r. Največji ilovenski dnevnik 1 ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za moremrtvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List . slovenskih .delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 53. — ŠTEV. 53. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879 1 P The largest Slovenian Daily in 1 i s 1 the United States. 1 □ Issued every day except Sundays □ — and legal Holidays. I i 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—3878 NEW YORK, THURSDAY, MARCH 5, 1931. — ČETRTEK, 5. MARCA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. 71. KONGRES VČERAJ ZAKLJUČIL SVOJA ZASEDANJA OBSTRUKCIJSKI GOVOR SEN. THOMAS A JE PREPREČIL SPREJEM VAŽNIH PREDLOG Predloga glede zopetne omejitve priseljevanja je ostala nerešena. — Obstrukcijski govor senatorja Thomasa je trajal tri ure. — Poslanec La Guardia je priredil Smithu ovacijo. — Veliko važnih zadev bo moralo počakati prihodnje-i ga kongresnega zasedanja. WASHINGTON, D. C., 4. marca. — Včeraj je bilo zaključeno zasedanje 7 f. kongresa Združenih držav. Predsednik Herbert Hoover se je globoko oddahnil, ko so mu malo po dvanajsti uri sporočili, da je kongres končal svoje burno zasedanje ter bo sestal šele po devetih mesecih. Senat je ostal do zadnje minute zvest svoji tradiciji. Vso današnjo, tri ure trajajočo sejo, je izpolnil obstrukcijski govor demokratskega senatorja Thomasa iz Oklahome, ki je brezuspešno poskušal pripraviti senat do tega, da bi glasoval, naj se uvede preiskavo v petrolejski industriji. Posledica te obstrukcijske taktike je bila, da se je senat odgodil, ne da bi "sprejel predloge, ki določa devetdeset odstotno skrčenje priseljevanja z a bodoči dve leti. Predsednik Hoover je sedel v sosednji sobi, kadil debelo smotko ter se prijateljski pogovarjal s kabinetnimi člani in republikanskimi voditelji. Povsem drugače je bilo pa v poslanski zbornici. Eno minuto pred poldnem je bila ura pomaknjena za deset minut nazaj. Zaigrala j e mornariška godba, dočim je republikanski poslanec La Guardia iz New Yorka začel prepevati s svojimi tovariši znano Smithovo "himno" — East Side, West Si3e. Speaker Longworth je rekel v zaključnem govoru, da je treba prepustiti vsevedni previdnosti, če bo imela prihodnja zbornica republikanskega ali demokratičnega speakerja. Toda častivredni zastopniki se za to niso dosti brigali. Kot študenti, ki se podajajo na počitnice, so se smejali in veselili, dokler ni udarec kladiva naznanil, da je seja končana. Najvažnejša zakonodajna dela, ki jih je završil 71. kongres, so: sprejem Smoot-Hawleyeve tarifne postave ter zvišanje posojilne vrednosti bonus-nih certifikatov od 22 ,in pol na petdeset odstotkov. Ta odredba je bila sprejeta navzlic Hooverjevi o-poziciji. Več milijonov dolarjev je bilo dovoljenih za invalide svetovne in špansko-ameriške vojne. Za ve-transke bolnišnice je bilo dovoljenih nadaljnih sto-petdeset milijonov dolarjev. Kongres je dvakrat odglasoval, naj prevzame vlada Muscle Shoals naprave. Predsednik je predlogo vetiral, toda senat jo je vzdržal. Za modernizacijo treh bojnih ladij je bilo dovoljenih petdeset milijonov dolarjev; petsto milijonov je pa dobila poljedelska oblast. Kongres je ugodil želji predsednika , Hoover j a ter podredil prohibicijski urad justičnemu departments V prihodnjem kongresu bodo prišle na vrsto sledeče zadeve: protokol glede pristopa Združenih držav k svetovnemu razsodišču, mornariški program, da se spravi ameriško mornarico v soglasje z londonskim mornariškim dogovorom; prohibicij-ske predloge za modifikacijo oziroma poostrenje sedanjih postav; predloga glede konsolidacije železnic in Jenlcinsonova predloga, ko je namen je znižati za prihodnji dve leti priseljevanje iz kvotnih držav na deset odstotkov dosedanje kvote. Predsednik Hoover, ki je danes pred dvema letoma prevzel kot Coolidge-ov naslednik najvišji SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE SLABIH RAZMER Na zabavi, ki jo priredila lady Astor, so ugibali, kako bi bilo mogoče odpraviti sedanjo depresijo. LONDON, Anglija, 4. marša. — Amerikanka Lady Astor, ki je članica angleškega parlamenta, je priredila domačo zabavo ter pozvala v goste več odličnih osebnosti. Razpravljali so o tem in onem, in na vrsto ge prišlo tudi vprašanje nezaposlenosti. * . Na vprašanje, kako i>i bilo mo-goče odpraviti sedanjo depresijo, je odjovoril slavni kinematografski igralec, Charles Chaplin, ki je bil tudi navzoč: — Kot Charles Chaplin ne morem dosti storiti. Toda če bi bil Mussolini, bi znal pomagati. Delavcem bi povišal plače in skrajšal delovni čas. pa bi bilo kmalu konec nezaposlenosti. David Lloyd George, voditelj angleških liberalcev, je izjavil: — Pravi mož, — žal da nimamo takega moža — bi moral sklicati mednarodno konferenco, in težavna zadeva bi bila kmalu uravnana. Znani bankir James Ratischild se je pa norčevali z vseh ieh nasvetov ter rekel, da je sedanja depresija le začasna ter da se bo kmalu vrnila prosperiteta SEDEMNAJSTLETNI ROPAR USTROJEN Včeraj zjutraj je opazil v Bath Beachu policist John Darling dva mlada fanta, ki sta se jako sumljivo obnašala. Ko se jima je hotel približati, sta pričela bežati. Pozval j d je, -naj se ustavita, pa se nista brigala za poziv. Stekel je za njima in par krat ustrelil v zrak. Ker še to ni zaleglo, je pomeril malo nižje in sprožil. Prvi je omahnil na tla, doaim je njegov tovariš bežal naprej. Policist ga je kmalu ujel. Ujeti fant je izjavil, da je star petnajst lat, da se p;še John Messenger ter da je doma iz Spotswood, N. J. Njegov tovariš, ki je obležal mrtev, je toil pa 17-letni John Olsen iz Old Bridge, N. J. Messinger je izpovedal, da sta bila z njegovim tovarišem pred kratkim izpuščena iz poboljševalnice ter da sta prišla v Bath Beach v namenu, da izvršita par uspešnih teutrvin oziroma ropov. "MOKROTA" NE BO IGRALA VLOGE Tako pravi demokratični narodni voditelj. — Smith je izjavil, daje politična debata odseka neškodljiva. WASHINGTON, D. C., 4. marca. Po pogovorih, ki so se vršili danes tukaj, se je pokazalo, da bo imela seja demokratičnega narodnega odseka značaj prijateljskega pogovora, ne pa prepira. Edward Costigan, ki je bil izvoljen v C-oloradu za zveznega senatorja, je rekel danes, da je povpraševanje pri uglednih demokratih po vsej deželi pokazalo, da je velika večina voliicev proti temu, da bi se nanovo pričelo spor glede vpra šanja pij.atč, kajti izrazita "mokra-ška" politika >bi pomenila poraz stranke pri volitvah. Tudi sedanji ter bodoči parlamentarci stranke so se slično izrazili. Zahtevajo, naj se postavi namesto prohlbicije gospodarsko krizo v o-spredje. Tega naziranja je tudi senu/tor Robinson, voditelj manjšine v se-irutu, ki je bil leta 1928 podpredsedniški »kandidat. Rekel je danes v senatu, da igredo republikanski voditelji, rakovo pot s soogo legendo o 'presperiteti", ki je bila blagoslovljena z republikansko vlado. Senator Morrison iz North Caroline je ponovil danes, da se mora narodni odsek izogniti razpravi o pijalči ter poklical kot svajega zaveznika tudi nekdanjega governer-ja Smitha. Smith je pripomnil: — Prav nič ne more škoditi, če se razpravlja o splošnem političnem položaj« — mesto da se utr$i aJališče glede gotovega vprašanja. Predsednik narodnega odseka, Ra-Skob, se je obrnil proti mokrim demokratom ter izjavil, da tje namen posvetovanj razmišljati o finanč-nih in politižnh vprašanjih. PRAVICE ŽENSK KISEPOROČEZ IN0ZEMCEM Predloga, ki razširja sedanjo postavo, je bila predložena predsedniku v podpis. POŽAR UNIČIL VILO LEONA TROCKECA ISTAMBUL, Turčija, 3. marca.— Pofcar je popolnoma uničil na otoku Prikipo vilo, v kateri je prebival boljševiški politični izgnanec Leon Trodki. Potlicija je dognala, da je Ojenj nastal iponesreči in da ni bil podtaknjen. Trockemu je zgorelo nešteto važnih 'listin in dokumentov, med njimi tudi rokopis za veliko knjigo o francoski revoluciji. BRIAND JE ŽE ZOPET ZMAGAL Proračun dobil 551 glasov proti 14, kljub hujskanjem sovražnikov Nemčije. WASHINGTON, D. C., 4. marca. Poslanska zbornica je sprejela danes predlego Catola, ki razširja postavo, tikajočo se Amerikank, ki so poročene s tujci. Senat jo je že sprejel in zdaj je bial predložena predsedniku v podpis. Sufragetke, ki so se zavzemale za predlogo, izjavljajo, da je odstranjeno zadnje nevpoštevanje žensk pri volitvah. Nova postava določa povsem izrazito, da ne izgubi ženska, ki se poroči s tujcem, ameriškega državljanstva, razven če se prostovoljno odreče tej pravici. Nadalje je dovoljeno ženskam, ki so izgubile svoje državljanstvo potom poroke s tujci, da se zojjet na-turalizlrajo. Novico o sprejemu predloge so brz:»javili zvozi sufrage.tk v Ženevi, kli stremi za tem, da bi se dovolilo vsem ženskam, da ohranijo svoje državlj anstvo, če se poroče s tujci. LAB0RITI SO SE UMAKNILI Strokovna predloga z do-stavkom liberalcev j e nesprejemljiva. — Delavska stranka bo glasovala proti volilni reformi. PARIZ, Francija, 4. marca. — Ministrstvo Lavalu je izvojevaio danes v poslanski zbornici največjo zmago. Zunanja politika Brian d a je dobila veliko odobrenje francoskih parlamentarcev, ko je bil proračun zunanjega) urada sprejet z veliko večino 551 glasov proti 14. Zmagoslavje Brjanda je bilo tembolj pomembno, ker so imeli šovinisti tekom živahne debate ostre govore proti Nemčiji. Brland jaki vedno na njegovi strani, kateri v kali za-tro vsako vstajo. Spomenica navaja nadalje: na Cubi je uveljavljeno vojno stanje; vse ustavne svoboščine so suspendirane; na tisoče Cubancev je v ječah zastran malenkostnih političnih pregreškov; šole so zaprte, časopisje ne sme izhajati; ženskam, ki so protestirale proti sedanjemu režimu, so Machadovi pristaši strgali obleko s telesa. — Nekaj je treba ukreniti — se zaključuje poziv. — Po Cubi divja državljanska vojna. VELIKE TEŽAVE NEMŠKEGA GOSPODARSTVA _r_ Držav, zbor sprejel predlog socijalistov. — Nezaupnica komunis tov proti poljedelskemu ministru. MADRIDSKA UNIVERZA ZAPRTA MADRID, Španska, 3. marca. — Madridska univerza je še vedno zaprta, dasi je bilo pred kratkim objavljeno, da bodo. vse španske univerze zopet otvorjene. Zaprli so jih, ker so študenti neprestano demonstrirali proti vladi tedanjega ministrskega predsednika Berenguera. BERLIN, Nemčija, 4. marca. — Vlada Brueninga je izšla danes kot zmag-alka iz spopada s komunisti v državnem zboru. Nezaupnico, katero so vložili komunisti proti poljedelskemu ministru Schielu je bila zavržena takoj po otvorjemju seje z 311 glasovi pr>-ti 60. Komunisti so utemeljevali svojo , nezaupnico s tem, da pomenja 'agrarna politika Schiele-ja nevar-j nost za delavce, kar bo pognala cene poljedelskih produktov v višino. Temu nasproti pa je doživela vlada veUk poraz pri nadaljnih razpravah glede agrarske predloge. Državni zbor je namreč odobril uvoz 50,000 ton zmrznjenega mesa, da se poceni porabo mesa med delavci. Za ta predlog je glasovalo 233, proti pa 149 poslancev. Rezultat (tega glasovanja je zopet pokazal, s kakšnimi tezkoc-ami se mora boriti vlada, da izvrši svoj prajram. V gotovih slučajih je navezana direktno na podporo socijalistov. Odpor socijulistov proti vladi Brueninga pa ^e še vedno velik. Socijalisti so tudi nasprotniki drža vneg-a ministra za državno obrambo iter ne bodo dovolili, da pro-dro s svojimi zahtevami. Poljedelski minister Schiele je predložil že koncem preteklega meseca svoj program državnemu zboru. Takrat |je izjavil da sedanje stanje mednaronega -trga onemogoča izvoz nemških poljedelskih proizvodov in da ne preostaja Nemčiji nič drugega kot omejiti svoje izvoze. Naročite se da "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru- 1 - zemh državah. DENARNA NAKAZILA urad, ima na svoji pisalni mizi par ducatov predlog, ki čakajo njegovega podpisa. Med njimi je najvažnejša Wagnerjeva predloga, ki se tiče ustanovitve zveznih posredovalnic za delo. Ker ji je Hoover precej nasproten, se ne ve, če jo bo podpisal ali ne. Z razpustitvijo kongresa je tudi potekel termin 81 izmed 431 poslancev. Trije poslanci so umrli tekom zadnjih treh mesecev. POLICIJA ZAPRLA GLAVNI STAN UNIJE LAWRENCE, Mass., 3. marca. — Policija je včeraj vpriz:rila pogon na tukajšnji glavni stan National Textile Workers Union. Odstranila je vse pohištvo, zaplenila komunistično 'literaturo ter zaprla prostore. Dva uradnika in eno uradnico so odvedli na policijsko stražnico. ADVERTISE in "GLAS NARODA" IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ___________________ $ 9.35 Din 1000 ...................... $ 18.50 Din 2500 ...................... $ 45.75 Din 3000 _____________________ $ 54.60 Din 5000 ___________________ $ 90-50 Din 10,000 ______________________ $180.00 V ITALUO Lir 100 ______________________ $ 5.75 $11.30 Lir 300 .......................... $16.80 Ur 500 _____________________ $27.40 Ur 1000 ______________________ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH 0 Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljle pogoje. Pri velikih nakasl-lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporasum^ te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c* Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. T. Telephone BArclay 7—0380 'ms f o D A" NEW YORK, THURSDAY, MARCH 5, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A. 'Glas Naroda" sad Published by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President I,. Benedlk, Tress. Pises ol buatocM of the corporation and addresses of above officers: M W. 18 th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Dopisu Seto Moste pri Ljubljani. Z azirom. m moj zaidnji dopis gle- GLAS NARODA" (Voice of tb« People). Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja list xa Ameriko imam čast oba osebno poznati in bati prijatelj zakonskih Mr. & Mrs. , Sikošek v Coytesv.'lle, N. J., kjer umora župnika, g. ........ . _ j smo preszivlj aLi vcas-h prarv lepe urice. de raiparsikega Franc Kitšarja v Meo&ešu danes lakho poročam, da je bil morilec v ipeUiih dneh izsleden, in oddan, v zapore deželnega sodišča v Ljubljani nem fcotu pili čašo rajnega vinca, naj se zmislijo na mene, ki ga bom popil javna in veliko čašo na njih sdravje. Živeli! Pozdrav! Joža. Trafford, Pa. j Peter Zgag ■BDamniiMiiiicffi« In Kanado Es pol lets .. Ba četrt lets ________46-00 ______$3.00 ----------------------------$1.50 Za New York za celo leto Za pol leta----,--------- Za Inozemstvo za celo leto---$7-00 s>apaj}LVl nokaj Za pol leta ________________________________43.50. J Ker ni bilo že dolgo nobenega poročila iz naše naselbine, sem se na menil .poročati, da še živima. Dela-Z&dnji* teden šel sem zopet en-|mo ^ nekateri nič, drugi pa ko-Je to neki aflcglasni vlomilec Ivan1 krat v družbi nekaterih prijateljev ma'j toliko, da .jedva prežive sebe $7.00 Lakner, ki je umor že priznal Lak- j v Domine. Poseiili smo igcstilno 121 svc'j° družino. .$3.50 ner rudi, da je vzel umorjenemu j Vinka Habjana, ker smo vedeli, da I Weatinghouse Electric of Traf- PAR RIBNIŠKIH. Bilo je v hudi zimi, ko je v Ribnici nenadno počil glas: "Volk, volk teka po Ribnici!" Pomislite, kakšna nevarnost! Županstvo je ta- renjo vas. Posestniki iz Gorenje vasi so to videli, in ker so vedeli za nagrado, so stekli tudi oni po pu- mammm j ške In hajd za volkom. Pokalo je •kot v turški vojski. Naenkra-t vojk pade. Slcžno so ga naložili na šajtergo in sa odpeljali v Ribnico pred ^rako zvani "be-cirksamt" ter čakali da pride sam g. \2scrrkšfcršieer', takratni Znane, ki jim izplaču obljubljeno nagrado. Subscription Yearly $0.00. okrog 18,000 Din. S tem -denarjem si je naQcupil v Ljubljani obleko, 8000 Din je vložil v Poštno hramEnico, nekaj izročil "Ols« Naroda" Uhaja vsaki dan lzvzemfl nedelj ln prsaltor. svoji ljubici v Šmarju, ostali zne-Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla- sok so našli v hiši njegovih starišev, Advertisement on Agreement. (CToll po&U&ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss nam tudi prej Saje bivališče nannanl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3818 POLOŽAJ DELAVCA NA GUBI ki stajmJjeja v Studencu. Starši imajo v najemu malo kočo in dve njivi. Sicer je morilec nalagal ljubljansko policijo, da je skril nekaj denarja, ki ga je djal v steklenico, ob Čevljarskem mostu v Ljubljani. Polička je prebrskala in pustila preiskati ves sneg pod mostom, ;oda denarja ni bik) nikjer. Naposled se je morilec le udal. da »je policijo na- je tam ddbra postrežba. Družbi so ford obratovala, z 5000 možmi, se priklop li raalični domžalski pri- | c-v-nes jib ima komaj 1500. Neka-jatelji in sicer: 'krojaški inženir in j'teri delai-i° P° 3—4 dni v tednu, dru-izvedenee za kratke hlače Kradj, ,gi P* doma, da jih pozove- taVbenflt nebc,tičnifc3v in rajraa-|jo na del°- Vsi ^^ šakamo twlj-elj gledališč-a v Godbenem domu ži±1 časov- KdaJ bcdo prišli, nam ni koj razpisalo na volkovo glavo na-j ali ket so oni dejali "taljo". grado petdesetih goldinarjev. Pa! Pa je prineslo mimo grajskega bi jo kdo spustil! Za vse na svetu upivvitelja i31ahno in radovednost 'ne! Še nebeljeni smrkravci so telj gledališč-a v Godbenem domu R:edei, ces.ni načelnik za cesto iz Domžal do Ihana. Pavli, ribič Plevel iz Rodile, ki postrvi z roko lovi znano. Zimo imamo lepo. Snega smo imeli le toliko da vemo, kakšen je. in zmiraj roko uj'ame in Rudolf Sr- Flu ^ tu in tam, vendar do šen, ki se nahaja že od oktobra na oddihu v domovini. Pripeljal je seboj še druge tri Sršene, njegove ne- zdaj ni še bilo nobenega smrtnega slučaja v naši naselbini. Ker mi je znano, da ima Glas Na- čak?, ki so se izkazali kot dobra i rt*t?' PreceJ naročnikov tu, prosim, družabniki in Izvrstni pevci. Gospa ^ ^ še kateri oglasi. V tej prijaz-Hoibjancva. n-_m je dobro poskrbela ini zimi imamo dDs£i čara. da čita-I)va tirana neusuiiljeuo gospodarita nad cubauskim' ^ Orožnikom iz Radne pri Kr- za naše želodce in nam servlrala ^^ novice v listu. Tam najdemo tu- jškem, ki so ga aretirali, je svoje de- 'ocvrto ščuko s solato in krompir- sai-ive5a Petra Zgago. Njegova ko-dflavoeill. jjanje cinično priznal in jim rekel: I jem. Komaj smo to "pocirali", je lona & najbolj zanimiva. Zgodaj IVvi ga zatira v gospodarskem, drugi pa v političnem j "Saj veste, kaj sem naredil. Tiste- ■ prišlo iznenadenje Mr. Riedel je zjutraj .ko človek vstane ves kilav oziru. Ce bo še nekaj easa tako, bo delavee na Cubi na ga starega hudiča v Mengšu sem ^-al ki * P^ne- ^ ^it, obrne Ust na njegovo .... . . . (zaklal'. js:l 83 polžev, ki so bili kmalu sku- »tran. pa je km^Iu zad^voljnost v istem stahsru kot je najbolj revno prebivalstvo po o^ta« Na £l£d morUca je dovedel orož_|v. n, in 5ervirarii s k=,:im hrenom, hiši. lflll zapadlli>indij.skem otoeju. ;nike neki krojač iz Radne katere- Podži, seveda morajo biti zalizani, Torej rojaki, naročite si G. N., delikatesa za francoske jker Je najbolj zanimiv list. Prepri-gourmane, a so li tudi nam dobro:"11 da boste ž njim jako za- po- stali bojeviti in so vlačili cčecom in odraslim bra. om. in stricem zarjavele pliške iz zaprašenih c- ga je premagala, da je stop.l med kmete, ki so sa prerivali, mahali z rokami in se na vse mile naiine drli, hvaleč svojs junaštvo in obču- mar. Petdeset goldinarjev ni kar auj&č strašnega vclka si bodi. Vse je šlo na lov. Prip;«dili so volka v bližnjo Go- — Kdo ga je ubil? — vsi so ga ubili. Ribničujii so trdili: — Mi smo ga! Mo&je iz Gcrenje vasi so se du-šali: — Mi smo ga! Mi bomo dona in lahka, temveč precej težavna 1)111 nagrado, in komplicirana, zlasti ako jo hoče Upravitelj Blahna. rodom Čeh, točno vršiti. Iz tega dalje sledi, da potem pa se zrine do vo- mers biti sam3 eni res dober in za- zi6ka- da si ogleda silno zver. nesljiv spremljevalec, ki ima do- ] — Prosim, počakajte, kakšen pa volj izkušsnj v spremljevanju in 'je ta vclk? se zato ob vsaki priliki ve kam obr- i Taic°i na *. i i . . • | j i . . .. mu je dal morilec svojo n^vo, a po- so sicer GosiHKlarski tiran je nezaposlenost, ki je nastala vsknl. va,jano cbleko ^^ in ^^ krize v pridelovanju sladkorja ter splošno razširjene de- Ko je krojač vzel obleko v roke, je Iv sla p resi je. I presenečen c pazil, da se nahaja v,k?'j fi ki je poslal notranjem žepu Politični tiran je predsednik Mac had o, skoro vse odlične delavske voditelje v ječo. Koliko je na C'ubi nezaposlenih, se ne da natančno iDgotovitl. : veda merilca takoj aretirali. Vsa Nekateri pravijo, da jih je 250,000, dočim nesrečnem volčjem lovu se je še neki drugi Ribničan tako pre-hladil, da je prav nevarno zbolel. Ker je -bil reven kot cerkvena miš, tudi Bobka ni bilo blizu, da bi mu puščal prehlajeno kri in ubožec je pričel umirajti. Sin, dober kristijan, je tekel k sosedu sposodit so blagoslovljeno svečo in jo je prižgano držal umirajočemu, ki pa le ni hotel umreti. Mučil se tje in mučil, čas je potekal, sveča se je krajala. Pa se okorajži sin in pdprosi očeta: — Oče, da i te. dajte no umret, -al sveča noj naša! Skoro istočasno je odšel na oni svet tudi bogat kmet onkraj trga. Že prvo noč je prišel strašit in razbi i jat po hiši. In to se je ponavljalo noč za nočjo, dokler se prikazen ni srečala s sinom. — Kaj pa je, oče? — vpraša sin. — Veš, dragi sinko, tisto parcelo za kozolcem sem prigoljufal, jo moraš vrniti, pa bom rešen! — ga je prosil oče. Sinu pa to ni bilo kdo ve kako všeč. O — ifcej bom pa 'jas pol kosi v! Tega pa že ne! Le ostanite u pek-hi. spočetka se vsak težku privadi! In očota ni bilo nikdar več nazaj. ------- ___1_ _____JL..........-'. ' ! iftrliž 1 m i 'jr'HhJit^ i i v" Ki A S NAftODA* NEW YORK, THURSDAY, MARCH5, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY in t. N A-R: Poznala sva se površno z nekega plesa in pozneje sem jo nekcč :!učajno srečal v foyerju nekega Jnematografa. Predvajali so ameriški sketch, v katerem so zelo bra-latl možje požirali ogromne por-ije makaronov, kar je med gledal-zbuialo silno veselost. Tema je M!a tako blaga, da sem najprej -ehal. potem pa zadremal. Šele ko va prišla na uklco, je rekla: — Sram vas bodi. saj vi niste nož! Kako pa znate izkoristiti "Huacijo? I Odpri sem usta. » Tako se je začelo naj.no znanje; iriznati meram, da sem bil na pr-i mah presenečen. Ves čas nisva nila besedice. Bila pa je dražest-ia, na V.cih so se ji vdirale prijaz-le jamice. Prav nič se ne varam: ;adar se je smejala, so se ji nabavile jamice v licih. In te iami-c so bile najlepše, kar sem jih ;daj videl. S svojim temnim altom je pripo edovala najrazličnejše stvari — :ajpada suhoparne zgodbe, vmes »a se je skrivnostno smehljala. Nič čudnega, da sem spričo tega ?gub L svoje srce. Trdila jc, da sem slabo vzgojen, lepravilno orientiran, čibkega zna-1 aja. skratka, da sem pesnik. In •oleg vsega tega se je ukvarjala še psihoanalizo, z moralno pedago- , »ko In z eksperimentalnim čišče ijrm zaprašenih moških duš. — '•kratka: hotela je človeštvo v'golti. ojačiti, poplemeniti. V prvi vr- I t; vzgajati otroke, iz katerih naj iaj bi «0 razvili ljudje brez strasti, j ebl&ncs?« in podobnega. Hotela jih i e oprostitil lirike in hrepenenja, itremela je samo za tem, da bi i^ jih napravila bitja, ki bi se ravna-i le po nekem redu in na ta na-; in zpolnjevala pogoje za srečo, j 'so mojo roman'iko je na ta način ; zel iiudir. Ona pa ni popustila: i etela je za vsako cena napraviti mene profesorja matematike in' ostojnqga člana človeške družbe: J leščanski stvor brez idealov. Tako sem siromak pestal objekt j i poskuse. II. V kavarni mi je začela razvijati voje tozadevne teorije in princi-c. Govorila je nepretrgoma pol re. Priznam, da je bila to zelo NJENA VZGOJA zbi^a moralna propoved. ki me je ket poslušalca docela izčrpala. Pridigala je: Prva stopnja do večje popolnosti je popolno obvladanje samega sebe. Premehki ste, preveč se zabavat? t ženskami, manjka vam odločnosti in volje, suženj ste svojega razpoloženja itd. Vaš poklic vobče ni poklic. Saj nič ne rečem — to, kar pšete, je čedno, ali prihodnosti nima. Poleg tega niste resni: drugače ne bi pisali takšnih drobnarij. Premalo se ukvarjate z resnim življenjskimi problemi. Zakaj ne napišete romana? Glejte, postati bi morali ravni Hamsunu, Klopstocku ali Heglu. Delajte na sebi, zakaj vi ste„ to vam rečem, moč brez značaja. Postanite stvar-nejši, realnejši, marljivejši! Vas' preveč obvlada čuvstvo, a premalo j razum. Izbijte si iz glave, da je j življenje beneška noč z mandolin- j sko godbo, s poljubi itd. Postanite i trezni, koristni in čuvstveni! Tako je govonlla, njene jamice pa so ves ta čas vabile, vabile. Bile so naravnost v nasprotju s pridigo. ki se je nisem mogel otresti. Ko sem ji po pridi gi povedal, da j je zrela za podlistek, me je nahru-]i\i z rbranimi besedami. Vrgla mi je v obraz, da sem izprijen človek, iz katerega ni moči napraviti nič poštenega. In fem dejal: — Pomirite se, bom že poskrbel za to, da pridete na papir. Tukaj je treba nekaj stori- GROBIŠČE SREDI. VOJNEGA PEKLA z onima dvema, z menoj boste pa drugače. Jaz se vam ne bom dal poljubiti pri odhodu — da veste naprej. Kar računajte s tem. IV. Skoval sem načrt. Hotel sem ji dokazati, da nima prav. Nisem ji hotel dopustiti, da bi me poljubila iz zadovoljstva, in sem povabil na postajo mladeniča, ki jo je skrivaj oboževal. Za nobeno ceno ni hotel verjeti, da me bo poljubila. Stavila sva za večerjo s šampanjcem. In zgodil se je čudež. Ona me je na peronu poljubila. Hladno. —j Ljudje so naju gledali in mislili, j da sva zaročena. Ona pa me je poljubila samo za- i to, da ml dokaže, da v njej ni pro- ] tislovij, da ima in bo vedno imela J prav. Ja.7; pa sem se dal poljubiti i zato, da pridem na ta način do! poceni večerje »In zato, da ne osta- i ne ona v pravici. Takšen je bil sad vzgoje pri meni. Ob razstanku mi je šepnila na uho: — Vodite, zdaj ste že dobro vzgojeni. Pusti'li ste, da sem vas mirno poljubila. Nič drugega nisem niti hotela. A jaz sem se na tihem smejal, ker sem vedel, da je tudi moj namen blizu njenega. Oba sva lagala, oba sva varala.... Francoski novinar Emanuel Bour-cier priobčuje w časopisu "La Vue" svoje dojme z največjega pokopališča svetovne vojne z onega dela verdunske fronte, ki doslej še ni odprto posetu turistov, ker so očiščevalna dela še v polnem teku in po vsej priliki še ne bodo tako kmalu končana. iNovinar začenja vrsto svojih člankov s temle popisom : » Cesta je zaprta in ob zapori sto- tornih koles. Ves ta čas smo državi oddali 13 milijonov ton starega železa. V verdunskem odseku je bilo izkopanih 130 mišljonov ton vojnega materijala. Zdaj imam le 300 moži Čehov, Poljakov, Arabcev, Špancev, Italijanov in Francozov. Izgledajo divje, ker so namazani In neobriti, pa so vrli dečki. Zdaj dela vsak sam za svoj račun. Pobirajo vsakovrstne kovine in zaslužijo v štirih urah po 30 ali celo 50 fran- vec, naslonjen na lopato, je stal ob okostju in žalostno zrl nanj. — Ima, svojo legitimacijsko znamko, —pravi Italijan. Sklonili smo se nadnjo in čitali: Lavoisier Achille, classe 1905, Lille No. 599. Kape tan se je zravnal in po vojaški pozdravil: — Za nas je padel. PLES V SOVJETSKI RUSIJI ..NOVA EKSPRESNA MOTORNA LADJA "VICTORIA". Danes je dobil newy*rški urad Času lic h Line kabelsko poročilo, da ba kmalu dovršena motorna ladja "VICTORIA" Lloyd Justino Company t Associate Line) ter se bo podati na srvoje prvo potovanje 12. avgusta iz Trsta preko Brindisi' v Aleksandri j o. 'VICTORIA je nadaljna motorna ladja, ki jo je izdelala Can- V sodobni Rusiji je jazz :značen1 tiere Riuniti dell' Adriatic© — hi-,kot ples presitegra kapitalizma in o- djedelniza v Mcmfalccne — in tre-hole buržuazije. Za mladega bolj- t->a velika potniška motoma ladja, ji>deska z nap som: - Pozor! Iti kov za pobrane lopate, šleme, kar- ■ ika ^ ako mu ki jo je izdelala ta družba. Izdela- ]e prepOVedan°' ker ]e smrt~ i 1granate, bajonete in puške. .foxtJotar- ^^^ la je r,d dvanajst to vernih ladij. j like-, kakor meščanski potepuh. Jaz- ^tere gonijo Dieselovi stroji. "VICTORIA" ima 15,000 gross ton 25,000 de placemen, t a ter vozi z naglico 22 vozlov. S tem vrši najhi- no nevarno. — Mi imamo izjemno dovoljenje, zato gremo dalje. Topniški kapetan Georges Ricome, ti mu je poverjeno vodstvo očiščevalnih del, je doma. Njegovo bivališče napravlja na zunaj grozoten vtis. Okoli njegovo hišice stoji silna množrna vsakršnih morilnih instrumentov, ki j»Ja je doslej izumil človeški duh. Vse pa je zarjavelo, uničeno In ne- — Ali še naletite na mrtvece? — Celih ne dobimo več, pač pa j j .... zeva godba sicer ni prepovedana s posamezne kosti, ker so vsa tla po-1, , . , ,, . . . . fkak.m vladnim odlokom, vendar vi- sejana z njimi. Vse kosti pridejo v( -r . , - _ . s: rrad njo tajno prekletstvo, ki je osanj. V ostalem se m našlo vec- . hujše nego državna prepoved. Ker nego 250,000 mrtvih. ( — KoV.ko pa jih je padlo? ? — Točno to ni dognano. Pravijo 500 tisoč. 800 tisoč, govore celo o milijonu. Država pjlača delavcem po dva franka za najdeno okostje, uporabljivo. Cele skladovnice pušk ^ ako se da ugotoviti pokojnikova so naIoŽ2ne tu in vsaka je še nabi-! i stovetnost. Iz naših sredstev do- S3 kri mladih in plesa željnih *judi ne da potlaiiti, so nekateri sestavili "proletarske" j plese. Pri tem pa se je izkazalo, da petletka ne more nikogar toliko oduševi.i. da bi pod njenim imenom izdal kak primer?n ples. Zato so si za nekaj nas stane par sto tisoč frankov i^si, ki so prišli zopet zelo-v nava- Ali je to malenkost in je še naj-|to\ ^ zkoaiuni5ti manj, kar lahko napravimo za te I'blUv^dovolj®*, ^r nočejo iz minu- siromake. Prv. mrliči, ki sem jih |lih dob niti ££ ne bI mor" našel tu. so bili naši ijudje. Vedel 5 PIesi vmil: še kaJ sem že od prej, kje ležijo. Ako b: hujšega. Tako da naposled ni ostalo ni z dru- BODITE VARNI! NE ZANEMARJAJTE KAŠLJA SUVUKAS « oiiKli 1 tu I sam— IjuhljftMi zdravilo v tisočerih domovih—zmisUvI hitro katilje. Nikdar ne rnnemarite otrokovega kaplja. (.Htavitr sa takoj n tem pomirljivim, uspešnim zdravilom, zanesljivo ."»<) let. Dobite v lekarni Scytri'i Cold Tablete za v*e pre>)Ud» StVER^s ti. Pri meni gre vse po merilu: 1, strto srce je 1 feljton. — Fej! — mi je ogorčeno odvrnila. — Vi me ne poznate. V meni n protislovij! In jamica v licih je izginila. m. Naključje je naneslo, da mi je nekaj dne pozneje pripovedovala doživljaj iz svojega življenja. Govorila je tako sladko, tako zapeljivo! Bilo je v M., znanem letovišču. Dva gospoda sta ji silno dvorila. In prirodno je, da sta bila ljubosum na drug na drugega. Ona pa se je •drjila svojih načel, razuma in morale. Storila je pa načrtu: kadar je odpotoval prvi, ga je poljubila — in še ,v vestibula hotela. — smešno! Seveda je storila'to samo iz prijateljstva. Ko pa je odhajal drugi, ga je objela na peronu in prav tako pritisnila poljub na lice. Menda ni treba pripomniti. da ne iz koketi-rije ali zaradi zablode temperamenta; vse, prav vse je razumljivo, če človek motri s perspektive čistega prijateljstva. Ona se ni nikoli lagala. nikoli hlinila. Zato je hotela tudi mene napraviti za takšnega vzor moža, kakor je bila ona vzor-žena. Rekel sem — Dovolite, jaz tega ne razumem. Kako se to početje sklada z vašimi principi? In jamice so se spet vdrle, na obrazu se je pojavil nasmešek. Pristavil sem še: — Tako ste ravnali RAZKRINKANI MONTE CARLO ta, kakor je bila padla vojaku iz j dam jaz še po pet frankov in to *ff* P^gal^s Starinu narodnimi rok. Nekoliko korakov dalje so o-gromne granate. — To so granate za cum, — pravi kapetan, — izvirajo še iz dobe Ludvika Filipa. Zopet celi kupi drugačnih granat, bomb in min. — Ali so epasne? — Ne, — pravil Ricome, — razen granat je vse drugo že pokvarjeno. Granate se po večini lepo cdmon- tirajo. Seveda: 999-krat gre to le- , , . „. „ . _ . po in v redu, kar naenkrat pa na-! okostij, bin so vsi naši ranjenci, j«; ker pa so bili ti bolje obiskani lete delavci na granato, ki se raz-, ^ so tam umr.l med večnimi bit- n:.gc predavanja so hitro zaprh ta leti. komaj se je delavci dotaknejo i kami; Predlagal som, da bi kopali nevarna podjetja. Kakor pravijo, se s kleščami V štirih letih sem zbral F<> tri metre globoko, pa niso dovo- sovjetska mladež ozira pri j liil sredstev za 3000 delavcev. tovariših, ki imajo gramofon in si toko prireja nekakšne zasebne ples- J ne večere. Veliko ceno imajo zato' trejšo ekspresno službo med Evro-P3 in Aleksandrijo. PcCom zvez z ekspresnimi vlaki iz Londona in Pariza je mogoče dospeli iz Pariza v Aleksa/ndrrjo v sedemdesetih urah in iz Londonu v osemdesetih urah. Vožnja iz Brindisi traja štirideset ur. "VICTORIA" bo imela 270 potnikov prvega razreda — vsaka soba je zunamja s kopeljo — 150 potnikov v drugem in 100 potnikov v tretjem razredu. temeljito iskali vsaj do globine -ga n-go poseči po jazzu. Ta se enega metra, bi gotovo našli vsaj|Ple!e v Moskvi v dveh buržujskih 50.000 mrličev. Moji delavci kpp!je-!lckalih "Grandhotel" in "Evropi", jo samo do pol metra. Pri Vauku | Earner pa nog-j prav^emega ko- « smo kopal! tri metre glebeko In na i munista niti ne stopi. Nekateri klu- j enem mestu sem našel več kot 3001bi 50 začeli .prirejati plesne veče- 60,000 ton teh i~strelkov, ali to ni. niti četrtina tega, kar je še v zem- \ V tem prihil h kapitanu Arabec: Iji. L. 1926. sem imel za delo 3000 — Našel sem mrtveca.... Povedel mož, 45 koni, 52 avtov in 10 mo- nas je na mesto. Italijanski dela- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m * članstvo, pac pa ni Slovenci ▼ vaši okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE V Londonu je »izšla knjiga s tem naslovom, ki jo je spisal Edvard Henniquin in ki vzbuja ogromno senzacijo. Pisatelj sam je zbral nekaj čez petdeset tisoč dolarjev, da je lahko izdal to knjigo, ki jo meni razdeljevati brezplačno. Da se je lotil tega dela. so ga pripravili lastni doživljaji, žalostna usoda nekega njegovega prijatelja in opazovanja številnih drugih oseb. V knjigi pravi med drugim: — Dvigniti moram strahovita obtožbo. Vsako uro je v Man te Carlu kakšen človek oropan, uničen ali pa izvrši samomor. Policija v Monte Carlu ne razkrije ničesar, kar bi utegnilo prikinitL zlati tok dividend, ki poteka iz igranja. Poleg tega je | tam običajni način pokopavanjaj brez mrliškega ogleda sijajen plašč za marsikateri zločin. Marsikateri samomorilec je vse prej — umor j e-nec. O knjigi in njenih razkritjih pridigujejo ta čas po vseh angle-! ških cerkvah in mnogi glasovi zahtevajo, naj bi se razmere v Monte Carlu podrobneje ogledalo Društvo narodov. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. SEMENA v zalogi imam najboljša poljska vrtna, in cvetlična, semen*. Pišite po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. . MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. T. JII1I%W.....lillMWIill'llnll'IIIMWul KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." MOLIT V ENIKI: Marija Varfcinja: ▼ platno zvezano ............ .80 v fino platno ..............1.00 r usnje vezano ............ 1.50 v fino nanje vezano ........ 1.70 Rajski glasovi: ▼ platno vezano ............ 1.— v fino platno vezano........ 1.10 ▼ usnje rezano ............ 1.50 ▼ fino nsnje vezano........ 1.70 KviSfen srca mala: v platno vezano.............80 v celold vezano ............1.20 ▼ fino nanje ves....... .... 1.50 Hrvatski molitvenimi: Utjeba starosti, fina ves. ........L— najfinejša ves ..............l.M Slovo *Sojgn > mir ljudem, fino ves IJI nsJflnejS _vpa ............1.60 Zvon tee nebeški, v platno.......M fino ves ....................L~ Vleooe, najfinejša ves ..........1.60 Angleški molitveniki: (so mladino) Child's Prarerbsok: v barvaste platnice vezano .. .30 ▼ brio kost vezano ..........1.10 Come Unto Me .......................... .30 fino vezano ----------..........___ .35 Key of Heoven: fino vezano -----------------.... .35 v nanj« vezano ............. 70 v najfinejše nanjo vezano____1.20 (Za «draale) Key of Heoven: ▼ celold fino vezano__________1.20 ▼ celold najfinejši vez_______1.50 v fino nanje vezano ......... LSO CothoUe Pocket Monoa!: ▼ fino nanje vesono........ L90 Ave Maria: v fino naajo vesono....... 1.40 POUOHE KKJiai: Ib^^ealovJ^Ik?battto "Z"" Angleški učbenik_________________________USi ia ■Mekav. mdtt.......... M ...... LN trd. vez. ..Lit brofl. ....L2S trdo vao ............LN XM 1J» LH HI trt rofnnar.................. .V Jaaaalailji, Mellk L ....Ut 9> »vosek, 1—2 anoidb .«:»..LM . . . . , iN Kako m* postane driovljan Z. D. J55 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga w dostojnem vedenju .... .50 Kal. Katekizem ................ M Libera'izem .................... .50 Ljubavna In snubilna pisma .....35 Materija in eneržija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. zv............... .50 Mladeničem, n. ev............. . . (oba zvezka skopaj JM» Mlekarstvo ......................L— NemSko-ansleikl tolmot ........1.4t Najboljte slov. Koharieo, 668 str. lepo vez. tKallnšekJ ..........— Nasveti za hite la doa. trd. vez. L— Nemščina brez ntitelja: 1. del ...................... M 2. del ........................30 Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji spisovnik ljubovnik in drugih pisem................. -75 Slovensko nemški slovar.........1.— Ojaien beton .................. -50 Obrtno knjigovodstvo ............2J50 Perotninarstvo, trd. vez. ........1.80 Perotninaratvo. broS. ............1-50 Pravila za oliko .............. i Prikrojevanjo perila po iivotnl meri s vzorci..................1.— .71 .75 JO Psihične motnjo no loci ..................... Praktični nčtrav ........... Pravo In revolucija (Pitamicj Predhodniki in Idejni utemelji ruskega idejalizmo ..............1.50 Radiov osnovni pojmi Iz Radio teh. vesono ...........i'.. ....................ha Ročnnar v kronski in dinarski voljan ......................... .70 Ročni slov.-italijanski in italijanski -slovenski slovar — .90 Rodni spisovnih vsakovrstnih pisem ________________________________—. .50 Solnienje .. ................... .50 Slike Is iivoištvo,* trdo vesono .. JO obsega 402 strani trdo Sadje v Učna knjiga in berflo sika ............... Uvod v FHossiljo (Veberr) .......U0 v«uu II Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev (Molit) H. zvez_________________J0 vtiheta pij ene grame fons.ks plošče z raznimi modernimi plesi. Zato moskovska mla-dine ni na tekočem.' kar se tiče modernih plesov. V tem r pogledu je daleč zaostala za evrop- . sko. Mislimo, da bo to zaostalost pač lahko prenesla in prebolela. POZIV ! Vsi naročniki katerim jef oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list. so naprošeni, da jo po rr>o-žno«ti čirnorej obnove — Uprava **0. N.** POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgjibi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. MESTNA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 Ima vlog. nad 430,000.000 Din. JE NAJVEČJA RECrULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM PREMOŽENJEM IN Z DAVČNO MOČJO SVOJIM Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Rentnl davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama. : : : ROJAKI, ki hočete nalagati svoj denar v stari domovfrj. obr-nits se na Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, hranilnici pa pišite, po kateri banki ste denar nakazali, kdaj in koliko. 'Napišite tudi svoj natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti. — — — — — — — _ _ _ Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi prt "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 02252116 •o ODA* NEW YORK, THURSDAY, MARCH 5, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY ti! C. S. A. SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. . Zrn. Glas Naroda priredil O. P. .iUUifi (Nadaljeranje.) PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na svetovnoznanem, modernem brzopamiku CUNARD LINIJE BERENGARIA dne 20, junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetice Sv. Terezije"* Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo JOSIP ZALAR (ali K. S. K. J.) Le neki mladi kavalir je bil nekoliiko razmlšljen. Upal je, da bo lahko peljal domačo hčerko k mizi. V resnicd je imel marsikaj za Dagmar, čeprav jje mislil predvsem na njeno toogugtvo. Nekaj časa se je jezil na usodo ter zavidal grofu Taxemburgu. Po vsakem kozarcu vina pa je togutoil svoje sovraštvo, posebno ko si je ogledal par dam pri mizi. Pri tem je eapcadil deklico, ki se tj e znala prisrčno smejati. Bila je hčertca tajnega svetnika Sttefensa. Grof Taxenuburg je videl smehljajoči se obraz gospodične Bteffens sebi nasprctti ter rekel Dagmar: — C)|>čudovainija vredno -je, da se more kdo tako smejati kot mlada dama meni nasproti! Dagmar ji ni pogledala v obraz. — V resnici je vredno zavidanja, če se more kdo ,tako smejati. To je prednost srečnih ljudi, Z zanimanjem jo je pogledal. Hotela je reči: — Ne, gotovo se me smatram srečnim. Zadržala pa je te besede. S tem bi mu dovolila globok vpogled v njeno dušo. Mesto tega pa je rekla s prisiljenim mirom: — Dosti »je odvisno od tega, kaj se razume pod srečo. Sreča je iluzija in srečni so le ljudje, ki znajo same sefbe oslepaiiti. Jaz sem preveč narodna in preveč temeljita. In vi, gospod Texemburg, zakaj pa zavidate gospodični? Zakaj se ne morete tako smejati? Zrl je nekaj časa predse, kot da se hoče iznebiii nekaj težkega. — Doživel sem nekaj resnega in težkega. Prt tem sem izgubil svoj :>meh. Že v času, ko so ljudje navadno veseli ter lahlkosrčni, namreč v otroških letih, sem bil cikoren, trmoglav človek, Jaz sem izobčenec sreče. Kakorhrtro se mi je hotela nasmehniti sreča, je prišla vedno nesreča takoj za petami. Ne govorite več o mani, to je skrajno nerazveseljiv pogovor. Po tem je cbrnil pogovor na druge stvari. Po večerji se je raagubila družba v stranske prostore. Kavalir Fslker je dvoril gospodični Steffens na življenje in smrt in druga druifca se je zbrala krog komercjjskega svetnika ter baronice. Ta Je tako spretno uredila, da sta bila Dagmar m grof Taxemburg sama. Dagmar je peljala barona povsem slučajno k mizici, kjer je ležala njegova knjiga. Skozj} cdprta vrata je bilo mogoče videti celo družbo. Tedaj pa je rekla Dagmar: — Včeraj ste govorili, da ste naravoslovec. Tudi jaz imam veliko zanimanje za vašo znanost. Ravno sedaj čitaim zanimivo knjigo. Ali poenate to delo? Otot Taxemburg je opazil knjigo ter za trenutek prebledel Nato h k" sa^moie LUQ1 pn ZdravUl pa je hužknil smehljaj preko njegovega zugorelega obrzza. 1JUdeh' vecrmoma za dušev- Pcsegel je po knjigi ter potegnil z rako preko nje. — Knjigo poznam seveda zelo natančno gospodična. — Ali ste 'jo mogoče že čitali? — je vpasšala polna razburjenja. — Nisem jo le čital, temveč sem jo tudi spisal! - Negotovo ga je pogledala. ' / — Vi? Pisatelj se piše vendar dr. Gunter Friesen! — Popolnoma prav gospodična. Jaz -sem dr. Friesen. Vprašaje se je ozrla vanj. ' — Ah, to ime je vendur izmišljeno? On je Odkimal. — Ne, ne, — stvar je povsem drugačna. Vi ste presenečena iter me vprašujete. Zdaj pa ni primerna prilika, da bi vam to pojasnil. Lahko naju motijo vsak trenutek, -a če mi dovolite, vas bom obiskal jutri ter vse pojasnil. Moram istotako govoriti z vami. Prosim vas torej, da določite. Prosil bom dovoljenja, da govorim z vami sam, tudi vaš oče želi to! Dagmar je prebledoia. Njeni roki sta ODKOD ZLOČIN IN SAMOMORI? Novinarji so se Obrnili na znamenitega strokovnjaka, vseučiliške-ga .profesorja v Pragi dr. Ladislava Haškovca s prošnjo, naj jim pove, od kod zadnje čase toliko samomorov. Profesor je prepričan da valimo po pravici krivdo na vojno, odnosno njene posledice. Zločinov in samomorov je bilo mnogo že pred vojno. Ti paj-avi se zelo hitro mnoiže tako, da 'je nujno potrebno, da se čuvarji zakonov in temeljev človeške družbe zamislijo nad vzroki. Tu pa tam naletimo na zločine in samomore tudi pri zdravih [>m; no zaostaie, ali bolne. V normalnem harmoničnem stanju dušev-nosti se podcenjuje etična stran v vzgoji ljudi. Šolska in domača vzgo- ma posledica psihoživčne razrvano-sti. Človeška kultura obsega v prvi; vrsti vqjojen moralni čut altruizma,1 čut ljubezni, hrepenenje po dobrem,; moralnem. Toda kje je današnji človek od viška te kultiye? Čistemu 1 glasu narave je obrnil hrbet in vrnil v prekulturno barbarsko dobo. Moratlni zakon je poteptal, kot nepoboljšljiv alkoholik in razuzdanec, drvi v tastno pogub?. Pomoč je mogoča samo v naročju rodbine, s pravilno vzgojo je treba začeti pri otrobih. Vedno bolj se čuti potreba po psihološkem in psih opat otoškem proučevanju otrok v šoli. Morebitno duševno bolezen ali defekt, ki ima za človeka v poznejšem življenju usodne posledice, je treba KDOR SE NIMA SLOVENSKOAMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler imamo še v zalogi. jih ja nudita navadno le pomanjklji- pravočasno odstraniti. V ta namen vo naziranje na življenje in vsakdanje pettrebe in pcsledica je pomanjkanje samokritike slabo poznavanje značajev in premalo za- miramo pravočasno spoznati otrokovo individualnost ali morebitno duševno bolezen in ukreniti vse potrebno, da se preprečijo pogubne vesti lastne odgovornosti. Če se po- j posledice Seveda ima tu važno be-tem množe zločini, umori, samo-; sedo tudi evgenika. Čim več bo do-mori in drugo, kar pomeni nega- .brih, modernih š6ol, bolnic, huma-cijo zdravega fizičnega in ^noral- j nitarnih in socijalnih ustanov, tem nega razvoja človeka, je to večino- , manj bo jefenišnic. — Vaše zagotovilo mi popolnoma zadošga. Čudim se le, da se pečate s takim čtlvom. — Vade delo je pteano zelo interesantno m žkvahnx> Jaz sem sledila drznemu raziskovalcu brez sape. — Ah ste bih dolgo časa v tropičnih krajih? — Prvič skoro eno leto in drugič več kot dve leti. V tem zvezku sem izčrpal uspehe prvega potovanja. Že več mesecev sem zaposlen da spravim na papir uspehe svojega ubeznjiva fraea? — Ne, to ni bila ntkaka fraza! Nekaj časa je molče štrlel vanjo. . Tp mu je dala povod za misel. Čeprav je biii zelo laihkomlšljena je vendar čitala znanstveno knjigo. Log leda U je kljub vtoermi zelo pametno bittfe, ki ni našlo zadovoljstva v praznih zabavah. Govoril* sta še neka časa o vsebini knjige in on se je lahko prepričal, da Je čitala pozorno ter z razum vanjem. Zunaj (Je pričel teoneretni pevec peti. Slednjič se je aaipletei v pogovo rz Dagmar efcscetenca Plessen. Stari gospod Je napravil par hudomušnih pripomb. Da«mar J« smeje sprejela pripombe in grof Taxemburg je ugoto-vJ, da M je Dagmar R'bthardt prtfobiH /*osf prijateljev e tem mrehlja- Prihodnji izlet s parnikom po FRANCOSKI PROGI ILE DE FRANCE Dne 25. APRILA (1.00 F. M.) priredimo Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET Dne 15. MAJA (4.30 P. M.) na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. PESTOTNIK skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. IZ PARIZA DO LJUBLJANE VOZI VLAK SEDAJ SAMO 26 UR PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI VULCANIA Dne 15. APRILA (0.15 A. M.) NADAONI IZLETI PO TCJ PROG, IN Z ISTO LADJO SE BODO VRŠILI. — 19. MAJA, 30. JULIJA in 9. SEPTEMBRA "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York Citj 7.-marca: Mauritania, Cherbourg Uinnekahoa, Boulogne sur Mer 10. marca: Vulc-ania, Trst 11. marca: Rochambeau, Havre 12. marca: New York. Cherbourg; Bremen Stuttgart, Cherbourg. Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Purls, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen 14. marca: Conte Grande, Napol I, Genova Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 18. marca: Albert BaMin, Cherbourg, Hamburg 19. marca: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 20. marca: A'lUitania, Cherbourg ■Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoli. Genova 24. marca: Lafayette. Havre Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 25. marca: President Harding, Cherbourg. Ham burg 26. marca: Dresden, Cherbourg, Bremen 27. marca: Majestic. Cherbourg Saturnia, T^st Ue de France, Havre 28. marca: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 29. marca: Baltic, Liverpool 30. marca: Kuro pa, Cherbourg. Bremen MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROO TimT voir noirru PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE^VHITE ISfSE? KICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE in druge. ^ potovati v prijetni ln veseli družbi, naj se pridruži enemu TZ m ne ^ ?U Žal" Za na5e izlete je že sedaj pre cejsnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče KSLSf??*- Pr0St0r- Mi Smo v poslu nad 40 let in vs^dto-Ukoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi tj,, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki J naS' dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. J GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO -__ Cakser State Bank Cortlandt Street New York, N. Y. Kako se potu je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t stan kraj, Je potrebno, da Je poačen r potnih Ustih, prtljagi in razni! dragih stvareh. Vsled naše dolgo letne izkušnje Vam ml zamorem« dati najboljša pojasnila in pripo ročamo vedno le prvovrstne brmo Tudi nedriavijani samorejo po tovati v stari kraj na obisk, todi preskrbeti si morajo dovoljenje z» povrnitev (Return Permit) is Wash Ingtona. ki Je veljaven za eno lete Brez permlta Je sedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eder mesec pred nameravanim odpoto van jem In oni, U potujejo prek« New Torka Je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim poftlje n» Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCI IZ . STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila s veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajaj« samo onim prosilcem, ki Ima j« prednost ▼ kvoti in ti so: Starišl ameriških državljanov, mošje a-meriških državljank, ki so se po 1. junij« 192«. leta poročili; iene in neporočeni otroci Izpod 18. lets poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovico kvote. Do druge polo vi ct j pa so opravičeni iene tat neporočeni etrod Izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, U so bili postavno pripuščati v to detelo za stalno bivanja . Za vsa pojasnila so obračajte na poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK $M CORTLANDT 8 TREE l NSW TOKK NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLI J AT A* Saturnia ,N Vulcanža sta glasovita med največjimi in naj-1 hitrejšimi ladjami na avetu. Uzorna postrežba, uljudni in pazljivi streža-ji. ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakoršna Je zna-( na samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse deej Slovenije. Stroški za prtljago so ne-znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. VULCANIA 10. marca — 15. aprila — 19. maja ' SATURNIA 28. marca — 2. maja— 5. junija Posebno Velikonočno Odplutjej n IZ NEW TORKA 10. MARCA "VULCANIA COSULICH LINE 17 Battery Place, New York g PNI NA OCEANU PREKO CHERBOURGA 6 DNI PREKO BREMENA Na dveh najhitrejših parnikih EREMEN IN EUROPA SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Tudi redna tedenska odplut-ja z dobroznanimi Lloydo-vimi kabinskimi parniki. Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali — NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway, New York 31. marca: Uerengaria, cnerbourv New Amsterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 1. apri'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg UeutM-hland. Cherbourg. Hamburg 2. aprila: (General von Sleuben, Boulogne sur Mer, Bremen Olpmpic, Cherbourg Wenternland, Cherbourg, Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: De r; ras se. Havre 8. aprila: Mauretants^ Cherbourg George Washington, Chtrbourg_ Bremen liremen, Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris. Havre > Homeric, Cherbourg Roma, Napoli, Uenova 11. aprila: Minnewaska. Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania. Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Leviathan, Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg En ropa, Cherbourg. Bremen Albert Hal lin. Cherbourg. Hamburg 16. april»: Berlin. Boulogne «>ur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance. Cherbourg, Hamburg Pc-nnland, Cherbourg. Antwerpen 21. aprila: Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdonnais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 25. aprila: He de France Havre (IZLET) Minnctrinka Cherbourg 29. aprila: Ma.uretania. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg: Hamburg General von Steuben. Boulogne sur Mer, Bremen SAKSER STATE BANK B CORTLANDT STREET NEW YORK, y I. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost •vojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. rMliilJiD* M tcI kres tsjem«, to iur« tai lUaoiitna «oma£« NIZKE CENE ZA EVROPO! Obiščite svojo domovino zdaj! POSEBNO ZNIŽANE CENE V TRETJEM RAZREDU ZA TJA IN NAZAJ DO IN IZ LJUBLJANE NA ZNANIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARIS"$I75 1LEDEFRANCE"5177 IN DAVEK Te nizke cene bodo v veljavi od 2. MARCA do 3®. APRILA In od 1. AVGUSTA do 1.5 OKTOBRA 1931 POVRATNE KARTE SO VELJAVNE DVE LETI POTUJTE NA SLAVNIH PARNIKIH FRANCOSKE ČRTE MANJ KOT SEST DNI PREKO OCEANA Vaša prtljaga čekirana do dllja. Posebni parniški vlaki. Slavna francoska kuhinja. Izborna služba. Krasni prostori. , Naše prihodnje odplutje iz New Torka: "PARI S" — 14. marca, 10. aprila in 30, aprila "ILE DE FRANCE" 27. marca in 25. aprila iZDAJ SI PRESKRBITE PROSTORE! Za pojasnila vprašajte kateregakoli naših agentov ali 9reaeK «£yia 19 STATE STREET NEW YORK, K. T. m •- - j " "S*