Poštnina plačana v eotovinf
LETO LJX
V Ljubl jani, v četrtek 7. maja 1931
ŠTEV. 102 a
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/HI
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 75b3, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku
Naloga našega zadružništva
Govor ministrskega predsednika n. r. dr. Antona Korošca na občnem zboru Zadružne zveze
Na včerajšnjem občnem /boni Zadružne Zveze je klici njen načelnik, ministrski predsednik n. r. g. dr. Anton Korošec daljši gospodarski ckspoze, iz katerega povzamemo naslednje vodilne misli:
V	zadružništvu naše države jc nastalo zadnji dve leti novo, mlado življenje. V prvi povojni dobi smo se drug drugemu odtujili, nismo več vedeli, koga jc vojna pokvarila in koga ni. nismo več Znali, kdo jc še ostal altru-ističen in kdo nc, nobeden izmed nas ni vedel, kdo lioč.e šo nadalje zadrugi nesebično služiti. Prebresti smo morali tri različne dobe: t. Leta neposredno po vojni, 2. Dobo inflacije in 3. Dobo dejanske stabilizacije dinarja. Denarna politika v imenovanih treh dobah je mnogo iMtila zadružništvo in ovirala njegovo delo. Pohlep za zaslužkom, baš za onim lalukim zaslužkom, ki ga tako radi očitamo sodobnemu kapitalizmu, si jc začel osvojevati tudi naše zadruge. Sedaj sc je življenje ustalilo, postalo je bolj mirno in enakomerno. Mi sedaj vemo, kdo jc pošten in kdo je nepošten. Selekcija se je izvršila. Disciplina sc vrača. Zadružništvo dela mirno, stvarno'po starih smernicah. To jc prvi znak novega življenja po naših zudrugali.
Drugi znak za povojni preporod našega zadružništva, pa so sedanje gospodarske razmere. Zadružništvo ima svoje gospodarske in jKilcg njili tudi svoje socialne cilje, zato je samo po sebi unie\ no. da vse gospodarsko gibanje, dviganje in padanje, napredek in zastoj, kakor tudi vse socialne težave in borbe, najdejo zvest odsev tudi \ zadružništvu, lako je nekaj naravnega, da .so sedanji kritični časi imeli svoj vpliv na naše zadruge. Kadar se pridelujoči stanovi nahajajo v stiskah, je vedno prihitela zadruga na pomoč. To ni nič čudnega, saj vemo. da se je zadružništvo rodilo ravno iz bede delavnih stanov, l ako sc je približno pred sto leti ustunovil prvi delavski konzum. da pomaga izkoriščanemu delavcu, tako jc Ruilfeisen ustanovil prvo kreditno zadrugo, ko je bil položaj kmetu tako slab. du niti pridelki niso zadostovali več za od plačevanje davkov.
Mi ži\imo diiues v težki gospodarski krizi, ki bo kmalu podobna onim časom, ko so se rodile prve zadruge in priskočile na pomoč kmetu. delavcu in obrtniku. Zato se pu tudi dunes porajajo nove zadruge, du bi sedanjim težko-čuni, v katere jc zabredel kmet, odpomoglc. Ne ustanavljajo se samo kreditne in konsununc zadruge, uaš kmet rabi danes trga, on išče kup-ea za svoje pridelke in si zato tudi želi zadrug, ki bi prodajale vse ono, kur je pridelal in kur bi rad vnovčil. lo bi bila razlaga zu porast ril razvoj mlekarskih zadrug, zn koncentracijo in preobrazilo vinarskih zadrug, za ustanovitev cele vrste novih sadjarskih zadrug, .hItod izvira tudi vedno močnejša želja po okrajnih prodajnih in nakupovalnih zadrugah.
Stiske sedanjega čaisa nas pu naravnost silijo k temu, da posvetimo največjo pozornost temu, kar je življenjsko važno za obstoj našega kmeta, to jc trgovini. Na trgovino smo sc tudi v zadružništvu premalo ozirali. Strokovnjaki so prihajali k našemu kmetu — hvala jim za trud — in ga učili, kako naj izbira sadje po kvalitetah, kako nuj ga goji in neguje, katero živinsko pasmo naj upcljc, katero seme naj seje, kako naj mleko uporablja. Kmet je ubogal in ko je videl sadove svojega truda, res velike sadove, sc je začel ozirati okrog -ebe. komu naj proda, kar jc pridelal. Iskal jo trgovca. Trgovca pa ni bilo od nikoder. Zato bi bilo zelo prav. če bi se v sedanjih težkih prilikah pred vsem razvilo prodajno zadružništvo, samo bojim se. da nc bi pri zadrugah trgovali ljudje, ki za trgovino nimajo smisla in o trgovskih poslih nobenega pojma. Naloga našega zadružništva v bodočnosti ho, pokazati kmetu, kje se nahaja trg.
V	tej zvezi moram opozoriti sedaj na dva dogodka: t. Avstrija nam jc odpovedala trgovinsko |X)godbo in začela so se pogajanja zn novo. Mi imamo pravico pričakovali od oseb, ki vodijo pogajanja, da zaščitijo tudi naše »podarske interese. V prvi vrsti smo mi renči ol> meji intercsiraiii na trgovinski poillii / Avstrijo, ker moramo ravno mi v siriji iskati trga za veliko množino svojih delkov. Avstjija jc bila do sedaj v gospodar skem oziru neprijeten sosed. Nn eni strani se je stalno in po vsej I,v ropi pritoževala, du ne more prodati svojih industrijskih produktov, kor so ji na poti previsoke carinske meje. Toda tega pa ni nikomur povedala, kako jc ona sama leio za leioin sjircmiiijcvnla in poviševala svoje carinske tarife na inozemske kmetske pridelke, tako, da jo bila trgovina z njo vedno nekam nervozna in nesigurna.
Drug važen dogodelk je naznanitev Avstrije in Nemčije dne 17. marca 1931, dn nameravata ustanovit! skupno carinsko ozemlje. Carinska unija, je sicer samo še napovedana in sc bodo z njo pečali evropski politiki, toda ravno radi tega, ker je na zna njena, se moramo mi zadrugarji, ki se brigamo za usodo našega gospodarstva, zavedati svoje dolžnosti in povedati svoje mišljenje. Mi nc bomo govori"! o |w>-hVičnih posledicah takega koraka, čeravno lins. ki smo bratje onih Slovencev, ki se nahajajo v Avstriji, ravno ti v prvi vrsti znnimnjo in ludi moraio zanimati. Toda ev/Mituclnc gospo-
go-Slo-po-Av-pri-
darske posledice carinskega združenja Avstrije in Nemčije nas morajo zanimati ne samo s skupnega držaivnega stališča, ampak šc posebej s slovenskega, ker bi postali potem mi Slovenci najbližji sosedi novega velikega, zares kolosalnegu carinskega ozemlja. Ako opazujemo nemško carinsko politiko, vidimo, cla Nemčija šc v mnogo večji meri vpeljuje zaščitne carine na kmečke pridelke. Tendenca nemške carinske politike, ki hoče v peljati .strog protek-cionizem za obrambo svojega poljedelstva, je zelo resna. Nemški carinski tarif je vobče mnogo višji od avstrijskega iu ker pač uikdo ne bo trdil ali pričakoval, da bo Nemčija uravnala svojo carinsko |xditiko |k> željah in |>o-trebnh male in šibke Avstrije, moramo v slučaju carinskega združenju Avstrije in Nemčije pričakovati še višjega carinskega obzidja, preko katerega bi morali spravljati svoje kmetske proizvode.- Zato jc umevno, dn carinsko združenje Avstrije iu Nemčije niti v gospodarskem oziru. kaj šele v političnem, ne more biti zadeva, ki bi brigala samo ti dve državi, ampak posega kljub vsem nasprotnim trditvam i/. Dunaja in i/. Berlina, v interesni krog marsikaterega drugega sosedu.
Gospodarsko krizo moram omeniti le v toliko, v kolikor se tiče zadrugurstva. Zudrtigar-stvo sc bori proti gospodarski krizi najbolj s tem, da sc organizira naprej, cla se trdno drži načel samopomoči, medsebojne podpore in požrtvovalnosti pri delu zn se in za bližnjega. Zamah, ki jc razgibal sedanje zudrugarstvo, naj ostane in naj hodi po varnih, poštenih in nesebičnih potili.
Mi še vedno pričakujemo novega zadružnega zakona, kadar bomo imeli edinstven, skupen zadružen zakon, potem bo tudi stik med zadrugami postal lažji in živahnejši. Čc se nam tu iu tam očita, da bogato slovensko zadružništvo ne pomaga šibkemu, potem lahko odgovorimo, da smo živeli do sedaj pod različnimi zadružnimi zakoni, du sc medsebojno nismo dovolj |H)Ziuili in da so sc \>i zadružni suvezi morali boriti vsak s svojimi težkočami. katere so sc šele poslednje čase odstranile. Mi sc moramo. in to samo v našem interesu, trdno okleniti zadružništva, ker danes, kakor vedno je Ic v slogi moč. Trpljenju bo še veliko, zato mora biti tudi dobre volje, poštenega in pridnega dela mnogo.
Nov zagrebški dnevnik
Zagreb, 6. ma ja. ž. Danes mi izšle prvikrat Narodne Novinc« kot popoldanski dnevnik. Do sedaj so izhajale kot čisto službeno glasilo, medtem, ko danes prvikrat prinašajo članke, informacije in vesti, tako da Zagreb dobiva svoj osmi dnevnik.
Nemirna Vzhodna Evropa
Bolgarske volitve
Sofija, 6. maja. AA. Bivši minister loncev, ki sc jc v rnil v domovino, je osnoval tretjo frakcijo liberalne stranke. Pozval je obe že obstoječi krili liberalne stranke k skupnemu nastopu ob volitvah in k formaciji velike in močne liberalne stranke, krilo Smilovu je ta poziv že odbilo.
Sofija, 6. maja. A A. lakaj, ko >c je konča hi kriza ministrskega svetu, so sc začela sestajati vodstva raznih političnih strank ter se mrzlično pripravljati na predstoječe volitve, ki so razpisane za 21. junij. Večina strank jc sklicala žc svoje glavne odbore, lako je imel sejo danes glavni odbor demokratske stranke Malinova in liberalne frakcije Smilovu. medtem ko jc Kiorčevič sklical glavni odbor svojega krila liberalne stranke na sejo 17. unija.
Sofija. 6. maja. V A. V vrstah radikalne stranke jc opažati jako strujo, ki želi za volitve koalicije z zcmljorudniki. Glavni odbor stranke je sklenil počakati nu tozadevno inicijativo zcinljorudnikov.
Veliko pranje v Romuniji
Pariz, 6. maja. tg. V intervjuju, ki je izšel \ Matinuc, izjavlja romunski ministrski predsednik Jorgu. da se v Rom uniji pripravlja veliko perilo. Sedanja sprememba ni samo kabinetna sprememba, temveč sprememba režima. Jorgu se bo v poslanski zbornici opiral na ono sikiipino, ki je odločena slediti mu pri sanaciji razmer brez ozira na strankarske prepire. Za njegovo sanacijo Jorgu nc |H>trebuje drugega, kakor obstoječe zakone.
Poljska za Briandov protinaert
Varšava, o. maja. tg. V Varšavi se opaža živahna trgovskopolitična aktivnost z ozirom na nove predloge I ranči je, stavljene vzhodnoevropskim agrarnim državam, proti nemško-avstrijski carinski uniji. Upanje je, da bo mogoče pridobiti Češkoslovaško, ki do sedaj ni bila prijazna tozadevnim kombinacijam. Poljska se prizadeva, dobiti iz Francije agrarne kredite, eventualno tudi za druge vzhodnoevropske države. Sodi se. da se maršal Pil-sudski osebno zanima za to vprašanje.
Zanimiva debata v Budimpešti
Budimpešta. (>. maja. /. Na današnji seji parlamenta jc nastala debata o |>ogojiiem bud-žetu. Poslanec vladne večine l urkaš, je govoril, da generali iu oficirji, ki prejemajo od mniljar-ske države pcu/.ijo. delajo proti njenim interesom. Opozarjal je liuidjtirsko vlado, da izkorišča vojsko v strankarske svrhe. Današnja vladna politika ni konstruktivna. Socialist Mu-lenics smatra nepotrebno, da -c neprestano govori o ruski nevarnosti. Ilusku vojska ni r»po-*ohnu za ofenzivo. Madjarska ne bo več branilci j ica zupadne kulture. Madjarska nima nič skupnega z zu.pudno kulturo niti z Itusijo. Madjarska ima le interes na tem, da brani svojo zemljo.
Budimpešta, 6. maju. ž. Danes dopolduc ob II so se začela zaključna pogajanja zu avstro-mndjarski trgovinski provizorij. Ta dogovor Ih> podoben mndjarsko-italijunski pogodbi. .
Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno in deževno. Velika verjetnost neviht.
Rekvijem za Zrinskim in Frankopanom
Pariz, 6. maja. AA. V cerkvi sv. Scverina je bil davi rekvijem za hrvatskima narodnima niuce-nikoma /riujskim in Frankopanom. Službo božjo je opravil opat Mihičič ob asistenci p. g. Peroviča. Prisostvovali so številni člani združenja jugoslovanskih študentov v Parizu ter mnoge jugoslovanske francoske osebnosti. V imenu poslanika Spalajko-viča je službi božji prisostvoval tajnik poslaništva Kara Jovanovič.
Uspeh Skodovih tovarn
Praga. 6. maja. tg. Upravni odbor Skodovih tovarn je na današnji seji ugotovil uspeh poslov v letu 1O30. Zastopnikom listov se jc potem sporočilo. da jc letni promet leta 1030. znašal 1634 milijonov Kč, dočim jc lansko leto znašal promet 1300 milijonov. Število delavstva je lansko leto znašalo 37.388, letos pa samo 28.191. Število delavstva se je zmanjšalo radi izvršene racionalizacije dela. Podjetje je imelo čistega dobička 67.8 milijonov Kč, lansko leto pa 67 milijonov. Dividenda sc bo izplačevala z 28.125%, odnosno 90 Kč.
Italija o
naši
armadi
Pariz, 6. maja. A A. llavas poroča iz Rima'. 1'oročcvalcc za proračun vojnega ministrstva Bais-trossi je v svojem poročilu o italijanskem vojnem proračunu za leto 1931-32 primerjal ta proračun i vojnimi proračuni nekaterih drugih držav. Med drugim je naglašal politično silo milice in dejal, da se rekruti ne bi smeli števi v efektivno vojsko. Poudaril je, da stane francoska vojaška organizacija 4.9 milijarde na leto, italijanska pa samo 2 in pol milijarde. Dalje jc silno pohvalno omenil organizacijo jugoslovanske armade.
Drobne vesti
Ljubljana. 6. maja AA. V petek. 8. t. m. g. ban ilr. Drago Marušič ne Ih> sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
Pariz, 6. maju. ž. Skupni manevri sredozemske mornarice in letalstva v okolici Toiilona so končani. Vsi ti poskusi so dokazali, da je pri sedanjih sredstvih nemogoče, ubraniti mesto proti zračnim napadom.
Pariz, 6. maja tg. Predsednik republike Doumcrgue je danes po|K)ldnc slovesno otvoril kolonijnlno razstavo v Parizu.
Zvesta Francija
Zato ni sprejeta Milanskih predlogov, da ne bi oškodovala svojih zaveznikov
London. 0. maja. Nade, ki so jih gojili italijanski politični krogi v brodovni sporazum s Francijo, so se razblinile in «o napravile mesto hudemu razočaranju, katerega dele seveda tudi angie-ški labouristi.
Kljub svojemu slabemu razpoloženju pa so angleški politiki objektivni dovolj, da upoštevajo razloge Francije, da se ni obvezala na sporazum, ki hi zanjo pomenil težko žrtev brez vsake proti-kompenzacije.
Ko je Francija 1. marca I. 1. sprejela v Rimu načeloma brodovni sporazum, še p redno je bil po-iliobno redigiran, je storila I« v trdnem prepričanju, da bo Italija v duhu tega lako dalekosežnega sporazuma uravnala svojo politiko tako, da se bo ustvarila najugodnejša atmosfera za čim tesnejše sodelovanje s Francijo v poglavitnih mednarodnih vprašanjih.
To jc bil dokaz tistega gcutlenianstva. ki ga je Francija že neštetokrat pokazala, pa jc bila kaj slabo ho nor i ran a. Tako je bilo tudi v leni slučaju njeno zaupanje prevarano.
Italija jc namreč samo čakala, da je Francija izrekla k broilovnemu sporazumu svoj >da -, da hi potem imela še bolj proste roke za nadaljevanje svoje prolifraiicoske politiko na evropskem kontinentu. Francija pa naj bi vse tn mirno gledala, vezana na rimski sporazum, ki ji prepoveduje ilo leta IMG celo vsako nadomeščanje svojih slarih bojnih enot na morju, dočim Italiji priznara niof, ki ji pu njenem taktičnem položaju sploh no gre.
Italija, ki svojo zahteve po pariteti s Francijo na morju načeloma ni opusi i la, bi so po rimskem sporazumu tej pariteti tudi dejansko znatno približala, dočim bi se Franicja odrekla svojemu naravnemu standardu in to zato, da bi mogla 11 lilija s tem večjim poudarkom in oporo, krita po sopodpisnikih brodovnega sporazuma, zbirali okoli sebe nasprotnike Francije.
Italija je takoj po rimskem gentlemanskem dogovoru podala dokaze, da hoče ta dogovor izrabiti v tc svoje namene: dajala je Nemčiji in Avstriji pogum za zasnovo Zollvereina«, podpira z vsemi diplomatskimi in gospodarskimi sredstvi kampanjo Sovjetov proti Franciji in skuša razbijati Malo antanlo ter preprečiti snorazum balkvm-
jo daje 1 stvo
skih držav — da ne omenjamo podporo, ki Hitlerjevemu pokretu.
Francoska diplomacija jc tej igri k sreči napravila konec s tem, da jc odrekla podpis nran-žniunu. 1X1(1 kojega krinko naj bi sc pozicija Francije. varhinje civilizacije, miru in reda ler resničnega sporazuma narodov v Evropi, tiho in vztrajno izpodkopavala.
Tisti angleški krogi, ki to stališče Francije umevnjo in tudi odobravajo, se zato ne razburjajo preveč nad pisanjem francoskega desničanskega liska, ki napada Anglijo, ker je skušala Francijo z brodovnim sporazumom speljati na led. Zakaj treba je priznati, da se labouristična vlada, forsi-rajoč brodovni sporazum, ni čisto nič ozirala na interese Francije, ampak izključno na interes Anglije, kateri bi ta sporazum zagotovil od vsoli prizna no hrezsporno brndovno superioriteto v Evropi. Čc se lorej Francozi nad tem egoizmom Velike Britanije razburjajo, jim lega noben pameten človek tudi v Londonu nc more zameriti.
Polili Ua labouristov sploh nima simpatij v Franciji, kjer pravijo, da je gospod Maedonald pacifist, ki se zadovoljuje tudi s čisto fiktivnimi uspehi na poli »razoroževanjn«, samo zato, da bi Anglija lepo izgledala pred očmi vsega sveta, obenem pa zasiguraln svoj imperij in njega gospodar-
pred premočnimi rivali. Francozi tudi pravijo, da jih nikakor ni volja pomagati gospodu Macdonaldu, da z zunanjepolitičnimi uspehi na škodo Francije utrdi majajočo se pozicijo svoje stranke v Angliji. V veliki večini francoske javnosti se sploh utrjuje prepričanje, da je politika In-bouristične stranke največja ovira za resnično konsolidacijo in pomiritev Evrope, ki naj bi se uklonila pod kavdinski jarem II. internacijonale, koje duhovni sedež je v Berlinu, središču pruskega socializma.
Ker je v Angliji zelo veliko ljudi, ki so več ali manj istega mnenja, zato se pisanje francoskih listov sprejema lu mirno ali pn celo s skritimi simpatijami, kolikor se tiče nasprotnikov labou-ristične vlade. Pa tudi ta resno ne misli, da bi se postavila v resnično nasprotje s Francijo, koje prijateljstvo za Veliko Britanijo predstavlja neprimerno več ko simpatije Rima in Berlina.
Na vsak način je treba računati s tem, da ostanejo smernice francoske politike slejkoprej trdne in iste: neomajna zvestoba zaveznikom, predvsem onim, ki jih ogroža fašistični imperializem, ohranitev verzajskega pakta v njegovih ic-moljnih določbah, zgraditev Zvezo evropskih narodov na leh načelih.
Pomorska pogajanjei obnovljena
Pariz. 6. maja. tg. Pogajanja za itulijan-sko-fraitcnski brodovni sporazum, ki so prišla že v zagato radi odklonitve francoskih zahtev po italijanski in angleški ndmiralifeti, so zopet spravili v tek. Šef francoske delegacije Massigli se je danes zopet vrnil v London. Ker so pred par dnevi listi, ki stoje blizu francoskemu zunanjemu ministrstvu, še pisni i za odgoditev pogajanj do poletja, češ, da bi se pri direktnih razgovorih zunanjih ministrov na ženevskem zasedanju morda posrečilo, premostiti obstoječa nasprotstvn, jc novi nepričakovani revirement v političnih krogih povzročil veliko presenečenje. Po eni verziji je vrnitev Mnssiglija v London samo taktičen nmnever. ki nui «čiti Fran-
cijo pred očitki italijanskih in angleških listov, da je Francija kriva finska v vprašanju pomorske razorožitve. Po drugi verziji, za katero pn zaenkrat ni potrdila, je pripisati obnovo pogajanj iniciativi angleške vlade, katera je namignila svojemu poslaniku v Pnrizu, da njenega odgovora nn zadnjo francosko noto nikakor ni smatrati za zadnjo besedo Anglije. Pariški listi desnice že z zadovoljstvom ugotavljajo, da je francoska politika s svojo neupogljivostjo prisilila angleško admiraliteto h kapitulaciji. Ker angleška delavska vlada že iz razlogov prestiža potrebuje vidnih uspehov v razorožitveiiem vprašanju, je sedaj samo še stvar Quni d'Or-sava. dn doseže nvetiavlieiuc vseh frane. zahtev.
Amerika klice

• tf/ffl
Evropske velesile pes se ne 'morejo sporazumeli

&
W<i.slliiigtou, 5. lliujii. Nosi, tla so Iftilija in frunčija nista mogli "poiii/umetl, tla podpišeta 'nojov ni sporazum. ki sc jo po gentlemuuskcni dogovoru (kakor teuvu tukaj pravijo) bil že sklenil I. iliarca v Iliiuu, je tukaj napravila naravnost porazen v lis, ker jc ameriška diplomacija do zadnjega trenutku verjela \ uspeli th/a<levnih r »Ugovorov med Rimom in Pari/oni.
Vsebina italijanske note fruncosiki vladi od 4. t. m. sicer ni objavljena, je pa incnoduj-iiini ameriškim iiicištoni Ziuilln. Italija se \ popolnem soglasju z Anglijo jrostii v I ja nu I i-šče. tla ne moro sprejeli Irtiiiioske interpretacije riniskegu dogovora, če~, <la bi to pomenilo reduciranje veljavnosti brodov nega spoiuzu-ma od še-d let na štiri. lFufiju" sici4, zagotavljajoč, da Jf u I i miru in spora/.umu, siav Ijn kompromisni predlog, ki fu pu, kakor si« more že danes z gotovostjo reči. FriutcTjo ue bo j*prc-jelti,-
Koinisiju zu redakcijo bTcdovnega sporu-zuiiia. ki zboruje v Londtfr.u. ; • bo zato razšla in bodo delegati odpotovali vsak nazaj v svojo (ležejo.
Pšlhologičnegn (lopri+iiirtijriPega učinka tega dejstvu na dušo fvrnpskth Ti:: t-odov nc bo mogla ublažiti vest. da Losl-i zunanji ministri Anglije. Francije iu Italije, ki se sest« ne jO nu ,eji Sveta Društva narodov l">. t. m. v Ženevi, 'a ni kaj vprašan je brodovr -ga sporazuma zopet med selioj prelrezali.
Zakaj jio sedanjem neuspehu te akcije ui več veliko upanju, da bi s - mogli zunanji mi-nlstii evropskih velesil v ženevi sporazumeti.
Zato .se liiknj predvideva, du bo Svet Dru-(itvu narodov, ki je iiil lani določit kot datum
za svetovno rnzorožitveno koiiFereuco i. februar leta 19«2. moral konferenco preložili, kar se tukaj smatra kot prava kuiostrofu mirovne politiko.
Stališče Zetlinjenih držav naprtim tem tež-koeuai jo zelo energično označil predsednik
Hoover na otvoritveni seji Mednarodnega kongresu trgovskih zbornic 4. t. m., na kateri so bili navzoči ilSfoguti 40 ev rop.*Mli in aAteriškili držav. Hoover je v -vejem otvoritvenem govoru /vajul:
Največja ovira gospodur.kegn napredku so prevelika davčna bi i mena \ v*e/t dtiuiMiji, ki so potreblin, (lii se krijejo '/ bitki /a vojsko ;n mornarico. Zato morajo gospodarski krogi vseli; držat vplivati 1U1 svoje	da r i/v t*de ra/
orožitov. oziroma čirn i/Galiiej; a redukcija vojnih sil. Narodi svetu ima ju v sedanjem mu-inentu jkmI oro/j in v aktivni sln/bi luul i in jiol mllijotni mož, ne*>- tevsi-20 tnittjuvncv v rezervi. Letni izdatki za vzdrževan ;'' teh - !! /n->-Snjo okoli 500 milijonov doi.triev (!m je okoli 2~ in pol mili lani Din). Kl itib IvoHnrruovoiitu paktu prekašajo dnmt.Mljl 1/diilRi klllliiruili ilr/.nv /a oborožitev tozndt". >u izdelke pred svetovno vt.jno za ?«%. To se pravi. <ln e čutijo države po ver/ujskcni miru veliko bolj ogrožene nego so se čutile pred minulo v h no. Rhzttmfr se. da duševno stanje ltiihv.lov. ki se trajlio bojijo nove ;u konflikti« iu zato žive \ popolni negotovosti jlitflšitjc.irn dne. kar najbolj dl-prinilrujt če -vi\ i na gospodarstvu.
Zalo pravi HoOVer. da morajo. \-.i pridobitni krogi *Virtu vztfcjati, dn se i/vede in/oVo/.iiev
in sicer odkrito, pogumno iu nn praktičen način.
Tako Wa■ liijigtoii. Kur se lit e t ruiicije.
poudarja pariški l i s- L sktiro soglasno, da spo-razilm / Italijo ni mogoč, dokler .se ne razjasni njeno stališču k najbolj perečim vprašanjem
sedanjega mednarodnega položaja, h'rani-ijn ue nu.»re spre jemati nobenih obvez napram državi, o kateri ne ve.'(la-li m* jkv 1>o jutri postavila na »tttin iljellill neplijateljev. Francija bo hiliku sla v Suneva popoii.oinn svobodnih rok. ila preniotri vsa iuterinieijoiiulnn vprašanja in se opredeli tulto, kakor ti> zahtevajo n jeni miei-jomiliil niteri-i.
1'aria, C. majo. Ig, (ilede italijauokegtt odgovoru nu ■zadnjo Iranvaiko noto v mornariškem vprašanju izjavljajo listi, in i tuli junak i odgovor ravno lako odklonilen kakor Heudcrsonov.
Malin- poroča, da odklanja Italija francoske zahteve po nadomestitvi 60.000 Ion n« samo z oziroin na čl. 10 londonskega dogovora. Icniv^ da se sUliiiuju ludi na to, da začasno zadrževanje že davno zastarelih ladijskih enot v službi ne daje IVam-lji nobene pravice na višje število nadomestnih graditev. Mussolihi zahteva v sniiglu angleških posredovalnih predlogov, <la se 1 skliče 1. J!"15 nova mornariška konlerenon v svrho poravnave spora glede nadomestnih graditev v zadnji instanci. Italija se že vnaprej obvezuje, da bo brez ugovora priznala izrek te konference. Malin- pa pravi, da Francija takega skoka v negotovost ne sme tvegali.
"V
Rasfce inteligenca sn mladina pcini sovraživa do Evrope
Moskva, aprila.
Letošnjo leto ,i«' odločilno zu uspeh petletnega iiiičrla. je izjavil Stalin na VI. kongre.-Hi Sovjctnv, in Stranka je gin.-ov:- a biVJ pridržka ia vse njegove ' pfifillepe, ."vet r.s tlelo in hrambo je izdal odloke, ki fttsno kažejo, <ia iv? bo' vlada ničesar opustfth,'kar umre potnflgatl n-1 rtu do tu-o sitl. I5;ia vr.-ta Odredb je .ndnr:'!.-trat • ii"ga znanja, ki legalizira teror. To' se p. a. i. posftinezfiiin ^ospodar-fckim 0'hleiki m se prepušča .: voboda, da delavce iu iiatiinvljen i tudi piUiiijo li vrSitvi pjalib ik-?..
Sovjeti |>a v zadajeni času v, čkrat razširjajo vest. dn 11 rt izvediu petletnega niii-rta o trakem ie-Vfirju spleti lie more hiti govora. Ljtiti?tvb — pravijo — M: i no rudo 't,-i-hiie in .1 • liav do t a". I) t-m nnvditSenju ntfk: nnrc>i'a vrni lahko več povem. — Radi državljansko vojne Iti I.rajno ilvomljivega zadržanja evropskih dr/nv do Rusije iit do konm-nlzma ie v eliptli dolu rii-ke inti liiicilie npiunvnli Heirrjetnn surra !v« dn napadli In njegore^a !.ra-Unrskcga duha. Ta s sovrn-ivom prežeta inteligenca stoji \sa v službi petletnega načrta, ker dobfo /e, da bodo Sovjeti. ako gospodarsko uspo. kapitalistični zapml z istim ur j. ui zlomili, ki jim sedaj (Uijv zapini \ roke, ko podpira »o'>K!*ki režim h siroji in strokovnjaki, N avdušenje za petletni nairl pri tej inteligenci ni utemeljeno v pristanku ia boljševizem, ampnt; v sovraštvu do /upada, ki je sokriv boljševizma.
lirngo navdušeno skupino dobile pil ntr-lni mladini, ki jo že 13 let v/.^ajajo po marksističnih načelih. V bedi in revščini je zrastla. V svojih mladih letih ni poznala drugega kakor kri in poboje. Živeli hočejo! Petletni načrt pa čara pred njihove oči zemeljski paradiž. Mladina si utira pol v ta raj. ne da bi slutila, da kolektivno gospodarstvo vodi. v pogubo, ker človeka ne eni več kakor -troj iu L'a napravi zn topo orodje strankarske države. Tiuli |a mladina Je polna sivrartva dn Kvr4pn in njenega duha. Zalo v prvih vrtali nnvdušeno dela na izvedbi petletnega načrla.
Lahko omenim še tretjo skupino, ki vsekflkbr ne bluzi i/, navdušenja partijski državi, lo sn ruski špetinlisii. V zasebnem življenju ne poznajo drugega kakor nasilje iu preganjanje. Komunisti so jih 13 lel krvavo preganjali. Do HO'r vseh specialistov je bilo umorjenih. Kar jih je ostalo, so vsi napravili podrobno poznanje s Ceko in lajno )<olicijo. Seveda ne bi bili rp.dl pobili kakor živina. Neprestani pfore*i so nam za to zgovorna priča. Kullivlran svet se malo meni za duševno tragedijo teh mož. Ta kultiviran svet se še za druge stvari ne briga. Strokovnjaki služijo državi zato, da se nasitijo in da sebe in svoje družine rešijo smrti. Komunistično stranka to tudi dobro ve in jih zaradi lega zaposli, da morejo dan na dan izkazovali svojo . lojalnost. do države.
To Iri skupine delajo na uresničenju petlel-•iega načrta. Mladina ii navdušenja, drugi dve iz strahu. OI>o.je združeno more roditi zmago. Toda, uli za trajno?
še enega Finltelja je treba upoštevati. Kmečko prebivalstvo. Za fizičen uspeli petletnega načrta bo mefOilajen kmet. Koloktivlzacfja in racionalizacija kmelskega gospodarstva jc velik del podeželskega ljudstva pognala v industrijo. Gnan po svojem zdravem instinktu se novi delavski prolelari-jat, l;i je še včeraj obračal zemljo, upira gospodarstvu stroja. Dn noče postati robot. V delo bi rad položil svojo dušo, z delom bi rad prišel do premoženja in samostojnosti. Zaveda se, da mu vsega lega petletni načrt ne bo dal In zato se bori proti njemu > sabotažo kolikor In kjer more. Iz njihovih vrst se' siri prikrila, a učinkovita agitacija proli petletnemu načrtu.
O petletnem nafrlu dobite poročila največ le iz oficielnega sovjetskega časopisja. Vzemimo v roke Izveslju 51. 4.207. Tam citate na prvi strani: ilhiku in G rosi i y sta petletni načrt izvršila v dveh ui pol letih. Kar so boljševiki obljubili, lo drže.t
ln na tretji -liani: Moskovska električna centrala
fr Španije
Madrid, ">. maja. \A. Uarteloriu je od ink-daj leglo anarhističnih elementov. Zato so niiarhisiičnj krojii izkoristili nove raznie; ■ po proglasitvi republike in razširjajo po barce-Je tudi v ii in po! letih izvedla pelltlill načrt. | Itini lilij?kujoče lei.-.ke. P,e.larsho -e ui moglo To je resnico. Toda zmaga ni bilo pridobljena i/. ' dognali, odkod prihajajo ti leiuki r; kje »o
tiskajo. Kataliinskii vladi kakor tudi osrotlnja 1 vlada v Madridu sta i/.javili, tlu bosia zatrli I una.rlii.-tiiC-ni pokfet / vsemi sreilsui. V vlaka i' Safago v Barcelono • • prijeli dva (niir-
vuenie za boljševizem, ampuli pod krvavim pritiskom iu s pomočjo ameriških iu Uen.šklh stro-kovn.iakov.
PogU-jmo • nelrnj drugih številk: Izvestija i šl. 43t0 piše: >Ibtcči Put-loveo je enie.jil izdelavo -traktorjev in nlthoviii nndolnesliiilt delov. Ljenin-grndske tovarne mi pdfebito sl«tio odrezale. Prvih 15 dni so Izdelale le 23'r tega. kar .ie bilo v liačrtli. ; Mesto 2'iOO traktorjev jih je Rdeči PtililOvec otidal ' L". 811. Podobno porcčii Izvestija- 21. aprila 1931: I . Slaningrudska tovorna tr;,kIočjev je v produkciji | zaostala, /a uotialjujib 21',' v primeri s prejšnjiui j mesecem;
Ce pomislimo, da je Rdeči Putilovec tiouo-Sovjctov. kjer so zaposleni skoraj izključno samo pri -<lf voljni delavski Utoljoni, potem se vprašamo. kako Je mogoče. (M je produkcija »n toliko padla. Ako il^tončijo IjMtiiio časopise, ltfljdeRlo vzrok. Ker jt večino delavstva ldla zanesljivo komunistična. so se zanesli na njihov strankarski i utuzinzeiii iu so i puščali pritisk. Posledica je bila. dn so ti unluziusii odpoveduli. '21. aprila so bile pos In ne preiskovalne komisije iu ni izključeno, da bo j-rlliodnji mesec pokazal že boljši resultat, kar pn ne bo ntlpisati prosiovoljnemu navdušenju^ ampak uaslljtt.
V enem stavku bi lahko povedali: Poleg entuziaslov, idealistov in delavskih bataljonov, je še ljudstvo, ki pa ui za petletni načrt. Toda s pomočjo dobro plačanih inozemskih moči in z uporabo skrajnih terorističnih metod bo tudi ljudstvo ptslnlo : navdušeno . Vendar brez pomoči inozemstvu bo pjalilclka težko uspela. Dokler Evropa boljševizem gospodarsko podpira, toliko časa je boj proti komunizmu v Evropi smešna poza. S pomnijo vstva sveta, zlasti še nemškega, aagh-škcga iu ameriškega kapitala, bo petletni načrt najnrzo ii-md in n»s'<-i!icn bo. kar ie Moskva zc davno napovedala :
' i-ta s (>? bomb.umi. Dve ••ttiiibi st i bili giilovi. I
Pari/, 5. maja. VA. liav is poroda i/ Ma- ' ilriila: Na seji mlnlstrsk 1 -vet i so ra/jirnv- j Ijali o načinu, kako sc b-vh; izvršile' volitve v j ustavotvorno skupščino. V<; previma l o j predstavljala vollviiti okrožje, Madrid iu Bar- i celolia pa bosiu predstavljala posebna volivna | teritorija. .Na ">0.iK)0 probi-v akev jirule po en poslance, l e bo ostanek glasov /hašul nad 40 i:- >č. il '.ii stranka f-t- eiie^ i jKislaneu. Duhovniki iu /ene imajo pravico glasovanja, toila1 žeue no IkkIo mogle biti voljene.
Trochi ne sme v Španijo
Madrid. (>. maja. A A. \ kida je prejela T rofk i je v<i prošnjo /a nase.liiev v šp.inili. Sklenila je, du jo /a enkrat se ilc bo rešila, ker sinutrtl, tlu spada ta zadeva v delokrog prve redno vlade, ki sc bo sestavila po volitvah v /akoiiotlajiio skupščiho.
Konec upora na Madeiri
Lizbona, 3. maja. A A. Na Madeiri je bil vzpostavljen red in mir. Vojaštvo je zasedlo strateške točke. Voditelji revo!ueijonnrcev so pobegnili v angleški konzulat In na angleške vojne ladje. Prebivalstvo je pozdravilo prihod vladnih eet /. navdušenjem. Zainteresirani krogi rafiinnjo. da bo sedaj tujski promet ponovno oživel.
Ketna! Paša zopsi predsednik Tti?či?e
Angora, 5. maja. AA. Danes je bilo olvorjeuo čelrto zakonodajno zasedanje turške narodne skupščine. Za predsednika skupščine je bil Izvoljen predsednik republike Ohazi-Kfemal. Predsednik vlade Izmcd-poša bo formalno podal oslavko. Politični krogi sodijo, tla bo lstned-pašu sestavil novo vlado z dosedanjo sestavo.
Šolsko vprašan§e v Ncmeip
Mtlnchen, moja 1931.
Od našega dopisnika.
Nedeljo po godu sv. Peira Kanizija, našega in mškega svetnika in cerkvenega ecenika, praznujemo že nekaj lel takozvano šolsko nedeljo . ki naj predoči katoliškim staršem velik pomen šol-I- ;.a vprašanja. Šolska nedelja je živ apel na vzgojno vest katoliškega naroda, da se zaveda ogromne odgovornosti, ki jo ima pri vzgoji svojih otrok. Nič si ne tajimo, da sloji naša mladinska vzgoja v globoki krizi. Razkrojevalni proces, ki ga na vseli straneh opazujemo, je močno oškodoval tudi delokrog tistih vzgojnih organov, ki so v prvi vrsti poklicani za vzgojo mladine. Vzgojni vpliv družine je že čez mero oslabljen. Družba in država jo neprestano in sistematično potiskata iz vzgojnega polja. Na drugi strani pa šola podlega vedno večjemu poplitvenju in zunanjostim, lako da o pravi vzgoji marsikje ne moremo več govoriti. Šola je poslala sredstvo za dosego namena, ki je, kako preskrbeti otroke, ne pa kako jih vzgojiti.
Vzgledno pa je do sedaj delovala konfesional-na šola. Toda radi vedno večjih gospodarskih tež-l oč je njen organizem v zadnjih letih resno ogrožen. Sicer je treba priznati, du katoličani mnogo žrtvujejo za svoje versko šolstvo. Treba pa je tudi ugotoviti, do izobroženstvo kože mnogo premalo
staršem ne pripušča skoraj nobenega vpliva na vodslTo Mile. Posledica tega je, na kar jo opozoril j že Kersehensteiner, tla ima na primer Anglež ali Francoz neprim rno več razumevanja za solo in da v neprimt rno večji meri sodeluje pri šolskih reformah, kakor pa je lo pri nas. Vedno bolj živo se zavedamo, da nam takezvani sveti staršev . ki obstojajo, ne morejo več zadostovali. Vsa važnejša šolska vprašanja treba svobodno in izčrpno obravnavati v javnosti, ee hočemo vzbuditi pri narodu zanimanje za šolo in v pozitivnem smislu orientirati in izoblikovali njegovo vzgojno vest. Čutimo bolj iu bolj, da pri odločitvah v šolskem vprašanju nikakor ne sme odločevati lo državni birokratizem, ampak vsi vzgojni elementi, predvsem seveda starši sami.
I)r. Viljem FKrber — ki Vani je znon po osebnih stikih — i-- napisal zelo pomembno knjigo: .solu v uržavi in narodu (Furehe-Verlag, lierlin), kjer ugotavlja preresnično dejstvo, da nemška šola večkrat izgublja živ slik z življenjem, šola ni več vzgojen zavod zato, ker so izločene tiste sile, ki. imajo v sebi največjo vzgojno moč. Nemške šole postajajo uradna mesta (behordllelie Anstalteil). Hdlu še nI dobra, ie ima dober učni nil črt ln če sledi najboljšim uradnim odredbam. Da bo vršila svojo nalogo, mora notranje temeljiti na odločilnih
potrebnega interesa za vzgojno vprašanje. Morda i vzgojnih silah, ki so stariši, učiteljstvo in cerkev.
'.......' vi,« {,„1,1 ,ninn K,,,-. ! <'0 bo solo hotelo odgovarjati potrebam časa in
je temu kriva nekaj ludi državna fiola sama. Kersehensteiner je nekoč opozoril, do je zgodovinski razvoj nemške šole zakrivil, dn v ljudstvu ni pravega zanimanja /.a šolo. Narod je ziifo iigubil zanimanje za šolo, ker so ga jc premalo pritegnilo k soodloče.vanjii. Nimate nobene velike moderno kllltllrne države, lic Anglije, ne Francije in ne Amerike, kjer hI bila snlji v toliki meri podržavljena iu pod tolikim vzgojnim vplivom, kakor pri nas v Nemčiji.
Sicer se s takim postopkom izobrazba res nekako izenači, ima pa to slabo stran, da so ljudstvo zazlblje v breziniciativno spanje, ker ve, rta go je država obsodila na pasivno vlogo v prvobitnem oOi;ii*l"i:in varošuiiiu. DrJAvui solnUi InrnhriLllueiii
odgovarjati potrebi varno vodili mladi rod mimo vseh neStevihiih problemov, potem sc mora orientirati nazaj k ljudstvu in zgradili svojo zgradbo roko v roki z etlČno-vzgojno silo naroda.
Kaloličoni imamo dobro vodeno šolsko centralo v Dtisseldorfu, ki lelos zre s ponosom na dvojselletuo blagoslovljeno delo v službi mladine, cerkve in naroda. Omenjena šolska centrala je delavno središče /n katoliško šolsko gibanje po celi drŽavi. Njena navodila dosegajo zadnjega kaioliško organiziranega Učitelja. Enotno vodstvo, ki ga prevzetna v šolskem vprašanju. Je neprecenljive Vednosti ?n vso katoliško Nemčijo, zliirdl spričo knotičue muvliko&U -iržav»;u" -ul.Jvit. Dr, M.
Naš naprcdclt jih boli
Trst, 3. maja. Današnji Picboio« razpravlja o m varnosti sušaškegu pristaivščn 7.1 Italijanske luke, l.ist ugotavlja, iitl je po praviti skeptično sprejel vest, ila bo Jugo-da -ij.i jt Iu Uporabljati Revelov pomol ua lleki. Me-to da bi se Jugoslavija jioslužila te 11gj.lno-.ii, del-i načrte /a '/jtruilbo etiotnega luškega sistema Siišul-.-Mnrtinšt-icn-Bnkar, saniu. tla L: Skotit:-vala llel.i in 1'rsiij. Ljubljana bo prej ali s; j zvezana po železnici s Sušakuin. '.) '.eni 111 1,Milna. Toda tudi ta žele/niču je, kakor vse sin le. ki jih je Jugoslavija po vojni zgladila, samo strateškega -/tinen jn. (Torej ne bo Škodi' 1 i»> 1 iu Trstu! Prip. ured.). Piccolo« končno por u' 1 o zaključi 1 ogleflue komisije /.n ra:: i v jeni'.-suSnSke luke, o/lrenui zu .'poj Stišaka. Mm-fn-ščiee in bakra.
Obsedno slante v EfttpSa
Kairo, .'j. maju. AA. Nud meslom je t ti Jo proglašeno obsedno stauje. Celo po vsem Egiptu so mobilizirane. Splošno prevladuje lUiziraiije, ila bodo volitve odložene. Mi izključena tudi intervencija Anglije, do reši notranji položoj.
London. ">. maja. t g. Narodni .l.iinj-rrs Vnf-dove stranke, ki je sklican zu jutri v Kairo, je bil prepovedan. llaČMIiiuti je torej / večjimi nemiri. Hudi nemirov, ki so bili v nedeljo, je bilo d .slej aretiranih 124 pristašev \uldove sii.in-ke, katerih politika meri na to. du se i/sili in-tervcneijii Anglije, ki pn lioče obvarovali strogo nevtralnost nasproti vsem cjripl. stranknin.
Bolgarska krha
Sofija, 5. maja. AA. Današnji listi komentirajo konec krize. Demokratičeski zgovor« naglasa, da niso našli boljše rešitve in da se je pokazalo, da je najboljša možna rešitev biia vlada Ljapčeva, iii uživa zaupanje vseli ustavnih činiteljev. Vlada bo zato dalje upravljala državo, dokler narod z volitvami ne izreče svoje sodbe. Organ Malinova Znatne« pravi, da jc za vladinc stranke kriza končana 111 da so ostale na vladi, toda za narod in za državo ostane kriza elementarno močna. »Nozavisimost pravi, da konec krizo ni okrepil politične situacije in da je kriza za državo jačja kakor kdsjkoli.
Zaupnica Bntsndu
Pariz, 5. maja. tg. Na današnji prvi kratki seji. ki jo Je imelo poslanska zbornica po velikonočnih počitnicah, so dalo interpelacije o zunanji politiki, predložene deloma že pred počitnicami, priliko za nekakšno poskusno glasovanje, ki Je bilo simptomotičuega pomena. Interpelanti, katerim je šlo samo za to, da pripravijo z zunanjepolitično debato Briondu težkoče in da že vnaprej diskreditlrajo njegovo kandidaturo za predsednika republike, so spoznali prepozno, da so si- taktične pozicije v zadnjem tednu popolnoma premaknile Iti tla je njihova iniciativa naspfolnn naravnost pomagala Briandu k novi zmagi. Včeraj iti danes so zahtevali, da se debata o inierpelo-iah odgodi na čas po volitvah predsednika^ Poslansko zbornica pn so Je Izrekla proti teinu. 4'roti glasovom vse desnice jo zbornica odločilo, da bo zunanje politična debata v četrtek iu petek, lako da bo itnel Brlonii inožnosl, imeti s svojimi nasprotniki obračun še pred 13. majem. V parlamentarnih krogih se računu s telit, do bo Briand v tem boju zmagal /. večino najmanj 480 do 500 glasov in da bo ta njegov uspeli preillagol tudi njegove pomisleke, ki jlli je Imel do sedaj proli kandidaturi za predsednika republike.
Razprava o vrhpolishem umor u
Belgrad. S. maja. ž. Danes dopoldne se je nadaljevala obravnava proli obtoženim atentatorjem na železniško progo. Zaslišan je bil Aleksander Gross. Obložen je, da je v mesecu juliju preteklega leta ilegalno delal proti naši državi v družbi s Seletkuvičein, s katerim se.jo ludi večkrat si 'slu 1 v Pečuhu. Obložen je. du je razširjal (Iefetistične časopise iu letake. V toku dolgega zasliševanja zanika obtoženi Gross, du bi sploh sodeloval pri ilegalnem dolu. Pri tem se je opazilo, iJa se izjave Tihnann in Grossa v vsem siv r-110 razlikujejo. Gross 80 je satu -javil oblai-teni. t,11 je zvedel, (la ga iščejo. Za Grossoin je bil zašli, šan Anton Pudrovei'. Tudi ta je obtožen, da je prejel večje število naši državi sovražnih časopisov in letakov ler da je čila! omenjene časopise, tla pu jih nikdar ui razširjal. l'o dolgem zasliševanju je predsednik zaključil obravnavo in napovedal nadaljevanje za četrtek.
Razprava o ttmvrtt S!e$Ja
Zagreb, 5. maja, ž. Danes ob 8 se jc nadaljevala razprava proti Mirko Hrnnilovičtt in drugam. Sodišče jc sprejelo izvajanja državnega tožitelja. Najprej je bil zaslišan Pavel Glad, urednik v kuini bolnišnici, Obtožen je, du jo pri sebi thranjuvul orožje in eksplozivni material, K njemu je Horva-tek prinašal lo orožje in go prepričeval, da policija za to nc bo zvedela, Pozneje je policiia našla pri njem 8 »Brovvning« revolverjev 9 mm kalibra, cio puško, 5 patronov, 2 škatlji ekrazita, 2 zapita omota z revolverskimi naboji, 6 komadov nenapolnje-nih bomb, omot z vžigalniki za granate, 8 kolobarjev vrvice za zažiganje min, Skatljd polno ekrazita in patrone za zažiganje. Razen tega ga obtožujejo, da je pisal svoji soprogi neko pismo, v katerem jc javil, da je njihova stvar dobra, samo da ne ve, ali bo izbruhnila že jeseni, ali šele spomladi, Iz tega zaključuje obtožnica, tla je Glad deloval v teroristični akciji in pripravljal revolucijo. Obtožence sc brani, da 111 vedel, kaj mu je Horvatelc dajal. Za njim je prišel na vrsto obloženi Horvaiek, ki jc prevzel nase dolžnost, da teroristično akcijo, katera je imela cilj ojačiti položaj dr. Paveliča in Perčeca v inozemstvu, čimbolje izvede. On je dobival eksploziv od Javora, kateri je ta material dobil od Herzega iz Reke. Dal je v treh tednih Horvateku okrog 20 revolverjev z municijo in dva paketa eksploziva. Horvatek se nc čuti krivega. Hrvatski stranki prava je pripadal, ker je tudi nic-gftv oče pripadal ttj stranki. Na koncu razprave, je bila izvršena konfrontacija med Ilorvatekom in Gladom, ki sta ostala pri svojih izpovcdbali. Ob pol 12 jc bila razprava prekinjena ia se bo nadaljevala jutri ob 8 zjutraj.
Dunajska vremenska napoved. .Jasno, toplo, nuatlOuje k nevihtam,
Slovenski pijonirjf v črni Afriki
Čudesa dežele Togo
Ljubljana. 6. maja.
Snoči je predaval na povabilo Slovenskega planinskega društva v veliki dvorani hotela Union g. Leon Poljanec iz Maribora o deželi Togo in nje prebivalcih. Predavanje je spremljala bogata zbirka skioptičnih slik, ki jih je prinesel predavatelj sam iz Toga. Predavanje je odkrilo popolnoma nov list iz geografije in etnogralije Afrike in je škoda, da se ga je udeležilo tako malo občinstva. Predavanje je bito zanimivo tem bolj, ker je g. predavatelj odkril zanimivosti iz delovanja Slovencev v tem nepoznanem kotičku zemlje. Vodil je namreč še pred svetovno vojno administracijo zgradbe veliko radio postaje v Togu. Fotografske slike, ki smo jih videli v diapozitivih, so po svojem značaju same dokazovale, da so originalne slike iz tropskih krajev. Bile so namreč izredno kontrastne, kar povzroča te izredna svetloba tropskih krajev.
Dežela Togo je bivša nemška kolonija, ki lezi v severnem tropičnem pasu, na zapadu pa meji na angleško zlato obalno kolonijo, na severu in vzhodu pa na francosko ozemlje. Ze potovanje v ta odležni kot zemlje prinaša izrednih zanimivosti. Tako je zlasti za novinca izredno zanimiv krst na ekvatorju. Togo je dežela vročine in sobica, lam se deli leto le v suhe in deževne dobe. V sušah dosega temperatura 40 do 45 stopinj Celzija v senci, v deževnem času je pa temperatura nekoliko nižja. Da pri tej peklenski vročini domačini snega iu ledu ne poznajo, je jasno. V suši se reke in potoki posušijo. Pri večjih rekah ostanejo le še tolmuni s talno vodo. Gozdov dežela 'logo razen oh bregovih rek ne pozna. Tu so seveda gozdovi pravi pragozdi. tako gosli, da jih ni mogoče pro dreti. Zovomo jih galerijske gozdove. Ob suši se v notranjščini s Iravo in griničjem porastla s'epa posuši, tako da je vsa pokrajina izžgana.
Nemci so zgradili v Togu železnico, ki vodi v notranjost. Po tej železnici sem se peljal do Atak-pame, kjer se je začelo moje torišče. Nemci so Zgradili celo ceste, ki so seveda osiale vse brez ram p ob železniških prehodih, kajti vlak je vozil le dvakrat na teden. Tu so postavali nekaj uradnih in |K)gloviiih poslopij, dočim so domačini še naprej stanovali v svojih nizkih kočah z eno samo luknjo, ki je služila za vhod. Kulturno stoje domačini še zelo nizko. V splošnem ne obiskujejo šol in govore le narečje plemena. Izmed plemen, ki bivajo v tem ozemlju, je še najbolj razvito hi zdravo pleme E\ve. Oblačijo se bolj malo. večinoma s cenenimi evropskimi pretiskaniini tkaninami. Zanimivo je njih rodbinsko življenje. Si-.rši prodajajo hčerke, ko so dvanajst do trinajst^ let stare. Mož, ki jo kupi, razpolaga z njo kot s sužnjo. Ce ga ne uboga, jo lahko spodi ali pa proda naprej drugemu. Cena take deklice znaša približno največ okrog '2000 Din. Plačujejo jih pa z živili ali pa domaČimi živalmi, denarja itak nimajo Umivajo se le redkokdaj, kopljejo se pa le ženske. Lase si navadno zvežejo v šopke, ki jim širle z Slave. Moški seveda kot gospodarji vedno lenarijo. Vso delo pa opravljajo žene. Drugo pleme, ki prebiva bolj na zapadu, so Akposi. To^ pleni- je slabše razvito. So majhne postave in večinoma bo-lelini. Vsa njih obleka je košček umazanega blaga. ki si ga priveze jo okoli ledij. So naravnost pritlikavi in močno degenerirani. Tudi bolj majhni, a bolj trdni so zamorci iz plemena čaučou. Žive bolj v hribovitih krajih, so Se roparji in jemljejo pri sosednih plemenih s silo hrano, domače živali pa tudi dekleta. Pri teh je življenje še bolj skron; no. To dokazuje že cena ženo, ki jih plačujejo po 200 do 000 Din. Ljudožrci Ašauti pa so bivali že v zapadui angleški koloniji, vendar niso napadali belcev, ker so Angleži celo vsakega osumljenca ali pomagača obesili.
Preživljajo se vsa piemena s -•«'.-iv i ki jih roc.i zemlja kar sama od sebe. Nekaj jim douaša lov. Jedo celo kače, ki jih love z roko. Meso zelene drevesne kače, ki je zelo strupena, je precej oUusuo in spominja na polenovko Kači odr?žejo glavo, jo nataknejo na dolgo palico in spečojo na ognju. Nato olupijo kožo. kačo osolijo iu popoprajo ter pojedo pečenko. Tudi predavatelj sam je po-kusil delikateso. Termite, mravljam podobne živali, pa stiskajo in pridobivajo iz njih olje. ki ga uporabljajo za omake. Sploh jedo za evropske pojme nemogoče stvari. Celo sveče si privoščijo, če jih dobe seveda Pri delu so nerodni in ne po-».uajo orodja.
Posebno zanimivo je pleme Hausov, ki ne bivajo slalno v teh pokrajinah, ampak v bližini osrednjega jezera Čad, kjer se bavijo z tkanjem in izdelovanjem najrazličnejših usnjatih izdelkov, ki jih potem pestro okrasijo in prodajajo po vsej zapadni Afriki. V tujini so to, kar pri nas Žirije, trgovci in mesarji. Naselijo se le, če jim kupčija gre. So prebrisani in kaj radi goljufajo.
Posebne skrbi in največ dela daje zamorcem iskanje vode. Ob deževnem času pride zamorka hitro do vode. Posodo postavi na dež, naliv jo napolni. Ko pa nastopi suha doba, pa se napotijo v skupinah često zelo daleč ter na določenih mestih kopljejo pesek in končno pridejo do kalno talne vode. Glavna hrana jim je koruza in jams. Koruzo meljejo med kameni. Iz nje delajo tudi opojno pijačo. Jams pa je krompirju podobna rastlina. Jedo seveda vsi skupaj iz ene posode, ki navadno služi kot posoda za perilo in ob svečanih prilikah za umivalnik. Vino pridobivajo iz oljnatih palm. Žganje pa dovažajo iz Evrope, kjer ga zlasti v Angliji izdelujejo iz krompirja. Meso prodajajo večinoma Hausi, domačinke pa ga kupujejo najraje takega, če lezejo iz njega črvički. Ostanke mesa, ki jih mesarji nc prodajo, pa spečejo na podoben način kot čevapčiče.
Njih življenje poteka v kočah, ki so ograjene, tako da imajo dvorišče. V sredi dvorišča je ludi ognjišče. V koči pa so slamnjače, na katerih spe. Postelj in podobnega luksusa ne jioznajo. Če jih zebe, se stisnejo tesno skupaj. Prav tako ue poznajo druge oprave, kol mize, omar in stolov. V medsebojnem občevanju imajo skoraj nam nasprotne navade. Nc odkrivajo se iu si ne podajajo rok, nikdar se ne objemajo in tudi poljuba ne poznajo, če že pozdravi črnec belca, se mu malo pokloni in z rokami zaploska, ali pozdravi tako, da dvigne roko k glavi kot vojak. Čr črnec z glavo pomiga, je hotel zanikati. Če pa zmigne, pa pritrdi. Seveda ti običaji niso povsod enaki. Zamorci so pogani. Svoje nialike vdelajo v ilovnate kupe. Včasih jim darujejo kokoši ali golobe. Navadno se zatekajo k malikom, kadar prosijo za vodo. Zdravijo se sami med seboj in ne zaupajo Evropejcem. Sicer pa imajo lastna domača zdravila, ki jih ne izdajo.
Izmed šeg. ki so med zamorci najbolj razširjene, je treba omeniti njih plese. Plešejo posamezniki ali v skupinah. Gledalci pa čepijo v krogu in jih spremljajo s ploskanjem. Takt pa bije več bobnarjev. Pri plesu se zamorci ne vrte okrog samega sebe, pač pa hite tako močno, da se često po kratkem času zgrudijo popolnoma /.mučeni. Zanimivo je, da plešejo moški in ženske popolnoma ločeno. Plesov s puško ne poznajo
V tem ozemlju je snemal raziskovalec Hans Schomburgk film, pri katerem je predavatelj sam sodeloval. Z domačini so imeli izredne težave, ker so se (»večini vsi bali kinouj>arata.
Nadvse zanimivo pu je to, da je prav tu že leta 1910. poskušal Ljubljančan g. baron Codelli brezžično telegrafijo in skušal doseči zvezo /. brezžično telegrafsko postajo Nauen pri Berlinu. Tedanje aparature so bile še seveda zelo nedostutne. Prvo anteno si je g. baron obesil na balon, lega pa privezal na svojo lopo z ostalimi aparaturami za oddajanje. Pozneje so zgradili tri velike železne stebre visoke po 75 metrov in v razdaljah po 300 metrov. Na vrhu pa so pritrdili anteno. Zadnja leta pred svetovno vojno so postajo povečali in jo tudi modernejše opremili. Nn novo so postavili šest železnih stebrov, visokih po 120 ni. Sestavne dele so dobili Iz Nemčije. V sredi pa je stala slamnata koča. v kateri so bile nameščene potrebne aparature. Postaja je slala v kraju Kamina. Razdalja do postaje Nauen v Nemčiji je znašala okoli 5700 km. Sprejemanje Morsejevih znakov je zlasti oviralo podnebje z obilnimi atmos-teričnimi motnjami. V eni sami sekundi so mogli tedaj registrirati do 100 bliskov, ki so se vsi čuli kol močno šumenje in prasketanje. Sprejemanje je bilo podnevi nemogoče, lako da je bila radio tele-grafija tedaj mogoča le ponoči. Leta 1914. je bila postaja že tako urejena, da jo je prevzela nemška vlada. Nato je izbruhnila svetovna vojna in ker so vkorakali v kolonijo Angleži, so postajo porušili. Za turbogenerator. ki je oskrboval postajo z električnim lokom, je bilo treba vode, ki si jo je bilo treba zagotoviti zlasti za časa suše. V bližnjem potoku so zgradili tri velike jezove in ob vsakem jezu j)a velik rezervoar vode. Vsa ta dela je vodil kot vodja ckspedicije baron Codelli.
Življenje za Evropejca v teh krajih ni prijetno. Ves čas preže nanj zahrbtne bolezni kot tropska griža in rumena mrzlica. Strašna nadlega so ino-skiti, Id jih ni mogoče pregnati. Edina rešitev pred njimi je mreža, ki mora pokriti vso posteljo. Če pa dela človek zvečer za mizo, pa mora biti zopet miza in vse okrog zagrnjeno z velikansko zaščitno
mrežo. Golazni, kakor škorpijonov in podobnega, je dosti. Kače, ki ljubijo toploto, so kaj rade gost v hiši iu celo v posteljo prilezejo. Posebno pa/njo je trebil posvetiti ognju. Malenkosten ogorek cigarete lahko povzroči požar, zakaj vse stavbe so lesene iu od suše popolnoma presušene. Edina zabava v tem odležnem kolu zemlje so lovi na živali. Tu pride človeku pred puško lev, leopard, divja mačka, bivol, razne antilope, divji prašič, povodnji konj. krokodil in kajman. Seveda ne manjka orjaških in drugih strupenih kač. Slonov v tem delu Afrike ni. Lov je mogoč le v dobah suše, zakaj ob deževju zraste tako velikanska Irava. da je skoraj nemogoče priti naprej, nevarne |>ostauejo kače, inoskili pa neznosni. Zamorci sami so jako dobri strelci, vendar imajo slabe in zastarele puške. Lev kakor ludi leopard nista lako nevarna, kakor bi človek mislil, in v splošnem bežita pred človekom. Edino ranjena napadata. Nadvse zanimiv je lov na povodne konje, ki stoje v globoki vodi in mole le nosnice iz vode. če ustreli človek konja, se ta potopi na dno, tako da ga ni mogoče najti. Šele po par urah ga dvigne voda na površje, nakar na je mogoče odreti. Jo to ogromna žival, ki tehta dobro tretjino velikega indijskega slona. Posebna zanimivost so kameleoni, katerih je predavatelj ludi več ujel. Kopanje, ki bi sicer nudilo mnogo zabave, je zahtevalo vedno večjih predpriprav in izredne pažnje. V rekah so namreč kače iu krokodili. Deloma je to razlog, da se zamorci tako boje vode. Kadarkoli se je šel predavatelj kopat, je razstrelil ob vodi dinamitno patrono, ki je daleč naokoli ubila v vodi vse živalstvo, tako da se je mogel kopati brez skrbi. Kljub neverjetnim težavam in nevarnostim, ki mu jih je nudilo življenje v Togu, je predavatelj srečno prestal svoje bivanje v črni deželi in prinesel s seboj najlepših spominov, s kakršnimi se more ponašati prav malo Slovencev. Iz svoje bogate popotne torbe nam je dal izredno lep in zanimiv večer, tako da se mu priporočamo še za prihodnjič. Slovenskemu planinskemu društvu čestitamo, da si je znalo pridobiti tako odličnega predavatelja.
palmira
milo osvežuje kožo.
Kongres poljsko-jugoslovanskih lig
Krakov, 4. maja 1031,
(4) Po zaključku glavnega delovnega pro-1 grama v Varšavi jc večina udeležencev kongresa ! dne 1. maja zvečer obiskala največjo božjo pol | poljskega naroda na Jasni gori v Čenstohovi. Bil ie hladen večer, ozračje pa čisto, tako da je pogled s pota, ki vodi po nekdanjih trdnjavskih okopih okrog samostana, z daljnim razgledom v pokrajino prepričevalno pokazal, kako velikega stra-tegičnega pomena je Jasna gora, ob katere utrdbah se je koncem 17. stol. zlomila švedska premoč. Ogledali smo si cerkev in zakladnico, predvsem j pa gotsko kapelo z milostno čenstohovsko Marijo. ; Velik vtis je na nas napravila procesija navodošlih romarjev, ki se jc v največji gnječi. vladajoči cel dan v kapelici, kot reka sklenjena v eno samo voljo vrgla pred Marijo na tla. Drugi nepozabni trenutek je bil oni, ko je ob zvokih fanfar dragocena srebrna reliefna podoba zakrila za dobo noči milostno sliko. Brez posebne priprave se je iz jugoslovanskih grl oglasila naenkrat slovenska »Marija, k Tebi uboge reve . ,.
Ob 10. uri smo dospeli v Krakov, kjer je bil na kolodvoru slovesen sprejem. Svoje rojake je še posebej prisrčno pozdravljal prolesor slovenske umetnostne zgodovine na krakovski univerzi Vojc-slav Mole.
2. maja je bila ob pol 10. uri slovesna služba božja v katedrali na NVavvelu. Po maši je v prisrčnih patriotično navdahnjenih besedah pozdravil škof Rosposič, ki mu jc s kratkim napevom odgovoril F. S. Finžgar. Povdarjal je veliko važnost poljskih verskih in narodnih relikvij, ki jih hrani vavclska katedrala in posebno podčrtal globoki etični smisel življenja sv. škofa Stanislava, čegar ostanki počivajo v srebrni krsti pod baldahinskim altarjem te cerkve. Njegovo mučeništvo nas opominja k vslrajnosti v borbi proti zlu in krivici, ki se jima pod nobenimi razmerami nc smemo ukloniti.
Ob 1. uri je bila avli univerze slovesna zaključna seja kongresa. Njen pomen je v izbranih besedah podčrtal duša kongresa dr. V. Kneblovvski, Od Jugoslovanov pa je načelnik centralnega Pres-biroja dr. Radovanovič proslavljal veliki kulturni
pomen krakovske univerze za vse Slovanstvo. Tehtno misel je povdaril v svojem poljskem in slovenskem govoru prof. V. Mole, ki je na akademskih tleh, kjer je torišče brezobzirnega kritičnega raziskovanja, poudaril, da je jugoslovansko poljsko prijateljstvo potrebuje razen entuzijazma. ki ga je kongres nesporno dokazal, predvsem tudi kritičnega razmerja drug do drugega in do medsebojnih problemov.
Važno novo noto je v ta kongres, ki se ie i doslej pričel samo s sedanjostjo in se skoro skru-pulozno izogibal vsakemu pogledu v preteklost poljskega slovanofilstva, prinesel vpok. prof. vilen-ske univerze znani urednik važnega predvojnega Šviata Slovviartskcga Feliks Koneczny s svojim referatom o zgodovini poljsko-jugoslovanskih stikov. Povdaril je delovanje predvojnega Slovanskega kluba v Krakovu, ki je s svojimi zvezami s Slovenci rodil Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljub- j Ijani in kot odgovor na to društvo sam ustanovil Društvo prijateljev Slovencev, ki se je kmalu preimenovalo v Društvo prijateljev Jugoslovanov sploh. Podčrtal je vodilne ideje delovanja Švviata Slovviariskcga, ki je motril slovanska vprašanja s poljskega stališča in pričakoval, da si tudi drugi Slovani ustvarijo taka glasila. Povdarjal je dalje, da za bodočnost slovanske misli ni važno če govorimo o tem, kar nam ie skupnega in nas veže, ampak je treba odkrilo razpravljati posebno o tem, kar nas loči in razdružuje, da se take zapreke čim prej odstranijo. Misel utopističnega enotnega Slo-vanstva bodočnosti odločno odklanja in smatra, da je treba računati predvsem z danimi dejstvi in graditi od njih,
V dvorani mestne hiše se je ljubljanski podžupan E. Jarc v imenu delegacijo zahvalil mestu Krakovu za udeležbo Slovanske delegacije pri paradi v proslavo praznika konstitucije. 3. maja jc bil program do konca izčrpan ter so se delegati danes razšli.
Včerajšnji dan, tretji inai, je bil posvečen dvema največjima praznikoma poljske nacionalne in verske misli, prazniku konstitucije 3. maja 1791 in prazniku Kraljice poljske krone, ki ga je papež lansko leto ustanovil.
Vesli z Goriškega
Ajdovščina, maja.
Arotarije v Črničah.
V črničah pri liorki so te dni zaprli okoli 10 domačih fantov. Obdolžeui so, da so obesili na neko drevo v vasi slovensko zastavo. Trobojnico so opazili na drevesu orožniki, ki so se pripeljali iz Gorice z avtomobilom na izvid. To je bilo okoli 10 predpoldne. Značilno je. da niso prej domači orožniki zapazili zastave. Nekdo jo ji torej moral obesiti na drevo tik pred prihodom orožniškega voda iz Gorice. V danih razmerah bi se gotovo noben Slovenec ne upal ob belem dnevu z zastavo zlesti na drevo, ker bi gft orožniki ali njihovi zaupniki gotovo opazili. Ljudstvo je mnenja, da so zastavo podtekuili fašisti, da bi se potem lahko znesli nad Slovenci.
»Živela Jugoslavija!« Iz goriških zaporov so bili izpuščeni vsi Ajdovci, ki so bili obdolženi, da so na hišne zidove v Ajdovščini naslikali vzklike kakor: Proč z Italijo! Živela Jugoslavija!« Vsa javnost ve, da so to storili fašisti sami, da bi se maščevali nad Slovenci, ki niso hoteli podpisati izjave proti okrožnici jugoslovanskih škofov glede j preganjanja slovanske narodne manjšine v Italiji.
Aretiranci so zdaj na svobodi, toda kdo jih bo od-' škodoval za njihove trpljenje in zu škodo, ki ga je utrpelo njihovo gospodarstvo?
Obsodba. Nekdanji župan v Komnu g. Žigon je i bil nedavno obsojen na dva meseca zapora. Vzrok j obsodbe še ni povsem znan. Vsekakor ima obsodba j politično ozadje.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb. 5. maja.
Zagrebški rojaki so se na prvo majniško n«> ileljo dne 3. maja 1931 zopet zbrali na gričku sv. Roka ob devetih. Cerkev je bila polna. Pevci so svojo vlogo dobro izvršili. Duhovnik preč. g dr. P. je v lepi domači besedi naglasi! ljubezen do bližnjega in završil: (Juidquid agis, prudenter agas et respice finem! V cerkvi smo videli tudi nekoliko Hrvatov. Ui so bili vsi navdušeni za slovensko molitev in pelje v cerkvi in naglašaii, da je ta gesta zagrebških Slovencev nadvse hvalevredna.
Popoldne je bila cerkvica prenajjolnjena. Kdor je malo zamudil, je moral ostati zunaj. Vsa cerkev je pela litanije in navdušenje za petje je bilo toliko. da so se dekleta zbrale še pred cerkvijo in pele domače pesmi .. Dan je bil lep in topel, v dušah naših rojakov se je pa prebudila mladost in ljubezen do svojega praga, do veselja in poštenja, do domovine, ki je njim vcepila srčno kulturo.
Spovednica je popravljena in v bodoče bo duhovnik spovedoval v soboto po šestih, pred mašo in med mašo obhajilo. Mnogi so pa zapazili, da ni v cerkvi tabernakeljna in da nekaj manjka. Preskrbljeno je, da bo z dovoljenjem zagrebškega or-dinarijata prišel tudi ta važen in sveti predmet v najkrajšem času v našo cerkvico.
Prihodnjič bom pa |>okazal sliko naše cerkvice s kratko njeno zgodovino, do tedaj pa prihajajte v njo in bodite veseli, da smo tudi med brati Hrvati in Srbi čisto domači.
Ohraden, ho je spat v travi
Kranj, 0. maja 1931.
Posestnik Fende Janez iz 1'rimskovega se je v torek popoldne mudil po opravkih v mestu./Pri sebi je imel večjo vsoto denarja, katerega je dobil za prodano njivo. V mestu sta se mu kar na lepem pridružila dva nepovabljena neznanca, od katerih eden nosi obvezan nos. Ko sta videla pri plačevanju, da ima Fende denar, ga kar nista hotela izpustiti iz rok. Pregovorila sta ga, da so najeli avtomobil in se odpeljali v Struževo. Tam so nekaj pili, nakar so se vračali skozi stari drevored nazaj v Kranj. Na njun prigovor so se vsi trije vlegli na travo pod lipo in tam zaspali. Ko se je Fende prebudil, neznancev žc ni bilo v njegovi družbi, nač na ie nolec sebe nnn/.il svnin lialnii-n
V spanju ustrelil svojo ženo
Sam ne ve, kako se \e zgodilo
Skoplje, 5. maja.
V vasi Krušici se je zgodil žalosten dogodek. Kmet Trajko Petrovič je okrog polnoči nenadoma skočil s postelje, pograbil puško in ustrelil svojo ženo Ljubico. Dogodek je jiovzročil 'po vsej okolici veliko vznemirjenje, tembolj, ker se je izvršil pod tako skrivnostnimi okoliščinami. Petrovič se je šele pred tremi meseci poročil in je imel svojo 20 letno ženo Ljubico silno rad. V toku njunega kratkega zakona ni bilo med njima niti najmanjšega prepira.
Usodnega večera sta šla mlada zakonca prcccj zgodaj spat. Ker jc bila nedelja, je Trajko spil nekaj žganja in bil radi tega nekoliko vinjen. Od ostalih ljudi, ki prebivajo v isli hiši. ni nihče niti I najmanj slutil strašnega dogodka, ki se je pripetil ! ! nekaj ur pozneje. Okrog ene ponoči pa je Trajko I j nenadoma skočil s postelje, pograbil svojo puško. |
ki je visela na steni in ustrelil na svojo ženo. I ki je spala poleg njega. Ker je bila krogla dum-
dum, je mlada žena takoj Izdihnila. Vse lo se je zgodilo lako hitro, da se niti sam Trajko ti« za- j vedel, kaj je storil. Šele potem, ko je videl pred j seboj mrtvo ženo, so je zgrozil in zbežal. Strel je i prebudil druge ljudi, ki so prihiteli v sobo. Ugle- j dali so tudi bežečega Trajka in ga pridržali. Na I vsa vprašanja, zakaj je storil to strašno dejanje, | ni Trajko ničesar odgovoril, marveč je samo bu- , Ijil v svojo mrtvo ženo. Kmalu nato je prišlo vaško i orožništvo in ga aretiralo.
Ker je bil zločin izvršen jx>d tako nenavadnimi okolnostmi, mislijo njegovi sorodniki takole: Trajko je imel gotov spor z nekimi kmeti iz sosednje vasi. Usodne noči se mu je bržčas sanjalo, da so ga njegovi sovražniki napadli. V snu je | skočil pokonci in podzavestno zgrabil puško ter ustrelil prvo živo bitje, ki ga je zagledal — svojo ženo. — Ko pa so ga danes pri sodišču zasliševali, je ves objokan in obupan dejal, da se silno kesa te nesreče in da je svoje dejanje izvršil bržčas v pijanosti.
družbi, pač pa je poleg sebe opazil svojo listnico, iz katere sta mu prijazna neznanca ukradla 2000 Din. Fende je odhitel v Struževo in spraševal po osebi z obvezanim nosom. Tam ga niso videli, zato se je vrnil v Kranj in pred hotelom »Stara pošta« na cesti zasačil obvezanega neznanca. Takoj ga je pogumno prijel in zahteval denar nazaj. Fendetu na pomoč je priskočil v bližini se nahajajoči Koš-nik Peter iz 1'rimskovega. Neznanec je vrnil samo 1000 Din, zato sta ga Fende in Košnik hotela odpeljati na orožniško stanico. Pri tem ji priskočil obema na pomoč orožniški narednik, kateremu se je neznanec z vso silo uprl in ni hotel nikamor. Morali so ga nesti na policijsko stražnico. Malo pozneje so zajeli in zgrabili še drugega neznanca. Oba so danes dopoldne orožniki zaslišali in odpeljali v sodne zapore.
7 volov poginilo v enem vagonu
Rakek, 0. maja.
Skozi postajo Rakek gre vsak dan mnogo vagonov živine v Italijo in neredko se zgodi, da dobijo živinski napajalci v vagonih živinče, ki je iz enega ali drugega vzroka poginilo med prevozom. To pa največkrat radi tega, ker je mnogo živinskih trgovcev, ki živino kar natrpajo v vagone iu jo odpošljejo na dolgo pot brez varstva.
Tako so včeraj našli v nekem vagonu dva vola, ki sta poginila. Davi pa v enem samem vagonu kar sedem volov, ki so se zadušili" radi pomanjkanja zraka. Eno samo odprto okence je dovajalo zrak za 12 volov. Sedem jih je po odredbi živinozdravnika vzel konjač, 5 so jih pa rešili, dani so bili tudi že pri kraju. Živina je last veletrgovca z živino iz Zagreba, ki ima vsekakor večjo škodo, kakor če bi za par sto dinarjev najel spremljevalca, ki bi pazil na živino.
Torej teh sedem volov je vzel konjač — poklicali so ga pa še k nekemu drugemu vagonu kjer je poginil en voliček. V treh dneh je tako pokojial 10 živinčet — koliko pa trpi pri prevozu živina, je pa še posebno vprašanje.
Kranjska gora
Regulacijski načrt zopet ni bil sprejet Ljudje se upirajo, ker bi šlo preveč zemljišča v nič. Zato je banska uprava odredila, da se v Kranjski gori brez njenega dovoljenja ne sme ničesar ne zidati ne dozidavah in ne prezidavati.
Novi hotel družbe Union, tako pravijo, se bo začel vsekakor to leto zidati. Z njim v zvezi se bo potegnil električni daljnovod iz Završnice od Dov-jega naprej po vsej dolini do Rateč. Vse to bo v veliko korist tukajšnjega letovišča in Ijdsutva sploh. Upamo namreč, da se bo vodstvo hotela v prvi vrsti pri oddaji služb in dela oziralo na domačine.
Nov vodovod mora ludi biti zgrajen to lelo. Ljudje so se sporazumeli. Prišlo je navskriž zaradi napajališč. Zdaj bodo napajališča ostala, santo z glavne ulice sc bodo postavila v ozadje. Vse ka/e. da letos pri nas ne bo brezposelnosti.
Več velikih reklamnih tabel je postavila na raznih vidnejših krajih letovišča Aloma Comnany Ljubljana.
iVcsši zadružniki zborujejo
Velika skupščina Zadružne zveze v Ljubljani — Delo zatfmzrJSSva
v gospodarski krhi.
11 uu. 6. mu ju I9~l.
Ouitci < It 11 ic > 111 ti t- M' jc vršil občni zlnir Zn-(1 ril >ni" /uv.r \ I . j n bi ju tli. Občnemu zboru jo iinutumilo izredno veliko število delegatov, ki »u z zuiitmuiijcni sledili i z v u j a u j c m govor-Ji i ko \ o u k t u u 1 u i Ii problemih sloveli-kegtt zadružništvu iu sploh o v prašni jih. ki zanimajo vse naši; gospodorst\o. IV-.obup zanimanje jo vzbudil govor uu če I n i ktt dr. Vutoilo Ivtirdseu, ki m- jo ilotimltll Vseli ukliioiolli v iztisnil j. |Hi' solino pu razvoja zadružništvu \ zadnjih lotili. Občili /.l>U4 .jc pojvMznI. da se vsi zadružniki zavedajo sotfiilljili težkih č; st)\ Iu du bridko čutijo gospod tli'»k o krizo. M jo duiios plež.iv-Ijauiu. Zadružništvu pripadli nn jvužitejšti it ti -logu pri oniiljelijii nelliiiije gospodarske krizo«
Pozdrav de. Korošca
I vodoma
načelnik tir. dn je liil občili
\ n i o n l\ o -zbor pravilno
sklican in tlu je navzoče potrebno .število delegatov. Motu je imenoval /u z.api.-pikurju luj-niktt g. \utomi Krni ju. /u o\ erov atol ju zojiis-nika |)ti tir. \ alent-jču iu rtt\mitclju kocinuija. Noto je pozdravil /ustopniku kmetijskega tiii-tiMrstvii In brniško ttprnvc. tiiiMttl'kn Jtislpu (ilavno skupščini) so pozdravile sko-
češke zala v nuicl ju
/itla nšku
ro vso /voze zadrug v lu/enisivii ii drtlž.lin /veze. .Posebej je, poz.tl lil v 11
/tt';li'li/tie /veze \ 'Zagrebu 1 \. Gortuna. Občili /bor je pooblastil predsednika, da pošlji; Nj. \. kralju kot visokemu zaščitniku zadružništvu I' IMIZo nd.lliosli. ihiflltlje, tlit so po-1 jejo pozdrava pictl- flniku kraljevsko. v la-ile in kmetijskemu ministru, O. načelnik je milo j»■■■!:11 obširni) poročilo o gospodarskih i .t/inerali in /.lull it/.iiišh ii. .Njčguv gdvor prt-iiitšiinio na drugem mostu.
/o njim je podal poročilo ilačelst v'ti nu-čH-sivin ravnatelj g. 1'runc ti a b rov šok, I/, njegovega poročilu posueinumo fclodoče:
Delo Zadružne zve
Poročilo ravnatelja Gabrovška
ze
Sbrltdiiu delo Zadružno zveze
-tiiitli elletniii najvažnejše izmed so-t.-kro/liic I,cona \lll„ okrožnice Re--iiio sc zbrali nu M. občni zbor Vloftht je prav, clil ob tej pri-v ii/iid socialno tlelo, ki gu vrši je.
Ob
kalnih rum novi ZutltiiŽiio /veze liki poudarimo zuilnižništv o. Josiio jc. tlu je \siikti socialna rctoruiii liiogot ti le. če izvršimo poprej ro Torino človeku, če i lijem vzgojimo globoko zave«!, tlu ul ustvuljcll suni.) /a -obe. ampul, tuli i zu d m it c. da veze Ijlldi božjo z.upovod ljubc/.ni do bližnjogn, In /ulniž.iiišivo. ki goji misel -kupno .ti. 1.1 pollduljn potrebo inedsc-boj lic piiiiioM iu 11 i i \ u j i svOje čin lic 11 ti solidarno tlelo v skupini, kateri prlpiidujn. i/i l ilije veliko vzgojno tlelo za to reformo človeka, Vsuk član v nke našo zadrugo tmtru v sclii /utirati pretirano ichičimst iu sc prilagoditi kol istim družbe, v kuteri sodeluje. vcino, tln ntt enkrat lic predelamo človeka iu dtt sc takoj nc da /trebiti tradicija, ki jo je u-sivulil tudi v našem ljudstvu goso iarski liberalizem, vemlur nepi ( slunti obdelovanje le rotil iispe-il) prehil I jil čcfttdi |!:)ftlsl"'—' Ijtltli V
lic
v olll llilšjh
discipline
v zadružnih v rut M It. se to
vati. Kro-tkovidnn politiko noga (loliička. sc soma o •uMiiezliili zuilrug kaže le
ztjn nu i
boljšo člune človeško tlnižbe.
\ zavesti tore j. (In v t -imo /. Zlldi u?n veliko socialno tlelo, -■<- zbiramo ua abčiiih /burili. Ivo pregledu je HI ti izva-oiio delo. ko vidimo uspehe in uetlsilehe. ko vidimo posrečene littčrtc iu zavilo tlelo. Ic prelahko zu-idcnio nu pot vsukdnnjo'li iti telo ninlenkodi. Skrb /u IckoČ!.', zadeve, potrebo posiHtiezliili čjaiiov noše skupine Ic pi-crn lc privedejo '■pet itn vrli sebičnost, ju ti kiltcii se pniv /iidrnž-iiištvo \cdntt Imfl, Zato jc |t;)lrebtifi itilsol, dn višjuio veliko tlelo / i scthcijiKl m boslc.iiiost no občnih /btrrill posebno p-dčrlati in to Zavesi v v »eni čhmi-iv.ii poglobiti
Nii j mi ho dovol jeno poudariti, tln jc v soku /adruga kot družina, kjer veže dolžnost in ljubezen posuniezne člune t eilo celot;). Noben član nc sme pozabiti. <lii mora tej celoti tudi tln j(lti, ne pil o(l tijp |H ičilk()v Mti ftttfiKi koristi. To ostiovitfi misel /iitlni/iiišlvn inofttmo ne|irc-stauo poli dur jati. \ /.iilnjem čutili se je \ čili nit govorilo o noSili blagovnih zadrugah. Kjerkoli lli*o uspele, je niilniknlo ic zuVeaii, du jo trcliu /u bodoče iispclie najprej nekaj žrtvovati. In kar velja pri po.sauhvuili /atlru-gali. lo velja tudi v razmerju posaiiie/uili tlrug do Zadružne zveze. Pru\ je. tla članice ZiilftcV a jo i. I /itdrii/ite zicze. kur jim gre. nc smejo pit pozabili tudi (citirali dajati t&gi. kar ji gre.
Delo Zadružne zveze in gospodarska kriza
Zunanji razvoj Zadružne zveze je bil v preteklem letu prav tako živahen kot ? prejšnjih lotili, število članic jo znatno narasti«. Od "S članic koncem leta 1529 smo narustlf ob koncu leta 1930 na 611. kako se je razširilo uradno delo zveze, pričo denarni promet, ki j jc Ziiistcl od pTetčklcgft letu z;1 J00 uiilijoliov \ dinarjev.
\liltlj lilZ*. escl jiv it je gospodarska sllk.i ; ■prett k lega letu. če. primerjalno startje naložb : in kreditov. Nolo/be so v preteklem letu no- i rostle otl iwi milj. nu lf) milj. Din. to roj lo zu 10.64%. (ločim <o lutru.tlc prejšnje leto zu 24.12. To številka govori, kako silno je naše • kmetsko jtosporlorstvo /iidela splošna gospo- 1 tlarsku križu. \ drugi polovici I. I0"() so sc j namreč začeli dvigi vlog pri naših kreditnih i zadrugah in tc mi morale dvigati pri nas. To : dviganje se je ntttlaljevttlo do novega leta in traja šo danes. Razvojna črta vsakoletnega , dviganja in nalaganju je v preteklem letu po- j IKilnomn i /preme n j-c »ti.
Naš kmetski človek danes kljub temu. tla se tlu skrajnosti omejuje, nima sredstev, tla hi vzdržal svoj običajni življenjski standard.
Siromaštvo se ne ko7e samo v tem, du *i ne more kupiti običajnih potrebščin, ampak tudi v leni. tki morit dostikrat iskati kreditov, tlu plačil davke. Bodočnost našega kmeta jc ttMnmi. Prav nič ne lnorcmo danes soditi,, kdaj bi se to propadanje moglo ustaviti. Na drugi struni pu so se dvigali krediti. Otl 57.5 milj. dinarjev so v dvignili nu 74.9 milj. V tej luči ie toliko bol j vidi lic.prm ilno postopanje otiili /.udi ug. ki nalogu jo brez vnuke resne pi/trebi* svoj denar kjerkoli drugod in uc pri svoji centrali. Ni pnincinegu v/roku. ki bi mogel tako pn'stopanje opravičiti, če dotičme, zadruge čutijo ktt.i odgmor.nosti naprtim celoti. Razumeti •>(' tja ncdi«cip]£uiran< st v prvi povojni lobf. ko je bilo res mnogo razrv ti nega. danes [mi, ko lii morali čutiti vsi potrebo močne
no du več t*pruviče-hitrega jiii uesigiir-'soja. Sebičnost po-to. (Iti v lakih z,t-
tlfiignfi iiKlnJk« jiriivcgu /stilni/nega tlulia. Gospodarski zastoj, v katerem živimo, fin prinaša •« seboj 5e ciio posledico, kolere nc ne bomo mogli izogniti, t. j. /ftlžrtnje obreitne mere. Naše kreditne, zadruge se mr/rajo pripraviti mi to. tla znižajo obrestno mero m vloge, /Jasli zu tzv. vez. vloge, Trebu je duljc računali s tem. tlii s,- bodo morale zadrugo zadovoljiti s tiuj Jinilli-im dobičkom iu omejiti svojo rc-
tiiko, tki shajajo s prav itiajlimi diferenco pasivito in aktivno obrestno mero.
Gospodarska kriza, v kateri živimo, pa je nu drugi struni nekak pogon zn novo zadružno tlelo. Naš kmet danes llol.j živo čuti kakor kadarkoli sicer, tla si bo mogel ohraniti svoje skromno življenje le s skupilo pomočjo. Zato jo pr. leto iziiova poživilo mnoge blagovne zutlrttge. Izvozna zutlrugu jugoslovanskih vin v Mariboru si je posebej slavila nnlogo izva-žati kmetske pridelke, isto nalogo si stavi Sadjarska zudritjtu in zu temu dvomu iščejo tudi druge povili poti za izvoz. Tudi nabavne in prodajne z.ulrugc čutijo nujno potrebi), du z discipliniranimi člani držijo čini nižje cene v sukdunjili potrebščin. Tako 1)6 tu dolin iniolu za posledico, tlii bo marsikje v ljudeh hitreje zrustla zavesi, da se neprilike uiorčjo. reševali Ic z /iti'!! Zenitu i tliočlni. Zato pu jc tU k o tic-miiselii in itcokiiscn tu pu ttiiu ziiuvu načeti boj proti kcnsnmoin. Z.tli se.'kakor ilu lii sc nekateri ljudje ne mogli iz. zgodovine /adnjili trideset let prav ničesar uuučiti. Pretirana sebičnost ne more iiili nikomur v čast i n je v časih, ko jc trebu veliko stilistu za .sožitje v si■ h stanov , v veliki) škodo cele družbe. Je p t.scvcJii tudi tak nuilenk. jlen boj aadrn-gam opomllt, kitko tnora jo v cttffo ."»laii ntt straži .-u strogo se držati svojih pravil.
Propaganda zntlružnlšlv a
Z,tulrii/na /vc/.ii sc živo zaveda, tla lii dovolj 'iii.no /unitnji razvoj iljciiili zatllug. aiu--pa k tki jc treba v/trajito v/giijati člune /a to, tln s i res tlcbrl Mhtu' svojiii zadrug. Znlo jc' propngnililno tlelo vršllu tudi v preteklem lo tU |Hjdobilti kot prejšnja leta. Za člnnc ntičcl* stev in l»jidzor>tcvv.. j«; iztlajitla .-mesečnik Narodni Gospodar*. Vse. kur potrebujejo sproti člani -uačclsitva in nadzorstva za poslovanje, najdcji v tem I i s t ti. Novim /atirilgiini Iu novim voditeljem zadrug pu danes manjka priročniku. ki bi povzel vse. kar je potreba /miti za vodstvo zadrugo. Sedaj bo izdala.— upamo v kruikeili — lire/, ozira na novi zakon tak priročnik. ker jc potreba vsalv tltln nujne.jšu. Nuj omenimo ttajje, «a jc bilo v pretčkicm letu zadružnih predavanj prii-cjetilli od Zmlruž-ttt' zvtvc. V tem itis:? všteti razni občni zbori s preda v-.inji ali usiatiovitve zatlrug. Dalje itiiirunKi omenili ^ večdnevnih tečajev zu člane načclsto in nadzorster, Zadružna šola so jc preteklo leto vršila kot drugu leta. I dole-ževalo sc jc pouika 3H gojencev. Tu šola jc namen jena pretlvsem bodočim voditeljem naših zadrug, tajnikom, članom naeelstev in nadzorstev. Nima namenit, da l)i ustvarila pisarje, ki sc hočejo odtegniti klnetskcinti delti, ampak ima un men izobraziti tiste, ki ostanejo na kmetski Zemlji. Naj bi vse zadruge ta tlaincii Zadružne zveze v polni meri upoštevale pri izbiri obiti, ki jih pošljejo v šolo. Mnogo tlela jc dala letos statistika, iz.tlali sino jo izpopolnjeno in upamo, tla je tako tlovolj- jimna slik!! vsega tlela našega zatlružništvu. Zadrugo prosimo. nuj bi lo tlelo upoštevale lil zu naprej pravočasno poslale vse potrebne, po:lul.ke.
N;i toni uicsfu itilj (udi omeniin. tla časopisje vodilo s siliipntijulilj spremljalo tlni/no gibanje in da so listi tndl iz ttfstiie ciative marsikaj napisali o zatlfužnišivii.
je
zaiti i-
Rev izi jsko delo.
ki ga mora Zadriižiin zveza vršiti, je vedno obširnejše, številu izvršenih revizij zrasle vsako leto in je doseglo v preteklem letu število 5-!S. revidiranih zadrug. H revizij med temi jc liilo i/.rednih. Ncbcnc ziitlruge ui bilo v preteklem letu. pri kateri bi revizija zaostala preko predpisane dobe. Revizijsko delo tli prijetno tlelo, ker nu ravno čuti vsak eluu nafclslva. tla jc revidirano njegovo lastno delo. Ase. kar torej revizor graja, smatra vsak elan načelstVo kot svojo tiariako. I/ tega sledi, dn splošno revizije niso priljubijeit6. še manj pa seveda potem odpravl janje nedostatkov. Za to nastane velikokrat godrnjanje proli revizorjem. ki imajo seveda tudi svojo napake.
1	oda v sc zudr.upt: nuj bi se zavedale, tl^i je tu neprijetnost nujna potreba in tja je v.suka revizija Ic v korist zadruge, Revizorji imajo liaročeilo, da So ne samo pregledovali i računov. ampak tndt svofovalci ('lanom tiiičelslcv v vseli nejasnih v prašnnjili. Ne gredo torej okrog, da bi komu šk<*lovuli. ampak znio, tla bi učili, svetovali in iKumngnli. Prosimo tlaljo zadruge, iiitj :bi vselej takoj slonic potrebne korake, tla se grajani nedostatki odpravijo. Nikar nn j ne čaka jo ponovnih opominov, ki so nuiogok rat še bolj neprijetni kot revizije -a-me. 1'oleg revizij jc revizorski oddelek napravil lin lit u mesta tlt) računski Ii zaključkov in v pisarni sestavil 9l. Vršili so sr dalje kratki pregledi poslovanja uovili z/itlrug in šestavlja-le so sc IhVffllnit-, flevizorji so .se udeleževali st-j iiačldstev iu občnih zborov ler sodcl nttli običajno pri prvem llradneni dnevu nove zu-druge.
Delo načelstva
Načelstvo jo imolo v preteklem letu 44 sej.
2	seji p,i celtiliii Odbor /ndrnžiie zveze. Vsa tekoča vprašanja zadevajoča naše	zudružiiisi-\o so se pretresala na teli jcjuli..	Omeniti bi
liilo nu tem iiicslu, tlii snio sc )lt \ iligiraiieiii i/vu/ncin društvu podpisali za 250.001» Diu delnic
to. tlii smo od liepremiči
oitanke
Icležili pri Pri-v lieljtrtidii in . Naj dodamo
i.......,,.,.. prodali zadnje
posestva ua Rakeku. V preteklem lein je bilo končno uresničena no več občilih /ln>-riIi izrečena željo, nnj lii tli/avti Ziinicnja.lu 20% bone. Z tdrii/iiu zveza jc opozorila v sc zadrugo uaj ljudem ']>niiiilg.ijo, tla le bone v resnici vuovči.jo. Posredovala je potem /a zadruge oziroma njihove (hiiie, tln 'so tc bone po sorazmorim ligi. iui ceni v resnici spravili v denar. Vprašanje naložb pri poštni hranilnici nu Dunaju pa še do danes ni reSeiio.
Pisarniško tleio sc je zelo pomnožilo, 2^.5'K) pisem je bilo t (liiusltitiili iz Zadružno zvezi', I. j. 5.s3() več kot 'preteklo lelo. Ple-jcli smo H).043 tlopisov. t. j. 2.171 več kot preteklo loto. ORro/.llic jc liilo miSposItlllill 59 v 7.HH izvodili. Poleg (cytt jc naš oddelbk v Mariboru prejel 1.037 in odposlal 1.170 pisem in 12 okrožnic.
Porabljam to priliko, tla v inieiili načelstva j/rečeni in titluišlv u pri/nunjc /a njegovo delo in /a razumevanje ciljev, katerim služi v se iitiše ziltlnižlto (lelo.
Zadrtižiiu /veza se je trudila, tlii lii z vsem svojim delom Ustregla svojim č.lanicuni, ,Smatra sc z,i njihovo voditeljico in učiteljico, toda nc. smemo pozabiti, tlu jc otlvi.siia otl svojih članic. Mcčnu bo. če bodo močne njene članice in če bo v njih polno /.uvesti, tlu je treba skupnega tlela iu skupnega nastopa povsod. Čim močnejša lio Zveza, teln več bo mogla storili za svoje članico in vse zadružništvo. Skrb nas vseli bodi. tla se vedno bolj zli jemo v ono celoto. ki bo kot urejena bojna četo sposobna ponesti zadružno misel v zadnjo gorsko vos tu zmožnu prekv usiti slehernega člhiiti našega iliirodii s svojo iniscluoritjo skupnega delu in živ Ijciiju,
nadzorstva
Poročilo ii-iJzoistVii jo podal načelnik g. Igiintij Z'.t |ilo i It i k. Iz j)or'očila jc razvidno, (la vsi vpisi odgovarjajo prilogam in tla je bij;) poslovanje v redu. Načelstvo je imelo skupno z nadzorstvom dve seji. nadzorstvo pu jc pregledalo tliili blagajno .in jo našlo v redu. Zato
Debata
prei lev.
I.ig.i g. Zuplotuik nn pi, da m- podeli iineelslvtt
;i teli Ugotovi* oltlloflj.
Finska hoče biti mokra
Hflsiogfors. maja. AA. Predsedniku finsko so izročili zbirko 158.000 podpisov za Predsednik jc dejal, tla no tuko močnega izt-azu javnega vprašanje resno proučil.
19»
odpravo prohibiel.je. more omalovaževati mnenja in tia bp lo
Za lelli! poročili se jc razvila ž(\ulltia de-buta. \ le,j dobit li s.i »c udcjMvovuli številni govoiiiiki ,in oUi'11 v uuviili predvsem vprašanje olircsitu- moro. Oilt!tivoit- int njih vprašanja -o jim potlall: ruv ifiiteljii t ratil (•alnovsol, ju tir. Ijtlsiij ler lltjulk \ntull Kiiilj. 1 tlejstv ovuli pil so se v flobttii vlotlooi zadriižnikii gg. Jitršak. Jan, Bogov ič. Mundn. kocniiir, ('rutigu, Molan. koren. ,jcv nikar. Zuilrav et, Osoliti, Casa r, Koželj, Košir, StcljJov ilik. Zore in Hficolj.
Kakor smo že omenili, jo glavni priMlinot tloboto tvol-llo vpitišunje olirosltio moro. Delegati mi opozarjali uu veliko razliko glotlo obrestne mere in nu to, tla bo treba obit-slno mero tudi pri zadrugah šc znižati. Veliko se je govorilo tudi o revizijskem |x)sloVuhjtl. Predvsem priporočil jO delegati zvezi, du \lši revizijo čim strožjo, tlit lic liti treba kasneje v .slučajih situacijo priskočiti liti pomoč. Kur sc tiče obrchlnc niere v lieKajcrili krajih, jc priporočali. tla sc obrrsltia mora čini bolj izenači. Zlasti jc to priporočal delegat iz Prckniiirjii. (ilotlo revizije blagovnih zatlrlig jc liilo odlo-čono, (lil Uaj po inožiiosli vrše revizije strokovnjaki. I'gotov Ijciit) pil jo liilo, tla sc že sc-(luj skuša lo urediti. Važna je bila liitli debata o naložbah v Poštni hranilnici. Huknl- jo pojasnil g. tir. lSasa j. je ioza.tlev ua konvencija glede dunajske postne hranilnico žc podpisana. Za kritje loh obve/liusl-i pa slliž.i; I. večji /nosek predvojni!) posojil. I, i se lto spremenil s časom v posojila, oziroma obveznico iin-e države, 2. pa tvorijo kritje terjatve Poštne hranilnice do tiušili tližiiv Ijauov. kiilerih likvidacija jut sc bo zavlekla gotovo še nekaj čtisn.
Velika jc bila debata tudi o vprašanju posojil. Govorilo se je. mnogo o ratz.nili tozadevnih formalnostih, ki so potrebne. Glede posojil članov načelstva pri zadrugah pu je debata izzvenela v tem, tla so naj taka posojili čim manj podeljujejo, pn z vsemi poti-ebnluii kav l-ebiltii. Govorilo sc je tuili o praksi davčnih oblitslev. ki zahtevajo lačiitisko zaključke v kratkem času po izicku koledarskega letu. Zveza sc je tozadevno obrnila žc nu linaiičiio ravnateljstvo v Ljublja.iii, (ki se ncilo-stutki odpravijo.
Zakimček zborovati|a
Ker ni bilo več nobenih samostojnih proti-logov in ker so /borovnici / odobravanjem sprejeli nn znanje tako poročilo utičcMva kakor poročilo o niču tiskom zaključku, jo predsednik dr. Anton Korošce zaključil lopo .zborovanje s Iciii-lc nagovorom;
Zahvaljujem se »sem zadružnikom, ki mi sc udeležili zborovanju v taiko velikem šlo vili. in pozorjit) poslušali govornike ter sledili tle-boii. Vabini jih, tla se lulelcž.e popoldanskega posvetovanja, in želim, tla lii tudi oni prispevali k uspešnem u delu vsega našega zadružništvu.«
Popoldne sc jo vršil s o« tanek delegatov tmliav l.jalnih in pl'o;lujtiih zudrug. kjei so raz« pravljuii o vpništllijn boljšega v novčen ja kmetijskih pridelkov pri nas.
\ ršiln se je tuili soja načelstva,
Fašistične linance v slabih vodah
Milan, (i. majih — • n U i. Razpis I uliljflrdnega notranjega posojila ui presenetil italijansko javnosti, Drugega Izliutla iz. hude finančne zagate vlada res ni imela na jzbero. Dne 15. novembra tega leta zapade okoli štiri milijarde notranjega dolga, ki ga predstavljajo tako zvani desetletni boni. Vprašanje, ali bo fašistična vlada to državno obveznice ob dospelosti res tudi plačala, so vleče žo leta po italijanskih borzah in po vsaki razpravi o finančnem proraEunu je MUSsolthi aH vsaj finančni minister slovesno In obenem lakodeitlo.uSko izjavil, da bo država svoje obveze izpolnila. Le poročevalec je bil med zadnjo Finančno razpravo v rimskem parlamentu bolj zgovoren in jo razkril , da bo država plačala obveznice tistim, ki bodo lo hoteli. To razkritje jc bilo gotovo dogovorjeno z vlado, da se javnost polagoma pripravi na več ali manj neprijetno presenečenje. S tem si je vlada odprla Okence za primer, da njena akcija za dosego velikega zunanjega posojila ne uspe. Bivša finančna ministra Do Štefani in Do Volpi slu so vrnila iz Ameriko in od zapadnth kapitalistov s praznimi rokami. Brodovni sporazum ho jo izjalovil in -z. njim jo šol po vodi tudi up na veliko posojilo, ki uaj bi ga Italija prejela kol nagrado zu svojo popustljivost. S leni posojilom bi si opomogla italijanska financa in utrdil bi se v svelu tudi ugled fašistične vladavino; s toni denarjem bi država plačala tudi štirimijjardni notranji dolg, ki zapade novembra. Tako bi italijansko gospodarstvo, ki prav danes trpi na pomanjkanju kapitala, razpolagalo s štirimi miljardami likvidnega denarja, ki jc iniobiliziran v državnih blagajnah in so uporablja vse prej kakor v produktivne na-
Letatski rekordi
Canloivii, (i. maju. AA. Angleški letalec G len Kidslon, ki je nedavno tega postavil nov. rekord poleta iz Londona v južno Afrjko (trajal je (i In pol dni), so je ponesrečil v Natalu. Skušal je preleteli tamošnje gorovje. Kidston In njegov poslovni tovariš Oliidstone sta bila ita mestu mrtva. Kidston je lola 1929. čudežno ušel smrti pri (ftrterhamu v Angliji, kjer je oslal kot edin i potnik ponesrečenega nemškega letala živ.
Miinchcn, (i. maja. AA. Letalec Gronboff je postavil s svojim letalom brez motorja :<Fafnir: nov rekord na razdaljo. Svoje letalo jo pripel nu motorno letalo, ki ga je dvignilo v primerno višino, nato pn jo poletel do Kantina nn Češkem. Progu meri 205 km.
Pariz, li. maja. AA. Listi poročajo, da jc letalo« 'Pcupct dosegel višino 7507 m. Letalo jc bilo obremenjeno z 2000 kg.
Dvoboj v zraka
Berlin, (i. maja. AA. Propaganda, ki jo sovjetska država žc tiolgo vrši z radijem, da agitlr;t lnetl nemškimi delavskimi masami, nnj pridejo v ltu»ijo in si lam poiščejo delu, bo kmalu v svojem škodljivem delovanju paraliz,irann, ker jo hemškn vlada sklenila odgovoriti z. enakimi ukrepi. Velika postaja v Kouigsvvusterliausonu priredi namreč vrslo prctluvanj. ki jim jo iiunien seznanili nemške delavce -z, razmerami v Sovjetski Rusiji vobče. posebno pa še s položajem nemških delavcev. Nemčija je do lo»n ukrep« tem bolj prisiljena, ker ji Je dobro znano dejstvo, da so doliivci, ki odšli v Kusijo. že |mi nekaj dneh trpeli veliko pomanjkanje iu so bili prisiljeni obrniti sc na' nemško vlado z,a podporo.
mene. Italijanski gospodarstveniki, med njimi ludi fašistični, so vselej poudarjali potrebo, tlii drŽava amortizira čimveč notranjega dolgu in tako vrne zasebnemu gospodarstvu denar. To nalogo si je fašistična vlada tudi nadela. Njena vojaška jioli-tika pa jo preprečila udc.jstvitov toga lepega nu-črla in danes so italijanski notranji dolg šo vedno suče okoli 90 miljard.
Razpis novega notranjega posojila pomeni, tla ostane vse pri starem. Fašistična finančna politika gre po svoji slari poti naprej in vso kaze, tlu vodi ta pot navzdol. Država bo plačala zapadli dolu' z. drtinim ilolgOln. dospele obveznico z novimi. Trgovce, ki stare menice obnavlja, 110 sloji nu trdnih nogah, Tudi luslniki državnih obvoznic so nc bodo veliko menjali. Kdor bo hotel, tla so mu obvoznica iz.plaea. bo moral čakali do 15. novembra; pravi fašist pa toga no bo storil, temveč bo s starimi plačal nove obvoznice. Za lo ima čas ikI 15. do 20, maja. In dobri fašisti, vsaj nazuna.j, so danes v Italiji vsi. To jo bilo treba pokazati že ob razpipit liktorskegu posojila I. 1027. Kaj še je danes!
Pogoji novega posojila so izredno dobri, namreč za podpisnika, Ta okoluo.st odkriva zopet šibko stran Fašističnih financ; saj ,je znano, da šibke banke najbolje obrestujejo. Nove obveznico ohranijo vso prednosti starih. Nesle bodo 5%, kar ,|o spričo rentabilnosti drugih državnih iu ludi zasebnih papirjev mnogo, in dospejo po 9 letih, b j. 1. 1010. Skoro desetkrat pa so povišajo premije na izžrebane obveznice. Tečaj novega posojila jo !)5 iu podpisniku, ki plača novo obveznico s slaro izplača država 5 lir v denarju.
V
Belgrad, 0. maja AA. Kakor znano ho od do 10. maju v llelgriiiiu velik leninki turnir, ki na priredi Bob-khili pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Turnirju je namen prirediti prvenstveno tokniovanjo za severni Balkan. Tak« tekmovanje za prvenstvo severnega Kalkaiia so liti otl zdaj vršilo vsako pomlad. Kot častili člani odboru pridejo vanj poslaniki vseli držav, katerih igrači sc turnirja udeleže. Na turnirju botlo sodelovale Češkoslovaška. Nemčija. Poljska, Mailjnr-ska, Koiiuirilja. Francija in Avstrija. Češkoslovaško zastopajo ga; Blainarevu io gg. Murštdek iu Prtilich, Romunijo ga. Karakosteu, gilf. šloserjeru in gg. Huteza in Kantakiizmic. Za Nemčijo botlo igrali ilmii herlin. Rot-Weiss-kluba, g«. Klsner. Hunkel in drugi, za Madjarsko ff«. Selnvotlor, gdč. Bniimgnrtcil in tr. Ullbcrdarf. Poljsko ho zastopal g. i lina ii. Imena francoskih in avstrijskih udeležencev turnirju se otijavijo iiakniltliio.
firezfioselni^ napadli dansko borzo
Amsterdam, G. maju. A A Hiioči so izbruhnili v Hottcrllainu resni nemiri. Brezposelni mi skušali napasti borzo. Oboroženi so bili h palicami, lopnili lili iu /, drugim orodjem. 1'olitija je morala potegniti mi bije, tla jih je razprHila. Pri toni jo liilo ranjenih več. demonstrantov in »truz.uikov ln aro« tiranih utbaj komunistov.
/
ZVEČER1	
Schichtov,i	(p/a'3 IčSjjž
-gJ^CVATOVA
je udoben in temeljit način pranja, po katerem se ravna že več tisoč žen. To je tako enostavno: zvečer namočiti v raztopini Ženske hvale, zjutraj enkrat izkuhati s Schichtovim terpentinovim milom.
ZJ UT RAJ
Marfhor
□	jurjevunje je naša giuni/ija včeraj slovesno praznovala na tezcnskcin vojaškem v ežlinliščti. I (k-le/.ilii m; ga jc mnogo domačega občinstvu v doka/., ila vežejo našo vojsko in civilno prebivalstvo tesni in prijateljski stiki. Jurjcv an.jn so so udeležile vse edinice mariborsko gurni/ije s celotnim častniškim zborom, katerim jo nučeloval brigudni general D. Pavlovi«-. Praznovanje je jaik«> lepo uspelo.
□	Proslava materinskega dneva. I. dekliška meščanska šola priredi pod pokroviteljstvom Slovenskega ženskega društva v nedeljo, 10. I. m. cb 15 v Narodnem gledališču v proslavo in razvedrilo ntišiin materam igrico (Iro-šljeve. Ker ljubimo vsi svojo mutero, se oil/.o-vitno vabilu mladino v skupno počaščen jo v soli mater. Dobiček prireditve je namenjen Počitniškemu domti kraljice Marije na Pohorju.
□	Gradbena dovoljenju j«; podelil mostni občinski svet nu zadnji seji: CutineUi Santa in Kvitku Leonidu za /gradbo uvtoouraže pri hiši na Koseskegn ulioi 8, Ueželuku t'"ranču iu l.dili /a zgradbo enonailstropne stanov, hišo v Kettejevi lu, I loffiiiuiiti Ivanu /n preureditev pritličju hišo Koroška cesta '). Omiku I . /a napravo prodaj« I niškegn portalu pri hiši na Koroški cesti 9 iu Posojilnici v Mariboru /a preureditev dvoriščnega poslopja v delavnico. — I porabilo dovoljenje za hladilnico je ilobila tvrdka Muthois A Suppun/.
|~l Mali trg jo bil včeraj /elo doluo založen. Pripeljali so h voz krompirja in čebulo. Ceno mesu so nekoliko |>udlc, perutnini pu so ostalo visoke. Kozlički so se prodajali po 100— 15(1 Din /a komad.
Q Otvoritev kopališča na Marib«irskeni otoku. Kopališče na otoku se. otvori v nedeljo. 10. maja. Vstopnico za obisk (doka se s to sezono ukinejo in moril vsak, kdor hoče nu otok, kupiti vsaj vstopnico /a kopanje |«> > Din. — ( ene vstopnic v letošnji sezoni za Kopanje s,, sledeče:' kopu n. j«; 3 Din. za otroke do lo. lota polovica, na vsakega odraslega I otrok: kabine S Din, ob nedeljah in praznikih ter v sobotah popoldne J-l Din: omarico 4 Din. ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne <> Din. Obiskovalci pu si bodo lallko nabavili mesečne bloke z 20 listki, katero inornjo izrabiti tekom meseca in imajo pri nakupu teli blokov za omarice 20%. za kabine 1(1% popusta.
□	Tudi nu Aleksandrov i cesti (> v naši tamkajšnji podružnici (Prosvetna knjižnica) lahko
C<el?e
O nviogenem varenju kovin predava v lorek, dne 12. t. m. inž. tovarne za dušik v Rušah, v mestnem kinu ob pol 7 zvečer. Pristop imajo mojstri, pomočniki in vajenci kovinarske široke iz Celja in okolice.
V bolnici sta umrli Kajtna Juslina, 12 letna posestniška hči iz Sv. Krištofa nad Laškim, dne 1. maja in Jcvšek Roza, 61 letna občinska eva iz Oplotnice, dne 5. maia.
; ,Šport. V nedeljo 3. maja sc je vršila med SK Olimpom in SK Alletik nogometna tekma za poškodbeni (ond f.NP, ki se je končala z zmago Aletikov v razmerju 7 : t (4 : 1). Po končani tekmi je delegat LNP inž. Debeljak izročil Atletikom pokal dravske banovine — V nedeljo 10. maja se vrši ob pol 11 dopoldne bazena prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Sevnica na Glaziji. Popoldne ob 15 pa odigrata prvenstveno nogometno t«kino SK Atletik in SK Trbovlje. Zmagovalec v tej tekmi pride v semifinale s prvakom Maribora. SK Celje pa odigra nogometno tekmo v Varaždinu s tamkajšnjim športnim klubom.
Cs Odbor pevskega zbora KPD opozarja občinstvo, da se dobijo vstopnice za sobotni koncert slovenskih šaljivk v Slomškovi zadrugi poleg Marijine cerkve, kar je pomotoma izostalo na lepukih.
Murska Sobota
Nesreča dijaka. Unrlaer Gezn, učenec I. razi-, tukajšnje gimnazije, se je na vrtu sprehajal. Hipoma uiu je spodrsnilo in jo tako nesrečno padel, dn si je zlomil desno roko.
Skioptično predavanje. V četrtek zvečer ob S bo imel sni. duh. A. Val. Kovačič skioplično predavanje v Dfttrichovl dvorani o blnž. Ivanu Bosku, apostolu mladine, in o misijonih. Pri prireditvi bo sodeloval tnniDUriiškiazbor dijakov iz. Martiuišča.
V znamenju denarne krize. V ponedeljek, dne 4. t. m. so je vršil živinski in blagovni sejem. Dosti jo bilo živine, blaga in tudi ljudi. Kupčij pa jo bilo malo, ker ljudje nimajo denarja.
Brežice
Gad ga jc pičil. Dne 5. t. m. sta pri Sv. Križu ob Krki neki posestnik in njegov 21-lelni sin trebila ua posestvu. Naenkrat je f.int.i pičil gad, ki je li-čal v kamenju in sčavju, kamor je fant neprevidno segal /. roko. Roka mu je takoj strahovito otekla, doma so mu jo sicer trdo prevezali, a fant si je meda z žepno rutico zastrupil še usta. Cez eno uro je bil žc v bolnišnici v Brežicah, kjer so zdravniki storili vse, da niti rešijo življenje.
Stavbno gibanje, (liso g. Neiueiča jc kupil g. Joško Radanovič iz Zakol, poleg pa gradi novo vilo g. Frane šepeo, solieitator v odvetniški pisarni g. ilr. Zdolška. Vis-a-vis pa jc lepa stavbna parcela last g. Drnovška, odvetniku \ Brežicah, ki bo prej ko slej tamkaj tudi gradil reprezentativno stanovanjsko liiso. Mnogi krogi si /ele prav živahne stavbne sezone, bi se namreč kaj - zaslužilo, zaslužilo! A graditi si marsikdo ne upa, ker taka podjetnost zahteva pač — obilo denarja.
opravite vse posle, ki sc ličoj,» upravnih zudi-v našega lista. Ioni lahko dobile pojasnila v iu-serntllili zadevuh. lahko naročilo Slovencu- in : Slov. List: in plačate iiuročiiitio, I odi uredniško zudeve, kakor dopise in drugo luhko izločilo v podružnici.
□	Mohorkovu /uslišovanju se bližajo kon-(11. Včeraj so Mohor'ka konfroutirali s Klančni-kom, ki jc po Mbhorkovih izjavah bil morilec posestnika Kanclerja v oktobru 1929 letu na šobni pri Kamilici. Klunčni-k odločno tu ji In za ii i k n vsako krivdo pri umoru Kancler ju in s, sklicuje nn alibi svoje prvotni- preiskave. .Niti konfrontacija s Kovačevo, niti s Kliiličllikolu ni prinesla novih momentov v preiskavi, ki lii razjasnil strašno zadevo. Ilribcrski sc nahaja v /uporih g ruškega sodišča in po izpovedi avstrijskih prič pred deželnim sodiščem v Grud en ni liil pri umoru ua Jeliivcu soudeležen. Zdi so, du Moliorko laže in iz maščevanja ter i strahu pred smrtjo obremenjuje svoje »tur, znance in prijatelje. k(i tr je klatil pred iiioo roni ua Jelovcu v nuiribor-ki okolici, sc jc iz dajal za Rupertu Gradišnik.i in imel |i:i sebi tudi listine, glaseče sc ua ime Gradišnik. I/K i zalo so je, du je le lisiinc ukradel iliilurju Gradišniku, Ko sc je potepal po \ \ ^t r i i i. Pre isKovalni sodnik dr. Grmov šc|, j, \ glavnem zaslišal vso priče, ki so dosoda j prišlo v postov, lo glede tatvin, Ki jih je Moliorko Izvrši po \v-striji. si šo ni popolnoma ua jasnem, ker \lo horko tuji. V kratkem bo izročil ob-iino gru-divo zaslii-cviinj «lr/,nvnoinn pi uvdni-tv u.
□	Za revnega dijaka je daroval v podružnici našo upravo ravnatelj VjilišcK loti Din. Iskrena /uhvula!
T_| Otrokovu nezgoda. I iiuh-tm sinček posestniku Krcbsa v Selnici ob Dravi jc v to-rek pivpoldnc skakal po dvorišču in pil leni nesrečno padel, da si je /lomil lev ■ roko umi komolcem. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
□	Policija jc aretiralo včeraj /več' i nevarnega vlomilcu. 26-li'tnegn JuK. VeseiijaKa, Ki jc pred Kratkim vlomil v stanovanje 1'ranču Krunjčič v Krčev ini in mu odnesel razne predmeti- v vrednosti SOlKl Din. Oddan bo tukajšnjemu sodišču.
□ Popadljiv pos. Včeraj je iigrizcl lics (ill-letnogn riti Scherbmimu zaposlenega hišnik.i Franca Povodnju v lev i roko t iKo močno, da ji moral isKali pomoči v bolnišnici.
Ptui
V Glasbeni matici bodo lo soboto uli s zvečer priredili koncert mariborski učiteljiščniki.
Cepljenje proli osepnii-ain s" bo vršilo v tem tednu in sicer za sredo še v potek popoldne od 2 do I. Kraj: drugo nadstropje na magistratu. K cepljenju je treba pripeljati vso v letu 1930 rojene, kakor ludi starejše otroke, ki Se niso cepljeni.
Naravnost divje sta pretepla prejšnjo sredo mlinarjeva sinova 25 letnega poljskega delav ca Krujnca Tomaža v Zabjeku. Ranjenec sam pravi, da je nedolžen, šel je po oesti, ko jo za njim pri-lekel mlinarjev sin in tik pred križem /. vso silo udaril po delavcu s težkim železnim drogom, s katerim mlinarji dvigajo mlinske kamne. Ko je ležal brez moči na lleh. je priliitel »e drug mlinarjev sin in oba sla neusmiljeno udarjala po žrtvi. Krajina so drugi dan prepeljali v ptujsko bolnišnico vsega ra/.bitoga iu oteklega po glavi, nogah in životu.
Konj je udaril 17 letnega poseslniknvega sina Vodnim Ambroža s Krčevine pri Vurbergu. ko je vozil seno. Pri udarcu si je Vodnn zlomil levo reko! oddali ,so ga v bolnišnico.
Litija
Horijanov semenj, ki sc jc vršil pretekli ponedeljek, jc bil v znamenju obče gospodarske krizo. Živine so kmetje še precej prignali, kupcev pa jc bilo le malo in se je živina zelo težko prodala. Cene so bile zelo nizke, gibale so se za vole od 0 do 7 Din /a kg žive teže. Krama je tudi slabo odrezala. Pudi gostilne so bile precej prazne.
Na litijskem županstvu se je 5. t. m. vršila ponovna dražba za poštno vožnjo Litija—Šmartno. Ker sta bila pa le dva ponudnika, je ostala dražba brez uspeha. Izklicna cena je bila 0400 Din letno in sicer za vožnjo vsak dan zjutraj i/ Litije do pošle v Smartnem. Ravnotako jc zanimiv potek poštne dražbe v Sv. Križu občina Moravče. Lansko leto so izdražili poštno vožnjo za letnih 5900 dinarjev, letos pa so bili vozniki pri Sv. Križu bolj pametni, ker pri lanski ceni voznik uiti /a krmo ni zaslužil Prva dražba, kjer je bila izklicna cena 12.000 Din letno, jc ostaia brezuspešna, ker ni bilo ponudnikov, tako da je morala poštna uprava povišati v/klicno ceno na 25.000 Din letno. Prt zadnji dražbi, ki se je vršila v Sv. Križu, pa so so menda vozniki med seboj dogovorili, da ne bodo več pošle zastonj vozili v Litijo, lako da so poštno vožnjo /.dražili za letnih 24.000 Din; tedensko <i krat bi morali v Litijo voziti in sicer po domenku vsak dan drug voznik. Menda je pa za la dogovor zvedelo pošlno ravnateljstvo v I jubljani, ki je licitacijo razveljavilo in sedaj razpisalo pismeno dražbo, lako da morajo ponudniki pismene zahtevke staviti na ljubljansko pošlno direkcijo.
M A RIBORSKO GLEDALIŠČE
Celrlek. 7. maja ob 20: KA VALIH MIŠKO, Ab. B.
K u poni. Petek, s. maja: Zaprto.
Sobota, 0. maja ob 20: UČLOVECENJE. Zadnjič. Znižane cene.	^
Dnevna kronika
Kol edae
Celrlek. 7. maja: Stanislav, škof. m učenec.
Osebne vesti
Poroka. Včeraj dopoldne sla se poročila v ljubljanski stolnici Pristavec Polde, posestnik in župan v Preserjih ter Šivic Frančiška, posestnica iz Podpeči. Obiio sreče!
Ostale vesti
— Molile Rosa«, izletniška ladja, na kateri sc nahajajo tudi naši slovenski izletniki v Palestino, .jo 80. aprila ob 18 sprejela izletnike iz Egipta iu jih peljala proli llaifi. Skupina, ki si jc ogledala Palestino, se je vkrcala in odpotovala I. inajniku ob U iz lliiile v Pori Saiil, kamor je dospela dno 2. maja. Vsi izletniki so zdravi in navdušeni nad lepotami, ki so jih videli v Egiptu in Palestini. Vreme je zelo ugodno. Takšno poročilo jo prejela Prosvetna zveza direktno od Ilulnburg-Slid družbe radi vesti, češ, da so bili tudi evropski izletniki na onem nesrečnem vlaku, ki je virz.il med Alo-k-aiidrijo ln Kairo. Naši izletniki pa niti Aleksan-drijo no obiščejo, temveč nastopijo progo Pori Said —Kairo.
7nifllP rtlllknn dosežete, če Vam izvrši UilttTllb uluVUlIu ,m6r.le- proračune in nad-.. .	zorstvo tehnični biro
ppihranhe '^js®***
—	Najlepše binknštne počitnice bo preživel oni, kateri se bo udeležil izleta ua Plitvlčka jezera, kinajlepši naravni biser .Jugoslavije. Do 20 ježev in slapov se vrsti in blesli med zelenjem, okrog so izpeljane ceste, stezice itd. Ker je lo naravno čudo težko dostopno z vlakom, zato bo vozil posebni izletniški avtobus iz Ljubljane na biiikoštno nedeljo zjutraj ob 8 izpred Uniona preko Novega mosta, Metlike. Karlovca na Plilvice. Izletniki obedujejo v Knrloviu, večerjajo in prenočijo v hotelu Plitvice ob jezeru. Naslednji <!an, binkošlni ponedeljek, se odpeljejo iz Plilvic v Ogni in preko Kul-pe ua Vinico, Črnomelj in preko Gorjancev, Novega mesta v Ljubljano, kamor dospejo na binkošlni ponedeljek med 7 in 8. Avtobus trna na razpolago 27 udobnih sedežev iu se v slučaju lepega vremena odkrije, lak« da bodo izletniki vsestransko uživali razgled. Kdor sc želi udeležili tega izleta, naj so priglasi v Prosvelni zvezi, Miklošičeva cesta 5 do 14. maja. Na razpolago jo šo dovolj sedežev, .število Izletnikov namreč ne sme presegali števila sedežev. Celokupni stroški za vožnjo, prehrano in prenočišče znašajo .500 Din.
— Divjega petelina je ustrelil gosp. minister Dr. llinko Krizman na Košenjaku pri Dravogradu. Krasni eksemplar je izročil gosp. Pajtlerju prepa-raterju v Pekrah pri Limbušu v nagačenje.
—	Voz tramov ga je pokopal. Huda nesreča se Je pripetila predsinočnjini v Kresnicah. Na 4.5 letnega dninarja Valentina Robleka se je prevrnil težak voz železniških tramov. Poškodbe Robleka so prav hude, zlasti nolranje, ter je njegovo ntanje zelo resno.
—	Lizol žc na deželi. Do sedaj jc bil lizol v modi le pri naših mestnih dekletih, ki so si hotele pomagati z njim iz raznih srčnih in drugih stisk. Kakor vse kaže, pa so jo la nezmiselna moda prenesla tudi nu deželo. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 20 letnega zidarja Franca Zupana. slanujočegu tla Viru 09. Ta je v Hkolji Loki Izpil dozo lizola. Sedaj je žc izven nevarnosti.
—	Strahovit požar. V vasi Ostrico pri Novem Marofu je v lorek popoldne izbruhnil strahovit požar. Zgorelo je 11 hiš in 30 gospodarskih poslopij. Takoj so alarmirali gasilce, ki so prihiteli iz vseh okoliških vasi. Ker pa ni bilo dovolj vode, je njihova akcija ostala skoraj brezuspešna, .škoda ,jo ogromna. Veliko družin je brez strehe. Kako jo ogenj nastal, ni znano.
—	Proces proli hajduku Medicu končan. V lorek Jc končal v Šibenikti proces proli hajduku To-doru Medlču. Govorili so trije zagovorniki. Zadnji jr govoril Medič sani. V svojem govoru so je branil proli očitku državnega pravilniku, ki jo trdil, da Je on (Medič) hajduk brez srcu iu čuvstva '. Dan. ko bo sodišče razglasilo obsodbo, še ni določen
—	Krvav gostilniški poboj. V neki novosadski gostilni je le dni zvečer popivala večja družba kmetov. Prevelika mera vina jim jo razgrela glave in vos ras Je visel v ozračju prelep. Ze precej pozno ponoči pa sla »e rešim sprla kmeta Mita (ijorgjovič in PiUilu LJubujevič in navalila drug na drugega s praznimi steklenicami. Kmet Pora Puščati jo hotel posredovali, toda prelpnča sla z združenimi močmi navalila nanj. Tedaj je Pa*čan potegnil uož in trikrat sunil Ojorgjeviča v obraz, lega so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico, storilec je pa pobegnil.
—	Velika ponev« rba v kaznilnici Sremske Mi-Irovice. Dne 1. maja je blagajnik kaznilnico v Srem-ski Milrovlei, Štefan llndjenovič, nenadoma izginil. Ravnatelj kaznilnice je pričakoval revizijo in mu je zato naročil, naj spravi blagajno v red. Tn je to obljubil in okrog dovolili zvečer zapustil urad. Naslednjega dne pu ga ni bilo in tudi pozneje no. Za iiglin je začela poizvedovati policija, toda brez uspehu. Nalo so blagajno komisijonelno odprli in ugotovili, da manjka 100.000 Din. Slučaj jo vzbudil po vsem mestu veliko razburjenje, ker jo bil Ra-djenovič znan kol vesten in pošten mož. Za njim je izdana tiralica.
—	Za »Doni učiteljic« je darovala 50 Din zavedna tovarišica Krnu Schottovu, učiteljica v Ljubljani, mesto venca umrli tovarišiei Pavli Hribarjevi, učiteljici v Dol, Lendavi.
—	Za kongres Brezalkoholne produkcije, ki so vrši o BiukoStih nu Trsalu pri Sušaku, jo prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah in parnikih, pri vseli vlakih in razredih, razen ekspresnega. Vsi, ki so so prijavili in prejeli tozadevno potrdilo, dobo izkaznico do nedelje. Kdor se So ui prijavil, naj stori lo nemudoma. Na biiikoštno nedeljo popoldne so vrši skupen izlot na posebnih ladjah na otok Krk, da se združi potrebno in koristno s prijetnim. Prijave sprejema in vso informacije daje Brezalkoholna produkeiju, Ljubljana, Kolodvorska ul. -'> (nasproti Mestnega kopališča).
—	Racija proti pticam pevkam. V Stari Ka-niži je te dni policija napravila zanimivo racijo v vseh hišah, kjer so imeli zaprte domače ptice pevko. Po zakonu o varstvu ptic se domačih pile pevk no sme imeti zaprtih doma. Policija ie našla okrog 30 takih ptic in jih je takoj spustila na proslo. Proli enim pa, pri katerih so jih našli, bodo uvedli policijsko kazensko postopanje.
—	V vodnjak je skočila. V Sremski Mitrovici je le dni skočila v vodnjak 34 letna služkinja Irena Oroz. Takoj so potegnili njeno truplo iz vodnjaka, toda bilo jc žo prepozno. Vzrok samoumora je neznan.
—	1'inor radi dolga. V vasi Ktieurn pri Vrbasu se jo lo dni ponoči pripetil grd zločin. Delavec Ivan Koče is jo šel .s svojim prijateljem MiSnjakom v gostilno. Mišnjak jo pred kratkim -dobil nekje precejšnjo vsoto ilenara iu ker jo bil Koesisu dolžini 40(1 Din, jo ta od njega zahteval povračilo. Na poli domov sla se pošteno riprla radi dolgu in pred Mišnjukovo hišo je Mišnjak potegnil nož in ga zabodel Koesisu v prs;i. .Mišnjakova ženit, ki jo jo
: hrup zbudil, jo mislila, da grozi njenemu možu kakšna nevarnost. Pograbila je revolver in odhitela veli. Hotela je sprožiti, toda orožje je odpo-1 vedalo. Mimoidoči možje so prenesli Koesisu v I vrbaski sanatorij, kjer pa jo kiualu podlegel slraš-ni rani. Mišnjuka so zaprli.
—	V četrtek 7. I. ni. odprem zdraviliško kavarno, ter obenem obratujem z restavracijsko kuhinjo v Zdraviliškem (lomu v Rogaški Slatini. — Zagotavljani vsem cenj. gostom, obiskovalcem zdravilišča Rog. Slatino, potruditi so po svojih najboljših močeh, kot večletni plačilni imenovane kavarne. vse cenj. goste vsestransko zadovoljiti z vso svojo točnostjo in ' postrežljivostjo. So priporočam za obilen obisk. Alojz Kluužar, Rog. Slalina.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Liubljaaa, Aleksandrova cesta 12
—	Zdravilišče Rogaška Slaliua nudi svojim gostom popolno oskrbo (stanovanje, hrana, zdravnik, kopeli in takse) /a 070 Din tedensko.
—	Vainti naznanilo. Z ozirom na vedno rastoči narodno gospodarski pomen reje perutnine pri nas bi bilo želeli, da se ta stroka čim bolj razmahne.
I Že danes jo pomemben faktor našega izvoza, a uninojšii gojit ler večji razmah utegneta dvignili dobičkanosnost perutninarstvn do izrednih višin. I Predpogoj je seveda temeljito poznanje predmeta in strokovna izvežbanOst. Prava zakladnica za vsakega rejca perutnine je A. Slivnikovu knjiga »Pe-riiitiiiuirslvo«. Ne lo posebnosti vsake pasmo, marveč tudi velepoinembna poglavja o vjianjih in notranjih kurjih boleznih, porodništvu in razvadah najdeš v tej dragoceni knjigi, ki je vsakemu resnemu rejcu perutnino neobhodno potrebna. Koliko nejevolje, razočaranj in izgub si prihraniš, če .se pustiš |Kidučili od strokovnjaka — ni treba na dolgo razkladali, to vsak moderen gospodar že sam ve. Zatorej si naroči brez iidioga v jugoslovanski knjigarni- v Ljubljani čedno opremljeno, bogalo ilustrirano, 174 strani obsegajoče knjigo »Porul-\ Hinarstvoc. Cena 40 Din, v eelo platno vezana lil) D.
—	Fr. Marolt, »15 slovenskih ljudskih pesmi, t Založil akademski pevski zbor v Ljubljani. Priredba pesmi je umetniško na višini, kar dokazujejo izjave naših in drugih kritikov, >»Pevec«, št, 9-—10-. »,.. Zbirka pa pomeni na tem polju za nas nekaj novega, vrednega, da študiramo in proizvajamo. Maroid sc drži še dosti zvesto originalne melodije, a jo prelke in preplete z umetno nasičeno harmonijo, na mestih celo s polifonijo tako pestro da stvori iz nje res narodno umetnino. Boljši moški zbori bodo zbirko s pridom uporabljali, zato jim prav toplo priporočamo. Naroča se pri Ak, pev. zboru, Ljubljana — Univerza, Cena Din 20,—.
—	Alberl špeletič, sobno slikarstvo. Ljubljana, balonska cesta. Vzorci na vpogled. Cono konkurenčne.
Sostilničarfi!
Udeležile se zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne II. maja ob pol 10 dopoldne v Mariboru! I'o zborovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica 0. — Priložite 2 Din v znamkah!
titran 4.
»SLOVI:NEC«, iln^ 7- maja 1931.
Stev. 102.
Vlah povozil 75 letnega starčka
Oiaj prav m?
1'rur primerno se mi zdi, du bi objavili lo-le tgotfbo: I'prnrnisiro nekega listu jc priobfilo Iri ienilne ponudb?, i. i so bili' take, dn ic rtnkda podrl, dn nc tire ;n piiMcnu Zenitov, ampul• zn m-bitu v greli. Dr iu ni o pro"dniilvo jc r Icm videlo jnvfo inlilcr morah Icr jc dotičnega uradniku, Ui jc odgovoren zu pglusi. poklicalo preti sodnika. Po H. 7. zakonu od 20. decembru 1078 .sc take ne-iM.rulnt ob ju n kaznujejo z zakonom do .'f uume-u r. Upravnik nc jc izgovarjal, tcš. da dva od prizadetih oglasne nimata nemoralnega videza: tretji oglas pu, ki je rcs nemoralen, kur je upravnik z obžalovanjem priznat, ji prišel v liti pomoloma. Državni pravduik je ugolovil. da je Znliler jame morate ic o tem, rc »c oglasi ;u sklepanje Inkih znunilev objavljajo, ker jc namen nemoralen, rc tndi oblika ni nemoralna. Sodnik v jc pridružit državnemu ururdnikn ter tistovega upravniku obsodit nu Ura dni zuporn. 'l'o se jc zgodilo nu Dunaja In teden upravniku dunajskega časopis" Senc llhislrierti II'ochensrUan .
Itcči pu moram, ilu slu dru oglasu, rntli ka-lerih je l>ii mož obsojen. bila p,t obliki se kolikor toliko dostojnu in da celo tretji, najhujši, ni do-Hcgel t ozn der m h oglasne, kakršne na rudno priob-rnje ljubljansko .Inlro .
Šoštanj
šahovska tckina. V soboto H. unija zvečer sc l><> odigrala pri (VroVSku revanžna 'ekffia med tu-kajHiijim in slovenjgraškim šahovskim klubom.
Šport. Preteklo nedeljo je gostovalo kombinirano moštvo SK Kostanja ua Polzeli proti Ittmo-šnjim nogometašem in zmagalo z rezultatom 2:0 (1:0).
Nu Zavedajo! Pred dnevi je bilo končno odločeno, da Ih) nova banovinska cc.->is» Šoštanj-- st. Vid—Črna Šla skozi Zavodnje, ne pu, kakor se je ; govorilo, skozi Veluujo. Komisija j" obhodila in prcglednla obe i rasi in ugotovila, do ie prospekt skozi Zavodnje lažje izvedljiv in večje gospodarske važnosti. Ceslu šoštanj hI. Vid—Črna bodo začeli ie letos gradili.
Sloven^radec
Oblovo posestvo v Starem trgu je kupii gosp. Pavel Kamer, gostilničar in posest, v Starem trgu •za 346.000 Din/
Slovesna instalacija rtovodošlega nadžupnika g. Somreka v Amartncm "c je vršila preteklo nedeljo
Delavstvo tovarne kos Karel Koinerja je tudi letos po svojem starem običaju obhajalo praznik svojega patrona in zaščitnika Sv. Florijana s tem da ie ves dan praznovalo. Ob 9 dopoldne se je skupno / lastnikom tovarne udeležila slovesne službe božje v Trbovljah, ki se ie vršila /a umrle delavce tc tovarne. Popoldne so se pa ob 5 zbrali v gostilni Eicholzerja, kjer jim je lastnik priredil večerjo ter naročil nar sodčkov piva iti vina.
Trbovlje
■ Skioptično prntitubcrkuloznii predavanje se bo vršilo prihodnjo nedeljo 10. maja ob 3 popoldne v društvenem domu. Predava g. dr. Jenšterle. Takoj zatem sc bo vršilo vzgojno predavanje in nnlo občni zbor ženskega društva Katarina Zrinjska.
Krekova mladina vprizori v nedeljo 10. maja popoldne ob pol štirih v Radečah v dvorani Kal. prosvetnega društva v hotelu Union narodno igro v petih dejanjih Tihotapce . čisti dobiček je namenjen za pomuožilev Krekove knjižnice.
Zdaj jc izšel
II. ZVEZEK
Dr. M. Opekove
KNJIGE POSTAVE
Vsebina :
i četrta zapoved, t. O avtoriteti. II,— IV "Dolžnostt otrok do staršev. V. - VI. Dolžnosti staršev do otrok. VIT. Dolžnosti podov ilo gospodarjev. Vili. Dolžnosti B'Spod«rjev ' ilo poslov. IX. Oblastniki iu potlloiulki. j Peta zapoved. 1.1) Humonioru. II. O umoru in uboju <) uiorltvi š« ne rotentti. IV. O dvoboju. V. O pohujšanju. VI. Kaj peta božja zapoved zapoveduje.
i ona -.
I Diu 22'— — (polplaltio), IJ'— (oleguutnu) !
Naroča se v prodajalni H. Ničmanovi,
Kopitarjeva Ljubljana.
Maribor, l>. utaja.
Danes kmalu popoldne se je pripetila v občini Cerknica v bližini gostilne Muršee pretres-Ijiva nesreča. Osebni vlak št. 1213, ki vozi iz špitja ob 12, je na prelazu pri čuvajnici št. 400 jiovozil moškega, za katerega se sprva ni vedelo, kdo je.
Marija Kapunova, železničar jeva žena, pripo-veduje, da je videla ud daleč človeka, ki je hotel l>rekoračill progo na prelazu. Osebni vlak se je bližal, toda mož se ni zmenil za žvižg lokomotive, ki je strojevodja v kritičnem trenutku ni mogel več ustaviti. Obstal je v sredini ter jo hrezdvontuo izgubil prisotnost duha. Drveča lokomotiva ga je vrgla več metrov naprej med tračnice. Kolesu so njegovo telii popolnoma zdrobila. Prerezala so niti glavo, noge iu lelu ter tako razinesarila. da je bilo sprva težko ugotovili identiteto. Od žarečega pepel,'. se je na mrtvem truplu vžgala celo obleka.
Ljubljana, 0. maja. [
Kol že znano obhajajo današnji dan Srbi za-čct"k pomladi in začetek hajdukovanja proli sovražnikom. proli katerim so se borili stoletja. Tudi naša vojska se je v Ljubljani že delj časa pripravljala, da proslavi tn praznik mladosti. Že včeraj je bilo vse pripravljeno. Vso noč so pekli na vojaškem 'vežbališču pri Dev. Mar. v Polju. Zgodaj zjutraj je bila pečena lepa črcdica pujskov iu ju-gnjet, za žejo pa so bile pripravljene najboljše kapljice.
Zgodaj zjulraj je začelo vrvenje v ljubljanskih vojašnicah. Že pred pido uro se je zbralo vse naše vojaštvo pred vojašnico vojvode Mišiča, pripravljeno, da ponese na vojaško vežbališče prvi pozdrav pomladi. Pred vojašnico so se zbrali tudi povabljeni gostje in zastopniki ljubljanskih sokolskih društev. Pripravljenih je bilo nad 100 gasil-
Stojevodja, ki je opazil nesrečo, jc lukoj ustavil vlak. Vlukosproinho osebje je izstopilo in odhitelo na kraj nesreče, toda vsaka pomoč je liilu brezuspešna. Na kraj nesreče so prihiteli tudi bližnji ljudje, ko so ojiazih, da so j.' vlak ustavi,fc'Jgl-buli so. kilo bi utegnil to bili. Pri Ziipančcvih pa so čakali s kosilom na starega očetu, ki ga ni bilo ml nikoder Delni je dojioldnc na njivi. Ko pa jc njegova hčerka Alnri.ia zvedela zn nesrečo, ji jo takoj prisilo nn misel, ali niso bili oče. Ni se varala.
Ko se je vračal z njive čez prelaz proge, jc. postal žrtev železnih koles. Pokojni Franc Simonu-je bil star 75 let iti je oče Ignacu Siinoniea, župana v občini Cerknica. Blagopokojni je bil dobra duša in dober krščanski mož. Kljub svoji starosti jc šo vedno rad prijel za delo iu' pomagal, kjer jc le mogel. 'Truplo so prepeljali h komisionelnetnu ogledu v mrlvnšnieo v št. jlj. kjer gn položijo jutri k večnemu počitku.
cev pod poveljstvom staroste g. Turka, da prisostvujejo paradi, ki naj bi se vršila pc<i poveljstvom komandanta 10. pcšpolka g. polkovnika Cvejiča. Nesrečni dež, ki ga imamo letos zlasli sedaj v maju kar preveč, jju jc preprečil veseli pohod iu parado na vežbališču. Vojaštvo se jo vrnilo v svojo vojašnice, kier se je pod streho prav lako razvil veseli -(Ijurgjev uranuk .
V oficirskem doinu v vojašnici Vojvoda Mišica |ia jo bila prirejen gostom nn časi okusen prigrizek, Ui sta ga nadzorovala kol domačina poročnik g. M. Marjanovič in ordcnnucni častnik kapetan Živojin Slanojcvič. Prigrizka so se udeležili divi-zijski komandant, general Bogoljub llič, njegov pomočnik brigadni general I). Po povit in častniki s svojimi gospemi, izmed gostov omenjamo bana dr. Marušiča, dvorno damo Franjo Tavčarjevo, so-jirogo ministra ing. Sel-neca, župana dr. Puca s soprogo, okrajnega načelnika dr. Andrejka itd.
Za birmo
kupite ž v scdiij
ure, zlatnino in srebrnimi
& PlšfitSn Liubliana J •	Prešernov
Oglejte ni izložbe
■ •) Muloiiklisthna nesreča. Predskiocnjim se jc pripetih) na državni cesti v Dravljuh hujša nesreča. Upokujcuega kurjača državne železnice Fr. Lotriča iz. Podgorc jo jiovozil neznan molui ikli.-i. K sreči Lolričovo poškodbi- niso težke in se sedaj zdravi v ljubljanski bolnišnici. Skrajna brezobzirnost pa jc, da inotoci',:ILst najprej povozi človeka, poleni pa izgine, no da bi jipui'.srceeucu nudil najmanjšo pomoč.
0 i!oskušeu saiiKiiinior , strihninom. Včeraj zjutraj so je pripetil na Viču neobičajen način sa-uiuiuiioru. 28 letna bn /.poselila delavka Ivana Berg na Viču 03 jc v samomoriInein namenu zavžila nekaj strihnina. Hitro su jo prepeljali v bolnišnico, kjor so jo zdravniki lakoj operirali. Upati je, da bo ostala pri življenju.
0 Damsko perilo v najlepši izbiri, dobile pri Stcrls nusl. Karničnik, Stari trg IS.
Kram
t/.pi cineinlia posesti., Me.sar Anion Jezer.Vk iz Cerkvene ulice je svojo hišo, v kateri je izvrševal mesarsko obrt. prodal posestniku in tovarnarju Maksu Focku za 250.000 Din. Jezeršck jc pa kupil mesarijo in gostilno h posestvom vred v Sevnici, kamor sc jc le dni izselil.
Zaključek tečaja za učenje veščine. Pod okriljem novoustanovljene Jugoslov. češkoslov. Mge v Kranju jc kol prvo konkretno dejanje stopil v življenji: učni tečaj češčine. Poučeval je prof. gdč. Vedralova, ki je nalašč v tu uamen prihujahi iz Ljubljane. Tečaja so sc predvsem udeleževali gimnazijci, dijaki tekstilne šolo in ludi nekaj drugih privatnikov. Ker je prof. gdč. Vedralova bila pred pur tedni službeno premeščena v Maribor, se je kur z moral predčasno zaključiti. Zalo želimo, da liga tudi v prihodnjem šolskem letu izvede idejo učenja češčine in ila poskrbi kol učno moč dobro in zanesljivo, stalno v Kranju bivajočo osebo.
Ustanovitev protiluberkiiloziio lige. V ponedeljek ob (i zvečer se je v prostorih uiestnoga /.u-jmnslva vršil ustanovni občni zbor protituberkuloz-ne lige za Kranj. V uvodu je zdravnik g. dr. Joža Bežek obširno reteriral o nastanku in preprečevanju le socialne bolezjii, Nalo se je pa pri voltivnh izvolil naslednji odbor: za predsednika okrajni načelnik g. Josi|i Znidurčič, za podpredsedniku zdravnik g. dr. .lohi|i Bežek, za tajnika uradnik ekspoziture OtIZI) v Kranju g. Vchovec, za odbornike pa g. Albert Koos, g. dr. Stanko Sajevic in učiteljica gdč. Urbaučičeva.
rtiovo mesto
(■lasbena Matica — podružnica Novo mesto je vjirizorila 2. t. m. v spretni režiji g. učitelja Ivane-iičii znano spevoigro Siroto Jerico . Mlade moči so izvajale svoji- uloge uad vse pričaliovanje dobro; posebno so .so odlikovale sirota .Icrica. njena mačeha, ii nebes se povrnivša tnali poleg mladega MiranČlui. Tudi številne vile, zlasti Radomila, in palčki so prav |Kiguiiiiio iu prijetno nastojiili. Bovške točko jo ob dovršenem spremljanju svoje gospo soproge z vso preciznostjo vodil g. pevovodja Fu-kin. Igro so naslednji dan jionovili.
Žajutrkovalnira. V lorek 5. maja so otvorile v hiši g. tlladnika v Kapiteljski ulici /Zadružne osrednje mlekarne v Beli cerkvi v mestu svojo podružnico. V lokalu bo poleg prodaje najrazličnejših mlečnih izdelkov tudi zajutrkovalnica.
Gasilski izlet. Preteklo nedeljo je priredilo šmihelsko prost, gasilsko društvo izlet na prijazni Cerovec v šmihelski fari, od koder je krasen razgled na vse strani. Dopoldne so imeli sv. mašo, po-jioldne pu |iroslo zabavo. Cerovčani so moštvo gas društva brezplačno jiogoslili, za kar jim bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala.
Vrtiček pred kavarno Smola je golov. Na cementno škarpo jc pritrjena 70 cm visoka železna ograja. Vrltček sam pa je žc ves obsujeu s evcllirami. Marsikomu st- Iu vrtec, ki ga je dalo napraviti tuk. Olepševalno društvo, dopnde, vendar |in trdijo nekateri strokovnjaki, da regulacijskemu načrtu ne bo uaprava preveč odgovarjala, zlasli ne ograja.
— fri bolečinah r želodca in rrerih ter prebavilih navaja uporaba naravne .»Franz-■losef ■ grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tetn olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala tranz-Jbsef voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Fvanz-Josef: grenčica s o dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
K nj ho danes
Dimna: Doni osamelih žena . Red B.
Opera: Tosca . Gostuje g. Marij Šimenc, llcd. C.
Nočno služIlo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva e. I; uir. Bohinoc ded., Rimska c. 24;
dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41 (Sv. Krištof). *
0 Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob S pevska vaja v beli dvorani IJniona . Vsi in točno. — Pevovodja.
0 Na dijaškem koncertu, ki se bo vršil v soboto 9. t. in. v veliki dvorani hotela Union,, nastopi v samostojnih točkah pomnožen šolski orkester. mladinski zbor s spreinljevanjem orkestra, mešani zbor a capella in mešani zbor s sprenilje-vunjem orkestra. Nadalje bo nastopil v dveh solo točkah naš nadarjeni violinist Uroš Prevoršek, IV. b. razr. klas. gimnazije, ki ga bo na klavirju spremljal konservatorist Marjan Llpovšek. Občinstvo se vljudno vabi, da s svojo navzočnostjo nn koncertu pokaže dijaStvu, da zna ceniti in ujiošie-vati stremljenje in trud mladine. Predprodaja vstopnic po najnižjih cenah v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
0 Orkester praške reške filharmonije v Ljubljani. V ponedeljek dne 11. t. ni. kom-eriiru v veliki un ionski dvorani največji, pa tudi najznamenitejši češki simfonični Orkester: Praška reška Filharmonija. To pot nastopi zadnjič s češko Filharmonijo njen »lavni dirigent in vodiielj g. Vaclnv Talich. .leseni odide iz Prage, ker je /. večletno pogodbo vezan nn umetniško delo v Skandinavskih državah. Vaclav Talich uživa danes sloves enega najboljših evropskih dirigentov. Brez dvoma je, da bo zvenel orkester ped njegovo tak-
tirko tako odlično in da bodo izvajana na tako visoki umetniški stopnji, kakor jo imamo pač redko-keduj priliko slišati v Ljubljani. Zato opozarjamo na ta koncert, ki bo višek letošnje sezone.
0 Na i). lednem sestanku 1'rirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo bo predaval asistent botaničnega instituta ljubljanske univerze g. Tomaži« o rastlinskih formacijah (zadrugah) v ljubljanski okolici«. Odbor opozarja in vabi članstvo na lo, letos predvidoma zadnje predavanje. Prijatelji in gostje kakor vedno dobrodošli. Sestanek se vrši, kakor doslej, v predavalnici mineraloškega instituta nu univerzi v petek 8. maja ob 18.
0 Opozarjamo vse. ki so si rezervirali v Matični knjigarni vstopnice za ponedeljkov koncert Češke Filharmonije, da dvignejo te vstopnico najkasneje do petka zjuirnj. Od petku dalje se nobenemu ničesar ne rezervira, razven zuuanjitn naročnikom.
0 Kr. baltska uprava, referat za pospeševanje obrti, se je (i. maja preselil s Krekovega Irga 10 v svoje nove pisarniško prostore na Starem trgu ! SI 34, I. nndstr., kamor naj obrtne zadruge iu obrt-l niki odslej naslavljajo svoje dopise.
0 Zahvala. Osrednje društvo nižjih |). t. uslužbencev krajevna skupina Ljubljana se cenj. občinstvu iskreno zahvaljuje za naklonjenost ob ju ili' i tombole. Osobito se zahvaljuje našemu Ir-govstvu za krasne dobitke. Hvala iutli uradnim organom, ter sjiloli vsem, ki so s svojo naklonjenostjo pripomogli, da je prireditev lejio uspela. — Odbor.
0 Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, Ljubljana. Opozarjamo, da se vrši danes ob 8. zvečer občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva >Pomoč«. reg. poni. blagajne v Ljubljani, v veliki dvorani Trgovskega doma . Pridite vsi! Odbor.
Naša konfekcija oblači najfinejše!
DAMSKl PLAŠČI, OBLEKE, POVRŠNIKI IN OBLEKE ZA GOSPODE V KVALITETI, IZVEDB) IN V NIZKIM CENAH NENADKRILJ1 \'A !
M I K L O b 1 Č E V A C E S T A š 1. 16 (I. nadstropje).
Jttr$evanje naše vo$ske
Dež ie pregnal tradicijona!no praznovanje z vojaškega vežbališča
v vo ašniee
Kulturni obzornik j
Haendtov »Samson"
Nar. /elezničarsko glasbeno društvo Sloga jc pod vodstvom svojega umetniškega vodje g. II. Svetela presenetila naš glasbeni svet s I laendlovim oratorijem Samson . ki se jc izvajal 4. t. ni. v j Unionu. Potreba jjo historični glasbi danes stalno i raste. Zelo v časti so stari Nizozemci in Benečani. ; zopet se izvajajo llaendlove opere. Zagrebčani imajo svoie redne historične koncerte, pri nas pa si jc nadela Sloga tlel tc naloge. Luni nas je iz-uenadila z Dulayevim večerom, topot pa je zbrala ogromen pevski in orkestralni aparat in se žrtvovala za Samsona . To delo je vse kuturne hvale in spoštljivosti vredno. Razmeroma zelo mlado društvo je s tem pokazalo ogromen kulturni čut in ambicijo, pa tudi zmogljaj nas je presenetil prav pošteno.
Haendl je umrl islo leto kakor naš slikar Mel-zinger (1759) devet let preti njim je izdihnil Bach in z njima je konec baroka in začetek naše lastne, sedanje glasbe. V njunem potnpoziteni kontrapunktu je žc dan moderni sistem kontrapnuktično razgibanih harmoničnih vezav, iiiun vokalni stil / generalnim basom pomeni našo liomolonsko pevsko tne-iodiko. Med mistikom-subjektivistom Bachom pa med iiopularnitn eklektikoni in dramatikom tlaendl-otii pa jc velika notranja razlika. Haendl je bil doma v dramatičnem: zložil jc 46 oper in celih 32 več ali manj dramatskih oratorijev, opernih orato-rijev in oratorijskih oper. Samson« je nastal dve leti za iiionumentalno duhovno kantato. oratorijem »Mesias . kaže tipično trodelno formo, kakor vse opere in oratoriji llandlovi, elektično spominja v njem na starobenečansko tradicijo šestglasni, deljeni zbor. Samson-- je neka sredina med opernim oratorijem in duhovno kantato Bachovega kova. Elektno se v nietu menjajo recitaliv in arija z dueti
Iu zborotn, ki mu gre nekaka antična, refleksivna in meditativna, lirska vloga.
Ljubljanska uprizoritev je bila prav dostojna, /bor. pa godalni del orkestra st-i imela ogromno vlogo, solisti: l.ovsetova (sopran Dalilc). Škerlj-Medvedova (alt Mikflh), Oo.-tič (Samson), Rus (Manoah, Harapha, bas) so se dostojno postavili /bor (inešan) je bil zelo močmi in lepo uvežban, z lahkoto jc plul preko sitnih konlrapiinktiranih iu lugiranih mest. Tudi orkester Sloge , pomnožen z godalnimi močmi i/ opere in Oi keslralncga društva je storil svoje. Ogromno zaslugo za popolni nsneli dela nosi g. Svetel, ki se tli ustrašil silnega tlela in težav in nam v neumornem delu ustvaril Samsona . Solistom stara jievska tehnika arije in recitativa ni bila pisana na grla-, kakor jih sole dijnes vežbajo, pu so Ic storili, kar so mogli.
Koncert je bil zelo dobro obiskan, kar priča, da je tudi |iri nas mnogo interesentov za staro duhovno glasbo. Delo Sloge prav izkreno pozdravljamo in mu želimo obilo plodov in uspehov. Lc lako dalje!	V.
Dijaška dramsha prireditev v gledališču
Prav ni/veseljiv pojav * dinitišnjili dneh je dejstvo, (In se je /ueeln <lijuš|wi spet intenzivneje /un i mu t i zu 11111111 \ n i.i siruii življenja, zn knjigo in umetnost, luko dijaki ljubljanske klasične ginniuzije že nekaj let proti koncu letu uprizorili v gledališču težje igre, ki '/ahtcMijo ml prirediteljev mniigo resnega truda in flltu /n umetnost. Dnčiiii je prejšnja lcl-i botrinil tem jirireditvuiii g. režiser l.ipuh. je letos prevzel režijo g. Ilrntko Kreft ju dijuke |ir«iv dobro pripruvll zu uuslup. Operno gleila-liSče je bilo v ponedeljek poiiolnomu zaseilenn /. dijaki, starši in profesorji videlo -uio ludi izrazito dijaško solidarnost, ko so liili skoraj enaki) zastopani dijaki drugih /uvodov, celo iz št. Vida so prišli. Dijaški orkester je »duuuu leno suoluii z dovršenim igranjem in
■■■M m,i» — m
| tesnn zvezal vsuk /nčetek dejanju.
Dijaki so igrali petdejansko komedijo Mi-i Ijcnček . ruskega pisatelja Tonvizinu. ki jo Ic | tlobro prevedel osinošolcc H. Ziltcrl. Delo je I po snov i in Tin ini prav primerno, zuknj nič I ne de če jc i/ TS. stoletja in se mil pozna I sinrost. naivnost in šc precejšnja okornost.
Prav radi starosti je za dijaka tcniliolj po-| ličilu. \ splošnem se v delu kužejo individual-| ne ruske laZlliere / očitno prosvetIjensko Ictl-! ileiieo. Odrsko tikorelost je dobro zabrisal -t\. J Kreft s konštruktivističniin odrom iu igrica je prnV prijetno dobila svtdKitlllcjšegu /rtika, Seveda je ztuhuvno glcduli stutejše. kurtikieriic muske, pod u jiiiii pa čutiti mladost no lahek tciupcrunicnt Nekateri /.iiučuji sn bili dolini dojet i in i/rnzito. večinoma še preveč i/.ra/.ito po-ilani. nek n j bi si seveda /(leli tudi bolj urejeno — |>.i kritika o tem je brez ponieiiu. \olju in namen je ln pa ideulno delo. ki lin gotovo našlo svo je mesto v žv I jenjii. (Ilcde govora lii dijaki morali biti nekoliko točnejši. in sine bi smelo slišati n. pr. nič« s temnim, prav dolgim |)i)lgl«siiikoili. V celoti pn jc to idealno dijaško delo vse hvale vredno,	1. K.
Mariborsko pismo
Sobotni konccrt Matičarjev. Matičarji so nas
v soboto /.večer prav prijetno presenetili s svoiim skrbno ir.branim turnejskini programom. Sobolni koncertni program jc vseboval samo nekatere iz-premembe, v kolikor se tiče nekaterih pesmi, ki so jih matičarji že proizvajali. V spored sta prišli radi tega šc Devov 'Turek« in bolgarska Ovčar Makedonec . Zbor jc odpel svoj program z občutjem, sočno interpretacijo ter vse skozi pretehtano. Bilo je videti, da sc ji. /.bor Umeljito pripravil na 3vojo turnejo, na kateri je seznanjal naš jug z uašo pesmijo. Dirigent prof. Mirk je našludiral vse pevske točke z imponujočim razumevanjem, Višek koncerta so dosegli: Mokranjčev VIII. rukove'. Devova
• Strašno gi mi in sc bliska ter Hubadov Potrkan ples- in Tajčevlčevc Pjesmi od kola-,, za katere jc zbor žel navdušen aplavz. Poslenji točki js moral ;bor ponoviti. Tenorist g. Živkovič je odpt! t i pesmi, ki jih je na klavirju mojstrsko spremljal profcsoi Mirk. Uvodoma ie zborovski predsednik Janko Arnuš v jedrnatih obrisih označil pomen ne-da v ne turneje Matičarjev. Obisk je bil zelo slab. Zbor razpolaga s sočnimi ženskimi in uglajenimi moškimi glasovi ter z vrsto zelo pomembnih soli-stov: koncertnim tenoristom g. Živkom soprani-stinjo gdč. Vodenikovo, baritonisloin g. A. Fagane-lijem, in basistom g. J. Vlahom, ki so izborno odprli svoje partije.	_j —
>-Kiiniicn amicdle«. — La polite France« — tako smešno imenovati mariborski >.Ccrcli- Iran-(jais« S poukom, knjigami, poučnimi predavani in z zabavami širi krožek med vse sloje Ijubu^en do francoskega jezika in kulture. »La petile France. je bila tudi nedeljska prireditev — »Reunion nmi-calc — v Vesni.. Sestanek jc bil posvečen pred-v sem glasbeni umetnosti. U i j a š U i zbor jc zapel uvodoma La Marseillaise«, ki jo je številno občinstvo poslušalo stoje. Njej «ta sledili pesmi j,II pleut, il pleut, beit-ere« in -Mois dc mai . Violinska virtuo-finja gč. Z. Dernovškova jc proizvajala ob sprein-Ijevanjti ge. Vrcčkove lepa komada Rondino< (Kieisior) in »L'abeille« (Schubert), kol sijajna umetnica na glasovirju se je izkazala ga. Vrečkova z Debusey-jevimi >Arabesques«. Operni pevce A. Jarc (Bratislava) jc zapel arijo »L' air de la flcur< (Bizct: Carman) in dodal v našem jeziku Vasovalca . zakar je žel mnogo aplavza. V slikovito Brctanijo jc povedel goste g. Maycr z Lcnioire-ovo pesmijo - Le soleil de la Bretttgne . Za vcielo razpoloženje pa so skrbeli g. konzul H. Furrer in gospodični Kimovčeva in Poljančeva z enodejankri Lc euvier . Nato so se zbrali številni odlični gostje It čajank', ki jo je priredila s svojimi tfojenkami gospa ravnateljica »Vesne- Rnpočcva. — Francoska kultura se vedno bolj širi v našem mestu. Za to gre v veliki zahvala g. Rapočcvi, ki omogoča s svojo gostoljubnostjo take traucoskc uriredilve.
Med Tirofci
Poučen izlet slovenskih gostilničarjev
Inomost, 4. maja
10 j Ui je bilo, Ivi so se peljali s štajerske strani: v Beljaku se jhn je pod vodstvom brniškega svetnika N'. Velikonje priključila dvajseloriea s Kranjskega. 1'oilhii lzlel slovenskih hotelirjev, re-Stavralerjev iu drugih gospodarstvenikov pod skupnim vodstvom agilnega ler iniciativnega mariborskega zveznega tajnika Petelini v tirolska In pre-darlska lujskoproinethn središča. Kaj bi pisal o potovanju [io krasni Dravski dolini tja do obmejne postaje Holmec, kjer tuugira kol postajenačelnik ženska, ki v slami mirno in držeč rdečo zasia-vico po vseh službenih predpisih rugullra železniški proinel.
Skozi deželo naše bolesti smo potovali s trpkimi občutki. Do nezmiiikosll iz.pakedrana imena, ki lilij bi pomenila isto kakor Sinčn ves, Tlnje itd. ter naprej do Celovca mimo divnega Vrbskega jezera. TlMnu vse naokoli ob obrežju. Toda preko dežele gre težka bol...
V
Andreja Holcrja. e. kjer so ob številnih
domovini
ln je Sla pol dalje, kjer so ob .številnih tunelih in veličastnih naravnih slikah ler zasneženih gorskih vrhovih stojiale v ospredje druge mirili; du imamo ludi pri nn* veliko tega in du je vse lo radi pomanjkanja podjetnosti moralo ostali neizkoriščeno. Oh vsej progi od Brtil (lasleina naprej in v tirolske dežele edinstveni krasoti letovišči! za letoviščem. Zeli am See, St. Johanti in Ti-rol, Kllzbneh, Jenbaoh. Ilttll, In lam spodaj v ziller-lalski dolini ulovil i Mnyrhofen, ki ima v svojih naj-moderneje urejenih hotelih prostora za 400(1 osel). Tujskoproinotna organizacijo s svojim Relsebiiro-jem žanje zavidanja vredne uspehe. V vseli teli loltiviščuih In tujskopronietnlh središčiti rastejo kar naprej lično in tipične tirolske stavbe s prenočišči za tujce z nizko streho iu posrečenimi barvnimi kombinacijami, pri čemer prevladujejo zlasli modra, zelena iu rumena barva, ki dajejo izredno snažnim zgradbam še prav poseben far Iu mirnost.
Veliko sdo
pri vožnjah po naših krajih so saje; v oko gredo, v lase se II zagrebejo, da se pretvori glava v nekako HuJIšče. Od Schvvnrznrhu naprej, malega Irga ob lirolsko-salzburški meji, kjer se križajo poli proli Miilzburgu in InnsbrucUu, se nadležno*! iicltu. železniška progo Sclivrnrzueh—lnnsbruck—Bregeuz je elektrificirana. Sila čedne no te električno lokomotive. Stojiš ol> oknu in gledaš čuda narave: brez Skrbi zttntdl listih nadležnih saj.
Takšni .ii Tlrolfl.
Troje opaziš takoj, ko paz.no motriš pokrajino okoli sebe. Nn hišah značilen simboliziran zvonik i. Zvoncem. Illll so bojda Časi, ko so posle in do-
mače klicali h kosilu s tem zvončkom na prednji strani strehe. Danes je zamrl njih zvok. Pa je ul kmotske hiše v Tirolah, kjer bi ne bilo tega majhnega zvonika predvsem v dvojnem slogu Pa so Tirotci zvouček na strehi obdržali. KoiiHervalizom. Bereš napise gostiln, hotelov. So v najožji zvezi z. bivšimi avstrijskimi cesarji, princi iu prestolonasledniki. V Iunsbrucku so na gori Isel, kjer so Francozi vojsko Andreja llolerja porazili, še pred nedavnim odkrili spomenik bivšemu avstrijskemu cesarju Francu Jožefu: z največjim spoštovanjem govore o bivših avstrijskih vladarjih in nekdanji veliki in močni Avstriji. Das kaisertreue Lami Tirol... Večinoma v dolinah številno cerkve, pretežno zgrajene v gotskem slogu. V južnejših predelih oh navedeni progi so zgrajeno ludi v romanskem slogu in tipičnim iužuotirolskini masivnim zvonikom, dočim prevladujejo v krasnem zil-lertalskem področju niinnretsko vitki zvoniki z ostro zašiljenimi gotskimi vrhovi. Tirolci so zelo pobožni ljudje. Včefaj smo so vozili na ziller-talski progi: iz vseh cerkva so vrelo velike množice ljudstvu, ki je opravilo svojo nedeljsko cerkveno dolžnost, V Jenbachu natlačeno polna cerkev. Ob polili številne kapelice in križi, liil je v neki tttkajSnjl kavarni človek, ki jo i/.vajal svoj večerni >Cudežtii program. Ko je v neki nujni zvezi šlo preko njegovih ustnic Izveličarjevo, ime, spregovori 1 ga je z. globokim občutjem in resnobo. Tirole so v boru.
Mrdo ob lili.
Žile tirolskega življenja se stekajo v prestolnici ob Ini. Iuomosl (InnsbrUck) je središče sedanjosti in preteklosti tirolskega življenja. Na vsak korak naletiš nn zgodovino le čudovite dežele. Cesar Maksimilijan; Andrtas llofer; bilka na hribu Isel; Stu ros lavna dvorna cerkev z. grobom cesarja Maksimilijana; grobovi Andreja lloferja In Speik-hachtijo, »srebrno kapelo ; dvorni grad iz leta 1770. z inipo/.antno ter slikovito opremljeno dvorano. Ild.
Včeraj smo prispeli semkaj. Innsbruclt je vredna prestolnica zemlje kakor je Tirolska. Danes šleje 73.000 prebivalcev. Promet je v središču mesta uprav vclikomesien; s tipično prusko pikel-havbo opremljeni stražniki imajo obilo odgovornega posla. Ob 11 »la danes na gori Isel položila Zvezni Injnlk Pcleln in g. A. Osel 1111 spomenik Andreja lloferja lep venec z napisoma Siidtlrol ler Gorica, Trst in Istra v državnih jugoslovanskih barvah ler Ilorom. Tajnik Peteln je imel ob tej priliki ognjevit spominski govor, v katerem je ob spominu ua tirolskega junaka Andreja lloferja opozarjal un skupno bol, ki navdaja ob imenih, naz-iutioiiih lin venclt, naš iti tirolski narod. Svoj počastitveni govor je ponovil v nemščini. Slali so tatu okoli sltlffki iu starlie, možje in žene iz Tirol ler poslušali. V očeh so »lesketale solze...
božjem taboru. Odločno v božjem ta-
Šport	f
Zanimive tekme v nedeljo
Novi sistem nogomet nega državnega prvenstva sedaj prvikrat ue zaposlitvijo slovenski nogomet. Zastopnikom slovenskega nogometa je dana prilika, da enkrat dokažeta, kako zelo pretirano je bito omalovaževanje slovenskih klubov.
Izuledu, da se naša vodilna kluba tudi zavedala naloge., katera ju čaka v leni prvenstvu. Urez dvomu je, da ho naše občinstvo njihova stremljenja vsestransko podprlo, kajti enkrat si moramo bili že na jasnem, da je vsak pora/, naših klubov v tem tekmovanju istočasno tudi zmaga onih, Ui so vedno trdili, da je zapostavljanje slovenskega nogometu povsem upravičeno.
Ilirija igra prvo tekmo v Zagrebu proli moštvu državnega prvaka, dočim bo Imelo Primorje dolžnost, (la nn domačem terenu bruni prestiž našega nogometa proti reiiomiranim zagrebškim akademikom.
Teuis-sekrija .SK Ilirija obvešča vse svoje prijavljeno Mane, dn se v petek 8. t. m. »tvorijo th! prostori ler »o od lega dne dalje dnevno na razpolago igralcem. Razdelitev pari i 1 ter pravila za igranji! so razvidna na klubski deski v garderobi. Vse članstvo se opozarja, da naj ne nabavi lastnih žog, j ker dobe iste od sekcije. Klubsko legitimacijo naj i tn a vsak član radi kontrole vedno pri sebi. — Načelnik.
Kako je treba trenirati
Dosilkral sem že razmišljal, zakaj starejši športniki nikoli nismo prišli na višino, na kakršni je danes naša mladina. Kes, nekoliko več tehnike jo danes, toda lo ui glavni vzrok. Ako pomislimo, kako sivo trenirali tek, vidim takoj razliko. Mi nismo poznali vaj z.a vzdržnost. Ko smo trenirali teke, smo tekli vedno le isto progo, nikomur pn ni prišlo na misel leči mesto KM) 111, 400 metrov. Tekači ua 100 metrov nikdar niso tekli recimo trikratno ali štirikratno progo; največkrat ni nobeden pretekel niti 100 metrske proge. Tako jo bilo pri lahko-atletih, enako seveda tudi v drugih športnih panogah. Pripravljalne gimnastike sploh nismo poznali.
Stil, ki je danes lako važen, pa pridobimo samo, ako vadimo daljše proge. Vsa tehnika *porl-niku ne pomaga, ako ne. vzdrži do komu. Zakaj, ako nimajo srce, pljuča in mišice rezervne zaloge, mora vsak tekmovalec v končnem spurlu podloči. Kol primer za te trditve si oglejmo samo fenunie-nalnegn Tarisa. Taris je kar naenkrat poslal najboljši plavalec, sveta. Kako je lo dosegel? Pred leti, ko je pričel trenirali plavanje, je bil zelo šibek mladenič, čeprav je strokovnjak nu kratkih progah, vedno trenira samo dolge proge. Pozimi plava vedno dva do tri tisoč metrov, si pri leni I utrjuje hrbtno mišičevje. Sam trdi, da začetniki ne hi smeli nikoli plavali manj kakor 200 metrov. Kratke progo kvarijo slii, in radi napačnega treniranja propade marsikateri talent. Na daljših progah se naučimo uporabljati sile ekonomično, in In je glav 11»I Mislimo, da bo lo mnenje Tarisa tudi za naše razmere pravilno.

TVORNICA CIKORIJE
Gostiimčarska pivovarna v Laškem
Št. Jernej
V torek dne 3. maja se jc vršila v Laškem zadnja *«ja pripravljalnega odboru za ustanovitev go-
stihdčarske pivo.Vunie ih d. v Laškem. Predsednik Majcen »k -spominja v otvoritvenem govoru dveh umrlih članov gg. Slepiča in Ztlrca, ki sta veliko pripomogla za'Visiauovllev. 1'ovdarjafi moramo skrujllo požrtvovalnost vseli Članov pripravljalnega odbora, Id so Vse stroške, Id so jim nastali v /vc/i s pripravljalnim delom, krili iz svojega. Tajniško poročilo je podal g. Trop. Začasna koncesija, ki jo bila izdana decembra 1030 jc bila potrjena od ministrstvu marca t. I. Podpisanih J4.427 delnic nomi-nale 300 Din, V celoti I2.2I3.5U0 Din. Ker sc jc sub-skripzlja predčasno zaključila, marsikdo ni podpisal dcliiic. Ker jc omogočeno vplačevanje delnic na obroke, se jc nabralo doscdaj delniške glavnice z
Nemčija - naš največji uvoznik
Ob komentiranju podatkov o naši zunanji trgovini v letu 1030. smo dne 7, febr, v št, 30 napisali, da bo Nemčija v našem uvoz prišla V 1. 11'JI. na prvo mesto. I/ pravkar objavljenih podatkov za prve tri mesece t. I. pa jc razvidno, da sc je ta naša prognoza že uresničila. Kajli Nemčija je postala naš največji uvoznik in presedla vse ostale države. Njen izvoz k nam je sicer radi svetovne gospodarske krize manjši v absolutni vrednosti, odstotno pa je narastel od 15.12 na 13.05%. lorej za skoro cele 3 odstotke ali za eno petino. Odstotni delež kakor tudi absolutna višina deleža ostalih držav pa sla nazadovala.
Povečanje izvoza v CSR
Svetovna kriza jo prizadela tudi naš izvoz, ki jc v prvih 3 mesecih t. I. v primeri z lanskim letom padel. Važno pa jc zabeležili, da je edino naš izvoz v ČSR radi brezpogodbenega stanja med ČSR in Madjarsko narastel od 81 na 108 milij. Din. šc bolj pa jc narastel odstotni delež: od 4.78 na 9.31%.
Zanatsfca banka kraljevine Jugoslavije a. d.
podružnica Ljubljana, Dunajska cesta št. ti (hiša zidarjevih dedičev) zamenjava svojim delničarjem iz Ljubljane začasne za stalne delnice. Obenem tudi izplačuje dividendo za poslovno leto 1030., katera znaša 14 Din z.a delnico. Delničarji izven Ljubljane prejmčjo stalite akcije in dividendo od centrale v Belgradu potom svojih krajevnih cenzurnih odborov, odnosno organizacij,
Koukurzi. Konkurz je razglašen o Imovini PoJIaha Antona, trgovca v Ormožu in žene Ane; roki 13. tflaia, 13. in 20. junija. — Nadalje o imovini Mazorana Ane, soproge bivšega trgovca v Mariboru; roki: 13. maja, 1. in o. junija pni.
Pokojninski zavod zn nameščence ima občni zbor v Ljubljani 3. junija 0I1 It) v magistralni sejni dvorani. Na dnevnem icdu je poleg računskega zaključka /a 10)0 šc določitev zneska /a podporo vdovam 1 otroci /a 1931 v smislu pravilnika o dravinjskih doldadah.
Občni zbori: Ljubljanska borza za blago iu vrednote 28. maja ob IO; Delniška tiskarna 21. maja ob 18 (bilanca 1°'Jt>. volitev načelstva iu nadzorstva); Slavija , jugosl. zavar. banka v Ljubljani maja ob i5 v I j. kred. banki (bilanca 1030, delne volitve uprave, volitev nadzorstva).
I.iccucovaujc bikov v Kranju- V pelek dne 8. utaja od 8. ure dop. naprej se bo ua živinskem trgu v Kranju vrSllo llcencovanjc bikov za občine * I rastje, Kranj, Slrnžiščc, Sv. Josl, Predostje in Naklo. Prignali je treba vse bike od 15 mesecev starosti dalje, ludi one, ki so bili že lani ali pozneje naknadno licenciranl. Razdeljevale se bodo tudi podpore.
znesku 2,375.0400 Din. Vsi stroški do sedaj t nu-	; kupom zemljišča vred znašajo 250.000 Din. Ustanovni občni zbor se vrši v sredo dne 27. maja ob'9	1 dopoldne v hotelu Savinji v Laškem. Pristop imajo vsi delničarji v smislu pravil odu. njihovi nu-	, mestniki s poverili. Dnevni red občnega zbora je	1 sledeči: I. Otvoritev po predsedniku, 2. poročilo	\ pripravljalnega odbora in sklepanje o absohdoriju,	. 3. sklepanje o izdelovanju kvasa, 4. Citanie odobre-	t nih pravil, 3. sklejiauje o zvišanju delniške glavnice, 0. pod a) volitve upravnega sVela ln namestili-	, kov, pod b) vol. nadzorstva in namestnikov, 7. slučajnosti. Sejo je zaključil g. Majcen s toplo zahvalo	j vsein, ki so pripomogli s svojim sodelovanjem	i uresničenju začrtanega cilja.
Borza
Ljubljana, 6. maja.
Deitui'
V današnjem deviznem prometu so ostali le-čaji v Klavnem nespremenjeni. Popustili sta Praga ln Budimpešta, dočim je bil nekoliko čvrstejši London. Promet je bil srednji, znatnejši le v devizah London iu Berlin. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2284.50 blago, Berlin 1352.25 1355.25 (1353.75), Bruselj 790.00 bi., Budimpešta 091.36 bi., Curih 1003.50—1096-50 (1005), Dunaj 798.4-801 4 (799.90), London 270.04 270.84 (270.44), Nevvvork 56.63--50.83 (30.73). Pariz 222.21 bi., Prana 168.33 bi., Trst 297.48-297.63.
Zagreb. Amsterdam 228L50—2287.50, Dunaj /98.40-801.40. Berlin 1352.25 - 1355.25, Bruselj 780.«) bi., Budimpešta 789.80—792.86, London 276.04—276.84, Milan 290.55-298.55, Nevvvork 56.03 -50.83, Pariz 222.21 bl„ Praga l67.93-r68.73, Curih 1093.50-1096.50.
Skupni promet brez kompenzacij 6.6 milij.
Curih. Belgrad <1.1155, 1'arir 20.29, London 25.245, Newyork 519.075, Bruselj 72.175, Milan 27.1775, Madrid 54, Amsterdam 20S.6U, Berlin 123.61, Dunaj 73.04, Stockholm (3".15, Oslo 1.38.90, Kopen-hugen 138.93, Solija 3.705, Praga 15-3775, Varšava 58.20, Budimpešta 90.535, Atene 6.725, Carigrad 2.465, Bukarešta 3.085, IleUingfors 13.065.
Vrednostni papirji
Tudi danes je bila tendenca z.i vojuo škodo čvrsta. Dolarski papirji so narastli v tečaju. Pro-inel pa ui bil znaten, zaključena je bila edina vojna škoda poleg 8% Blerovcga posojila. V Ljubljani jc bila zaključena promptna vojna škoda po 425. Bel grajska borza pa danes radi pravoslavnega praznika nI poslovala. Med bančnimi papirji so bili zaključki po neizprenieujtmih tečajih v Poljobanki in in Uuionbanki. Nadalje je bila zaključena Narodna banka. Industrijski papirji so bili brez interesa in pri skoro neizprcmcnjcniii tečajih ne beležijo nobenih zaključkov.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.25 bi., 1% Bler. |ios. 83 hk, vojna škoda pr. 425 zaklj., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 160—170, Vevče 120 den.. Stavbna 40 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Dr/. pajv. 7% inv. jios. 88—80.50, agrarji 51.25—52. vojna škoda ar. 425.50—420-50, (425.50), kaša 425.50—426, o. 425.50—426 (425.50), 7.—12. 425.50 bl„ 8?« Bler. pos. 92.75—93.25 (92.50, 93, 93.25), 7% Bler. jios. 82.75-83, 7% pos. Drž. hip. banke 85—S6.50, 6% begi. obv. 66.25—66.75, Tobačne srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 39 den. Bančne delnice: Ravna gora 50—60, Poljo 52—53 (52), Kreditna 119-125,' Unlott 174-170 (174), Ju-go 73—74, Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 69 d., Narodua 7850—S000 (7S501. PraStediona 025-93U.
Proslava sv. f lorijatta, patrona gasilcev se je udeležilo vseh 5 gasilnih društev. V strnjenih vi lah ao korakih za zvoki godbe k sveti maši v podružiio cerkev v Šmarje. Cerkev je kol po navadi vsako leto, tudi letos jirav okusno ozaljžal g, Pepe Zalo-kar.
Cement, kot podporo k zgraditvi gnojnih jam, bodo prosilci po daljšem Času v kratkem dobili. Pride po povzetju, vsled česar bo marsikoga s|ira-vllo v zadrego. Je pač denarna kriza.
Poročila sla se Recelj Franc, |ios. Iz Razdrtega in Bučar Frančiška iz Vrha. Oba sla bila dolgoletna cerkvena jievca.
Smrt je |)oko->ila užitkarja Janeza Jakšeta iz Dol. Stare vasi.
Srbska 187—190, Zemaljska 140—143. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 128 den., Slaveks 25—35, Slavonija 20(1 den., Danica 77.50-S7.50, Drava 235—237. Bcčerana Osjek 290—295, Osj. Ijcv. 215 den.. Brod. vag. 64 deu.. UtliOl) 7(1 d., Vevče 120 den., Isis 45 den., Ragusea 340 -350, Oceania 175-195, Jadr, plov. 530 bl„ trboveljska 307- 300,
Notacije državnih pa|iirjcv v inozemstvu doti: 7% Bler. pos. 81.25—82, Newyork S'V, |10s, 91—02, T!,, Bler. pos. 81.25—81.50, 7".; jilo Drž. hip. banke 85—85.50.
Dunaj. D011. snv. jadr. 88.80. Wlenef llank-CreilllnilRtalt 45.45, Esromploges. 155, Aus.dgcr Chetnlsrlie 130.75, Mmldu* 17.55, Trboveljski! 37.30, Klina Mil-
I 011-Blet. poso-
verein 1(1.05, Zivno M 1.25, 130, Alpine ran v 47.40.
OluiBiiu in zdrava jo KOL1KSKA KAVA
iz raznih krajev
Kukek. Poročila sla se včeraj v lami cerkvi v Cerknici tukajšnji župan g. Juvnnčič Anton in gospodična Minil Knap i/. Cerknice. Častitunio! — Tukajšnji .-SK .lavornik« gre v nedeljo v Novo mesto, kjer se bo že sedmič pomeril s laniošnjim SK Klanimi z.a naslov prvaka kranjske province. Želimo našemu -.lavorniku , da bi zmagal f takšnim uspehom kot pri prvem srečanju z Elanoni .
Mina. Poročila sta se g. Polde Novak in gdč. Francka Smole, hčerka iz. znane gostilne pri »Vidmarju« na Mirni. Obilo srsče. — Cepljenje proli osepnicam se vrši prih. petek, 15. maja v .šoli. — Elektrika, ki je zadnji teden vsled čiščen|a strojev ugasnila, zopet dobro sveti.
Preska pri Medvodah. Tudi pri nas kakor v vsi ljubljanski okolici pridno zidamo. Stavbena zadruga Goričane v Preski je pridobila na velepo-seslvu ljublj. škofije 29 slavbišč, na katerih sc bo letošnje leto postavilo 8 hišic. Rar.ven le zidujo tudi drugi, tako da bodo lelos najmanj 1J novih hiš. — Pri naši osnovni šoli se bliža delo h koncu V 2 mcSecIh bo — upamo — stavba popolnoma dovršena. — Za šolo v Medvodah in novi zdravstveni dom se gradi nov vodovod. Voda se bo zajela v Vašuh. Tako bomo imeli v naši mali Župniji <1 vodovode in sicer v Preski, Vašah, Goricah in sedaj šc V Medvodah. — Novi most če/. Soro in novo cesto k istemu zgoraj Medvod gradimo že več kol pol lela, pa delo kar noče iti prav izpod-rok. Pa niso načrti po volji, pa jc cesta preozka, pa zopol nagaja voda, ki je vzela že 2 ali 3 zasilne mostove itd. ild., tako da bo trajalo Se nekaj mescev, predno bosla mosl in nova cesta otvorjena. — Majdič iz Kranja jc lelos razširil svoje električno omrežje že v Vaše. tako da bodo imeli električno ltif vse vasi v okolici Medvod.
Št. Peter v Sav. dolini. V nedeljo dne 10. maja vprizorljo vojniški pevci v cerkveni hiši v St. Petru spevoigro Darinko«. Prireditev (c bila n.t men)ena tc ta mesec februar, a se vsled raznih neprillk ni mogla vršili. Priporočali je, da si nabavite vstopnice že v predprodaii pri cerkovniku Božiču, da se bo prireditev pravočasno začet*. Vabl]cni so vsi prijatelji petja In poštenega razvedrila.
Ormož. Klelarsko društvo v OrmoJ.u. 1. r / o. z. je imelo v soboto, dne2. maia svoj J3. redni letni občni z.bor, lrvoljsn je hil r.opi-t prejšnji odbor z eno izpremembo. Na občnem zborn »e ie razpravljalo tudi o nadaljnjem delovah|ll Zadruge Sklenilo se je. du se ho pričelo v tekočem letli tudi z nakupovanjem sadja ter so se v tem mnislli izpopolnila pravila. Tudi gleda vinske kupeih se v zadnjem času storili važni koraki Nav/o#! člani so t. zadovollstvoin vzeli ne znanje, da i-zadruga pričela 1 liplziranjcm miših slovečih vin, ker so taka tipizirana vin« mnogo bolj iskana Idr sc vedno lažje spravijo na trg. K11 lip Ljutomerskn-ormoSkcga vina Kletarskega društva ho ra . ljen tttdi na f. bartoviiuk1 vinski razstav! v- M.rl boru, !<|er bo imelo Kletarško d'lt.ttvo oddelek
fcifni trn
Položaj na žitnem trgu jc ostal danes nespremenjen. Dovozi so nadalje slabi. Povpraševanje pa je zualno. Pšenica jc nadalje čvrsta, cene pa so ostale neizpremenjene. Koruza stane 107.50, pariteta Indjija.
Budimpešta, Tendenca prijazna, pšenica ustaljena. Promet miren. Pšenica maj 15.25—15.40, zaključek 15.26 15.28. junij 15-12—15.18, zaklj. 15.13 -15.16, rž maj 13.90, zaklj. 13.90-14, koruza inaj 13.38—13.03, zaklj. 13.63—13.64. julij 13.70-13.88, zaklj. 13.87—1380. tranz. maj 10.0(1, zaklj. 10.90— 10.9d, julij 11.15—11.20, zaklj. 11.15—11.20.
Živina
Ljubljanski sejem 6. maja 1031. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 257 (24) konj. 46 (25) volov, 63 (20) krav, 17 (12) telet. 593 (450) prašičkov za rejo. Sejem je bil razmrroma zelo živahen, jiosebno s prašički zu lejo je bila kupčija prav znatna. Cene za govejo Živino so pa popustile za 50 par pri kg. Ravno lako so bile nekoliko ccnejše debele krave. V ostalem so bile cctic sledeče: Voli I. 7.50. II. 7 in III. 6, krave debele 4.50 do 6, klobasarice 2.50—4 Din (vse za kg žive leže). Prašički za rejo so se trgovali po 100 do 150 Din, konj! pa po 300 do 5000 Din po komadu.
Novosadska borza v letu 1930
Iz. poslovnega jiorooila novosadske borze posnemamo, da ie lani znašal promet 2">.(Xi7 vagonov (192!) 22.4G0..5 vag.). loda vrednost jc od lela 1020 na 1030 padla od 325.4 mi I0S mil). Din, kar jo v zvezi s padcem cen žila. Največ promebi ie bilo v koruzi lU.14ti.-5. (7.0-30.5), v pšenici 0.-31(i (11.4-5:! vag.), v otrobih iu moki 3.511 (2.218) vag. Vidimo, da je v prometu prišla koruza na prvo mesto pSnnice, kar je pripisovali zaščitnim ukrepom zn cene pšenice na naših trgih.
Poslovanje razsodišča se je povečalo. Vrednost pravd je znašala 14.8 (11.0) milj. Din, eksper-li/.iraim pa je bilo 1.021) (1.070) vagonov.
Kiliance borze so bile ugodne; pri donosu 1.55 (1.18) je /.nnšal dobiček 0.2(1* (0.807) milj. Dolg borze, iii ga ima na svoji palači, se je znižal lani od 2.1*1 na 1.88(1 milj. Din. Stavba je bllan-siraila s 4.3 milj. Din.
število članov ie padlo od 298 v L 1H2t> nn •'•8(1 v I. 1030. -
Radio
Programi Hariio-Liuhflana i
Četrtek. 7. maja: 12.15 Plošč* (slovenska in plesna glasba). 12.43 Dnevne vesti. — 13.00 ( iis, plošče, borza - 17,30 Otroška ura, radio-tetku. 18.00 Plošče. 18.30 Drago ITIaga: (lliuiiasli^iie vajo. 10.00 Dr. Mirko Itujiel: Srbohrvaščina. 10.30 Dr. Heyu: Vreuienoslovjc. 20,00 Pero llorn: Duševna v - oja otrok. - 20.H0 Koncert pevskemu društva Ljubljanski zvon . Pevovodjn Zor-ko Pfeloveč. j 1.30 Kitgot-solo s klavirjem, (fagot: Jart. P.eranok. klavir: ga. DOrfler). — 22.30 Časovna mtpovod in |ioročlhi.
Potek, P. maja: 12,15 Plonče (odlomki iz. oper. fantazije) — 12.13 Dnevne vesli — 13.00 Ces, plošče, borza - 1S.C0 Radio orkester — 19.00 Pro Niko Kuret! Problematike sodobnega ljudskega
teatra _ 19,30Dr. Lovro Sušnik: hrancoščina —
20.00 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola) - 20 30 -Samospevi gdč. Dragico Sok 21,00 Radio orkester — 22.00 Časovna napoved in poročlia.
Drugi programi i
Petek, 8. maja.
Betgradi 12.45 Radio-orke- ler. 17 Narodne pesmi. — 18 Narodne z dudo. — Zagreb! 12.30 Plošče. 17 Popoldanski konccrt. — 20.30 Koncert (Belgradl. — Butlapcst: 12.05 Koncert saloni skegn orkestra, — 17.25 Piano. 10,35 Koncert ciganske glasbe, — 20.35 Slušnn igrn. — Dunaj: 13.10 Wagner (Plošče). — 20 Šola za škandale . komična opera, v, Klcttau. — 21.90 Večerni konccrt. — Milani 12 Pestra glasba. - 19.05 Pestra »lasba. — 20,33 Cezarjeva zaročenka« — komedija. Praga: 19.05 Violinski koncerl. — 21 Orkestralni konccrt. 22.20 Večer sodobne glasbe. Lailgenbcrg: 20 Vesela glasba in sercnade. — 22.30 Nočna glasba. — Rimi 17 Orkestralni koncert. 21.05 Simfonični koncert. - Berlini 19.20 Orkester (pihala). — 21.25 Pevski zbor. — Tonlouse: 12.45 Koncert opernega orkestra. 13.15 Popevke. 20 Operetna glasbo. — 20.-15 Plesna glasba. — 20.30 Violina. — 22 10 Dunajski orkester. Miihloclicr: 11.45 Konccrt. — 13.30 Orgle. — 16.30 Popoldanski koncert. — 20.30 Citrc. — 21 Orkestralni koncert. Barcclona: 13 Radio sckslet.
_ 11.05 Radio-orkesler, - 21.30 Vokalni koncerl:
Sopran. Mor. Oflrava: 16.30 Kadio-orkesler. — 19 Praga.
Najdrznejše deta
mladega
Siauna

Poročali smo jned nekaj meseci pod naslovom Stalinova mati o življenjskem poteku sedanjega ruskega diktatorja Stalina, sina kavkaškega čevljarja. Mati ga je dala v šole. da hi postal pravoslavni svečenik. Med šolo se je mladi Stalin mnogo havil z revolucionarnimi clt*I i, ušel je iz semenišča, postal revolucionar, zgubil vero in jo vzel tudi materi.
Še zanimivejše podatke beremo o poznejšem udojstvovanju mladega revolucionarja. Leta in leta je preždel v skritih podzemskih tiskarnah, kjer je pripravljal propagandni materija! za revolucijo. V vseh letih je le redko prišel iz svojega podzemskega skrivališča na bel i dan. Pozneje je vodil nevarne transporte, ki so razširjali revolucionarno literaturo. Pri tem poslu ga je policija večkrat prijela in vrgla v ječo, iz katere pa je vedno ušel, da je započel še držnejše dejanje.
Skoro je dobil priliko, da stori revoluciji veliko uslugo. Bilo je I. 1006 in 11)07, ko je ruska vlada revolucionarje bolj pritiskala kakor kdaj prej. Tedaj slu Stalin iu Trocki živela v Parizu v največji revščini. Pripovedujejo, da sta oba skupaj imela le en par čevljev. Blagajna revolucionarne organizacije je bila prazna. Poskušali so ponarejati carske rublje, kar pa je policija preprečila. Da bi prišli do denarja, so se mladi komunisti baje po Leninovem navodilu odločili, da bodo poročili bogate vdove in njihovo doto dali v* blagajno v revolucionarne namene. Toda tudi to se ni obneslo. V lej stiski so nekateri revolucionarni voditelji komunistične stranke sklenili, začeti z ropi na blagajne. Te rope so imenovali Ex , kar pomeni expropriatio (komunistično razlastitev zasebne lasti). Te »razlastitve so komunisti res začeli izvajati na ta način, da so udirali v banke, trgovine in zasebne hiše ter tam pobrali denar, dragulje in druge dragocenosti, ki jih je bilo lahko vzeti s seboj. Toda ta način pridobivanja sredstev za revolucijo je bil nevaren in le tnalo komunističnih pristašev je imelo zmožnost, sodelovati pri ropu in umoru. Exi> so postali specialiteta najbolj divjih med revolucionarji — to so bili v prvi vrsti Kav-kazijci.
Stalin se ni ustrašil ničesar. Odločno je izjavil, da bo na čelu svojih sorojakov izvedel vsako ekspropriacijo, ki bi jo zahtevali od njega. Kar je obljubil, je ludi izpolnil. Pod njegovim vodstvom so revolucionarji izvedli več ropov, ki so s sicer precejšnjimi smrtnimi žrtvami na njihovi strani prinesli njihovi blagajni večje vsote denarja. Najslavnejši teh
Exov je bil dne 23. junija 1007 opoldne izvršeni napad na blagajnika ruske državne banke v Tiflisu. Omenjenega dne je ta uradnik, Kurdjukov po imenu, prevzemal na pošti iz Petrograda došlo denarno pošiljatev. Voz, v katerem naj bi se transportiral denar v višini enega milijona rubljev, so stražili ko-zaki. Nobenemu človeku ni prišlo na misel, da bi mogel biti denar ob belem dnevu sredi mesta v nevarnosti.
In vendar se je zgodilo: S strehe sosedne palače je nekdo vrgel bombo. Istočasno so pričeli pasanti na ulici streljati na kozake. Nastala je velika panika, ki je zajela tako pa-sante kakor tudi policijo in celo same kozake. Kljub temu so opazili, da hiti neki mož i/, bližnje hiše proti vozu. Ko so ga hoteli ko-zaki prijeli, je vrgel drugo bombo. Kozaki in konji so počepali na drobne kosce raztrgani
ua tla. Mladi mož pa je ostal kakor po čudežu nepoškodovan. Iz revolverjev so streljali nanj, tudi on je streljal; vseeno je prodrl do gorečega voza, iztrgal mrtvemu blagajniku denarno torbo iu izginil. Vse se je izvršilo v petih minutah in na mestu je obležalo 50 mrtvili. Mladi mož je bil Stalin. Milijon rubljev, ki jih je oropal, je dospelo kljub raznim zaprekam v strankino blagajno v Pariz. Le en sam rubeljski bankovec je lahko zasegla policija. Mož, ki ga je imel, je bil aretiran. Predstavil se je kot komunist Valah. Danes se imenuje Litviuov, znani zunanji minister Sovjetske unije.
Ex na glavnem trgu v Tiflisu ni bilo zadnje dejanje Stalinovo, pač njegovo največje. Vsa ruska policija je bila na nogah in so kljub temu ostala poizvedovanja za storilci • brezuspešna ...
Ameriški bančni knez George Fislter Baker, eden najbogatejših ljudi na svetu, ki je razpolagal s premoženjem nad 14 milijard dinarjev, je umrl v starosti 91 let. Baker jo bil sin čevljarja in 1(5 let slar vstopil kot učenec v finančni oddelek nevv-.vorške državne uprave. Kmalu se je povzpel do 1 vodilnih osebnosti First National Bank. Baker ie daroval mnogo milijonov za dobrodelne namene.
I
Vulkana - gonilna ®i$a
Vodo, premog in petrolej je človek vpre-' gel, da m n ženejo stroje. V zadnjem času so I začeli v ta namen izkoriščati tudi ognjenike.
Na Toskanekem, blizu Florenze, se nahaja vulkanska dolina, ki jo označuje že njeno ime: Valle dellTnferno — Peklenska dolina. Do pred nekaj leti sta se te doline v strahu ogibala človek in žival. Dokler se ni nekega dne javil znani italijanski kemik in inžener knez Conti ter začel sredi razvpite doline graditi veliko' elektrarno. Postavili so parne turbine in dinamostroje, položili celo omrežje kablov in cevi — le kotlov ui bilo nikjer videti, dasi so drugače pri parnih turbinah glavni sestavni del naprav. Namesto lega so zavrtali v vroča vulkanična tla cevi, iz katerih so nemudoma šinili debeli curki pare. To paro so napeljali v čistilno napravo, kjer se očisti vseh škodljivih primesi. Očiščena para gre potem v turbine, ki njeno toploto in na-ponsko silo izpreminjajo v mehanično delo.
Ta prva vulkanska elektrarna na svetu deluje od vsega početka tako zadovoljivo, da so jo v teku let znatno povečali ter proizv tia
...... i	...... .-.uj.	■ , v.f ............................ ...
jeni papeževega nuncija Orseniga, ki se je udeležil slavnosti.
Parnik 4000 m nad morjem
Gorata Bolivija ima celo vrsto pokrajinskih rekordov. Glavno mesto La Pa/, leži najvišje med vsemi mesti na svetu, železnica teče v največji višini in puščava, ki se razteza v višini nad 1000 metrov nad morjem, je isto-tako najvišja na svetu. Največje čudo pa je vrhu And — 11812 metrov nad morsko gladino ■— ležeče jezero Titicaca. Njegova površina meri 8200 kvadratnih kilometrov in je po svojem obsegu že pravo morje. Na vsak način je to najvišje ležeče za parnike plovno jezero. Tujskemu prometu služi velik, moderen parnik, ki ima promenadne krove, kabine, razne salone in dvorane, kakor oceanski parniki. Tujci prihajajo z železnico, ki prehaja tu na peruansko ozemlje. Tujski promet ni posebno velik — jezero .ie le preofidaljeno od ostalega sveta — iu vrhu tega je treba imeti za vožnjo po njem zdravo srce: zrak je v lej višini že redek in zahteva mnogo telesne odpornosti.
Tudi trgovski potniki so tu še redki gostje. Na parniku, ki nosi ime Coya , kakor so se imenovale cesarice Inkov, zato ti i nikoli lesno za prostor.
Jezerska površina se širi do daljnega obzorja, kjer se komaj vidno temne nasprotni bregovi. I/. \ode se dvigajo gorske slene v bajnih barvah: od rumene do tenmordeče.
Bregovi so členoviti in po jezeru je posutih mnogo otokov. Nad vsem pa se preliva čudovito čisto plavo nebo. Nad jezerom pole-tavajo galebi, ki so gotovo še potomci pra-staršev, ki so preživeli orjaški geološki preobrat, ki je lo pokrajino popolnoma preobli-čil. Titicacaško jezero je po mnenju znanstvenikov ostanek nekdanjega velemorja, ki so mu naravne sile dvignile dno v lo višino iu ga olnlale z gorami. O tem priča tudi okolnosl, da vsebuje jezerska voda nekoliko soli.
Kolesarsko dirkališče v Berlinu je velik požar popolnoma uničil.
Vzorna farma
Pruska vlada je ustanovila med vojno v Fiuovvu blizu Berlina veliko kmetijo, ki je zalagala z živili delavce bakrene livarne. Po vojni se je spremenila farma v vzorni zavod, ki se poslužuje najnovejših gospodarskih leli-uiškib izumov. Grede in polja so po potrebi kurjena z elektriko in deležna umetnega deževja, kar omogoči izdatnejšo in ponekod celo večkratno letino.
V velikanskem kurnikii s 1 iu pol tisoč kokoši padajo sveža jajca takoj na mehaničen Irak, ki jih nese v skladišča. Razen tega pošilja kmetija svoje pridelke s tovor-
nimi avtomobili v Berlin in jih prodaja dopoldne na določenih krajih naravnost kupcem brez vsakega vmesnega posredovanja trgovcev. Vsled tega je fiuowsko blago cenejše ko v vseh berlinskih trgovinah in uživa veliko priljubljenost. Več kmetov iz okolice je že sledilo temu zgledu. Njihova vozila so
opremljena z označbo neposredna prodaja . *
Profesor in njegova žena sla se vrnila iz gledališča. No, kdo je bolj raztresen, li ali jaz,. je zmagoslavno zuklical profesor ter izvlekel izpod suknje dva dežnika. Ti si pozabila svoj dežnik, jaz so pa nisem spomnil samo svojega, ampak tudi tvojega.
Žena: Saj vendar nisva ne li ne jaz vz.ebi dežnika seboj v gledališče.«
Slavnosti v Padovi
o priliki sedeinstoletnice smrti sv. Antona Pndovanskcgn 1931—1932.
Na pobudo gg. škofa in župana padovan-skega ter redovnikov mi nori tov je razposlalo mesto Padova vsemu svetu povabilo na slav-Ije gornje stoletnice.
S polnim zaupanjem in navdušenjem je nanj odgovoril ves krščanski svet. Spominske svečanosti, odobrene po sv. očetu, na kogar zro vsi verniki in čigar uredbo podpirajo vse oblasti v iskrenem edinstvu, so se pričele v aprilu ter bodo trajale ob raznih cerkvenih obredih in slavjih, razstavah in romanjih, do oktobra 1932. Dne 13. junija 1031 bo pooblaščeni kardinal Nj. Sv. papeža bral pontifikal-uo mašo na svetnikovem gčobu.
Po specijalnili uradih, ki jih je organiziral odbor, se javljajo romanja iz celega sveta, medtem ko se goreče pripravlja Pado-sa, da s preureditvijo hotelov in vsemi javnimi pripomočki sprejme in vredno pogosti vernike, ki bodo prihiteli v sveti kraj.
Važna bo mednarodna razstava sedanje krščanske umetnosti, ki bo odprla od junija 1031 do julija 1032: prijavili so udeležbo poleg najzaslužnejših italijanskih umetnikov ludi luji, doslej iz 7 držav. Dobila je 100.000 lii podpore za premije in je postavljena v impozantni arhitektonski stavbi na mednarodnem vzorčnem sejmu v obliki bazilike. Že sedaj obeta postati umetnostni dogodek največje važnosti spričo odmeva po vsem svetu.
Po tem povabilu vernikov bo odbor v kratkem razposlal brošuro kol vodnika; ta propagandna knjižica ho vsebovala ves program svečanosti, na katerih bodo imeli romarji posebne olajšave.
Objavi je n lio oficijelni plakat, ki ho po vsej Evropi in onstran oceanov nosil suge-slivno vizijo o starem svetnikovem grobu.
Knez Starhemberg je odstopil od vodstva avstrijskega Heimvvehra.
danes okroglo 10.000 konjskih sil. Potrebna para prihaja iz vulkanskih lal po 10—12 ceveh. ki segajo 80 do 250 metrov globoko v zemljo. V denarnem pogledu se elektrarna sijajno izplačuje, ker ne proizvaja samo elektrike, marveč dobiva iz vulkanske pare ludi razne postranske proizvode, kakor n. pr. borovo kislino, kalcijeve in magnezijeve soli, žvepleni vodik, metan i. dr., kar vse kemična industrija za drag denar pokupi.
Ta* primer je opogumil tudi Američane, da so začeli vulkanske sile izkoriščati za pogon. Tako so zgradili v Kaliforniji blizu San Frančiška vulkansko elektrarno, o kateri pa še ni podrobnejših poročil. V kratkem nameravajo zgradili v Ameriki še več vulkanskih elektraren.
Ce pomislimo, kako ogromne sile razvijajo ognjeniki, ki so se doslej gubile v nič, moremo pojmih, da se odpirajo z izkoriščanjem teh sil v pogonske svrhe nedogledne gospodarske možnosti.
Mednarodna /.veza ljudi, ki znajo s čarobno palico iskali razne sivuri, ki so skrile pod zemljo, predvsem vodne in kovinske žile, je v Berlinu priredila skušnjo, katere so se udeležili člani iz
vse Nemčija