PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE !J!fr~YIAB Msta Jt UjM Uredniški in upravnlikl prestoli i «667 8. Uwndalt A v«. Offlc« of Publication: 2067 South Uwnd»U A v«. TeUphon«, Ročk w« II 4904 ..........................HtHHIIIIJ U, IMS, al (ka «. im. CHICAGO, ILLn PONDBUEK, 21. OKTOBRA (OCT. 21). 1935. SubacrtpUoa *0.00 Y«arly ŠTEV,—NUMBER 205 Acoptan— far »sllio« t «p«eUl rsto of »ost««« »rtvUo« H* ta Notici 1101. A«t of Oct. t, ltlT, outhoHisd o« J«m 14, 1WI Nevarnost vojne v Evropi I se je nekoliko zmanjšala Diplomatična pogajanja med Anglijo, Francijo in Italijo to ublažila napetost. Laval obljubil pomoč Angliji v slučaju italijanskega napada nt britsko bojno brodovje v Sredozemskem morju. Liga se pripravlja na izvajanje ekonomskih sankcij. Italija utrjuje obrežje ob Rdečem morju. Addis Ababa poroča o resnem sporu med Mussolini jem in povel jnistvom italijanske armade v Afriki SAJSOVEJSA SITUACIJA Dvainpetdeset driav Lige na-niov je v soboto v Ženevi nasedala bojkot blagu iz Italije % ustavilo uvoz bojnega motenja v Italijo. Liga narodov je vprašala liruiene države, te mislijo so-idovati v bojkotu. Abesinske čete še vedno izbijajo Italijane v divje, gonit kraje brez kakšne vetje ttke; 500 do 700 Italijanov za- London, 19. okt. — Bojazen, da k vsa Evropa nahaja na robu nove vojne, «e je deloma aunjšala. To pripisujejo isto-binim diplomatičnim pogajanjem, ki so se včeraj vršila v Londonu, Parizu in Rimu. Ta pogajanja so, kakor vse kaže, naj začasno odstranile nevar-aost novega evropskega konflikta. Vest, ki je prišla iz Pariza v london, se glasi, da je franco-ski premier Laval zagotovil An Domače vesti Električni tok ubil žeaako Chicago.—Mary GreguriČ, žena znanega hrvaškega peka v stari slovenski naselbini, So. Racine ave. in 18. ulica, je zadnji teden hotela obrisati refri-gerator in prišla je v dotiko s električnim tokom, ki jo je usmrtil. Pokopana je bila v petek na Češkem narodnem pokopališču. Pokojnica je bila stara 90 let in doma iz Pulja. Nov grob v Indiani Indianapolis. Pogajanja med hali jo in Poljsko Rim skuta skleniti pogodbo glede dobav-1 janjamunici je Varšava, Poljaka. 10. okt.— Sem je dospela italijanska mi-litariatična komisija in se pričela pogajati a poljsko vlado glede dobavljala municije, čevljev in drugega materiala. Za-eno je italijanska vlada otvorila energično propagando, da pridobi Poljsko na tvojo stran in vzbudi opozicijo proti ekonomskim sankcijam. Več tisoč vplivnih Poljakov je Zapušča pet otrok v starosti 9 TZČt ffi"™^ /in i k Uf u — mtm^ ^ nij. Ako bo Italija zmagovita do 15 let, ki so sirote, kajti oče jim j. umri pred dv«n» letom«. I tedaTlto tali« tudTpo!i«k« nri' HI. je «.„ic. društva 34 SNPJ. ^isfte^^ * »omarice v primeru Italijanka napada na angleške boj-m ladje, ki so koncentrirane v Jndoiemakem morju. Velika Britanija je sprejela to zagotovilo z zadovoljstvom na zna-ije in takoj naznanila, da bo u-siknila del svoje bojne mor-arice iz Sredozemskega morja *xi pogojem, da Italija odpokliče svoje čete iz kolonije Lilije, ki meji na Egipt, nad katerim ima Anglija mandat. Medtem, ko je Laval potolažil Julijo s svojo obljubo, j« Eric Jrummond, britski poslanik v «nu zagotovil Mussolinija, da Julija ne namerava napasti «lije in da je njena edina ie-0» dosega miru v Afriki. Drummond je dalje povedal ita-BjMskemu diktatorju, da se Anglija ni nikdar pripravljala Rajanje miiitarittičnih proti Italiji. Končanja britskega brodovja v »Nozemskem morju je bila le « Previdnosti, ko je iUlijan-tihk pričel napadati Angli-Ub" Vlida ,)oSil^ati vojaštvo v Ji diplomatični manevri so ublažili napetost. Veli-** "ritanija sedaj ve, da lahko JunA na francosko pomoč v S" Pijanskega napada na «fwko lxijno brodovje, zaeno a j-uverjuna, da Mussolini ne ■ Provociral nobenega inciden-tKer ve, da bi s tem izzval to^u' in An«»Mo. Uval si TJ*hko lasti zmago, ker je J^voril Veliko Britanijo na JJ*' "^kftitev angleškega boj-Vodovja iz Sredozemske-" 2°rJ«; Na drugi strani pa ^"solini lahko ponaša, da **uil,| Anglijo na umik in da " »« ni treba bati, da bo U militaristične sankcije FTRl Italiji. ™ okt. - Liga na-h > J« Pripravil« vse potreb-» uvajanje ekonomskih U lJroti »taliji in sedaj ča-k * Minita Francija in t <». Kaj nameravata stori-*Ju. da se uka akcija Liga narodov išče podporo v Ameriki 2eli, da Združene države sodelujejo v boj-kotni akciji 2eneva, 19. okt.—Tu se govori, da bo Liga narodov v prihodnjih par dneh povabila ameriško vlado, naj sodeluje pri izvajanju ekonomskih sankcij proti Italiji. Nota, vsebujoča to vabilo, bo iTuM^T^Pea^Ta ST^^^TT- istočasno poslana trem drugim ™Kli^^m Jlm državam—Nemčiji Japonski in i i a ?TJ a m i IUllj* P°nuewia, vodja bloka S0 formo industrijskega unlonizma, Berlin, 19. okt.—Nemški ka- je zadnji četrtek obnovil boj v Dričel rx>gajati s kubansko vla-!, J# yfTJ nM prvl novl ob,,kl ZM industrijski unlo- pncei P°k«J«ii s KuiiaiiHKo via jr„enaki seji In pod vodstvom nize m V »redo ko Je bila no-dog ede prodaje oroŽ a n dru- uuu.i. n n v . * ' Jt 'm* 1 ksncelarja Hitierjs uveljavil ražena resolucija za organizira nov poročni zakon, ki določa, da nje delavčev po industrijah ru- gega bojnega materiala Abesiniji. Dasi Kuba ne izdeluje Eksplozija na italijanskem parniku; 6 mrtvih Aieksandrija, Egipt, 19. okt. — Včeraj s U eksplodirala dva|aju mednarodnih zakonov Kuba morajo vsi poročni kandidatje1 darjev v metalnih rudnikih In »olilcor hoee ▼ adru- predno m časopisih. Nadalje mors «tran ka bazirati na demokraciji in vsi Javni funkcionarji, ki so izvoljeni na njeni listi, morajo biti podvrženi atranklnl disciplini ter v zbornicah ns«topati kot samostojna, de|av«ka nkupi-na. Sprejela Je tudi sklep za u-stanovitev »talnega delavskega in socialističnega obrambnega odbora, ki naj funkcionira ne-Rim, 19, okt.—Iz zaneslllvlh odvisno. V to obrambno gibanje reorganiziraiiju kabineta govor IKt radiu, v katerem je dejal, "ds on Je edini voditelj nove državne milice. Kdor *e bo uprl disciplini, bo odpuščen iu bo moral nositi posledic«." Abesinci rabijo italijanske puike proti sovrainiku virov |>oroč«jo, da abesirtski vojaki rabijo (Miške .ki so bile Izdelane v Italiji in treh drugih državah, proti Italijanom Orožje. ki so ga Italijani zasegli, je, bilo dokaz, da so puške angleške-ga, nemškega, italijanskega In belgijskega izdelka. Italija je bodo socialisti poskušali pritegniti delavske organizacije, predvsem unije. Za predsednika j« bil Imenovan Norman Thomas. Kkseklltlva J« obsodila tudi rellfnl program Rooseveltova administracije., predvsem pa zaščitne" plač* in politično prodals te puške AliesiniJJ administracijo rtllfs. Obsoja ključ kom, da s« de- členitvi "prijateljskega pakta" ' I. I92M, toda Abeslnija Jih ni nikdar plačala, Stavka preprečila avtni "$how" Man Franclsco. — Radi stavke MOO svtnih mehanikov so v tem mestu n« ho vršila avtna ' razstav« kakor prvotno dolo-I črno. srn pa n Je relifa in pomanjklji* vimiI programa. Naglaša, da j« potreUn veliko v«ČJi program Javnih del in relifa ter bi morala vlad« v to svrho dovoliti 12 milijard In ne samo štiri mi-lljardr Miši milijonov, pod ka-pJtallzmom sploh ni upanja na odpravo lirez|H»«elnostl, ker je ta prav tako velika kakor je tU«!j« m S. mream PROSVETA THE ENUGHTENMINT GLASILO IN LASTNINA HM>VS*SaS NASOOMB rODPoRNK JKONOTB ml mad rrtfttfrrd br Um StetOM >H)ml Naročnin* i m XAr*U~ |>«»a» Ol— ■) »• MM M tat«. MM pot Wu, II M M toUt IcUs la Ctaara »TJ« aa mt» lat*. $911 m M* Wu; m mm- IrtmStlu »euat for Um U»iu4 Sttrn (m*. ■ i i*l CaaaSa MM e«r r*«r Cbuaar u*4 Ctaaro HAS f«. f«rdf* Mnatrta* M M prr »«r, Cm «d«Mf »r 4Mr««ra luArp« 4o»Urv la llaabe* a« a« vratejo. lUAopui Mucam. mM*« « *mti. dr*«# pmmi l«4.) a* vratje »aSUjeUlja ta r aUSaJu. M k aMIMil i*ttalM. ______ wrtl«l«i rataa aa nr«i»r>t.—S*i«»iii>S d •<*■****> Mtiun* at>4 aiMoltalua artUl- »Ml met ha raMraaS. Olfcar auinaarHMa. iwh aa p Ur« »aaatf. tU.. wlil U ratarae« «bn M »alf »llramt aa* Maalev aa *aa. kar Ima «Uk S IWt*«i PBOSVETA MiT-M S*. L*»»4*U A»*.. CM*a—. »Karta mkmasa or trs ksdbbatbd Glasovi iz naselbin 0M3S * 1 • Peter plačuje za Pavla Burbonci obtožujejo Rooaevelta, da njegov štirlmilljardski sklad za rellfna dela ni nič drugega ko kolosalen "pork barrel" za njegove pristale, po naše korito, ki naj služi za dobavo glasov v prihodnjem letu. Burbonska drhal ima vzroke za svoje obtožbe. Relifna dela prihajajo tako počaai, kakor da jezdijo na polžu in brezposelni delavci ao najmanj zadovoljni z rellfnlm programom. Da relifni konjiček tako i>očasl kima, ao največ krivi lokalni demokratski politiki. Ti ljudje so praktični možaki, ki ne poznajo nobenega socialnega čuta in mislijo, da je zdaj prilika, ko lahko izkoristijo relif na vse najine. Po njihovi soiibi je reli/ zato, da si oni najprej pomagajo in če kaj ostane, naj dobe delavci. In pri tem je treba gledati, da si z relifom utrdijo politične stolčke. Burbonski republikanci to dobro vedo. Saj poznajo metode ameriške "praktične politike" in oni ne bi delali nič drugače, če bi bili v sedlu. V njihovi obtožbi, da "nevvdealovci" izrabljajo relif za zbiranje glasov za prihodnje volitve, Je torej precej resnice. Ampak ta resnica ne velja samo za Roose-veltove demokrate. Mi, ki vidimo dalj ko burbonski republikanci, vemo, da republikanci ne bi bili nič bolji, če bi bili na Roosevelto-vem mestu. Ako bi bil od leta 1982 v Bell hifti Ae Hoover ali kdorkoli z republikansko znamko, bi bil moral tudi on zvišati davke in uvesti nekak relif za brezposelne milijone; to bi bil primoran storiti vsakdo, če ne bi hotel videti ameriške republike v največji anarhiji. Starokopitni republikanci so največji hinavci in falotje, ker nočejo tega priznati. In obenem so burbonski republikanci največji hinavci in falotje, ker nočejo priznati Rooaevel-tu, da se trudi na vse kriplje, da bi ozdravil in ohranil pri življenju profitni sktem gospodarstva. Burbonci — med katerimi ao tudi atarokopitni demokratje a la .Smith,Talmadge. Jim Reed etc. — ao veliki falotje baš zaradi tega, ker hočejo Rooaevelta naslikati pred naj-zabltejšiml ameriškimi masami za nekakšnega socialista in celo za nekakšnega hlapcu Moskve. Roosevelt ni Ae nikdar bil, ni dane« in ne bo Mioben socialist in Ae manj kakšen sluga Moskve; on je le*svoje vrste liberalec in deloma krščanski idealist, obenem je pa z vsem srcem za ohrano privatnega kapitalizma. Njegova administracija je to jaano dokazala od prvega dneva. Roosevelt Je storil to, kar bi storil vsakdo na njegovem mestu pri nadaljevanju in pogorlavanju depresije. Uvedel je federalni relif in nekatere piškave socialne reforme. Hotel je kapitalistom dobro, da bi se mogli čim prej dvigniti na noge, toda kapitalisti, namesto da bi mu bili hvaležni — sabotirajo njegove reforme in nesramno grizejo njegovo prijateljsko roko. Kapitalisti to delajo pač zato. ker ao kapitalisti: oni ne marajo nobenih reform in nočejo svojega "okrevanja" iz nje-grivlh rok na svoj račun. Toda burbonci, republikanski In demokratski, ne vidijo tega. kar mi vidimo. Ne vidijo, ri. Naš«« načelo Je, da mora vsakdo, ki je zdrav in sposoben. delati za a v oje življenje! Ali, dokler kapitaliatl ne dajo dela, morajo dati denar sa p»d|»oro! To je «*dina pot, dokl«*r Amerika ne — aoclalU Zira \a««h arrdstev produkcije in distribucije, kar j« edino zdravilo zojter vn- ekonomske in »ocialn* krize Proč z vojno! H Kar on, Pa. — Kaj to, kaj bo, se danes ljudje vprašujejo. Da, kaj bo? Poglejmo v katerikoli časopis In naletimo na notice, ki govor« o vojni. Ce poslušamo radio, ališimo o velikem porazu A-beslncev, ki jih hoče podjarmiti Muaaolinijav fašistični imperializem. Vse izgleda, da i« a ailno naglico pripravljajo, kakor leta 1914, da izkoriščevalci pisne]o nad Izkoriščane. Mednarodni imperialiati in njihovi agentje so pridigali, da te je svetovna vojna vršila za sa-moodločevanje, za osvoboditev malih, zatiranih narodov — za ohranitev demokracije. Kljub temu pa se je število tlačenih in zatiranih malih narodov še povečalo, manjšinska vprašanja podvojila. Tudi Slovenija je postala plen Imperialistična požrešno-sti, ki »e je zapečatil z znano versajsko pogodbo miru. Znano je, da se je Amerika u-deležlla le zadnjega dejanja strašne svetovne vojne. Ko pa so m po končanih sovražnostih preči tali seznami padlih, se je ugotoyilo, da je nad stotiaoč najboljših ameriških mož daJo življenje na bojnem polju. Več tisoč jih je podleglo raznim boleznim in ranam. Število padlih vseh zavojevanih narodov pa je šlo v visoke milijone. Po vojni je zadela nekatere dežele še strašna lakota, domala vse pa so bile prizadete po kužni bolezni španski influencl, ko so ljudje padali ko muhe. Ta bolezen je objela skoro ves svet in le polagoma z leti so se znižale njene žrtve. Ob začetku svetovne vojne so se številni duhovniki zavzemali za vojno in so navduševali mlade može, naj vstopijo v armado. S prižnic so zatrjevali, da bodo šli vsi oni, ki na bojišču umrjejo, naravnost v nebesa. Vsled tega so nekateri domnevali, da bi bik) za vsakogar najbolj primerno, če Je duhovščina v pravem, da umrje na bojnem polju. Očividno duhovniki svojim lastnim besedam niso verjeli, kajti ostajali so vselej daleč za fronto. Čltajte dnevnik P/osveto in v njem bost« lahko brali spomine iz svetovne vojne od naših rojakov. Videli boste, koliko gorja, revščine in bede so morali prestati v svetovni vojni. Da, trnjeva je pot, ki vodi v vojno. Ne odlašajte, ne čakajte preteče vojne, temveč takoj protestirajte! Vaš glas naj zadoni po vsem svetu! Dovolj je solz, dovolj gorja, dovolj zavajanj! Sedaj je prišla naša ura: Proč z vojno in prelivanjem človeške krvi! ^Jack Yert.. Koncert zbora 'Javornik' Harberton, O. — že precej Časa je minilo, odkar ni bilo nobenega poročila o zboru Javornik v našem dnevniku Prosveti. Vzrok je, ker smo prezaposleni s pripravami za naš veliki koncert, ki se bo vršil v soboto 23. nov. v dvorani društva Domovina na 14. cesti. To bo eden največjih in najboljših koncertov v zgodovini Javomika. K sodelovanju, da Im> koncertni spored |>eatrejš!, bomo povabili tudi dvojni oktet Zvezda iz Clcvelanda. Mi smo jih le slišali In vemo, da ao izvrstni pevci. Obenem bomo tudi poskusili dobiti sodnika Franka l.au-scheta. da nam razloži pomen naše slovenske pesmi Lausche je mojster v govorništvu, tako da bi ga človek poslušni ves dan. Slišali smo ga že v Girardu in tudi v clevelandskeni Public nu dltorlju na koncertu skupnih mladinskih zlnirov. To bo tudi prvi koncert zbora Javornik pod vedatvom novega pevovodje Louisa Strneta, ki vo-|dl tudi dvojni oktet Zvezda, kateri bo «<*leloval na našem koncertu. Resnica Je. kdor ima pri srcu slovensko pesem m je za to, da se zbor Javornik postavi še na trdnejšo podlano. da ne bo ostal doma na večer fct. nov., temveč ae bo gotovo udeležil. Gotovo je, da ae bomo po končanem programu vrti li ob zvokih fine muzike. Poleg navedenih t4Vk aporeda. bi mo slišali tudi sopran in alt solo, dalje dvoapev itd. Imamo tudi novo In Izvrstno pianistko v osebi Mary Gotem -, ki Je tudi članica SNPJ in j«< ahaolvi-ral« glaabo na čikaškem konser-vatorlju glasite. Ona |*»dučuje piano, kar pomeni, da je naredila najboljši izpit. Vaa čast nji in njenim startem, ki so ae trudili, da je njihova hčerka to dos«gla- V resnici j« še mesec dni časa do 23. nov. Ta dopis sem zato sedaj napisal, da ne bi kako drugo slov«nako društvo v Bar-b«rtonu priredilo svojo v«s«iico Isti večer, kar bi gotovo škodilo njim in nam. V imenu zbora Javornik se uljudno vabijo vsi ljubitelji slovenske pesmi, da naK gotovo po«etijo na omenjeni dan. Vabljeni ste rojaki iz bližnjih naselbin Wooster, Ritman, Gi-rard, Canton, Akron Itd., da nas posetite, zakar vam ne Ih> žal in mi vam bemo hvaležni. Pevski zbor Javornik stopa po svoji začrtani poti ž« deveto leto. Podprimo ga, da bo poata! krepak orjak do prihodnjega leta, ko bo praznoval svojo daaet-letnico! Kolikor mi je znano, bc to prva desetletnica alovenskegf pevskega zbora v naši naselbini Zato naj živi, naj procvita In na. se razširja naš Javornik, da bc vršil svoje delo, -dokler bodo ži • veli zadnji Slovenci v Barberto nu!—Joaeph Gabroaalc, tajnik. Za Jtobolno Proevetd Hharon, Pa. — Skoro sem pozabil sporočiti v javnosti željo naših zvestih naročnikov dnevnika Prosveta. Namreč to, da m« v vseh naselbinah čitateiji .vprašujejo, kdaj dobimo zopet nazaj sobotno izdajo Prosvete, katero si čitatelji sedaj najbolj želijo in zvesti naročniki željno pričakujejo dneva, ko bo uprav-ništvo naznanilo v javnosti, da s« Prosveta bfri ta val« interese, da uči in piše v korist delavcev. Nikar na mialitc, da ao socialisti kake zverin«. Nato«* socialistov v glavnem j«, da «e odpravi sedanji krivični sistem, da s« vpostavi pravica in da ae ljudstvo izobrazi. V tem je boj socialistov, proti krivicam. Socialisti nlao proti duhovnom kot takim, ne proti cerkvi, so pa proti zavajaJni politiki, pa naj jo vrši kdorkoli. Duhovni naj ae držijo svojega posla, politiko naj puste pri miru* pa bo z nami vse akej. Duhovniki, ki livijo od delavskih žuljev, bi se morali boriti za delavsko svobodo. Sociar listi ae bojujejo za boljše de-avske razmere, za večji koa kru-la, da bi pošteno preživljali sebe In svoje družine, do česar je pač vsak pošten delavec upravi-5en. ' 'Kaj bo rekla It temu mati z 10 ali 12 otroki? Ali rajši vidi, ia so njeni sinovi, in hfere lačni in raztrgani, da sa potepajo n da oatanejo nevedni, ali da mejo pošten zaslužek za preživljanje |n da se izobrazijo kot /redni člani Človeške <)ruU>e, da le oatanejo večni aužn>i? Radoveden sem, kakšen odgovor mi >odo dal« na to vprašanje kato-iške matere, ko jih ponovno ob-iščenu . K sklepu tega dopisa »e Še enkrat v Imenu naših naročnikov obračam na člane gl. upravnega odbora^ da ob nivem letu vrnejo sobotno številko Prosvete, ki jo naši naročniki in čitatelji zelo pogrešajo. Anton Zidanšek. Umrlemu prijatelju v spomin John«town, Pa. — V pondel jek 7. okt so me obvestili, da je prijatelj Mihael KarllČ nenadoma nam bo novo leto 193« prineslo ump!. Močno me je pretresla ta vest in ji niaem mogel verjeti, da je res, potrdili pa so jo večerni listi, nakar sem se podal na njegov dom na Seanor v okraju Sumerset, kjer mi je pokojnikova soproga dala podatke o moževi smrti. Ko je na 7. okt. Mihael vstal in stopil k umivalniku, se mu je vlila kri iz grla, žena je poklicala sosede, da so ga dali v postelj, a on si je želel zraka. Položili so ga na stol, kakor je sam želel, in v par minutah je preminil. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt, ki /e nastopila nenadno. Pokojni Mihael Karlič je bolehal okrog tri leta na pro'etar-ski bolezni naduhi, ki ga je položila v grob. Na večkratno prigovarjanje soproge in prijate- sobotno številko, tako da bo nan delavski dnevnik Prosveta izhajal šestkrat v tednu. Zanimanja za dnevnik Prosveta je obilo, agitacije tudi, in čim več ga bo, toliko boljše in prej bo list izšel šestkrat na tedfn. Naši zvesti naročniki se zelo zanimajo za Prosveto, tako tudi za SNPJ, ki je najboljša in največja slovenska podporna organizacija v Ameriki. Njeno glasilo dnevnik Prosveta prekosi vse ostale slovenske liste v Združenih državah. To pa zato, ker se uredništvo in upravništvo strogo ravnata po sklepih 10. konvencije. Ljudski glas je bil mora za mnoge, saj pa nekateri še sedaj radi očitajo, da so se takrat priobčali razni napadi o- sebnega značaja, četudi nisem Ijev, naj se javi boinim pri dru-tega popolnoma nič kriv, jezo pa štvu, kajti triletno brezdelje ra-radi stresejo na zastopnika, češ, di bolezni je pač dolga doba, je da bi bili morali to zastopniki običajno odgovoril, da dokler bo takrat sporočiti listu, da take mogel soprogi prinesti boket pre-stvari ne spadajo v list. moga za peč, se ne bo javil bol- S tem se strinjam. Ce se mi- nim. V nedeljo 6. okt. je prine-dva s soprogo sporečeva, ni tre- ne) zadnji boket premoga s pri-ba, da bi o tem vedel ves svet, pombo svoji ženi, da je omagal: da bi obešala na "ta veliki zvon", ,"Mary, nič več ti ne bom nosil kakor pravimo. Vsled dopisov premoga, omagal sem, jutri me take vsebine je Prosveta zgubi- boste peljali k zdravniku in mola več naročnikov. Na mojem ral se bom javiti bolnim, četudi zadnjem potovanju sem nuletel mi to ni ljubo. Vedno sem si mina ljudi, ki so bili pred leti do-1«111 ohraniti podporo za stara le-brl naročniki, pa so liat radi na- ;ta." Zgodilo se je, da so nasledi padov pustili. Nekatere teh sem nji dan našega Mihaela odpelja-« U-žavo nazaj dobil in dane« se li k pogrebniku mesto k zdravni-pohvalno izražajo o Prosveti, da ku. se je zelo izboljšala in so mi hva- \ Mihael Klarič se je rodil pred ležnl, ker sem jih nagovoril, da 02 leti v vasi Stan v mirnopeški so se spet naročili. Tudi so mi občini na Dolenjskem Se v deški V več slučajih pomagali do bolj- dobi je začel delati v trbovelj-šega uspeha ;Kkih ruro- nje pa več let v Ameriki, kamor sveto, "ker so katoličani", Pro- je prišel pred 29. leti in ves čas sveta pa piše "čez Boga. cerkev delal v okoliških rovih. V*ega in gospoda " itd. Novi naročniki skupaj je delal v rudnikih nad roavete. le čltajte moje dopise 40 let. Bil je ustanovitelj društ, in drugo gradivo v Prosveti, pa va št. 82 SNPJ, kateremu je o- se boste kmalu prepričali, da ste stal ves čas zvesti član. Bil je v veliki zmoti. Spoznali boste, da blagega in mirnega značaja Vse- r*a*iai«a rt*«««* ItaliJan«ka vojaka operirata strojnico prt napada na abeninuko me*to Aduva. l«j i« bil v«e«t, lu> ga j« poactll prijatelj ali znan«. Rad j« polemiziral o tekočih problemih in ostro obsojal današnji sistem, čigar krivic« j« v dobršni meri občutil tudi sam. Rad je čital napredno časopisje in literaturo. Prosveta in Proletaree pa sta 'mu bila najljubša učitelja in spremljevalca, da ne omenjam Družinskega koledarja, Cankarjevih knjig In drugega delav-1 skega štiva. Vaclej s« je rad u-d«leževal društvenih prireditev, Ml pa j« tudi stalni gost nalih iger, koncertov in drufih d«lav-1 skfti prireditev. In vseltj j« pri* šel med naa s svojim prijaznim nasm«hom. Poslednji njegov po-set je bil na prireditvi kluba št. 6 JSZ v prošlem septembra. Tožil j«, da mu p«šajo moči In da čuti, da j« to njegov zadnji po-aet med nami. Mihael je to vedel in prišel je po alovo. Njegov pogreb jerbil civilen ob veliki udeležbi društvenih članov in občinstva v petek 10. oktobra na pokopališče Grand View. Mihael zapušča Žalujočo leno, dva odrasla alnova in hčerko. Ob poakdnjem aloveau našega prijatelja in vzor moža se je marsikatero oko solzilo. Naj alužijo t« vrstice pokojnemu Mihaelu Karliču v trajen Ifcomin, preostalim pa moje sofialj«! Andrej Vidricfc. Prijetno presenečenje La SaHe, III. — Podpisana se iakrpno zahvaljujeva za prijetno presenečenje k najini srebrni poroki vaem, ki ste se 6. okt zbrali v Slovenskem domu in nama priredi1! tako lep večer. Ni-mava primernih besed, da se bi zadostno zahvalila za izkazano naklonjenost. Cim sva vstopila v dvorano, je zadonel znani 'sur-prise', miza je bila okrašena, o-bložena, znani rojak Zabavnik je veaelo zaigral in zabavali smo se skoro do treh zjutraj. Za fino postrežbo gre zahvala našim veščim kuharicam in spretnim natakarjem. Da so se priprave tako na tajen način izvršile, gre priznanje in zahvala najini hčerki, ki je s prijateljicami poskrbela, da se je vse tako lepo končala Iskrena zahvala za darila in poset vsem. Prišli so iz Peorije in ChJ-caga, iz Peruja in La Salla ter De Pue, sorodniki, prijatelji in znanci. Prisrčna hvala vsem! Ta dogodek nama ostane v trajnem spominu. Preveč prostora bi vzelo, da se bi v dopisu zahvalila posamezno z imenom vsem, ki so sodelovali na 25 letnici najinega zakona. V enakem slučaju vam bova vselej na raz polago, skušala bova prijaznost vrniti. Zdravatvujte! Matt in Mary Vogrlch. Pripravljanje aa vojno Brownaville, Pa. — Ker mi je naročnina na dnevnik Prosveto « fi. oktobrom potekla, pošiljam v tem piamu na račun nove na ročnine dva dolarja. Čedalje več zanimanja je za čitanje Prosvete, posebno sedaj, ko se pripravljajo na novo vojno, ki jo bo povzročil fašizem. V svetovni vojni sta bila dva moja brata, eden je bil na italijanski, drugi pa na ruski fronti. Vojnemu metežu sem se k sreči odtegnil, ker «em v marcu leta 1914 prišel v Ameriko. Po vojni, leta 1920, aem se podal v stari kraj na obisk in sem bil tri mesece v Sevnici ob Savi. Takrat sem videl veliko revščine med našim I j ud stvom in strašne posledice, ki jih je puatila za aeboj vojna. Oni brat, ki je bil na italijanski fronti in je bil J«kNt star 24 let, ae je vrnil brez vsakih poškodb, medtem ko Je bil drugi brat v Rusiji ujet in celih 17 let nismo vedeli nič o njem. Sele leta 19M je prispel v Belgrad in od tam v rojstno vas k sestri. Pisali so mi, da je več v bolnišnici ko doma, da-si ni bil ranjen, v jetništvu pa je prezebel, in valed tega ja telesno uničen. On pa ni odini. ki ga je to doletelo; mnogo jih Je. Videl sem jih brez palcev na nogi. ki so jim na ruski fronti zmrznili in odpadli. Doma so ostal« le žene. starci in otroci. 2ene so ae mučil« t delom, nazadnje pa jim 90 vojn« oblasti vzel« ve« priddek. Imam dve sestri, o može ni na dobrih kmetijah, gospodarji pa so morali za štiri leta v vojno. Doma J* prevladovalo trpljenje in strah, posledica vojne. Matt Požan. POKDEURK. 21 1 Pred časom osiveli •kih ^ bole, laae ženske podvržene povsem druiri^ v . hago rjavka, ki jih JaTreba zat ^ ft I drugimi zdravili. Nu, medic nfna * trditv« v splošnem ni polagala velike Vit •. tefa razloga pa ao zanimiva opazovan ki potekajo od nekega brazikkegaTrZ JV« premnogih primerih namre od klnf STV^ pr?č&ino °siveioatjo 2 kom. Človek, ki predčasno osivi, po njegovi S«M,or* tm rak* »S nI bil° nobenega, ki bi imel raka in b iatočaano zgodaj osivel. V tem pogledu bili'nekateri primeri kar poučni. Zgodilo se je n. pr., da je bil 70-leten mol k«r, ki nI Imel navzlic svoji visoki starosti r ,a8U' Paka8t' otroci, ki imeli kakšen aiv laa, p« bili brez iz i zdravi. -Ali pa drug primer: stara mati b hica za rakom, ima še vedno lepe, črne lase švoje mladosti, njena osivela hči pa je zdra Dolga vrste takšnih primerov je napol zdravnika do tega, da se danes pri diagi, raka ozira tudi na barvo las. Ce pride n k njemu človak, ki meni, da ima raka, a so laaje aivi, smatra zdravnik to za gotovo zi menj«, da s tem Človekom ni hudega. In 1 tančna preiskava mu je doslej še vedno d prav. Saveda pa a tem ni rečeno, da ima to njei vo naziranje splošno veljavo za vse ljudi kraje. Za sedaj bo to veljalo pač le za pre vale« Rio de Janeira, dočim bo treba drugje mnogo opazovanja, preden se bo dala o stvi izreči končna beseda. Ljudje, razen trdih pohondrov, so itak navajeni, da bolezen« znakov ne upoštevajo in da prihajajo posel zavoljo raka vse prepozno k zdravniškei pregledu. Ce bi to svojo nemarnost podkrei sedaj Še z zanašanjem na sive lase, bi ne s rili dobro. Na vsak način pa imajo opazoval brazilskega zdravnika svoj pomen, ker nam žejo problem raka z nove strani, tako da mogoče to bolezen morda diagnosticirati pral časno po zelo vidnem zunanjem znaku, po bai laa. d Vojna in praznoverje v Abesini V vsakem posebnem naravnem dogodku di Abesinec napovedi sreče in nesreče. Je< dežele je krščansko in krščanstvo so si zn Abesinci v bojih z vsemi okoliškimi pogana mi in mohamedanskimi rodovi ohraniti sk stoletja, toda ohranili so si iz prastarih ča tudi nešteto, praznovernih posebnosti, smatrajo tudi vojno za nenavaden naravni godek, ni čuda, da skušajo s praznoverni umetnijami vplivati nanjo in si biti o n pred vsem na ta način na jasnem glede Popolnoma brez praznovernih nagonov menda noben krščanski Abesinec. Citati o bodočnosti je priljubljena igra taboriščnih ognjih, ob katerih si v osta pripovedujejo tudi najgrozotejše in najh zabavne zgodbe. Po smeri, v katero se dim z grmade, ki so jo prižgali Bogu v č napovedujejo smer, iz katere bo prišel sovi nik. V taboriščih uporabljajo tudi prasti metode, po katerih naj bi postali vojaki in sači varni pred sovražnikovimi krogla Nihče se ne odpravi z doma, ne da bi prej meljito poblagoslovil svoje orožje in sebe mega pred vsemi hudimi vplivi. V ta nanj rabijo vsakovrstne zeli in amulete. Iz I bučne mrene zaklanih živali čitajo, da-li ne vojna iztekla ugodno ali neugodno, sedaj koncu deževne dobe pa dobe poseben poru tudi neurja. Abesincem aploh ne primanjkuje znamen načinov, s katerimi je po njihovem m ni mogoče pogledati v bodočnost in vplivati nan Duhovni in Čarovniki pa imajo mnogo kori od tega, da jih vzdržujejo v njihovovem pri noverju. Od četa zaviti tpol V večini primerov zavisi spol poediiifca notranjih pogojev, osredotočenih v celičn jedru. V mnogih primerih je to .posebna e ta ustroja jedra v jajčecu, zvana V ali mosom, od čije prisotnosti je odvisno, s razvije zarodek v samca ali samico \ "« terih primerih pa lahko odločajo o spolu nanji življenjski pogoji. K tako odvisnim jem apada moraki črv bonellia. ki ga je P1"0 E. tterbst Ugotovil je, da se razvijajo li ke tega črva, samo ča je v morski vodi dol na minimalna količina kalija. Ta minima količina, potrebna za življenje, zadostuj di, da ae ličinke razvijejo v samic* dodamo moraki vodi več kalija, se ne razv jo samice, temveč samci. Spol je tu torej odvisen od koncentr kalija v zunanjem življenskem oko,ju vedenem morskem črvu je pa z***1' čujejo tudi druge okolnosti, ali »♦' razvij« ali samica. Samec je telo majhen. samica dokaj valika. Ob« aa lahko raz iz ličinke, ki ja prej brezspolna Luinse. naselijo prosto, se razvijejo v.samH«'. pa. ki se naselijo na odrasli samic mana v aamoe. Ni težko uganiti. ^ mica snov, ki vzpodbuja ličink*- k samce. Kakšna je ta snov, M ' Herbst jo je mogel nadomestiti 1 ' co, ki jo je primešal vodi. Tu vid spol res na nitki. it OKTOlfftA. Vesti iz Jugoslavije _bjanje za vlomilCEM *REI)I *lAR,BORA Košajnc prijet. — Pri Leti« »vanju je Koftajnc uatre-JTetafi, vodarja. — Njef©- f(|t ^jdaša Pajmane ie niso ._" Ljubljana. f Mariboru se je 30. septem-i »redi mesta vršila cela bitij rlomilcem KoSanjcem, ki so iiasie-dovali že dolgo in ga zdaj dili na starem pokopališču im dekletom. Kolajne je I oborožen s tremi revolverji I je ob aretaciji ustrelil v gla-l*«odsrskega pomočnika Slad-leii- med življenjem in kazen je presedel v celjskih rih, iz katerih je prišel lan-i jesen. Potem se je nekaj zadrževal pri svoji materi nato pa spet začel ni Seznanil se je z vlomil-iPajmanom in z njim sta od tja skupno kradla in vlam- Večkrat že so ga zasačili a vse- je policiji ušel. Ljudem, ki poznali, sta grozila, da se maščevala, če ju izdajo, tivom pa .sta pisarila gro-Pisma, češ, naj ju nehajo bvati, sicer se jim zna ^ljubega zgoditi. Pred te-_*>ju zasačili studenški orož-'treljali so za njima, a spet ušla. N je Košajnc v maribor-m aporu, a njegova aretacija cela bitka. Košajnc se * ^ptembra sprehajal lepo Pjnboru, nekdo ga je spo-obvestil stražnika, da *fK'«'.ljubico, šiviljo Ljudmi-" • " Kavno si je nekaj E ViiMtek'koje ophz|1 )*koj se je pognal v i »a [ k; t<'gnil dva re--treljatinade-: in Htražnike. Potem se umaknil na Ledino v Cir< gorčičevo ulico, Je streljal na svoje V ' strelja- . nj' mu V Gregorčičevi ra " "Ira/nik podrl na tla, . " l" k oči | stražniku ,lr; "'^nik Sladek. Te-£J" amerfl re- "" S!,M^a in oddal dva a «r<>j/la je ranila Sla-m mu razbi'a eno r """/la v* je ranila J 4 prihiteli že *r Koftajnca nezavestnega Mico, z njim "jnca, ki je bil K'> so KoAajn-»dvedli v pošli tri revolver-v- f*»tni list na »di narja in ne- J* javil polici-zlatar, ki Je priAel neznan t*r mu prodal zlatnine, zlo->r«taoov itd. za - Bil je Ko- se je takoj mrtvo zgrudilo na cesta Ofea fanta sta nato odšla na železniško progo, počakala ljubljanskega vlaka ter se vrgla na tračnice. Vlak je oba usmrtil. Davi ao naftli trupli obeh nesrečnih prijateljev in dekleta, ki jo ubila ljubezen dveh. Dve smrtni nesreči O prvi smrtni nesreči motoci-klista Seuniga amo ie poročali. Udeležil se je motocikllstične dirke na ljubljanski grad. Bila je to prva dirka na tej kratki cesti, ki jo je hotel Seunig prevoziti prej ko v pol minuti. Dvakrat je startal, obakrat padel, startal je fte tretjič in dosegel najboljši čas, toda nekaj metrov pred ciljem je zadel ob brzojavni drog ob cesti in obležel a prebito lobanjo. Za medjM-evoaom v bolnišnico je umrl. S|ar je bil komaj 80 let, imel je trgovino t usnjem, v športnem svetu pa je bil znan dirkač, znan pa je bil tudi kot plesni mojster. K dirkam na grad se pojavljajo zdaj hude kritike, ki lete na prireditelja dirke, športni klub Hermes. Grajajo, da se dirka sploh na tako kratki cesti, ki niti ni za dirke dovolj široka, niti na ovinkih dovolj zavarovana in lepo napeta in nagnjena. Da cesta ni prikladna za dirke, kafte že dejstvo, da so se skoraj vsi tekmovalci na ovinkih lovili z nogami ali celo padali z vozil. Takim je7tudi komisija brez pomisleka dovolila nov start, Čeprav je fotovo, da po taki nesreči dirkač živčno ni več uravnovešen. Tudi so dirkači, ki so padli z vozil, kar med dirko lepo privozili nazaj na start In le sreča, da že pri tem ni prišlo do nesreč. Seunig Stane sam je startal tretjič, ko je treščil ob drog, in po mnenju strokovnjakov, ne bi smel startati nihče Več ko enkrat. Prav tako navajajo, da je za take kratke proge tako močan motor, kakor je bil Seu-nigov, pretežak za enega vozača, posebno če ni ravno močan, kar Seunig ni bil. Upati je, da bo U nesreča s temi kritikami onemogočila nadaljnje dirke na tej cesti in sploh na tako kratkih progah. Program relifnega dela-nov fiasko Komaj tretjina brezposelnih na delu Washington, D. C__Vse kaše, da bo Rooaeveltov novi program za uposlltev brezposelnih delavcev pri javnih delih tudi fiasko. Zadnje poletje je bilo naznanjeno, da do 1. novembra t. 1. bo 8,600,000 uposljivih delavcev premeščenih z relifa na javna dela, zadnji teden je pa bilo uradno poročano, da doslej je bilo le l,S10,78h delavcev uposlenih pri teh delih. Do 1. novembra — v dobrih desetih dneh—bi moralo biti uposlenih še 2,189,287 delavcev, kar pa je fizično nemogoče. Oba administratorja relifnih del, Hopkins in tajnik notranjih zadev Ickes, sta pa na počitnicah nekje na Pacifiku. Druga smrtna nesreča se je pripetila znanemu športniku zo-botehniku Ivanu Novaku, in sicer na klancih pri Turjaku. Tja so napravili izlet trije kolesarji, med njimi 29 letni Novak. Ko škodo. Ilovica spada še pod Ljub- f® w 2 *rftdu Turjaka vračali po Ijano, a vendar nimajo v vasi'klancu n*^«* Je Prišlo do ne- vodovoda. sreče- Novak, ki mu je kolo že En nesrečne ljubki , dvft ko|e8arja V Račah pri Mariborui se je zagledala Novaka, kako je zakri-danes, 2. oktobra v zgodnjih ju-f m z rokami in treščil na cesto, trnih urah tragično zaključila, Pohitela aU k njemu ,n nft_ ljubezen, ki ji ni-kazalo, da »e bo ftfe nezavestnega, a brez vidnih srečno končala. 19 let stari čevu poškodb. Prepeljali so ga v ljub- Ijarski pomočnik Kari Milerko Ijansko bolnišnico kjer oa je iz Rač in 17 letni ključavničarski, Novak naslednje jutro umrl ne vajenec Srečko Kodler sta bila da bi se bil zavedel Ponesrečil od mladih nog velika prijatelja,1 He je v nedeljo 29. septembra ki sta si zaupala vse, a ki tudi |«ti dan kakor njegov športni to-' Italijanski fašisti v Ameriki na delu Poslali bodo "dučeju" bombaž za strelivo Boston, Masa. — "Sinovi Italije", organizacija italijanskih fašistov v Ameriki, o kateri pravijo, da ima pol milijona članov, je zadnji teden razglasila bojkot blaga iz Angldje. DaJje je ta organizacija zaključila, da bo kupila in poslala Mussoliniju 4000 bal bombaža za Izdelovanje streliva. Fašistična organizacija je tudi poslala brzojavko predsedniku Roseveltu, katerega urgira, naj odkloni vsako sodelovanje s Ligo narodov pri bojkotu ali finančni blokadi Italije. Socialisti za strogo nev-tralnost Amerike (Nadaljsvanjs s 1. strani.) bila pred enim ali dvema letoma — nad 11 milijonov. Za njeno zmanjšanje je prva potreba znižanje delovnika na 80 ur v tednu za vse delavce. Prihodnja kenvencija se bo vršila od 16. do 21. maja naj-brž v Indianapolisu. I V <1 'in •tr^ji •o Pil k* k. k. ne bi hotela storiti drug drugemu ničesar žalega. Ze dolgo pa sta bila oba zelo nesrečna, ker sta bila oba zaljubljena v istega dokleta, v 16 letno Marijo Baumanovo v Račah. Druge rešitve iz te zagate, ne da bi trpelo prijateljstvo, nista poznala, kakor samomor, samomor z dekletom vred. Sklenila sta, da bosta dekleta ustrelila, nato pa si vzela življenje. Za danes ponoči sta napovedala Baumanovi sestanek in dekle je res prišlo na sestanek, ne da bi vedela, da gre k fantoma, ki jo imata rada. a da jo mislita usmrtiti. Kakor hitro je prišla do variš Seunig. (»a družina v ognju. — V hiši posestnika Dvoršaka pri Sv. Petru pri Mariboru se je 1. o-ktobra zgodila huda nesreča. Posestnik Alojzij Dvoršak je spal s svojim 8 letnim sinom Ivanom v spalnici, kamor je okrog 2. zjutraj stopila Dvoršakova žena s petrolejko v roki. Po nesreči Ji je padla petrolejka na tla. Naslednji hip je bila vsa soba v pismenih. Kakor hitro se je žena po prvem strahu zavedela, je hitela k postelji ter dvignila al-na in ga odnesla na piano. Tudi mož se je rešil skozi p'amene, a j vsi trije so tako nevarno op?*če- njiju, je eden od obeh nesrečnih ni po vsem telesu, da leže v ma-fantov potegnil revolver ter od-1 riborski bolnišnici in Užko, ds dal krogle dekletu v glavo. Dekle' bodo vse tri ohranili žive. Nova česko-poljska kriza; konzul izgnan Varšava, 19. okt.—Napetost med Poljsko in Cehoslovakijo se je včeraj poostrila, ko je čeho-slovaška vlada odredila sumarl-Čen Izgon poljskega konzula Aleksandra Clotza iz Moravske Ostrave. Češko pojasnilo se glasi, da Je Clotz zlorabil svojo konzularno službo za hujskanje tamošnjih Poljakov k nemirom. Moravska Ostrava, kjer Je okrog 10,000 Poljakov, je ob meji In tamkaj Je večen prepir med Poljaki in Cehi. Na Polj skem je zdaj velika razburje nost in slišijo se grožnje o re-prisalijah. Centralna unija proti Mussoliniju Reattl«, VVash, — Tukajšnja centralna unija j<> sprejela resolucijo, v kateri urgira vse pri-družene unije, "naj se ne dotaknejo tovora, ki je namenjen •v Italijo, Kritrejo ali Italijan-sko Somalijo." Unija klerkov do- . bila čarter ADF Chicago. — Uradniški delavci, ki so organizirani v Hteno-graphera, Typlsts, Booksepers lr Assistants uniji, so dobili čarU*r od Ameriške delavske federacije. Nevarnost vojne v Evropi se je nekoliko zmanjšala (Nadaljevanj* • 1. strani.) stališče, ako bi videl, da je stvar resna. Pomorska blokada bi zagotovila uspešno izva janje ekonomskih sankcij proti Italiji. Dlftfcuti, francoska Somalija, 19. okt. — Italijanske čete, ki so bile izolirane v neki abesin-ski puščavi severno od francoske Somalije, so se včeraj po vročih bitkah s abesinskim vojaštvom vrnile v Eritrejo. Italijani so skušali prodreti do reke Awash, a niso mogli doseči tega cilja zaradi odpora abesinskega vojaštva, ki je zasedlo goro Mussa Ali in uspešno branilo planjave v okolišu mesta Aussa. Sem dospela poročila se glase, da so Abesinci zastrupili večje Število vodnjakov v omenjenem okolišu. 8uez Egipt, 19. okt. — Italija je pričela utrjevati pristaniMe Massaua ob Rdečem morju v svoji koloniji Eritreji. Montl-rala je težke topove ob obreftju, ki jih je v zadnjih dneh na skrivaj pripeljala v kolonijo. V vodah Rdečega morja se nahaja tudi^ večje število italijanskih podmornic. Dalje je zgradila veliko letališče v Asaabi. Tu sodijo, da ima Italija v vzhodni Afriki okrog petsto bojnih letal. Pristanišče Maaaaua je natrpano z italijanskimi parnlki. Čete, ki se nahajajo na teh nikih, trpe pomanjkanje. Ia — kruh in sir — dobivajo v odmerkih in med njimi se širi tudi malarija. Poročila, ki ao dospela v Suez, se glase, da silna vročina zahteva velike žrtve med italijanskimi vojaki. Poleg živil primanjkuje tudi pitne vode, katero morajo dovata-ti iz drugih krajev. Cena toni vode (okrog 240 galon) je poskočila na $2.80, dočim ista količina vode stane v Port Sudanu 80 centov, v Suezu pa 28 centov. Iz zanesljivih virov je prišla vest, da je Italija postavila o-grajo iz bodeče žice ob meji Libije in Egipta v daljavi 400 kilometrov (249 milj) ter poslalM več tisoč vojaštva v to koloni jo. Italo Balbo, governer Libije, je prevzel poveljništvo o-borožene sile v tej italijanski koloniji. Italija se je dobn. pripravila na možen spopad britskim bojnim brodovjem, ki je koncentrirano v Sredozemskem morju. Addls A baba Abestnlja, 19. okt. — Medtem, ko je 50,000 s besinskih vojakov priseglo zvestobo cesarju Selassleju, je vla da objavila uradni komunike, v katerem pravi, da Je nastal rs-sen spor med Mussolinijem In njegovim armadnim štabom v Eritreji. "Musaolini je nezadovoljen z i par- Živi- 19. okt. — Sem je dospelo poročilo iz angleške Somalije, da so italijanski vojaški letalci napadli angleške oddelke na kamelah, ki so jih tvorili domačini, s bombami. V napadu je bilo več mož ubitih in ranjenih. (Rimska vlada je zanikala ta poročila in britski ter abesln-ski uradniki še niso objavili o-ficielnega potrdila.) Ierjcne proti Angliji. Angleški parnik *'Hhegnewi,M ki je zadel na pečine izgubilo življenje II mornarjev. Mi/lm nmta odlašanjem militarističnih operacij v okolišu Aduve, kar ogra-ža prestiž Italijanske armade," je rečeno v komunikeju. "Generalu Emilu de Boni JI dal u-kor in mu zapretil z ostavko, nakar Je slednji naznanil, da bo reslgniral. "General Je pojasnil Mussoliniju, da topograflčno potežko-če, veliko število bolnikov m<-vojaki in problemi dobavljanj živil in pitne vode armadi ovi rajo prodiranje in znižujejo moralo vojaštva. V teh okolno stih on ne more prevzeti odg" vornosti za nadaljnjo prodira n|e, ki lahko prineae nesrečo." V svojem govoru pred voja ki je cesar Selassie dejal l "Borimo se, pobljajmo naše sovražnike, da se maščujemo zs naše ženske in otroke, ki so Jih pobili strahoi^tni Italijanski le. talci. Ne zbirajte ae v masah ker ste tako lahko tarča Italijanskih kroge). Vodite guerll sko vojno proti sovražniku, ki bo najbolj učinkovita." V drugi Izjavi je Helassle r« kel, da s«' ne bo pogajal z Mus sollnijem za mir, dokler ne Izgine zadnji italijanski vojak z sbeiiinskega ozemlja. ženeva, 19. okt. — Francija, Finaka, Kolumbija in l ae Je naamehnil in »al-šel. Potem *ni<» dobili d v tt led enaki dopust in plačo 30 kruti, kar je bilo v ti«tem času že preiof denarja Z veseljem umu ne odpeljali proti daiam. lH»ma a« bili mojega prihoda Zelo Veseli, liile ao same /.enake, ki ao upale, da Jim bom |*»ma-gal pri delu. Ken sem ae prijel dela, a mi ni *lo Izpod rok. Vedno aem , premišljeval, zakaj je vojna, v kateri »o žrt\e fantje tem, ko ao mu šle pene iz ust in je bil vojak že ves plav, ga je dal od-vezati. Vojaka so morali odpeljati v Imlnišnico. kjer p« je kmalu umrl. Mislil sem al. ta atotnik Imi že dobil avinčenko v povračilo za živinsko poatopanje. „ V*ak dan amo hodili na oroi-ne vaje |to hribih. Pri našem od-delk u amo tudi imeli častnika« ki je vedno tledal. kako naa bt preganjal in mttffl. Nekega dne. ko smo šli streljat v goad. ata pri-! leteli dve krogli proti njemu, a I nui>ena aa ni Andela. Zvečer )• hotel izvt«detl. kdo je streljal nanj, a \ si t,m tiha Potem nam je dal d\ajaet kron in rekel, naj jih £apijemo. Mi §mo »e smejali, toda vsak je svojo mislil. Po tistem dogodku je vse drugače postopal z vojaki. Pozneje so nas nekaj poslali k strojnicam. Tam sem se sešel s svojim sorodnikom, s katerim sva bila skupaj v Karpatih. Pri strojnicah je bilo bolje nego prl-stotnijl, ker so morali skoro vse nositi konji, samo težavno se je bUo učiti, ker je bil pouk v nemščini. Hi I sem tam pet tednov in dnevi so hitro potekali. Potem ao petnajst mož poslali k osmemu bataljonu lovskega polka, ki je bil nastanjen v bližini Gradca. Tam so nam dali nove uniforme In listine, nakar smo ae odpeljali proti Galiciji. Med potjo smo se nekaj ur ustavili na Dunaju in smo površno ogledali mesto. Treba je bilo iti spet na vlak, ki nas je odpeljal proti Budimpešti. Tudi tu smo ae ustavili nekaj ur. potem pa nadaljevali vNrfnjo proti Galiciji. Pri Gro-deku v Galiciji je bilo I. 1014 dosti naaih pobitih, a še več Rusov. Tudi leto pozneje so ae tam vr*il# vroč« bitke. Padlo Je na tisoče Rusov, da je bila vsa zemlja pokrita z mrliči in so Jih tedni dni pokopavali. Odkorakali amo posta\ ili y vrste. Tisti, ki so znali nem m i no. so bili podani k strojnicam, drugi i* «m,» morali ostati pri stotniji. Nastani- * J JI i* *** U so naa v strelskih jarkih, ki ao bili s debelimi hlodi pokriti in pred njimi je bila lična ograja, v katero je bil napeljan električni tok. Tam amo ostali mesec dni, potem so pa nas nadomestile druge čete. Poslali ao nas nazaj v mesto Kocman, kjer smo ostali teden dni in hodili na orožne vaje. Za hribom smo videli zelo dosti človečkih okostnjakov, ki jih je zverina izvlekla iz grobov in meso požrla. Pogled na te okostnjake je bil grozen. Slutili smo, da naa bodo kmalu premestili na drugo fronto. Nekega dne je prišel ukaz za odhod, toda nihče nam ni povedal, kam bomo odrinili. Sele ko smo prišli na Štajersko, smo izvedeli, da se vozimo na italijansko fronto. Spet smo pozdravljali domače vaai in hribe, ko smo se vozili proti Ljubljani. V Zalogu smo se ustavili in tu smo dobili večerjo. V Ljubljani amo stali kake Četrt ure in se potem odpeljali proti proti 'Postojni. Ustar vili »mo ae v St. Petru in izstopili iz vlaka. Od tu smi korakali čez hribe proti Vipavski dolini. Na poti smo opazili njivo repe, na katero smo se zakadili in kmalu je bila prazna. Repo smo jedli kakor jabolka. Marširali smo dalje ob Nanosu proti Gorici in zvečer smo se ustavili v neki vasi, kjer smo prebili noč. Zjutraj smo Vzeli s seboj le puške in naboje in se vrnili v trg, kjer smo ae Šli kopat. Ko amo nazaj prišli, smo morali na vežbališ6e, dasi smo bili silno utrujeni. Topovi ao neprestano grmeli na fronti in nad hribi so se dvigali oblaki dima. Drugi dan »mo odšli v drugo vaa, kjer smo prenočili, potem pa je bilo treba nadaljevati pot po blatni cesti, kjer so se nam kar noge udirale. V blato mi je padel kos kruha in sem ga le s težavo izvlekel. Ta kruh mi je prišel prav, ko nam niso tri dni prinesli nobene hrane. •Ponoči smo dospeli na goro St. Mihael in od tu smo šli naprej v dolino, kjer so bih izkopani strelski jarki. Stali so drug pri drugem in bili so na nekaterih krajih razkopani. Ker je vao noč de-* ževalo, so bili mnogi napolnjeni z vodo. Italijani 'so se takrat pripravljali na peto ofenzivo. Zjutraj smo opazili sovražne čete, ki »o nosile munlcljo in živila. Otvo-rili smo ogenj nanje, nakar so se poskrile. Kakih petnajst minut pozneje so se oglasili italijanski topovi. Grmelo je, kakor da bi se hrib podiral, in videli smo, kako so granate kar metale naše vojake iz jarkov. Prostor, kjer sem stal, se mi ni zdel varen, nakar smo trije skočili v globoko jamo, po kateri je tekla voda. Bili smo do kolen v vodi in treba je bilo zapustiti jamo. Stisnili smo se za neko drevo, medtem pa je prifrčal šrap-nel, ki je eksplodiral tik pred nami. Tovariš, ki je bil med nama, je bil takoj mrtev. Zadel ga je drobec šrapnela, nama pa se ni nič zgodilo, toda skočila sva hitro v drugi jarek. Sovražnik nas je napadal, medtem pa so pričeli grmeti naši topovi in prisilili Italijane na umik. V tej ofenzivi jih je bilo mnogo ubitih na obeh straneh. Bili smo premočeni do kože, iz mučeni in lačni. Prinesti nam niso mogli ne vode ne živil čez hrib, ker so sovražnikovi topovi še vedno streljali. Naslednji dan so spet grmeli topovi, naa pa je morila žeja In lakota. Sele četrti dan so nas nadomestili drugi, mi pa smo se umaknili nazaj na goro St. Mihael. Kili smo silno utrujeni in z veliko težavo smo priplezali na vrh. Tam smo dobili mrzle je-»tvine. cigaret in vina. Najedli smo se In napili in potem zaspali. Zvečer so pripeljali toplo ju ho. ki naa je nekoliko ogrela. Potem je prišlo povelje, da se vrnemo nazaj. Pot, po kateri smo korakali, je bila jamasta In vsenaokrog je bila zatilja raari-ta. Tu in tam smo opazili dele človeških trupel, ki so Jih zakopali. a so jih granate spet odko-pale. l>revje in vse drugo je bilo razbita Gora je izgledala kakor puščava, samo ljudi je bilo dosti, živih in mrtvih, in ilvi amo čakali na smrt. (Dalje prihodnji* ) PONDEUEK. 21 nvTnP„ Ali it* naročrnl na dne?-nlk "Proaveto"? Podpirajte ovoj list t Od leve proti desni: japonski general Harufiigo Nimoniva, ameriški Mkmnik ( harl« Morrovv, japonski admiral Ismu Iakeašita in zvezni aenator Gerald P. Nye. grenchJOfie LAFAYETTE - - 2. novembra • 23. novembra 1935 CHAMPLAIN s. novembra • 30. novembra 1935 ILE DE FRANCE - - 16. novembra • 7. decembra 1935 Za pojaanlla ia vosa! listek vprašajte: LEO ZAKRAJSEK, General Tmvel gervlee, (lac.) 302 Baat 72nd St., New Y«»r| Denis Dunn: Če šteješ koštrune Nisem krvoločen človek. Vse, kar bi rad, je samo to, da bi kdaj srečal tisto osebo, dobro mislečo sicer, a trčeno, ki svetuje ljudem, trpečim za nespečnostjo, da naj štejejo koštrune, Če hočejo hitro zaspati. Ponovim, nisem krvoločne narave in ne zahtevam ničesar drugega kakor samo to, da bi odpeljal to osebo na samotno kmečko dvorišče in jo tam tako dolgo obdeloval s koštrunjimi koteleti, da bi ji izbil vse koštrune iz glave. Zadnjič nisem mogel zvečer zaspati, pa sem sklenil šteti koštrune. Polnoči in 50 minut: en ko-štrun, dva kodtruna, trije ko-štruni, štiri, pet, šest koštrunov, sedem koštrunov, osem koštrunov, kevet doštrunov, hočem reči devet koštrumov, deset ko-štrumov . . . 1.10 petsto šest in šestdeset koštrunov, pet sto osemdeset... 2.15 (brez sape): dva tisoč sedem sto en koštrun, dva tisoč sedem sto dva koštruna . . . — Govedo, zamrmra zaspan glas iz postelje moje žene. He?? — Moraš si nalogo otežkoči-ti, prijatelj, mi svetuje žena. Stvar je v tem, da utrudiš možgane. Stej tudi samice. Lahko noč. — Lahko noč, zamomljam u-žaljeno. Dva tisoč sedem sto dva koštruna in ena samica, dva tisoč sedem sto trije koštruni in dve samici, dva tisoč sedem sto koš . . . — O.. . . zazeha moja žena. — Ne moti me! Kje sem o-stal? Dva tisoč sedem sto samic in . . . — Ov . . . mi skuša prijazno pomagati moja žena. Vzpnem se na postelji in ji pojasnim, da zdaj ni čas za zbi-janje šal. — Ovce, prijatelj, ovce, mi odgovori, to je bolje od samic. I-li; v svoji vnenu sem čedalje bolj povzdigoval glas. Takrat se oglasi sosed in mi pove. da idaj ni čas. da bi se ukvarjal z živino . . .; Potegnem ai odejo te* utsaa in se trudim, da bom štel kar najbolj tiho. • v. . — En koštrun je koštrunal koštruna, dva koštruna sta ko-štrunala koštruna . . . Pridušen smeh prihiti iz postelje moje žene. Nehote prestane in obleži m popolnoma nepremično. — Dragec! Nič nisem odgovoril. — Dragec! 4 Niti besedice. — Ali že spiš, dragec? Niti zloga nisem črhnil. Tedaj zaslišim zadovoljen oddih-ljaj. Potem še enega, a manj zadovoljnega. Škodoželjno se zasmejem v pest in počakam. Tri četrt ure nato, ko se je skozi špranje v oknicah že kradla jutranja zarja v sobo, zaslišim s sosednje postelje pridušen in slaboten glas. — Štiriindvajset koštrunov je skočilo čez plot, je rekel ta glas, pet in dvajset kosti je skočilo čez plot, ena o\ skočila . . . Zadovoljen sem se obri drugo stran in zaspal. —-4-__ SLOVENSKA NARODNA PORNA JEDN0TA izdaja svoje publikacije posebno list Prosveta za k ter potrebno agitacijo druitev in članstva in za gando svojih idej. Nikak ne za propagando drugih pornih organizacij. Ve ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorlčni in naznanila drugih pod organizacij in njih društe se ne pošiljajo listu Pra Ali ste že naročili Pr to ali Mladinski list svo prijatelju ali sorodni! domovino? To je edin trajne vrednosti, ki mal denar lahko po svojcem ? domovina TISKARNA S.N.P. 8 PREJE M A VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaške češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih - ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P- TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama.—Cena zmerne, unijsko delo pr Pišite po Informacija na naslov: S. N. P. J. PRINTERVI 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam sa dob« na kaljo tudi vsa nstmens pojasnila. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa sklepu 10. redna konvencije aa lakko naroti aa Hat Preštet« štej« eden. dva. tri, štiri aU pet članov ls aaa drallae k eni aarotsir-Prosveta stane sa vaa eaaka, aa flaaa aS naflaae MN sa eno let m nlno. Ker pa tlanl I« plalaje prt aaaameata SMO sa tednik, se Ji* iteje k naročnini. T«r«J aadaj al vsroka. r«H. da Je llet * 8. N. P. J. Llat Proeveta Je vala last n las In tatova Je v vaakl drvtiBi ki M rad čttel llet vaak dan. Cena Usta Preeveta Je: Za Zdrni. d rta ve Ia Kaaade |0J0 1 tednik In................ S tednika in............... S tednika In...............1.40 4 tednik« In............... 1J0 5 tednikov in............. mil trn Evr«p« Ja Ispolnite apodaji kapam, prtteiite potrebna Za Ckere ia Chleafo 1« ■ 1 tednik Ia..;........... S tednika ia............. S tednike in............. 4 tednike ia............. 5 tednike? in............ ........St.00 vsoto denar Js Order v piama in al naroČite Praavate. liet. ki Je va*s laataias Pojasnile:—Vse'eJ kakor hitro knterl tek llanov preneha biti aH Se se praaall proč od drniine Ia bo sahtevnl aam seojl'* ' i moral tisti eian ls dotita« drniine. ki J« teko skupno narodne ns Proaveto. to takoj msnaolti npravniitvn liste. Ia ob«*n» df P» ■ reete listo Prosvata. A*o tata a« »ter«, tedaj ■«« opr«™»' datum sa te vsote naročniku. PROSVETA. SNPJ. M57 So. Lagale Ava, Ckkaf Pri Mena pošiljam naročnino sa Uat Proaveto v«ate I • D ..........................................ČL dmltva Naslov t) a) 4) a> ii« U ata rite tednik ta t« pripi*te k m«H naročnini ed ..........'.I...6. dmH" * ..........& * ..........,....!....!..........drn*« * _____..ČL dračtv« n • •••I«, •,*(,*•< M«•»•«»•<