r List slovenskih deUycevvAraerikL Hm largest Sorenkn Daily te the United States* Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 TELETOM: OHelsea 3—1242 Sntered m Beoond Ota MatUr September 21, 1305, at ttM Port Offiot It Hew York, M. Y, Udcr Art Of Oongrm of March 3, 1879. TELE70H: Oldiaa 1—1241 No. 210. — Stev. 210. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 8, 1937—SREDA, 8. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.-Letnik XLV. ODGOVOR JAPONSKE VLADE JE ŽALJIV ZA ANGLIJO JAPONCI NAPADAJO Z VSO SILOVITOSTJO, IN OBE STRANKI IMATA STRAŠNO VELIKE IZGUBE Japonska se s svojim odgovorom ni oprostila in misli, da njena krivda še ni bila dokazana. — Ja-ponsko-kitajska fronta je dolga že dva tisoč milj. Najljutejae napadajo Japonci pri Kiangvanu. — Japonci ne morejo izkrcati vojaštva. Borah napoveduje velike delavske zmage LONDON; Anglija, 7. septembra. — Ko je angleška vlada že čakala 8 dni, je slednjič prejela od Japonske odgovor na svoj protest zaradi streljanja japonskega letalca na angleškega poslanika sir H. M. Knatchbull - Hugessena. Toda odgovor je bil komaj vreden, da je Anglija čakala nanj. Ce tudi besedilo odgovora ni bilo objavljeno, vendar je znano, da ni zadovoljiv in da bo Anglija še ta teden poslala nov in ostrejši protest. Diplomati smatrajo ta japonski odgovor samo za poskus pridobiti na času, dokler Anglija na to ne bo pozabila. Japonska vlada pravi, da se preiskava o streljanju še nadaljuje in da vse okolšči-ne še niso jasne. Japonska v svojem odgovoru "obžaluje", da je-bil angleški poslanik ranjen, toda se ne oprosti, kot je pričakovala angleška vlada. Na angleško zahtevo, da japonska vlada kaznuje letalca, ki je s stroj -nico streljal na poslanika in da skrbi, da se v bodoče kaj takega več ne dogodi, japonski odgovor niti ne odgovarja. SANGHAJ, Kitajska, 7. sep. — Japonska vojska razširja smrt in razdejanje na 200 milj dolgi fronti in boji so dosegli svoj višek v predmestju Sanghaja. Japonci so udarili z vso vojaško silo na kopnem, na vodi in v zraku na kitajsko obrambno črto okoli Sanghaja. Na nekaterih krajih so sicer Kitajci popustili, toda njihova črta ni bila nikjer prebita. SLAVN0STIV NUERENBERGU Sprejet je bil z zvone-njem zvonov in streljanjem topov. — Velik sprejem v mestni hiši. NUERNBERG, Nemčija, 7. septembra. — Kancler Adolf Hitler je kazal skoro jezno resen obraz, ko se je v odprtem avtomobilu peljal med vrstami velikanske množice v svoj hotel in pozneje v mestno hišo, kjer ga je sprejel fašistične in • v državne dostojanstvenike, ki so se* zbrali ob priliki nazij-ske-ga zborovanja. Število u-deležencev, ki so prišli v Nue-renberg, se ceni skoro na en milijon. Velika' množica, ki je stala po ulicah in Hitlerja glasno pozdravljala, je komaj na njegovem obrazu opazila kak nasmeh ali kako prijazno kretnjo, razen vojaškega pozdra- FAŠISTIČNA POSADKA SE JE PODALA Podalo se je 600 fašistov, ki so se borili v katedrali. — Na iseveru fašisti napredujejo. va. Diplomatski zastopniki Italije, Poljske, Turčije, španskih fašistov in mnogih južno- ameriških držav so že bili v Nue-renbergu, ko je prišel v mesto načelnik nemške nazijske vlade. Poslaniki Anglije, Francije in Združenih držav bodo prišli šele pred koncem tedna. Ti poslaniki se letos prvič udeležijo nazijskega kongresa, ker jih je povabila vlada, ne pa na-zijska stranka, kot je bilo do sedaj v navadi. HENDAYE, Francija, 7. septembra. — Španska vlada poroča z aragonske fronte, da se je podalo 600 fašističnih vojakov, ki so se zabarikadirali v katedrali v Beldiiite. Z zavzetjem katedrale so republikanci postali popolni gospo-darji mesta, ki je velikega strategičnega pomena, ker se nahaja ob cesti, ki veže Sara-goso s Teruelom. Vladno poročilo pravi, da je po ulicah okoli katedrale ležalo 1700 mrtvih fašistov. Poročila s scvrozapa dne RUSIJA JE OBDOLŽILA ITALIJO , , , ... V odsotnosti ameriškega po- Ob koncu dneva so bili v teku najljutejši boji, to- sianika Dodda, ki se nahaja v da vpadniki za vse velike izgube nimajo pokazati Združenih državah, bo na kongresu Združene države zastopal Prentiss B. Gilbert, ki bo prišel v četrtek v Nuernberg in bo ostal v mestu samo en dan. Gilbert se ne bo udeležil no/bcne seje, kjer bodo kaki govori. Pač pa bo navzoč v petek pri korakanju Hitlerjeve mladine ter se bo z drugimi diplomati tudi udefcžil banketa, katerega bo priredil Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Tedaj se bo Gilbert tudi prvič sestal s Hitlerjem, ki bo vse diplomate, predno se odpeljejo v Berlin, sprejel v avdijenci. Letos je bilo prvič naznanjeno, kdaj bo prišel Hitler na Španske naznanjajo, da Astur-ci beže pred armado generala Franca, ki prodira ob Biskajskem zalivu proti Gijonu. Fašisti so zavzeli pristanišče Llanes, 25 milj vzhodno od Gi-jona ter so ostali tam samo toliko časa, da so razorožili 5000 obkoljenih vladnih vojakov. Prihodnji cilj fašistov je Villaviciosa, ki se nahaja sredi pota med Llanesom in Gijo-nom. Fašisti upajo, da ne bodo zadeli na velik odpor, dokler ne dospejo do Villaviciose. Vladne čete so le slabotno skušale držati vrsto zakopov med morjem in Llanesom, toda močnejša fašistična arma- Rusija dolži Italijo, da je potopila dva njena par-nika.— Zahteva popolno odškodnino in kazen za napadalce. RIM, Italja, 7. sep. — Rusija je obdolžila fašistično Italijo, da je potopila dva ruska paruika v Sredozemskem morju tekom sedanjega "pomorskega roparstva" ter je prejela od italijanske vlade kratek odgovor, ki bo imel mogoče za posledico, da bodo prekinjeni diplomatski odnošaji med Italijo in Rusijo. Ruska nota, ki .je bila vročena italijanskemu vnanjemu ministru grofu Galeazzo Cia-Inu, pravi, da sta bila torpedi- nicesar. Kitajski častniki pravijo, da so imeli Japonci na tisoče mrtvih in samo na enem kraju so jih imeli 1000, priznavajo pa, da so tudi njihove izgube zelo velike. Japonci skušajo pregnati Kitajce s 100 kvadratnih milj obsežnega trikota med rekama Vang-pu.in Jangce med mesti Šanghaj, Vusung in Liu-hu. V teh bojih imajo Japonci 60,000 vojakov, mnogo bojnih ladij in neznano število aeroplanov, Kitajci pa imajo na tem kraju 200,000 vojakov. Kitajci so se nekoliko umaknili safho pri Kiang-vanu, kjer so Japonci najljutejše napadali. Na tem kraju je infanteriji pomagala s svojimi težkimi topovi povelniška ladja križarka Izumo. Nevtralni opazovalci smatrajo japonski napad 'kon^res \n vsled tega se je po i, i i.i Z .. (ulicah nabrala velikanska mno- za dolgo napovedano veliko ofenzivo in pravijo« Ko se je pripeljal da so Japonci v tej boje vrgli vso svojo vojaško si-1 v mesto, so zvonili zvonovi po lo. Ker pa pri tem napadu Japonci niso uspeli, so japonski častniki rekli, da so hoteli Japonci samo uničiti kitajske postojanke strojnic. Vsled hudega kitajskega artilerijskega ognja Japonci ne morejo izkrcati vojakov pri Vusungu. Japonske ladje neprestano dovazajo nova ojače-nja. Kitajci pa so dobili Aa pomoč štiri divizije. Japonski aeroplani so zopdt bombardirali zapa-dno železniško postajo v šanghaju in zopet je bilo ubitih 200 civilistov. Nek japonski častnik pravi, da japonski letalci okoli Sanghaja "izvršujejo samo pripravljalna dela'' ter da hočejo uničiti kitajsko 57. in 58. divizijo. rana sovjetska parnika Timiri-azev in Blagojev ter zahteva popolno odškodnino in kazen za one, ki so zakrivili ta napad. Ciano je po kratkem posvetovanju z Mussolinijem obvestil Moskvo^ da italijanska vlada izavrača to obdolžitev ter da se za njo ne bo več zmenila. Sovjetski krogi v Moskvi pravijo, da bo Rusija, ako se evropske velesile ne sporazumejo za skupno kazensko ekspe dicijo, da 3b roparski subma-rini v Sredozemskem morju u-ničeni. prekinila diplomatske zveze z Italijo in ibo poslala v MCGRADY ODSTOPIL KOT P0M02NI DELAVSKI TAJNIK WASHINGTON, D. C., 7. septembra. — Sena-tor William E. Borah iz države Idaho, ki je najstarejši republikanec v senatnem odseku za delavske zadeve, je izjavil danes, da bo izvojevalo organizirano delavstvo nove politične in gospodarske zmage- NA SMRT SE PRIPRAVLJA NUNDA, N. Y., 6. sep. — 861etni Leonard Roberts, se je začel pripravljati na smrt. Odkar pomni, ni bil nikdar bolan, pač je pa bil enkrat pomotoma proglašen za mrtvega. Xa pokopališču je kupil prostor za grob ter si nabavil krsto. Sorodnikom je natančno pojasnil, kakšen naj bo njegov pogreb. da jih je vdgla iz njihovih po- J Sredozemsko morje svoje bojne ladje, da brani svoje trgovske ladje proti italijanskim submarinom. vseh cerkvah *ln grmeli so topovi. Zvečer je bil Hitler pri predstavi Wagnerjeve opere "Mei-stersinger". Vse židovske trgovine so zaprte in nimajo razobešentfi zastav. Navzlic temu, da ima Nue-renburg komaj polovico toliko prebivalcev, kolikor se je sedaj nabralo obiskovalcev, v mesta ne bo primanjkovalo živeža, kajti nazijski živilski urad je mesto dobro založil z živili, tako da bo mogoče' vsak dan dati 3,300,000 obedov. stojank ter so se umaknile proti zapadu v gore Pecos de Eu-ropa. LONDON, Anglija, 7. sep.— Poveljnik 15. bataljona, ki je sestavljen v večinoma iz Angležev, Amerikancev in Kanadčanov, George S. Atkins, pravi, da prihajajo Amerikan-ci na Špansko, da se bore na vladni strani1, v večjem številu kot prej. Atkins tudi zavrača poročilo lista "Sunday Dispatch", da je angleška komunistična stranka sklenila, da odpokliče vse svoje člane iz Španske. K temu pravi Atkins: " Okoli 150 angleških prostovoljcev, ki so bili na Španskem, odkar se je pričela državljanska vojna in zaslužijo počitek, je dobilo dopust, da so prišli domov. To je bilo mogoče samo zato, ker vedno prihajajo novi prostovoljci. V juliju jih je prihajalo po 100 na teden. Bolj gotovo je, da bo v bližnji bodočnost rfbran nov angleški bataljon, kot pa da se bo sedanji razšel." POŠTA NE DOSTAVLJA STAVKOKAZOM HRANE KANSAS CITY, Kans., G. septembra. — Prvi pomožni poštni mojster ¥m. Howes je rekel, da pošta ne bo dostavljala pošiljk v tovarne, v katerih je štrajk. V tem primeru gre predvsem za hrano in druge potrebščine, ki jih skušajo dobavljati kompanije stavkoka-zom. — V delavskih sporih ne bodo pismonoše nastopali kakor policisti ali vojaki, — je dostavil. • "VOJNA JE ODVISNA OD TREH MOŽ" Italijanski kljubovalni odgovor, ki je odločno zavrnil rusko zahtevo za zadoščenje, je tako odkrit diplomatski odpor,: da je nevarnost, da pride do( LONDON, Anglija, 7. sep. eksplozije v Sredozemskem — Pred tukajšnjo trgovsko morju. zbornico je predaval governer Diplomati so mnenja, da z|Oeorge Earle iz Pennsylvani- ozirom na to, da ste bili noti iz> ^ deJal- daSa Je W™ menjani v teku nekaj nr, lahko P^ovanje po Evrop, prepn- pride do vojne med Rusijo iu ea o; da '*>«™k>' Plaftl P"*"' valstva odločno proti vojm. Izbruh nove vojne je predvsem odvisen od treh oseb: — od Stalina, Hitlerja in Mus-solinija. _:_____ __ NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V - AMERIKI - iiirmiiMi^ -...: . ^ Italijo. LONDON, Anglija, 7. sep. — Angleški načrt za skupno evropsko fronto proti "roparskim" submarinom v Sredozemskem morju je v nevarnosti, da bo razpadel, ker je prišlo zaradi- torpediranja dveh ruskih trgovskih parnikov do diplomatičnega spopada med sovjetsko Rusijo in fašistično Italijo. LONDON, Anglija, 7. sep — Majhno mesto Nyon na švicarski strani Ženevskega jeoera je bilo določeno za konferenco sredozemskih držav zaradi "roparskih" submarinov in aroplanov: To mesto je bilo izbrano, ker se nahaja samo 13 milj od Ženeve, kjer.so zbrani delegati za zborovanje Lige narodov. ANGLIJA IMA PRAV. CE NE PLAČA LONDON, Anglija, 6. sep. — Rev. Coughlin je rekel danes zastopniku nekega tukajšnjega lista, da ima, Anglija povsem prav, če ne vrne Zdr. državam dolga. — Anglija ni plačala Ameriki dolga, ker je porabila de- — Delavstvo -silno napreduje in pridobiva na moči, — je dejal Borah, ko je komentira! govore, ki so jih imeli razni odličnjaki na Delavski praznik. — Resno se bojim, da bo delavstvo pri končni ureditvi razmer doseglo več kot je pa postavnim potom upravičeno doseči. Po njegovem mnenju je i-mel na Delavski praznik najbolj značilen govor Donald Richberg, bivši načelnik NRA. Riohberg je rekel, da ameriško delavstvo ne bo nikdar dovolilo, da bi vlada urejevala njegove zadeve. Borah je mnenja, da bo v prihodnjem kongresnem zasedanju sprejeta predloga glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa. Ta postava bo pa za delavstvo le začasnega pomena. Kakorhitro bodo organizirani vsi ameriški delavci, bodo zahtevali znatno več kot bo pa predpisovala postava. H YD K PARK, N. Y., 7. sep. — Danes je bilo tukaj objavljeno, tla je resigniral E. F. MacGradv, pomožni delavski tajnik. Nastopil bo službo ravnatelja za delavske odnošaje pri Radio Corporation of America. Predsednik Roosevelt mu je odpisal, da sprejema njegovo resignacijo z velikim obžalovanjem, ker mu bo težko najti primernega naslednika. Pismo je zaključil z besedami : — Bodite uverjeni, da sem vaše delo visoko cenil in da vas bom kot člana svoje vlade Zelo pogrešal. COUGHLIN PROTI PLAČILU DOLGA LONDON, Anglija, 7. sep. — Župnik Charles Coughlin iz Detroita, ki je prišel v London, pravi, da ima Anglija popolnoma prav, ako ne plača svojega vojnega dolga Združenim državam. "Anglija posojila, ki ga je prejela od Združenih držav, ni plačala, ker je izdala denar, da je zgradila primerna stanovanja za delavce in ji je treba t samo čestitati, da daje pred- nar za izboljšanje delavskih | nost človeškim pravicam pred stanovanj. Predvsem je treba finančnimi pravicami," je re- uvaževati človečanske pravice. Pred človečanskimi pravica- kel Coughlin. "Anglija ima popolnoma mi morajo stopiti v ozadje fi-|prav, kajti posojila ?o večino-nančne obveznosti _____ ma samo številke v knjigah,1 __'_i_ • *\1 W v "Glas Naroda" (A OOfpMtlMt. Owned ud Published 9L0VBQ0 FCBU8HDM OOMPAN1 Frank Sakser. Precident J. Lupsha, Sec. New York; ^edtfesday, September 8, 1937 TEE L2.R0E8T BtftFBNF VJ1L1 fll VMSL ottr, M. x "6LA8 NARODA' (T«aw «the People) ■vary Dv ■nape Sudan and Hottdajs b Mlo Mo veUa m 91.00 pol leu • ••• •••••••••••••••••a ILBO I* New York m celo let* __|7jOO Za pol leta........... • •tnMM 9MC Za Inozemstvo M oefto teto fTJM Za pol leta »•••••••••••<>•••■• IU0 b ne prloMoJeJo. Denar naj aa blagovoli M po lfooey Order. Pri airaMDU kraja naroCnlkov, prodno, da se tudi prejanj« MvallUe naananl. da hitreje aajdemo naslovnika. Snbocrlption Tearty 18.00 "Glas Naroda" Uhaja tnU daa nedelj la -OLA8 NARODA". 21« W. 1Mb Street. Ne« f«i N. I. Telephone: CHelaea 3—1242 MADŽARSKA IN MALA ANTANTA Prvič po svetovni vojni se je Madžarska približala svojim starini sovražnicam, ki so združene v Mali anfanti ter je izrazila svojo pripravljenost se v. njimi pogajati, ne tla bi strajala pri svoji stari zahtevi za premembo meja. To je senzaeijonalni izid zadnje konference Male antan-to v Sinaji. Madžarska j«' po mnogih letih slednjič izprevidela, da inajo drŽave Male antante odločilno besedo v osrednji Evropi in tla brez njih ni mogoče rešiti gospodarskega problema v podonavskih državah, med katere spada tudi Madžarska. Preti sedemanjstimi leti so se madžarski listi posmeho-vali ravno vstanovljeni Mali antanti in besedo "mala" so pi sali s poševnimi črkami, češ, ta antanta je v resnici majhii. Toda ta zasmehovana zveza je ostala med maloštevilnimi zvezami, ki so bile sklenjene po svetovni vojni. Že ob njenem rojstvu so ji njene nasprotnice prerokovale razpad. Celo preti zadnjo konferenco v Sinaji so madžarski listi V SLUŽBI RAZMESARJEN Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je prišlo 24. avguteta do hude'prometne nesreče, ki bo terjala življenje 35-letnega družinskega očeta vozovnega preglednika Antona Grguriča. Zaposlen je bil pri premikanju vlaka in je med vožnjo pregledoval vagone. Pri tem je o-mahnil in padel tako nesrečno na tračnice, da so mu kolesa odrezale Obe nogi in levo roko. Nesreča se je pripetila tik pred prometno pisarno, tam, kjer so nedavno pričeli graditi podaljšek perona. S 'kolodvora so brž telefonirali po reševalce, ki so Grguriča v nekaj minutah prepeljali na kirurški oddelek. Zdravniki so takoj izvršili ope. racijo, vendar ni nobenega upanja za Grgiuričevo življenje. Kolesa so mu desno nogo visoko v stegnu dobesedno odrezala, leva mu je samo še rahlo oibvisela na koži prav tako leva roka. Pogled na ranjenca je bil strašen, pretresujoč tem bolj, ker je siromak junaško prenašal u»odo. - šE MRTVE BI RADI PONEMČILI V Rožeku je zadela ugledno Bvažetovo družino huda nesreča. Najstarejšega sina Franceta je v mizan&i delavnici zgrabil transmisijski jermen in ga treščil ob zid s toliko silo, da je mlademu mizarju počila loba- antanti napovedovali razpad in ne brez vzroka, kajti vsaka J "i®- Pokojni France je obkko- država antante zasleduje v svoji vnanji politiki drugi cilj. Državniki v Beogradu in Bukarešti niso zadovoljni s če hoslovaško zvezo z Rusijo. Stojadinovič je v prijateljskem objemu z Mussolinijem in Hitlerjem; z Italijo je sklenil prijateljsko pogodbo, z Nemčijo pa ima tesno trgovsko zvezo. Čehoslovaška pa se zvesto drži svoje stare prijateljico Francije, ki je nasprotna fašizmu. Stojadinovič je na sinajski konferenci predlagal, da Mala antanta prizna Italiji osvojitev Abesinije, toda prizanje je bilo vsled na^protstva Oehoslovaške preloženo do zasedanja Lige narodov. Da je napravil konec govoricam o velikem nasprotju v Mali antanti zaradi čehoslovaške zveze s sovjetsko Rusijo, je romunski vnanji minister Victor Antonescu izjavil, da je Čehoslovaška sklenila pogodbo z Rusijo s popolno vednostjo in popolnim odobravanjem Jugoslavije in Romunske. Navzlic temu pa ostanejo odnošaji Male antante s sovjetsko Rusijo naj-kečljivejši problem, zlasti še, kor Jugoslavija se do sedaj ni priznala Rusije. Državniki Male antante so zadovoljni, da se je konferenca v Sinaji končala v soglasju, kajti ta,zveza bo živela še ^alje na svoji dosedanji podlagi. Praški uradni list pravi, da bo Mala antanta brez vsakega pomena, kadar bo enkrat rešen gospodarski problem v osrednji in vzhodni Evropi. Madžarska bo koristila največ sama sebi, ako opusti svoje staro sovraštvo do svojih sosed, se ž njimi pobota in stopi ž njimi v prijateljske zveze — in Male antante ne bo več treba. val tretji letnik obrtne šole in od svojega strica bi moral pre- £a 5j tisočakqv oropan in PbBrr V gozdiču med Zalogom in Devioo Marijo v Polju, nekaj korakov stran, od Zaloške cete-te, je prišlo do izredno diznega roparskega napada, kakršnega kronika v najbližji okolici Ljufbljane že dolgo ni zabeležila. Neznan razbojnik je v zasedi pričakal 54-letnega družinskega očeta, pisarniškega slungo Josipa Gstreža, z zaloš ke postaje, ga s koloni pobil na tla in mu .odvzel okrog 51,000 din, ki jih je Obrež nosil na poljsko pošto. Po dejanju je roparski napadalec izginil brez sledu. Obrež, ki .je po rodu iz Volavelj pri Trebeljeveni in stanuje v železmčarski baraki v Zalogu, je zaiposlen na zaloš kem kolodvoru kot pisarniški sluga. Mimo drugih opravkov je vsak dopoldan po navadi na-snl s postaje na poftto k Devici Mariji denar, ki se je prejšnji dan nabral v kolodvorski bla-jei priključeno tudi postajališče •pri Devici Mariji, od koder vsak dan pošiljajo denar v Zalog, odtod pa ga irato s svojim inkasom vred odpravljajo na poljsko pošto, da ga odpošle železniški direkciji. Obrež je noisil svoj dragoceni tovor vsak dan po poti, k^ drži od zaloškega tovornega kolodvora proti Devici Mariji in ki je nekakšna bližnjica državne ceste med obema krajema. Denarja je bilo zmerom po nekaj tisočakov, na vsakih par dni pa so se nabrale večje vsote, ki so šle v lepe desettisoča- ke. Neznani raabojnik, ki je vzeti mizarsko obrt. Listi po- ^ mftrin zasnovai zločin, je ročajo, da se je pogreba udele-jTOOral vsekakor vedeti, da bolmenjene seveda v testo. Last-žila vehka množica, a da je so- ime1 0brež danes tolikšen zne-!nik trpi veliko škodo ki prese- 0 "&U& N^ODA^ A poni jamo v staro do- 5 movino. Kdor ga ho- 5 v • • • P -t. . _ p ce naročiti za svoje p t sorodnike ali prijate- ^ f !je, to lahko stori. — 4 S Naročnina za s t a r i \ j kraj stane $7. — V ^ f (talijo lista ne poši- 4 p ljamo. p nil v Zalog, da svojemu šefu izpove tragični dogodek. MLIN SE JE POTOPIL V NARASLI MURI Po stalem deževju je Mura močno narasla s svojimi pritoki. Banovinska cesta, ki drži v Razkrižje, je tik pred Razkritjem pod vodo. Ponovno se je že pokazalo, da bi cesta na tem nie^tu morala imeti odvodno cev. Najmočnejši dvig Mure je bil 21. avgusta ponoči; ko se je potopil na Muri vodni mlin, last Stanka Gregorineiea iz Razkritja. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je bil mlin v ovinku, kjer je bil tok votle močan in je potisnil obrežno nosilno ladjo z mlinom na breg, med tem ko je mlin potihnil drugo ladjo, ki je nosila os gonilnega kolesa, navzdol in mlin se je prefktucnil v globoči-no, da je iz votle gledal samo prednji del ene ladje. Z veliko težavo rešujejo domači gasilci na čolnih dele mlina; vlačijo jih z verigami in vrvmi iz globočin popolnoma razbite. Mnogo glavnih delov pa je odplavalo po Muri. Zraven tudi nekaj zrna in moke. Domačini so iz globočin izvlekli že nad pet vozov zrnja in moke, izipre- Raztreteni { kirurg. Peter Zgaga _:_*., _ rodni ke in pogrelbce močno presenetila korporativna udeležba nemškega Turnvereina iz Vrbe. Vodja turnarjev je pokojniku •Neka Antonija L. je tožila Gnanega dunajskega zdravnika za plačilo 32.000 šilingov za Škodo in bolečine, ki .jili je imela zavoljo njegove raztreseno-Bti pri operaciji. Tožiteljica, ki zavoljo svoje težke bolezni ni mogla priti k raapravi, se je dala po tem zdravniku operirati ob koncu letošnjega januarja v nekem dunajskem zdravilišču. Po o-peraciji je tožila zavoljo hudih bolečin in je imela tudi visoko mrzlico. Operater je menil, da je to posledica njene nervozno-sti in majhne odpornosti. Čeprav traja po taikšni operaciji normalni zdravilni proces samo osem dni, so pacientko pustili iz sanatorija šele po štirinajstih dneh in še itedaj le pod pogojeni, da jo bo negovala poklicna bolničarka. Doma je dobila bolnica spet hudo mrzlico in bolečine, zavoljo katerih je trpela tri tedne. Bivanje v drugih sana-frorijih ji ni samo nič koristilo temveč se je njeno stanje še poslabšalo. Tožiteljica je že prej nekoč slišala, tla so njeno operacijo izvršili zelo slabo, o tem pa se je prepričala tlocela tedaj, ko ji je bolniška strežnica nekega dne iz odprte trebušne votline izvlekla operacijski prt, ki ga je bil operater pozabil v trebušni votlini in ki je imel na koncu kovinsko kroglo. Ta krogla je pritiskala bolnici na črevesje, ter je povzročila najprvo gnijočo o-teklino, pozneje pa je prežrla čreva in trebušno kožo. Seveda je monalo to pacientki povzročati velike bolečine in vročino. Sodišče je razpravo preložilo da 'bi dalo tudi tožencu priliko za obširen zagovor. sek s seboj, da se mu je zdelo vredno tvegati umor. Skrit v gozdu ga je pričakal, s težkim kolom, in ko je Obrež prišel izrekel zadnji pozdrav in ga pri mimo, ga je od zadaj udaril po tem imenoval "Deutscher Ka- da mu je s prvim zama- merad." Dopisnik naglasa, dajhom prdbil^lobanjo inje ne-je bil to grd udarec v obraz za ' lujoči slovenski materi in sorodnikov, ki so vsi zavedni lSo-venci, kakršen je bil budi pokojni France. Celo pošteni Nemci so se zgražali nad tako neokusnostjo. srečni železničar nezavesten obležal v mlaki krvi. Čeprav je bila poškodba smrtnonevarna, pa je imel na-padanec kljub temu dovolj moči, tla se je čez nekaj časa zavedel in pobral ter se je sam vr- DOM RUSKIH ŽELEZNIČARJEV y mesta Kujbiševu v Sovjetski uniji so zgradili nov modern dom za železničarje, ki viče svojo, službo v okrožju i F*k* V ol** Denarne pošiljatve liiimttoit nu k i m wn lunu miitmunintrggm tcHiii uimurni h mncninntiti BintironitTit w iiHMiiiiWiii^ia« mi DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ? JUGOSLAVIJO t* $ 2.55 ______-— Dtn. 1H f 5.M______Wn. m i 7JM--------wd. m $11.70_______Wn. SN »23.00 ________Dl«. 1000 0«jOO______Din. V ITALIJO I 6.50 $ 12.25"... Ur Lir 100 9 SOJO___Lk MO $ <7.00_______Ur 100« »112.50______Ur SOM 1117 JO_____lir MU K K It SK CKNK S KDAJ HITIH) MKNJAJO SO NAVEDKNE CKNK i*t)I»VUŽKXK Sl'HKilKMUl OOUI ALI I»OI.I Za izpIatUo veiilh zneskov kot zgoraj nartdfM, bodkl r dinarjih s'l nrah ioroljujtna Še boljše pogoJe. 'tiF Izplačila v ameriških dolarjih \ li .1 - J morate poslali IX tpWUo V*. »10^ " - ________i----- »15.— " M ____________— »20.— - - ______________ »«.— - - ______________ __» • _____ . ____ IVoJeiunlk «Uil4 v »taram kraja Izplačilo v tloUrJik. ________» 5.75 ________.»10.85 _________|H.— .........jsi^- ..........»41.25 .........MlM «I'JNH ^ANAIIM IZVRŠUJEMO Pil CABIJ IJCTTEK 1A PKI8TOMHNO |L- • slovenic publishing company "gla« Naroda" 210 WKST 181 h NTKFJCT 1 YORK. N. X. ga 60,000 din. zavarovanega. zgodi. Mlina ni imel .proti taki ne- ZAŠČITNE ZASTAVE. Med Čedalje hujšimi boji med Kitajci in Jaiponci v Tiencinu so člani tamkajšnje amerišfee koloni-je menili, da bodo še najbolj varni vseh neljubih presenečenj, če obesijo na svoje hise ameriško zastavo. Začelo se je veliko povpraševanje po zastavah, ki so veljale za zadnje že tri dolarje za kos. Kupci pa so bili precej presenečeni, ko so opazili, da je v blago vtkana znamka "Made in Japan." Japonci so bili milslili celo na takšne primere in slo se oskrbeli z ameriškimi zastavami, da je imela njih industrija še nekaj dobička. NA posestvo prodaj Prav lepa prilika za nakup po sestva. Velika dva nadstropna hiša, z dvema velikima lokaloma, spodaj s trgovino grocerij-skega blaga, ter z železnino in usnjem. Zadaj je še druga hiša z gospodarskim poslopjem, skladiščem, lepim sadnim vrtom; več njiv ter travnikov, gozd, dva vinograda. Vse v prvovrstnem stanju. — Pišite na lastnico: FRANČIŠKA VO-LOVEC, Št. Jernej na Dolenjskem, Dravska banovina. Jugoslavija. — Za obris podatkov informacije, se resni kupova-lec lahko zglasi pri IGNACIJ BLATNIK, 15722 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. (3x) Tujec, ki hoče obiskati ravnatelja velike norišnice, vpraša nekega dečka na cesti: "Ali je tO najbližja pot v norišnico?" Odgovor: "Da, pa ni vredno iti tja, ker nimajo voč prostora." * Gost: "Gospod krčmar, kdo pa sta ta dva mlada pusteža tam v kotu?'.' . Krčmar: "To sta novoporo-čenca na ženitovanjskem potovanju.' * Gost: "To ni mogoče, saj vendar vidite, da se drug za drugega ne imeni ta." Krčmar: "Seveda ne, ker se že vračata z ženitovanjskega potovanja." ¥ Nekoga je v salonu kap zadela. Njegov prijatelj je prevzel sitno dolžnost, da bo ženo lepo pripravil na ta udarec. PrLšedši tja, ga je žena sprejela : "Dober dan, kako je!" "Kako naj bi bilo — dobro je" 'Ali ste mojega moža kaj videli?" "Seveda sem ga; v salonu sva skupaj sedela." "Je spet kvartal, kaj net" 44Bes je, kvartal je." 44Pa je spet izgubljal?" ''Seveda je, veliko je izgu bil." "Veliko! Ta mrcina! Naj ga precej kap zadene!" "Saj to sem vam prišel povedati." * Celo uro je v železniškem kupeju baharil "mogočen" gospod ter dolgočasil sopotnike s svojim pripovedovanjem o bogastvu in sličnih stvareh. Pa je vstopil vlakovni revizor ter zahteval vozne listke. Ba-hač mu ga je pomolil, ne da bi prenehal z govorjenjem. 4'Kam pa se peljete?" ga je vprašal. "Za božjo voljo, ali ne znate brati, saj stoji na listku," ga je nahrulil 'mogočni' tako, od zgoraj doli. "Na tem lis^u, ki ste mi ga izročili, stoji, da imate uro v zastavljalnici." Baharije je bilo nato konec. POŠILJATELJE OPOZARJAMO, ■nI nnfcniaj« pri pošiljata* okrogle vaote (napi lin tU, dvesto, tiaai) dinarjev mItom Ur, kajti laka taping m naJUtnfe I* K* *»» w m ffifrfcjasff g* MK BD0VMC PCBUfflDNO CO. (Travo! "f' iw i i 'juvi-i za potovanje. Kdor Je naaMoJen potovali v atari kraj ali doblU koga ed Um, Je potrebno, ne poti be steze, kamor človek ne bi smel stopiti. Ali je -to svoboda v gorah! Tovariš se ni zmenil za žvižg in klic. Odprl je vratca. 4'Ne smete naprej! Ne smete po tej poti!" je vzkliknil glas Ke'bolj odločno. "Pojdite izven ograje, vzdolž nje!" Le kaj imajo tam spodaj! Za. gledali smo kopico ljudi. Vsi so strmeli navzgor. Ko smo se jim po naznačeni stezi približali, smo zagledali župana, lastnika koče, dva hlapca in dva tuja gospoda. Kaj, za božjo voljo, se je vendar zgodilo?" iMalo bolj v stran je stala žena kmeta. Zraven nje je ležal v košarici rdečelrčen fantiček, ki se je plašno držal materinega krila. Žena se je boječe ozirala v može. Zdaj pa zdaj si je s predpasnikom obrisala solze. Ali se je jokala! Neka deklica je prinesla posodo iz kuhinje krožnike, sklediee in kožice. Pri vodnjaku je slonelo staro pohištvo. Ob ograji je stala živina. Krave so bile privezane. Zdaj pa zdaj se je odzvalo mukepol-no mrikanje preko višav. Moški ki so stali spodaj pred kočo, so se pričkali. Kmet je stiskal pesti in videti je bilo, ko da z dvignjeno pestjo planil na GORJE NA KMETIH Živinoedravnik je ukazal moškim, naj gredo k živini. Odgnali so zdrave krave od tolpe. Iz gobca ostale krave so prihajale krvave pene. Zdaj pa zdaj je strahotno zamukala v bolečinah, da mini je slo skozi kosti. 44Naprej, naprej," je ukazal župan hlapcema. "Takoj za-žgita hlev! Saj ne bomo čepeli tu do pozne noči. " ■Kmet je mrko pogledal župana, nato se je zazrl v kravo in je molčal. "Sveta nebeiša, ali ste slišali ali ne?" Župan je nagnal hlapca k hlevu, nato .je pristopil h kmetu in mu je lepo prigovarjal. V Naj vse hudič vzame!" je divjje odgovoril. Za hip se je zdelo, ko da bi dvignil pesti v nebo. "Nikar!" Kmet je srepel v ženo. "Nikar! Ne pregreši se!"j je ječala njegova žena. Hlapca sta s petrolejskimi kanglami izginila v hlev. Kmet je poveril glavo; ko okamenel je stal pred kočo. Žena je pristopila k njemu, držeč v roki — staro koščeno razpelo. Obraz mu je bil mi' mi in spokojen. Kar poznati ga ni bilo več. Ali je bil to tisti uporni, divji hribovec, ki je še pravkar s pestmi grozil živinozdravniku ? Ljudje so se zganili. "Križa vendar ne bomo pustili da zgori!" je dejal, nato je odšel s križem v roki h klopi in ga varno položil zraven košarice. "Tako zdaj pa le!" je glasno in mirno zapovedal. Hlapec je s poslednjo petro-lejsko kanglo stopil iz hleva. Nekaj minut je minilo. Nihče ni črhnil beseidice. Le voda pri studencu je žuburela, sicer je bilo vse tiho. Iz hleva se je začelo prasketanje iz pokljanje. Bel dim je frfotal skozi tra-movje. Ognja ni bilo še nikoder. Prasketanje je bilo močnejše, stebri dima so bili večji m večji. Čez nekaj minut je bil ves hlev ognju. Izsušeno tramov je, ki se je desetletja in desetletja palilo na soncu, je gorelo ko.slama. 0 Dim in plamen so bruhali v nebo. USODA GBČKEGA KIPA. r aj-. 4,1 :i * - - Te dni so atenskemu muzeju vrnili starogrški kip, ki je pred nekoliko leti, ko je nenadno iz-ginil, povzročil veliko senzacijo. Gre za kip nekega mladeniča iz 6. stoletja. Umetnostni zgodovinarji so sodili, da je to delo nastalo v Času pred Fidi- jem. Kip je pred štirimi leti izginil iz Aten in se je pojavil v Parizu. Takrat so trdili, da gfi je u-kradel trgovec z umetninami Buhsos. Policija je moža iskala s tiralioo in v odsotnosti ga je sodišče obsodilo na osem let ječe ter na odškodnino 80 milijonov drahem. Ruasos in kip, ki ga je ukradel, pa sta potem izginila zopet na skrivnostni način. Nenadno so potem poročali, da so kip ponudili new-vorškemu Metropoli ta nskemu muzeju v nakup. Tanflcajšnji izvedenci pa so trdili, da ne gre za izvirno plastiko, temveč za potvorbo. Nekaj časa so potem vesti o tem kipu utihnHe in sedaj poročajo iz Aten, da se je vrnil v grški narodni muzej. Problemi priseljenca. Ekspatrijacija otrok, rojenih tkoj po svojem prihodu v to de-v Ameriki. želo L 1914, ra^poročila pa sem se 1. 1919. Leta 1920 sem se VPRAŠANJE: Neki moj prijatelj, ki .je bil naturaliairan a-meriški .državljan, se je povrnil v staro domovino skupaj s svojo" ženo in tremi otrqfki, ki so tri, oziroma petnajst let stari. Tam je zopet prevzel svoje staro državljanstvo. Ali. so tudi otroci, ki so bili vsi rojeni v Združenih državah, izgubili svoje ameriško državljanstvo vshni tega njegovega raz- rekla mu je nekaj besed in po.' ^^avljanjenja (ekspatriation). kazala navzgor na pašnike. Brez dvoma je obupanega kmeta opozorila, da imajo še kje svoj dom, da še ni poginila vsa živina, da še niso obubožali. Kmet je nemo in nepremično feulil v tla. Fantiček se je zaičel jokati. Mati ga je skrbno vzela v naročje. Iztegnil je ročico k očetu. Mahoma je zagostolel radosten, blažen otroški smeh. Rm?»t"je prisluhnil; spet je oživel. Strašno in divje je izpulil enega izmed gospodov in ga z j fantka ženi iz rok in ga tako na tla. pritisnil .na srce, ko da ga mora do konca sveta varovati bede enim udarcem podrl Pridružili smo se. 4'Kaj pa se je zgodilo!" je vprašal tovariš. "Tamle v hlevih je izbruhnil vranični prisad. Troje glav živine je ie poginilo," je odvrnil nekdo. "Vranični prisad T" Moj tovariš se je kaj na^loma zresnil. "Najbrž morali kočo zažgati, da so bolezen ne bo razširila," je zacepetala neka ženska. Iz-nenada pa je vreščeče zakričala: " Jezus Marija! Že spet se je krava zgradila!" Spodaj je telebnila krava na tla. Iztrpinčeno mukanje je donelo v vroči popoldan. Neki gogpod je odšel tjakaj. "To je žrvinozdravnik," je dejal sosed. "Glejte," je povzpel "tamle za hlevom leži crknjena živina." Tri krasne krave so ležale v globoki jami Moj prijatelj mi piše, da w njegovi otroci še vedno smatrajo za Amerikance in se vsa družina bi rada povrnila v Združene države. ODGOVOR: V mnogih sod-nijskih določbah je bilo ustanovljeno, da z ozirom na to, da rojstvo v Združenih državah ]K)inenja popolno pravico do državljanstva, staiiši imajo jako omejeno pravico razdržavljati (ekspatriate) svoje otroke tekom njehove nedoleftnosti im jih taiko oropati njihove prirojene pravice. V praksi pa je uve-ljavljenje tega načela jako in smrti. Nato pa dal otroka spet ženi in je mirno stopil k) županu: "V imenu božjem! Zažgite kočo, ee že ni drugače!" "Ali je vse zunaj, kar ni zopet poročila, to pot z inozem-oem. Moj sedanji mož pa je postal državljan vsled naturalizacije 1. 1926. Ali sem .jaz a-meriška dnžavljarika t i ODGOVOR: Vi ste pridobila svojej aiperiško državljanstvo vsled poroke s prvim možem in ste ostala nadalje ameriška državljanka vzlic razporoki. Izgubila »pa ste svoje ameriško državljanstvo vtsled poroke z inodemcem, kajti zakon, po katerem porOka ne vpliva več na državljanstvo, je prišel v veljavo -še le 22. septembra 1922. Na podlagi tega zakona ste o-stala inoeemka ,tudi če je vaš drugi mož postal državljani. Vi imate pa pravico zaprositi za naturalizacijo, ne da vam je treba imeti "prvi papir.'* Vpokojitev v Btarosti 65 ldt. VPRAŠANJE: Star sem 55 let in sem stalno zaposlen ter zaslužim $2000 na leto. Kako pokojnino bi dobival), ko sta- komplicirano vsled naturaliza-™™ 65 le(t na Podlagi zgori se prav potrebno, da je okrenil k ženi. Ta je prikimala. Pravkar je pritekla deklica iz hišt* z dve-. . .. . . .. , . ma lončkoma cvetočih pelatgo- "S1™*1! * 80 mfl: 36 cijskih zakonov inozemskih držav, kjer ti nedoletnilki sedaj živijo. V mnogih inozemskih državah se smatra, da otrok sledi državljanstvu očeta brez ozira na kraj rojstva. Znano nam je za nekoliko slučajev, v katerih se je razsodilo o državljanstvu otrok na podlagi nij v rokah. Z obema rokama se je oprijela nato butare od cvetne nedelje in jo je tako pri. tisnila nase, ko da je najdragocenejši zaklad, ki ga mora rešiti iz koče. "Hej počakaj še minuto, preden zaižgtč H' je za v*pi 1 gospodar v hlev in je spet stopil v hišo Videti je bil ko senca, ko je sel mimo .dken po hiši. Slednjič je prišel spet na trato, se z am e viški m državljanom ta oee zgubil ameriško državljanstvo. Splošna tendenca je ta, da se smatra, da otroci 14 let ali več stari, pridržujejo svoje ameriško državljanstvo, budi če je oče izgubil državljanstvo vsled ekspatriacije. " državljanstvo poročene ženske. * VPRAŠANJE: Poročila sem AMERIŠKI PARNIK "PRESIDENT HOOVER" 81 ' \ | ■ na katerega je padlo več bomb iz kitajskih letal v bližini Šanghaj. Sedem mornarjev je bilo ranjenih. Izmed njih je pozneje eden umrl. cijalno varnostnega zakona ? In kaj se zgodi, ako nočem biiti vpokojen v tej starosti? Nadalje bi rad dognal, kaj bi dobivala moja žena, ako umrem pred starostjo 65 let? ODGOVOR: Ako boste na dalje stalno delali za prihodnjih 10 let, bo vaša mesečna pokojnina ab starosti 65 let in potem znaša $32.50. Vi imate popolno .pravico delati nadalje po starosti 65 let, ali se ne bo več pobirala nikaka pristojbina od vašega zaslužka in vaša pokojnina bo ravna tafea, ko se končno odločitte zaprositi za njo. Ako umrete pred starostjo 65 let, bo vaša žena dobila tri in pol odsto od skupnih mezd, ki ste jih zasluzili, odkar Social Security. Act je stopil v veljavo. Vsled tega, ako bi n-mrli, recimo 1. 1945, bo vaša žena dobila ček od $560. Kdo je vpravičen do socijalno varnostnih dajatev? VPRAŠANJE: Ali mora de-laivec dokazati, da je siromak, ako zahteva starostno pokojnino ali nezaposlenost«) podporo pod socijalno varnostnim zakonom? ODGOVOR: Kar se tiče starostnih pokojnin, tudi oni delavci, ki imajo lastnino ali druge dohodke, so vpravičeini do dosmrtnih pokojnin, in edino, kar se zahteva je, da dotičnik ne dela več za zaslužek. V splofinem velja isto tudi, kar se tiče nezaposlenostnih podpor, dasi državni zakoni so v tem pogledu različni^Jcajti v nekaterih državah je znesek tedenske podpore odvisen od Šte-vija odvisnih ljiudi v dotioni družini. naroČite se na "glas NAHODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEvWSk V ■i A Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, N. Y. IGRE ANTIGONE, SofokieJ, 60 strani .............. AZAZEL, trdo vez. ........................... Mrošlrana jj# BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 6. dejan}.... JO Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar Jih pašna svetovna literatur*- Dela Je prevedel v kramo slbvenMtno nas najoolJ M pesnik Oton žnpančlC. C YEAN DE BEEGEEAC. Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo vezano i.............L10 ČRNE MASKE ' Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... JS Globoka ruska drama je podana ▼ *ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanji .................... ••• GOSPA Z MORJA 5. dejanj KREUTZERJEVA SONATA Spiiai Jx N. Tolstoj. 136 strani. Cena.... S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovltost za grozovito« tjo do strainega konca. LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanj ............ .7» M M SJL V Jrj . % MAGDA. Spisal AioziJ Remec. 86 strani. ^.ena...43 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih pri* zorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada ln odpugča in umira po krivdi moža." MARTA, SEMENJ V RICHMOND!}, 4. dej. .. M MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. 02 strani .... .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str....... JO OB VOJSKL Igrokaz v Štirih sUkah .......... M OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAjgCAKA 47 stranL Cena ...........;.............. J« Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-llckega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 stranL Cena ...... .40 Božična igra v Štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerbart Hauptmann. 12-. su. ^na...M Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna prsTljlca, 6. dejanj .2 str. JS REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ .15 R. C. R Drama v 3. dejanjih a predigro, (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trda vezano. 151 *r. Cena: mehko vezano .... .70 Vez..... JO OTHELO. bhakespeare. Mehko vezan. -71 SEN KRESNE NOCL Shakespeare, »enao ^ vezano. C«» ————-------—~~ SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str. ................M SPODOBNI LJUDJE (' 'ŽIVETI*') Spisal V. Lipovec. 40 ztranl. Cam .----- ^ Toje ena Izmed petih enodejank, čljlh dejanje se vrti pred svetovno vojno. Namen ki ga je imal pisatelj, nam odkriva »a čelu knjlge z besedami: - NI ^^ tUo, kar ti da5em. TESTAMENT Spisal Ivan Kozman. 108 stranL Cena -.. M Ljudska drama t »lrih dejanjih. Vprlzori-tev Je omogoGena povsod: tudi na takih o-drlh. ki ne amorejo za svoje predstava prevelikih strolkov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER mn^tmiim igra s petjem v 31 dejanjih .... ZAPRAVLJIVEC. MoUere, 3. dejanja, 107 str. M ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... & ZA WRift IN SVOBODO. Igrokal t 5. dejanjln X ZBIRKA LJUDSKIH IGER. _ 8.snopič. Mlin pod tealj«. Sv. N^ «a«»)e .00 13. snopič. Vestalka, Saart Marije iMvke, — Marjin otrek .................. 14. snopič. Sv. Bottjaa, Junaška dekDea,- Materin blagostov .......i:. M 15. snopič. Turid pred DunaJOB, Fabjola In Neia .............................. 2J. snopič. Sv. Just, LJubezen MarlJinega o-troka ..................... M PESMI in POEZIJE AKROPOUS IN PIRAMIDE ................ M BALADE IN JKOBMpCE, trda vez............ 1J5 broširana 1<— KRAGULJČKI (Utva) .............. J5 BpB ZA MUDI $0B. trda ................. .40 MOJE jpBZORJ^S, (Gang!) ....................Ig NARCIS (Gruden), brol. .................... NARODNA PESMARICA Cena ........ Ji POLETNO KfjAW$ Cena .................... M PRIMORSKE PEgjn, (Gruden), ves. ........ f (Albrecht>, broS. .................. M POTI brošrano ........ JO ^ (Oton Zupkhčlč) ............... M VIJOLICA. Peonl sa mladost ............................M ZVONttdL Zbirka pesnlj" za sloveasko mladino. Trd.^ veflUk) • *•• f%•••••••• «f§ HATOROG, pravljice, trda ts? ........... M ti ? ..r H z ■ PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Amerifika slovenska lira. (Holmar) ............Lr- Orlovske himne. (Vodopivec) ................LS0 Pomladanski odmevi, 11. zv................... M SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, uglasiti Kari Adamič ............................ Cena L50 I'LAN INKE i Petimi za sopran, alt, tenor ugiasbil J. Laharnar ....................;..,Cena UM MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek . ....... -45 Trije moški zbori (Puvčič) f Izdala Glasbena Matica ...................00 DVOGLAS NO Naši himni .................................. JO MLADINI % Osem mludinskib pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena ts- MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREM LJE V AN JEM: Domovini. (Foestev) Izdala Glasbena kiatica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero ln petero raznih glasov.......... .45 V pepelnični noiL (Sattner) Kantanta za soli, zbor ln orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .15 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton boIo ................................ JI MALE PESMARICE fit. 1. Srbske narodne himne ................................J5 St. la. Sto lotiš, Srbine tužni.................15 St. 11. Zvečer .................................................J5 St. 13. Podoknica .....................................................15 Sla vlek, zbirka Šolskih pesmi. (Medved) ............J5 Lira. Srednješolska, ../.... Ji MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj;«> - 3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč .............................. .00 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noči Stražniki; Hvalite Gospoda: Občotki; Geslo .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1,— Tantum Ergo (Premrl) ...................... JI Maine pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ Ji Pange Lingua Tantum Ergs Geni tori (Poerster) Ji K svetemu Rešnjemn telesa (Foerster) ........ M Sv. Nikolaj .................................. 00 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor ................... 'v>M 1._ MISSA in Honorem St. Joseph!, Kyrie Cena L— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena L_ PRILOŽNOSTNE PE&MZ za izvan cerkvene in društvene alavnostl, sestavil A. Gram. Mešani in moški zb6rL..Oena L— I NOTE ZA CITRE KožeOskl. Poduk v igranje na dtrah, 4 ^ezki 5J0 Buri pridejo, koračnica ...................... Ji NOTE ZA TAMBURICE okcvenske narodne petni za tamburaškl zfeer in petje (Bajnk) ............................1J0 Bom Šel na planince. Podpori slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem Je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorike. Različne, dncat .................. JO Iz raznih * slovenskih krajev, dncat .......... JO Narodna noša, ducat ........................ Ji POSAMEZNI KOMADI po .......... I «entaf Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po I ali 2 venta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo, KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — \ \ New York, Wednesday, September 8, 1937, TEB ETKWWWT WUOVWWB WUL* V* VMX Ml MOREM TI RAZODETI... 1 VI ROMAN 12 2IYLJENJA (TT) ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. izdelala vlada s pomočjo Angležev in dobavni posli, ki jih izvršuje ta čas v evropskih državah kitajski finančni minister Kung, so le majhen izrez ogromnega ki- v majnm saion grascamnje. ime nuaiii in se .nekoliko okrepčajte. V pol ure bova skupaj jedli. Vse drugo pozneje." Garda pri tem ponudi Reni še enkrat roko ter |>ozvoni •dugi. da pokaže Reni njeno sabo. Rena >l«di slugi kot v sanjah; takoj j«- opazila, da je bila mlada grajščakinja ftopolnoma pod«»bna svoji materi, čije sliko je imela, kot si le morete biti podobni mati in hči. In pri prvem pogledu je R^no napolnjevala naklonjenost do Garde in iskreno si želi, da bi bila sprejeta Garda pa gleda za mladim dekletom, ki bo seda.j postala njena tovarišica, kajti takoj si j,, bila na jaisnem, da ni mogla najti nobene bolj prijazne in prik.upl.jive družabni"* kot je Rena Holl. In obe komaj čakate na skupni obed. Rena si najprej ogleda svojo so1m>. Bila .je snažna spalnica s krasnim razgledom na gore in dolino in čez šumeči potok. oSlm je bila v drugem nadstropju, ravno nad glavnimi vrati. Sedaj pa tradi opazi, da so vrata v sosedno solm odprta in da ji je najbrž tudi ta soba na razpolago. Bila je prijazno urejena soba, kjer ji je velika pisalna miza pri oknu takoj pokazala, da bo tudi njona delovna soba. Rena globoko dih ne. O, da bi jo te dve sobi le dolgo obdržali! Tako jo obide nek domač čut. Nekaj ji veje nasproti, ju« je dotakne, kot prisrčni sprejem mlade grajščakinje. Nekdo potrka na vrata in na odziv vstopi lepo mlado dekle z belim predpasnikom in belo čepico. "Milosti ji va gospica bi rada vedela, ako bi vam mogla jaz kaj pomaga ti," pravi prijazno. "Hvala, ne potrebujem, da bi mi kaj pomagali," ji pravi smeje. Dekle odide, rekoč: "Ce kdaj kaj potrebujete, tukaj je zvonec; prosim, pozvonite samo enkrat in bom takoj tukaj." "Hvala, gospodična." Nato .je Rena zopet sama in naglo odpre kovčeg ter vzame h njega, kar potrebuje za svoje olepšan.je. Pripravi tudi črno obleko, da jo obleče. Na njo je tudi prisila ozek trak iz čipk, da v njeni črni obleki ni bilo preveč žalosti, kajti misli *i, da morajo osebni občutki biti obstnani in poleg tega je žalovala samo po očimi. Pomisli pa tudi, da je očem svojčas bil pogosto gost na tem gradu in da so bili stariši sedanje grajščakinje njegovi prijatelji. Naglo se pripravi in ko stopi pred veliko ogledalo, je s seboj zelo zadovoljna. s Pogleda na mro. Se pet minut manjka do določenega <-asa. Ta čas pa porabi, da uživa krasni razgled. Ako ne bo feprejeta v s1uži1k> in če bo živela v tej hiši samo nnkaj ur, tedaj bo mogla te ure smatrati za dar nefba. Ve pa že tudi, da jo bo zelo bolelo, ako ne bo mogla ostati Takoj nato pa zadoni po celem gradu zvonec in Rena si' pravi, da je ta klic tudi za njo. Gre iz soibe in na hodniku; ereča slugo, ki jo s priklonom povabi, da mu sledi. Pelje jo po stopnicah navzdol do velikih vrat, katera odpre in pusti Reno vstopiti. Čudovito lepa velika obednica v renailssančnem slogu stoji pred Rono. Pri oknu stoji o-krogla, pogrnjena miza, pri kateri že stoji baronesa Garda in prijazno pozdravi Reno. Rema sede, Garda pa pritisne na električni zvonec, ki je ležal prpd njo na mizi. Ko nato izmenja z Reno nekaj navadnih besed, je bila prinesena juha. V prisotnosti sluge govorite samo o vsakdanjih stvareh. Garda vpraša Reno, ako je imela lepo vožnjo in Rena ji pripoveduje vsa navdušena o leipem razgledu iz rvojega okna in o prekrasni legi gradu Ranek. Ko pojeste, pri čemur je Garda opazila, kako lično se Bana, obnaša pn j(*ii, Garda povabi Reno v knjižnico, kjer je navadno po jedi pila mokko. Tudi danes jo prinese sluga. Z nekim budnim občutkom si Rena ogleduje lepo sobo. Vse utene -so bile zakrite z omarami s knjigami, pred omarami pa so stale lepo izrezljane klopi iz temnega hrastovega lesa. Pri oknih so bili postavljeni udolbni naslonjači, poleg njih pa vaze « cvetlicami. Cvetlice s»o resni prostor delale zelo prijazen. Tadi na veliki ok»r>*li- mizi, ki je sredi sobe stala na veliki, dragoceni perzijski preprogi, je stala velika vaza s težkimi cveti španskega bezga. Okoli mize stoje naslonjači. •vse številke navedbe o Kitajski | tankega dbnovitvenega dela. in celo na vedi k> o njenem al>-| Angleži so se kot praktični morju precej nedoločene. Kitajsko državno pravo šteje na primer Vzhodni TWkestan, kitajski Sikiang, kakor tudi samostansko državo Tibet med svoja območja, čeprav sta ti dve deželi praktično neodvisni. A budi če teh dveh dežel ne u-]»oštevamo, obsega Kitajska s provincami vred, ki so jih zasedli Japonci, na severu sok raj 8 in pol milijona štirjaških kilometrov. Na tem prostoru prebava po zadnjih cenitvah 482 milijonov dus. Nekatere cenitve znižujejo to število sicer na 350 milijonov, vendar če vzamemo, da je resnica nekako v sredi, pridemo do števila nad 4___ . , . .. , , •umrla. Prvotno so menili, da kimi plačili zaostala. Mednarodni kapital misli, da upravi- investicije velikih vsot, ker veruje v trajno bogastvo njenih ljudskih mas in v njih delovno silo, 1m> nekoč na pravilni poti delala še čudeže. Vsekako verujejo vsi v to, da postane Kitajska nekoč ena najl>ogatejših in najbolj stn mljivih dežel, samo če jo bodo prepustili končno mirnemu razvoju. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obisk o 1 naš novi potovalni zastopnik PRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda kolonizatorji oprijeli najprvo tega, kar jim je bilo najbolj pri roki. in so začeli s svojim delom v provinci Kantonu, ki se končuje v njih trgovskem centra Hongkongu. Kanton kaže veliko čautfihlepnost in voljo do dela. S posebno vnemo so tam začeli graditi železnice, ceste, mostove, tovarne in rudnike, in to navzlic vsem zapletljajem na severa. Pri tem naj omenimo. da pri tako ogromni državi, kakršna je Kitajska, zaplet-Ijaji na kakšnem koncu na drugem koncu včasih sploh nimajo nobenega učinka. V evropskih očeh se predstavlja Kitajska kot dežela, ki nekoč ne bo samo ogromna u-vozna dežela, navzlic vsej industrija! izaoiji, ki so se je tam lotili — temveč jo je treba smatrati navzlic njenemu pre-številnemu prebivalstvu v nekem pogledu za kolonialno deželo z bogatimi zalogami siro-vin. Sicer ognižajo severna ležišča premoga in železa ta čas Japonci, ki vodijo sedanjo vojno gotovo bas zavoljo teli ležišč, toda silovita ozemljil, ki so trenutno i^ven japonske sfere, so še tako malo raziskana in so tako velikanska, da morajo imeti prav gotovo ogromno rudno bogastvo. Tudi poljedelstvo bi na modernejši podlagi navzlic preobilici prebivalstva lahko dajalo previške. To je tudi vzrok, da ima evropski kapital svoja posebna stališča do Kitajske in Japonske. Japonska, ki je zelo razvita in industrijalno zdo produktivna, celo preveč produktivna dežela, danes praktično ne dobi več nobenega mednarodnega kredita, saj poraibi prevelik del svoje produkcije za vojne namene. Japonska je svoje denarne obveznosti doslej KOSA MU JE RAZPARALA TREBUH. HMctni posestnikov sin Jar. Malek iz nekega kraja a- bližini Znojma na Moravskem, se je vračal zvečer s kolrsom domov. S seboj je imel koso, ki jo je bil položil nad krmilo. Med DOKTOBJEVA ŽENA — SLUŽKINJA. gre za uirjor, vendar je bila ta domneva brez podlage. Stvar pa je zbudila navzlic temu precejšnjo pozornost, že zavoljo pokojničine osebe. Kerthova je bila namreč žena nekega doktorja političnih veti, ki na Dunaju ni mogel najti dela in se je izselil na Ru-niungko. Da bi možu ne bila v breme, si je Kerthova poiskala mest oslužkin.je v hiši nekega veleindustrijalca, kjer so jo zelo cenili. Ran na njeni glavi si spočetka niso znali razložiti. Potem {>a so dognali, da je bila Kerthova pri snaženju stropne svetilke v predsobi padla z lestve, se zadela z glavo ob neko omaro in dobila smrtne po- pOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOP*q Pisitft nam ca cene voanlh 11-rtor, rezervacijo kabin ln pojasnila sa potovanja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th BL, New Y*rfc potjo .je bržikone zavoljo prevelike utrujenosti padel, in si-;*kodbe. Z zadnjimi močmi je cer tako nesrečno, da mu je ka sa razparala trrlbuh in mu prerezala d rob. Prejpeljali so ga hitro v bolnišnico in ga tam operirali, vendar mu življenja niso mogli rešiti. prilezla potem do kopalnice, k.jer se je onesvestila in kjer so .jo malo pozneje našli. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS MAČKA DOJI PODGANE. (Dalj« prihodnjič.) Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo ▼ zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA _ t platno vez..............JO ▼ fino usnje vea..........1.50 ▼ najfinejše usnje vex ....1.89 ▼ najfinejfie usnje trda vea 1.80 SKRBI ZA DUŠO ▼ platno ves.............. JO ▼ fino nsnje vez..........li( ▼ najfinejše usnje je* ....U0 KVIŠKU SRCA v Imitirano usnje ves......JO T usnje vez ..............JO ▼ fino usnje >ei..........L- ▼ najfinejše nanje ves ....UO v najfinejše usnje trda vet LSI t bel ceUulold rex.........1JS0 NEBESA NAS DOM r ponarejeno .............L— t najfinejše usnje ves. ....1.50 ▼ najfinejše usnje trda ves. L80 Hrvatski molitveniki: UtjehaJ starosti, fina ve* ....L— Slani Boso, a mir ljudem fina vea. ................LM najfinejša ves.............1.60 Zvontee nebeški, ▼ platno......JO fina ves. .................L- Vlenae, najfinejša vea.........1.00 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) » Child's Prayerbeoh: ▼ barvaste platnice rezano JO r belo kost vezano........L10 Come Unto Me v platnice vezano ...'.... JO T belo kost vezano........J5 Key of Heaven fino vexano .............. .35 v usnje vezano.............70 ▼ najfinejfie usnje rezano L20 Angleški molitveniki: ate plačano naročnino. Prvr Storilka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa .eto. Da nam prlbrr nit« nepotrebnega dela ln stroSkov, Vas prosimo, da skušate naročnino piavočasnc poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte nafiemu zastopniku v Vasem kraju aU pa kateremu Izmed zastopikuv, kojlh Imena su tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSib rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN eRATIKB; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE CALIFORNIA: San Francisco, Jacob 'OLORADO: Pueblo, Peter CuUg, A. SaftM Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, fr. ILLINOIS: Chicago, J. BerilS, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ob In minola) Jollet, Mary Bambicb La Salle, J. Spellcb Mascoutab, Frank Auguatln North Chicago in Waukega«, 14* thlaa WarSek MARYLAND: KitamiUer. Fr. Vodoplvao MICHIGAN: Detroit, L. Plukar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Pesnel Eveleth, Louis Gonia Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John PovSe Vlrgina, Frank Rrvatich LONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L, Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW TORE: Gowanda, Karl tittle Falla. ■Mi OHIO: Barbertea, Cleraland, Antoo Bobek, linger, Jacob Resnlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krvn** Zoungstown, Anton Klkelj )RJIGON: Oregon Cltj, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jernlkar B rough ton, Anton Ipaveo Conemaugh, J, Brezeree Coverdale ln okolica, Mrs. ivana Rupnlk * Export, Louis SnjianiU Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Knmlm Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencli^k Johnstown, John Polantz Krayn, Ant Tauielj Luierne, Frank Ballocb Midway, John 2ust Pittsburgh ln okolica, Philip Proyv J'hlllp Progar -.1', A Steelton, A. Hnn Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovaa • • WISCONSIN: Milwaukee, Weet AUls, Fr. 81 ah 8heboygan, Joseph Kake? WYOMING: Rock Springs, Lenls Diamond vllle, Joe Rollch 9. septembra: Paris v Havre 11. septembra: lie de France v Havre Ikcengaria v Cherbourg Kuropa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Norii.untlie v Havre Aquitaria v Cherbourg t8. septembra: Vulcania v Trst '22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre I)e Gracse v Havre m. septemlira: Champliiiii v Harre Rex * Genoa 27. september: Purls v Havre "28. senti'iuber: Europa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Norma in lie v Huvre ZEMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju a platnenimi pregibi ............7.00 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_30 Dravska Banovina............30 CANADA .40 Vank zastopnik Izda potrdile sa sv* le, kater« Je prejel. ČMUVA «au» NARODA* ZDRUŽENIH DR2AV VELIKI .................40 MALI ....................16 NOVA EVROPA .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mlsslppl, Washington, Wyoming .............28 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom Je prtlaiiii denar, bodi si v fotovlnl, Money Order all rne znamke po \ all t era ta. po&Uete gotovino, rekomaodl-rajte pismo. KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 W. 18 Street M Hew York, N. T. -