici Tarčenta, posebno pa ob vznožju gričev Terske doline. Glavno središče je namreč v bivši slovenski ob. čini Cižerje, ki so jo pred tri. desetimi leti priključili tar-čentski občini. Mnogo češenj imajo tudi v slovenskih vaseh nemške občine, namreč v Ro-mandolu in Vizontu, v katerih je približno deset tisoč dreves. Pridelek češenj je zadnja le. ta zelo ogrožen od češnjeve mušice. Zato lahko računamo, da znaša pridelek le okrog 4.000 stotov, kar je znatno manj kot pred leti. Letos pa je mm Žalni sprevod na pogrebu tov. Leopolda Doljaka vrhu tega povzročila veliko škodo tudi toča. Prav zaradi mušice je sedaj izvoz v Nemčijo, Avstrijo, Dansko, Poljsko in v druge dr. žave zelo skrčen in gre skoraj ves pridelek le za destilacijo, tako da celokupni izkupiček ne znaša več kot deset milijonov lir Zaradi ogromne škode našemu sadjarstvu in splošnemu gospodarstvu, saj je skoraj u. kinjen izvoz v tujino, bi bilo nujno treba uničiti škodljivca. Toda pristojne oblasti se tega ne zavedajo, ali pa se zgubljajo v birokratski mreži in niso napravile v tem pogledu še skoraj nič. Letos celo namigujejo, da so vsega tega kr'vi kmetje sami, češ da so se bali, da bodo zgubili pridelek sena, če bodo škropili sadno drevje. In tudi če bi bilo to res, kar nočemo verjeti, nosijo kljub temu odgovornost oblasti in razni strokovnjaki, ki niso zna. li prepričati kmetovalce in sad. jarje, pač pa so že pred leti večkrat zatrjevali, da bo mušica zginila sama. Ob prazniku češenj v Tarčentu bo tudi več tekmovanj za najlepši voz in najlepšo izložbo, kulturne prireditve, športne tekme in zabava. Zveza pekov o novi ceni kruha GORICA, 3. — Včeraj so se na novem sedežu Zveze trgovcev na Korzu Italia 5, I. sestali goriški peki. Seji jg predsedoval predsednik Zveze pekov Stefan Hojak in na njej so razpravljali o no. vi ceni kruha, ki jo bodo morali uvesti zaradi poviška cene moki. Prošnje za namestitev otroških vrtnaric GORICA, 3. — Goriško žu. panstvo obvešča vse otroške vrtnarice, da morajo vložiti prošnje za namestitev v občinskih otroških vrtcih v šolskem letu 1952-53 na občinski protokolni urad najkasneje do 31. avgusta t. 1. Prošnji je priložiti sledeče dokumente; 1. potrdilo o italijanskem dr. žavljanstvu; 2. zfh-avniško spričevalo, ki ga mora izdati občinski zdravnik; 3. družinski list; 4. šolsko spričevalo; 5. službeno potrdilo; 6. morebitne dokumente o preferenčnih kvalifikacijah. Zdravniško spričevalo in potrdilo o državljanstvu sta lahko izstavljena največ tri mesece pred vlogo prošnje. Vrtnarice, ki s0 že poučevale v šolskem letu 1951-52, mora. jo priložiti prošnji samo zdravniško spričevalo. Prositeljice morajo v prošnji navesti, če prosijo za namestitev na otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Prepovedan ribolov v Soči GORICA, 3. — Goriški prefekt je z odlokom od 26. juni. ja 1952 štev. 1.0607/III prepovedal ribogojstvo v Soči, in sicer v predelu od jeza pri Majnicah do mosta v Pierisu. Nadalje je z odlokom od 1. julija 1952 prepovedal ribolov v Soči z vsakim drugim sred. stvom, razen s trnkom. Agenti javne varnosti so dolžni skrbeti, za izvajanje o-menjenega odloka. Prispevajte za KULTURNI DOM v Standrežu Otroška igralska družina v Standrežu vabi vse Slovence, ki nis0 imeli prilike prisostvovati prvemu nastopu, na ponovitev pravljične igre v štirih dejanjih ((Desetnica Alenčicam, Igro bodo ponovi v nedeljo 6. julija v Standrežu na odru letnega gledališča. Otroška igralska družina vabi občinstvo, naj bo točno, da se predstava ne bo preveč zavlekla. Prodaja vstopnic na sedežu Prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. in pri blagajni v nedeljo od 16. dalje. In begi v Jugoslavijo? U 1 Piranju o geslavvji I m /> GORICA, 3. Sev inistič no in kcmhfor. mistično časopisje se v Ju-popolnoma nič ne razi kujeta, ampak tako eno kot drugo izrab-sleherni politični moment za svoje špekula ivne politične namene. Vsi klerofašislični goriški listi skupaj s keminjormi-stično «Unitd» zagrabijo kot pes kost, kadar pribeži iz Jugoslavije kakšna oseba in ji takoj položijo na usta že stokrat obrabljene besede, ki v goriških klerefašističnih časopisih in v kcminformisličnem (tUnitds cesto enako zvenijo. Ni težko ugotoviti, dg je namen takega pisanja predvsem samo blatiti jugoslovanski državni red, voditelje jugoslovanskih, narodov, dn bi pokazali kako ljudje zapuščajo Jugoslavijo in pribežijo, rajše v Italijo. kjer je življenje veliko «zfiosnejše». Vprašamo te šovinistične pi-surle, zakaj nikoli ne navajajo številnih primerov, ko gre za pobege italijanskih državljanov italijanske narodnosti v Jugoslavijo, ker ne morejo dalje prenašati velike bede v katero je zašlo italijansko ljudstvo po krivdi sedanjih oblastnikov? Tudi danes smo imeli v Gorici podoben primer treh mladeničev, ki so prišli s Sicilije z namenom, da bi odšli v Jugoslavijo na delo in po zaslužek. Ali bodo šovinistični in kom-infarmistični pisci o tem poročali, in ali si bodo upa tj priznati, da so trije sicilijanski mladeniči sklenili oditi v Jugo. slavijo zato, ker jim njihova domovina ni dala kruha? GORICA, 3. — V torek zvečer je imel občinski upravni odbor pod predsedstvom župana dr. Bernardisa kratko te densko sejo, na kateri so sprejeli številne sklepe navadnega upravnega značaja. Med drugim so odobrili vse obvezne prispevke za leto 1951, in sicer: prispevek 58.000 lir za nabavo seruma proti davici; 800.000 lir za oskrbo podvrženih jetiki; 3.800.000 lir za poslovanje laboratorija za higieno in profi-lakso; 2.000.000 za nezakonske otroke, ki so bili priznani samo z materine strani. Odobrili so nadalje izdatek za preureditev napeljave za centralno kurjavo v zavodu «Oddone Lenassi«. Peč za drva bodo zamenjali s pečjo za nafto. Nato so proučili načrt za izboljšanje mestnih cest s posebnim ozirom na Ul. de Tcr-riani in Ul. Sv. Mihaela v Standrežu. Pred zaključkom, so odborniki proučil; še dnevni rad pri- hodnje seje občinskega sveta, ki bo y torek 8. julija na gradu. Zemljišče za nov gasilski dom GORICA, 3. — Danes dopoldne so v prostorih cdbora pokrajinskega sveta poopisali ob prisotnosti predsednika Culota in sekretarja dr. Gricna sporazum o nakupu zemljišča 6 tisoč kvadratnih metrov v Ul. P. Dijakona, kjer bodo zgradili nov gasilski dom. Zemljišče bo kupila pokrajina. Odkupila ga bo za 4 milijone lir. Dražba za dodelitev dela, ki naj bo stalo 48 milijonov lir bo 9. julija v Pokrajinski palači. Nov sedež Zveze trgovcev GORICA, 3. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča. da je te dni preselila svoje urade iz Ul. 9. avgusta 11 na Korzo Italia 5, I, nadslr. (bivši sedež Pi-ehranjevalneap urada - SE PR AL). Pred dnevi se je v italijanskem parlamentu zaključila razprava o osnutku zakona za uporabo gorskih voda. Čeprav bi bil zakon zelo koristen, so razpravo odnesli za nedoločen čas. Osnutek zakona bo zdaj proučevala posebna komisija in preden bo odobren bo romal skozi dolgo birokratsko mrežo. Vse kaže pa. da bo pot zelo težavna in je sploh vprašanje, če bo zakon odobren, ker se temu pro-tivijo zakulisna igra in nasprotujoči si interesi. Velika podjetja, ki imajo v rokah razne hidrocentrale in svoje predstavnike celo v parlamentu, .stremijo za tem. da bi dobile čimvečje podpore od države. Same ne plačujejo in nimajo nobenega namena, da bi plačevale raznim občinskim u-pravam za uporabo vodnih struj, kakor je predlagal odposlanec Ceccherini, po 1600 lir letno za kilovat. To je vsekakor zdrav in koristen predlog. Zlasti hribovske občine, ki so tako revne, bi si nekoliko opomogle s temi prispevki. Nekaj takega je že v veljav; v avtonomni Trentski pokrajini, kjer dobivajo občine že večje vsote. Poleg tega pa bi morali razlaščenim lastnikom zemljišč kupiti enakovredna zemljišča, ker dosedanja praksa, ko prizadetemu kmetu plačajo zemljišče po smešno nizkih cenah, je zelo ; škodljiva ih krivična, j V Beneški Sloveniji bi prišle ! predvsem v poštev občine Ter-! ske doline, Rezije in Kanalske I doline, kakor tudi občine Taj-pana. kjer ravno zdaj končujejo dela za novohidrocentraio.Manj primerna je Nadiška dolina, pa tudi tu bi morali sčasoma nekaj urediti, čeprav v manjši meri in s primernimi bazeni. Regulacija Nadiške doline bi tudi preprečila razne poplave in občutno škodo, ki jo te večkrat povzročajo. Izlet v Avstrijo od I*». do 17. avgusta GORIČA, 3. — Zveza sloven. j skih žena v Italiji vabi vse člane I ! in prijatelje na zanimiv štiridnevni izlet v Avstrijo. Spored izleta: Dne 14. avgusta odhod iz Gorice ob 5.30; potovanje skozi Conegliano - Cortina d’Ampez-zo - Toblach - Brenner - Innsbruck. Ob 13. pristanek v Innsbrucku za kosilo do 15. Ob 15. odhod proti Nemčiji skozi Rei-hentall. Prihod v Salzburg ob 19. Prenočevanje v Salzburgu. Dne 15. avgusta odhod iz Salzburga ob 9.30, kosilo v Linzu in ob 14, odhod fz' Linza proti Dunaju s kratkim pristankom v St. Poeltenu. Prihod na Dunaj ob 18. Prenočevanje na Dunaju. Dne 16. avgusta odhod z Dunaja ob 14., kratek pristanek na Semmeringu in prihod v Graz ob 19. Prenočevanje v Grazu. Dne 17. avgusta odhod jz G raza ob 9. uri, ob 13.30 kosilo v Raifintzu. na Vrbskem jezeru (Woerther See), ob 15. odhod V Vrbo (Velden), ob 15.30 prihod v Vrbo (Velden) in pristanek do 18. Prihod v Gorico okrog 23.30. Prijave sprejemajo na sedežu Prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 do vključno 14. julija. Vožnja z avtobusom stane za izletnike z osebnim potnim listom 4500 lir. Izletniki, ki nimajo osebnega potnega lista bodo morali nevedeni ceni vožnje priložiti še 1000 lir za kolektiven potni list. KINO VERDI. 17: ((Pustolovec iz Malezije«, R. Richardson. VITTORIA. 17: «Sem ljubila izobčenca«, J. Garfield. CENTRALE. 17: ((Prišlec z dalj-njih krajev«. MODERNO. 17: «Strah v Can-tervillu«, C. Laughton in R. Joung. ESTIVO. 21: ((Dnevnik vaškega župnika«. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Leopolda Doljaka je družina V a-torj darovala 2000 lir siroti ču «Oddone Lenassi«, 2000 lir rotišču Confavarie in 2000 i zavetišču sv. Jožefa. tiskarskih delavcev in gr; v’ $ 50 Pred dvema dm stopili tucjj v enourno p t'o stavko. Kljub stavki delodajalci spremenili sl za poživitev lesnega prometa skozi tržaško pristanišče I ostrilo. Pomen mednarodne razstave lesa Bogato in okusno prikazano lesno bogastvo in lesna industrija Jugoslavije, medtem ko je avstrijski del razstave skromnejši Kvalitetni izdelki domačih obrtnikov - Razstava eksotičnega dragocenega lesa Obisk trgovcev tržaškega velesejma GORICA, 3. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino priredi v nedeljo 6. julija izlet z avtobusom v Trst za goriške tr. govce. ki nameravajo obiskati tržaški velesejm. Prijave sprejema Zveza trgovcev na svojem novem- sedežu na Korzu Italia štev. 5, I. S koso si jo proriizal prste GORICA. 3. — Včeraj zjutraj je 62-letni Michelonj Franc iz Ločnika šel za ranega jutra kosit na nek svoj travnik. Z dčlom je končal še predno je začela pritiskati vročina. Spravil je koso in se odpeljal s kolesom proti domu. Toda med’ potjo mu je zapuščen kos železne žice zašel med špice sprednjega kolesa. Micheloni, ki je z eno roko nosil koso ni mogel obdržati ravnovesja in je nevarno pa. d'ei na tla. Pri padcu je z desno roko podrsel po rezilu kose in Zlomljeno rebro zaradi slive V mestno bolnico so včeraj sprejeli 61-letno Marijo Grašič iz Ul. Rabatta 17. Grašičeva, ko je šla včeraj dopoldne po opravkih v mesto je pred1 glav-1 GORICA, 3. — Po posredo-no pošto nevede stopila na sli-1 vanju deželnega inšpektorja Oddaja stanovanj INA-Casa vo, ki jo je kak brezvestnež vrgel na pločnik, in padla na tla. Po padcu je s pomočjo mimoidočih vstala in po nekaj trenutkih lahko nadaljevala svojo pot. Toda ponoči so žensko prebudile hude bolečine v prsnem košu. Danes zjutraj so jo domači pripeljali V mestno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno rtbro. Ozdravela bo y štiridesetih dneh. INA-Casa je včeraj uprava te ustanove v Gorici končno izročila 30 stanovanj v hišah, ki so jih zgradili v Ul. Ristori in v Ul. Zara. Kar se tiče gradnje stano. vanj INA-Casa v Ul. Brigata Pavia je deželni inšpektor j INA-Casa zagotovil, da bodo v približno enem mesecu končali z delom in nato izročili u. pravičencem stanovanja. se urezal v prste. Redilni avto Zelenega križa je Michelonija pripeljal v mest. no bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali ranjeno roko. Ozdravel bo v dvanajstih dneh. Izlet SPD Slovensko Planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 6. julija t. 1. izlet na Mariano (Amariana) m 1906, ki je eden najbolj zanimivih kams-kih vrhov. Njen piramidski vrh, podoben našemu Krnu, se ponosno dviga nad Tolntezzom in nudi krasen razgled na vse Kaimske in Dolomitske Alpe, ter je zelo bogat z alpsko floro. Odhod z avtobusom s Travnika v soboto 5. julija t. 1. o polnoči. Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. samo do četrtka 3. julija zvečer. Ljubitelji planinskih lepot, ne zamudite te lepe prilike ! tJhifo in tilajk* Ihimoihki dmunik! Osrednjo zanimivost tvža-šk-ga velesejma predstavlja letos prva mednarodna razstava lesa. To je razumljivo, saj j? bil Trst vedno važna izvozna luka za les in proizvode iz nuarja 1948. leta. Tudi to republiške podjetje 'izvaža mehak les iglavcev, vendar je njegova specialiteta (po kateri je zaslovelo po vsem svetu) visoko kvalitetni slavonski hrast in o- te dragocene surovine in lah- stali listovcj kot bukev, jesen, ko rečemo, da spada trgovin;, z lesom med vogalne kamne tržaškega gospodarstva. Mednarodna razstava lesa je nameščena v paviljonu «B», t. j. v drugem- paviljonu na levo od vhoda. Na razstavi prevladujeta dve državi: Jugoslavija in Avstrija najpomembnejši izvoznici lesa preko Trsta. Jugoslovansko razstavo so organizirala podjetja ((Slovenija les«, «Export drvo« in ((Sipah«. To so- velika grosistična podjetja, ki izvažajo na račun številnih manjših proizvajalcev. Vendar so na velesejmu neposredno zastopana tudi številna manjša podjetja kot n. pr. tovarna športnih potrebščin «Elan». tvomice pohištva in slične. ((Slovenija les« je v Trstu že znana in uveljavljena tvrdka in izvaža vse vrste slovenskega lesa — predvsem mehek les iglavcev in. gotove proizvode. Prav tako je na tržaškem trži-1 brest, javor itd. Seveda izvaža tudi «Export drvo« gotove izdelke kot furnir, lesno galanterijo, pohištvo in drugo. S pohištvom se postavlja tudi tvornica sStjepan Sekulič« iz Nove Gradiške, ki razstavlja tipizirano spalnico, predmet masovnega izvoza v Anglijo. Ze površen ogled jugoslovanske razstave lesa nam dokazuje velik trud, ki so ga vlc-žili raz-stavljalci za čim lepšo estetsko lice. Tudi nestrokovnjaku privlačujejo pogled različne vrs.e originalno razstavljenih desk, furnirjev, lesene galanterije, športnih potrebščin in drugih številnih kvalitetnih les. nih proizvodov. Avstrijci so s« predstavili nekoliko skromnejše in pogrešamo podrobnejši prikaz vseh raznovrstnih kvalitet avstrijskega lesa. Obiskovalci pa se zelo radi ustavljajo pri modelih različnih montažnih hiš katere izvaža Avstrija v velikem obsegu v Avstralijo. V osred- šču dokaj poznana zagrebška | njjem delu paviljona razstav-«Export drvo« ustanovljena ja- j ijajo nekatere tržaške tvrdke zelo okusno izdelano pohištvo. Med njimi vzbuja pozornost iz. redno kvalitetno izdelano pohištvo tvrdke «Pangos». Poleg pohištva je v sredini paviljona tudi nekaj najnovejših strojev za. obdelovanje lesa. Obiskovalci običajno skoraj nc opazijo dveh karakterističnih razstav eksotičnega lesa. Na stenah prikazujeta Guate-mala in Brazilija različne vrste dragocenega lesa. katerega rabijo za notranjo opremo ladij ir, ostalih razkošnih prostorov. Kljub temu. da je udeležba teh dveh držav za enkrat še dokaj skromna, pa je vseeno korak naprej, ker je Trst po prvi svetovni vojni a ziastj po drugi skoraj popolnoma izgubil iz svojih rok premet z redkimi vrstami lesa. Upajmo, da bo velesejem pripomogel do ponovne oživitve tega važnega prometa. Včeraj je obiskal v spremstvu svoje soproge tržaški velesejem. Abd El Aziz Badr Bey egiptovski poslanik v Rimu. Poslanika je sprejel predsednik velesejma ing. Scsp-isio ki ga je spremljal po paviljonih. Poslanik se je us.avil da.j časa v paviljonu CRDA, kjer je v razgovoru poudaril vezi med Egiptom in tržaškimi ladjedelnicami. Prav tako je včeraj obiskal velesejem generalni direktor oddelka za obrtništvo riniskeg ministrstva dr. S-rtoli. Upravo tržaškega velesejma smo vprašali če bodo koncu velesejma • >- nino, oziroma če .b^°,^e„e vsa i za en dan minimalne cene zavSop predstavniki uprave -anikcJoVse slične vest, ,n izjav ja JO da bo veljala vse do konca velesejma seda n ja vstop, nina. t. j. 200 lir na osebo Sindikalne beležke Dveuma protestna stavka lesnih uslužbencev. — Tiskarski delavci in grafičarji zaostrili svoin borbo. — Tudi položaj v trza škem Arzenalu se ni izboljšal 4= * * Tudi uslužbenci tržaškegs Arzenala, ki so že več ča.-a v stavkovnem gibanju so v teku včerajšnjega sindikalnega zbo rovanja sklenili, da zaostrijc svojo borbo ter še odločneje postavijo vodstvu ladjedelnice svoje zahteve. Na zborovanju so delavci obsodili stališče vod. stva ladjedelnice ki je že dvakrat izjavilo svojo pripravlje-ncft sprejeti pogoje svojih uslužbencev nato pa je brez vzrokov svoje stališče spremenilo ter upravičene predloge odbilo. ‘JU Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJL V soboto, 5. julija 1952 ob 21. uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) z Gortzovo dramo dedinja v nede"0’ 6. julija 1952 ob 21. uri gostovanje v PLAVJAH (na prostem) r. Držičevo komedijo fliMie umni tg/BP ADEX I ZLE Tj eAdria Express» priredi • IZLET !2. IN 13. JULIJA na Bled v Bohinj 19 IN 20 J ULIJ A u Opatijo Bovec Trento Odhod i* Trsta v, ^oboto P°-imldne ,n Povlatf>k v nede-po1 1 jo zvečer. 20 JULIJA- v Črni vrh Ajdovščino Postojnsko jamo Poreč Vpisovanje do 5. Julija pri Adrio Express Deliti pogled na jugoslovansko razstavo lesnih proizvodov Včeraj od 10. do l2. Ure bila protestna stavka uslužbon. cev za predelavo lesa. ki se "e cbolgo Časa borijo, h. hf ;‘bf šali svoje delovne pogoje Ze pred časom, s() sindikalne orga-nizacue stopile v stik z detoSa-ieŠl>o sP°rno vpraša-VSe 7aman Lesni usluzben. i so zato sklenili za-ostriti svoj0 borbo ter odločne-JO zahtevati uresničitev svojih zahtev. * «!« # Sc vedno se nadaljuje borba PERSPEKTIVE JUGOSLOVANSKO ITALIJANSKIH ODNOSOV Vsi, ki so z zanimanjem spremljali razvoj odnosov med Italiio in Jugoslavijo v teh zadnjih časih, se upravičeno sprašujejo, kaj nam bo prinesla bližnja prihodnost. Zanimanje ki vlada za to vprašanje med množicami v Jugoslaviji in Italiji in tudi tistih drugih dežel ki slede mednarodnemu političnemu položaju, je razumljivo, Nič čudnega ni, da je bilo isto vprašanje postavljeno v različnih krajih in da se veliko število ljudi trudi, da b: našlo zadovoljiv odgovor. Odgovoriti na to vprašanje glede bodočnosti po raznih špekulacijah brez osnov, bi bilo relativno lahko, toda to bi tudi dokazovalo popolno pomanjkanje resnosti Skromnejša, toda neprmerno resnejša naloga opazovalca mednarodnih dogodkov je, da potegne iz dogodkov tiste elemente, ki bi mu omogočili — v merilu, ki je najbolj možno — presojati, v kakšnem smislu se bo usmeril razvoj. Povojni jugoslovansko-itali-jauski odnosi, ne smemo poza. biti, se razume, da tvori problem, Trsta del teh dogodkov, nam dajejo dovolj elementov, da ugotovimo samo bistvo problema, ki se nam st avl ja da rte s po teh odnosih. Ce primerjamo sedanje odno. se med Italijo in Jugoslavijo s stanjem, ki je vladalo pred prvo svetovno vojno in v dobi med obema vojnama, vidimo, da. so nastale bistvene spre■ membe zaradi vzhodnega ozemlja Jadrana. Do konca prve svetovne vojne je bilo vse jugoslovansko Primorje in vzhod, ni del Jugoslavije pod tujo oblastjo avstroogrske monarhije, ki je bila pripravljena zaradi krize, v katero jo je potisnil izbruh vojne, odstopiti po membne dele jadranske obale, tako da bi prebivalstvo teh predelov služilo v zameno za italijansko sodelovanje v vojni. Po vojni je bila stara Jugoslavija zgrajena na zmotnih in šibkih osnovah ter je ostala za radi notranjih nasprotstev ne. rešena, Vladajoči krogi so bili odvisni od pomoči tujcev in tako so postavljali deželo v odvisnost določenih velikih sil. Tako v eni kot v drugi zgodovinski dobi je hotela Italija uresničiti svoje ekspanzioni-siične težnje nad vzhodno jadransko obalo, ne da bi raču-7,a!a s hotenjem in pravicami ebivalstva, kateremu so ti •deli pripadali kot njihovo ionalno ozemlje j Londonski pakt, zaključen leta 1915, je dal Italiji pravico skoro nad vso vzhodno obalo in to samo po taraem sporazumu med Italijo - Antanto, ki je obvezoval Ha. lijo, da vstopi v prvo svetovno vojno. Rapalska pogodba je bila podpisana pod pritiskom velikih evropskih sil na vlado stare Jugoslavije, ki je žrtvovala celo nacionalne interese, da li lahko utrdila svojo oblast.. Tedaj je nad polovico milijona Slovencev in Hrvatov prišla pod italijansko vladavino. Med drugo svetovno vojno je Italijo skušala znova uresničiti svoje težnje in to po dogovoru delitve Jugoslavije, ki je bi-o sklenjeno med Hitlerjem m Mussolinijem. Na kratko smo tu orisali Ozadje, na katerem so se. razvijali odnosi med Italijo in Jugoslavijo po vojni. Resnični ju-goslovansko-italijanski odnosi so se začeli v tej zgodovinski dobi, ali bolje, s prvo bitko na. rodnoosvobodilne vojne v letu 1941. Značilnost sedanjih odnosov ji predvsem v dejstvu, da se pojavlja Jugoslavija prvič kot popolnoma neodvisna dežela. V pogajanjih z Italijo nastopa ne samo kot formalni partner, tem cei kot resnični branilec v.-eh pravic svojega ljudstva, ki °benKm izraža tudi voljo ljud. *f,’° V nasprotju s stališčem vunajsk* ,Jade v letih 1014 in ■ 15 ter vlade stare Jugoslavije. dnnahij„ jugoslovanska vla- da nima teh pokrajin za predmet, s katerim bi uresničila po-litične nakane v Londonu, Rimu ali drugod, temveč jih ima za nedeljive dele nacionalnega ozemlja, ki ne smejo postati predmet nobenega mešetarjenja. Medtem ko je prišlo do tako globokih zgodovinskih sprememb vzhodnega Jadrana, ni v Rimu opaziti prav nobene bistvene spremembe v odnosih do pretenzij na ozemlje, «ma-re nostrump, Zaradi tega je lahko razložiti dejstvo, da neo-jašisti in vse druge italijanske politične stranke uganjajo v bistvu enako politiko ekspanzije proti Jugoslaviji. Italijanska diplomacija si je neprestano prizadevala, v dobi po drugi svetovani vojni, da bi obšla vse izpremembe. ki so nastale v Jugoslaviji zaradi narodnoosvobodilne vojne. Ti napori so bili in so še danes usmerjeni, ob strani nekaterih velikih sil, v poskuse, da bi bila zgodovina obnovljena in da bi bilo še enkrat potrjeno, da so odnosi z Jugoslavijo urejeni na osnovi «sporazuma», ki je bil sklenjen proti Jugoslaviji in brez njene dejanske prisotnosti. Ker so znani dvostranski razgovori med predstavniki Jugoslavije in Italije glede tržaškega vprašanja, je že to dovolj, da potegnemo zaključek,- Italija ni vodila teh razgovorov z resnično željo, da bi bil dosežen sporazum. Dovolj je, če spomnimo na dejstvo, da so v presledkih, ki so ločili pogajanja, uprizarjali divjo protijugoslovansko gonjo in intenzivno diplomatsko aktivnost v Wa-shingtonu, Londonu in Parizu. Ta aktivnost ni bila brez določenega uspeha. Italija je bila videti uslišana s tripartitno deklaracijo in z zagotovitvami, ki so bile obnovljene s podpisom te deklaracije. Doživela je tudi londonsko konferenco v letošnjem aprilu. Razgovori, ki jih Je vodila z Jugoslavijo v presledkih med ofenzivami diplomatske propagande, so napravljali vtis, da je šlo pri njih bolj za preiskovanje, da bi spoznali, do katere točke bodo te ofenzive Jugoslavijo «omehčale», kot pa za težnje, da bi prišlo do nekega sporazuma. Toda če presojamo po dogodkih, je morala rimska vlada priti vsakokrat do za ključka, da so bile te «topniške pripraven nezadostne. Igra se je ponovno začela, in po relativno mirnem razdobju je izbruhnil nov, negotov iredentistični napad, ki je šel od De Casperija pa do zadnjega italijanskega fašista in kominfor-mista. Redno ponavljanje teh nego-tovih poslabšanj odnosov, kakor tudi oblik, katerih se poslužuje italijanska vlada v protijugoslovanski gonji, je ustvarilo tak položaj, ki ga poznamo pod imenom — hladna vojna. Značilnost v tej taktiki ni samo težnja izvajati direkten pritisk na Jugoslavijo in napraviti vse, kar je možno, da bi ta pritisk podprle velike sile. temveč tudi izzvati nasprotja med Jugoslavijo in velikimi za-padnimi silami, da bi tako oši-bel, zaradi razširitve sporov, mednarodni položaj Jugoslavije. Vprašanje poznejšega razvoja jugoslovansko - italijanskih odnosov se omeji torej na vprašanje, do kdaj se bo ta taktika lahko nadaljevala in do kakšnega rezultata lahko privede. Kar zadeva «omehčanje» Jugoslavije, rezultat ne more biti drugačen, razumljivo, kot enak ičli. Glede odnosov, ki vladajo med Jugoslavijo in velikimi silami, lahko trdimo, po dosedanjih izkušnjah, da slone na dovolj trezni in pametni (r.no-m da jih zato ni mogoče majati s spletkami take vrste Poleg vsega tega vzbujajo rimske akcije negativen med-arodni učinek v smislu po- slabšanja nezaželenega spora brez vsake koristi. Deluje tudi kot bumerang na razvoj notra. njega položaja same Italije, ki od meseca do meseca, od leta do leta zaznamuje stalno nazadovanje. Mogoče ni daleč trenutek, ko bodo rimski politiki razumeli, da so spremembe, ki so nastale na ozemlju vzhodnega Jadrana, resnega značaja in da jim ne kaže drugače, kot postaviti odnose z Jugoslavijo na nove in aktualne osnove. Od tistega trenutka, se razume, bo treba črtati z dnevnega reda ekspanzionistične načrte do Balkana in končati z iredentističnim neredom. Toda če ni ta trenutek blizu, bomo lahko■ prisostvovali novim obdobjem pomirjanja in naraščanja napetosti, ki ne bodo mogla dati drugačnega rezultata kot škodo splošni stvari miru v 'Evropi ter ' zastrupiti tudi za bodočnost politično ozračje v Italiji. Ključ tega položaja pa je torej v Rimu. (Iz ((Mednarodne politike«, Beograd) ¥ 3 Nova velika tovarna rotacijskega Vidmu pri Krškem • I V Vidmu pri Krškem so do gradili veliko tovarno rotacijskega časopisnega papirja. Prav te dni pa so bila končana pogajanja z inozemskimi podjetji glede dobave celotne strojne opreme za to tovarno. Z razvojem socialističnih družbenih odnosov se je po osvoboditvi začela močno dvigati potrošnja papirja za . kulturne in gospodarske potrebe, kar je Slovenijo postavilo pred težavne probleme. Jugoslovanska proizvodnja papirja že pred vojno ni bila zadostna, tako da je bi] potreben precejšen uvoz papirja, zlasti časopisnega. Po vojni so domačo proizvodnjo papirja sicer povečali, tako da se je zadnja leta gibala na višini 5600 do 5700 vagonov (od tega 3300 do 3500 vagonov V Sloveniji) nasproti 4700 vagonom v letu 1938, toda potrebe so še bolj naraščale. Zato so morali potrošnjo papirja omejevati, zlasti zadnja leta, ko so bile uvozne možnosti ome- jene ne le zaradi razpoložljivih | vija 2346 vagonov papirja, od deviznih sredstev, marveč tudi zaradi hude stiske za papir, ki je nastopila na svetovnem trgu. Razen tega se je po osvoboditvi pridružila še potreba večjega uvoza celuloze, ker je bila med vojno docela uničena velika tovarna celuloze v Drvaru v Bosni, ki je prej dajala daleč nad polovico celotne jugoslovanske proizvodnje celuloze. Zato je bila prva skrb razširiti obstoječe tovarne celuloze in zgraditi novo. Z zgraditvijo tovarne celuloze v Prijedoru, ki pa še ne obratuje z vso zmogljivostjo. in z rekonstrukcijo tovarn v Sloveniji, ki dajejo sedaj še enkrat več celuloze kakor pred vojno (okrog 1900 vagonov), je naposled uspelo, dvigniti celotno proizvodnjo celuloze na 3150 vagonov, kar skoraj ustreza predvojni proizvodnji in tako Jugoslaviji celuloze ni treba več uvažati, ampak jo sedaj celo izvažajo. Leta 1950 je uvozila Jugosla- lega 1213 vagonov rotacijskega časopisnega papirja in 673 vagonov natronskega papirja oziroma natronskih vreč (za cement, umetna gnojila, kemikalije itd.). Zato so se odločili zgraditi dve veliki tovarni: v Maglaju v Bosni že grade to varno natronskega papirja : proizvodno zmogljivostjo 2400 vagonov sulfatne celuloze ozi roma 2200 vagonov natronske-ga papirja, v Vidmu pri Krškem pa tovarno časopisnega rotacijskega papirja za letno proizvodnjo 2000 vagonov. VIDEMSKA TOVARNA BO STALA DVE IN POL MILIJARDE DINARJEV Prva pripravljalna gradbena dela za tovarno rotacijskega papirja v Vidmu so se začela, že lani, vendar se niso mogla hitreje razvijati, ker za novo tovarno še ni bila zagotovljena strojna oprema. Zdaj je ta ovira odpadla, ker je oprema v celoti naročena. Novo tovarno gradijo neposredno ob obstoječi tovarni celuloze, ki jo bodo še povečali. Lani so začeli predvsem graditi 16 stanovanjskih zgradb, ki bodo letos v glavnem dokončane, in vodovod, ki bo služil tudi prebivalcem Vidma in Krškega. Prihodnji mesec bodo začeli graditi tiste tovarniške objekte, ki niso navezani na opremo iz inozemstva, v jeseni pa tudi gradnjo vseh ostalih objektov, zlasti glavnega objekta za papirni stroj s skladiščem za papir, čistilnice in sekalnice za les, brusilnice in pripravljalnice za papirno maso. Razen tega pa se bodo začela tudi dela za povečanje kalorične centrale v tovarni celuloze. Celotni Straški za zgraditev tovarne in njeno opremo bodo znašali okrog 2.500 milijonov din; od tega bo odpadlo 1.150 milijonov na gradbene stroške, 1.350 milijonov pa je stala strojna oprema, ki je po večini naročena v Zahodni Nemčiji. Vse tehnološke projekte za tovarno in nabavo opreme so izdelali v podjetju «Papirinvest» v Ljubljani, Proizvodni proces v podjetju bo do skrajnosti racionaliziran. I stroj v Vevčah, ki je namenjen 2e v skladišču lesa, ki bo obse- proizvodnji srednjefinega papir-galo 80.000 kv. metrov, bo ves ja, na minuto le 125 m v obre-transport urejen praktično in zani širini 2.10 m (zato je pro-enostavno. Les bodo transpor- izvodnja rotacijskega papirja tirali na skladišče in s skladi- na tem stroju razmeroma dra-šča v tovarno po transportnih 8a). Kakor rečeno bo tovarna kanalih s tekočo vodo. Skozi to v Vidmu izdelovala na leto 20 skladišče bo šlo na leto okrog tisoč ton rotacijskega papirja, 114.000 kub. metrov brusnega in 'tar bo v prvi dobi dovolj za celuloznega lesa. Zato bo to- potrebe vsega jugoslovanskega varna imela svoj ranžirni kolo- tiska in Jugoslaviji tega papir-dvor. Za čiščenje brusnega in 13 ne bo treba več uvažati. Pa-celuloznega lesa je določen naj- Pirnl stroj pa bo zgrajen za najsodobnejši postopek, ki bo orno- veoi° zmogljivost 30.000 ton, gočil zmanjšanje odpadka pri ’•'ko da bodo tovarno po potre-čiščenju od običajnih 8 na 2% lahko še razširili za večjo in s tem bo letni prihranek proizvodnjo, okrog 6000 kub. lesne mase. Mo- Tudi v obstoječi tovarni celu-derno opremljena brusilnica bo I l°?e. ki se bo z novo tovarno dala 17.000 ton najlinejše leso- združila v eno podjetje, ne bo vine, ki je glavna surovina v ostalo vse pri starem. Proizvod- ne naprave za celulozo bodo razširili in izpopolnili. Tovarna bo dobila še en kuhalnik za celulozo, tako da se bo proizvodnja celuloze povečala od sedanjih 950 na 1.450 vagonov letno (tudi za tovarno celuloze v Goričanah je naročen nov kuhal- ta stroj 350 m dolg trak papirja I nik>. k\b° omo*tS1 Povečanje v obrezani širini 4.15 m, med- Proizvodnje na 1.350 vagonov). proizvodnji rotacijskega pa-1 pirja. Racionalno in ceneno izdelavo papirja pa bo omogočil predvsem velikanski papirni stroj ki bo dolg 120 m in bo v obratu podnevi in ponoči s tremi izmenami. Vsako minuto bo dal tem ko daje največji papirni Mfrofce j»l vltine■ Ribicam se obeta lažje življenje - Rastlinstvo sega do 200 m globine, živalstvo do 1000 m - Kako merimo globino morja * Ali bo človeštvu zmanjkalo hrane? Ze večkrat v zgodovini smo naleteli na posamezne, a na srečo redke znanstvenike, ki so bili v strahu, da bo človeštvu na zemlji zmanjkalo hrane, ker se prenaglo množi. Res je sicer, da se prebivalstvo sveta množi z neverjetno brzino v primeri s prejšnjimi dobami, toda istočasno je tudi res, da so rezerve hrane v svetu tako velike, da ne nam niti še mnogim, mnogim bodočim generacijam v svetu ne bo zmanjkalo hrane, najverjetneje, da hrane ne bo primanjkovalo nikoli. Predvsem moramo vzeti v poštev, da so v svetu še velikanski predeli, ki še nikoli niso bili izkoriščani, drugič, da povprečna proizvodnja s stalnimi Zelo pomembna pridobitev tovarne bo tudi nov obrat, v katerem bodo iz odpadne sulfitne lužnice, ki sedaj odteka v Savo, pridobivali špirit (etilni alkohol), in sicer do 2.600 litrov dnevno. To lužnico pa bodo razen tega izkoriščali za pridobivanje krmilnega kvasa, ki je posebno izdatno beljakovina-sto krmilo za živino. V tovarni bodo zaradi varčevanja s smrekovino začeli izdelovati tudi bukovo celulozo, sicer pa bo ta celuloza namenjena tudi projektirani tovarni umetne svi- da primerjati z življenjem ribi-[ali celo čolna, dokler ni prišel ča v pretekli dobi, toda z iz- na cilj. Poleg tega so znanstve-sledki moderne znanosti ter teh-1 niki ves čas imeli najrazličnej- nike bo ribičem življenje še olajšano, človeštvo samo pa bo s tem pridobilo mnogo več hrane. Do pred nekaj leti je tudi v znanosti veljalo mnenje, da živijo ribe samo ob obalah zemlje ter v relativno plitvih vodah ter da je lov na širokem morju nesmisel in da se iz morja lahko izvleče le določena količina rib, ne da bi se s tem Aparat za ugotav ljanje rib v globini. tehničnimi pripomočki ter intenzivnejšim obdelovanjem narašča, tretjič pa, da ima naša zemeljska obla še toliko rezerv, da jih zlepa ne bo konec. Kar se poslednjih tiče, nam nudi morje doslej gotovo največ in najbolj gotovih zalog. Znano je, da se zanimajo posa-mezni znanstveni inštituti z razkrajanjem morske vode, iz katere hočejo pridobivati razne hranljive snovi. Baje so v tem že uspeli, toda nas trenutno to ne zanima toliko, ker nam morje nudi za sedaj še dovolj hrane v obliki najrazno-vrstnejših rib in morskih živali. Prepričan sem. da bi me marsikateri ribič pošteno oštet, ko bi 11111 rekel, da nam morje «nudi» ribe, ko pa mora on pre-bdeti toliko noči ter prestati toliko naporov ter hudega, da iztrga moiiu nekaj stotov rib na leto. Toda v tolažilo njemu in turi- nam vsem lahko danes mirno trdimo, da bo tudi za ribiče v bodoče življenje mnogo lažje. Ze danes se življenje sodobno opremljenega ribiča ne spravilo v nevarnost bogastvo morja. Ta trditev se je osnovala na naslednjih trditvah. Navadno ob ladjah, ki so plule Po širokem morju, niso opažali večjih tropov rib. To se razlaga s tem, da plovejo ladje s preveliko brzino, da bi jim tropi rib lahko sledili daljšo dobo. Kar se pa tiče trditve, da riba ne živi v velikih globinah, je veljalo splošno mnenje, da je ribja konstitucija prešibka. da bi vzdržala pritisk, ki ga srečamo v večjih globinah. Obe trditvi sta bili pred neka; leti ovrženi. Prvo trditev je ovrgla skupina znanstvenikov, ki je z znanim splavom «Kon-Tiki» ali «Sončni Tiki» preplula celih osem tisoč kilometrov dolgo pot jz Južne A-merike do Polinezije ter se vso pot hranila skoraj izključno z ribami, ujetimi med plovbo. Zanimivo je pri tem to, da je ((Sončni Tiki« plul po Tihem oceanu ter po popolnoma ((samotnih« krajih, namreč tam, koder ni plovnih linij, saj ni v vsej svoji dolgi 100 dni trajajoči poti srečal niti ene ladje še vrste rib stalno na razpolago. Kar se pa tiče trditve* da v večjih globinah ni rib. ne drži. 7 modernimi tehničnimi pripomočki, namreč z globinskimi fotografijami ter s posebnimi zvočnimi aparati so dognali, da si; rastlinski svet zares konča že pri dye sto metrih globine, medtem ko zasledimo ribe ter razne druge morske živali tudi v globini tisoč In celo več metrov. Znanstvenika W. Beebe ter O, Barton sta se v posebnem aparatu. tako imenovani batisferi ali globinski krogli, potopila v globino 923 metrov ter ugotovila, da živi v teh globinah razmeroma mnogo več morske lavne nego v višjih morskih legah. 1949 se je Barton ponovno potopil s svojo globinsko kroglo do 1370 metrov ter ugotovil, da je tudj v globini nad tisoč metrov mnogo rib. S tem je bila ovržena še druga trditev, namreč, da riba ne vzdrži pritiska. ki vlada v takih globinah. To pa še ni vse. Rekli smo torej, da živi v večjih morskih globinah več rib, kot pa v višjih legah. Kako so prišli do te ugotovitve? Za merjenje morske globine uporabljamo posebne zvočne aparate, ki nam točno pokažejo ali odmerijo globino morja. To merjenje sloni na načelu zvoka in odmeva. Z ladje se ((odpošlje« ultrazvočni signal v navpični smeri proti morskemu dnu. Poseben aparat beleži odmev. Ker pa vemo- da znaša brzina zvoka v vodi 1500 m v sekundi, nam je račun lahek. Število sekund, ki ga je zvok potreboval v globino ter nazaj delimo z dve ter dobljeno število pomnožimo s 1500, n. pr. če je zvok potreboval na dno ter nazaj eno sekundo, razdelimo eno sekundo na pol ter dobimo pol sekunde, to pomnožimo s 1500 in dobimo tako izračunano globino morja, kjer se nahajamo, namreč 750 metrov. Ko so v času vojne razne ladje merile globino morja v najrazličnejših krajih in legah, so prišli do zanimivih zaključkov, dr ima namreč morje ponekod dvojno globino ali bolje rečeno danes eno globino jutri spet drugo. Kako in zakaj? Kratkovalovni zvok ali ultrazvok se širi v premi črti in ne kot navaden ali dolgovalovni zvok, ki se širi v vse smeri, toda odbija se ob prvi oviri, na katero naleti. V že prej navedenem primeru ((dvojnega dna« se je dogajalo tako, da so ultrazvoki naleteli na velike sloje rib, ki so odbijali te zvoke, ter tako dajali videz, da je morje tam samo toliko globoko, kolikor globoko se je nahajal trop ali jata rib. Ce se je trop rib umaknil ter so strokovnjaki naslednji dan ponovno merili globino na istem mestu, so prišli do zaključka, da je morje globlje, kot je bilo prejšnji dan. Pa ne samo to. Ugotovili so cel0 tri globine. Cez dan je morje merilo n. pr. 500 do 600 metrov globine, ponoči 350 do 250 metrov, ko pa so se ribe umaknile, je morje bilo globoko tudi 1000 in več metrov. Ribe se namreč ponoči približajo površini in tako dobimo globine lege rib ponoči, globino rib čez dan ter pravo globino morja. Zakaj smo se toliko zaustavili na tem? Ze v začetku smo rekli, da ni nevarnosti, da bi človeštvo ostalo brez hrane, kajti morje nam hrani ogromna bogastva, toda na drugi strani smo tudi rekli, da bo z vsemi tehničnimi sredstvi, ki so na razpolago, tudi ribarjenje lažje kakor je danes. Kako? Kljub vsem modernim sredstvom je bil doslej ribič prepuščen v iskanju rib bolj starim izkušnjam ter tradiciji. Vsaka dežela ali celo država je navadno znala ter strogo nadzirala svoja običajna lovišča ter je bil ribič prepuščen bolj naključju, da bo na določenem lovišču naletel na ribe, kakor haja ter ali se mrežo izpalača | ugotoviti zelo razveseljivo vest, I uj ce'ulozne vo*ne" k' nai oli no T-rlrnrn ia I J V____- j_* 'r.1 I I vreči ali ne. Izkušnje naših J da v državah z naprednejšim I Novega* n*!ta V h1'*’™ Križanov. Prnsečanov »or nastK ribištvom že delajo poizkuse z' ultrazvočnimi napravami pri ribolovu. Križanov, Prosečanov ter naših ribičev sploh nas o tem najbolj prepričujejo. Danes je stvar že drugačna Ko smo ugotovili, da je rib na širhkem morju več kot ob obalah, ni nujno, da še tiščijo ribiči vedno le v tem ozkem pasu morja, ampak gredo lahko tudi na široko morje, kjer je več rib. Do sedaj se je često dogajalo, da je ribič spustil mrežo ter čakal dolge ure in nato potegnil iz vode mrežo prazno. Danes se mu to ne bo več dogajalo. Ribiško brodovje bo lahko križarilo po morju ter med potjo stalno iskalo ribe. Ko bo naletelo na velike jate ali trope rib, katere bo ugotovilo s svojim; ultrazvočnimi aparati, bo vrglo mreže na gotovo. Pri vsem tem . pa je spet nekaj narobe. Ze prej smo rekli, da so ribe mnogoštevilnejše v globinah. Dosedanja ribiška tehnika pa je imela kot svojo domeno le gornjo plast vode ter je spuščal ribič mreže le nekaj metrov globoko. Torej, kaj nam pomaga, če vemo, kje so ribe, in celo vemo, da jih je zelo -mnogo, ko pa vendar ne moremo do njih? Da, za sedaj gotovo ne moremo, s sedanjimi sredstvi, v globine dveh sto ali celo več metrov za ribami. Ribištvo je torej v tem še zaostalo. To- Koliko zmore Evropa Tovarna v Vidmu je uvrščena med ključne objekte, kar je razumljivo, saj ima to podjetje ključni pomen za ves bodoč; razvoj jn napredek jugoslovanskega tiska, ki poslej ne Po statističnih podatkih pred-1 bo več odvisen od dobav pa-stavlja ta tako «stara» in «si- Pir1a iz tujine. Ker je dobavni romašna« zapadna Evropa, ka- rok za papirni stroj razmeroma tero «morajo» ZDA držati po- do'S. 130(10 Prvie 'ahko tiskali konci le s pomočjo stalnih injek- dnevnike na videmskem rotacij-cij v obliki najrazličnejših Mar- sket11 Papirju v začetku leta shallovih načrtov v svetovni '955, proizvodnja lesovine pa proizvodnji, dokaj zavidljivo se bo začela že prej. mesto v nekaterih vejah proizvodnje, ki so važne tako v mirnodobskih kakor tudi v vojnih | razmerah. Od svetovne proizvodnje jek-1 la odpade na proizvodnjo za-padne Evrope več kot ena četrtina, in sicer celih 28 odstot-1 kov. Od svetovne proizvodnje rjavega premoga odpade na za-1 padno Evropo skoraj ena tretjina. in sicer 32 odst. Kar se I tiče trgovske mornarice, jo ima zapadna Evropa malo manj od polovice, t. j. 49 odst. Tudi gle-1 de električne energije je Evropa na dobrem. Njena proiz-| vodnja je 27 odst. svetovne proizvodnje. Bolj na slabem je Ev-1 ropa kar se tiče aluminija, cinka in mineralnih olj. Aluminija ima le 16.8 odst. cinka 111 odst., mineralnih olj pa šele | 5.3 odst. svetovne proizvodnje. (Po sSlov. poročevalcu»J jaini tfoRMoii o odnosih Mia in ustašhe nor v založbi hrvalskega novinarskega društva Iz zbranega gradiva je jasno razvidna sovražna politika Vatikana do jugoslovanskih narodov, ki datira še iz časa, ko je papež Leon XIII. označil Hrvatsko kot predzid-je katolicizma. Pij X. je v novejši zgodovini tisti, ki je z razvijanjem klerikalizma na Hrvatskem postavil temelje poznejšemu ustaškemu gibanju in ki je že pred prvo svetovno vojno začrtaj politiko š'vu. (ta. potem nam je jasno, da ta Ne smemo si seveda pri tem »siromašna« Evropa ni tako delati iluzij, kajti pot je še dol ga in posebno mi. ki smo tako «napredni» v tej veji gospodarstva in ker nam oblasti tako »širokosrčno« pomagajo, gotovo ne bomo tako hitro uživali te ,pa na gotovost, kje se riba na- j pridobitve znanosti. Smemo pa V velikih globinah živijo nep rijazne ribe, ki se kar med seboj koljejo ter druga drugo požiraj 0. (Obe sliki iz revije »Sapere«), Ce pomislimo, da predstavlja oa gotovo je, da se bodo že ljudstvo tega dela Evrope le I Vatikana"‘ki je" ostala ^'iTa-ornenjena odkritja ter tehnični; kak;h dvanajst do trinajst od- našn1ih dnj nespremenjena izsledki uporabili tudi v ribi-- stoikov vsega prebivalstva sve-1 To politiko je mogoče ozna. či-ti s stremljenjem po onemogočitvi združevanja Južnih Slovanov, pozneje pa s težnjami in načrti po razbitju Jugoslavije. Nezavisma država Hrvatska je nastala kot plod skupnih naporov Vatikana in Mussolinijevega fašizma. Vojni zločinec Pavelič, ki je bil že pred vojno znan zaradi mar-seilskega atentata, je užival pred vojno zaščito vatikanskih ustanov in finančno podporo italijanskega fašizma. Takoj po ustanovitvi NDH mu je papež Pij XII. podelil svoj blagoslov in v znak «de faeto« priznanja NDH poslal v Zagreb svojega legata opata Marconea. Grozni zločini nad pravoslavnimi prebivalci Hrvatske, ki jih z roko v roki opravljajo ustaški zločinci in hrvaški katoliški kler in ki jih obupno siromašna, le da so razne zahteve ter načrti, ki z evropskim ljudstvom nimajo nobene zveze in ki so v stvari načrti le peščice ljudi «na vrhu«, ki skušajo umetno širiti to mnenje, da lahko izvedejo svoje načrte. Ce bi pa vsemu temu dodali št veliko in staro tradicijo, ki jo ima Evropa v svoji industriji, če temu dodamo velikansko vrednost, ki jo ima strokovna sila evropskih delavcev-strokov-njakov v najrazličnejših strokah dela, potem bi pa zares odpadlo prav vsako toženje o siromaštvu. Nasprotno bi se ves ta pesimizem povsem upravičeno spremenil v optimizem, ie način dela, način proizvodnje ter predvsem način potrošnje bi se moral koreniti spremeniti. 't-udan:Hlilance 1. Tačas se je pomlad tu šele za ela.. Vzcvetele so jablane in hruške in gladke češnje, v gozdovih je managloma poganjalo mlado bukovo zelenje. Vas je bila kakor zakopana v enem samem nebnem, rožnatem cvetnem oblaku. Zadnji de?, je bil izpral z vaških streh vso praslno ln zdaj so bile videti vse nove v svoji sve?i opečni barvi. Ozrati drugače biti ne more.« »Ampak meni se zdi, da ste si nekaj zapisali o Johnu Ed-mundsu, kaj ne?« je rekel gospod Wardle, ki Je hotel zavoljo svojih gostov izpodbuditi starega gospoda, da bi pripovedoval. Stari gospod Je pokimal, toda hotel Je dati govoru drugo smer, zdajci pa je gospod Pickwlck že vprašal: ^Oprostite, gospod, ker sem tako predrzen; kdo Je bil pravzaprav John Edmunds?« »Da, tud jaz sem hotel vprašati!« je brž segel v besedo t°' spod Snodgras. (Nadaljevanje sledi) Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. - Telefon štev. »3-8U