$u;S3.
V Gorici, T- torek dne 7. maja 1912.
Tečaj XOI
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri-popoldne ter.stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pOšlljana:
vse leto . * 15 K •»/3 » » i "10 „ 7*     »»-.'.     & «••
Za Nemčijo.KiW#0.\«&&*\ Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
,;SOCA'' ima naslednje izredne priioge: Ob novem ;ietu »Kažipot pa Goriškem In Gradiščanskem* i^ dvakrat v letu. MYozBi red že-lezoic, parmkov in poštnih zvez".
Ha naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan,Kavči
. .      Uredništvo.
se nahaja'v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
; Vpraviiišto« se nahaja v Gosposki ulici št. 7-v I: nadstr. na levo v tiskarni-.
Naročnino in oglasi je plačati lečo' Gorica.
Oglasi in poslanice se fačunijo po Petit-vrštah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 34<rat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat .po pogodbi. Večje črke po prostoru. ReVlame in spisi v uredniškem deiu 30 vin. vrsta. — Za obliko irt vsebino oglasov ddklanjamo vsako odgovornost.
»Gor. Tiskarna« A. G<*bršček (odgov. J. Fabčič) tiska in aaji.
A. Gabršček.
CDalje.)                      ' |
Do.pisniik »Edinosti« pravic da se je-zj f vprašanjem, 'kako bi- zahodni del Notranj-, ske in Kras .preskrbeli s tekočo vodo iz', Nanoških izvirkov, prckl približno 18 teti! praktično prvi peča! takratni ¦ dežeilni inženir kranjski 'in sedanji profesor na, tehniki v iPragi g. V. tirasktf. — Poprav-j ljam to trditev v toliko, da prof. rlrasktf je imel v .mislih im načrtih -edino le PivStoo« djliuo na -Notranjskem, ikatero je botel: preskrbeti z vodo izpod Nanosa. Naš* Kras pa ga tokrat in i zanimali.-Šele poterriJ ko j:: dobil v roko načrte in cel elaborat; našega konsorcija, je obrnil svojo pozor-i nos t tudi na naš Kras.                          :
Halje pripoveduje 'dopisnik, da1 so> se! . 1903. do 1905. poostrile vojaške razmere proti ItaUJi in takrat so spoznali vojaški krogi vodno mizerijo -na .Krasu. In porodila se je .nujna želja, pripomoči Krasu do vode. Začele so- se .preiskave, 'katerim je stal poleg višjega častnika in generalnega štalba na čelu- takratni nadpo-ročnik J. Suša. — Na to dostavlja .malici- \\ jozno, da je konsorcij 'takrat spal Še prav mirno spanje.   ¦
Na to pripominjam, da sega delovanje sedanjega konsorcija nazaj do I. 1898. Takratni sekeijski- šef v poljedelskem m\m-stcistvu baron iBeok, poznejši "ministeiski predsednik,-je kazal posebno dobro vo<Ijo, da bi spravil v pravHek agrarne melioracije na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. - Naravno., da je prišel v uradno dot:ko s takratnim agrarnim komisarjem na Kranjskem g. glavarjem Fr. Župne-ko:n. Sad takratnih razgovorov in študij je bil — splošen načrt za veliki kraški vodovod iz Nanoških vrelcev. Ta načrt je našel na -Dunaju takoj prijateljev, ni pa bilo Še prave jasnosti, kako pričeti s tem velikanskim vprašanjem. Dogovorno z merodajnimi krogi na 'Dunaju je došel g.
Župnek*J^tlori'co, kjer je v deželni 'hiši razpravljal o agrarnih imeli joradjah na spldh in posebeo vodovodu za cel .Kras. (Morda je še komu v spominu agrarni ¦slučaj Sinadole). Ali v naši deželni hiši so bili slepi in gluhi za vse lepe načrte v korist našega Krasa. Vodovod jim že celo ni Ibil p-i srcu, ker so takoj zavoliali, kam pes taco moli: »Ako Avstrija potrebuje vodovod za svoje vojaštvo, naj si ga zgradi, mi ne damo nič za to!«
• Ko je bilo jasno, da -iz Goriške deželne hiše ni najti .pomoči, je bilo treba pač zasledovati to prevažno vprašanje brez te podpore.
Dopisnik v »Edinosti« govori o nekem gradivu, ki je bilo 1. 1905. po veČini nabrano in vojaški krogi (!!) so se obrnili na takratnega deželnega poslanca za Ki as, da spravi stvar pred deželni zbor. Dr. Treo je res spravil to vprašanje v seji deželnega zbora 15. II. 1905. na dnevni red in leto pozneje je bil dovoljen »'-izda-;ten«"prispevek — 1400 ,K za napravo ge-naralniih načrtov. — Sedaj šele, pravi dopisnik v »'Ed.«, je stopi! na plan naš privatni ikonsorcij.
Po tej sliki bi se zdelo, kakor da se Konsorcij- kiti s pavovim perjem, in sicer toliko bolj, ker pravi v drugem - članku ... »ta, pozneje od privatnega konsorcija •pograbljeni večmilijonski projekt ...«
Kcnscrcij mora seveda resnici na ljubo protestovati proti iusinuaciji, da je šele pozneje pograbil ta večmilijonski projekt, potem, ko je dr. Treo vso reč že tako lepo spravil v tir v deželnem zboru. Konzorciju ni treba, ¦ da bi se kitil s tujim perjem, noče pa, da bi se kdorkoli ponašal z njegovim delom. Vsakomur, kar mu tiče.
Glavarstvo v Sežani je res sestavilo (menda dogovorno z g. Sušo) izkaz kapnic in kalov na Krasu, iz česar je bila razvidna vsa vodna mizerija. Nikomur na Krasu pa se še sanjalo ni, da so kje kaki studenci, ki bi s.e dali spraviti na Kras, razun studenca v Stranab, ki je pa bil defočen ^ za lovsko dolino.
Sueaj fe 'hotel, da so vojaški krogi takrat do'l«ili od .g.Župneka obširno informacijo o 'nekaterih studencih, ki bi se dali spraviti od zahodnega pobočja Nanosa in severnega pobočja Brd v dolino Rase in od tam v Štorje in Sežano, oziroma iz štorij v Dutovljc, Skopo do Štanjela in Kostanjevice. Zdaj je pričela skupna akcija vojaških krogov in sedanjega konsorcija.
Žal pa, da je Ibil eden teh gospodov, .gosp. stotnik J. Suša (— to so tisti »vojaški krogi« v »Edinosti« -—) tako nepreviden, da je v svoji preveliki ' gorečnosti informiral dr. Treota in mu dal v roke podrobni načrt o celem vodovodu. S tem je prišla vsa zadeva v nepravem času v \ javnost po deželnem zboru, kar ni ibifo/ pointercijah merodajnih krogov. Uplivni možje so nam pozneje zatrdili, da je takratna razprava v dežellnem zboru stvari .sami le škodovala. In kolikor zatrjujejo povsem dobre informacije, morem mirne duše trditi, da bi bil kraški vodovod danes že d:ygotov!jcn — ;Ao niso bili takrat ¦opozorjeni 'gotovi lahonski krogi, ki so iz političnih m matcrijalnih razlogov (— konkurenca Brojuiei-Aurisini —) iznašli .vsa možna po-Iena, da so nam jih metali na pot.
(Samo po sebi je umevno, da sta •imela dr. Treo in stotnik Suša najboljši jlam.cn, ko sta spravila to vprašanje v deželni zbor. Vspeh je pa dokazal, kako sta se prevarila. 'Deželni zbor ni pognal naprej te zadeve niti za las, ab* javna razprava je vzbudila v interesovanih krogih toliko pozornosti, da so^ se začeli porajati •nasprotniki in spletkarji proti kraškemu vodovodu, ki bi b'li tudi za vojaške namere in konkurenca Brojnici. — Pred dežell-iii zbor soriški smo nameravali stopiti šele tedaj, kadar bi bilo vodovodno vprašanje na vseh -merodajnih mestih že dogna-ro. Tudi obM-ka, v kateri bi se obravna-' vala :n sprejela v dež. zboru, bi bila že raprej dogovorjena. Mislim, da me gg. citate !-j i razumejo. Saj tako se utegne še zgoditi!)
Deželni zbor goriški je Ibil dovolil, »izdaten« prispevek' za načrte — celih 1400 K. To bi bilo 'ravno za eno dijeto kaki komisiji in za dobro kosillo na Razdrtem! Tržačauje so pojedli že stotisoče za študije, a še nimajo vode. Saj je isto tndi v Gorici! Že 30 let študirajo, stotisoče . J že požrli, a vode še nimamo! — Za velikanske, večmil.ijohske načrte o preskrbovanju celega Krasa, pa ie dovolil deželni zbor goriški polnih 1400 K. — Ali jih je tudi komu izplačal, ne vem. To pa vem in morem reči, da se pravi to norce briti z našim ljudstvom!
Konsorcij je tudi brez tistih 1400 K sam na svojo pest dalje deloval, izpopolnjeval svoje načrte, pritegnil! k temu delu Še nove veščake ki dognal do največje: natančnosti, katere, studence in koliko, vode more spraviti na Kras za redne potrebe ljudstva in koliko bi lahko znašale vodne reserve za vojaške potrebe. In vsi velikanski proračuni o skupnih troških! Tekem let je bilo treba proračune zopet in zopet popravljati, ker so se spreminjale cene delu in blagu. — Nikdo ni šel kon-sorciju na roko, ko je ta postavil v igro mnogo denarja in večletnega dela.
Kakor tudi dopisnik, v »Ed.« ni prijazen konzorciju, pravi vendar-le:
»Dejstvo je bilo, da je konsorcij stvar tedaj pospešil, ker so bile javne oblasti tem potom prisiljene, kraškemu vodovodnemu vprašanju posvetiti svojo pozornost«
Gotovo! Konsorcij ni dal miru, marveč drezal je .povsod tam, kjer je bila dolžnost, da so mislili tudi na naš Kras. Edino zasluga konsorcijeva je, da je to vprašanje, ostalo živo in je končno zmagalo vsaj v principu, t. j. da Kras mora dobiti vodovod!
(Dalje pride).
Maksim Gorki.
FOMAGORD.TEJEV.
Roman.
.       (Dalje.)
Ta misel ga je prijetno vspodbujala: zdelo se mu je, da je našel v človeškem življenju še nekaj lažnjivega, še neko prevaro, katera je bi&skrita ... Domislil se je enega izmed svojih kurjačev, starega llije, ki je prevzel za deset-kopejk kurjenje razven svojega postavnega časa in delal mesto tovariša osem: ur vduseči vročini. iKo je nekoč zbo-kl od preobilnega dela in se valjal po zadnjem koncu lftdije, 'ga je.vprašal Foma, čemu da se tako ubija in dobil °d llije odurni in mračni odgovor:
»Zato, ker je .meni vsaka kopejka bolj potrebna, nego tebi sto .rabljev ... zato !...«
In ko je Ibil tq rekel, je starec s težavo obrnil Fomi hrbet svojega telesa, razpaljenega od bolezni. .
Obstavša pri kurjaču, je njegova misel nagloma in brez napora objela vse te male ljudi, ki- so se pečaM s težkim delom. Čudno je bilo, — zakaj žive? Kakšno veselje imajo od življenja na zemlji''' Venomer delajo le svoje umazani), trudapolno delo, jedo slabo,' oblečeni so slabo in pijančujejo ... Marsikateri ima že šestdeset .let, a še vedno se ubija skupaj s krepko mladino ... In vsi so se zazdeli Fomi. velik up črvov, ki le zato lazijo po svetu, da bi jedi. Zaporedoma se vstala v njegovem spominu , »iegova srečanja s temi ljudmi, zdaj porogljivimi in ža-»ustnimi, zdaj brezupno mračnimi in njihove ječeče pesmi...
In takoj se je domislil, kaj je bil nekoč rekel Jefim v kon-torju uslužbencu, ki je najemal matroze:
»Lopuhinski kmetje tam-Ie so se prišli ponujat, pa ne daj jim več, nego deset rubljev na mesec. Letos so pogoreli do tal in velika revščina je zdaj pri njih ... tudi za deset pojdejo ...«
Foma je sedel na brunu in se zibal z vsem telesom in iz teme na reki so vstajale pred njim molče raznolike otoke postave. Mauozi, kurjači, trgovski pomočniki, natakarji iz gcstilnic. polupijane ženske in redni gostilniški gostje. Kakor senca so plavali po zraku, nekaj vlažnega in slanega is- vejalo od njih in njihova gosta, temna tolpa se je gibala rak z tiho, brezšumno in brez določene smeri, kakor se nesb jesenski oblaki. Tihi pljusk vode se je vlival v dušo, kakor otožno vzdihujoča glasba. Daleč, nekje- na drugi strani reke, je gorel ogenj: od vseh strani ga je obdajala tema .:n ga včasih čisto požirala in v mrakovih je trepetala tedaj rudečkasta lisa, komaj vidna očesu. A nagloma ie ogenj zopet vzplamtel, tema se je umaknila pred njim in videld se je. kako se vije kvišku. Potem pa je zopet ugašal ...
»Gospod,' Gospod!* je misli'! Foma z bridko težavo, ko je čutil, kako mu grize žalost vedno silneie njegovo srce. »Tudi jaz sem čisto sani, kakor" ta-le ogenj ... A jaz ne dajem luči, marveč le pub in dim. Ko bi vendar mogel kje dobiti modrega človeka! Popolnoma nemogoče mi je, da bi živel laika sam ... Ničesar ne morem ... Ko bi srečal človeka ...
V daljavi, nad reko ste se pojavili dve velčki jasno-rudeči luči in visoko, nad njima — tretja. Tam se je zaslišal zamolke'! šum in nekaj črnega je prihajalo proti ¦Fomi.
»Parobrod prihaja od zd-olaj ...« si je mislil. «Gotovo
je več nego sto Jjudi na njem ,.. in jaz ne zanimam nikogar izmed nj.h ... Vsi vedo, kam se peljejo ... Vsak ima nekaj svojega ... vsak pač ume, kaj potrebuje ... in česa je treba meni? In kdo mi mora to povedati? Kje je takšen človek?«
Luči parobroda so se zrcalile v reki in se tresle na nji, razsvetljena voda se mu je umikala z zamolklim mrmranjem on- ladija se mu je dozdevala ogromna črna riba z ognjenimi plavutami ...
Po ti težki noči je preteklo nekaj dni in Foma je začel žopet pijančevatl To je prišlo slučajno ni proti njegovi volji. Bil je že skleml, da ne bode več popival in šel je v enega izmed dragih hotelov v mestu obedovat, nadejaje se, da tam ne dobi nikogar iizmed znanih mu sopivcev, ki so zbirali za svoie pijanščine vedno cenejše in manj spodobne kraje. A motil se je: padel je naenkrat v pri-jateljsko-radosfciri objem sinu lastnika tovarne za žganje," ki je bil vzel Sašo za ljubico.
Ta je pritekel k Fomi, cbjel ga in se veselo' zasmejal.
»To je srečanje! In jaz jem tukaj že tfetfi dan in se dolgočasim v svoji .samot: ... Ni ga spodobnega človeka v mestu, tako da sem se včeraj seznanil celo s časnikarji... Veseli ljudje so in čeravno so igrali od začetka aristo-krate in pihali va~me, a potem so" se napili vsi, kakor ... Pri glavnici svojega očeta se žaklinjam ... danes bode., ravnotaiko! Seznanim vas z njimi ... Eden izmed njih je feljtohist, ii:sti, veste, ki vas je tedaj poveličeval ... kako se že piše? Vesel majhen .človek je ....vrag-ga viehii! Veste, človek bi si najel takšnega za lastno rabo?! Nekaj bi mu plačal in ga vzed v svojo službo —'zabavaj me! Dobro bi bi'o, kaj ne? Jaz sem imel v službi nekega kupic tista, veselo je bilo pri njem .., Včasih sem ukazal:
¦PfRP
"T
{»iOlas Svobode«*) ¦
Vam v'".Ameriki živečim- Slovencem je kaj navade* dogodek, -da se voaite po železnici In vozarite ta^&itro, .kakor nikjer v Evropi. Ali Beiokranjceie le razveselilo, 'ko so zvedeti zndomš, da se bo železnica gradila iz Novega t?aesta čez Bir.čno vas, proti Semiču, Cnhomiju. in od j taon do Metlike fci iKulpe. Zdaj je enkrat res, da bo; dne 23. .<rn>arča L 1. so v Novem mestu slovesno zastavili v zemljo prvo lopato in v dveh letih bo, kakor se zatrjuje, gotova ta železnica. Izpolnjena -bode želja Belokranjca, "da' bo tekla tudi čez njegovo ljubljeno mu ozemkje železnica, brez ikatere sedaj količkaj dobro 'gospodarstvo »kake dežele ne more izhajati.
Železneca bo stala ne&kaj milijonov in od teh bo ostala precejšnja svota v Belo-krajini. Marsikateri, ki bo za rana vstajal, si bo kaj pridobil in pozneje po gotovem delu kako obrt izvrševal, ki bo prikladna novejšemu gospodarstvu, ki bo v spremstvu železnice prehajalo v deželo, marsikateri ibode več trgoval po bližnjem Hrvaškem, in z ostalim svovenskim, pa. tudi nemškim svetom, kj kupuje našo živino in vino. Belokranjec ie nadarjen človeik, Belokranjci so že od nekdaj potovali >po tujem svetu in si zraven bistrili glave. Pogumni so v tem, da se hitro odločijo za kako drugo deto, ako Kmetija ne daja zadosti živeža.
Ob Beldkrajini se razprostira velik hrvaški svet V istem ]e dost! plodovite zemlje in ta zemlja meji ob Jadransko morje. Kakor je že zdaj gotovo, se bode speljala železnica v kratkem iz Metlike •dalje v Karlovec hi od tam do dalmatinske zemlje, do Adrijansikega morja. Gotovo se bo tuai zvezala Bosna^Hercegovina s Karlovcem.
Karlovec je danes še mesto, v katerem so veliki sejmov? in v bodoče, ;ko bo Karlovec središče tolikega hrvaškega in tudi belokranjskega sveta, bodo njegov* sejmov! morda največji na slovanskem jugu.
Ko se gradi belokranjska železnfca in se ve, da bo ta železnica vozila naprej do Karlovca dn od tam do Jadransskega mor/a na edni in na drugi v Bosno, je človek vesel, <ko vidf v gospodarski zvezi Slovenca s Hrvate;,1 veliko korist za. ta oba Jugoslovana. 'Dozdaj se je le živina gonila s sejmov teb 'krajev, debeli prašiči se žs niso mogli tako lahko pošiljati proti nemškemu svetu, kjer jih največ potrebujejo, iker jih sami ne izrejajo; vino ravno tako ne; daleč je bilo do/Novega mesta čez Gorjance in daleč .proti morju.— Zdaj - bo ta svet odprt, železnica veže vse svetove na ikopnem, parobrod pa na morju.
Velika reva je bila včasih v ikrajib ob Belikrajini. Hrvaške vlade so se malo brigale za fco, da povzdignejo gospodarstvo ljudi v svojih krajih, Bosna pa Je pod Turki le bila pasišče za buše in ovce m Hercegovina za kozle, kjer ni bilo toptlih (hlevov za zimo, kjer ni bilo shramb za klajo, ne ikozolcev, ne podov. Tako tudi v Liki, vojaški granici.
Belokranjec je kot kmetijski delavec daleč naprej pred Hrvatom. Ako se Belokranjec poprime kmetije tu pr. v Bosni, bodo v kratkem stala tam: gospodarsi. i poslopja — in bo imela živina po zimi dosti klaje in goveja živina bode v kratkem velika.
Ako se n. pf. ljudje iz Temenice,.-* Iz krajev od Trebnjega in Orosupljega mesto v. Ameriko, /izselijo v Bosno, napravijo v kratkem raj na bosanski kmetiji. 'Nemara so naipriduejši kmd$e- na Slovenskem ob Temenici.
Hrvat in »Belokranjec nista tekom svoje zgodovine dosti izvrševaila oibrti, rokodelstva. V prejšnjih časih je bil kmet sam svoj rokodelec; ali na kmet«! so se drugod, izvežbaH razni rokodelci, iki so >potem ustanovljali mesta, v Ikaterift so izvajali razna rokodelstva in ista razvili do višine, da je zamogel potem stroj pripravljati cenejše, finejše liždelke rokodelstva v fabri-kufh v veKki ^leri, pristopne tudi manj x -človeku.
Na HrvaŠkem, v BeHkraJimi in na Slo-venst em so tudii nastala m:estaL ali ^največ je prišlo rokodelca vanje iz nemških, ita-tjanskilh krajev. Ta prikazjein je'riekaj čudnega. Se zadnjih 3O--50 let pogfrešamo v krajih ob Kulpi domačega rokodelca. V Belokrajmo, v hrvaške kraje ta$JBQr. n. pr. tesarji iz Gorjancev stavit podeV kožaolce; domačih zidarjev tudi m bilo. In ta%o več rokodelcev ne. Zda)" so-"že tudi.; nastopili domačini, učila ie Amerika in zb^enje ostale Kranjske po železnici, iki je tekla do Novega mesta. A zdaj ne bo Belokranjec le kmeti kar bo odveč ljudi na belokranjski kmetiji, se razleze ipo dalnjenr Hrvaškem, bo opuščalo vožnjo,; v daljno Ameriko.                               '•', ,  .
/Dalje ,prih.)
DOPISI.
Iz kanalskega okraja.
Požar. iNa Srednjem nad Špčjnjeirf ie nastal ogenj v soboto dne i-, t., ni. ob o. uri popoldne pri ipase. ::'*'u Jerneju Hvalica; požar mu je unicii dve. poslopji z orodjem in senom in slamo do tal. V enem teh poslopji so prebivali vojaki-planincl. Ogenj jhn ie uničil tudi 21 postelj in edej in nekaj o* *ija je pogorelo, K sreči so rešili vso živino in T< sreči tudi, da so vojaki, kar jih je .bilj (doma, jrešili strelivo, drugače bi bilo nastalo strašno peka-njs m -eksplozija. .Poklicana je - (bila vojaška pernoč iz Tolmina, iki je v petih četrtih ure bila že na 'licu mestav škoda je velika. Do sedaj se še ne ve, kako je ogenj nast?:. Mogoče suša in cigarete.
Iz tolminskega okraja.
Iz Kneze. — (Razdelitev občinskega zemljišča.) Mislil bi človek, da je v naši občini vse v redu, 'ker se ne oglasi nobeden v časopise iz naše Knežfce občine. Pa ni tako, ker naše 'gospodarske razmere so zelo »kritične in tega se tudi zavedajo .mnogi občinarji in strah ga prevzame vsakega, ko.začne misliti na •pribett-njost in le malo je tistih, ki so 'zadovoljni s sedanjimi razmerami, eni zaVolijo nevednosti, drugi pa zato, ker jim tako kaže bolje. Sedaj pa \k stvari, o kateri 'hočem ' nekoliko spregovoriti..
Pri nas se je razdelilo obomsko zemljišče že pred 6 leti • in še danes ne' vemo, pri čem da smo. Vlada, oziroma!'deželni ¦jdbor noče narediti nobenega konca, potrditi, kakor so je razdelilo, se ne ifpa de-*-želni odbor, iker je več pritožb dloženih od strani starih posestnikov, ker se jim je krivica' godila pri delitvi. Dalje razveljaviti delitev, se tudi ne upa. ker so! nastali veliki stroši. Kedo vse to plača?! Deželni odbor se še do danes ni odloČil" ha nobeno stran vkljub tolikim pritožbam in prošnjam od obeh nasprotuiočifo siv strank. Kaj }e vzrok rn kateri so ikrivei,-- da ne moreano priti ido nobenega konca? Naj označim na' kratko uzroke, in opravičene pritožbe starih posestnikov. Zakrivilo je takratno starešinstvo in pa 'zaupniki in največ jih zadene 'krivda, iko so predrugačili 3—4 člen, delitve občinskih zemljišč.' V teh dveh členih je namreč rečeno, da tam, kjer je kedo drva sekal ali steljo naprav-'Ijal, ostane pri starem posestvu namreč dotičnim, ki so dosedaj uživali svet. Ali kaj so naredili? Sklenili so in predrugačili gori navedena člena in so odvzeli starim posestnikom, takim, ki so "že stoletja imeli pravico in so brli lastniki &&2&OV. Ko so gori imenovana: člena preu^tfojili po svojem okusu, je bilo dalo županstvo Graihovo razglasiti in dklicatl pri ^enkvi oziroma »na iplacu« v Podmetcu, a'ti 'ima kedo kaj ugovarjati. In še t.isti Idan in drugi dan je šlo na županstvo okoli 13 stariii posestnikov in so ugovarjali. Ali kako *o bili razočarani, 'ko so izvedeli, da Je županstvo poslalo, na deželni odlbor poročilo, da ni nobenega 'Ugovora, proti predrugačbi 3^-4 člena. Seve ne dosti zavedni gospodarji niso zahtevali potrdila, da so še pritožili in protestirali proti spremembi 3—4 čle-ia, ali danes se Še laihko s prisego 13-in več posestnikov dokaže, (da so protestirali pravočasno, lin danes Je taka korriedija
,y naši občini, da bi,lahko tekel, da drugoid je ikai "takega nemogoče. Deželici odbor je pisal na-županstvo dne 1. junija L9.09., štev. 5329/09 — da, ker ni operat o, razdelitvi potrjen, da vsled tega ne sme po delitvenem zakonu nobeden deležnik stopit? v. posestvo.odmErienih deležev in. da? bi se imelo vživati ikakor poprej in izterjkti »ob-ložba od opravičenih vživalcev, kakor, v prejšnjih letih. Ali županstvo je dato raz*-glasiti ravno v nasprotnem zniislu. In županstvo je bik).dalo celo dovotljenje hišo delati P. H. iz Kneze na njegovem novani deležu in še-Ie na protestiranje nekaterih ctbčinarjev je zopet preklicalo županstvo dovoljenje.
* Mi prizadeti stari posestniki se obračamo do si. deželnega odbora, Ida naj napravi že enkrat konec tem. razmeram1 v naši občini, .ker d*ares nobeden .ne uživa občinskega s veh, ker. nobeden ne ve, kakšen /bo konec in gre ddlg na dolg. In "ilKfi^pfbtestiramo naijodločneje poroti spre-im>esmbi 3-4 Člena in nsj. poldiče. deželni odbor vse tiste na odgovor, ik j so ta dva člena' predrugačili in naj se 'i'Apriča na llicu mesta, da bo vedel, kafi^o zavzeti to Zmešano deljenje. In to tudi mi štiri posestniki ne prepustimo, da bi nam odvzeili naše gozde, .ko jih že o>d panitiveka vži-vamo mi in naši predniki, In sveta dolžnost je deželnega odbora, da reklamacije in prošnje, ki ležijo ,in plešnijo v 'deželni hiši leta in leta, že enkrat reši.'
Vi pa, dragi soobčani, brez razlike, ne bodite taki, kakor ptič noj, da se skrivate pred resnirm razmotrivanjem občinskega deljenja, zberite se skupaij in pci-svetujmo se- ker plačilo pride in 'borno. plačevali, da se Bogu smili in takrat ne. bo nič pomagalo, se po -knežikih kantonih preganjati in pa sklepati s starimi kk'-. petuljajni. Še veliko bi bilo povedati tudi, tistim, -ki so hodili na ^bčiniske strošlke;" okoli, ne da bi vprašali občane, aii.sb "ti, zadovoljni in so napravili tako zmeštijdvo, da jo bo le težko zrešiti. Preklinjali >a$ bodo še po smrti kmečki občani, km pride čas, da :bo!do hodili okoli in'Vufeii beriči za dolgove zavoiljo vaše enoštfiiBiasti..
Oružba sv. Cirila in Metoda.
Ža »Narodno šolo« na Blanči je daroval g. A. Klim, nadzfOrniik I. češike zava-rov. K 10. Živel in hvala!            .;
Razmere u Gdriei.
Naši mestni očetje so letos žadovolj-¦ni. Če ne govorimo ravno o mestni bja- ' gajni, razvija se jim vse prav :l>epo.
Mi ljubi meščanje, n$iihovi volilci, se ne vznemirjamo prav'nič. Mirno sparile'_ spimo, ljuba pomladanska priroda' pa skr- ' bi, da se.nam-ni trebabudrti iz »dollice far niente«.
Lani je bilocib tem času nekoliiko dr,u-.gače. Mestni vcdovoid. so zapirali že drugič. Dc/oro se še spominjamo lepih prizorov, ko so še zbirale natše dekle in po-strežnice pri m:estniili vodnjakih na javne shode ob uraih, ikatere jim je določil nas slavni magistrat. Marsikatera' krepka beseda se-je slišala na teh šholdili. Da so ime- . Ie zlborovalike volilno pravico, prišli bi • bili pač drugi gospodje lansko leto v občinski zastcip. Sfoer je tudi tako vršalo nek'/lika za čalsa občinsikih volitev, :V viistah gosipcdupoče' stranke 'je -vzbudilo, zavoženo mestno gospodarstvo opozicijo* lei je združila re;ci okoli 40 glav ha svoje .Kandidate.                       -
.... .Kaiko bi .pa tudi vspela opozicija! Vladajoči 'gospodie na miaigistratu jo znajo takaj zadušiti z dalekosežnimi gospodar-r skiimi načrti. Ob lanski suši so hoteli odpraviti ipomiankanje vode s pomožnim vo-: dovodom. Zbrali so si na. bregu Soče kraj, kjer se. zbira voda' iz obeh tovaren fitir smrdljivega Komia. Dalo ni napre/dovalo posebno hftrb, todia danes pravijo, da deluje ta vodo vodter dafe vodo, s katero ni nihče zadovoljen. Za letos so sklenili v; zadnji seji -mestnega zastopa naročiti nove črpalne stroje. »Do prihodnjega leta si jih rnonda res nabavijo iz sredstev prazne •mestne blagajne, Volilci bodo popolnoma
potolaženi in zadovoljni s sBepi, iki v .štovaio tako leipo njih bhigor.
Vedno naraSičujoča draginja nas tuf nič ne^rigaiMak^ai^tbila sr>lnčna 0«^ znana,-. da\ je ' nudila svojim; preibivalček najcenejše živlUenske pogoje. Daiies s J tako daleč, da se živi skprar''V Vseh •% stih lažje in ponejtše kakor v Gorici. ..,! Kdo .bi< iskal' varok temu-v mestnem gospodarstvu?. Kriva je pač denarjm Jtr;.; za, vdajmo ;se v svojo usodo. Pomagati J seveda ne moremo}
....   ..'„¦    Ooriški obctiu
Domače vesti
Za ubogo družino Loverčlč daruje g Karol FilipiČ, učitelj v^Kalu,, 1 K.
Za. LovieTčičevo rodbino ¦ daruje g, Ana Kodelja K 1.20. ^- Za< isti'namen ina-bral Evgen Rijaveč; K 1:80.
»Belokranjska železnica«. ¦— Ptid tem | .naslovom je priobčili g. !dr. K/ Slane »Glasu Svobode«; v Ameriki valžen čl nek, ki, opisuje Važnost iQ<®Qkmih&, hrva.| ški sve.t.in človed^ ki prebiva: mi njem. .Trebai.nam pač,'dajsipazm»vathb slovanski svet podrobneje, in posebno važetrsvetol! hrvašiki meji in dalje.-O Bosni inaprimei se piše jako.malo, vendar pa bi moralo biij tam naše koloniije ». .¦ Treba; da se spoz., •navamo ime/d seboj Jugoslovani, da avti mo, kako v-.raznih" naših slovanskih dež«. lah ljudstvo^ živi, 'gospodari, se razveselili. je; buditi mu treba mislila večje gospodarstvo .... Odpirajlmo zlasti--.pogled v svet ob. morju. Morje, je-iveč vredno pusto ozadlje .,. Svrhi, označienj v teh besedah,, služi članek dr;.SIanča. OpozaT-jamo nanj. Žefezniee odpirajo svet. Naj se na. slovanskem Jugu okoristijo z železni-;caimi;jsloiva!nski.ljudje ne saimi Švabi, kakor se. je doslej godilo';.;..-.
Darovi, dedičev;, poki. Josipa viteza Gorupa pi!. Slaviinskega. Dediči--pek. vit. porupa so. v ipočaSčenie njegovega spdmi-:na, naklonili dar,5v K 60.500, in sicer dobijo driištva, siromaki,, šole itd.'na Reki; Su-:šaku in.Bakru svpto K 16200; potem pa .dobijo: Družba: sv. Cirila .in Metoda za Istro K 5.000, »Djački dom« v Pazim; .K 2.000, »DjaiSko pripemočno drušb/o« .v VoldSkp-Opatiji K; 1.00° iSiromaki občine, kastavske\,K IvOOO <>¦¦ .vščina'-brv. 'ljudi Kastav K 500, Dri ¦ .^ .Cirila in Metcda v Ljublijani iK 5.1 „, Sl.oma^i mesta' Ljubljane K 3.0QQ, »Mladika« dekliški internat K 2.000, Siromaki o]/:'ne Slavi-na K 2.000, Dijašiko. •.. ppdiporno društvo »Radogoj« v Djubljaini.K 1.000, Dijaške pedporno društvo »Domovina« v Ljubljani K 1.000,'. »Sokol l« v Ljubljani K 1.000, »Naša straža« v Ljub!l;ani K l.tiGt), Zveza »Orlov« ,v Ljnlbljani K. 1.000, Siro-maiki občine Sv. /Peter, na-Krasu K 1.000, Siromaki občine Žagor[je pri. Sv.;Fetrn na Krasu K 1.000, Siromaki občine Vrluiiki! K 1.000, Siromaki občine; Postojna K 1.000, Gasilno društv^o v Slavim K 500,' 'Bnifno in izobraževalno društvo v SlaviniK 500, »Glasbena Matica« v Ljubljani K 500. »Društvo.slovenskih profesorjev« v Ljubljani K 500, Siromaki občine Železniki K 300, Slovenska trgovska, šola v Trstu K 5.000, »Sokol« v Trstu K 1.000, »Sokol« v Gorici K 1.000, Slovensko šolsko društvu v Gorici K 1.000, Delavsko pddporno društvo v Trstu K 1.000, Siromaki občine Fiumicello K .500, »Dramatično društvo* v Trstu K 500, .^SlovanstkiiMČitalnica« v Trstu K 500, »iDijaSka. 'kuhinja'« v' Celju K 500, Siromaki občineKrivaiVrbana Koroškem K 500.   , ,      - - ..¦
Pevske v«je..r- iSlm^ntsk.-) bralne in podpornv> društvo v Gorici opozarja gfr pevce, da se vrše pevske vaje.redno vsak četrtek ob 8. uri zvečer.
Laški vohuni. — Pogostoma se čuje o ¦laških vohunih, ki prihajajo v našo deželo ter na Gorenljsko; naijrajše se jih naslika za Ia5ke. oficirje. Vselej se pravi, da so si narisali železniško črto, fotografirali1 razne kraje, pregledali tunele itd;-V soboto in nedeljo pa se je raznesla po nekateri!! li-stih vest, da vso aretirali- na- iBiohv Bistrici tri sumljive laške'ljudi.: dva b>i bila laška
I1 planinska oficirja, tretji sin nekega krč-marja y i^edaduriPonočaiio' se je, da so se vedli sumljivo, si ogledovali kraje in w-
Imate boleftne?
______  _._        .    RevmsHčne, prottnske, v zobeh, glavobol?! Ali ste se do prepihu aH drugače prehladih'?^ PoBkiisIte Vendar boIeSine-utehnioSI, lekftjoSi  in   krenčA^
Pellerjev fiuld z zrtamko „Elzft-floW*, Pomaga tudi pri trganja v bedrih, križu in sklepih. Ta je v reanlci dober-!-To ni samo reklamaMJtanajsterlca aa"po9kuSnjb 5 ktoa franko.  Iz<^9' THteij »amo leksraar Peller. y 8tubfci; Blia-trg it 364 (Hmfako).                                                                                 .,;.".'
ndle; stenic s<> J1**1' prijeli ,woŽnikL Tudi' nan/ie Wk>icta&lo v- sofopto sporočilo, da V torek Je vstopilo pri Sv. Luciji na'vlak' St. 14.. peti laMi .oficirjev; ki ®o si ogledali ¦ ,vse »tunele do'Boh. Bistrice. Tam .so'bili ^tirani 3, dva-sta ^JbeMa/Sedaj |se na« hajajo V Radovljici v *apo<m/K-er'.verno; kako je s ta*o' re^'°> sm° ^Se .poiskal!i, ,jn sedaj se razgMa, daso bn* tri<je:,prtieij
iaglii ljudje: en:.J)ataicar^JdVMrgwcU?. |r^. ^ohuneltt su*«INe„lj«<la fcfcejc*-- Na
, ^      .   .- r> «.... ,..*«,.. ., .„.»"^l,^^-g^ 4^}, ^0; stavili y. mSeljo
Lovskft in .-streis&o dftultvo «a 6orl-sko priredi- v wekl'elj«o" nlffe:l2, n^a 1.1. prvo streljanje v PcitiOf\cit, • Sštresjjato se bode na 'tarčo 30C kiorafco-r. Vstttoje ido-volj&n tudi neudom in niih^obiteljitti ter izdaja tozadevna pojasnila, tekor <tud!i izkaznice društveni Uaga,3,inkc gasp. I. Ker-ševani, Stolni trig, — -JŽa anali prigrizek bo preskrbljeno,
Italije-
Kam se .zdi, da ni treba »Lahom prav nič hoditi vetenit na (Bohinjsko progo m kraje ob' njej,- to #a z %dnostavnega ,raz-j^gjv — fc;er so že yse. jzvohuiiilf, kar so hoteli ižvohunlti; V Italiji imajo čisto' na^*i tanine načrte o. planinski železnici naši, v vseh.podrotoostjh. Kašo gradili želez-nico, se je govorilo, da so 'med delavci la-gki inženirji in -oficirji, takrat in Še potom so si .preskrfbeli -v >e Kar so ihoteii. Sploh pa so v 1'tai'iii:bolje -informirani o naši -4e-.fleli, :kot pa.jmi o Benečiji. — Lov- na vo-,!(iune pa' se v zadnjem .času razvija čudo-, vilo naobeh straneh, tfafeSki fn Avstrijski; i'na iiaSr&^ibali negtvonstran.-'"
. Občinske, volit ve .v Kanalu se bližajo, , .Zato & »fGorfcat« potoa< obljub, ceste meri r ."}„ de-la ter <5blju!blja med in htfeiko volilnem; ču.bcdo tako -'pametmi, da spravijo y. občinski zastoip 'toanalski -pristaše »S. L. g.« — Zratoen-De »'Gorica« po svoji sta. i navadi tudi • surova;   neotesano se zaleti ,.Ledai v tega sedaj v onegak Zadnjič je ne-¦ sramno idblatila poslajanaičebiifea". Drugič , pride 'kdo druigi na vrsto. <Niz3fi»tert Je, boj! J bosabc/je-Čili ljudi' oflkoli »Gorice«. To naj ftamateki vohT-ci Sr pobi.meri upoštevajo. Ljubljanski Sdkof proti politik! V" cerkvi; '— Ljubllanški knezo-Skof A^orrBonaven-
I- tura ic-dne. 24, aprila izdal pastirsko pis-' m, v katerem-pravi, da »fe kar mogoče malo bremen nabadati ljudem v denarjem oziru. Povsod naj velja pravica, ne1 -politika; nikdar ne krivih potov, ljudi _ ne.žaliti, ne rab:«ti osebnosti. Ne pravi se' moderno pridigati, ako se na prižnicl politizira, alr se prebirajo Časnik;. Moderno pridigati &e pravi, pridigati času primemo, mirom na vero in nravnost.«
No, to so lepe besede. Kaj takega še (Usmo slišali iz ust ljubljanskega Bonaven-(ure. Kakor da bi-se. V ljubljanski škof tspraobrnil- v^~- '**" "' *t — Ali tako ko-. vori šele sedaj, po , ikem času, -ko so voditelji -klerikalne stranke, posvečeni ljudje, razdivjali svoje pristaše- -po oeli Sloveniji. Sadovi klerikalnega 'dela so res grozni, toda ne verjamemo, -da bi bil šel Jeglič vase ter se &preoibrnil. Pa če bi se tudi •zgodil ta čudež — bi tak« besede Ijuiblja.n-. litega škofa nič ne zalegle. Njega ne po-' ftošajo, poslušajo rajši dr .Kraka, ki uči zaničevanje in ptfbijanje naprednjakov. To le nekaj za krvoločne klerikalne- pridigarje, organizatorje-in agitatorje. • Besede ljubljanskega škofa so padle na kamen ter ne poroide nobenega sad«. Klerikalci si mislijo le: 'Polomil jo j°. zopet enkrat -naš ljubi SJarf! — mi pa ostanamp, kakor smo b"li in gt-einio svojo pot naprej. : »Slovenec« je v soboto zopet »nakladal bremena ljudem v denarnem oziru«. ker roti občinstvo, naj da in zopet da za •Stražo«, ki porablja ves denar le v k?«-rftahie strankarske svrfoe. Za škofa se nič w menijo; -njegove besede jim veljajo toliko, kakor da jilf ni izgovoril.
Povišanje deželn^i doklad napoveduje sedaj-tud'T profesor" Benbuč v '»Odrici<(. V. čianku *V principu'«, ki je potekel iz iie&' i vegd-peresa V šoto to, 'pravi: »lzv-e: si'io jo, da Ik> treba v naiWižnteTO<času po^ všaii de&im. «fl«ik-lade ha !fertee,5davjfe -vže v pokritje teb potrebščin« (namreč ftotrebščln Za Ijud&ko šolstvo.) Kaj pa še v pokritje drugih potrebščin. S«T smo žqj$o-f^li s Številkami- pavsein neizpodbitno, <'a &e nahaja .naša. dežela na robu iiinamČ-; nega propada. .Lašiki. liberalci bočejo že; Mr let povišanje deželnih doklad pa se Jih: !*»jk> klerikalci slovenski. No, .sedaj so! '^eli napovedovati tudi ti povišani« de-¦*«mli doklad. Ne--bo"drugače! Neprijetno >»* k' umevno t&zn -kleri-kaLno može, ki |f° obljubljali pred volitvami znižanji davkov m doklad! ¦¦.-..                           . -s . Samomw enoletnega jproštovolica. — i \v. nedeljo zveča r okoli 11. ure seje ustrelil Iz rcvoiver-iem Valentin Sbflete, enbletm prostovoljec pri tukajšnjem 47. pešpolku.
rtaS. Tr^ačanii, Goricami, na svidenje! Gle~:| •dč' postrežbe l>o preskrbljeno, da bo ob* Čustvo zadovoljno. Na prijetno snidenje! JDruŠtvo. »Jenko«.
orožniki .dv& laška tunkta, ane-mJa. iz Trsta. .Izmed4dmžfbe *o "limtaVTeteli.v .pos-taj-ho sdbo. TjEua'sta'S[«Jfegftiini^  ter se
s.mela potem seveda odpeljati domov___
'N-of^ilučaJ, 'ki ika^e, tol<(> je varnostnim. organom nar^Sen-o,paa^jnapotidofie Občinstvo h) terf«ik>vati k^ike drž-avl nevarne ljudi. Kdor kamgM,-*iaJ vz^-nie sseiboi legitiimaicijo, da ne bo prenca»6ey'«l v kakfh podeželnili ajporitil
O občinskih volitvah,v (je,rkaenj piše »Gorica«, da je izid'tak^feioT-^iegi uaj-'brže Goriška, jie '.p&aiuu ¦   V    klerikalni stfari-Ri j$& Jfe'bt.1 b>ol.ipjcflfcj žitpa.tii Kdslma-'Ču. "t tfetj *.m mtfliip volilo 317 polil-cev; sta-rostrujarji, to'jes ^osiri^v^l, so dobili po 231 glasov, np^ns.triiiarji ipP 46, scc. dem-okratj-e po 35, V" dr^geini ra^rodjt j so vdi 1 staTMtrufJsnil; y prvini  pil r\fc \ prednjaflci, starostrujarli   In   mavostrularjl. i Izvoljenih \z; 5 naipreclnjjukov, 3 starostni-;arji, 2 n-ovpslnilarju. §tatra§in{e3Q: sta« restrujarjev 23. ua*prednjenl«rv5, ^ovostru-'jarja 'ti
_ , Vojaški begunu;!, '- \i ktoliorja .na Koroškem je pobegni! v Italijo- -od dprno-bran>sjkega polka vol^k J-os, Knr-r«r. Zgla-sjV se'Je v Toltnecu pr) v<|a!žiki glasil. — 4 ure k«)»da so že Šli ;p» itnl ijatiski. ¦zetmlji 4 avstrijski "vodskf 'ianKUraruci s ".Koroškega.' Pri Cbiiisafcrte jih, je* ustavila fj-nanoa. Reklv s-o riaJPrvo, das.o zgubili P-bt, potem pa so pov-eda 11, 'da so Pobeg-'flilKBJli so brez orcižj-a, 1'^ros.ili .s-o, naj jih pustijo nazaj čez mejo, da se vrnejo ,k polkii;"'.                                                f
»Viva Trip»cli italfans«, - M, Italije so .se pripeljali trije dek-vci : Anten pel Negro, Peter l>i Santolo in njegov brat. Na prsih je ime«! prvi trabojnto ktokatdo z napisom: Viva .Tripdi it^iana! Na kolodvoru vKrm-iim-pa seJiti^je pri^liž-al policijski iigerit terV^allilevai^'najdene proi kokardo. Ta se ni liote!ukloniti ukuzu in ona dva sta se nekaj ucmfcšav sla v to reč. Konec: vsi trije saTbili vzrapora cm teden.
MajnižiOv -Izlet na -raz->ie 3traf« sop-ri-red""*! -vičeraS tukajgrjiji girnna^ijci.. I« slovenske .sedme s de so si Šli ogledat-Po-stpnjsk'0 jamo.
. Zgorei js v svoji pos^trfii dv^e in pol 'eti star deček d»:'avsk« dt-užlnelilede-ob &3'ikamski rešiti iblizu mitnic. Storišev ni bilo doma. Deček je l>3l v pet štetji, najbr-?q sta se z dek.1%, 31«tnc>, iswU ^ žve-plen-kami pa »s je zgodila messrec-a; Hekli-co so bili nažli v nezavesti.
Zatekel s« h f>es. — .K cestarju na OoJgiinjjvi ^e je zatekel velik pes tigraste barve. Kdor ga pogreša.,.n»j 's,e seglasi tamkaj.
K[ofesarskp   društvo »Gorica« v Go-
"rioi. ¦— Na KVIT. rednem občnem-zboru šz--voljeni odbor. se je v svoji I. redni od-borpvi L"?)i dne 29. aprila t. 1. konstituiral ¦taiko-le: Predsednik: Josip KerSevani, pojlpreidsednik: Fran Saunig, tajnik: Jože 'KiiStrin, nam. tajnik:' Fran Pri!byl, blagajniki -Elija Cule, mam. blagajnika: Josip Sirk, I. rednik: Aleksij- Ambrožič, II. red-niik: Fra<n Kurinčiič. — Računska preglednika: Rudolf .Drirfovka »in Miloš FrandoLič. Kolesarsko društvo »Viioiba« v Vrtojbi poroča, da se na preteklo nedeljo na-P?jje4ana touHMta-ni- mogla4' vršiti radi slabega vremena. Začelo je rositi krog 3 uVe popoldne, ravno ko se. je začelo,oJbčin-stvo. zbiratiVpbteni je sioer prenehalo, ali n.pibp'jc ostalo zastrto s težkimi oblaki, takp da je bilo vsak trenotek pričakovati, da"j*e vsuje velika plolia, ki razJžene igralce^ ako se tombtvla vrši. To je tudi nav-'trA\ g.\davčni kf.misar jzrecno povdarjal. In res cb 6. uri — ko bi bilo treba ravno pričeti z igra«Jetrn — je začelo zopet padati in je deževalo naprej. — Opozarja se slavno občinstvo, da so vse srečke veljavne tud? za tombolo, ki se bo vršila eno prihodnjih nedelj, o čemur pa se slavno Občinstvo že pravočasno obvesti. Odbor.
izgnal v čelo. Sbuelz je sin'   profesorja
ETi?,.T0,en ie v Kopru- Samomorilec l^oil jurist,
Sokol sfe* 4t^i)l%.
Bratskim ?M«!sklr»i pMsatelj&ni! Slo-, venski soteolski kofesdar za. 1.191*. iz?ide -o priliki- pefcdese tlo tnioe slov^tis^cg^, Sokol-stva .v razširjeni jubilejni jždLaji. Uredili štvo vabi vse brate softiUske pi^tfrljej k sodelovanju. • LT-pOs lani ¦ "čkank 5 set- iri-oraj^ .več, aH majij tikati' r^vosja^o^^cegsi Sakolstva (izgodaviucski članki 'V-tdfctriehoj organizacijskem,- te4ova(liN) > «sfNkS>vuem oziru itd.) Izvolite jih -poslati uredništvu »Slovenskega sokol"skega k^^rja-« \ Kranj najpozneje do K jul ijs 191^2. Kjpo-rabne članke, za*atcre m ^ie Obilo prostora v koledarju, .priobči »-Slo^vcrt ski Sokol«;
fveza napolnili društeir.
Iz Temnice, — Braltio i n p-ev&lco društvo Jenko v Te\mii':»oi \^b-] iuapr^dnojn narodno čuteče o»b5instvo, -nla posuti ^ 12 maja- t. I. n-jefiT-ovo* panll^da^nsko ves,e-•'icoin da š tem pakraže, d^ cepi trirciiin požrtvovalnost dru-šitva. zat napredek in izobrazbo. Naše društvo je 4ginotnr> Šibko, a, .poleg tega se lim a'bojevati rrazn,itt)i za-
ire'il seje v ulici Leoni, KroglJo^SKlei-ire^ami. — Posefcitc, ok: rep^ite in Usposo-
bite je za na/daljni toof! Wej>la8J»te&e male oddaljenosti!. Tudi ftrlbola.^cL ki morda •obiščejo Wal naš Trsteli, poililt« la;liko> do'
Politični pregled.
Proti rusinskeinu vseučilišču. — V Lvovu se je vršil veliik stiod Poljakov proti rusinskernu yseuč3ašču, ki naj bi se ustanovilo v Lvovu. Slovesno so protestirali iPoljaiki, ,med njimi vseučiliški profesorji, proii temu, da bi se otvorilo ru-sinsko vsitučilišče v Lvovu. Rusini ipa so imoli «hod za svoje vseučilišče. — Slovanska vzajemnost!!
Zauunlva debata v nemškem državnem zboru. — Zbornica je rešila državni proračun za leto 1912. Tekom razprave je pbsegel.v deoato tudi notranji minister, ki je rekel, glede vprašanja, če sinejo uradniki biti tudi socijalni demokrati, da so uradniki prisegli zvestobo svojemu deželnemu gospodu in bi isto prelomili, če bi se pridružili socijalni demokraciji, ki skuša odstraniti monarhijo. Proti takemu inazi-ranju 'notranjega ministra pa je odločno protestiral šoc. demokratski poslanec Hoffmann in med drugim izjavil, da nasprotuje militarizem verstvu in da je vojna j zasmehovanje boga, krščanstva in vsega | človečanstva. Govornika je predsednik v^čikrat pokaral.                                           j
•. Cuvai. -— iDr. Ante Radič, brat zaprtega voditelja hrvaške kmečke stranke St-Spe Radiča, je pustil v JJjubljani natisniti. ,'P.bširen letak, v katerem hrvaškemu kmečkemu prebivalstvu razlaga sedanji obupni položaj na Hrvaškem! Ti (letaki so se. v; mnogo tisočih izvodm razširili po Hrvaški. Policija je bila seveda takoj na deluijn začela isJkati pisatelja teh letakov. V stanovanju dr. Radiča sta se vršili dve preiskavi, a našli niso ničesar, kar bi nu-diio. dokaz, da je Radič pisatelj' teh letakov, vendar pa je policiji zadostovalo, da je aretirala Radiča samo zato, ker je na njftsovern stanovanju našla nekaj letakov. Zgrad^ tega je bil Radič obsojen na 14 dnevni- zapor in globko 500 'kron. Pretekii teden^ sta se vrš?li v zagrebškem gledali-¦Sču idve impozaijt. demonstraciji proti Čuvaju.,. Nt spamen dan smrti narodnih ju-naikov ipetra Zrinjskega in Krste FTanko-pana se je v zagrebškem narodnem gledališču uprizorila domorodna drama «fPo-siednji Zrinjski'«; ko nesrečni sin Petra Zrinske^fa Ivan reče: »Žalostno je- danes v Hrvaški« je vse gledališče priredilo bučno demonstracijo proti Čuvaju. Občinstvo je vstalo in pelo (»Liepo domovino«;1 Dnč 3. t. rn„ pa je prišel sredi drugega akta opere komisar Cu'vaj v gledališče. Komaj ga je občinstvo opazilo, zaorili so navdušeni klici: Abcug- Čuvaj, abzujj lieTdbebel, tiran! Policija, ki vedno sprem; Ija strahopetnega kraljevskega komisarja je v »celih• drordohih naskočila difjaški parter, a posreeilo se j,i je aretirati le enega dijaka, in še ta je Madjaron.
Preventivna  cenzura  v Zagrebu;je v listih plenila poročila o zasedanju dele-
gaoiji GovJJt kneza ¦Scbwaraenoerga je zaplenjen ves. Vse, kar je-proti Čuvaju napisano, je zaplenjeno.   '
Iz Zagraba ni mogoče -poslati kako poročilo ali brzojavko v ikak last. Vse se zapleni. Okoli narodnih, neodvisnih 'listov vohunijo tajni .orga/ni -Cuvajevi noč in dan.
Sto nižiijonov za kolonizacijo med Poljaki v Nemčiji. — V proračunu nemške skupne vlade za 1. 1912, katerega.fe odobril državni zbor, je dovoljenih-100 miljo-¦nov za »narodno ogrož&ne kraje««, t. j. z-a nemško kolonizacijo .ipoljs-kih 'krajev na vahodnam Pruskem, dalje v Šleziji in Šleswig-Holste:nsikem. (Posebni zakon dovoljuje vladi nakup posestev in tanetij za nemške koloniste, .zlasti male kmete in delavce. Posebno poročilo k temu zakonu pravi, da se poljski živelj- v vzhodni Pru-siji Vedno bot'j ojačuje in da se že razširja na !blir/,nje dežele.
™Kaa takega v XX. stoletju!
Vojua med TnrDijo m Italijo
Italijani zasedli otok Rodos.
V seji italijanske zbornice 4. t. m. je prebrali ministeirski predsednik Oiolitti brzojavko, glasom .katere je italijansko bro-dovje neovirano zasedlo otok Rodos v Cgcjskem morju in izkrcalo na otok večje oddelke italijanskega vojaštva. Vojaštvo ni zadelo na nikak odpor.
Italijanske čete so se pričele lizkrca-vati pri obmorskem kraju Kalifeja. Vkrcanje se je popolnoma posrečilo. Vreme je bilo ugodno.
Razne vesti.
Klerikalni dijaki obsojeni radi volilnih sleparij. — Pred sodnijo v Ljubljani so bili obsojeni visdkošolca Jak. Sajovic in Jakoib I3asaj ter dijaka Fr. Kleindienst in Fran Urbanček radi volilnih slepariji. V občini Šenčur so bile volitve in ti 4 dijaki so neumorno delali za klerikalno stranko. Ti »možje« so izpolnili igjlasovnico, napravili in podpisali pooblastilo neke gospe dr. Prevčcvc; pooblastilo so podkrižali. Ker komisar ni verjel, da bi gospa dr. Preveva me znala1 pisati, je konfisciral pooblastilo. Preiskava je dognala goljufijo in obsojeni so: Sajovic 10 dni,iBasai 7 dni.Klein-dienst 14 dni, Urbanček 5 dni zapora. Nove žrtve klerikalne stranke!
Parnik »Carpatbia«, ki je rešil, kakor znano, s »Titanica« 705 oseb, je priplul včera;} zjutraj v tržaško luiko.
Zaradi veleizdaje aretiran Italijan. --Oblasti v Bolcanu so dale aretirati italijanskega trgovca, regnikola Malvestio zaradi veleizdaje in razžaijenja Veličanstva.
Srbski zarotnik iz leta 1903 umrl. — V Belgradu je umrl polkovnik Luka Laza-revič, ki je bil eden izmed voditeljev srbske .zarote proti kralju Aleksandru in njegovi soprogi Dragi. Umrl je za zastrup-Ljenjem krvi. Lazarevič se je takoj po umoru umaknil iz javnega življenja in živel zelo priprosto.
Tramvaj v Pulju. — Ker so praznovali uslužbenci prvi niajnik, so bili vsi odpuščeni, kakor smo poročali. Družba je najela novo osobje in je promet deloma že začel. Odpuščeni so se preveč zanašali na pomoč scc. demokracije.
Tri otroke je povozil vlak. — V Bo-lencinu je povozil viak 3 otroke. Zadel je v kmečki voz, na katerem so bili odraš-čenti in trije otroci. Vsi odrašičeni so se rešili, otroci pa so storili grozno smrt pod kolesi tovornega vlaika.
Tovarna zgorela.   —  V Kremnici je zgorela tamkajšnja   tovarna   metalnega , blaga; Škode je nad 120.000 K.
Atentat na tramvaj. — Neznani zli-kovei so položili na tir tramvajske proge proti StrasTiicam na Češkem tri dinamitne patrone. K sreči "jih je. zapazil sprevodnik in ustavil voz, ki 4e btl poln ljudi. Vrši se preiskavah iBalje so storili to neki italijanski delavci.                         '
200.000 ljudi brez strehe, -r Cel delta reke M-isisipi je prepravljen, ker je voda podrla nasipe. Dvestotjsoč 'ljudi je ostalo-brez strehe. Utonilo je le nekaj oseb, vkljub terhu,' da je 'prišla nesreča nenadoma.        """'      .¦¦.'¦ :
Milijone dolgov  so zapustili lastniki .mlina v Hutu na Rumunskem -in pobegnili. Pravijo, da je dolgov 10 milijonov, dobiti so tudi ponare^ne Menice^      i ¦'-Dalje na 4. strani.
Godba te &eMa svlrati v Berolhm V neki nočni kavarni — 'kar je počil strel. Ustrelil se je trgovec Grossnramr iz Li-iberc. Vzrok samomora: ljubezenska afera.                                               ;
Na svoje 3 letno dete ie streljal na Dunaju neki Maks Karpel, ki živi v konku-ibinatu z 23 letno Avgusto Barta. 'Dete je nevarno- ranil, samega sebe je potem pa porezal z nožem. Baje je storil to dz ljubosumnosti.
Madnarodni kongres za boj prati tuberkulozi.
Od 7. do 20. t. m. je zboroval v Rimu sedmi mednarodni kongres, :baveč se s tuberkulozo, kako jo pobijati. Kongresa so se udeležili veliki in znameniti kliniki vseli dežela, Kongres je zboroval v treh sekcijah;- prva se je pečala s socialno branubo proti tuberkulozi, druga s patologijo in terapijo, tretja pa z etiologijo in epid^milogrjo. Za;ias je pred vsem važna razprava o socialni obrambi proti tuberkulozi.
Z ozirom na tuberkulozo in šolo so si •bili vsi edini v tem, da je sicer latentna tuberkuloza med šolsko mladino zeU razširjena, da so pa ojed njo oblike odkrite, torej nalezljive tuberkuloze zelo redke. Povdarjalo pa se je nevarnost, ki tiči v tem, če trpi učno osotoje ali pa šolski sluge na akutni tubericulozi; z ozirom nato se je maglaSala potreba, da se oboleli ma-terielno tako osigurajo, da ne bodo z ozirom na sluzjo primorani, svojo bolezen zatajevati
Zahtevala st je šolska (higijena, higi-jenični pouk in uvedba šolskih kantin.
Razpravjalii so na to o zvezi stanovanjskih razmer in tuberkuloze. Profesor Landouzv je o tej točki lahko sporočil, da je Pariz za gradbo zdravih delavskih stanovanj izdal sto milijonov, toda mož fe bil s'-tem sporočilom popolnoma osamljen. V neki resoluciji se je 'opozarjalo na interes mest, da si kolikor mogoče velik del stavbenih zemljišč pridrže ali 'pa na novo pridobe, da lahko zgrade zdrava in cena stanovanja.
O profilaktičnih in terapevtičnih odredbah socialne narave je poročal profesor PaveH Jacob (Berlin); zahteval je za otroke z odkrito tuberkuloza ločitev od zdravih otrok in"odstranitev iz šole; taki otroci naj se nastanijo v zdraviliščih, gozdnih šolah, morskih hospicih, v selških kolonijah itd.; za otroke s prikrito tuberkulozo pa je zahteval, da se bolezen do-žene; potem jih je ohraniti pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom in jim svetovati pri izbiri poklica. Za zdrave otroke, ki žive v tuberkuloznem miljeju, je prof. Jacob zahteval, da se od bolne okolice čim prej odstranijo in spravijo v zdrave rodbine. L-med zahtevanih splošnih odredb omenjamo: Jetični morajo spati sami, če le mogoč j vsak posebej v svoji sobi, e rentuaIno naj se take sobe najamejo na ; .vne stroške; prepove naj se razdaja-nje nedesmficiranih zapuščin; zakoni med tuberkuloznimi in zdravimi naj se po možnosti preprečijo, nosečnost tuberkuloznih žena naj se umetno prekine; delavnice naj se higijenično nadzirajo; delavci z odkrito tuberkufozo naj se iz delavnic odstranijo. Vzpričo velike razširjenosti tuberkuloze v jetnišnicah je zahteva po fakul-tativnetm odpustu velikega pomena. . Z ozirom na ovadbeno   dolžnost pri
tuberkulozi so se' na kongresu zedimli v tem, da je želeti, da se vsi slučaji tuberkuloze naznanijo. Pri tem se mora vsekakor gledati, da se .prizadete osebe ne oškodujejo. Zaeno z ovadbo pa mora poseči vmes tudi socialna .pomoč v prilog bolniku. Za smrtne ^učaje se je ovadbena dolžnost brezpogojno zahtevala.
Gtede na domačo industrijo ia tuberkulozo se je sprejel dnevni red, ki označuje domače delo za skrajno nevarno za razširjenje tuberkuloze in zahteva razen zdravniške ovadbe bolezni tudi ovadbo obrtnih izdelkov, da se.t >dvržejo obliga-torični desinfekciji. To bi bil prehodek k zakonodaji, ki bi domaČi industriji zabra-nJa izdelovanje predmetov, ki lahko bolezen prenesejo,
V  vprašanju zdravilišč se na kongresu niso mogli zediniti, ker ie gospa dr. Fiichs-Wolfring zastopala stališče, da je zdravljenje v .zdraviliščih predrago v raz-, merjii k uspehom.
V  varstvo otrok proti tuberkulozi so se zahtevale raz!'i5ne odredbe, v kadrih Francoska prednjači, cdkar se je začela vsleid padajočega števila porodov zaVe-dati vrednosti človeškega materiala. Na-glašala se je škodljivost alkoholizma, ki v •mnogoterem' ozlru pripravlja tuberkulozi pot.
»Z.«
Mali oglasi.
Hi«Mjl\,prtst0iJNika4UBe 60 vin. Ako je ogla? obtt&Mtlli «e.r»<tan& M vsako besedo 3 7In. I*jprtjtMM]So lnserlranj« u trgotc« In obrtnike-
Kolik« le manilih trgovcev in obrtntkor t Gorlol,
— ' ifcU (to j«lo t mestu) nih«-------------•—
" tn«jhttt
Proda se lep, velik pes
Naslov pove upravnistvo.
Sprejme
CD   HPDnna   za trgovino z  mesnati   UbCIlua   nini blagom. Natanč-
neje se izve pri Antonu-Ravnik v Kanalu.
Pnida se mala vila 5'ŠffSŠfciiš
zemlje park, travnik, vinogradi, in pritikline. Vse zemljišče je obzidano in oldnno s tekočo vodo. Naslov za pojasnila: Fonda ni en ta Pre* fetura 2631, Manesta Venezta.
Jakob Š«lipj»ckr
Gorica, Gosposka ulica št. 25
urni'
'. državnih že
topli
nerov   zrakomerov,   hy{jrc trov in. daljnogledov.
Vse po najnižjih cenah.
Književnost.
Sherlock Holmes, Detektivske povesti. Zvezek I. Izšel je četrti, peti in Šesti snopič. T. 'del: Doživljaji. Snopič po 40 v. Izdaja knjigotržnica Kleimnaver & Bam-fcerg v Ljubljani. — Naroči se laftko 'tudi v Trgovskem Domu.
Kupujte saipo  dvokolesa „HlfetUl"; ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bo-
. diši za navadno rabo ali za dirke. Šivalni sir< tji" Original UlCtOfla   bo - najprak-tičuejši  za,vsako  hišo,   l-ii   služijo   za   vsako-vi si no  šivanje   in ltika"Je  ,(vezcnj>).   Stroj
toče brezšumno in je jako trpJŽ-M. Puške, samokrese, slamoreznice in vm? v In stroko spadajoče  predmete se dobi,  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kenševani & Cuk
GORICA, n Stolnem trp it, 9, GORICA
Milimi Hudi
je^odpravild
hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s
SL Kaiscrjeuimi
— — prsnimi karamelami-------
z znamko 3 jelke.
notarsko potrjenih priznanj od rajnih '/.'Travnikov in privatnikov, kateri jamčijo za, dober uspeh. Bonboni so jako lahko zaužitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po (>'» vin. Dobnr* se v lekarnah pri G. Cristofoletti, c. kr. dvorni dobavitelj,  L. Gliubich, C. B. 1'outoni. Kuggiero Kiirn«v A., de Gironeoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lekarnah: Jnrji Hus  v Vipavi, L.  Eurschen  v   Ajelu in Maks Kozower v Ajdovščini.                          i
Varstvena znanilca: »Sidro"
iUmat. Gapsicl conp.
A liker ?ain-Expeller
je povsod prlpoznano kot  najboljše
sredstvo proti prehlajeajn iti. Za ceno
80 Tin., K 1-40 in 2-— se dobi po
ˇsen lekarnah. Pri nakupu  tega, tako
priljubljenega domačega zdravila, se je
posluževati ie   originalnih   steklenic y
gkatijsh z nago varstveno znamko „g|«
(bon", ker le tako je zagotovljeno, da
je izdelek pravi.
Dr. RICHTERJEVA LEKARNA
^S||     Pri „xlataaleTO" v Prani
¦ i [ isabethgasse atev. 5 nov«.
Za one, ki trjrijo na želodcu!
Vsem onJm, ki m si nukop&li kako ž^lodCno bolezen s prehlujotijmn aii s proobloZe-njem želodca, z zaužitjorn slabili, za prebavo težkih prpmr/.lili uli prevročih jedi ali z^no-zmernim 2ivijonjc»» kakor: želodčni kata-, krqo v Jelodcu, holeolne v lerodcu. težko prebav« •II »aslizenje, se prlporofa tem potom dobro clomaCe sredstvo, Cegar blagodejni vpliv se je preiskusii Že več let. In to je
gfrVv Hubert UUricli-pve zeliščno vino.   ^9^
To zelišfno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravijnih zclišfi in jz. vina ter ojaSi in oživi prebavne orjranc Človeka. ZeliSCno vino odstrani nerodnosti pri prenavljanju; in pospo-gnje tvoritev zdrave krvi.
S pravočasno porabo se uduhijo želodr ne holezni Ze v kalu. Zatorej se ne-sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: {jlavobolj. kolcanje. žganje, napihiijonost, hljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih bolezi«ih. pojenjajo večkrat po par pofcirkih teir.t vina.
Zprt;e in njega siahe porjedice, kakor kolika, utripanje, sna, sl.ibo spanje, kakor tudi nabirauje krvi v jetrah, v slezsni in hemoroidne tioleiMno se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani ncprebavljivost in vse nenotrebne stvari iz žeSodca in čreves s tem. da pospešuje stol.
Suho in bledo obličje,   pomanjkanje krui,
claKnct So po l!ava'^ poslediro M:.lie prebava, pomanjkljive krvotvoritve ii) bolnegra 3laUU^I stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka so nervozno oslabljene in ozlovoljcui-. trpijo na glavobolu, so brc? sna. hirajo in trpijo Zelibčno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino ¦ ovzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo trnovi, porpeši tvoritev krvi,, pomiri razdražene Živce "in vstvari novo veselje do Življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spiičujcjo to.
Zeliščno vino se dobi v stellpnicah "po 3 in 4 K v lekarnah slepih krnjflv : • orica, Kormin, Gradišče, Rorpans, Ajel, Campoiongo. Houkt1, Trži«?, AjdovSfina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, jČedad, Vidfira, Palma, Čorvjnjiin, 0}?«j, Humifel, Gradfž, Sežana, Vipava, rostojna, Trst, Milj*1 itd., kakor tudi v v«ji'h diugib manjSih in večjih krajih Goriško-Gradiščanske v. Iuksraah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kihje Avstro Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!    =====
Zahtevajtp izrecno
Zeliščno vino.
Naznanilo.
tvu  uljudeo   naznanjali [> moke valjčnega mlini
Vinko Majale iz Kranja.
Slav. občinstvu  uljudeo   naznanjam,   da   sem   prevzel zastopstvo in zalogo moke valjčnega mlina
Priporočam se  slav.   občinstvu   za   obilna   naročila in zagotavljam točno in solidno postrežbo. Spoštovanjem udani
Peter Gruden
Srnica, SfDim trg iteu. 9
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga s omejenim jamstvom.
(V lastni hiši, Rospoak« ulica *l. 7, |. nedafr.) - T«l«fo* it. 70.
BaJun poltae hranilnice itnTm.m. Na obCnem zboru dne 23, aprila 1911. se je doJoCilo: Hranilne vlon« se  obrestujejo po 4*/,%. Stalne večje vloge t enoletno  odpovedjo  po dogovoru.   Rentni  davek  plaouje poioJil-mca sama.                                                                            r      J   y    '
Hranilne vloare se aprelomafo oa vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki.
««   P°«Pl»» se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 61/,*, na /ar-fičino ali zastave In na menjice po 6%,                    ,    .     '***"*
aiavnl d*r«ŽI se obrestujejo koncem leta 1909. s6^. 9o^f tn,# 81' de.c-19l?r Zadružnikov 1886 s * deleži v sneaku iLin4iron' -Hranilne   vloge.:   1,423.351*2«.       Posojila: $lmw: ~~ Re,ervni "k»»V «6 847-44. - Vrednost hil:
mmmmmmm^mmmmm^mm^