pru drla^l ^iiiimiiiiiiiiiiiiil ^95 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0„ THURSDAY MORNING, APRIL 23, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. r ubija po Gorenjskem javgusta so ubili na kazni. Zato je bilo danes ustrezen 34 letnega Nemca, rav- ljenih po pet ljudi za zločin pri late] Ja "Volksbanke" v Kranju. Slit})mu J'e bilo Walter Hecker. Padel na nekega Milorada jj!ea» ki je bil med talci v Be-Splošno mnenje med mj^1 •'e> da Stošič ni mogel biti Pri umoru, ker je bil v (j¥a ,njah v zaporu že najmanj j ,i.pred umorom. Kljub te-Sju bl! obsojen in so ga v Kra-|Jav«o obesili. Radi tega so i^.^Pričani, da se je Stošič hi 'Javil ta : vzel nase krivdo, da I talce naČin rešil cleset drugih Move smrti. O Stošičevi M 1 >n smrti je izšel zopet J^KANNTMACIIUNG" % cj Sodišče, postavljeno od ^ko . uPrave za presoja-%mUnističnih nasilij, je ob-na smrt na vešalih dne 19. ero s° m m n. v * M nit p i vec' \Il0RA1)A STOŠIČA, čuvaja, Stanujočega v Se Je danes izvršilo v 'Sir^0, Stošič je bil član i^l žne nasilne bande in je Vs m š k e g a državljana ^JaHeckerja. Kuu avgusta 1941 • nač. civ. uprave. L.A. PSI"1 Sf* \Lft J da J' pil ega in dne . dne 1«' avgusta je bil na cesti «cns^norn in Črnučami iz za-^5 letni čevljarski kasneje je bil ponoči z ^Dok anatami izvršen napad avi pri KVopi na cestar-la i« neko Ropotarko. Ju bili, da sta ovajala tan- R°P°tarka je bila le •Jetla in so jo odpeljali v ^ Golnik. '-«1%avgusta je bil ubit ne" !, lcar v Dobu pri Dom-dan o 'Ni' ubežniki s strojni-, cesti> ki vodi skozi avt0 ?mlednikom in Vikr" lfl £ ^ sta se v njem vozi- aPacHarini in njegova že" jolie-. so mislili, da se fc0li!3ski komisar dr. Skalne ]<1Ca Je bila težko raftje-Har alu Potem umrla, do-odnesel le lažje pra- i Smledniku in za onega v Dobu. Vsem desetim je bilo dokazano, da so se udeleževali nasilnih dejanj. Njihova imena so: 41 letni mlinarski pomočnik Franc Počnik iz Kamnika, 41 letni strojnik Janez Pregel iz Kamne Gorice, 46 letni pomožni delavec Štefan Gruden iz Stolnika (?), 41 letni Gejierož Sitar, pomožni delavec iz Jeranovega, 20 letni pečar Franc Sesek iz Bukovice, 20 letni livar Anton Jeglič iz Kamnika, 19 letni kmet Anton Orehek iz Moravč, ' 43 letni Jane,z Sušnik, delavec iz Jeranovega, 43 letni pomožni delavec Božidar Repic iz Kamnika, 27 letni ključavničar Drolc iz Kamnika. Res nima pomena vriskati Župan Lausche naznanja, da 'prihodnji torek, ko bo mest 'o Cleveland prevzelo ulično železnico v svo je roke, ne bo nobenih slavnosti. Mi se popolnoma strinjamo ž njim, ker kadar človeka glava boli> mu pač ne pride na misel, da bi vriskal in pel. In prevzem idične železnice bo za mesto precej glavobola, proti kateremu aspirin-ske kroglice ne bodo nič pomagale. Administracijo bo bolela glava, davkoplačevalce pa žepi. a na teden za avtomobile! TO BODO GOEELE ŠKATLJE! Vlada bo mobilizirala šolsko mladino za delo na farmah Washington. — Paul V. Mc-Nutt, načelnik odbora za delovno moč, je izjavil, da se bo morda rekrutiralo dijake in dijakinje pranc | višjih šol in univerz za delo na | farmah ob letošnjih počitnicah. Z enako strogostjo bomo tudi j To zlasti V krajih, kjer se bo po-vprihodnje kaznovali vsako na-ikazal° akutno pomanjkanje far-silje. Miroljubno prebivalstvo | irskih delavcev, bo našlo obrambo, ki jo potrebu- i "Izi?ube delovnih moči na farje. Kdor opazi karkoli, kar bi mah> katere Pobrala industri-utegnilo pripomoči k odkritju po-|Ja in armada," je rekel McNutt, četja upornikov, mora nemudo- i "-ie Posledica pomanjkanja de-ma obvestiti najbližjo policijsko | lavcev na farmah v nekaterih de-postojanko. Kdor bi to opustil' Hhdežel. Zato se bo potrebovalo ali na kakorsenkoli način podpi- , m!ade fante ip ,dekleta pri po-ral teroristične bande, naj pri- j spravljanju letošnje letine. To-čakuje najostrejših kazni. j da vladna posredovalnica za de-Bled, 22. avgusta 1941. j bo gledala, da bo sla^šolska Kutchera, nač. civ. uprave, i mladina na farme samo v kra- jih, kjer je faktično pomanjkanje delavcev. ali«1 peV' Za te čine je bilo ,10 ljudi, in sicer 22. Po< / 1 pol voje ; 126 M iW^P'a) n poselil nemJi® nten^ \s L M0 > Tp v h e desetorice pa niso ampak so jih islte 1 med prebivalstvom ie^okraja. Pravijo, da filj^ d i kar od dela na po- tiar njih- Tako so šli , HijHvnost v smrt- Pet s0 pri Smledniku poleg i"baroSt? wla napadena ba-Dobum,Ca- drugih pet ne-'ietijkjer je bil umorjen Viset°Stilničar- Trupla so 10 V-na kolih neka-i dniv Baron Lazarini beij.^^u z ženinega po-Prav mimo visečih \ (Dalje prihodnjič.) --o- Cene vsemu blagu bodo najbrže postavljene na višino zadnjega meseca Washington, 22. aprl. — Prihodnji pondeljek bo predsednik Roosevelt govoril kongresu narodu. V svojem govoru bo po-1 karte, ako bo hotela vlada pre-vedal, da je potreba postaviti! prečiti, da mali trgovec ne bo za-maksimalne cene vsem potrebšči- j Pr i nam, ako se hočemo izogniti in- i ' i flaciji. Kmalu zatem bo pa prišel na dan z izjavo administrator cen, Leo Henderson, in bo določil cene blagu na drobno in debelo in sicer one cene, ki so bile zadnji mesec. S tem bo odpraljena akcija vlade, ki skoro vsak dan določa ce\ie temu ali onemu predmetu in bodo postavljene najvišje dovoljene cene vsem potrebščinam naenkrat. Noben trgovec ne bo smel računati za blago višjih cen, kot so bile v marcu. Odredba bo zadela vse potrebščine, ki jih danes kupuje odjemalec, razen morda jestvin. Te mogoče še ne bodo prišle pod to odredbo. --o- Pogled na glavno mesto Japonske, Tokio. Mesto šteje 7,090,000 duš in hiše so ■večinoma iz.lena in lepenke, torej žela pripravil; za užigalne bombe. Zadnji leden so ameriški bombniki bombardirali Tokio in t ri druga japonska mesta. Koliko' je škode, Japonci ne povedo. Kadar se bodo vsuli zavezniški bombniki v celih rojih na Tokio, bo huda za Japončke. Morda bo tudi svinjina merjena na karte Washington. —• Administrator cen, Leon Henderson, je namignil, da bo treba morda tudi ln!za svinjino pripraviti porcijske vrata. Vesel dogodek Pri družini Mr. in Mrs. Edward Strnad, 867 E. 209. St., Euclid, O., se je oglasila teta štorklja in prinesla zalo hčerko prvorojenko. Mati je hčerka poznane Goršetove družine, srečni ata je pa sin poznane Mrs. Josephine Strnad. Angleške bojne ladje na preži v Sredozemlju Vichy, Francija. — Močna skadrila angleških bojnih ladij oprezuje bo zahodnem delu Sredozemskega. morja,naznanjajo zanesljive vesti. Misija teh bojnih ladij ni znana, toda, ker se gibljejo v okolici francoskega pristanišča Toulon, kjer je zasidranih več francoskih bojnih ladij, se lahko sodi, kakšen je namen angleških bojnih ladij tukaj. Uradna poročila zatrjujejo, da so te ladje nekje med pristaniščema Toulon v južni Franciji in Bizertom v severni Afriki. Te bojne ladje so plule včeraj popoldne mimo Gibraltarja v Sredozemsko morje. V skadrili sta najmanj dve veliki bojni ladji in šest rušilcev. Seja zbora Zvon V nedel jo ob desetih dopoldne bo važna seja za članstvo društva Zvon. Navzočnost vseh je potrebna. Japonska svari narod pred napadom Zed. držav Tokio, 23. apr. -— Zunanji minister Togo je potom radija svaril narod, naj bo pripravljen, ker Zed. države bodo ponovno iskale priliko, da napadejo japonsko otočje. Obenem je pa minister izjavil, da so Japonska in njene osiške zaveznice pripravljene zadati zadnji in usodepolni udarec zaveznikom. Omenil je tudi, da nevtralna pogodba med Rusijo in Japonsko še vedno drži. Društven asesment! Tajniki društev, ki pobirajo društven asesment v SND. bodo ta mesec pobirali v petek 24., namesto v soboto 25, ker v soboto so dvorane oddane za svatbene prireditve. Prosi se članstvo in tajnike, da to upoštevajo. V bolnišnico Mrs. Louise Zidanič iz 8905 Rosewood Ave., se je podala še zadnji petek v Charity bolnišnico v svrho operacije, želimo ji skorajšnjega ozdravljenja. razne mm\ FRONTI INC lER^ 2.0° "CH žrtev".' V W?1 naslednji oglas RN^l s0 komunisti- ' v" i*, ^ifoii,. I Juono prebivalstvo. Za stalno dospel nazaj Mr. Anton Grdina naznanja, ^Pljenja in nesre-jlj.^OV > žrtve'teh nahuj- % da se je za stalno naselil na svojem starem naslovu 1053 E. 62 St. Radi mnogih poslov in neprestanih sej v tej okolici je uvi-del, da je najboljše, da stanuje tukaj. Pa tudi, kot pravi, treba ne akupirf^onovno je varčevati z gazolinom in av tnimi kolesi. Torej Mr. Grdino zdaj lahko dobite vsak čas na 62. cesti. Poroka Mr. in Mrs. Frank Perko, 1092 E. 174. St. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Frances Marie z Mr. Edvardom F. Stei-gerwaldom v soboto 25. aprila ob devetih dopoldne v cerkvi sv. Jeronima na 15000 Lake Shore Blvd. Vse najboljše mlademu Venomer vršili brez paru v novem stanu. r^lJ,U1'tov ženske in otro- ^ >n kmetje, ki so nič ' ec oprvaljali svoje 0 Cnti s'cer ne morc" Y^fte rec*a varnosti L m ozemlju, vendar i 'Jo '%čemirnemu prebival- \ 110 veliko gorja. Opustiti, da bi se Na teh krajih se boste registrirali V soboto in nedeljo od poldne do šestih zvečer ter v pondeljek od sedmih zjutraj do devetih zvečer bo v okraju Cuyahoga registracija onih moških, ki so 16. februarja ali prej dosegli 45. leto starosti in ki 27. aprila ne bodo še dosegli 65. leta. Registrirati se mora" vsak moški, državljan ali nedržavljan. Kdor se radi bolezni ne bo mogel registrirati na te dneve, mora obvestiti naborno komisijo, ki bo zanj odredila posebno registracijo. Vsak registrant bo moral navesti ime in priimek starost, naslov, telefonsko številko, dan roj -stva, kraj rojstva, ime in naslov osebe, ki bo vedno vedela, kje se registriranec nahaja, ter prostor zaposlitve. Vsak se bo moral registrirati pri naborni komisiji njegovega okraja. Spodaj navajamo kraje za registracijo iz vard, kjer stanujejo naši ljudje: KOMISIJA 11, varda 10: V glavnem stanu na 2605 Euclid 1420 E. 31. St., ter v Case šoli, 1535 E. 40. St. KOMISIJA 16, varda 15: glavni stan .8200 Harvard Ave. se ne bo rabil, ampak Miles Avenue šola 120. cesta in Miles Ave., glavni stan veteranov, 9503 Miles Ave. Arata konfekcija trgovina, 8508 Broadway. KOMISIJA 22, varda 21: glavni stan 7901 Superior Ave., So-winski šola 79227 Sowinsky Ave. KOMISIJA 23, varda 22: glavni stan 6007 Euclid Ave., 1560 E. 66. St. in na 1478 E. 66. St. KOMISIJA 24, varda 23: Hodge šola 1075 E. 74. St., East Madison šola, sobe 105 in 106, 1130 Addison Rd. KOMISIJA 27, varda 26: v glavnem stanu 1163 Hayden Ave. in 13804 Idarose Ave. KOMISIJA 29, varda 28: veteranski glavni stan 9326 Kinsman Rd., Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. in 108. cesta. KOMISIJA 35, varda 32: pre Na 15. maja bodo delili gazolin na porcije v vzhodnih državah. DRŽAVA OHIO NE BO šE PRIZADETA Ave., Goodrich Social Settlement,) cinkti A, D, C, F, G, L, M, BB, XX, Z, CC, DD in J: v glavnem stanu, 15442 Lake Shore Blvd., Nottingham šola,^01iver Hazard Perry šola na Muskoka Ave. KOMISIJA 36, varda 32: vsi ostali precinkti 32. varde se registrirajo na sledečih prostorih: v glavnem stanu 814 E. 152. St., Brett šola 15630 St. Clair Ave., Longfellow šola 650 E. 140. St. ter v pondeljek od 7 zjutraj do 6 zvečer v Arnold dvorani, 810 E. 152. St. KOMISIJA 37, varda 33: glavni stan 15619 Lorain Ave. KOMISIJA 49: Bratenah, Euclid, So. Euclid, Lyndhurst, Highland Hts, Mayfield Heights, in Gates Mills: glavni stan 18909 Nottingham Rd., Euclid City Hall, American Legion Post 343, 20750 Arbor Ave., South Euclid City Hall in Mayfield Heights Town Hall. KOMISIJA 51: North Randall. Warrensville, Bedford, Ma» pie Heights: v glavnem stanu 704 Broadway. Bedford; Maple Heights City Hall in Warrensville Heights Town Hah. BURMA — Vrhovno poveljstvo zavezniških čet v Burmi ima vedno -več upanja; da bodo ustavili Japonce pred prodiranjem proti Indiji, čeprav so Japonci na tej fronti še vedno jafco močni. ANGLIJA — Angleški "četni-ki" so sinoči napadli francosko obal. Dve uri so razbijali po nemških postojankah in se končno vsi vrnili domov preko Rokavskega preliva. FILIPINI — Ameriške čete so se morale umakniti s pozicij na otoku Panay. Obstreljava-nje trdnjave Corregidor v zalivu Manila je nekoliko ponehalo. RUSIJA — Ruska armada je včeraj z vso silo udarila na vsej 2,000 milj dolgi fronti. V enem samem okraju so Rusi razbili 126 nemških tankov. BALKAN — Hitler je zagrozil Madžarski in Romunski, da bo do tal porušil Budimpešto in Bukarešt, ako ne bosta državi mirovali. Med njima je namreč vedno bolj naipet položaj radi Sedmograške, katere del je Hitler dal Madžarski. Washington, 22. apr. — Administrator cen, Leo Henderson je nocoj naznanil, da bodo dobivali avtomobilisti gazolin v 17 vzhodnih državah na porcije in sicer se bo začelo s to mero 15. maja. Vzrok temu je največ tor-padiranje oljnih tankerjev, ki vozijo olje in gazolin ob atlantski obali. Kot naznanja Mr. Henderson, bodo avtomobilisti dobili gazo-linske kart'e, ki bodo veljavne do 1. junija, potem bodo dobili pa kupone. Ni pa povedal, koliko galon gazolina bo dobil vsak lastnik avta, toda iz dobro poučenih virov se zatrjuje, da bo dovoljenih samo 5 galon gazolina za potniški avto, zdravniki in vozniki trukov ga bodo dobili pa več oziroma toliko, kolikor ga potrebujejo pri svojih važnih opravilih. Kot se zatrjuje iz vladnih krogov, država Ohio in druge osrednje in zahodne države ne bodo še prizadete pri tem, toda tudi za te države je že v delu načrt'za gazolinske karte. Razne potrebščine za vojno namreč vedno bolj potrebujejo gazolin, tako za produkcijo gazolina za letala, kot za produkcijo umetnega kavčuga. Vzhodhe države porabijo danes 1,500,000 sodov olja dnevno in ker večino tega pripeljejo tankerji in ker jih gre vedno več v morje radi torpediranja sovražnih podmornic, bodo treba uporabo za vzhodne države zmanjšati. Prizadetih bo okrog 10,-000,000 avtov, ki se nahajajo v teh 17 vzhodnih državah. Prizadete bodo vse države ob atlantski obali in v notranjost do' vključno države Pennsy Ivani je. Ogromna parada bo v mestu na 30. aprila Cleveland se pripravlja na parado, kakršne še ni videl Cleveland. Vršila se bo na 30. aprila. Parada bo z namenom propagande za nakupovanje vojnih obveznic. Slikovite flote, uniformirane skupine in razne patriotske organizacije so že priglasile udeležbo. Upamo, da bomo tudi Slovenci častno zastopani. Pripravljalni odbor je tudi dobil dovoljenje, da bodo nad parado letele formacije letalcev od Civilne zračne patrulje. To bo prvič, da bodo meščani videli civilno zračno patruljo. Čistilna razprodaja Oblak Furniture, 6612 St. Clair Ave. bo imela jutri in v soboto čistilno razprodajo na pohištvu in potrebščinah za dom. Ne zamudite te ugodne prilike, če potrebujejo kako stvar za doma. Iz raznih naselbin i Duluth, Minil. — Pred nekaj dnevi je bik napadel rojaka Johna Hrena in mu prizadjal rane, katerim je podlegel na mestu. Našli so ga mrtvega v ograji za živino na farmi Johna Skrabe v Greaneyju. Farmar Skraba je imel Hrena uposlene-ga kot pomagača. Hren je bil samski in star 60 let. Njegov edini znani sorodnik v Ameriki je Charles Hren v Duluthu.—V bolnišnici v Trommaldu Tie zadnje dni umrl Anton Skul, star 52 let. Radley, Kans. — Dne 16. aprila je umrla Katarina Dolar, stara 58 let in rojena v Trnovem na Gorenjskem. Vzela jo je sladkorna bolezen, na kateri je dolgo trpela. Zapušča moža Johna Dolarja, pet sinov in hčer Angelino Godina v Chicagu. Buenos Aires, Ai-g. — Dne 4. marca je umrla rojakinja Evfe-mija Frančeškin, roj. Vuk in doma iz Rilj. V Argentini je bila 10 let in zapušča moža in sina. Prevzem gostilne Frank in Ana česen naznanjata, da sta prevzela gostilno, znano pod imenom "Crow Tavern," 1231 E. 61. St. vogal Edna Ave. Vabi rojake na obisk in obljubljata najboljšo postrežbo. J.^: ij) i _______ i r •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per yeai U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 95 Thur., April 23, 1942 Japonci okušajo svoje zdravilo Dolgo zaželjeno in težko pričakovano bombardiranje japonskih mest se je zgodilo. Bombe, ki so jih metali ameriški bombniki na japonska mesta zadnjo soboto, so dale okusiti Japoncem njih lastno zdravilo in jih spomnile, da vojna ni sama navadna parada z lampijončki. Nad deset let so Japonci trosili smrt in razdejanje drugim narodom, začenši v oktobru 1931, ko so zasedli Mandžurijo in potem klali in morili preko Kitajske, v Manili, Singa-poru, Bataviji, kjer so njih bombe rušile hiše in morile nedolžne ljudi, ne izvzemši starčkov, žensk in otrok. Zdaj so prvič v zgodovini okusili prav isto na svoji lastni koži, na svojih domačih mestih. Kot trdijo sami Japonci, so bombniki, ki so nosili znamenja ameriških bombnikov, prihrumeli nad Tokio, glavno mesto z 7,000,000 prebivalci, nad pristanišče bojnega ladjevja Yokohamo, nad mesti Na-goya in Kobe, kjer so glavne tvornice za izdelovanje bojnih letal. # Najsi Japonci zatrjujejo, da so šli za svojimi vsakdanjimi posli, ko so padale bombe na njih hiše, tovarne in druge tarče, pa mora vsak človek vedeti, da kadar dežujejo raz-streljive in zažigalne bombe iz bombnikov, je malokdo, ki bi se ne zmenil za to in da bi šel mirno svojo pot za svojim vsakdanjim opravilom. Enoje gotovo, da so udarili zavezniki na Japonsko prav v času, ko je bila ta na vrhuncu svojih zmag in da je bilo to veselje nad zmagami precej posoljeno s strahom glede bodoče varnosti japonskega otočja. Ameriški bombniki so udarili na Japonsko prav v času največjega narodnega praznovanja, ko se ljudje zbirajo po parkih in vrtovih in obhajajo dobo cvetočih češenj, ko teče riževo vino v potokih in se od vsepovsod glasi vesela in prešerna pesem v slavo dišečega češnjega cveta. Najsi so japonski oblastniki pripovedovali narodu, da morajo biti pripravljeni v vojni na vse, tudi na bombardiranje domačih mest, pa niso nikdar verjeli, da bo do tega prišlo in da si bo upal kak sovražni bombnik potrkati prav na domača vrata. Lahko si mislimo, kak efekt je napravilo to bombardiranje na starejše ljudi. Ti imajo še dobro v spominu, kaj napravi požar v gosto obljudenih mestih, kadar jih užgejo bombe. Večina glavnega mesta Tokia obstoji iz hišic, zgrajenih iz lesa ali strjenega papirja. In kadar začne goreti tak del mesta, potem je skoro vsako reševanje brez moči. To so videli in spoznali neke sobote leta 1923, ko je stresel Japonsko silen potres in zanetil požare, ki so uničili sicoi'o vse mesto Yokohamo in skoro ves Tokio. Mnogo stavb, ki so jih takrat zgradili v naglici, stoji še danes. Celo mnogo vladnih uradov je nastanjenih v lesenih barakah, ker ni bilo denarja za boljše zgmdbe, ko je šel ves denar za armado in mornarico. Cdkod so prileteli bombniki, v času, ko to pišemo, še ne vemo. Washington molči in pusti sovražnika v ugibanju. Morda so pripeljale bombnike v bližino ladje nosilci letal, morda so prileteli iz Aleutskih otokov, ki so podaljšek Ala-ske, morda iz skrivnih oporišč na Filipinih, morda od kje iz vzhodne ali centralne Kitajske. Naj pridejo od kjerkoli, gotovo je pa, da so pognali Japoncem strah in trepet v mozeg in kosti. In če so naši bombniki lahko prileteli na Japonsko enkrat, bodo lahko prileteli :!c in še. Še nekaj takih napadov in Japonci bodo prosili odpuščanja. Fantje, le po njih, rumenjakih! * J —v«., - t BESEDA IZ NARODA Pomoč!—A komu pomoč? Toda teror je dosegel svoj višek na dan volitev. Italijanska vlada je razdelila volivne okraje nalašč tako, da so morali hoditi slovanski volivci po cele ure, če so hoteli priti do svojega volivnega prostora. In na potu so jih prestrezali oboroženi fašisti, katerim so v mnogih slučajih pomagali ce-lq karabinjerji. S silo so jim jemali volivne izkaznice, da so se morali vrniti domov, ker brez teh izkaznic niso mogli oddati svojih glasov. Na tisoče slovanskih glasov je bilo na ta način zavrženih. V mnogih slučajih se je tudi dogodilo, da so bili volivci pretepeni, ko so jih fašisti preiskovali radi izkaznic. Kjer se je slovanskim volivcem posrečilo, da so dospeli do volivnih prostorov, so jih fašisti celo pred vhodom preiskali ter jih prisilili, da so oddali svoje glasove za italijanski narodni blok. V Dekanih pri Kopru je opravljal to delo sam narednik karabinjerjev, neki D. Azzara, kateremu so pomagali oboroženi fašisti. V Moščenici so fašisti s samokresi v rokah udrli v volivne prostore in pregnali zastopnike slovanske volivne liste. Še isti večer so udrli v župnišče in tam razbijali. V Škofiji blizu Milj so poklicale oblasti na pomoč vojaštvo. ki je streljalo na divje fašiste. Toda fašistom se je posrečilo predreti kordon vojaštva, udrli so v volivni prostor, •pretepli zastopnike slovanske volivne liste, raztrgali volivni jfrjej'ik in premenjali slovanske glasove, ki so bili že registrirani. za italijanski blok. Malo čuden je zgorajšnji naslov: komu pomoč? Vsepovsod je treba pomoči zdaj ko divja vojna-vihra; predvsem jo je treba tukaj, da se pomaga našim Združenim državam, da srečno zmagajo, kar upajmo, da tudi bodo. Pa pomoči je treba tudi drugod, predvsem tudi našim tam v Jugoslaviji. No, za to se tudi zbira že precej časa, če tudi gre vse le počasi, toda gre. Ko se je završila pred letom tragedija tam v naši stari domovini, se je takoj pričelo z Pomožno akcijo, ki je bila, oziroma je po imenu Jugoslovanska, a v resnici se pa deli na tako zvane Sdkcije; rekel bi, v nekak separatizem^ No pa kakor bilo tako bilo. Slovenci zbirajo za Slovence oziroma Slovenijo, Hrvatje za Hrvatsko, Srbi pa, ki so sprva zbirali le za Jugoslavijo, tudi zdaj zbirajo le za Srbijo. Zdaj se je pričelo tudi zbiranje za Rusijo. Malo*em zmajal z glavo, toda ne tako, da bi bil proti temu, da se da za Rusijo; za to sem tudi jaz, da se da za Rusijo, zakaj Rusijo in pa Ruse poznam morda precej bolje in pa dalj časa kot pa jih poznajo morda tisti, ki so pe spravili na čelo tega, da se nabira za Ruse. Zmajal sem z glavo pravim. Zakaj? Pri zbiranju za Jugoslavijo, ali če hočete reči za Jugoslovane, so brž rekli: "Nabirali bomo zase, za Slovence, za Hrvate," itd., pa če tudi smo živeli skupaj v tej državi okrog 23 let; toda ko je prišla tragedija, pa vsak zase, nič za skupnost. Zdaj pa kar naenkrat od pomoči za Slovence k pomoči za Ruse. Vem, da bo ta ali oni rekel: "Ja, za Slovence zbiramo da jim potem pošljemo, a Rusi se pa borijo in tem je treba zdaj pomagati." Dobro, resnica je in prav je, da se pomaga in da pomagajo vsi. Ampak Slovenci, ali če smem reči Jugoslovani, imajo pa malo drugačne, pa tudi bolj častne nalogo, da pomagajo za poraz Hitlerja in njegove gange. Jugoslovani imajo svojo fronto, imajo generala Draža Mihajlo-viča in njegove hrabre četnike. Ti zaslužijo našo pomoč in to prej kot Rusi. V našem časopisju vidim veliko hvalisanja pa slavospevov možu, ki je res cel junak, da naravnost pravljičen junak kakršnemu ga danes skoro mi para. Vse ga slavi, Amerikanci in drugi ter mi. Ampak, da bi se zbudili pa rekli: "Ta junak zasluži vse več kot pa prazno hvalo, ta zasluži, da se mi organiziramo, zbiramo prispevke, pa magari si pritrgamo od ust, pa damo temu junaku, ki je naše jugoslovanske gore Ijst, ki je naš." Kaj še! H villa, samo hvala, a nabirali bomo pa za Ruse. Meni ne gre v glavo tako čudno početje. Za druge, ki so tako daleč, se zbira in vse zbira, za našega lastnega jugoslovanskega sina—junaka še nič. Pa hočemo Jugoslavijo, občudujemo Mihajloviča, a damo pa niti črnega centa; vsaj clo zdaj še nisem videl in ne čital o kaki skupini Slovencev, ki bi zbirala za Mihajloviča. Rojaki, mi s tem sami sebi bijemo v obraz in vse naše hvale Mihajloviču so le puhla fraza in ostanejo vse do- to bo tudi pri njem upoštevano za dobro našega naroda. Možje, ki so kot člani društva bili na seji, so poslušali in ko je br. Joseph Rudolf, bivši dolgoletni tajnik društva, stavil predlog, da se da tudi za Mihajloviča in njegove četnike, so člani sprejeli, da kolikor Rusom toliko Mihajloviču in sicer se mu da $25.00 iz blagajne dr. sv. Jan. Krstnika, kateri bodo izplačani kakor hitro bo organizirana kaka akcija, jih društveni blagajnik Fr. Lavrič takoj izplača. Društvu za ta korak, ki ga je napravilo, gre prvovrstna pohvala za res pravo narodno zavednost, ki jo je pokazalo z tem činom. Ni društvo bog zna kako bogato z blagajno, a vendar ni štedilo, ko se je šlo, ko se je omenilo tega junaka Mihajloviča. Tu je znak, da naš slovenski narod je dober, je razumen in tudi požrtvovalen in res na-kler se ne bomo mi zasukali ! rodno zaveden. Ko bi enake po-di'ugače in rekli: Rojaki, kate-1 dobne korake napravila še dru-rim je mar za našo staro do-! ga slovenska društva kot dr. sv. movino, katerim je mar, da bo j Janeza Krstnika, št. 37 ABZ, ta država zopet svobodna, kate-! bi tudi naši borci tam v Jugo-rim je mar junaška borba Mi- i slavij i dobili več pomoči, več hajloviča in njegovih hrabrih j korajže pri svojem brezprimer-*cetnikov, skupaj stopimo pa j nem junaštvu, mi pa tukaj za-zbirajmo za Mihajloviča. Ta-' ^st. da smo storili res svojo krat se bomo pokazali, da znamo ceniti junake in njih borbo za Jugoslavijo, katere si vsi želimo nazaj. Radi takega ravnanja sem zmajeval z glavo, ko sem gledal, kako smo pri Jugoslaviji in Jgoslovanih vsaksebi, a za Rusijo se pa kar navdušimo. Poudarjam, sem za Rusijo. Ampak naj prvo je domače ognjišče, potem je pa sosed. Pa sem razmišljal o tej naši, rekel bi, tragikomediji in se tozadevno tudi oglasiti. Pa sem počakal, ker nočem biti prenagel; naj se da narodu prilika, da spozna in se zave kje je njegova pomoč poleg pomoči tej deželi, ki je prva za nas, pomaga še onemu, ki je naše pomoči vreden. V nedeljo, 19. aprila, sem se kot.po navadi udeležil seje obče spoštovanega in zelo uglednega društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ (prej JSKJ). Na razpravo je poleg drugih stvari prišlo na površje tudi to, da se in koliko se da za Rusijo. Nič nisem rekel, niti k besedi se nisem priglasil, ker za Ruse sem tudi, kot sem omenil. Ko pa po daljši razpravi o Rusih in pa pomoči, pravi predsednik društva br. Karol Vrtovšnik, naj nam še naš zapisnikar Jože Grdina pove kaj o Rusih in kaj on misli, sem se temu pozivu kajpada odzval in povedal, kar mi je pač bilo na srcu. Povedal sem, da sem za Ruse sto procentno, ker jih poznam in sem bil 4 leta med njimi, ter sem jim tudi hvaležen. Ampak čudno pa se mi zdi tako ravnanje, ko se zbira za Ruse, pri tem pa se čisto prezira legendarnega borca Draža Mihajloviča in njegove četnike. Jeli kaj soli v naših glavah, ko zbiramo za Ruse, naše lastne Jugoslovane pa preziramo; Mihajlovič je vreden in potreben naše pomoči, on se bori za to Jugoslavijo, ki je bila naša, v njegovi armadi jg veliko število naših Slovencev, ki se bore rama ob rami poleg bratov Srbov in Hrvatov. Hihajlovič, če zmaga, bo delal meje bodoče Jugoslavije .in njegovo besedo bodo upoštevali tudi Rusi, Angleži in Amerikanci, Brezdvoma, kajti, kdo bo pa tako brezobziren, da bo ugovarjal možu, ki se je boril kot pravi resnični junak in si z mečem pridobil nazaj ukradeno zemljo. Ta junak zasluži, da mu tudi mi pomagamo, kajti če damo naravnost za njega, p rite pa dajte, potem pa lah- ko zahtevate. Ko bi kaka druga, že prega-jana ali pa vojskujoča se država imela takega Mihajloviča kot ga ima Jugoslavija, to bi ga drugi narodi, narod dotičlie države, vse drugače cenil kot pa ga mi Jugoslovani. Srbi, da, vsa čast jim, tudi Hrvatje ga visoko čislajo in Slovenci ne bodimo zadnji., Pravim, drugi, ako bi ga imeli, bi ga drugače spoštovali in podpirali! Nimajo ga Poljaki, ne Čehoslovaška in ne druge države. Mihajlovič je samo eden in tega ima samo Jugoslavi ja. Ta je vreden naše pomoči. Kako bodo pa Rusi pri tem gledali na nas, če se bo zbiralo le zanje, a Mihajloviča pa pustilo v nemar? Pameten Rus bo zmajal z glavo in podvomil, da bi bilo v takih glavah vse v redu. Zdelo čudno bratstvo tako, ki. pozna le zelo oddaljenega brata, ki ima vsega v izobilju, a svojega brata doma, ki mu je najboljši brat ter stori vse za bratov blagor pa prezira. Rojaki, soko na srce in če je v nas kaj domovinske ljubezni, |kaj narodnosti: pomagajmo GENERALU DRAŽI MIHAJLOVIČU IN NJEGO VIM ČETNIKOM. dolžnost napram njim in Jugoslaviji. Na tej seji sem videl moža, ki je vstal pa položil na mizo petak, pa rekel: Za Mihajloviča in Ruse. Društvo sv. Janeza Krstnika je s tem darom ($25.00) dalo pobudo, takorekoč predlog, da se prične z zbiranjem za Mihajloviča. Predlog je lep, krasen. Ali bo uspel? Če bo, bo lepo od nas, da nekaj storimo tudi v dejanju, ne pa samo v frazah, če ne bo, bo društvo sv. Janeza Krstnika prav tako lahko ponosno na svoj odlok, na velikodušni dar, ki so ga določili. Dajte rojaki, ko boste razmo-trivali pri svojih društvih, posnemati dr. sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, in pri tem, ko daste za Ruse, dajte za Mihajloviča, ne prezrite ga. Naši bratje, očetje in sorodniki so v njegovi armadi in bijejo pravični boj napram nacizmu in fašizmu. Naklonite tem bojevnikom nekaj dolarjev in bodite prepričani, da ste jih dali najbolj potrebnim, najbolj zasluženim. Le dajte za Ruse, a ne prezrite Mihajloviča, da ne bo potem tudi slovenski narod prezrt. Od 'zelo odlične osebe sem zvedel, da so dali Hrvatje potom neke svoje organizacije cel tisočak za Mihajloviča in prav enako so dali tisočak Srbi. Kaj pa Slovenci? Dr. sv. Janeza Krstnika je za vzgled. Pravijo nekateri: "S tem, ker damo za Rusijo, damo tudi za Mihajloviča. Rojak, kar bo prišlo od Rusov, bo šteto Rusom v dobro, pa magari je še toliko slovenskega ali jugoslovanskega denarja tam. To bo šlo na ruski kredit, ne na slovenski. Na slovenski bo šlo to, kar bo šlo naravnost za njega, to bo štelo do zadnjega centa in tam bo tudi'zapisano. Ali bi naprimer ne bilo veliko bolj pametno pa učinkovito, namesto, da se zbiramo po raznih dvoranah, pripovedujemo štirim stenam, pa množici ljudi naše boli, o Primorju, Trstu, Gorici, Koroški, Štajerski in Prekmurju, da bi zbrali poštene svoto denarja, ga posiali Mihajloviču v zahvalo za njegov junaški boj s prošnjo, da poskrbi z mečem v roki, da vse to pride pod novo svobodno Jugoslavijo? Res, veliko bolj na mestu bi bilo, pa neprimerno učinkovitejše. Potem, ako bomo dali, bi lahko katero rekli, če pa ne bomo dali, se utegne pa tudi Mihajlovič kaj malo zanimati za naše nasvete, še manj pa za zahteve. Roko od "Zvonarji" nastopijo Pevci in pevke zbora "Zvon" se prav pridno pripravljajo za koncert, katerega podajo v nedeljo, 26. aprila, ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Vse pesmi za ta koncert so v resnici tako lepe in skrbno izbrane po našem pevovodji g. Ivan Zormanu, da vam bodo gotovo ugajale in da boste ljubitelji slovenske pesmi imeli resničen duševni užitek, če se boste udeležili v nedeljo prej omenjenega koncerta. Zavedajmo se, da je naša slovenska pesem vendar budilka našega slovenskega življenja, skupnega sodelovanja še za na-daljni obstoj in skupne vezi med nami in našimi rojaki v stari domovini. Ali si ne štejemo v veliko srečo, da živimo v deželi, ki nam dovoljuje take in enake prireditve in nam s tem daje prostost še za nadalj-ni obstoj našega živi j a. Ako pa hočemo ohraniti to, kar mi tako ljubimo in nam je tako sveto, se moramo gotovo tudi sami potruditi in delovati na to, da še nadalje ohranimo našo prelepo slovensko pesem. Kakor hitro bomo dopustili, da se preneha z obdržavanjem naših slovenskih pevskih zborov, tako hitro se bo tudi prenehalo z našo pesmijo in s tem bo polagoma prenehala tudi naša slovenska govorica. Zatorej dragi rojaki in rojakinje, če je bilo kdaj potrebno je gotovo danes v teh temnih časih, da se strnemo skupaj in delujemo skupaj še za nadalj-ni obstoj slovenstva. S. Paulin. -o-- "Desetnik in siortica .. Ljubko pomladansko sonce je razvedrilo ob nastopu igre "Destnik in pirotica" mnogo-brojne udeležence v Slovenskem domu na Waterloo Rd. preteklo nedeljo. Ginljiv prizor iz življenja osirotele deklice, ki je pod krutim varstvom svoje mačehe, je orosil marsikatero oko navzočega občinstva. To bo gotovo globokočuten spomin na življenje, ki se še čestokrat dogaja med širnim svetom . . . Vlogo sirotice je nežno in s pravim čutom odigrala ljubka Dorothy Arh, za kar naj žanje vse priznanje. Mladi in nadebudni Marian Steblaj, pa s kretnjo in čutom dokazuje, da bo vreden sinko svojega očeta na oderskih deskah. Čestitke z srčno željo še za bodoči užitek slovenskemu narodu. Izborno je izpeljala svojo vlogo tudi gdč. Betty Cerjan, ki je kot vodja pritlikavcev imela pač precejšnji govor v dovršeni oblasti. Izgovorjava, kretnje in žvahnqst, vse je spajalo v eno samo željo — polsušati jo še naprej. Sploh pa so se vsi igralci istiniTo potrudili ustreči občinstvu, z^ kar gre vsem najlepši pok Ion. Da je s takimi prireditvami mnogo truda od strani učiteljev, mi bo brezdvomno vsakdo lahko pritrdil. Učiti tukaj rojeno mladino pravilne slovenske izgovorjave, je težka naloga, ki .je poplačana le s sto odstotnim posečanjem teh prireditev. Odrasli kot mladinski igialci skušajo ob vseh nastopih doprinesti svoj popolen delež, zato pa naj tudi narod skuša vpoštevati njihova prizadevanja; neumestna kritika in sa-moljubje naj nikar ne najde mesta tukaj, pač pa vzpodbujanje in pogum. Le na ta način bomo ohranili biser čustva do naše slovenske besede, naše pesmi in spomina na sedaj tako teptano staro domovino. Gospodu Šemetu in gospodu Izjave bana dr. I. šubašica o dr. Vladimirju Mačeto vodi- i dr. New York, 18. aprila (JlC]' — V ] zvezi z vestmi ^ Press-a" o zastrupljanju telja hrvatskega naroda Vladimira Mačeka, ki ga v svoji oblasti nemški nac'J® teroristi, je ban Hrvatske Ivan Šubašič na konfere'!CI' Jugoslovanskem I n f orn^ skem Centru obvestil aine"1 •sto i!« časnikarje o skupnemu odP»rl dr. Vladimira Mačeka in j11'1^ skega naroda s srbskim 1,1 ,itSl venskim narodom v JuS05 ' J1'"New York Herald Tribal piše: J £ "Jugoslovanska vlada v I gnanstvu je včeraj [dej0 da so "bili v Hrvatski mnogi hrvatski prvaka .1 „, njimi tudi jugoslovanski I ^ Ivan Meštrovič in da poW strupljajo dr. Vladimira1' ka voditelja Hrvatske SeU Stranke, ki je star 63 let> ^ J^ menom, da bi iz njega li izdajalca. Govori se, J dr. Mačeka po enem let". jJj^ ra poslali domov v °k°1 pa' greba. Trdijo, da je tako da so se zbali- zbolel umrl" . , , hrv-N: "Sporočilo je dal *> X ban dr. Ivan Šubašič, v» A^ ganiziranem Jugolslo^ Informacijskem Centru ^ J Fifth Ave. Dr. Šubašič P vesti «°ci_ časnikarjem, da so jeli iz tajnih virov v spor1 vore°T>i vaj in mu jih brzojavno Vesti med drugim S° vem valu terorizma ■ p domovini in o usodi or" ka." . • 'j Močnejši odP°r ^ "Da. Šubašič je deja'-^, ve aretacije v Zagreb^ je izvršila vstaška P° jf ukaz nemšklih 111 •„ janskih oblasti, dok821^ večanje odpora hrvats ^ roda proti osiščnem« dr. A litija Paveliča." ^ "Prejeli smo vesti vstaši zaprli -trideset ooslancev," je nada J , ban, "in 806 intelektu vetnikov, javnih nikov in duhovnikov ^ zadnjih tednih. Med Meštrovič." "Meštrovič, ki Je ^ pH>| je bil v svoji mla<- k k »»1 "Mojega očeta, :« sodnik, tožijo za A ^ je pripovedoval JuC1 y svojemu prijatelju- j,, "Zakaj ga pa tožiJi ^ J "Čakaj, ti bom P". ^ ,%)' ko je to prišlo, jff S. ■ Hh dnik moj oče je so je obsodil nekega ^ trideset dni v Prisl. • co. Komaj obsodbo, je pogr mizi in ga vrgel v P1 . e obsoj^,/ > "No, moj oče ^ vek, pa se je >» /, umaknil. Tintnik i ^ , ; veliko okno v sodn' ; ubil šipo, vredno ^^ Potem je priletel na cesto in zadel J ter ji popackal vso > "To bi ne bilo ^,,/j 'ik ampak ženska Je " 0\fJ packano krilo in g §jlo ^ nila. To je pa sp j ki je ravno takr* ^ y ^ kočijo, v njej P® jtfVfW mož in'žena.' KoC vrnila in oba Pas j, ubila. mJ*"..« "To bi ne k,-; bi ie t9' | F V bilo ampak konj se Je v / vjal naprej. N« v;,: «(j. v% »bo V« Steblaj u pa želim še mnogo tr-1 zaletel v trgovin0 s ^ ^ dne in vztrajne volje ter ne- sodo in napravi1 ' eC L S i cev, so fašisti z revolverskimi streli in bombami napadli slovanske volivce. Pri tem je bil ubit Anton Parenčan iz Kra-\/ Labinu, kjer bi moralo voliti iz okraja do 3,000 voliv- pana in več jih je bilo ranjenih. nimanja za našo mladino. Hva- del, kje se je $ o';, in zdaj toži ni«;ieJ/ umaknil ti'1 Prav na mestu bi bilo, da se omagljivega rodoljubnega za- sto dolarjev, organizira akcijo za pomoč Draži Mihajloviču. , la za vse trud! Jože Grdina. Josephine Praust V«! • Msi et % % se je v" šica U JIC) vodi- g. dr. [0 Bi* ;nci( aiacii' eri| idpo'3 hif in slo* oslav> Torej zato se mi !e zdelo, da so odprta —. Lepo! Predvsem vama mo-;aw Povedati, kaj bodeta stori-:a' k me zalotijo." UTr . J h] pa?" Počakajte! Najprvo moram iskati vezi.' , sta bila tako zvezana, ka-* je Popisal Murphy. f Takole —! yem, kam mo-se& z nožem, če bi bilo tre- ibu"® jn reti^ i, ;i časi,"' ;elj» iaF , da tu ^ 3lici ko brv«1 nov van8 uji8.c; i je esti L°01 "7 6 nožem_?" J1*! Poslušajta! ne zalotijo, bodeta pro-Jutri zjutraj, če pa me naj* , ' bodeta prosta še danes in "^v trenutku, ko me zalotijo." „p Mogoče!" sta se zavzela. a azjta! ,Ce me zalotijo, va-naJprvo porežem jermene, ar bo zadostovalo deset se-Nato odpreta vrata na 14'>ev'c'' s'o, da bi me našli —. Ozdravljen (Konec) Zdaj jima je šlo vse lepo od rok, če zamolčim, da sta se skoraj nato zaman trudili, kako bi odprli stekleničico diša^ ve, in da sta se znašali nad za-maškom. Ni se mi bilo treba kaj posebno prizadevati, da sem ju prepričal, kako nesmiselno je, da se mučita s prazno stekleničko, ko imata tik zraven nje še eno polno, ki jima bo hitreje in izdatneje koristila. II. Slednjič sva se odpeljala v čo težo. Nekateri vzorci so se ji zdeli naravnost neokusni, drugi zopet so bili preveč ali premalo križasti, skratka — tudi manj vredne vzorce je strogo prerešetala. "Tale vzorec tu mi je pa kar všeč," sem se plaho oglasil in pokazal na sivobarven kos, ki je silil izpod velikega kupa. Prodajalec me je ves hvaležen pogledal, a hkrati vzdihnil in dejal: "Ah, to pa na žalost ni blago ampak samo lepenka, okoli katere je namotano blago." "Ampak tole tu se mi zdi kar nekam mično, sem nadaljeval trgovino z oblekami. Prodaja- na vidfez kar očaran: rekel bi' lec se nama je priklonil, a hkrati pobledel in se strahoma zazrl da je naravnost krasno!" "Pokažite mi še kaj podobne- v rožnati smehljaj Marje Pav- ^ " kar se da Prijazno pr0" ]0Vne ■ sila moja spremljevalka. "Pokažite mi, prosim, kaj no-! Prodajalec že ni več stal za vega za bluzo. — Ampak res j prodajalno mizo, ampak tako kaj novega. — Vselej grem najprej k vam, v zahvalo mi pa vedno pokažete samo najstarejše vzorce!" "Kakšen nesramnež," sem si mislil. Prodajalec se je povzpel na majhno lestvo in zdaj se je va- rekoč ležal na velikanskem kupu nametanih in preganjenih kosov blaga. Visoko sva morala stegovati glave, da sva sploh še videla ubogega prodajalca. Čuti je bilo le še hripav glas: "Tudi tale vzorec — poglejte, milostljiva — bi vam priporočil, da prodajalec ni zaslužil samo tega, zame nesmiselnega nakupa, ampak tudi dosmrtno pokojnino in vzgojo svojih otrok na državne stroške. Sicer bi mu pa dosmrtna pokojnina najbrž ne bila potrebna, saj bi človek temu siromaku zdajle skoraj ne prisodil, da bo preživel še cel teden!" III. Stopila sva iz trgovine. — Jaz z velikim zavitkom, ona pa praznih rok in z zmagoslavnim nasmehom. Utrujena sva sedla v kočijo. "Kam pa zdaj ?" sem vprašal. "Kako?" "Kam greva zdaj?" "K šivilji vendar; saj sem vam že rekla." "Peljite naju k šivilji!" "V katero ulico, prosim?" "Torej v katero ulico?" sem vprašal svojo spremljevalko. "Ona dolga — prav dolga — moj Bog, res sem pozabila, kako so, se temu nikakor ne morejo je bil korenjak. Lani v jeseni privaditi." j smo izvedeli, da se mu je zdra- "Kaj hočete, z moškimi je pač, vje zelo poslabšalo. Sedaj pa .križ," je premišljeno dostavila j nam vlada sporoča, da je vzrok Marja Pavlovna in se smehljala temu — zastrupljanje. To ne se ji ze rece lil cel plaz najraznovrstnejšega' Je najnovejša moda." imel z dvema, kve- , 'tremi štjrjmj ljudmi. In ^ m Postrelil v prav toli-4Spindah. Streljanje bo se-fia]j bav"o ves tabor pokonci, trušč in hrup in vse % p' Pa si ne bo ijj j^jer se strelja, torej h • (-dtem sta se že umakni- blaga na prodajalno mizo. Vi deti je bilo, kakor da se hoče zagraditi pred Mar j o Pavlov-no, da bi bil res na varnem. Ce bo treba. Iz oči mu je sevala obupna vdanost v svojo usodo. "Tale vzorec, milostljiva, je res lep in prikupen." "Hm, kaj se mogoče šalite? To je za kmečke rute!" "Ali pa tale, to je najnovejši vzorec." "No, no — vi se pa norčujete z menoj!" Še malo ni bilo videti, da bi se bil prodajalec šalil. Pot mu je lil s čela in ustnice, že vse izsušene, so mu razdraženo po-drhtevale. Jemal je kos za kosom, ga razgrnil, a nič ji ni bilo všeč, grmada blaga med njima se je kopičila, da se je miza skoraj šibila pod naraščajo- Njegovo govorjenje je bilo čedalje tišje in tišje. A šele zdaj sem končno razumel strahotno pobledelost prodajalca, ko je zagledal mojo spremljevalko. In vendar je slednjič spregovorila Marja Pavlovna z zvon-kim glasom: "Ta barva je zame pretemna, oziroma presvetla. — Kakor vidim, ne bo zame nič primernega." Nato je vstala in prijazno po-kimala prodajalcu, ki je stal za visokim kupom razloženega blaga. "Greva?" sem vprašal. "Potem vas prosim, gospod, da mi odre-žete tale kos in — tegale — in zavijete še tale konec." "Kako, čemu pa vam bo vse to?" se je čudila Marja Pavlovna. "Oh, ona dolga ulica — to bi morali pač takoj povedati. Gotovo so na obeh straneh tudi hiše in na vseh vratih hišne številke, kajne?" "Da, da, tako nekako. Tam je tudi štirinadstropna hiša s 'takšnimi' vrati." "S kašknimi?" Razprla je roke in na nerazumljiv način skušala dopovedati. "Saj veste, s 'takšnimi'!" "A takšna vrata! Dobro, dobro. Ampak za cesto ne veste?" "Vedela sem že, seveda — ampak pozabila sem! Oh, zdaj se spominjam, zaviti moramo na desno." Rekel sem kočijažu, naj krene na desno. "Za božjo voljo, kam naju pa pelje? Ne na desno!" "Pa zavijte na levo," sem rekel kočijažu. "Oh, ti kočijaži tudi nič ne ra-umejo," sem zamrmral. "Res je namreč, da se pri kočijažih in drugih možeh desna stran vedno ujema z desno roko, pri ženskah v zavesti svoje premoči. Zavili smo v neko ulico in jaz sem natančno pazil na vse hiše s 'takšnimi' vrati. IV. Ker je bilo nešteto hiš s 'takšnimi' vrati, šivilje seveda nismo dobili. Ko sva se čez dobro uro vrnila domov, se je nenadoma domislila Marja Pavlovna. "Menda ste mi hoteli nekaj važnega povedati. Kaj bi pa bilo takega? Se ne spomnite več?"Še doma ste mi rekli. Poudarili ste celo, da je za vas nekaj zelo važnega." bi bilo prvič, da se na Balkanu zastrupljajo politični nasprotniki." "World Telegram" nadaljuje: "Ban Šubašičč je izjavil, da 95 7c Hrvatov podpira dr. Ma-čeka. Dejal je, da se veliko število Hrvatov bori z Mihajlo-vičevimi četniki proti osišču in da izdajalska vlada lahko računa samo z majhno skupino zločincev. "Nezadovoljstvo v Hrvatski se je povečalo zaradi nedavnega znižanja obrokov hrane na 200 gm kruha na dan in 150 Zdaj Marja Pavlovna zame ni 8'm mesa po dvakrat na teden bila več ne Meri in ne Miška. Samo zazehal sem in iz vljudnosti zakril usta in dejal zaspano: "Oh, že vem, hotel sem le vprašati, kje kupujete svoje izvrstno čajno pecivo?" In v tem odločilnem trdnutku je puščava izgubila enega najznamenitejših puščavnikov. (Arkadij Averčenko. — Prev. žagarjeva.) -o- IZJAVE BANA DR. I. ŠUBASIC A O DR. V. MACEKU Rad bi s tem samo povedal, pa z levo. In' riibzje zabiti, kakor 'H av0 in z nekaj streli saniega sebe spravil Najbrž pa bom lah-,>C 2e kar z vama vred." H !" J'e Pravil ite življenje gre, vse Pa govorite hladno ^Ušno, kot bi razlagali Jst, a dvakrat osem ni pet-;itk0 Pak šestnajst —!" Hi j, j 1)a naj govorim? Tre- ^varnosti. Viti -Sem vama, kaj mora-W eebi me kak rdeči ra-h 'la®el. če me nihče ne 1 jj eta, kakor sem rekel, ij ^'.i Prosta." da bi se vaše sa-J'bii v6 besede uresničile in ' s te® k!nalu sPet prost ]0 1 še ni vse doseženo. ^ijetj^a Meltona mora. iKa * . . Ze imam!" N j sf ^—imate—? Kaj, LVa er°kli —?" ie vzklik-glas. l\ ' sem tfa svaril. "Ali Da se čim več prihrani na blagu za ženske obleke, se tudi ženska moda temu prilago-Za obleko (levo na sliki) se je potrebovalo 6 jardov in 27 palcev blaga, za obleko C desno na slikiJ pa ga je treba samo .J jarde in 26 palcev. deva. »kr %uiv je sem ga svaril • lcanje šepetanje —V a« slišal rdečkar!" es —? Vam naj ver-i:*^ J°natana imate—? !" ' £las bi vpil hufra in |)ustite! Ko bo" v ni> lahko kričite, če ^ ^ bo sape zmanjko- i na Dru-Tudi tisto tudi že imam." ? Kje?:- "Kako se tole sliši —!" je menil odvetnik. "Tisto stražo bomo napadli in potem sta svobodna —! Kot da bi kdo izmed nas rekel, sedaj le pa bom za ju-trkoval —. Mar mislite, da se tista straža ne bo branila —?" "Morebiti. Verjetno. vje, da se bo." (Dalje prihodnjič.) IZVANREDNA PRILIKA HISa za 2 družini, 10 modemih sob, ves trd les, 2 furneza, port spodaj in ZKoreJ' liiSa Je blizu Gordon parka; mora biti prodana radi bolezni za samo $5,500. $1.800 takoj. Moderna hiša 8 sob za 2 družini, vse nn novo dekorirano. furnez, klet; se naliaia v bližini E. 72. ceste. Velika ugodnost za resnega kupca Pokličite HEnderson 6054 po 6 url zvečer. (96) v Zagrebu kot "kazen za nadaljevanje odpora." Hrvatska mora plačevati okrog 4,000,000 dolarjev na mesec za vzdrževanje italijanskih zasednih čet." Ban dr. Šubašič je z letalom pobegnil skupaj z jugoslovansko vlado v Atene, od tam je odšel v Palestino, a v ameriške Združene države je prišel pred nekaj meseci." (Podobna poročila sta priobčila dnevnika "The Sun" in "Journal American." Tudi dve radijski postaji ste oddajali izjave hrvatskega bana.) New York, 18. aprila (INS) — Hrvatski ban dr. Ivan Šubašič je danes izjavil, da je iz tajnih virov prejel poročilo, da Nemci počasi zastrupljajo dr. Vladimira Mačeka, šefa Hrvatske Seljačke Stranke. » "Dejstvo, da osišče poiskuša dr. Mačeka zastrupiti, najboljše potrjuje vest, da se hrvatski narod še naprej upira sovražniku," je dejal dr. Šubašič. Sporočil je tudi, da so v zadnjih tednih vstaši zaprli trideset Mačekovih narodnih poslancev in osemsto šest narodnih pravkov in intelektualcev, i ■ , -o- MALfOGLASl Bara naprodaj Malo rabljena in v dobrem stanu bara se proda po nizki ceni, dolga je 12 čevljev; proda se tudi sink, register in show case. Odda se tudi prostor, pripraven za vsako trgovino. 1142 E. 66. St. (98) Mora prodati VDOVA mora prodati svojo 7 sob hišo. Se prav lahko preuredi za dvodružinsko hišo. Furnez, dve garaži. Blizu St. Clair Ave., 1014 E. 71. St. Cena je $4,100. (95) Perilo sprejme Sprejmem perilo na dom. Kdor želi zanesljivo perico, naj se zglasi na 1132 E. 66. St. (95) --- Lepa služba! Službo dobi ženska za hišno delo in kuho. Zelo lep dom. Plača od $13 do $15 na teden in vse presto. Vsako nedeljo popoldne prosto in enkrat v tednu ves dan. Ako bi se zanimala kaka ženska izven mesta za to službo, naj piše. Vozne stroške dobi povrnje-mu vloge kvizlinga v Hrvatski/' ne, če bi prevzela službo. (Nadaljevanje z 2 strani) ki je svoje prve umetniške sposobnosti pokazal pri rezljanju lesa, ko je pasel ovce. Študiral je na umetnostni akademiji na Dunaju in pri Rodinu v Parizu. Bil je v Ameriki leta 1924. in leta 1928. Njegovo najbolj znano delo je spomenik Neznanega Junaka na Avali pri Beogradu. Dr. Šubašič pravi, da je bil dr. Maček interniran od poraza Jugoslavije pred letom dni in nadaljuje: "Govoril sem z njim 10. aprila 1941, Dejal mi je, da rajši ostane svojem narodu in mu pomaga v njegovem odporu proti okupatorjem. Pozneje sem zvedel, da so vstaši še istega dne zaprli in ga držali pod strogim nadzorstvom v Hotelu Milinov, nato pa poslali v koncentracijsko taborišče v Gradec. Nemci so ga nagovarjali, naj vstopi v Paveličevo vlado. Prepeljavali so ga iz Gradca v Zagreb in iz Zagreba v Gradec in mu zaman j prigovarjali, naj sestavi svojo Rastno vlado. Vedno je odbijal in zaradi tega so mu zavdajali s strupom, da bi izpodkopali njegovo zdravje in ga počasi umorili." "Dr. Maček ima za seboj 95% hrvatskega naroda in po izjavi dr. Šubašiča Nemci ne morejo pridobiti hrvatskega naroda za "novi red" brez sodelovanja dr. Mačeka." "New York World Telegram" v sobotni številki dne 18. aprila piše med drugim: "Jugoslovanska vlada v izgnanstvu c(bto'žuje nacije, da počasi zastrupljajo dr. Vladimira Mačeka, ki je bil 20 let med najodličnejšimi političnimi prvaki na Balkanu, z namenom, da ga prisilijo k prevze- Iz poročila "World Tele-i gram"-a naj omenimo še slede-I če podrobnosti iz izjav, ki jih i je dal dr. Šubašič časnikarjem: j "Dr. Maček je vedel, da je j Hrvatska najmočnejša v svo-i jem odporu, če njega preganjajo in kadar je v zaporu. Od nje- John Potokar 6517 St. Clair Ave. HE-4629 Cleveland, O. (97) Lepo stanovanje Stanovanje treh čednih sob ga sem se poslovil 10. aprila ob! se odda zakoncema brez otrok, treh popoldne, ob petih popol-! Nahaja se na 4030 St. Clair dne pa je bila razglašena "Ne-|Ave4 Vprašati je pa pri Frank odvisna Hrvatska." Dr. Mače- j Veselu, 787 E. 185. St., telefon ka so takoj zaprli. Vstaši so : KEnmore 2765. (97) policijskih zaporih Javno kopaUiče za bolniške strežnice. Ker za bojnimi linijami ni m razpolago privid -nih kopališč, zato So se te ameriške bolniške strežnice, ki s0 bile z ameriškimi in filipin-skihii četami m polotoku Bataan, poslitžile džungelskega potoka, kjer so se okopale w si < prale svojo obleko. ga imeli v v Zagrebu in v hotelu Milinov skoraj mesec dni. Oženjen je, z dvema otrokoma, a niso mu dovolili govoriti s svojo rodbino in s svoji prijatelji. Potem so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Gradcu in od tam trikrat nazaj v Zagreb. V Zagrebu so ga držali od novembra do danes. Prej je bil vedno zdrav. Vsako jutro je jahal konja. Od svoje mladosti Stanovanje iščeta Mlad zakonski par išče stanovanje 3 ali 4 sob, ali pa hišo za eno družino. Mora biti v pritličju. Oglasite se na 5605 Carry Ave., ali pokličite ENdi-cott 4518, (96) Gostilna naprodaj Gostilna se proda poceni hitremu kupcu. Za naslov izveste v uradu tega lista. (Apr. 23, 25, 27) I 1 RDEČA KOKARDA _ * -c -t •i -I 'l- t^ t-t f -f ^ -J- }",-!' -I- -J* •}> ! -t t -t-t l. •}. -le -J. -J. -J. .{. .j, .j. .j, ^ ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY YVEYMAN je bil tako blizu naju, a vendar slutil najine prisotnosti, je A ta izraz in ta kretnja moje spremljevalke sta mi ogrela srce in kri v mojih žilah je jela utripati kakor še nikoli ne. Nov pogum me je prešinil in podvojil mojo odločnost, čutil sem se zmožnega, da branim stopnice zoper tisoč neprijate-ljev, dokler bo ona pri meni. In vrhu tega sem se čudil, kako sem jo mogel še minuto poprej nositi v naročju, stiskati jo k sebi in čutiti na ustnicah dotik njenih las ter ostati brezčuten. Vedel sem, da je odslej ne bom več vzel na roke, ne da bi mi srce vztrepetalo v prsih. V tem, ko me je obhajala ta gotovost, sem zdajci prisluhnil, zakaj razuzd&ni hrup v kuhinji, skozi katero nama je bilo bežati, je naraščal; i obenem mi je udaril v nosnice vonj po smodečem se lesu — opozorilo, da se nama bliža požar. Za nama, nasproti stopnic, so bila vrata; ob hodniku, po katerem sva bila prišla, je bilo še nekaj vrat. Dal sem svečo Denizi, proseč jo, naj stopi pogledat po sobah. "Nekje morate vendar najti kak plašč ali kaj podobnega!" sem dejal. "Tu se ne ' smeva ustavljati. Jaz bom med tem." Ropot mi je prestrig besedo : vrata pod stopnicami so odletela in iz kuhinje je planil moški, ki se je s sklonjeno glavo zapcdil po stopnicah navzgor. V levi roki je držal svečo, v desnici debel železen drog. Divja burja krikov in tuljenja je buhnila za njim skozi odprte duri. Njegovo pojavljenje je bilo tako nenadno, da se nisva utegnila umakniti. Videl sem, da De-niza vsa dreveni od groze. Vzel sem ji luč iz rok, utrnil jo, iz- i temi začul njen vzdih; obslonela drl svečo iz železnega podstavka j mi je na prsih, kakor da pada v in ga trdno zagrabil v pest; na-J nezavest. to sem se sklonil naprej, da bi i "Pogum, gospodična! Po-počakal nasprotnika. Meč sem; Sum •'" sem dejal, z grozo misleč bil pustil v onem krilu, tako da j na to, kaj bo z nama, če jo za-sem bil brez orožja; a svečnik J pustijo moči. mi je utegnil na teh tesnih stop-: "Oh, kako me je strah!" mi nicah in pod tem nizkim, nag-! je zaječala na uho. "Bojim se, njenim stropom še bolje služiti, j tako se bojim! Rešite me, go-Da jih le ne bi prihrumelo še'spod! Rešite me!" več! Malo preje se je bila pokaza- Dedec je bil prišel do dveh tre-, 'a bolj hrabro, tako da sem zdaj tj in stopnic, dvigaj e svečo viso- kar ostrmel. Takrat mi še ni bi ni neprestano preklinjal. Po minuti strašne tesnobe, med katero je, menda tipaje iskal svojo svečo, je- spet odklobuštral po stopnicah navzdol. Spodaj so bili med tem zaprli vrata in neznanec ni mogel takoj najti kljuke. Naposled je vendar odprl. Odmaknil sem se ter porabil hrup, ki je tisti mah napolnil stopnice, da sem potegnil Denizo v sobo, ki je bila za nama. Zaprl sem vrata in obstal pri njih na preži. Zdelo se mi je, da slišim njeno srce, kako utriplje; a bržkone sem slišal le razbijanje svojega lastnega srca. V tej sobi sva bila za nekaj časa na varnem ; toda kako naj brez luči poiščeva oblačilo za ubožico? Ke-sal sem se že, da sva bila pobegnila s stopnic. Zdaj sva stala v popolni temi in nisva ničesar videla v svojem zatohlem skrivališču. Duh po dimu je postajal čedalje ostrejši in uljenje požara se je razločno približevalo; dobro sem čul oddaljeno prasketanje ognja. Srce mi je uplahni-lo. "Gospodična," sem rekel tiho. še vedno sem jo držal za roko. "Da, gospod," je.zamrmrala s šibkim glasom. Zdelo se mi je, da se naslanja name. "Ali nima ta soba nobenega okna ?" "Mislim, da so oknice zaprte." Okrenil sem se v tisto stran. Hotel sem izpustiti dekličino roke, da bi mogel tipati okoli sebe, toda v svoje presenečenje sem začutil, da se obeša name in me noče izpustiti. Nato sem v vstane iz groba. Bili so štirje in vodil jih je abbe Benoit. Vrli svečenik se mi je vrgel okoli vratu in me je poljubil. "Ali ste ranjeni?" je vzkliknil. "Ne,' sem rekel z grobnim glasom. "Tedaj ste vendar prišli! "Da,' je odvrnil, "baš še za časa, da vas rešim, Bog bodi za-hvaljen! Bog bodi zahvaljen! Pa gospodična? Kje je gospodična de Saint-Alais?" je nadaljeval živahno, gledaje me, kakor bi dvomil o moji zdravi pameti. "Ali ne veste o njej niče- ko pred seboj, še pet ali šest pragov ga je ločilo od naju. Te-dajci pa se je spotaknil, zaklel in težko telebnil na nos. Luč, ki jo je držal v roki, je ugasnila in midva sva bila v temi! Nehote sem prijel z levico Denizo za roko, v opomin, naj nikar ne vpije v svojem strahu; obstala sva kakor dva kipa, še dihati se nisva upala. Možak, ki Brez odgovora sem mu obrnil hrbet in sem se vril v sobo. Sledil mi je z lučjo v roki in za njim njegovi spremljevalci, med katerimi je bil tudi Buton. čeprav so bili neotesani seljaki, so se vendar odmaknili in odkrili, ko so zagledali Denizo. Ležala je tam, kjer sem jo bil pustil, z glavo sredi razpuščenih las, in njen otroški obrazek z napol zaprtimi očmi je bil bled in slove-sem kakor obraz mrliča. Razburjenja tistega večera so me bila telikanj izmučila, da sem skoro brez zanimanja gledal nanjo. Toda župnik je prestrašeno zav-pil. "Bože moj!" je vzkliknil s hli-pajočim glasom. "Ali so jo mar ubili?" "Ne," sem odvrnil, "samo omedlela je. če bi mogli dobiti kako žensko ..." "Tod ni več žensk, ki bi jim mogli zaupati," je odgovoril z zamolklim gnevom. Nato je ukazal enemu svojih ljudi, naj skoči po vode, ter dodal nekaj besed, ki jih nisem razumel. Mož se je kmalu vrnil. Abbe Benoit mu je ukazal, naj se umakne s tovariši vred; nato je omočil deklici ustnice in ji oškro-pil obraz. Čudil sem se njegovi naglici; a kmalu sem opazil, da se soba polni z dimom. Ko sem stopil k vratom, sem zagledal na koncu hodnika rdeči odsev ognja ter začul v dalji bobnenje rušečega se kamenja in tramov-ja. Zdaj sem razumel, zakaj se župniku tolikanj mudi. "Zanesimo jo venkaj," sem rekel z davečim se glasom. "Tu se ne bo nikoli osvestila. Zadušilo jo bo, če je ne spravimo na sveži zrak." Val gostega dima, ki se je pripodil po hodniku, je potrdil moje besede. "Prav imate," je počasi dejal svečenik. "Tudi jaz mislim tako .. . toda . . > " "Toda kaj?" sem vzkliknil. lo znano, da imatudi najbolj*po-1" Vsak trenutek zamude nas _____■ .......• v.ul utegne oocrubiti!" Te besede je izrekel s prostodušnim ponosom, ki se mi je zdel izprva nerazumljiv. Dandanes ga razumem. Drugi dan ni bilo to več uganka zame, ampak mogočen čudež, ki ga niti slepec ne bi bil prezrl. Svečenik je takoj pograbil misel. "Izvrstno," je dejal. "Buton je pogodil. V tem primeru vas bodo spoštovali." Ne da bi čakal mojega odgovora, si je odp^l veliko kokar-do, ki jo je nosil na sutani, in mi jo je pripel na prsi. "Dajte mi tudi vi svojo, Buton." Vzel je kovačevo troboj-nico, ki je bila vse prej nego čista, in jo pripel Denizi. "Tako, gospod vikont, odnesite jo zdaj. Brzo, da se ne zadušimo. Midva z Butonom poj deva naprej, ostali trije pa zadaj." Ko sem vzel Denizo na roke, vsi videli; toda ko smo napravili nekaj korakov, je bilo zdajci konec grozečega molčanja in množica se je z divjim rjovenjem zagnala proti nam. Ta polnaga bitja z nizkimi čeli 'in razmršenimi grivami, vsa sajasta in oškropljena s krvjo, so bolj nalikovala zverem nego ljudem; 111 prav kakor zveri so navalili na nas, hlastaje s čeljustmi in tuleč: "Smrt trinogom!, Smrt grabež-ljivcem!" S prasketanjem požara vred je bil ta krik dovolj strašen, da bi bil preplašil tudi največjega junaka. Ce bi bili moji spremljevalci le za trenutek izgubili prisotnost duha, bi bilo po nas. Toda ostali so trdni in njihov samozavestni nastop je ukrotil množico, ki je renče odstopila. Samo eden se ni umaknil, ampak je skočil proti meni, da bi me je z vzdihovanjem in ihtenjem sunil z nožem. Tisti mah je East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik /109 E. 61st St. HEenderson 92.11 Se priporoča ?,a popravila In barvanje važega avtomobila. Delo točno in dobro Kraška kamnoseška obrt 154.25 Waterloo Rd. KEnmm-e 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNTH RPOMHNTKTn RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vafi avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 6% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Vsak petek FISH FRY FINA PIJAČA Se priporočamo KERN NIGHT CLUB 16901 Groveivood Ave. JOSEPH in PRANCES KERN, lastnika gumna ženska svoja šibka tre-nutja. Toda zdaj nisem utegnil premišljevati. Težko mi je ležala v naročju in srce mi je brezumno utripalo, ko sem iskal okoli sebe pomoči ali vsaj dobre misli. A zaman sem gledal v temo. Zdaj nisem niti več vedel, kje so bila vrata. Bil sem sam z Denizo in brez zaščite; umik nama je bil odrezan in plamen se je približeval, čutil sem, kako .ji je padla glava nazaj; po tem sem sklepal, da se je bila onesvestila. Vse, kar sem mogel v tem položaju, je bilo to, da sem jo držal in prežal na vse, kar se je utegnilo zgoditi. Zelo dolgo (vsaj meni se je zdelo tako) se ni nič zgodilo. Nato se je pod stopnicami iznova vzdignil glasnejši hrup — znamenje, da so se vrata spet odprla. Po golih stopnicah so zaropotale cokle. Baš tisti mah sem utipal vrata; naglo, a rahlo sem položil Denizo na tla, nekoliko v kraj od vrat, in sem se postavil na prag. Še vedno sem stiskal v roki svečnik, pripravljen na najhuj.e Slišal sem jih, kako so tekli mimo vrat; nato so se ustavili in jaz sem vnovič stisnil orožje. Te-dajci pa je zadonel glas, ki mi je bil dobro znan, in zaklical neko povelje. Z radostnim vriskom sem odprl vrata in planil prednje ; kasneje so mi pripovedovali, da sem bil podoben strahu ki utegne pogubiti! "Ali ste poslali sla v Cahors _?» "Da," sem odvrnil. "Ali je markiz že tu?" "Ni ga še; in znajte, gospod vikont — jaz imam samo te štiri ljudi s seboj," je dodal. "Ce bi jih bil zbiral več, bi bil prišel prekasno. Samo s to peščico pa ne vem kod ne kam. Polovica ubogih podivjancev, ki so zagrešili grozodejstvo, je od pijanosti vsa iz uma. Ostali me ne poznajo ..." "Jaz pa sem mislil . . . mislil sem, da je že vse pri kraju," sem vzkliknil osuplo. "Ne," je odvrnil z resnobnim glasom. "Šele po dolgem prerekanju so nas spustili noter. Midva z Butonom sva člana ko-miteta. Toda če vidijo vas in posebno še gospodično de Saint Alais ... ne vem, prijatelj, česa so zmožni." "Ali, za Boga!" sem vzkliknil. "Menda se vendar ne bodo predrznih ..." "Ne, gospod, ne bodo se drznili, nič se ne bojte!" Buton je stopil iz dima z rokavi izavihanimji do komolcev, držeč v kosmatih rokah težek železen drog. "Toda nekaj boste morali storiti," je dodal. "Kaj pa?" "Pripeti si trobojno kokardo. Potem se vas ne bo nihče upal dotakniti." pokazala, da se oisvešča; vsi smo kašljali zaradi dima. Ves hodnik ga je bil že poln; če bi bili le še minuto oklevali, ga ne bi bili mogli prekoračiti brez nevarnosti, zakaj plamen je že lizal vrata sosednje sobe in si-kal proti nam s svojimi vročimi jeziki. Z mnogimi težavami smo prišli do znožja stopnic. Ko smo odprli vrata, smo se v neredu ustavili v kuhinji, da bi se oddahnili in si pomeli oči. Vesel sem bil, da je Deniza skrivala obraz na mojih prsih in ni videla prizora, ki se je ponudil našim očem. Velik ogenj, ki so ga bili podkurili s slanino in gnjatmi, je plapolal na ognjišču; namestu mesa so se pekla ob njem na ražnjih trupla treh psov ter napajala zrak s smradom po ožganem mesu. Bili $0 markizevi najljubši psi, ubiti iz gole hudobije. Na kamenih tleh, pokritih s črepinjami steklenic, se je širilo jezero razlitega vina, iz katerega so nalik otokom štrleli kosi razbitega pohištva in vlomljenih skrinj. Vse, česar uporniki niso mogli odnesti, so uničevali. Pred našimi očmi si je neka ženska polnila predpasnik z velikega kupa pohojene soli in trije ali štirje neznanci so grabili iz jedilne omare, kar je bilo še v njej. Večina seljakov je bila že zunaj; slišali samo jih, kako so odurnq vriskali plamenom in se radovali, kadar se je porušil kak dimnik ali kadar so se razletela stekla kakega okna. Vse, kar jim je pa-lo živega v roke, so metali v ogenj. Ko so nas plenilci zagledali, so se umaknili s togoto volkov, ki morajo izpustiti svoj plen. Vest o našem po j avl jen ju se je morala bn(ž raznesti, zakaj v kratkem času, ki smo ga prebili, je trušč pred gradom ponehal in ko smo stopili skozi vrata, nas je obdala strahotna tišina. Požar je kakor z dnevno lučjo osvetljeval vrsto pobesnelih ljudi, ki so stali pred nami sredi občega razdejanja. Dokler smo bili v senci zidu, nas niso Buton po bliskovito zavihtil svoj železni drog ter ga s krikom: "Spoštujte trobojnico!" podrl na tla in stopil na njegovo truplo. "Spoštujte trobojnico!" je ponovil z grmečim glasom. Učinek teh besed je bil čaroben. Množica, ki je bila pred nami, je prhnila nazaj in tisti, ki so stali ob straneh, so bebasto izbuljili oči proti meni. "Spoštujte trobojnico!" je viknil abbe Benoit in vzdignil roko. Napravil je znamenje križa. Sto glasov je ponovilo njegov klic; in preden sem utegnil pomisliti kaj se godi, so se ljudje razmaknili na desno in levo. "Prostor! Spoštovanje tro bojnici!" se je razlegalo z vseh strani. Do jem tega čudežnega učin ka treh barv na tolpo podivjancev je bil zame tako neizreklji vo nov, da mi ni nikoli izginil iz spomina. A vendar se ga v tistem trenutku liisem povsem zavedal. Kakor v sanjah sem stopal skozi množico, opoteka- je se s svojim bremenom, in krenil nato po drevoredu ter dospel do vrat. Tam mi je hotel župnik odvzeti Denizo. Nisem je dal iz rok. "V Saux! V Saux!" sem velel vročično. Ne vedoč kako in kdaj, sem se znašel na svojem konju, z devojko pred seboj. Krenili smo proti Sauxu in goreči grad nam je svetil na pot. X. Jutro po nevihti. Na razpotju je župnik Benoit iz previdnosti pustil enega svojih ljudi, da bi počakal onih, ki so morali kmalu prispeti iz Cahorsa, ter jim sporočil, da je gospodična de Saint-Alais rešena. Nismo še bili pre-jahali pol milje, ko nam je konjski topot, za našim hrbtom povedal, da nas dohajajo. To me je vzdramilo iz otopelosti; ustavil sem konja, da bi predal svoje breme gospodu de Saint-Alais, če bi mi ga želel odvzeti. Toda markiza ni bilo med četo. Vodil jo je Louis; kar začudil sem se, ko sem videl, da ima s seboj samo šest ali sedem služabnikov, starega 'gospoda de Gontauta, enega iz- oči med obeh Harincourtov in J kega tujca. Njih konji so " zasopli od naglega dira M jezdecev so se iskrile od burjenja. (Dalje prihodnjič.) Osem in dvajsetletni D aid Francis Mason i**^ Rochester, Minn., ki^ časom zaslovel po krcitlcem poročilu, y podmornico in jo je precl kratkim p°- ■ ^ bilf , topil P' go podmornico v Za sveje junaštvo )e višan in drugič odliko J %Cl Ni »m !fari s Si; V 2ve Pri rV nasi serviramo Dravo stvar Eno največjih ženskih krasot je žrtvovala Betty Lou Didesch iz San Antonio, Texas, ko je podarila svoje 23 palcev dolge plave kodre v vojne namene. Stric Sam je dar sprejel in bo rabil lase v izdelovanju preciznih inštrumentov v letalih. Poročnik Edward H. (Butch) O'Hare zgoraj levo in ruidporočnik John S. Teach poleg njega pripovedujeta časnikarjem, kako Sta sc v Pearl Harbor lotila devetih dvo-motornih japonskih bombnikov in jih uničila šest. Vi hočete stvar. Tudi vaši gostje . -C0' pravo stvar. Coca-prava stvar v okrepc»lu' CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING __ER«sptt 0333 JlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIII'11" I NAZNANILO 1 STEFAN ROBASH, glavni zastopnik Wolff Hea tinf C0, ■C orit1' = naznanja, da so dobili dovoljenje od WPB Pr v = imajo še pravico, da vdenejo nov furnez in bon raz"e ife ft p°te> hiše in poslopja. Dalje popravljajo vsake vrste furneze, imajo za iste, čistijo, cementirajo furneze. Stokerji se prodajajo pa samo do 31. maja, ne več. Oni, ki hitro naroče, si zasigurajo sV| Ta ponudba je v veljavi samo za kratek čas. nas in vprašajte za Mr. Stefan Robasha. WOLFF HEATING (0. ^ 715 East 103rd St. Tel.O1* ' iiiii i ii ill ii ii 11 ii ii nil ii ni ii ii ii m i m m ii ii 11 ii i m ii ii ii mu mi i nil"'" 1% ........ NAZNANILO S tem naznanjam občinstvu, da sem prevzel pod imenom rOSt' ill!" CRQW na 1231 E.61* vogal Edna * Phone EXpress Na razpolago bom imel pivo* vino in Prlfc Se priporočam za obisk. FRANK in ANA ČESEN ^<„|(ip te Hi * V to uVh ^umniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"....... j | . I Jos. Žele in Si«^ POGREBNI ZATOD Avtomobili ln bolnlSId vo? redno in ob vsaki url f®''0 Ml smo vedno pripravljeni e najboljšo po®tr V-6802 ST. CLAIR AVENUE let: OOLLINffOODBKI DEAD: --pifl^„ <52 E. 152D STREET Tel- f^SM VIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'I"""