DOMOVIN A
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 43.
CLEVELAND. OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 20th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Velika proslava združenih društev Zveze v nedeljo v Coliinwoodu, v S. D. Domu
V nedeljo imamo Collin-^oodčani svoj dan. Skupna društva in sicer "Blejsko Jezero" št. 27, "Združene Slovenke" št. 23 in dr. "Modern Crusaders" št. 45 od Slovenske Dobrodelne Zveze priredi skupen program v proslavo velike in uspešne kampanje za pridobitev novega članstva v omen ' ina društva in za Slovensko Dobrodelno Zvezo. Proslava in veselica se Vrši v prostorih Slov. Delav. poma na Waterloo Rd., pri-eetek točno ob 7. uri zvečer.
Za to slavnost je izbran Prav obsežen in lep program. Slavnost otvori ameriška in slovenska narodna himna. Potem pa bomo videli živo sliko •— simbol Slovenske Dobrodelne Zveze ob dvajsetletnici — 1910-1930. Mala Ste-lica Trbižan bo deklamirala Pomembno deklamacijo, nakar nastopi glavni predsednik Mr. John Gornik, ki bo v nekaj besedah razložil pomen slavnosti.
Misses Rupnik in Petrovič boste nudili nadalje občinstvu lep duet, na piano in violino, Potem pa zaigra nekaj krepkih Andrew Fende na banjo.
Sledilo bo pet minut odmora, in po odmoru zapoje Miss Alice Smith. Milner Trio bo potem podal nekaj lepih glasbenih točk, nakar govori Mr. Janko N. Rogelj, predsednik nadzornega odbora S. D. Z. Zopet nastopi Miss Alice Smith v solospevu. Program se zaključi s komičnim prizorom, katerega proizvajata F. Oblak in M. Pire. Po programu se začne ples v spodnji dvorani. Igral bo Miklavči-čev orkester.
Omenjena društva so se več mesecev sijajno trudila, da pridobijo Zvezi čimveč novih članov in članic. Uspeh je bil krasen. Seveda hočejo društva še nadalje delovati, kajti prihodnje leto se vrši v Slov. Delav. Domu konvencija Zveze, in za to priliko hočejo Collinwoodčani pač pokazati, da so na z vsemi silami na delu za svojo domačo organizacijo, ki šteje že do 10,000 članov in $700,000 premoženja. Rojaki bodo gotovo upoštevaji trud in prizadevanje marljivih članov omenjenih društev, in napolnili v nedeljo dvorano S. D. Doma na Waterloo Rd.
banovec koncert
V nedeljo ob pol osmi uri zvečer bo imel odlični operni pevec iz Ljubljane, g. Svetozar Banovec, svoj prvi koncert v S. N. Domu v Newburghu. Prijatelji v
Newburghu Piav pridno delujejo, da »o koncert 1 e p uspeh. Vstopnice so samo 75 centov, in po programu »o prosta zabava in ples. Prijatelji lepega slovenskega petja so zelo vljudne vabljeni k obisku.
Stakich aktiven v hrvatski naselbini
Eden izmed najbolj akti-J'tt'h bratov Hrvatov v naši Naselbini je gotovo Mr. Da-"■el Stakich, 15813 Waterloo d- Udeležuje se društvene-f^. kot trgovskega žitja v na-j Je tajnik in blagajnik Sloboda št. 235 H. B. Z. in vVen Pri Hrv. Rad. sam. ^ustvu V Clevelandu. Po-rnan je kot vesten direktor ^stodian Savings & Loan na Waterloo Rd. Tekom srn vojne je služil v ha'6? armadi in se je na-14 mesecev v Franciji ciiJStem easu kot naš coun-LTan Mr. Mihelich. Je član L„e ^hore Post, American egion. Mr. Stakich je poro-Va 'n ima dvoje otrok. Hr-vred naselbina ima v njem na Sa in spoštovanega si-kich Jega naroda. Mr. Sta-vino V°di jako Pošteno trgo-pa 2 zemljišči, obenem je no astopnik za zavarovalni-
°raf Jeppelm obišče Ze-N dinjene države
2enn![. York> 19. febr. Graf EcJtenl ' pod vodstvom dr. Vici m!rja °bišče v Prvi Pol°-rik0 6Ca maja južno Ame-tednV i" Se §a Pričakuje tri v ko zapusti Nem-v Lakehurst, N. j.
Francoze skrbi nastop
Italijanov v Londonu
London, 19. febr. Francoski poslanik Fleuriau je danes naznanil vsem ostalim delegacijam, da je francoska vlada suspendirala vsa nadaljna pogajanja na razorožitveni konferenci v očigled krize, ki vlada v Parizu. To oznanilo francoskega zastopnika je presenetilo ostale delegate, ki so pričakovali, da se bo francoska delegacija udeleževala konference vsaj v tehničnih zadevah. Splošno mnenje pa prevladuje, da je francoska delegacija prekinila sodelovanje na konferenci iz vzroka, ker se nikakor ne strinja z italijanskimi zahtevami glede zmanjšanja števila vojnih ladij in submarinov.
Zrakoplovski butleger je bil prijet
Zanesville, Ohio, 18. febr. Že v zadnji številki smo poročali, da je neki zrakoplovec vozil žganje iz Kanade v Ameriko, in je žganje odkla-dal v Sandusky zalivu. Šerif je tedaj prišel prepozno, da bi zrakoplov zaplenil. Danes so pa državni prohibicijski nadzorniki prijeli y tem mestu zrakoplovca Clinton Heilig-stein, ki je priznal, da je prevažal žganje iz Kanade, in sicer po naročilu neke ženske. Pokazal je tudi ček za $928.00, katerega je dobil od neke poznane ženske v Zanesville za pripeljano žganje. Je to še mlad fant, star 22 let, ki ima pa tri leta skušnje z zrakoijlovno vožnjo.
Protestantovski pastorji kot kotličarji
El Dorado, Ark., 19. febr. Šerif je danes aretiral štiri moške, dva bela in dva črna, in izmed katerih trije so protestantovski pastorji. Dobili so vse štiri, ko so kuhali žganje. Ker niso mogli postaviti varščine za zaslišanje na sod-niji, so bili pridržani v ječi.
Slov. radio program, za nedeljo, 23. febr.
Trinajsti slovenski radio program se vrši v nedeljo 16. febr. in pri tem programu deluje pevsko društvo "Jadran" pod vodstvom g. Ivanusha. Program je sestavljen kot sledi:
1.	"Vesela tovaršija" (J. Lahamer), poje mešani zbor društvo "Jadran."
2.	"Jadransko morje," (A. Hajdrih), poje moški zbor društvo "Jadran."
3.	"G u s 1 a r j a sem tiela imet," (narodna), poje ženski kvartet, sestre Česnik.
4.	"Po zimi pa rožice ne cveto," moški kvartet: Pod-boy, Novak, Dumovich in Stanonik.
^ 5. "Zlata kanglica," (Dr. Schwab), poje mešani zbor s spremljevanjem klavirja.
6.	"Imam pa dekle v Tiro-lah," dvospev, sestri Česnik.
7.	"Slovenske m 1 a denke,
(Volarič), poje ženski zbor.
8.	"Kako bom ljubila," moški četverospev, pojejo: Novak, Podboy, Dujmovich in Stanonik.
9.	"Pred slovesom," (Ger-bič), pojejo sestre Česnik.
10.	"Soči," (J. Aljaž), poje moški zbor.
11. "Ptici," (V. Vodopivec), ženski četverospev, pojejo sestre Česnik.
12.	'/Smukova," (Bajuk), moški četverospev, Novak, Podboy, Dujmovich in Stanonik.
13.	"Ne obupaj," dvospev, sestri Česnik.
Program bo razposlan v nedeljo 16. febr. po radio postaji WJAY v Clevelandu, točno ob 2. uri popoldne. Oznanje-valec v angleškem jeziku Mr. J. J. Grdina, oznanjevalec v slovenskem jeziku Mr. Ralph Danilo.

Podjetniki trdijo o bolj- Hoover zahteva, da kon-šem položaju, katerega gres pospeši delo v pa seveda ni čutiti obeh zbornicah
Največja banka v Clevelandu, The Union Trust Co., razpravlja v svojem buletinu "Trade Winds" o trgovskem in delavskem položaju. Toda j poročilo nas spominja na onega človeka, ki je nameraval svojemu psu odrezati rep, in je vsak dan odrezal samo majhen kos repa," da bi ubogo žival preveč ne bolelo, če odreže ves rep naenkrat." Poročilo pravi med drugim: "Prav polagoma, zelo počasi, se razmere zboljšujejo. Trgovina prihaja iz svoje letargije. Kredit je postal boljši. Brezposelnost sicer še vedno prevladuje. Toda dasi se trgovski položaj izboljšuje, pa bo trajalo precej do poletja, predno bodo trgovine, ki so odsev splošnega položaja, normalno poslovale." Temu primerno sporoča javnosti tudi Mr. Sei-ple, načelnik posredovalnega urada za delo, ki pravi: "Problem brezposelnosti se je za spoznanje zboljšal, vendar ne toliko, da bi kaj čutili o tem." Res je, da povprečni človek še ne čuti zboljšanja razmer.
Prost pouk za odrasle
V	Memorial šoli, 410 E. 152nd St. se vrši ob torkih, sredah, četrtkih in petkih ob 1:30. popoldne prost pouk v angleščini, zgodovini in literaturi. Ves ta pouk je pod nadzorstvom Board of Education. Vsak ima prost dohod k pouku, in so Slovenci prijazno vabljeni, da se udeležijo v največjem številu.
List ne izide
V	soboto, 22. febr. praznujemo rojstni dan George Washingtona. V soboto torej ne izide "Ameriška Domovina."
Washington, 19. febr. Predsednik Hoover je danes zahteval od voditeljev obeh zbornic kongresa pojasnilo, kaj je treba narediti, da se pospeši legislativni program administracije, in dobil je odgovor, da se ne more praktično ničesar narediti. Predse d n i k poslanske zbornice, Nicholas Longworth, je izjavil, da je zbornica poslancev "popolnoma oblečena, toda nima prostora, kamor bi se podala." To pomeni, da je zbornica poslancev- gotova s svojim delom, toda ne more končati tega dela končno veljavno, dokler senat ne zaključi svojih poslov. Predsednik Hoover je nato poslal senatorjem besedo, da želi, da čimprej sprejmejo tarifno postavo, katero vsa dežela čaka, in radi te postave se ne more ne z uradnim, javnim in privatnim delom naprej. Medtem pa demokratični senatorji nočejo sprejeti obdolžitve, da senat zavlačuje vse delo, pač pa zavračajo krivdo naravnost na predsednika Hoo-verja, ker se ne izrazi dovolj jasno, kaj pač želi glede svojega programa.
Verska strpnost
Dne 23. aprila se snidejo v Clevelandu odlični zastopniki katoljške, protestantovske in židovske vere. Namen konferenca je delovati za versko strpnost med pripadniki omenjenih veroizpovedi.
Pokojni John Kraje
V soboto, 22. febr. ob 8. uri zjutraj se bo brala sv. maša zadušnica za pokojnim John Krajcem. Prijatelji so vabljeni, da se udeležijo sv. maše.
Charles Hannah je končno priznal odpeljavo in umor 4 letnega otroka
Wooster, Ohio, 20. febr. Charles Hannah, največji lažnivec v Ameriki, je končno priznal, potem ko so ga neprestano zasliševali skozi 30 ur na sodniji, da je bil on, ki je odpeljal 4 letnega M e 1 v i n Horst-a dne 27. dec. 1928, in da je on povzročil njegovo smrt. Podrobnosti še niso znane glede priznanja, toda Hannah je v svoji izpovedi zapletel v afero še nekega drugega moškega, katerega sedaj iščejo detektivi. Med ljudstvom v tem mestu in v okolici je zavladalo silno ogorčenje proti trdovratnemu lažnivcu, ki je cele tedne trdil, da je Conald umoril dečka. Stotnija narodne garde je dospela v mesto, da je pripravljena za vsak slučaj, ako bi nameravali ljudje linčati morilca. Na vprašanje državnega pravdnika, kje se nahaja truplo, je Hannah odgovoril, da mu je neznano, iz česar se sklepa, da je imel Hannah še drugega pomočnika, ki je truplo umorjenega fanta, potem, ko ga je Hannah umoril, pokopal na skrivnem kraju. Izpoved morilca Hannah je povzročila, da bodo spustili iz zaporov Conalda, katerega so prvotno dolžili umora. Hannah je priznal umor, potem ko ga je obiskala v zaporu njegova žena in 10 letni njegov sinko, ki je prvi povedal oblastem, da je videl oče ta, da je odpeljal 4 letnega M e 1 v i n Horsta. Med ljudstvom je zavladala silna jeza nad morilcem, ki je lagal skozi tri tedne in skušal nedolžne osebe potlačiti v zadevo. Naj brž bodo morilca prepeljali v drugo mesto, da preprečijo, da ga ljudje ne linčajo.
Dva Italijana prijeta
Policija v Clevelandu je aretirala 21 letnega Angelo Lonardo in nekega Dominika Sospirato, ki sta obtožena, da sta 11. junija lanskega leta ubila nekega Salvatore Tona-do v butlegerskem sporu.
Igralce "Pasjona" se prosi, da pridejo vsi v petek večer 21. febr. v S. N. i Dom, ker se vrši skušnja v kostumih v vseh dejanjih, j Igralci naj pridejo najkasne-! je do 6:30 zvečer. Vstop je dovoljen le onim, ki so izre-čno povabljeni, kot časnikarskim poročevalcem ter staršem otrok, ki nastopijo v igri. - Joseph Grdina.
V bolnico Grdinova ambulanca je odpeljala v E. 79th St. bolnico rojaka John Rudolf. Bil je zadet od, mrtvouda. Rojak Rudolf stanuje sicer na 6620 Carl Ave.
živež za brezposelne
Dve ženski, Mrs. Schmidt in Mrs. Townsend ste začeli deliti kavo, kruh in pecivo brezposelnim na Public Square. Vsak dan se postreže več sto brezposelnim. Re-stavranti v mestu darujejo kavo, peki pa kruh in pecivo.
Seja nocoj
Društvo "Orel" ima zelo važno sejo nocoj zvečer, v četrtek, ob 8. uri, v prostorih nove šole sv. Vida.
G. Banovec na radiu
V	kratkem času bo zopet odlični operni pevec g. Svetozar Banovec razveselil Slovence po širni Ameriki, ko bo pel na radio postaji WJAY pri slovenskem programu, čas že naznanimo, ko bo treba.
številni brzojavi
V	Cleveland je dospelo tekom lanskega leta in zaeno je bilo odposlanih 21,500,000 brzojavk. Western Union brzojavna družba je raditega sklenila opremiti svoje postaje z najnovejšimi oddajnimi drugimi aparati, ker neprestana rast mesta Cleveland zahteva vedno več od brzojavne družbe.
Vreme
Je prav pomladansko, samo cvetlic in zelene trave še po-Jtrebujemo.
VESELI VOJAKI
Precejšna armada veselih vojakov pride v nedeljo v Cleveland, ko uprizori društvo "Orel" v Knausovi dvorani ob pol osmih zvečer zanimivo in poskočno igro "Veseli vojaki." Igra je vseskozi nrepletena z najboljšim humorjem in bo občinstvu prav prijetno ugajala. Igra je povsod, I; kjer je bila uprizorjena, zbudila mnogo zabave in zadovoljnosti. mjmmumamummmtmmumm«:«
Ženske se tepejo za ostanek cigare
Los Angeles, 18. febr. Biv-Si predsednik Ca Ivin Coo-lidge, ki je prišel na obisk v to mesto, je danes, predno je ■'-topil v urad New York Life Insurance Co., vrgel skoro pol cigare proč. Naenkrat je planilo kakih 50 žensk proti "či-l:u," da ga dobe v posest kot spomin. Nastalo je divje pehanje in vrvež med ženskami. Več rok je bilo pohojenih in nekaj obrazov opraskanih, končno je pa le neka ženska v triumfu odnesla slavni čik. Kako se je zgodilo, da je Coo-lidge, ki je znan kot jako varčen človek, vrgel pol cigare f roč, poročila ne povedo.
Je zgubil tožbo, umrl dve uri pozneje
Elyria, Ohio, 19. febr. John Mikowic je bil pred enim letom tako zadet od nekega kompanijskega truka, da je postal nezmožen za delo za vse življenje. Le po bergljah se je mogel pomikati naprej. Tožil je kompanijo za $25.000 odškodnino in je mislil, da ko dobi to odškodnino, da bo vsaj lahko živel do smrti. Včeraj je bila obravnava. Z bergljami je Mikowic prišel v sodno dvorano. Porotniki pa so oprostili kompanijo vsake krivde. Mikowic ne dobi ničesar, in tudi ničesar ni imel. Peljal se je po obravnavi v Cleveland, kjer so ga kmalu potem našli mrtvega.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 20TH, 1930
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
slovenian daily newspaper
Published daily except Sundays and Holidays
naročnina:
Za Ameriko, celo leto b Ameriko, pol teta
-$6.501 Za Cleveland, po polti, celo leto $7.00 ..U.001 za Cleveland, po poitl, pol leta $3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pošti Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerižka Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 088».
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 43. Thu. Feb. 20th, 1930,
venski radio program. Želim, da bi imel čast še slišati društvo Zvon na radio.
Vas pozdravlja, vaš naroč-nik	Frank Kenik:
Jugoslovanske podporne organizacije.
Govorili smo v dveh člankih že precej o slovenskih podpornih organizacijah v Ameriki. Danes bi radi omenili nekaj o hrvatskih in srbskih podpornih jednotah in zvezah, da bodo imeli naši Slovenci popolno sliko glede bratske organizacije med Hrvati in Srbi v Zedinjenih državah.
Največja podporna organizacija med brati v Ameriki je Hrvatska Bratska Zajednica s sedežem v Pittsburghu, Pa. Koncem leta 1928 je ta organizacija imela 4,392,857.91 premoženja, v Mladinskem oddelku pa $256,704.31, ali skupaj $4,649,562.22. Premoženje se je tekom leta 1928 pomnožilo za $438,908.22.
Nadalje imajo Hrvati v Ameriki še drugo, precej močno organizacijo, Hrvatsko Katoličko Zajednico, ki je sicer še primeroma mlada, toda lepo napreduje zadnje čase. Ta organizacija je štela koncem decembra, 1928, v blagajni $126, 344.74, v Mladinskem oddelku pa $8,477.88, skupaj $134, 878.57.
Tretja hrvatska bratska organizacija v Ameriki, ki pride v poštev je Hrvatska Sveža na Pacifiku. Ta je imela skupnega premoženja $76,200,34.
Skupno članstvo v odraslem in mladinskem oddelku pri vseh hrvatskih podpornih organizacijah v Zedinjenih državah je znašalo 90,732. Tekom leta 1928 so napredovale vse hrvatske bratske organizacije za 2,535 novih članov, potem ko se odštejejo vsi črtani in umrli člani tekom leta.
In kako je s srbskimi organizacijami v Ameriki? Srbi niso v Ameriki zelo številni, vendar imajo precej dobre or-ganzacije med seboj. Najmočnejša srbska podporna organizacija je Sjedinjeni Savez Srbobran-Sloga, ki šteje 203 društva, vsega članstva 9720, kar pomeni, da je članstvo padlo tekom leta 1928 za 729 članov. Skupno premoženje te bratske srbske organizacije tekom leta 1928 je znašalo $349,107.67.
Druga srbska podporna organizacija, ki pride v poštev je Srpski Savez Sloboda. Ta šteje 173 društev in ima 9763 članov v obeh oddelkih, in je napredoval v enem letu za 638 članov. Premoženje tega Saveza znaša $368,347.90. In tretja srbska organizacija je "Jedinstvo," ki šteje dvajset društev, ima 873 članov in $32,883.48 premoženja.
Vse srbske podporne organizacije v Ameriki imajo torej 396 društev, odraslega in mladinskega oddelka, vsega članstva je 15,379, in vse srbske organizacije skupaj so zgubile na članstvu tekom leta 1928 skupno 104. Premoženje vseh srbskih organizacij v Ameriki je znašalo koncem leta 1928 skupaj $750,339.05, in se je tekom leta pomnožilo za skupno svoto $243,690.04.
In sedaj bi radi podali splošni pregled poslovanja, članstva in premoženja slovenskih, hrvatskih in srbskih podpornih organizacij v Ameriki. Vse slovenske organizacije v Zedinjenih državah, izključena so le samostojna podporna društva, imajo vsega skupaj 2,546 društev, in so napredovale v letu 1928 za 103 nova društva.
Vse hrvatske podporne organizacije v Ameriki imajo 1021 svojih društev, in so pridobile v letu 1928 novih društev 29. In srbske organizacije imajo vsega skupaj 396 društev ter so tekom leta napredovale za 18 novih društev.
Slovenci, Srbi Hrvati imajo torej skupno v Zedinjenih 'državah društev, ki pripadajo k podpornim organizacijam 3963, in so napredovali tekom leta 1928 za 150 novih društev. Izmed omenjenega števila je jasno, da imajo Slovenci v Ameriki dve tretini vseh podpornih društev, ki spadajo k raznim organizacijam, dasi je Slovencev v Ameriki še enkrat manj kot Hrvatov in Srbov. Kar je pač častno znamenje za našo organizacijsko silo.
V prihodnjem članku bomo navedli, koliko so naše jugoslovanske podporne organizacije v Ameriki že izplačale v bolniških podporah ali v usmrtninah, in za koliko so naši Slovenci, Hrvati in Srbi zavarovani pri naših organizacijah.
Madison, O. — Prosim ma-malo prostora v vašem cenjenem listu, ker se oglašam prvič v 21 letih, odkar sem naročnik vašega lista. V prvi vrsti se moram zahvaliti vsem ki so pripomogli do tako lepih radio programov. Poslušam jih redno vsako nedeljo in čim dlje jih poslušam, toliko bolj se mi dopadejo.
Prav posebno pa se mi je dopadel 12. program. Posebno "Miško" bi poslušal kai 300 let skupaj, brez da bi zdihnil, kot tista ptica, ki je začela peti nebeško glorijo, Pa naj se še Jaka enkrat oglasi na radio. Torej hvala vsem, ki se mučijo, da nam napravijo toliko veselih ur. Samo, žali Bog, da je ura tako kratka. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine.
John Prijatelj, 6 Union St.
Cleveland, O. — Oh, kako lepo je bilo zadnjo nedeljo na radio. Še nikdar se nam ni tako clopadlo kot v nedeljo 16. februarja. Najbolj se nam je pa dopadla "Prišla je miška." Vsa čast pevcem društva Zvon. Še bj radi slišali tisto od miške.
Poslušalci pri
Trisi šuštaršič, 1105 E. 64th St.
CoIIinwood, O, — Jako izvrsten je bil radio program zadnjo nedeljo. Najlepša hvala g. P. Kogoju in pevcem društva Zvon. Lepo je bilo, ker je gospod Kogoj sam oz-nanjeval pesmi in tudi pove-dal ime skladatelja. Želimo še več enakih programov.
Na velikonočno nedeljo bi rada čula collinwoodski pev-skjf zbor Ilirija. Ravno take tudi kratek nagovor Rev. Sla. jeta, ako bi bilo mogoče.
Josipina Bernot.
Cleveland, O, — Do sedaj sem še vsako nedeljo poslušal slovenski radio program in so bili vsi lepi. Ampak v nedeljo 16. februarja mi je pa najbolj ugajal. Oh, kako so bile vse pesmice lepo zapete. Zato lahko rečem, da je bil radio program zadnjo nedeljo najlepši. Vša čast in priznanje g. P. Kogoju in vsem pevcem in pevkam društva Zvon. Prav lepa hvala Ameriški Domovini in vsem trgovcem/ ki so omogočili slo-
CoIIinwood, O. — Že dolgo se nisem oglasila v Ameriški Domovini in morda kdo miši, da je temu vzrok brezbriž-
nost. Da se pa cenjeni čita-telji prepričajo o resnici, sem se namenila v teh kratkih vrsticah opisati položaj, v kakršnem sem se pred nedavnim časom nahajala.
Huda bolezen je namreč obiskala vso našo družino, zlasti pa mene in mojega soproga, ki je bil v smrtni nevarnosti. Toda po več mesecih nevarne bolezni, je popolnoma okreval. V to svrho se v imenu cele naše družine najiskrenejše zahval jujem vsem onim, ki so nam stali na strani za časa bolezni, zlasti pa g. dr. L. J. Permetu,ki nam je z veliko požrtvovalnostjo in božjo pomočjo vrnil ljubo zdravje. Priporočamo ga zato vsem, ki se nahajajo v slič-nih položajih.
Frances Lisjak.
Cleveland, O. — Brača Slovenci! Lijepo vam zahvalim, što ste tako lijepo zapijevali u nedjelju, 16. fiebr. "Miš" mi je najbolje dopadla. Rado bi slišao, da bi zapjevali "Ljub-ljanca dolga vas."
Z Bogom i ostajam vaš prijatelj
J, Tarach,
1560 E. 43rd St.
IZ RUSIJE SE VRAČAJO
Pri Sv. Petru pri Mariboru so doživeli nemalo senzacijo. Franc Kaloh, o katerem ni bilo leta in leta nobene vesti in ki so ga domači in sosedje imeli že davno za mrtvega, se je te dni vrnil iz ruskega ujetništva — po 15 letih.
Med Šentpeterčani se je o njegovi vrnitvi takoj razve-delo in je bilo med njimi opaziti nemalo zanimanje za njegov? doživljaje v Ujetništvu, ki so sila pestri in pretresljivi. 'Kalohu se je le z velikimi napori in težkim trudom posrečilo, da se je prebil preko meja boljševiške Rusije nazaj v domovino.
Iz Belgrada. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo te dni prošnjo Jakoba Pezera iz vasi R u ž i č a v ljubuškem okraju v Bosni, naj mu ministrstvo preskrbi dokumente, da bi se mogel vrniti iz Rusije v domovino. V prošnji je navedeno, da je bil 1. 1914 ujet in je odtedaj izgubil vsako zvezo z domovino. Ministrstvo zunanjih del se je obrnilo preko primorske banovine na okrajno glavarstvo v Ljubuškem z zahtevo, naj preskrbi podatke o Pezerovih stariših in pa dokumente, ki so potrebni. Pezerov oče je bil poklican na okrajno glavarstvo :
"Prinesti moraš krstni list svojeg sina. Povej ali boš plačal stroške za njegovo potovanje do doma?" ga je vprašal uradnik na okrajnem glavarstvu. Dedek je začuden pogledal' "Nimam jaz sina, gospod. Dva sta mi padla v vojni." "Imaš, imaš, dedek. Glej, javil se ti je sin iz Rusije, kjer je bil ujet in sedaj se hoče vrniti v domovino!" Starček je pričel jokati kot otrok in od silnega presenečenja ni mogel izpregovoriti niti besede. Uradnik mu je šen enkrat pojasnil, kaj mora vse prinesti in starček se je skoraj blazen samega veselja vrnil domov. Takoj drugi dan je prišel starček na okrajno glavarstvo s tremi, že omože-nimi hčerami, z .zeti in z vso družino. Ogledovali so si fotografije človeka, o katerem so menili, da je že davno mrtev. Starček je prinesel potrebne dokumente ter se je ves zadovoljen in srečen vrnil s svojci domov, da počaka prihoda pozabljenega sina, za katerega ni celih petnajst let slišal prav nič.
V	Ljubljani, v Florijanski ulici 15, je umrla posestnica in bivša trgovka ga. Jerica Grabnar.
Umrl je v Ljubljani 17. januarja Jakob Ogrizek, bivši mestni uslužbenec.
V	Radečah pri Zidanem mostu je umrla ga. Marija Pogačnik, žena radeškega župa na.
Smrt 89-letnega starčka. V
Naklem pri Kranju je umrl 89-letni starček Lovro Ma-rinček, oče župana Janeza Marinška ter mesarja in gostilničarja Lovrenca Marinška.
V	novomeški ženski bolni šnici je umrla soproga znanega novomeškega fotografa go spoda Dolenca. Umrla je na pljučnici.
Nagla smrt. Iz Novega mesta: Te dni je prišel v gostilno trgovca Pleška v Šmihelu po vinski kupčiji posestnik Šteflan iz Bojanje vasi pri Metliki. Tu se je zamudil do večernega vlaka. Ravno, ko je nameraval oditi na vlak in je baš pil črno kavo, mu je postalo nenadoma slabo. Poklicali so takoj zdravnika dr. Pavliča, ki je konstatiral srč no kap.
Smrtna kosa je v Škof j i Loki te dni zopet zahtevala dvoje žrtev. Sredi tedna je preminul na Spodnjem trgu obče znani in priljubljeni g. Blaž Guzelj, ki mu je dolgotrajna bolezen pretrgala nit življenja. Pokojni si je zrahljal svoje zdravje v teku bivanja v Ameriki, kjer je preživel mnogo 1 e t. Prerano umrlemu so zapeli ganljive žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču. Gospod Guzelj zapušča vdoVo in petero deloma nepr eskrbljenih otrok, izmed katerih je sin Viktor kapelnik škofjeloške godbe. -— Tragično je preminul med prevozom iz Dolenje vasi v selški dolini v hi-ravnico v Ljubljano namenjeni 35-letni samski Anton Luz-nar. Ko je avto privozil v Škof jo Loko, ni kazal bolni Luznar nobenih znakov življenja več. Spremljevalec Za-lokar je zato prijatelja dvignil in ga ponesel k Balantu na ležišče, kjer so mogli ugotoviti nastop Luznarjeve smrti. Pokojnika so prenesli v mrtvšnico škofjeloškega pokopališča, odkoder so ga položili k večnemu počitku.
V	Bizoviku št. 70 je 28. januarja umrla ga. Frančiška Koleša, soproga skladišč, dr-
žavne železnice in mati uči telja v Sostrem.
V Loškem potoku je 28. januarja u m r 1 a ga. Antonija Bartol.
Na Brezjah je umrl daleč naokoli dobro poznani in pri vseh priljubljeni bivši cerkovnik romarske cerkve pri Mariji Pomagaj" Jožef Tavčar v 84. letu starosti.
Skala vdrla v hišo. Iz Kamnika poročajo: Dne 29. januarja se je s starega gradu utrgala velika skala in se zaletela v Pšenkovo hišo. Predrla je na hiši streho in strop in obležala na postelji., sicer bi bila smrtna žrtev. Ko preneha mraz, je pod goro vsako leto nekam nevarno. Baš radi skalovja. V Pšenkovi hiši je pred mnogo leti skala ubila neko deklico. Nekaj nevarnih <(kal so takoj odstranili.
Eksplozija kotla. V tovarni sladkorja Plevni v Novem Sadu, se je te dni pripetila velika nesreča. Eksplodiral je parni kotel. Šest delavcev je bilo ranjenih, dva prav težko. Komisija je ugotovila, da je eksplozijo povzročila nepazljivost delavcev. Stvarna škoda znaša 200.000 Din.
Truplo pogrešanca v potoku. Prečna je prav idiličen kraj, ki ima od častilcev in ča-stilk sv. Antona precej dobro obiskovani gostilni pri Peča-riču in pri Dreniku. Zadnjo gostilno je prevzel pred nedavnim časom mlad zakonski mož, 37-letni Anton Marin-čič, varčen in premožen možak, ki se je vrnil nedavno iz Amerike. Po vsej Dolenjski je zaslovel kot mlad mož, ki premore milijone. V zadnjem času je nastal med njim in ženo Marijo nesporazum, v katerega se je začel vmešavati tudi oče žene. Položaj v družini je postajal z vsakim dnem neznosnejši. Velik povod za prepire je bila tudi domača dekla, ki je bila z gospodarjem dobra prijateljica in ki je njegova žena ni mogla trpeti v hiši. V nedeljo pred Božičem je odšel Anton Marinčič v gostilno k sosedu Pečariču. Iz gostilne se je odstranil okrog 11. ponoči, in bil je precej dobro rzpoložen. V istem času je prišel v gostilno oo tobak tudi oče njegove žene. Od tistega večera naprej je izginila za Marinčičern vsaka sled. Nastale so govorice, da je odšel v Ameriko, da je utonil v Temenici in po dobno.
Te dni pa je bilo tukajšnji orožniški postaji sporočeno, da so našli otroci iz Prečne Marinčičevo truplo v Temenici, kakih sto korakov od domače hiše. Otroci so se nedavno na vasi igrali in je eden izmed njih sprožil misel: pojdimo iskat v Temenico Ma-rinčiča. Ko so nato korakali ob strugi Temenice, so nenadoma preplašeni obstali, kajti zagledali so v vodi Marinčičevo truplo, ki je ležalo v vodi pet tednov. Kako je zašel v vodo, ni znano.
Pismo po 13 letih. Malo mestece v Tridentu, Ravina, je imelo te dni senzacijo, kakršne se po svetovni vojni tudi v Jugoslaviji dogajajo. Neki Angelo Paris, ki je bil poklican k vojakom takoj v začetku vojne, se boril v avstro-o grški armadi in bil leta 1915 ujet v Galiciji, je bil proglašen za mrtvega. Že od februarja 1916 ni njegova družina dobila nobenega glasu od njega in zato so bili prepričani, da je umrl. Sedaj, po 13. letih, pa je prispelo njegovo pismo, v katerem javlja svoji družini, da je živ in zdrav. Piše, da je bil ujet v Galiciji in takoj zatem odpremljen v Sibirijo. Tu je živel, odrezan od ostalega sveta in ni prav nič vedel, kaj se godi po svetu in kakšne izpremembe so nastale v Evropi. Pred petimi leti se je oženil z mla-
do Sibirko, in sedaj živi na svojem posestvu veselo in zadovoljno v krogu svoje družine. Paris pravi, da je popolnoma zadovoljen v svoji novi domovini in da se ne misli vrniti. Rad bi videl le svoje starše. Piše, da je v njegovi okolici še nekaj bivših avstrijskih ujetnikov, ki se, kakor on, zelo dobro počutijo v novih razmerah.
Na pokopališču padlih vojakov v Ravini pa stoji kamen z imenom Angela Parisa. Gotovo ga bodo domači veselo odstranili.
Smrt uglednega obrtnika. Na Teznu je preminul bivši kolarski mojster g. Simon Se-veder. Pokojnik je bil znana osebnost v mariborski okolici in se je svoje čase živahno udejstvoval kot. izboren občinski gospodar in marljiv o b r t n i š k i organizator. Od ustanovitve občine Tezno, pa do prevrata je bil njen predstojnik, nad 30 let pa je bil načelnik skupne obrtne zadruge za okolico Maribora in je šele 1. 1927. vsled bolezni odložil to častno mesto.
SMRT ŠOLARJA POD LOKOMOTIVO
Pred dnevi sta se brata France in Jože Pleskovec z malimi sanmi podala iz Bučne vasi v Muhober, kjer živi njuna stara mati, da od nje prepeljeta v bučnovaški mlin mernik žita. Mlajši 6 letni Jo-žek je spredaj vlekel sani, starejši 8 letni Francek pa je potiskal zadaj. Ko sta se ravno približala železniškemu prelazu pred Muhoberom, se je na ovinku pojavila lokomotiva tovornega vlaka. . .
Jožek je takoj popustil sanke in se pognal v dir s proge. Tako si je rešil življenje. Francek pa je hotel še v zadnjem hipu potegniti sanke s proge. A tisti hip so ga že prijela kolesa lokomotive in zdrobila mlado življenje. Lokomotiva je vlekla nesrečnega fantka še dobrih 100 metrov s seboj, nakar se je vlak ustavil. Bilo je seveda prepozno kajti Franckova lobanja je bila zdrobljena.
ISTOČASNA SMRT ZAKONCEV
V Anconi v Italiji se je pripetil nedavno naslednji dogodek. Upokojenega železničarja Alojzija Marinellija je zadela kap. Takoj so pozvali zdravnika, ki je preiskal bolnika in izjavil, da mu ni več pomoči in da smrt kmalu nastopi. Ko je to zvedela že-lezničarjeva žena, jo je ta vest tako pretresla, da je padla mrtva na tla, zadeta od srčne kapi. Mož pa je umrl nekaj minut kasneje. Zakonca Ma-rinelli sta-bila enake starosti, 74 let, in sta se rodila oba isti dan. Poročila sta se pred 50 leti in sta živela ves čas mirno in složno in ravno tako sta tudi sedaj oba skupno umrla.
LJUBEZEN
se ne more meriti z denarjem. Ravno tako se dobra postrežba ne more zmeriti z dolarji in centi. Dobra postrežba in o pravem času, je več vredna, kot vse zlato na svetu. Mi smo vam ved-na razpolago.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
35X5 East 81st St.
Tel. Michigan 7420 "V NEWBURGU
Nekega poletja je vladala silna suša. Zemlja je bila razpokana in je čakala na dež, kot žejen Amerikanec na kapljico ohijčana. Grahovski župnik je zato oznanil neke nedelje, da bo šla popoldne procesija k sv. Miklavžu na Slivnico prosit dežja. Zbrala se je velika množica ljudi i,z Grahovega, Žirovnice, Martinjaka, Lipsenja, Gor. Jezera in zapraskali so jo po ozkem žlebu k sv. Miklavžu. Ko pridejo v cerkev, stopi župnik na prižnico in nagovori svoje farane s sledečimi besedami:
"Dragi moji! Dežja ste prišli prosit, kaj ne? Daleč ste prišli in huda je pot po tej strmini. Ali pa veste, da če hočete biti uslišani, morate moliti z zaupanjem. Brez zaupanja in trdne vere, vaša molitev ne bo uslišana. Ali pa imate vi zaupanje in trdno vero? Eno figo imate! Dežja ste prišli prosit, pa niti eden ni prinesel marele seboj!"
A
Mlada žena: "Danes se bom pa skorajžila in bom sama skuhala kosilo. Kaj bi ral jedel, ljubi možiček moj?"
"Sardine in sir."
A
Star župnik je bral evangelij. Čital je: Ko je bilo Noetu 120 let, si je vzel ženo. Ta je bila (tu obrne list in v naglici zagrabi dva lista in. nadaljuje z branjem tam, kjer je bila popisana Noetova barka, zato nadaljuje) 140 čevljev dolga, 40 čevljev široka, zgrajena iz cedrovega lesa ter znotraj in zunaj zamazana s srrtolo.
A
V	malem mestecu je izbruhnil požar. Ker urednik lokalnega časopisa ni imel pri rokah poročevalca, je poslal k požaru gospodično, katera je sicer pisala le o družabnih razmerah in o ženski modi. Njeno poročilo se je potem tudi temu primerno glasilo in sicer: "Sijajno ogenj je bil včeraj na posestvu gospoda in gospe Mrak. Velika množica ljudstva je prisostvovala. Gospa Mrak, ki si je pred kratkim ostrigla lase, je bila videti čarobna, ko je v lepem svilenem negližeju gracijozno prihitela iz goreče hiše. Vzorec. te najnovejše svilene spodnje obleke smo prinesli v zadnji ženski prilogi našega lista. Gasilcem se je lepo podala uniforma, delo domače tvrdke. Govori se, da je bil ogenj večji, kakor katerikoli drugi v zadnjem času. Gospoda in gospo Mrak je stal ta ogenj okrog 75.000 dolarjev. Upati je, da se enaka slavnost zopet v kratkem ponovi."
A
Neki trgovec je napravil razprodajo in je v svrho reklame obesil pred trgovino tablo z napisom 'Ven z blagom!' Naslednje jutro je trgovec našel okna v trgovini razbita, tatovi so odnesli vse blago in pustili tablo z napisom: "Stor* jeno!"
A
Postarni ženin se prvi predstavi staršem neveste. P° njegovem odhodu pravi oče: "Saj Micka nima slabega okusa, kaj mamica?"
"No, za prvič bo že," meni mati previdno.
A
V	tistih časih, ko je bil Ra' dečki še frajtar, se je zgodil0 to-le: Narednik vpraša stotnika: "Kaj mislite, gospod stotnik, ali naj naoademo so* vražnika?" Stotnik: "Nak> dež se je vsul in pri takefl1 vremenu ne grem ven."
Zapisnik redne delniške seje S. N. Doma, vršeče se dne 8. januarja 1930, v avditoriju S. N. Doma, Cleveland, 0.
Poročilo se vzame na znanje, j je on smatral sprejem načina, Nato pride na vrsto poročilo ker se je direktorij strinjal s
tem, da se glasuje po delnicah
odbora, ki je imel nalogo, da skliče skupaj mladino, da razvidi, kakšno razpoloženje vlada za nameravano telovadnico S. N. Doma. Ker ni direktorja Gornika navzočega, se čita njegovo pismeno poročilo, ki se glasi: Cenjena zbornica: žal mi je, da se mi je nemogoče vdeležiti zborovanja danes, vzrok, glavna delniška seja The North American Trust banke.
Kot direktor S-. N. D. v pretočenem letu, sem skušal po svoji najboljši moči skozi celo leto delati v korist podjetja, da se je ohranil red in zadovoljstvo napram domu in njegovim odjemalcem. Vdeležil sem se vseh odborovih sej izvzemši dveh, za katere sem imel tehtni vzrok, namreč delo za narod, to je organizacija S. D. Zveza.
Kot član gospodarskega odbora sem vselej svetoval ter glasoval za najboljši predlog, vselej v korist doma. Najvažnejša ter najtežja točka je bila, kako rešiti, financirati in zidati telovadnico ali tako zvani 'gimna-sium.'
Odbran sem bil po direktori-J'u v posebni odbor, katerega naloga je bila proučiti, kako začeti z delom. Ta odbor je imel svoj sestanek, na katerem je prišel do zaključka zainteresirati našo nila(dino ter isto imenovati in Pritegniti v odbor, poleg že sedaj obstoječega odbora narodnega doma. Glasom zgoraj omenjenega zaključka je odbor naučil tajniku doma sklicati na sestanek predstavnike oziroma Predsednike vseh naših telovadnih in žogometnih društev. Sestanek je bil sklican v interesu vseh onih, katere t)i imelo zanihati tako nameravano poslopje ali telovadnica. Na žalost odbora ni bila vde-
kot njegov sklep. Pojasnjuje se da direktorij ni sklenil tega, pač pa da se je le pripravil sa vse slučaje, ker je bilo govorjenje, da bodo nekatera društva zahtevala glasovanje po delnicah.
Preide se na to na nominacijo. Nominirani so: Tavčar, Skuk, Luznar, Virant, Otto Te-kavec ml., Zorko, Anžlovar, Zo-rič, Oglar, Levstik Vinko, Mack, Vavpotič, Krebelj, Mikše, Žagar Frank.
Tedaj še niso bili navzoči vsi direktorji in ker sta dva ponovno nominirana, je nastalo vprašanje, da-li so upravičeni ti odsotni kandidati do nominacije. Mnenje je, da so, ker se bodo gotovo vdeležili konference, bilo pa je tudi mnenje, da niso upravičeni do nominacije. O tem se razvije daljša debata, ko-je rezultat sta dva predloga: predlog, da se črta one, ki niso navzoči iz nominacijske table, in protipredlog, da so upravičeni do nominacije in izvolitve, Za predlog je glasovalo 44, in za protipredlog pa 60 delničarjev Protipredlog sprejet. Sprejme se tudi dnevni red kot ga je sestavil direktorij
Nastane vprašanje, kdo zahteva glasovanje po delnicah. Virant pojasnuje, da je Carniola Tent po Skuku predlagala, da se glasuje po delnicah. O tem se razvije precej dolga debata; nekateri so principijelno proti takemu glasovanju, ker se kaže, da nam je več za biznes kot pa za kulturni napredek naroda, Zastopniki društev, med temi Tavčar od št. 5. SNPJ in Zorko od dr. št. 20 SSPZ, pa pravijo, da so jim društva tako naročila in da morajo tako glasovati. Debata o tem se zaključi in pre-
ležba povoljna; izmed vseh po- ide se na poročilo zastopnikov.
vabljenih so prišli štirje. Po sklepu tega sestanka, se je sklical drugi sestanek: vdeležba: tri-•le- Na tretjem sestanku so bili zopet trije. Torej, cenjena zborna naj sodi sama. Po mojem ninenju naj se ne zida poslopja dokler to mladina ne zahteva in tl,di sama pride na pomoč fi bančno ali drugače.
S tem sem vam podal moje mnenje, v prilog naj tu omenim, da som bil in sem še pripravljen Pomagati finančno kakor tudi koralno v vsaki dobri stvari in le takrat, kadar se bo zanimal >sti, kateri stvar potrebuje sam er tudi pri temu pomagal.
Moj i kolegi odborniki bodo, Upam, tudi to potrdili. Idejo sm9 opustili ter jo prepustimo v'am, cenjena zbornica, v raz-jnotrivanje. Zahvaljujem se ce-°kupriemu direktoriju za koope-Jj^ijo skozi cel termin, želim kovnici najlepšega uspeha ter °stajam udani
John Gornik, direktor SND Predno
dii!
preide zbornica na
evni red, to je, na poročilo rustvenih zastopnikov, se vza-s V P.retres dnevni red, ki ga je stavil tajnik na priporočilo torija, namreč, da se naj-je®J °dpre nominacija direktor-v i- mec* tem se bodo vršile Pr , pa lahko zbornica razbija o točkah, ki bodo prišle
nun	red' Glede te novosti
in ;!UlUcije se Porode vprašanja ajnik pojasni, da se je direk-
tor
1 'J zavzel za tak način dnevne
Večina društev ni dalo nikakih navodil in priporočil svojim zastopnikom. Zastopnik društva Lipa, priporoča, da pošlje klub društev denar direktno na dolg, to je SNPJ in da ostane pri dosedanjem sistemu in da se ne nastavi stalnega tajnika.
Zastopnik dr. št. 20 SSPZ-oZrko, priporoča, da se objavijo računi v listih in da se služba oskrbnika razpiše v listih.
Zastopnik dr. Ribnica SDZ, priporoča, da se nastavi stalnega tajnika, ker so razne infor macije potrebne in da jih lahko dobimo le tedaj, če imamo stalno moč, ki bo v uradu. Posluga sedaj ni taka kakor bi morala biti in želi, da se o tej zadevi razpravi j a.
Zastopnik društva Naprej št. 5 SNPJ, Tavčar, poroča, da je društvo pripravljeno pomagati, da se postavi telovadnica, ki bo v korist doma. Isto priporoča Carniola Tent 1288 T. M.
Društvo št. 5 SDZ, Turk, kritizira radi glasovnja po delnicah ter pravi, da bi morala dobiti vsa društva o tem preje obvesti lo in pooblastila in da vsled tega sedanje glasovanje po delnicah ni veljvno
Društvo sv. Janeza Krstnika. Zalar, priporoča sedanji sistem uprave.
Društvo ZMB priporoča glasovanje po delnicah in stari sistem, to je da, se nastavi stalnega tajnika, da se da društvom in splošnosti poslugo.
če jih je kdo zahteval, kar pod današnjim sistemom ni. Naselbina sama in korporacija pa mora sama gledati na svoj ugled, da ima stalno tajniško moč, da tako reprezentira narod v celoti; gledati moramo na ugled naselbine, ker dom smo si postavili za bolj vzvišene namene kot pa se smatra na splošno. Drugi pa zopet menijo, da je sedanji sistem boljši, ker se prihrani denar. Vprašanje je bilo stavljeno na direktorij, kaj misli o tem. Direktor Gornik pojasnuje, da je prišlo na več sejah to vprašanje na vrsto.. V začetku, je bil dober, je pa na vsakemu posamezniku ležeče, da glasuje kakor ve in se mu zdi boljše. Finahce smo imeli pod tem sistemom več, to je res. Priporoča pa, da se. prepusti bodočemu direktorijti ,'t'o stvar, da bo skušal po najboljših močeh upeljati upravo, ki bo koristna za dom in naselbino.
Stavljen predlog, da se to zadevo, vprašanje tajnika in uprave, prepusti bodočemu direktoriju, je soglasno sprejet.
Med nove zadeve so prišle tudi razne malenkosti na dnevni red, ki pa so merile bolj na osebne odnošaje med oskrbnikom in nekaterimi posetniki doma. No in povsod in vselej mora biti tudi malo zabave, ker bi bila sicer taka konferenca preveč mo-notonična.
Direktor Oglar v daljšem govoru apelira na zastopnike in delničarje, da o Domu govore dobro in da gledajo, da bo Dom v ponos naselbini.
Vavpotič preide na račune ter priporoča, da se isti priobčijo v listih, vsaj pred konferenco.
Skuk pojasnuje glede računov : v listih se niso dali priobče-vali radi tega, ker se je hotelo prihraniti stroške korporaciji, če pa delničarji zahtevajo, se bodo isti dali v javnost.
Direktor Vatro J. Grill govori o šoli in o potrebi šolske sobe, ki bi bila samo za šolo in ne za seje, ker to ne pliva baš najbolje na mladino. Poroča, da se mladina, posebno starejša, precej zanima za učenje in da na splošno razumeva stališče in pomen šole.
Na glasovanje gre predlog, da se da račune pred konferenco v javnost. Predlog je soglasno sprejet.
PRAVILA Stavljen je predlog, da pravila vredi direktorij ter pošlje po en iztis na vsako društvo, in da se spremeni dan konference, da se bo vršila drugi četrtek v januarju in ne drugi torek kot je sedaj navada.
Protipredlog pa se glasi, da se prepusti pravila bodočemu direktoriju, da jih vredi in jih potem predloži konferenci V potrditev in odobrenje. Protipredlog sprejet.	1 "
Med splošno debato je pred-sedništvo- navzoče stavilo vprašanje, ali bomo zborovali danes toliko časa, da se rešijo vse zadeve/ V tem smislu je bil stavljen predlog in zbornica je odglasovala, da se danes završi konferenca. Stavljen in sprejet je predlog, da se da zapisnik v javnost. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik zaključi konferenco ob 12. uri.
Odbor, ki je imel jurisdikcijo nad glasovanjem oziroma štetjem glasov, je bil že od 10. ure na delu; štel je glasove na dveh računskih strojih. Pri delu so pomagali tudi direktorji, kar jamči, da je bilo štetje glasov pravilno. V poverilni odbor so bili imenovani šiškovič, Candon in Okoren. Odbor je končal štetjem glasov ob 1:30 zjutraj IZID GLASOVANJA Kandidati so dobili sledeče število glasov: Skuk 9732; Tavčar 9039; Kačar 9419; Tekautz Otto 8438; Zorko 6670; Stopar 5501; Oglar 4664; Anžlovar 4295. Omenjeni so izvoljeni di rektorjem. — Luznar 2482; Virant 4063; Zorich 3276; Levstik Vinko 3241; Fr. Mack 3156 Vavpotič 2952; Krebelj 3432 Mikše 3053; Fr. Žagar 1152 (1155). Vsi ti pa so smatrani kot namestnikom, v slučaju, da se izpraznikako direktorsko mesto.
Zapisnik prečitan in sprejet na redni direktorski seji, dne 4. februarja, 1929.
John Mam, preds. S. N. D. L. F. Truger, konfer. zapisnikar.
ZAKAJ NESE KUKAVICA JAJCA V TUJA GNEZDA
Uboga kukavica! Ljudje jo 3rez vzroka izmed vseh ptic najbolj prezirajo, ker nese ajca v tuja gnezda in pa, ker e zelo strahopetna in plašlji-va. Izbrali so si celo njeno ime, da z njim obkladajo tistega, ki je bojazljiv in štra-lopeten.
Klaj pa je pravzaprav vzrok, da kukavica ne spleta astnega gnezda in ne hrani sama svojih mladičev? Predvsem je njo narava ustvarila-ta tako, da njen želodec ne prenese druge hrane kakor velike kosmate gosenice. Radi tega ne more pitati svojih mladih, ker malih črvov ne lovi, kosmate gosenice pa bi nežnim mladičem, ki so se komaj izlegli, škodile. Kako naj torej reši to vprašanje? Na rava se je tudi za to pobriga la. Dala je kukavici nagon, da si poišče tuja gnezda in da tam odlaga svoja jajca, samo da se kukavičji rod obdrži Potem pride pa še druga važna stvar. Kukavica ne nese jajc tako hitro, kakor druge ptice. Ona potrebuje osem dni, da znese eno jajce. Radi tega je tudi nemogoče, da bi neprestano sedela na jajcih kakor druge ptice, ker potem bi morala sedeti celo letno sezono, čakajoč, da preteče osem dni, da znese vsako jaj ce. Naravoslovci so rešili tudi to vprašanje. Ker se kukavica hrani izključno s kosmatimi gosenicami, ki niso posebno tečne, zato jih mora po zreti veliko množino, da se nasiti. In prav radi tega je njen želodec tako velik, da zavzema velik del notranjosti in ne ostane prostora več kakor za eno jajce. Tako je ustvarjena kukavica in ljudje o zato po krivici prezirajo. Znani naravoslovec Teodor Zeli je napisal celo razpravo v obrambo kukavice, pa tudi slavni danski pisatelj Karel wald je napisal prekrasno povest, v kateri opisuje usodo kukavice, kateri je narava naložila dolžnost, da drugim 3ticam podvali svoja jajca-Tudi on jo brani, saj nesre-čnica ni sama kriva, da je tako ustvarjena.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je nemila smrt pobrala ljubljenega soproga, oziroma očeta
JOHN A HFOLD
Bolehal je šest mesecev na raku v želodcu in je umrl 5. februarja, 1930. Pokopan je bil na sv. Paula pokopališču, dne 8. februarja, s sv. mašo ob 10. uri dopoldne.
Najlepša hvala vsem, ki ste ga obiskali v bolezni. Posebno lepo se zahvaljujemo Mr. Ivanu Erženu, ki se je tako zelo trudil. Nadalje se zahvaljujemo vsem skupaj za darovane vence in vsem onim ki ste darovali za sv. maše. Hvala Mr. Prank Zakrajšku za lepo ureditev pogreba in vsem, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago za pogreb, ter vsem, ki ste ranjkega spremili na njegovem zadnjem potu.
Tebi pa, dragi moj soprog in naš oče, naj bo lahka ameriška zemlja. — Žalujoči ostali:
Agncs Fifold, soproga, in otroci. Cleveland, O., 18. februarja, 1930.

t? redi*. ker je slutil, da se bo!	Ker nimajo drugi zastopniki
*.^ovalo po delnicah. Direkto-	™ «rinnrn*il.
Za to pripravil in vsi ste DUl listke - -	-3"1"'"
ozir,
s številom delnic
štveilna iglaS0V' svojih in drU"
ŠtvH	Je zastopnik dru-
tolik p0,samezni delničarji pa l{dor°\ k°likor imajo delnic. gre iJffnima glasovnice, naj jo jo v •T k direktorjem, ki ima-
ilasta ah glasovniče. Pri tem _______
cila t 6 debata> radi poro-] šna debata. Nekateri so mnenja dir^3nika' ki Je dejal, da je ^ W1 stari sistem, ko sme
Po del?sklenil> da se glasuje mcah. Skuk pojasnuje, da
nikakih poročil in ne priporočil preide konferenca na
NOVE ZADEVE Vprašanje uprave, katero je prišlo še vedno pred konferenco, tudi to pot ni izostalo. Kar pa je to vprašanje, tako, da se lahko de batira proti vsakemu sistemu in obratno in je podvrženo indivi dualni sodbi, se je razvila splo
da je bil stari sistem, ko smo imeli stalnega tajnika boljši, kei smo dobivali razne informacije,
Poljski genetralni konzul Vladimir Kviatkowski je izročil tržaškemu škofu dr. Fo-garju komturske insignije re da obnovljene Poljske v priznanje za njegovo prijateljsko čuvstvovanje s poljskim narodom, katero zlasti kaže s svojim vednim zanimanjem za poljske emigrante, ki se zbirajo v Trstu.
"Italia Redenta" je imela-za Božič in "befano" svoje prireditve v 139 azilih v Julijski Kraini. Udeležilo se jih je 5896 otrok, med temi revnih 4657. Ti so bili obdarovani z obleko in raznim blagom ter slaščicami. Prireditve so#sta-le 64.398 lir. Prispevalo je 7. raznimi zneski 70 občin.
Goriški upravni deželni odbor je za leto 1930 sestavljen takole: predsednik je prefekl ali njegov zastopnik, člani so; prefekturna svetnika dr. Fa-bioli in dr. Liccni (Ličen), finančni intendant in odvetnik Di Bias.
Trobentice, zvončki, kosi pojo, spomladanski dnevi vsepovsod. Na posestvu gospoda Sfiligoja v Medani v Brdih je jablana pognala že zarod.
V	Sežani je umrl g. Ivan Štolfa, lesni trgovec v starosti 78 let. V Vitovljah so pokopali 71-letnega posestnika Antona Ipavca. V Fojani je-izdihnil Anton Jurič.
V	Tomaju je bilo lani rojstev 21, smrtnih primerov 25, porok 22. Precej Tomajcev je v Argentini. V Barkov-ljah pri Trstu je bilo lani rojstev 45, smrtnih primerov 55, porok 38. Prebivalstva j e 7500. Pred 25. leti je bilo v Barkovljah 2500 ljudi in nad
sto krstov
Gorski kmetje silno trpijo zaradi slabih cest. S Pečin se pritožujejo, da je cesta s Slapa taka, da ne moreš speljati po nji niti enega kvintala blaga s parom konj. Pod Ro-čami je te dni v cestnih gra pah obtičal avto.
V nabrežinskih kamnolomih je zaposlenih tisoč delavcev. Največ jih je v rim skem kamnolomu, to je 120, druga podjetja jih imajo po 50. Pred 40 leti je delalo v nabrežinskih kamnolomih tisoč in petsto ljudi. Začetni delavci zaslužijo po 2 liri 50 na uro, klesarji do 4 lire Delavcev nedomačinov je kakih 150. Cena nabrežinskemu marmorju je 600 do 1000 lil za kubični meter. Letnega prometa je okoli pet do šes milijonov lir. Baje se otvori v Nabrežini kamnoseška šola.
V ulici "5. novembra" v Puli jc tobakarna, ki je bila že opetovano okradena. Po zadnji tatvini je poteklo komaj dva meseca, pa so zopet vdrli neznanci v tobakarno in napravili vdovi Dinelli nad 2300 lir škode.
Razpečevanje kokaina se v Trstu znatno širi. Policija je izsledila te dni v starem mestu neke ženske in moške, ki so 'prodajali kokain ter ga je tudi našla pri njih.
o
RAZPRODAJA
se še vedno nadaljuje v naši trgovini. Slovenske in hrvatske žene in dekleta, pridite po vaše suknje ali obleke. Zaloga je še jako velika. Ne odlašajte več.
Suknje dobite sedaj od $3.00 naprej. Nikar ne čakajte druge zime, kajti če kupite sedaj, si prihranite jako mnogo denarja. Na razprodaji imamo tudi vsakovrstno drugo blago po zelo znižanih cenah.
Se vam priporočam za obilen obisk.
Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave.
(feb. 18-20)
SMRTNI PADEC ČEZ SKALO
P r e d kratkim je litijski dimnikarski mojster g. Do-bravec oddal polšenski okraj dimnikarskemu m o j stru g Perku iz Višnje gore. Ta se je nedavno vračal s svojim pomočnikom iz Polšnika čez Kojšico proti Zagorju, kjer je mislil sesti na vlak proti domu. Pot, ki vodi iz naselja Kojšce ob desnem bregu Sa ve, v splošnem ni nevarna, če izvzamemo strmo do 150 me trov visoko skalo tik ob reki pri Dolančevi rebri. Tam se je lansko leto ubil kmet Vode-nik vulgo Adam iz .Kojščice Steza, ki je tam vsekana v skalo, je ozka in brez opore. Ko sta se nahajala na nevarnem mestu, je nenadoma mojster omahnil v prepad, bolestno zavpil in zginil v globino, kjer je obležal mrtev. Pomočniku ni bila še znana okolica, zato jc tekel po ffomoč in obvestil litijsko orožniško postajo. Ker je pa med tem nastopila tema, je bila vsaka inter-v e n cija onemogočena. Naslednje jutro so orožniki ag-noscirali p o n e srečenca in ugotovili dejansko stanje. Mrtveca so odpremili v mrtvašnico na Polšniku.
SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANE2A 17105 Grovewood Ave.
(Thu.)
Slovenska mesnic«
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj usodna pot potovanje na ogromnih parnikihi
Paris	Feb. 21, Mar. 21
1 r. M. 5 P. M.
Ile de France Mar 7; Mar 28
1 P. M. 5 P. M.
Najkrajšo pot po želcznici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijačo in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli
pooblaščenega agenta ali
FRENCH LINE
26 Public Square, Cleveland, Ohio.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna »»loga oblak ill vb« oprema ia naraste la družica
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ianaki klobuki.
Trcavlaa zaprta vsaka sred* IM>p. skeal cele leta.
6111 ST. CLAIR AVE.
IIEnderson 7112
(M. Thu. S.)
St. Clair Market atojnicm 18—20.
(thu.)
8%
Oseba išče posojila na prvo in drugo vknjižbo, (First and second mortgage) po osem procentov.
Mi vam garantiramo obresti in glavnico, ki se plača v našem uradu. Vi nimate nikake skrbi ali odgovornosti.
Ako želite, da nese vaš denar dobre dohodke, se oglasite v uradu odvetnika
John L. Mihelich,
6419 St. Clair Ave.
(Febr. 18. 20. 21)
mali oglasi
*	Senat je zvišal coining za uvoz žive živine na 3 cente od funta.
*	200,000 ročnih granat je eksplodiralo v bližini Aten, Grška. 9. oseb je bilo ubitih.
Soba
se;da v najem za enega fanta ali dekleta. 1167 E. 74th St. (44)
Slovenka
ki je ravno prišla iz stare domovine, bi rada dobila stalno delo. Za naslov se vpraša v uradu tega lista.	(45)
71 let skušnje
naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni.
The Yates Coal Co.
HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900.
Thur.-Sat.-Tue.
UBudnick&Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se priporočamo starini in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cenel 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu. F,>
Izučen mesar
išče dela v slovenski mesnici. Vprašajte na 602 E, 140th St.
(43)
Postrežba v elektriki
Popravljamo električne aparate, likainftce, čistilce, perkola-torje, s v e t i l k e. Instaliramo "baše plugs.'' 7 let skušnje.'Samo pokličite
Paul Trentet
1117 E. eist st.
Tel. Florida 1864-J.
(47)
PttVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 SI', CLAIR AVE.
Če hočete delo Ductal In Doiteno. pokliči t* men«
Randolph 5188
(Thu. mj
iT
i
Soba
se da v najem. 9707 Garfield Ave. blizu 95. ceste in St. Clair Ave.	(47)
TAJNOST LJUBOSUMNEGA VOJVODE
Spisal GABARIOU
za "AmerlSko Domovino" A. SABEC.
IV. POGLAVJE
Grof de Puymandour
Po smrti vojvodinje so velik del gradu zaprli, toda sprejemne'sobe so bile vedno v takem stanju, da se jih je lahko pripravilo za sprejeme v najkrajšem času.
Obednica je bila v resnici krasna. V nji so stale masivne mize in omare, umetniško izrezljane iz orehovega lesa, črne od starosti ter okrašene z ornamenti iz medenine. Na policah so stale težke srebrne vaze in čaše, ponos šamdusovega rodu.
Stoječega blizu okna je zagledal Norbert nekega močnega, plešastega moža, rdečega obraza in košatih brk pod nosom. Na prvi pogled je bilo videti, da je njegovo obleko prikrojil najboljši krojač, toda njegovo obnašanje je bi lo zelo priprosto.
"To je moj sin," je rekel vojvoda Šarndus. Nato pa se je obrnil k svojemu sinu ter rekel: "Marki, dovoli, da te predstavim grofu de P u y-mandouru."
Bilo je zdaj prvikrat, da je stari vojvoda imenoval svojega sina z naslovom, kakršen mu je šel, in Norbert je bi! skrajno osupnjen. Velika ura na hodniku, ki ni prej tekla že deset let, je prav takrat od-bjla čas, in istočasno se je pojavil sluga, noseč na roki težak srebrni pladenj z juho Gospodje so sedli za mizo Obed tako majhne družbe \ tako veliki dvorani bi bil dol gočasen, če ga ne bi belil in solil gospod de Puymandoui s svojimi veselimi in zanimivimi anekdotami. Grof je jedel z izbornim tekom ter nalival vina, ki jih je sam vojvoda izbral v kleti. Vojvoda, ki je bil običajno vedno mrk in tih, se je danes prešerno smejal šalam in dovtipom svojega gosta. Ali je delal to samo, kot gostitelj na ljubo svojemu gostu, ali je tičalo za tem kaj drugega? Norbert si ni mogel pojasniti tega vprašanja, dasi je tekom let tako natančno preštudiral sleherno mišico očetovega obraza, kakor študira suženj svojega mojstra, da ve, kaj ga zadovoljuje in kaj ga vznevolju-je.
Grof de Puymandour je prebival s svojo hčerko Marijo kake tri milje od Šamdusovega posestva, in sicer v krasnem gradu. Bil je zelo bogat mož in je posedoval najmanj svojih pet milijonov frankov. Svoje premoženje je naredil grof s špekulacijo z volno ob španski meji. Dolgo časa je živel v svojem rojstnem kraju Ortezu, dokler se mu ni zahotelo plemiškega naslova. Ker se da z denarjem vse doseči, si je kupil grofovski naslov ter prevzel ime nekega svojega posestva. Zdaj je bila njčgova edina skrb, da bi bil tudi uva-ževan kot pravi plemič, in že samo dejstvo, da obeduje z ekscentričnim starim vojvodo, ki ni nikoli nikogar vabil k svoji mizi, ga je delalo srečnega ter mu povzročalo iluzije, da je res pravi pravcati ve-likaš.
Ob desetih zvečer je vstal ter izjavil, da mora oditi. Vojvoda ga je pospremil prav do grajskih vrat, in Norbert, ki je korakal nekoliko za njima, je tu in tam upel kako njiju besedo na uho.
"Da," je rekel grof, "takoj bom dal en milijon."
Nato je izpregovoril vojvoda nekaj besed, izmed katerih
pa je Norbert razumel samo besedi "tisoči" in "milijoni."
Toda njiju pogovor je Nor-berta malo brigal,' zakaj njegove misli so bile vse drugod. Ko so ob slovesu dospeli do vrat, je podal Norbert grofu roko, kakor je videl storiti svojega očeta, ter mu voščil lahko noč.
Ko sta šla nazaj proti gradu in ko je bil vojvoda gotov, da grof de Puymandour ne more več slišati njegovih besed, so izbruhnila njegova dolgozadrževana čuvstva v besedah na dan.
"Vidiš, ta človek pripada posebni vrsti aristokracije, ki se je pojavila kakor gobe po dežju. Toda reči je treba, da je možak dokaj inteligenten, in potomci njegove rodbine bodo deležni izobrazbe, ki jim bo omogočala, da bodo stvorih nov družabni razred, ki bo bogatejši in vplivnejši od sedanjega."
Tako je vojvoda govoril dobro uro svojemu sinu, toda vse njegovo govorjenje je bilo brez haska, kajti sin ga ni poslušal; njegove misli so bile še vedno v gozdu pri mladenki, s katero ga je davi slučaj seznanil. V njegovih ušesih je še vedno zvenel njen sladki smeh in njen melodični glas. Zdelo se mu je, da ji ima mnogo povedati, a vede! ni, kako bi pričel, zakaj bal se je, da bo prišel v zadrego, ko ji bo spet gledal iz obličja \ obličje. Drugega dne je rano vstal, vrgel puško na ramo, poklical Bruna ter odšel na kraj, kjer je prejšnji dan našel na tleh ležečo mladenko. Toda čakal je zaman pretekla je ura za uro, a Di-jane ni bilo. Mladenka si je naredila svoj načrt ter se na tančno po njem ravnala. Tudi naslednjega dne je ne bi videl, da ni tako nanesel srečen slučaj. Deklica je prišla po poti neopažena in je hotela kreniti v drugo smer. toda takrat jo je zavohal Bruno in z veselim laježem skočil proti njej. Oba mlada človeka sta bila v zadregi, ko sta se tako nepričakovano in nenadoma uzrla.
"Čakal sem na vas, gospodična," je rekel Norbert s tresočim se glasom, "kajti zelo sem bil v skrbeh, da bi izve del, kako vam gre. Kako ste zadnjič dospeli domov s svojo ranjeno nogo?"
On je umolknil ter čakal njenega odgovora, toda, ker deklica ni odgovorila, je na daljeval:
"Nameraval sem se že ogla siti pri vas, da poizvem, kako vam gre, toda ker ste mi pre povedali govoriti o tem inci dentu, si nisem upal naspro tovati vaši želji. . ."
"Včeraj me je mati zadrža la doma," je odgovorila mla denka, "in nisem mogla zdo ma."
"Zadnja dva dni sem imel vedno pred očmi mesto, kjer ste ležali nezavestni, z ranje no nogo, in verjemite mi, da sem se zdel sam sebi kakor morilec."
"Nikar ne govorite tako," je rekla Dijana s tako tihim glasom, da je Norbert ni slišal, in je nadaljeval:
"Ko sem vas uzrl predvčerajšnjim, so se porodila v mo jem srcu taka čuvstva, da jih ne morem opisati, in ko ste odšli, se mi je zdelo, da me je objela tema noči. Vrgel sem se na kolena ter pričel iskati ono. svinčeno zrno, ki ..bi lahko povzročilo vašo smrt. Končno sem je našel in za
gotavljam vam, da mi ne bo noben zaklad tako dragocen kakor to zrnce."
Dijana je pogledala v drugo stran, da ne bi Norbert opazil veselja, v katerem so zaiskrile njene oči.
"Oprostite mi, gospodična," je rekel Norbert, ko je opazil to njeno kretnjo, "oprostite mi, če sem vas s svojimi besedami razžalil. Če bi vedeli, kako trdo in pusto mi je bilo dozdaj življenje, bi mi prav gotovo oprostili. Vidite, v trenotku, ko sem vas prvikrat ugledal, se mi je zdelo, da sem našel žensko, ki bo čuv-stvovala z menoj in kateri bi jaz posvetil poslej svoje življenje. Zdaj pa vidim, kako nespametne so bile moje misli, in to me dela nesrečnega."
"Pri vaši starosti, marki, ne bi smeli še tako govoriti."
Te besede je spregovorila mladenka s tako mehkim glasom, da je moral vliti Nor-bertu novega poguma.
"Oh, gospodična," je rekel, "nikar se ne šalite z mano, ker to bi bilo prekruto."
Deklica je povesila glavo na prsi, on pa je padel pred njo na kolena ter ji kakoi blazen pričel strastno in vroče poljubljati roke. Dijana je čutila, da je i ona sama od-nešena na krilih te njegove strastne ljubezni, in v hipu je spoznala, da je treba končati ta nevarni sestanek, kajti videla je, da se je sama ujela v tisto zanjko ljubezni, ki jo je nastavila njemu.
Oh, popolnoma sem poza-3ila na siromake, ki sem jih nameravala obiskati," je rek-a.
"Gospodična, ali vas smem spremiti?"
"Lahko; toda hoditi boste morali hitro."
Neovržna resnica je, da se včasih velike stvari izcimijc rade iz prav neznatnih virov; če bi šla Dijana obiskat koga v Beson, bi morda Norbert čul nekaj, kar se je tikalo Daumona in kar bi vzpod budilo Norbertovo opreznost, toda žal, da je šla danes Dija na obiskat neko staro žensko, ki je prebivala v drugem kraju župnije.
Ko sta dospela k omenjeni ženski, je Norbert z dopade-njem gledal samaritansko delo mladenke, nato pa položil na mizo dva louisoda od onega denarja, ki si ga je izposodil pri Daumonu, ter odšel iz koče. Dijana mu je sledila in ko sta prišla do razpotja, je položila prst na ustne, zaše petala "jutri," nato pa odšla po poti, ki je vodila proti njenem domu. Norbert je bil spet sam. Da, ta mladenka mu je skoro izpovedala in pri znala svojo ljubezen in on je bil pripravljen, preliti zanjo svojo srčno kri. Videl je, da se odpira pred njim lepa bodočnost in zahvalil se je Pre vidnosti, ki je tako ukrenila da je srečal ljubljeno dekle. Zvečer pri večerji je bil tako razigrane in židane volje, da je to končno celo njegov oče opazil.
"Stavil bi karsibodi, fan moj, da si imel danes lep dan," je rekel vojvoda.
"In dobili bi stavo, oče,' je odvrnil Norbert.
Tistega -večera ga oče ni več izpraševal, toda ker je Norbert izprevidel, da mora tuintam vendar kaj prinest' z lova, zato se je naslednjega dne ustavil pri nekem logar ju ter kupil od njega dvoje zajcev in nekaj jerebic. Na Dijano je čakal cele pol ure in ko je končno prišla, je vi del, da je zelo bleda, in temn kolobarji pod njenimi očmi so svedočili, da to noč ni spa la.
(Dalje prihodnjič) -O-
SVETLOBA m SENCA
Povest
Oglasi v "Ameriški Do-imajo vedno do-vspeh.
Razveselila pa se je Jerica, ki je takoj začela razkazovati Francetu vso hišo; fant je moško odklonil, češ da je bilo njemu to prej znano kot njej Postal je bolj samozavesten. Če ga je obiskala Rozalka, se ni utegnil z njo meniti; če mu je prinesla Jerica malico, je dejal: "Kar tja postavi,'' ne da bi se ozrl.
"Ali se ti nič ne toži po domu?" ga je sočutno povpra ševala.
"Saj nisem otrok," je dejal France. "Ti, pojdi no izpod, nog, da te ne užagam! Lahko tudi odleti kak iverek in ti boš vekala."
"Ali misliš, da sem jaz tak otrok?" se je obrnila Jerica ter šla, ker se ji je zamalo zdelo.
Pri mizi je sedela Jerica med Gašperjem in Francetom; toda fanta sta se malo brigala zanjo. Gašper je važno govoril o težki in lahk' zemlji, o cepljenju za kožo, o živih mejah; France pa je mislili, da morajo mizarska dela zanimati vsakega pametnega človeka; a če je pripovedovala Jerica, koliko piščancev ima njena koklja in cako lepo da so križani, sta vihala oba nosove. Take otročarije! Gašper je vendar že za klešče držal, kadai so orali, podajal snope, odmetaval seno, vozil sam in prijemal pomalem že za koso in cepec.
Kako lepo jih je pa bilo tudi videti, kadar so delali skupaj na njivi ali na travniku seno sušili, čvrsti fantje in brhka dekleta.
"Mana, ine bo še konec sveta; le poglej jih," je dejal Janez Bric.
"Koliko težav je bilo pa tudi treba premagati!" je dejala Mana. "Saj veš, kako zapuščena in zanemarjena sta bila otroka, ko sem ju jaz prevzela. O, molitev pomaga,'' je kleknila v strahu, da se ne bi preveč pohvalila. "Pri vas moli pa Anka za vse; ona je živa svetnica."
vendar," je dejal in kaj bi ne bila! Ali hči?"
angel varih." jo pa Rozala za me-pošilja, kadar grem k Rožmanu."
Anka je znala pa tudi tako okusno prikrojevati obleke sestri in Jerici, da so se druga dekleta zgražala nad toli kim lišpanjem.
"Saj nataknejo nase, kar imajo. Jaz, ki se lahko trikrat preoblečem, pa imam za delavnik le delavno obleko,' je menila Rožmanova Reza, ki je imela vso omaro polno zamazanih in razcefranih ob lačil.
"Pravijo, da so pobožne,'' je kimala druga, pobožnejša ženska, ki se je nekako bala. da jo bo Anka v popolnosti prekosila; "ampak to ni prava pobožnost, ki se kaže ne-čimerno."
Mana pa je bila toliko pametna, da je menila, da ni treba, da bi hodil pobožen člo vek umazan po svetu.
"Naši fantje so najbrhkej-ši," je rekla Rozala in imela Gašperja v mislih, in Jerica je živahno pritrdila za Franceta.
Fantje so namreč postajali polagoma prijaznejši in tudi vljudnejši. France je že od-zdravljal Jerici, kadar mu je prinesla zajtrk ali perilo za nedeljo; poslušal jo je, kadar mu je kaj pripovedovala in v delavnici mu ni bila več na poti. Kadar se je njemu ali njej kaj smešnega pripetilo, sta se oba sporazumno smejala in pri jedi sta se prepirala,
kdo bo pozneje zajel iz sklede.
"Oh, kako sem nerodna!" je vzkliknila nekoč Jerica, ko je zopet nekaj pobila v kuhinji. France je bil pritekel pogledat, kaj se je zgodilo, in kmalu za njim je prišla Mana.
"Malo sem stopil v kuhinjo," je rekel France, "pa se je skleda ubila."
"Saj sem jo jaz ubila, ne ti!" ga je zavračala Jerica.
Mana je strogo pogledala fanta in deklico.
"Eden izmed vaju laže," je rekla resno, "in laž je greh."
"Jaz se ne lažem," je rekla Jerica, in France je umolknil.
"Meni ni toliko za skledo,' je dejala teta, "čeprav so dra ge in se dobrih ne dobi lahko, in ti, Jerica, mi boš vse razbila. Kamor se obrneš, je nesreča. Piskri in sklede in krožniki se kar tresejo pred teboj. Oh, ko sem bila jaz tako mlada, kako sem bila urna in ročna! Ampak pamet in oči je treba vzeti v roke. Ti, France, si se pa zlagal. Pomisli, kaj bi bilo, če bi zdajle umrl. Glej, da se kmalu zopet spraviš z Bogom in trdno skleni, da ga ne boš nikoli več razžalil! Ali se kaj ke-saš?"
"Seveda se, ko pa ni nič pomagalo," je rekel France.
Jerica mu je takoj odpustila greh in pri prvi priliki mu je oponesla, zakaj da je tako neumen.
"Ti si neumna," je dejal France. "Zdaj naju je oba ozmerjala, drugače bi bila sa mo mene."
Toliko časa sta se prepirala, da se je obema olajšalo in ogrelo srce. Jerica si je dejala, da je France dober človek in moder in priden. Njegovi tovariši že neumno govore o dekletih in vasovanju; on pa se drži rajši doma in svojih ljudi. Francetu pa se je zde-lo, da je zdaj šele postala prav prijazna Tonetova hiša, kjer je vedno videl, ali slišal ali pričakoval veselo Jerico, ki je imela tako čudno svetle in gorke oči.
Gašper se je še s posebno ljubeznijo oklepal Janeza. Če nista imela vsak svojega dela, sta tičala skupaj in se po svoje zabavala. Začela sta se ju-načiti in zabavljati fantinom.
noj
Marsikaterega sta ugnala, a marsikateri se je tudi postavil po robu, in nekega večera sta naletela. Hodila sta široko po vasi in se ozirala, kje bi bil kdo, da bi ga nahrulila. Sredi ceste je stal moško Rož manov Pepe.
"Ho, Pepe, suha južina,' ga je pozdravil Gašper in se zadel vanj, "ali imaš cesarsko napako, da se ustavljaš sredi ceste? Ali ne veš, da mora biti cesta prosta?"
Pepe pa ni bil sam. Priskočilo mu je nekaj fantov na pomoč, in naša dva junaka sta se vrnila precej razbita domovj Jerica se je hudo pre strašila, ko je zagledala bra ta bledega in okrvavljenega; teta je pritekla z vodo in arni ko in z obvezami in tarnala, da ga bodo še ubili in da zakaj ne ostaja zvečer dcima, koliko strahu in žalosti da ji prizadeva. Tone pa je fanta do bro oštel in mu dejal nazad nje, naj prosi Boga, da ne bi orožniki zvedeli, kaj da se je zgodilo. Gašperju pa ni bilo za bolečine nič; bolelo ga je le, da je bil stric hud, in bal se je, da ne bi prišel s sodiščem navskriž.
Bric se pa ni veliko zmenil za nezgodo svojega sina. -"Prav mu je," je dejal Tonetu; "kar je iskal, je dobil. Vem, da ga še vse boli, kadar se pripogiblje, ampak davi je že moral dan zvoniti. Anka mu je hotela pomagati, toda jaz nisem pustil. Naj se na stoče; si "bo vsaj zapomnil."
(Dalje prihodnjič)
Globoka žalost tare naša srca, ko- naznanjamo sorodnikom in drugim, da je poklical Bog' k Sebi na&o preljubo soprogo, oziroma mater
Jennie Bregar
roj. Gnidovec
ki je mirno v Gospodu zaspala, previdena z vsemi zakramenti, dne 26. januarja, 1930 ob 5:30 popoldne, v starosti 44 let. Pokojna je bila doma iz Valične vasi, fara Zagradec, od koder je prišla sem pred 27 leti. Ranjka je bila članica društva Slovenski Dom, št. 6 SDZ in društva sv. Alojzija v Newburgu.
V dolžnost si štejemo, da se najprej zahvalimo Rev. Vukoniču za cerkvene obrede ter Rev. Albin Gnidovcu za spremstvo na pokopališče. Istotako se iskreno zahvalimo šolskemu koru za lepo cerkveno petje. Prav lepo se zahvalimo vsem, kateri so ranjko v času bolezni obiskovali in jo tolažili, posebno pa sosedam, katere so ji tolikokrat ljubeznivo postregle in tako lajšali njene ure bridkostii. Hvala vsem onim, ki so čuli pri pokojni in nam lajšali težko stanje skozi dni žalosti, tako tudi vsem enim, ki so prišli ranjko pokropit in molit za pokoj njene duše. Hvala nosilcem krste, ko so ranjko položili k večnemu počitku. Želimo se tudi iskreno zahvaliti pogrebniku, Mr. Louis L. Fer-folia za spoštljivo in točno vodstvo vsega pogreba.
Hvala vsem darovalcem za sv. maše: Mr. Tony O'Kicki, Mrs. Kuhel, Mrs. Anna Skul'ca, Mrs. Pugel, Mrs. Hatilda Skupec, Mrs. Jennie Schustercic, Mrs. Alice Turk, Mrs. Prances Trpine, Mrs. Krall, Mrs. Kozel, Mrs. Pabec, Mrs. Dan Kastelic, Mrs. John Skufca, Mr. Joseph Svetin, The Young Ladies Sodality, družina Anton Zdešar, Mrs. J. Grdina in družina, Mr. in Mrs. Prank Mauer, Mr. in Mrs. Domin Blatnik, Rev. Albin Gnidovec, Mrs. Virant, Mrs. Turk iz Euclid Village.
Iskrena hvala za darovane vence: Mr. Prank Mesojedec in družina, Mr. Grdanc in družina, Mr. Prank Leskovic, Mr. L. Starman in družina, The Employees of the Central Iron Works, Mrs. Šinkovec, Mr. in Mrs. Katz, Mr. in Mrs. John Mesec in družina, Mr. John Jamnik in družina, Mr. John Korenčič in družina, Mr. in Mrs. Preskar, Mr. in Mrs. Struna, Mr. in Mrs. Mert, Mr. in Mrs. Skotin, Friends and Neighbors (hvala vsem prijateljem in sosedom), društvo Slovenski Dom, št. 6 SDZ, the Palivoda Family, Mr. Bodnar in družina, The Cleveland Weld Works.
Prav iz ssca se zahvalimo vsem onim, ki so dali brazplačno na razpolago avtomobile za pogreb, ker ne vemo imena vseh natančno, se tem potom vsem skupaj iskreno zahvalimo. Če se je kako ime pomotoma izpustilo, prosimo, da se nam oprosti, ter se prav tako iz srca zahvalimo.
Ti pa, nepozabljena mati in soproga, počivaj v Bogu. Ostaneš nam za vedno v spominu. Bog Ti podeii večni mir in večna luč Žalujoči ostali:
naj Ti sveti!
John Bregar, soprog. John ml., sin; Jennie, hči.
Cleveland, O., 19. februarja, 1930.
ZADNJA PRILIKA
1 VSE ZIMSKO BLAGO KAKOR: §
fine, Cisto volnene zimske suknje, za žene in dekleta
H vredne $15.00 do $100.00, sedaj samo . $7.50 do $50.00
#	otročje zimske suknje
vredne $6.50 do $16.00, sedaj samo .........$4.00 do $9.95
otročje žametaste, volnene in svilene obleke
vredne $5.75 do $10.00, sedaj samo_____________$3.75 do $6.75
ženski zimski klobuki
vsi, brez izjeme, dobite jih sedaj po ..........................-95c
Vsi otročji klobuki, sedaj po ............................-—-.......75c
Vsi moški, ženski in otročji sweaters, kakor tudi vse drugo zimsko blago, brez izjeme, mora biti razprodano po nižjih cenah, kakor nas stane
NAŠA IZGUBA JE VAŠ DOBIČEK Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam
I Benno B. Leustig
®	6424 St. Clair Ave.
Nasproti Slovenskega Narodnega Doma
©
m
©
m #
® #
m
Jos Demshar iti Sin
STAVBENIKA
548 E. 123rd St.
EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi vam postavimo hišo na lot, samo ako imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIR. SUROVO MASLO
" za dobro postrežbo, pokličite
Florida 4312-J (Thur.x)
CoIIinwood Dry Cleaning Dyeing Co.
LEO KAUSEK in FRANK KOVACH. lastnika.
Fina Ultenle, likanje in popravljan)* oblek.
15210 SARANAC RD. ClenviUa 474«;
(Thu-)