Tečaj XXVII
„EDINOST"
Izhaia enkrat na dan. r.-izun nedelj in praznikov, ob 4 uri poj*>luflne
Naročnina znaša :
ta celo leto........24 kron
zm po i leta ........ 12 „
ca ćetrt leta........ 6 „
ca en me«ec ........ 2 kron i
Naročnino je plačevati naprej. Na naroči* >>re7 priložene naročnine ne uprava oe ozira..
Po tobakarnah v Tr«tn *e prodajajo posamezne- številke po 6 «totink (3 nv£.»: izven Trrta pa po 8 ftotink <4 nvč >
Telefon .<Str.
Gl:i>ilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
s»e računajo po vrstah v petitu. Za već k ratno naročilo s primernim popustom Poslana, opinruiiee in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravni-tvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravnifitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. :i, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
ImMm osnovne poteze, i.
Zoj»€t se je mnogo govorilo id pi°a!o o Kcerberjevi nameri, da spravi Nemce pa Cehe. Od nastopa do danes je ministerski prede. dr. Koerber podal več načrtov, zasnov in namigljajev, kak6 Daj bi prišlo do sporazum-IjeDja med Cehi pa Nemci vsaj na Češkem pa Moravskem. Najnovejši poskus je priobčil v osnovDih potezah, ki naj bi dale podstavo za zakonito sporazumljenje v obeh teh dveh deželah. Radi teh osnovnih potez je ministerski avtor obširno izpregovoril njj-prej ob priobčenju, potem dne 11. novembra. Gov r v dan sv. Martina je bil gotovo naj-obširniši, kar jih je doslej imel načelnik sedanjega ministerstva. Ko je pisec teh vrstic poslušal ta govor, mu se je vsilila misel, ki meri na to, da bi se vsi slovanski narodi tostranske polovine zjedinili s ('ehi za obstrukcijo, ako bi bile — razmere za to. Tako napačna se zii piscu toliko stvar sama, kolikor taktika, v kateri obe je zabredlo sedanje ministerstvo.
Ako bi navajali vse, kar se je sodilo o »osnovnih potezah«, napolnili bi tolsto knjigo, a o tem bi niti ne poučili čitateljev, kaj je važnega, kaj postranskega v teh potezah.
I>a si je ministerski predsednik — kakor je ?od.ti po zadnji ustni izjavi v državnem zboru — voljan, upogniti se za vsakovrstne irpiememl e »osnovnih potez«, je vendar potrebno pokazati na glavne napake v stvari in taktiki gledć na te poteze, in to tem l>oij, ker se ne v«' da-li ne bij pl. dr. Koerber se sam vodil podajanj" med Nemci in Cehi, in ker v takem slučaju ni misliti, da bi jo fundamentalno ravno on zasuknil na pravičniše strani.
Naj veča napaka je pač ta, da se je poleg več pre šojih vlad tudi Koerberjevo mi-nisterstvo takt čnn udalo za pomirjenje najprej med Cehi n Nemci. Naj Cehi od punktacij naprej sodijo, kakor jim drago, parlamentarna zgodovina jih že pouči — ako v obče ostane j>ot do sporazumljenja odprta preko parlamenta --. da je bila fundamentalna, sicer iz okoln<;stij razumljiva napaka, da so se ( ehi ob pogajanju postavili na taktično stališče, da naj se sporazumljenje izvrši najprej za dežele češke krone. Ta taktična napaka se do danes maščuje in se bo še nadalje maščevala nad < ehi in drugimi, do«lej najUolj zanemarjenimi slovanskimi narodi. Pobaki so gotovo nail>olj krivi, da so Cehi zabredli *:iktično, najprej po staročeški in pozneje do :anes po mladočeški stranki. Miadočehi pa od začetka n.uo b li t >liko navezani na Po-
P O H 1, I iS
K. ik
Konec enega polka.
Po Jaijsonu poslovenil Leopold Moilic ml.
S stegnjenimi vratovi so tudi topnicarji na bližnjih gričih strmeli naprej v daljo, kjer bi se mogel nahajati sovražnik. Sloneli so ob topovih ter čakali povelja, naj prično z igro. Meni i so čuti sovražnika, in pričeli so ples na svojo pest, kajti p< .^ia jim je bila potrpežljivost. To je bila voda na mlin za peš-polke na ravnin*, ker tudi oni so komaj čakali ka-Kega predrugačenja. Grom topov pojeklenil m je živce, »lajhcal n< ge ; s prs seje umaknila teža, leteli, v pravem pomenu besede leteli so preko ravni proli hribu, kjer bi imei bili sovražnik. Kroglje njihovih topov so frčale preko njih glav, a to jim je bila olajšava, godba.
Nekateri so dospeli do vznožja hriba, a a še niso čuli niti strela od sovražne strani.
Glasen, rebneč hura-klic, zaoril je iz dva
Ijake, in oni bi bili ob nastopu Badenijevem morali odtrgati se od Poljakov, pa združiti se v opozi iji z Jugoslovani in Malorusi. Ob raki opoziciji ni šlo najprej za pozitivne' vspehe, temveč za moralni potres, ki j naj bi bil probudil tiste Činitelje, ki imajo] na pcdlagi ustave v jednaki meri skrbeti za vse narode in v istih dobah, torej od začetka dalje istočasno.
Ali Miadočehi so imeli takih peevdo-{ politikov med seboj, ki so hoteli nakrat pokazati se z vspehi — in to že radi nasprot-stva proti Staročeliom, katere so bili ravno vrgli, ne izrzemši prezaslužnega Fr. Jj. R i e g r a samega.
Da so se Miadočehi združili z navedenimi BlovaDskimi narodi, bilo bi prišlo prej ali pozneje do načrtov, peštevajočih vse narode, ne pa samo Nemce in Cehe na Češkem in Moravskem. Vsled tega bi ne bili nastali nikdar taki jezikovni načrti, kakoršnje je bil izdal liadeni, in vsled tega bi tudi ne bilo prišlo do tiste obstrukcije, ki je ko-nečno zmagala jeseni 1899, in ki odtlej gospoduje v tostranski polovini, v parlamentu in v vsem gibanju od vladnih stranij.
Koerberjevo joinisterstvo se je udeležilo tako vstvarjene situvacije in je nastopilo taktično pot, katero je našlo od Tafcfl'dja naprej. Ze samo radi te taktike mora vsakatero ministerstvo zabresti. in naj snuje načrte še toliko dobrohotno, pravično in v zmi-slu di živne misli. Vsltd taktična fundamentalne napake, da se je tudi dr. pl. Koer-ber lotil rešenja jezikovnega vprašanja samo za Otško in Moravsko, ni mogel zasnovati nobenega pravilnega, narodom in državn.m interesom odgovarjajočega načrta. Vsled tega (in naj bi bil osnovatelj osnovnih načrtov še toliko moder državnik) ni mogel z lahka izogniti Be tistim napakam, katere bi grozile oškodovati interese države same, češkega naroda in drugih slovanskih narodov.
V	tem, da ('ehi niso mogli sprejeti poslednjih osnovnih potez, ne tiči še nikako po- J roštvo, da bo sledilo kaj boijšega. lioljše bi utegnilo priti, ako bi prišlo novo, ministeratvo s spoznanjem, da! je bila doslej češka in vladna taktika glede na sporazumljenje jednako nepravilna, napačna, in da bi se po boljšem spoznanju lotilo sprave za vse narode in torej na podstavi skupnega načrta. Da bi se Koerberjevo ministerstvo postavilo na tako pravilno višino, v to ni nikake nadeje, ker se je preveč vpreglo v tisto taktiko, ki je prav za prav samo parti kularistična taktika Nemcev čeških dežel,1
tisoč grl, oba polka sta se vrgla na hrib, puščajoča za seboj mokro pot v travi.
Minolo je par minut za tem, ko so bili že prepričani, da so naskočili hrib, s katerega je bil sovražnik odšel pred pir dnevi. Tu so j se spogledali častniki in prostaki, stresali z ghvo in ni90 si mogli raztolc.a5iti te voj ne sramovali so se samih sebe in molčali.
Zopet je trajalo mesec dni in polki so se zopet nekoliko vzravnali, poprejšnja dobra volja se je povrnila, kajti v tem času je dospel do njih- časnik, v katerem je bila opisana »slavna zmaga« in da so ravno >oni sami« vedno zmagovali.
Blagoslavljali so v duhu koreepondenta za tako poročilo v domovino...
V	nekoliko dneh sta bila v naglici narejena dva mosta čez reko in najprvi so bili dragonci na vrsti za prehod, vodeči svoje konje na brzdah. Do*pe\š na drugo stran reke, zbral se je polk, kolikor ga je še bilo; poskakali s> v tedla ter se v diru podili na hrib pred njim", da bi zavarovali prehod lastnih čet, ki so imele za njimi priti, da bi jih
n torej v zmislu tudi tistega nemštva, katero jc (»d llerbrta dalje hrepenelo, da bi češko kraljestvo razkrojilo v češko in nemško je zikovno ozemlje.
Fr. Podgornik.
Iz razprave o izjavi dr.a
Koerberja.
ii.
Govor posl. .1. H i a n k i n i j a v seji zbornice poslancev dne 7, novembra lJKfc?.
Visoka zbornica! Njeg. ekscelenca gospod ministerski predsednik je v svojem progra-matiškem govoru o uravnavi jezikovnega vprašanja — morda po znanem rimskem načelu : De minimis non curat praetor — pozabil, da to vprašanje ne vznemirja le s toliko krivico, nehvaležnostjo in nemodrostjo žaljeni in zlostavljeni narod češki, ampak tudi druge slovanske narode, sosebno pa Hrvate in Slovence na .Jugu monarhije. (Živahno pritrjevanje.)
Da, gospoda moja ! Ko je že to vprašanje postavljeno na dnevni red, imajo tudi vsi drugi narodi vsaj pravico izvedeti, kaj gospod ministerski predsednik misli o tem in kako hoče ustreči njih pravnim zahtevam, in to tem bolj, ker je v juniju minolega leta v v tej visoki zbornici podal slovesno izjavo : »Mi ne bomo vladali protivno nobenemu narodu te države, mi hočemo popolno pravičnost za vse narode. V tem vidimo svojo politično čast, katero hočemo ohraniti neoma-deževano«. (Mejklici.)
Po omejitvi uravnave jezikovnih odno-šajev za Češko in Moravsko samo — o slovitih temeljnih načelih nočem danes govoriti meritorično, ali menim, da se ne motim, ako pravim, da s takimi krivičnimi in brez-pametaimi načeli se že pripravtja odhodni marš tega m nisterst. (Prav res!) — ni njegova ekscelenca gospod ministerski predse dnik vršil pravičnosti za vse narode, ni zadostil svoji lanski izjavi. Takemu postopanju moramo mi oporekali najodločneje. (Pritrjevalni klici.)
Sosebno moramo mi Hrvatje in Slovenci protestirati proti temu zato, ker uravnava jezikovnega vprašanja na naših južnih mejah ni le vprašanje pravičnosti, miru in reda za našo domovino, ampak tudi vprašanje varnosti miru in ugleda za vso monaihijo. (Pohvala.) Gospoda moja ! Nasilno in krivično vzdrževanje italijanskega jezika v c. k. uradih v Trstu in v Istri in iz tega sledeča protina-rodna vladna politika provzroča tamkaj že tako zmešnjavo, da mora vsacega človeka
sovražnik ne napadel ter obsul (kakor po navadi) s svincem.
Naloga dragonskega polka je bila sedaj, ko s.» bile enkrat vse čete na tej strani, da vzdržuje dotiko s sovražnikom. Zopet so bili razposlani nekateri na razne pohode, pregledovali so ozemlje, kajti tem prokletim Burom ni bilo verovati.
Ostali polk prskal je v diru naprej čez griče, dospel v neko dolino, iz katere je na drugi strani zopet izišel ter se na ravnici, onkraj doline, zopet razpostavil. Radovedno so gledali v daljavo, po travnati planjavi ; ali ničesar, prav ničesar ni bilo opaziti od sov-rnžnika, dokler ni eden njih vendar glasno za v pil : »Tam... glejte tam !«
Ni bilo treba vpraševati, kaj je : vsi so videli. Dve, morda tri milje pred njimi — natanjko določiti daljave ni bilo možno radi prahu — videti je bilo ostro zaznamovano na horizontu gručo ljudi. Ni jih bilo niti 50 mož; pa tudi ko bi bila samo dva, nista mogla ostati neopažena. A videlo se je, da se ne ganejo in da se niti ne me
navdajati žalostjo, če le količkaj patrijotično čuti in misli.
Tega, kar se nekaj ča=a eem vsled krivičnih uradnojezikovnih odnošajev in mahi-nacij sosednje Italije dogaja v imenu italijanskega jezika in kulture, se absolutno ne more več trpeti, in zadnja ura je, da se tu naravnost govori o tem. (Pritrjevanje).
Gospoda moja ! V nobeni državi sveta ne bi bila dovoljena taka nesramna agitacija, kakor se je tu trpi od strani Italije. (Posl. Klofač : In Prusije!). Ne take, kakor od strani Italije.
Zdi se kakor da monarhija habsburška nima več svojih trdno določenih mej na jugu; zdi se kakor da habsburška monarhija nima nikakih ministrov in nikakih uradnikov več, da bi čuvala svoje in interese velike večine svojega južnega prebivalstva !
Italijanski senatorji, kakor n. pr. Pa-e.juale Villari (Čujte!) prihajajo k nam in inspicirajo šole društva »Lega Nazionale* (Čujte 1 Čujte !), kakor da so avstrijski šolski nadzorniki. (Čujte! Čujte! -- Poslanec Choc : Ali so podrejene inspekciji Italije?) Seveda, jaz bom pozneje še govoril o tem.
(Pride še.)
Politični pregled.
V Trstu, 14. novembra 1902.
Državni zbor. Zbornica poslancev — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
Včeraj smo imeli v našem parlamentu zopet pravo avstrijsko sejo. Razpravljali so s kričanjem in nabijanjem in došlo je tudi do tega, da so se češki in nemški radikalci mej seboj ce!6 — pretepali! — Spor med Čehi in Nemci je namreč provzročila razprava glede dvojezičnih napisov na železniških postajah na Češkem.
Že o govoru nemškega posl. Novaka, ki je govoril proti dvojezičnim napisom na onih lokalnih železnicah, ki vozijo po skoraj samonemškem delu Češke in zahteval tu samonemške napise, došlo je do kontroverze med Nemci in Čehi.
Železniški minister \V i t t e k je opravičeval poet »panje vlade in dejal, da se je v jezikovnem pogledu na novozgrajenih železniških progah .ia Češkem postopalo po normah, ki so že 18 let v veljavi in katerim ni dosedaj nihče prigovarjal. Te norme določajo, da morajo biti na vsem Češkem vsi napisi na železniških progah in vse objave, ki so namenjene občinstvu, v obeh deželnih jezikih. Državna uprava nikakor ne more ustreči željam Nemcev po samonemških napisih na
nijo za konjike; stali so mirno s puško ob nogi ter gledali proti konjici.
»Vendar, torej vendar enkrat!« čuti je bilo mrmranje v vrstab dragoncev in šest sto vojaških src je počelo viharno lolči. Ne da bi bili čakali na povelje, brez pomisleka, brez misli, prijel je vsakdo njih za uzdo z levo roko, z desno dvignil sabljo, in obenem se je 1200 ostrog zabodlo konjem v strani. Polk je zletel preko ravni, kakor da je z električnim udarcem aunjen proti namišljenemu sovražniku. Niti jednega hura-klica ni bilo čuti. Dvanajst sto ustnic se je srdito stisnilo, šest sto parov oči je,z grozovito jezo se uprlo na ono piko, kjer je bilo videti sovražnika. Vsa masa vrgla se je kakor plaz; od polkovnika do najmlajšega novinca bili so vsi jednakih misli in gnani od iste sile. Prskanje konj, žvenket mečevih nožnic ob stremen, topot konjskih kopit ob zemljo, vse se je zje-dinilo v grozen šum, ki je utrjenim konjikom prijetno donel na ušesa, ter čudno vplival na ljudi in živali, da so še bolj besneli.
(Pride še.)
silila pn jib s tem. da je dajala razumeti, la Bam vladar želi tacega k o m -p r o m i b a.
Tako na Zgornjem Avstrijskem, kjer je
železnicah iz več razlogov. Prvič, ker norme	Na Zgornjem Avstrijskem, kjer imajo v
predpisujejo dvojezičnost drugič, ker treba veleposestvu konservativci večino, je vlada ustreči taktičnim potrebam, med katere soada prisilila kon-ervativno večino, da je sklenila tudi dv jezičnost, ker je v interesu reda ij kompromis z liberalnimi veleposestniki. Pri-
oeeboe varn< sti, da so nnpisi občinstvu razumljivi.
Ko je minister končal govoriti, bo Vse-nemei burno protestirali, a češki radikalci bo jim prigovarjali. \s!ed česar je prišlo do vi- hotela liberalcem pripomoči do par harnega spora med jedn mi iu drugimi. Le- mandatov.
tele so naimastnejše p-ovke od obeh strani.	Več nego naravno bi bilo, ako bi
Hrup ;e postal slednjič tako močan, da je »objektivna« vlada Koerberjeva bila tako — moral |>odpredsednik Ka'ser pretrgati sejo. objektivna tudi na $ t a j a r b k e mT da bi Nemir pa je trajal še dalje in so se nemški večino veleposestva silila v kompromis z in češki radikalci začeli pretepati. K > so manjšino. Kajti dovoljeno je menda mnenje, slednji«'- zmernejši poslanci pomirili pretepa- da je — in šifer po pravilih objektivnosti jočo se gruč«1, se je seja zopet nadaljevala. — kompromis na Štajerskem istotako lepa in Ko je . m-l še posl. Novak zaključno be- 1 priporočljiva stvar kakor na Zgornjem Av-Bf-do, je zbornica prešla k glasovanju o nuj- atrijskem. Ali pa ne ? ! Po mnenju Koer-no3t. predlogov nemških poslancev Kinder- berjeve vlade — ne! Kajti ista Koerberjeva manna, II ferja in Pacherja. Pred pr.čatkom vlada, ki je na Zgornjem Avstrijskem silila glasovanja s<> antisemitje zapustili zbornico, konservativce v kompromis z liberalci, se Za -nujnost so potem glasovale vse ostale na Štajerskem niti ganila ni! In to zato: nemšse stranke in Italijani, a nujnost je bila ker tu bi morali nemški liberalci privoščiti vsejedao odklonjena.	konservativcem par mandatov. Da bi tudi od
O položaju Včeraj BO se gosj 6 ia v nemških liberalcev zahtevali, kar se jej vidi slavni avstrijski žarnici — tepli ! Da, prav jako pravično nasproti konservativcem, ne.
tepli in ne esmo z besedami. I a to neposredno po razpravi, o kateri seje nadejal g. Koerber, da prinese nekoliko jasnosti v položaj. Pa saj je res postalo jasao — jasno namreč, da je metoda lep h govorov pri kraju se svojo latinščino! Jasno je, da je Češko nemški spor danes tam, kjer je bil lani ob tem času. Lepi govori ga niso niti za korak približali k rešitvi. Sedaj res ne preostaja druzega, nego slušati nasvet, ki ga je dal predvčerajšnjim češki poslanec dr. Herold v razpravi o Koerberjevi izjavi. Menil je: Čehi Č a -kajo najprej na kako dejanje — potem že pride tudi dober svet!
Torej kacega dejanja treba, ki naj raz-vozlja situvacijo! In na Dunaju da baju res pričakujejo za ta dni odločilnega čina. Te dni da pride odlučitav, na katero stran se spopolni politična in parlamentariška situ-vacija i V parlamentarnih krogih se zatrja, da monarh pazljivo sledi prizadevanjem dra. Koerber a, da napravi parlament zmožnim za delo. Krona pa da je tudi odločena — tako zatrja praška »Politik« — poseči vmes in določiti pot iz zmešnjave. V sredini vseh projektov da so češki poslanci, kajti dejstvo je, da so se vplivue in merodavne osebe opetovano obrnile do vodstva češkega kluba, {»od kakimi pogoji bi Cehi pustili svobodno pot dnevnemu redu, izlasti pa rešitvi vojne predloge in proračunskega provizorija ?
Temu nasprotno pa 3e nadeja »Neue 1'reie Presee , da se dr. Koerber po zmoti, ki da jo je zagrešil se svojo zadnjo izjavo, umakne k sv<ji »brezstrastni vstrajnosti« (to je: k vstiajnerau odklanjanju vsegs, čegar nočejo dovoliti Nemci) ter da se ni bali spremembe kurzt. Vse govorice o odložitvi državnega zbora in o koaliciji za strmoglav-ljerje Koerberjeve vlade da imajo le ta namen, da bi se razmere šđ bolj zamotale.
tako daleč se še ni vspela vladna — objektivnost !
Gori navedeno konservativno glasilo pro-testuje proti temu, da ravno uradniška vlada spravlja krono v zvezo z volilnimi borbami.
No, konservativno glasilo naj bi se bilo potrudilo tudi na Kranjsko, kjer bi našlo še bolj kričeč slučaj. Tu bi našlo, ne le da par tucatov nemških in nemškutarskih več ali — manje veleposestnikov ne prepušča ni enega mandata le za par glasov manjši manjšini, ampak da teh par tucatov liberalnih grajščakov ima Bkoraj tretjino dež. zbora v svojih rokah, ki ob obstoječih razmerah terorizirajo vso zbornico in jej vsiljujejo svojo voljo... ! To je nečuveno, kričeče, uprav — srednjeveško. Seveda je v tej diužbi graečakov tudi baron Sch\ve-gel, ki je eden ogelnih kamenov tiste družbe, ki je gori v parlamentu na Dunaju tako blizu c. Koeberja srcu.
Konservativno glasilo v Lincu naj enkrat pribije ta kričeči kranjski slučaj. Sicer pa se strinjamo žnjim, ko pravi, da je vera v nepristranost Koerberjeve vlade, kjer je še kaj bilo te vere, jako omajana.
»Politik« stavlja zopet v paralelo postopanje Koerberjevo na Češkem z njega postopanjem na Moravskem. Na Češkem je prisilil konservativno veleposestvo, da je odstopih) liberalnemu 21 mandatov ; na Moravskem pa je ostal guh kakor Kamen, ko so konservativci zahtevali primerno zastopstvo. Pražki list pripominja : Tako je g. Koerber v praksi povsodi goreč pospeševatelj liberalnih Nemcev, dočim ima za druge k večemu — lepe govore !
Tržaške vesti.
»Stvarni popravki« laških poslancev
V predvčerajšnji seji poslanske zbornice je zopet briljiral jeden lašk h poslancev (Miz-zorana) se svojim famoznim stvarnim popravkom. Hotel je popravljati izvajanja poslanca Aii kaka logika je to, ako pravi nemško- Biankinija, a je s tem poskusom popolnoma liberalni list, da nikdo ne veruje, da b? bil pogorel.
dr. Koerber v slanu niti pogajati se s Čshi	Posl. B i a n k i n i je trdil, da tržaški
radi kaitih koncesij — in ako dostavlja hitro mestni Slovenci nimajo slovenskih ljudskih
potem : »Ne taji Bep8, da Be dr. Koerber trudi, <1 a zopet z veže pretrgano nit pogajanj s Čehi!« Torej dr. Koerber se niti pogajati ne
šol, Mazzorana pa je ti Biankimjevo trditev »pobil« s tem, da je našteval slovenske šole po — tržaški okolici! Naštel jih je deset. Ako bi jih šel štet še dalje ca Kras
more s C ehi, a render se ne da tajiti, da se in morda tudi na Kranjsko, bi jih bil morda trudi, da bi zopet zvezal nit — pogajanj ! ' še več naštel! Ali menično, da s tem — in — Nem-iko-liheralaa logika, vredna si pa- j ako jih tam našteje tudi 10.000 — še vedno tenta !	a{ dokazano, da imajo tržaški mestni
S.cer pa se ni čuditi tudi tej logiki, če Slovenci slovenske ljudske šole! Na ta na-hoče kdo čuvati nemško stališče in vendar se tudi lahko dokaže, da je konj ali pa ublažati nevarnost, ki er.zi priljubljeni vladi kdo drugi, osel! Vzame se jeJnega osla, od — češsega »tal išča! Da bo ustreženo pogleda se mu ušesa in se reče: ker ima ta Nemcem, veljaj zapoved, da se Koerber ne -konj« dolga ušesa, je ta »konj« osel! sme niti pegajati s Čehi; ali v namen, da se	Dalje je trdil posl. Mazzorana, da oko-
razširi zagata, v kateri t či g. Koerber se ličanske slovenske šole vzdržujejo le Ita-svojimi »temeljnimi načeli«, naj se le lepo—i 1 i j a n i, ker da Slovenci sestavljajo revnejši pogaja e Čehi.	del prebivalstva. Pred vsem moram » omeniti,
»Objektivnost« sedanje vlade. — da je posl. Mazzorana grozno slabo podko-<iovori dra. Koerberja si niso podobni le po van v nacijonalni ekonomiji, ako meni, da uglajenosti forme, in po mnogovrstnosti go-| (posebno v mestih) premožnejši sloji plačujejo ▼omiških figur, ampak imajo tudi eden in davke. Ti sloji bo po večini ie posredovalci, isti refren. Najglasneje se v govorih g. mi-1 ki žulje revnejših slojev (in konsuoaentov nisterskega predsednika povdarja »objektiv- sploh) bahato, kakor svoj denar, izročajo v nost« sedanje vlade. Mi Jugoslovani jo obliki davka pristojnim oblastim, občutimo na lastni koži dan na dan to | število konsumentov je sploh oni faktor, objektivnost. Sedaj pa osvetljuje tudi kon- ki nosi bretna davkov. To je na sploh ; dru-servativni »Linzer Volksblatt« to objektiv- gaČe pa je v trgovinskih mestih in indu-noet K<jerberjeve vlade s kričečo ilustracijo : strijalnih krajih, tu pomagajo plačevati davke
tudi vnanji faktorji, t. j. one dežele, ki sestavljajo trgovinski teritorij dotičnega mesta, oziroma, ki so odjemalke dotičnih industrijskih izdelkov.
V obeh slučajih plačujejo Slovenci v Trstu gotovo več davka, nego se, toliko od strani države, kolikor od strani dežele po troša za razmerne narodne potrebe tržaških mestnih in okoličanskih Slovencev.
Prvič je število tukajšnjih Slovencev veče, nego so razmerni stroški, ki se trosijo na pr. za slovenske šole. Slovenci plačujejo torej kakor konsumenti več davka, nego se razmerni • trosi za d j'h potrebe. Drugič pa bazira davčna moč Trsta na trgovini in na porajajoči se industriji, ki imati obe po velikanski večini bližnje slovenske in dalnje avstrijsko- in balkansko-slovanske odjemalce! Torej ni res, da Italijani vzdržujejo slovenske šole v okolici, marveč je res, da Slovenci in Slovani vzdržujejo ne samo italijanske šole v Trstu, marveč tudi Trst sploh.
Tako je, gospi h 1 Mazzorana, ako hočemo tudi abstrahirati od dejstva, da jih je med mestnimi in posebno okoličanskimi S ovenci tudi mnogo takih, ki poleg tega, da so kon-eumenti, plačujejo še direktni davek.
Kar se tiče Mazzor.anove trditve, da je tržaško-koperska škofija po več nego dveh tretjinah laška, odgovarjamo čisto na kratko, da je to čisto navadna laž, kateri niti Mazzorana sam ne veruje.
Po obenem zbora pol. društva »Edinost«. (Zvršetek). »Oozor« izvaja, da posledica demokratičnosti narodnega dela v Istri je ta, da zmisel za realno drobno delo. za realno drobno politiko, ni v našem narodu nikjer tako razvit kakor ravno v Istri. Istran ve, da more računati le na samega sebe. Protivniki ga imenujejo barbara in se bore proti njemu v imenu kulture, a on nima ničesar druzega, nego svojo zave3t in svojo voljo, svojo glavo in svojo roko. On ne pri-pričakuje pomoči od zunaj, on se sam bori za svoje Človeško in narodno pravo, in v tej borbi se jači!
Na to dokazuje »Obzor«, da je ustavna zavest Siovencev in Hrvatov v Istri — kar se posebno kaže na upravah občin, oziroma na kontroli nad istimi od strani naroda — mnogo veča, nego li v Hrvatsk'. R ivno to usposob-lja v veliki meri istrskega Slovana za borbo. Ali tudi ta vztrajnost ima svoje meje, tudi ta odporna sila more oslabiti. Zagrebški list opozarja na dejstvo, da se je irredentističao gibanje v zadnje čase silno razširilo, da italijanski element dobiva velike podpore, da ima močno oporo v <.ficijelni in neuficijelni Italiji, v neodločnosti Avstrije in slednjič v nebrižnosti ostalih Hrvatov in Siovencev.
Mnogo se govori — pravi »Obzor« — o »siroti Istri«, o »bedni Istri« itd., ali prave, organizirane, izdatne podpore jej ne nudimo. Ne poznamo prav razmer in ne ume-jemo važnosti Istre. Mi ne bi smeli sentimentalno vzdihovati o sužnjih in raji Istre, ampak vedeti bi morali, da je ta raja postala človek, energičen in vreden, da ta čivek ima vsa dobra svojstva za vspešen boj, pak da mu moramo mi pomagati z vsem, s čemer moremo, ker vse, kar mu dajemo, dano je v dobre roke. S tem okoristi on sebe in nas veliko bolj, nego si znamo in hočemo sami. »Obzor« zaključuje : Vsemu našemu Primorju, od Kotora do Trsta, je napoved ina od irredente vojna — tre^a, d i dobro gospoda rimo se svojimi narodnimi silami in narodnim imetjem, bilo to imetje katere-koli vrsti. Zbirajmo svoje sile in žnjimi p^pirajrao narodne straže, ki so v nevarnosti !
In zopet J ur izza! Neki redar naletel je včeraj po noči v kavarni na trgu stare mitnice na znanega Benedikta Jurizzo, kateri je izgnan iz našega mesta in ga proglasil aretiranim. Ta pa ni hotel redarju flediti in se mu je postavil v bran. Ker ga redar ni mogel drugače ukrotiti, usekal ga je se sabljo po glavi. Med tem sta prišla še dva druga redarja, katera sta prvemu pomagala zvezati Jurizzo. Pozneje so ga odveli na zdravniško postajo, kjer mu je bila rana obvezana.
Velika nesreča. 58 letni Matej Avban iz Kolonje št. 7, uslužbenec tvrdke Pariš", je včeraj popolu ine ponesrečil. Ko je nizal v zalogi bale bombaža, padla je jedui bala nanj in mu na več mestih zlotuila nogo.
Samomor. V vodnjak je *»W«»čiU in v njem utonila 47 letna perica Marija Dru-govina od Sv. Ivana. Ko so jo izvlekli, bila je že mrtva. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu.
Dragovina je bila udova in je stanovala v hiši št. 232 pri Sv. Ivanu.
15 litrov vina so spili minulo soboto zvečer trije pivci v Šempetru pri Novem -mestu. Okolu 11. ure ponoči se je vračal 1 proti domu oG-letni kočar Fr. Rataj, padel . v neko lužo in utonil. Naslednji dan so ga našli na trebuhu ležečega.
Revež ! Ne dolgo temu ga je morala (ker je bil preveč nemiren iu ker je hišni lastnik zahteval tako) : ali zapoditi iz hiše, ali mu pa preskrbeti usmiljenega človeka, ki bi ga hotel vzeti »za svojega«.
Posrečilo se jej je zadnje, ker ga je vzel gospod D., narodni Dalmatinec. Seveda je moral žalostni domorodkinji obljubiti, da bo | ravnal ž njim kakor se mora ravnati z vsakim poštenjakom.
Izgnanec je bil priden in pameten, a ker je moral rapu9t:ti Trst in svojce, je bil mejpotoma v Dalmacijo na parniku »Petka«
—	žalosten. Za prvo nesrečo rada sledi druga ; tako se je zgodilo, da ga je gospod D. — pozabil na parobrodu! Ker niso vedeli kaj početi ž njim — na parobrodu ga niso potrebovali, — ga je gospod kapitan, ali kdo drugi izročil nekemu težaku v varstvo. Tu je pa sledila tretja, najveća in menda —
—	zadnja nesreča, ki ga je zadela na tem svetu. Kakor se poroča žalostni njegovi last-uici, so reveža — ubili !
Žalostna, neutolažljiva žena, je pisala sama dve pismi na g. 1 >. in zahtevala pojasnil. Ker pa ni vdobila še odgovora je dala pisati še tretje pismo, v katerem zahteva odškodnino, ali pa svojega — psa nazaj ! Uboga žena !
Dražb« premičnim. V soboto, dne 14. nov. ob 10. uri predpoludne se bodo vsle i aaradbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča ea vilne stvaH vršil* sledeče dražbe premičnin : Skedenj 275, konj ; ulica S. Spiridione o, mesarska oprema ; ulica Comrnerciale 0, hišna oprava; Vojašnica in »ulica Montorsino 3, hišna oprava in krčmarska oprava ; ulica Geppa 2 in trg Siazione, železna blagajna in pisarniška oprema.
V rf?«.cn'!fe 1 r«»at,lllk. .Vče-f. ■ toplom r ob 7. uri zjutraj 9°. 1 ob 2. uri popoludna 15.— C. — Tlasooa^r ob 7. uri ejutrdj 7ijt> 0
—	D*n«>8 plimi ob 8.1 predp. in o< 8 30 :K»p.; ose^a ob 2.12 predpoludn« iu ob 2.G pop Viudn i.
Društvene vesti.
Posvetovanje. Niže podpisani vabi p. n. ude »Dćlalskega konsumnega društva pri sv. Jakobu« na posvetovanje, ki bo v nedeljo dne 10. novembra t. 1. ob 4. uri popoludne v šoli pri sv. Jakobu ozirom na odložitev občnega zbora, določenega za 21. dan t. m. Kdor se zanima za društvo, izvoli priti v nedeljo na posvetovanje.
Miha 11 r v a t i n. Za žensko podrnžnieo družbe sv. Cirila iu 3Ietodija je nabral č. g. Zupančič pri sv. Ivanu od M »horianov 5 K 20 3t. Na nesporazumljeni igri v »Naroduem domu« pri Sv. Ivanu je nabral rodoljub 2 K 20 st. Živeli !
Vesti iz ostale Primorske.
X Zborovanje socijalistov v Spljetu.
V	nedeljo so priredili sjcijalisti sliod v Spljetu v Dalmaciji. O tem shodil posnem-ljemo iz »Jedinstva« : Na shod so prišli Pit-toni. Dorb c, Linhart, Bngšeg iz Zagreba ter Šoajder iz Zadra. Prvaki italijanske stranke so šli prirediteljem na roko, prepusti vsi jim dvorano »Ginna-etice« za predhodne dogovore in dvorano >Aroionia«. Došlo je kakih 600 ljudij, med temi tudi mnogo členov društev »Ci nna3tica« in »Bersaglio«. Bilo je tudi hrvatskih delavcev. Zborovalce je nagovoril socijalist (iu lich po italijanski, povabiva! jih, naj si izvolijo predsednika. Na prigovor, da to ni po pravilih socijalizma, ako se govori samo italijanski, je omenjeni gospo i ponovil isto po hrvatski. Predsednikom j*- bil izvoljen gosp. Dorbić. Na to so govorili Bugšeg, Dorb:c, Šnajder in Pittoni, razvijaje znana razlaganja programa iu ciljev socijalizma. Bugsegje govoril tudi o razmerah v Dalmaciji, da-si je bil to pot prvikrat v pokrajini
V	s o b o t o je prvikrat dešel v Dalmacijo, v nedeljo pa je tolmač 1 nje gospodarske razmere ! ! Pittoni je silno napadal »Jedinstvo«, da si ne zna hrvatskega niti ene besedice.
Za sccijalističnimi govorniki se je preglasil za besedo urednik »Jedinstva« gospod Straž č!c-
X Novi skof v Hvaru. »\Viener Zei rung« je že objavila imenovanje dominikanca, eksprovincijala Jordana Z a n i n o V i c a škofom v Hvaru.
Vesti iz Kranjske.
* Nemška predrznost. Včeraj so v Ljubljani aretirali dva nemška iglica. Naj
Povdarjiil je, da to ni socialističen, ampak meš<"an«ki ebod : konstatlral je, da so bili socijalistični predgovorniki agresivni, da so napadali na -ijonalizem, domovinske ideale in katolike (to seveda «e svojega ftališea. I da jim hoče odgovarjati kakor Hrvat in ka-tolik ae stališča idealov vere in domovine. Ako ee govori o blaženju stanja bednih, je to dobro. Saj kdo ne bi želil utešiti vsako bedo?! To nam je vera zasadila v sree, tako so nas učile naše matere. Ali tudi odlični socijalisti piše:o, da se bori za dobro pojedinčev, kdor se l»ori za narode, da je dobro narodov tudi dobro j>ojedincev. Kionomisti razvijajo načelo, da borba za svobodo in je-lin-tvo kacega naroda dona^a istemu hkratu tudi gospodarsko poboljša»je. Torej naloga
sociialistov ne sme biti taka, kakor so jo , . , . , . .
J dogodek, ako 01 ravno ta
razvijali predgovorniki, da se namreč bore ; le proti bedi pojedinčev, ampak b o r i t i j se treba proti bedi celih o a r o - \ d o v. A kateri narod je bedncji od hrvat-j ••k-'gi ? A kje so s cijalisti, da bi pomagali ? 1 On; razvijajo internac jonalizem. Ali jaz ume-iem. ako delavstvo enega kraja nudi roko v pomoč delavstvu druzega kraja, da se vzajemno bore za svoje dobro : ne umejem pa, da radi tega ^ ^ . , internacijonalizem sepeče Hrvatu, ako je socijalist: »Čuješ, ti ne moreš biti več Hrvat, ti ne smeš več ljubiti hrv. domovine, niti delati za-njo!«
Socijalisti so rekli, da nr cijalistično gibanje datira o l 40 let naz.aj. To sicer ni tako ; ali on> so rekli, ker mislijo samo na Italijo ! Jaz vem, da je to gibanje začelo na Anglež-»cem. pak na Francoskem pred 50 leti, ko v Italiji ni bilo socijalistov, istotako ne na Nemškem in ne na Madjarskem. .V zakaj ? Zato, ker Anglija in Francija
s t i bili vjedi njeni, dočim Italiia ni	,, , .
,	. .... . ...	. . podrla. V hlevu je bilo < glav govoj
b:la. Dokler so se v Italiji l»orili za svobodo .	„	^ . .
in jedinstvo, niso niti mislili na soeijalizem. A ker se mi Hrvatje danes l»orimo za svobodo in jedinstvo : četnu ste prišli danes semkaj tobraivši se do socijalist ških govornikov), vi Italijani n Nemci iz Trna, Ljubljane in z Dunaja ? ! Ali ste došli, kakor vam je dolžnost, pomagat hrvatskemu narodu v borbi za svobodo in jedinstvo?! Došli ste. di nam propovedujete internacijonalizem ; ali le
nau. ker sicer ste tadi vi dobri Italijani! Tudi deski socijalisti so najprej t ehi. a poljski socijalisii. ki se kakor levi hore proti Slahti, so ob enem naj bolji sinovi in patrijoti Poj*ke!!
(Zvrictek pride.)
< Iz Nabrfžine nain pišejo : Naš »Mart'nov večer« je vspel lepo; venlar ni bilo vse tako, kakor je bilo pričakovati. Po-
niki v in pooblaščencev koroških slovenskih posojilnic, tako, da so bili zborovalna dvorana in postranski prostori »Narodnega doma« polni in je morala velika večina zborovalcev stoje poslušati. Shod je bila krasna in impo-pozantna manifestacija koroških slovenskih posojilničarjev, ki so s svojo tako ogromno udeležbo ;n s paznim zasledovanjem vseh raz-
Ljubijan: aretirali dva nemški	igralca. Naj-	.	jezika od st
J .	».»-«.	ii • I prav	dodhh govornikov dokazali, da se zave-	J
prej sta psovala zelezniskega paznika, ker ju \ . ......	-	,	Dalmaciji.
r , , - ,	i .... _ | dajo	velikih koristi, biti	členi »Zveze sloven- *
le opozoril, daje prepovedano	hoditi po že-. J .	.	Delravdaeha
, . „ . . skih	posojilnic v Celju«	ter da jih od te
leznict. Potem sta se v pisarni	na kolodvoru	r J .	• PRAGA
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
D L'NAJ 14. (B.) Zbornica poslancev. — Med doAiimi spisi je interpelacija posl. dra. Fernjn, dra. Klaiča in tovarišev do ministrov za tinance in poljedelstvo radi izključne rabe italijanskega jezika od strani fi iančne prokurature v
J«
pisarni
vedla tako nesramno, da so tam. Na to sta zasmthovala stražnika, ki ju je vprašal po njiju imenih, s tem. da mu nista hotela povedati svojih imen. Se le na magistratu sta povedala svoji imeni.
Na vse zadnje bi b.l to le malenkosten
Iva ljubljanska Nemca ne bila tip Nemcev, ki žive med drugimi narodi. Povsodi se čutijo kakor gospodarje v svoji hiši. ki t-mejo zasmehovati domačine. In g<>rje. če jih je kdo zavrnil v meje pristojnosti ! Danes jutri boste gotovo čitali v katerom nemškem listu o — muče-ništvu teh siromakov vsled nestrpnosti in surovosti domačinov. Tako se dogaja dan na varijacijah.
-	Medveda so srečali ljudje, ki so predvčeia šnjim zjutraj šli na Ig na semenj. Seveda je zavladal med njiaai velik strah. Ta medved straši že dlje časa okrog Rakitne in v sosešč-ni.
* Huda nesreča v kamenolomu. V kamenolomu g. Ko bij a pri Podpeči se je predvčerajšnjim zvečer dogodila huda nesreča. 1'trgal se je namreč velik del skalovja in padel na hišo in gospodarska poslop a posestnika Janeza Šviglja. — Skalovje je hišo zelo poškodovalo, hrsm n hlev pa sta se
živine in trije prešiči. — Z vina je popolnoma zmečkana. Na srečo pa ni noben človek ponesrečil.
Vesti iz Štajerske.
—	Novi peklenski naklepi proti
štajarskim Slovencem. V zadnjem zasedanju dež. zoora v Gradcu je večina vsprejela predlog, po katerem bi se vpliv mest in trgov na volitvah v okrajne za^tope razkril na škodo kmečkih občin. Nemci bi namreč radi dobili okrajne zastope, ker bi s tem dobili t u »1 i šolo v roke. Okrajni za^top voli namreč tudi člene v okrajni šolski svet. Ker pa cesar ni potrdil rečenega predloga, snujejo sedaj Nemci druge peklenske naklepe proti štajerskim Slovencem. Sedaj hočejo
v posojilnici sv. Vaelava.
... — ---------... ,	.	--- •	j, i ua-j^ 14. (B.) Na podlagi pre-
, , ... , svoie ustanovitelpce in stare zaseitnice ne od- . ,	,	. . ' ...
ju odstranili od J	, iskave so danes zaprl: tudi revizorja posojil-
vrne nobeno nagovarjanje, pa tudi ne Ka-, .	r
,	r , .	i - .	i niče Henrika h Iv.
korsnatcoli sila. Vseh rborovalcsv je bilo nad . , , ,	, ,, „. .
Iz lninisterskega sveta italijanskega.
RIM 14. (B) »Tribuna« javlja, da je
K K) in veselja se nam je topilo srce, ko smo i
zopet videli zbrane na hvaležnem narodnem	........... . .
;	i -i današnji mmisterski svet odobril zakonski
delu skoraj vse naše zveste stare koroške „ .	v j i- -
...	, • i-	' načrt, tičoči se ločitve zakona. Nadalje je
korenjake m prvobcr.telje.	i . . , .	-i-, » ^	i
.	' mmisterski svet pritrdil načrtoma zakona o
znižanju cene noli od 40 na	centesimov
ter opraščenju malih posestnikov od zemljiškega davka.
Bruhanje vulkana.
RIM 14. ^B) Glasom privatne depeše iz Stromboii (severno Sicilije) je vulkan v Strom-boli zopet začel bruhati. Bruhanje je spremljano od podzemskih detonacij. Mnogo hiš je
Razne vesti.
25-letnica papežtva. Dne i'O. februvarja prihodnjega leta mine 2.o let, olkar je Lev XIII. zašel papežki prestol. Ta dan bodo svečano proslavljali po vsem katoliškem svetu.
Car V Rimu. Od dobro obveščene strani
. . . j	.	r>- - i	poškodovanih, tudi na poljih je škoda velika,
zatrjajo, da pride car v R m se le po pra- f	'	.
, - »r .-i	-p i- i . ,	j Prebivalstvo je iako vznemirjeno, ker se
voslavni v elikonoci. 1 udi o<l te strani po-I	J J	J
trjajo, <la carja vsprejme tudi papež.
boji novih izbruhov. Ćuti je bilo tudi pod-
Smrt vsled vrenja mošta. V obrenskem umskih sunkov.
stavili / deželnem zboru predlog, da se trreš^ii smo marsikoga, od katerega bi smeli okrajni zastopi in okrajni šolski sveti odpra-
pr:čakovati, da kaj pripomore v tak dobro
tvoren namen. Vzroka temu nočemo zašle- skoz ueTLek\ deželni šolski svet. dovati tu in pravimo le, da osebna nasprot- podlog (»ostal zakon, bodo slovenske stva vsled bližajočih se občinsk h volitev žnjjmi eloven8ki mrod na Š ajerskei niso umestna tudi ob tak h prilikah. Če tudi ?ene	na m i03t in
je navskrižje tu in tam, kjer gre za pleme- veDci bi bUi p 0 1 o ž e n i nite namene, ga ne sme biti!
Iskreno «e moramo zahvaliti vnanjim gostom, osobito iz Sežar.c, ki so pokazali, da im e na sreu blagor naše dece. Pa tudi Iz Komna, s Provka in iz Tr9ta smo videli gostov. Zadovoljstvom konstatujemo, da sta toliko orkester — ki je bil viharno aplav-diran — kolikor pevski zbor izborno proizvajala vse točke. Is'otsko moramo zraziti zasluženo polivalo načim vrlim igralcem.
Vstopnino s> prepleč^li gg.: Franc Lu-vin 1 K, Gerbec ,*i0 et., Nov jan Kranc 1
pravijo, učitelje pa naj bi nastavljal skoz in
Ako bi ta šole in
/njimi slovenski n rod na S ajerskem izro-
nemilost — Slo-na smrtno postelj. Pa tudi za ljudstvo sploh bi bil to hud udaiec; ono bi moralo plačevati za šolo, ne da >i imelo pravico kaj govoriti.
mestu Bibeisheim so našli v kleti kmeta Graessa vso družino mrtvo : tnoža, ženo, hčer in unuka. — Zadušilo jih je vsled vrenja mošta.
Samoubojstvo pred poroko. Na Dunaju se je dogodil te dni veletrag'čen slučaj. V Karlovi cerkvi ss je imela vršiti poroka med učiteljem S^husterjem in hčerjo nekega dunajskega arhitekta. V cerkvi se je bilo ;e zbralo mnogo pr jateljev in znancev, ali mlade dvojice ni hotelo dolgo biti. Kar je prihitel nekdo, ki je pripovedoval potrtega obraza, da je ženin težko obolel in da se mira poroka odložiti. Pozneje pa so doznali grozno resnico, da se je namreč mladi učitelj zjutraj ustrelil. Vzrok temu groznemu činu je bilo baje napeto razmerje, ki je obstajalo med njegovo in nevestino materjo. Silili so g-* baje celo, da mora svojo mater (udovo) odpraviti iz hiše. Tako je mladi mož stal pred hudo alternativo : ali naj se odpove ljubezni do matere, ali ljubezni do izvoljenke! Ljubil pa je obe iz vsega srca. Ta kolizija raei ljubezn jo do matere in ljubeznijo tlo izvo-ljenke da ga je tako potrla, da je obupal in je — ne hote žrtvovati ne ene, ne druge ljubezni — žrtvoval sampg* sebe !
Umorstvo iz materinske ljubazni. V Bois-Colombes, pred vratmi Pariza, je 70-letna | udova Josipina Bausen\viin umorila svojo edino hčer O!got ustrelivši v nji in ranivši jo z mečem. Vzrok temu groznemu činu je bila — materinska ljube/.en. Olga je bila namreč slaboumna in radi tega ločena od svojega moža: a starka ni hotela, da jej h5i ostins na svetu br^z sredstev in zapuščina od vseh.
Štrajk na Fruneozkem.
LENS 14. (B) Včerajšnji kongres pre-raogarjev depart^ment* Nord in Pas de Ca-lais je vsprejel dnevni red, v katerem z ogorčenjem protestira, da je razsodišče odklonilo zrhtevo po pov;šinju plačil. V pričakovanju pa, da se parlament pokaže naklonjenega za izvedenje od delavcev z-.htevanih reform, je sklenil kongres, tla se v najkrajšem času zopet prične delati. Poslanca Bisly in Lamendin sta naprosila ministra za pravosodje, naj da izpustiti iz zaporov one delavce, ki so bili obsojeni radi dognlkov povodom štrajka. Po zaključku kongresa je bilo več udeležencev zasrarmvanih od druzih delavcev s klicem : doli s prodanci !
Obsodba anarhistov.
ŽENEVA 14. (B.) Na razpravi, ki se je vršila danes proti več aDarhistom, ki s> bili zapiti povodom generalnega štrajka v mesecu oktobru, je kazensko sodišče urednika lista »Risveglio«, Bertonija, obsodilo na jednoletio ječo. — Poleg njega je bilo obsojen, h še več anarhistov, ki so dobili po več mesecev ječe.
Trgovinska pogodba mej Italijo in Brazilijo.
RIM 14. (B) Vsled dogovora ipel vlada na Italije in Brazilije se je trgovinski dogovor, ki bi potekel z dnem oi. decembra, podaljšal za daljni dve leti.

X
X
X
9S U
Svoji k svojim!
ZALOGA
X
K
n
morajo nastopiti njega zastopaiKi-poslanci I
Vesti iz Koroške.
K, Tomaž Grusten 4 K, dr. S\vobo la 3 K,	davno temu pa je c. kr. okrajno glavarstvo
Janez Caharja podžupan 40 st. — Dal^e so	v Celovcu določilo, aa morajo učitelji zme-
-v >j prihod opravičili slfdeči gospodje in	riti to pet. O umestnosti tega naloga nočemo
doposlali: Achille Nardini 1 K, Gabrijel	govoriti, ali Ču lno se mora z leti vsakomur,
Gaspari K< meu 2 K, neimenovan 1 K, I.	da so učitelji dobili tak nalog ravno te dni,
K ren nadučitelj Prošek 1 K ."JO st., Alojzij	pred _ volitvami !!
Zborovanje koroških slovenskih posojilnic. Dne 22. oktobra se je vršilo v
* Podporno drnštvo za slovenske vi-
Ves narod se mora vzdigniti proti sokošolce v Pragi« bo imelo dne 29. listo-takim peklenskim nakanam, v pivi vrati pa j pada L j. 0i, 6> in poi uri zve^er pr; »Cho-
dsrv« svoj občni zbors sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo tajmkovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev predsednika, 2 členov odbora in 3 namestnikov. 5. Svobodni predlogi. — Le ti predlogi naj se po Ij. 11). društvenih pravil do 21. listopada odboru pismeno priglasijo.
V Pragi, 12. listoptd i 1902. J o s i p G e r m	F. T o m š i č
t. Č. tajnik.	t. č. preds.
pohištva |
dobro poznane
toTarag mizarste zadruge y Gorici (Man)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^inton Cernigoj
-p rudno Mnogo je slučajev v okolici Celovca, ko etarisi nočejo pošiljati otrok v šolo radi prevelike o Idaljenosti od š de. Ne-
n
M
H
%
jg Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) S	št. 1. hiša Marenzi.
^ NajTBčja tovarna joliištra jrimorsts flezels.
*Solidnnst zajamčena, tajti les se osu5i v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo BO stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene.
»g^ Album polilitev brezplačen.
n
K
n *
x n
X X
u X
Družbi sv. Cirila iu .lletodija so ol
15. do konca oktobra poslaii prispevke p. n.

Gorinp veletržec Prosek 4 K.
Naš vrli »Piro« pa je nabral med za-
ostalimi Krokarji v isti blag nam 7 K 16 ^Narodnem domu« v Velikovcu zborovanje	gospoda in društva: Upravnštvo »Sloven-
Vsem darovalcem in vsem onim, ki so koroških slovenskih posojilnic, oziroma iz-	skega Naroda» 115 K (jO st., uredništvo
na kateri-koli nar-in pripomogli, da smo mogli redni občni zbor »Zveze ~ slovenskih posojil-	»Slovenca« 31 K 41 st., p« štni ravnatelj M. fg
prirediti tako lep večer, bodi izrečena pri- : oic v Celju«. Na »bor«,vanje s*a dešla tudi	Š ,rli ob ugodni rešitvi pravične zadeve 50 K, j
**********
Ms&Me? Levi lim
PrTa in Bttj7ejj» tovarna pahUtva tccč rrst.
-«2
TRST

na zahvala. pravni konsulent g. dr. Ivan Dečko in revi-	kaplan Frnn Gomdšek pri sv. Lenartu v
Občinske volitve v Vodnjana so zor »Zveze« g. J Št. G. revizorje v svojem	Slovensk h goricah nabranih 8 K, podružnica
-e v -le min» lega meseca in menda n;30 iz- ; poročilu konstatir&l, da je uradovanje pri ve-	za Rožek 27 K 50 st, profesor dr. Fran
pa:e prav po želji laške ol garbije. Županom ' liki večini koroških posojilnic v prav lepem	IlešiS v Ljubljni »narodno gospodarstvo pri
je bil izvoljen odvetnik dr. Mrak. V občin- j redu, pri nekaterih celo uzorno. Će je pa kje	šolskih zvezkih« 2 K, podružnica za Veliko
-ki zastop «ta bila izvoljena tudi dva hrvat-; de kakov nedo?tatek, se temu ni čuditi, ker	vec in okolico 2h K 70 st., tovarnar Ivan
-ka kmetd-k'»renjaka : Mate Radolov iz Ro-1 po nekod vodijo posojilnice sami kmetje, ki	Jeba čin od kave 20O K. — Družba je imela
verije :n Ante li dohovic iz Marčane. Njiju! so sicer poštenjaki, ali mnogokateri njih se je	mcseca oktobra 128* > K 98 st. dohodkov in
še le pozneje, zapmtivši nemško šolo, naučil	4885 K 54 st. stroškov; vsi letešoji izdatki
slovensko p sati in čitati. »Mir« piše o tem	(do 1. novembr«) pa prfsegajo prejemke za
zborovanju :	1811 K 99 st.
Takega shoda Velikovec še ni videl. —	Blagajništvo družbe sv. C i -
Prišlo je od blizu in daleč vse polno zastop-	rila io M e t o d i j a.
namestnikom pa Mate Juršič iz Roverije.
X V Iiarhanu so se izvršile občinske volitve tiho in mirno vzlic ramim agitacijam protivnikov. V vseh treh razredih je bila volitev soglasna. Hvala takemu narodu.
& & & & & & &
SŠ &
&
TOVARNAi
Via Teta,
vogal Via Liailtaesa
S5J
cJ St
Sf Sf
(žoleko poslopje) In Via Rlborg« it. 21 Tolefon St. 6 7 O.
-rO4--
Velik i'.bo: tapecarij, trca.1 In lUk. It-Triajc nmrafbi tudi po posebnih a^črtlii
Can® brss konkarenoo.
ILUSTEHTili CI1U ZiSTOII 11 FRiHO Predmet- postavio se na pa> obrod a U žeiozmco fra. ko.
ZALOIK:
Plazza RasaHt it 2
Sf
Sf Sf
a) &
&

»sli Ar. Slanic
odprl je svojo pisarno
v Trstu, Via Carra8ori 1.
v (ialatti-jevi lii*i. oddaljeni iM'kaj korakov (proti morju) o<l iiidorona mosta il'oiito rosso).
( 10° „ popusta. )
i
i
I «
4 I I I
4 i
M. U. Dr. Ant. Zahorsky »
prijHjrcK-a svojo pomoč na }w»rodih, abortih in vseli ženskih Itnlaznih, kakor: ne-rednosti v j»erij«Mli, krvavenje, l>eli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseh slučajih l>olezni. Ordinuje nlfra Carintia stv. 8. od 9-11 in od 2-4.
elika zaloga
platnenega in bombažnega blaga
IJ^*" u ulici Nuova štv. 15
zraven pekarne Morin
tvrdke Vittorio gasparini
Dobiva se frustanj v barvah, pristne fraucozke tkanine, angležke maje. nogovice in švicarske veznine. kotonir.a. platno, prtnis. ffi£ :z j:; (t ifcc'ra krila, srajce za gospe, robci itd
t-1-
čE
CD
O CD S3 O
( Oprave za neveste.
))
Mni flfi Fran"
krčma
ulici Geppa štv. 14 Joči vina prve vrste:
. . 1 te- p
Bela vipavska Crna istrska
40 40
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah
l>ružinam se pMilja na rtom od 10 litrov naprej: Ipavzko belo liter po 36 kr. črno istereko liter po 36 kr.
F'voroia f-e tudi krčmarjem, katerim dojena \ino<d 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip F ur lan, lastnik.
frodajalnica izgotovljenih oblek
= „Alla citia li Trieste" =
tvrdke
p» EDVARD KALASCH m
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču ,,Armonia"
s krojacnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenrednu nizkih cenah. Izl»or boljših in d a v a <1 n i h snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi bhga za hlače, ki se napravijo po meri.
E2RK8BB3&I
Henrik Preuer
f,x	Trst, Via Nuova štev. 18.
Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja.
popolne oprave, najbolj pripravne n
Šarove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itfi. itD.
K" a j zmernejše cene.
>
i>
) >
> >
O B U V A L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam r
—	Grem kupil par čevljev !
—	Svetujem Vam. da greste r ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske 111 otroke. Isti popravlja male stvari brezplačne ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Gustav Bonazza
v Trstu. Piazza Barrierai veeeliia.
(vogal Androna deli* Olrno\
Velika zaloga pohišt\a, ogledal, okvirjev in tapecarij.
Popolno opremljene sobe. —• Konkurenčne cene.
Naroebe se dostavijo razven embalaže ! franko na kolodvor ali brod v Trstu
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali . megleno politirane.
gsgr gogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani
issr zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
Najugodnejše cene.
1
N
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve »v. Petra Piazza Rosario pod ljud šolo Bogata zaloga raznovrstnih obmal za gospode. rospe in otroke.
Postne naroćbe se izvrše takoj. Pošiljatve »o {K>št-nine proste.
Prevzema vsako del^» na debelo in drobno ter se i/vršuje z največjo topnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne n&roćbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-■ega skladisča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. ptiv. avstr. Lloyda.
Zj
Skladišče slavnoznanih platenin
ur in namiznih prtov ^m
iz Fiandre
iz tovarn v Countrai i Belgija)
se nahaja v
novi prodajalnici platenin in bombaževin

Peter Klansich
Piazza Nuova (Gadol*) 1, zraven knjigarne Chiopris.
Izlfijncno zastopstvo se Skladiščem : za Trst, Goriško. Reko. Istro in Dalmacijo.
Vel dohod nopvic vseh vrst za pspe, pijole iii to.
X
rs
Najugodnejše cene.
JAEOB BAM3IG
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijaiij „ vsakovrstnega olja, navadnega in najtinejegu. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ^ ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja n-i-ročeno blago tudi na deželo na debelo in
^ drobn — Cenike razpošilja fr a n ko. —__—----
i A. BUCHBINDER
5 TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogleditl in okvirjev tapecarij vseli vrst, ročnih kovcekov ii. velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
t £
i „
filleliBBTa tekočina za Manje
„Bassor in"
c. kr. priviligovana 1871. 1 vrček 2 X, poštni zavoj - 15 komadov 24 K.
\V lbelmov c kr. j>ri*. _Biu»so:in" je sredstvo. čtgar poiDoi je dokazan* ;»o znanstven U pr.'it-kav«h in ptakt Vnili skušujah in st proizvaja je iino le v lekarni
Frana Wilhelma
e. kr. dvornega za U gate I ja
v Neunkirchenu. Spodnje Avstrijsko.
Kakor nuz lo koriš i s tem. da je pomirljivo, tliladi ia vtilati t>oltčirio pri l>jle/.uili »t ži cih, v žilah, idih in ko •.teh.
Zdimtniki ga vporabtjajo v teh ilurajih. po^ebfio ako se t- bulečine pokažejo po velisih Daporili marširanju ali pri zastarelih boleznih. Rabijo tra tudi hribolazci. gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji / najboljšim vspehom.
V znat pris noeti jt- na omotu grb nV-ine tr^a Neuakireuen id vet cerkva)
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer m* ne dobi. \ r^i m* pošiljater direktno.
V trgovini z manifakturilim blagom
tvrdke
Giuseppe Bolle
ulica JVuova9 nasproti palači Salem
i
s<» pro hijji
zimska maja za žrnske \u, ne. 50
.. moške .. 55
Velik izbor Manja navaflnep, modreia, rniečep, velenr Mel. Hitet lael iti
v Trstu, ulica San GiovannL
štev. 12
Spšlovaie slovenske pspdje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril~]fietodijevo
Albert Brosch
TRST. - 11. S. Aiitonio :>. - TRST
kožuhar in izdelovalec čepic.
ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v TRSTI'
Vrlika zaloga kožuhovinr iii ecph-za civiluc 1 ti vojaške osebe.
• •	••	Izvršuje vse }>oprave Dajh:treje in eko-
ClKOrilO« inoniičao. Shranjuje kožubovino iu >:impko • ! obleko ter jamči za vsako škodo proti moltm in cgaju.
Mihael Zeppar
ima zaloga peč j od majolike v velikem izboru, caraa novost, bodisi glede risarij ali barv. Snov sestaja od sam^ stanovitne zemlje. Izkljnčua zaloga za Trst, Primorje in Dalmacijo s avnoznane in odlikovane t »varne za peči Bratov SchiVz v Klanskem (Morava> ustanovljt na 184-s. Pri teb peč.h se prihrani 500/° na kurjavi. Lastia tovarna šredilnii; peči iz železa ali udelanih z majolilio. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
TOUARNfl POHIŠTUfl
&NACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H
ifi
tU
H SO W
ulica Cassa di itfsparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceDtbi, izvirni narisi, načrli za sobe na zahtevauje — —--— — brezplačno. — — — — — —