St. 28. „Soca" izhajft vsnk pelek in *elja popostfprojemana »H v florici nn dom potiljana: Vae leto.....f. 4. • Pol ieta.....„ 2. Cctfrt icta . . . . „ I I'ri oznaliilib in tako tudi jirt „p« $ utticah" »e plaeuje za iiavadim tmtoj. iif> trnto: g kr. *».•* tiskii 1 krat s'," „ ,! 3;,' Zsr«6? 6rki» po prosturn. V Gorici, 11.julija 1890 SOČA I'osiitiit^ii^ Ufvilke w ooblvaJQ f« ¦¦* kr. v toJmWiiicah na Stareta ,*rgu in \ Jianalu ulici. ¦ Dopisi naj se poSiljujo vredoifitvu, narot-nina pa opravaiku „SoLe\ & g. Andw'ju Tabaj-u Via Canonioa N. 8 v St. Koku v Goriei. RokopisS se ne vrafcsjo; dopisi imj *o hlftgovoljno frankujcjo. ~ Delay , em in drugitn tioptonoiuim se nsro&iins sniin, ako se oglase pri oprarnistvu. VaWo na marofibo. Ker smo 2© nastopili drugo poluletje vftbimo ggr. naroCnike, katerim je sedaj na-rotba potekia, naj blago volijo koj ponoviti narotfbo, da lie nastaneja tiei'edi pri odpo-Siljanju lisfa; oni iiarofcniki pa, ki nam na naroHnfni kaj dolJsujejo, naj blagovole svoj dotg poravuati. Prijateije na§ega lista tudi prosi mo, naj delajo in si prizadcvajo, da nam pri-dobijo tudi novih narofcnikov. OpravniStvo ,So6eu Svoji k svojiiiK Bili so casi, ko to v vsakem kraju, poseb-iio v vs&kcra mesia izdelovaii doma vsa obrt-itijska dela s pomoSjo domadib delaveev. Doma se je deeko uiil rokodelstva, doma bit prvikrat dcl.ilskt pomoeaik. Ko se jc rokodelstva priu-$1, dobil je dovoljenje, da sme po svetu. da se znanje popolni in tttdi kaj novega naucl Tukaj nt bilo treba staviti pogojev, da se mora »a dcm vrniti, ako hoee na lastno odgovornost prev-zeti nadeIni§tvo kake obrtnijc; to se je razu-melo samo ob sebe, ker drugod bi tie bil smei izvrievatt samostalno svojega rokodelstva, ako bl ne bil irael ob ednem v tistem kraju tadi svoje domovne pravice Ali to domovno pravieo dosefii je bilo tacas zelo tezavno. Tudi doma moral je prestati vsaki v prido nafielnikov LISTEK Irtice o popotovanji v sv. delete. (Dalje). Bilo je 4. aprila, ko je naSa dru2ba po §tirih debelih uruh is Nazareta na Taborjevem verhuocu so zoii^ii. Gted6 tciavoth pottc strme gore, osr^il naj« j« in tudi tolaiH, omenjeni Pater t s?ojem govoru ta-ko-le: ,»I*r;jate!ji! na snnrtno uro, kadar bode vie r.irtvaJki pot in bleda barva Tarn oblicje pokrivala, kadar bodete st. razpelo (bozjo raartro) s treso^o se roko driali — bode vasa dusa blagrovala are ia 6a-ee, ktere ste preiiveli io pretrpeli v av. dezeli." Na 5. aprila je druiba v sestih urah dospela v „Tiberias*. Tu je bilo prvikrat treba bivati in pre-uofiti t Sotorib. Tu je cerkev zidana t podobi zvrnjone Iadjo, ki pmti jeiera mob. V lej cerkti je patron av. Peter, ravno v Uki obliki, kakor ae vidi nj^o? kip v Ri* ai». Stall so v tej cerkvi tri novi h mirmorja zde-laui altarji. katere eta dva francoska grofa padarila I. okt. 1888. Sve^niki ao zaznamvaoi z austr. orlom. Od ta 2l/t ari je Tel-bom (Kafarnaum). Ta je bi!o aekdaj meato, sedaj so razvaline s travo zaraseoe. To mesto ni liotelo sprojeti Kristusovega nauka, zato ae je spolntlo nad uj m, kar aajdemo *udi v sv. Mat. II, 23. Na pol poti od tarn najdes prav revne bajte, ia rotline, kterira pravija tarn Medschedel t j. nek- dotiene zadrugo ojstro prcskuSnjo, in §e le, kadar se je v svojem rokodelstvu popolnoma izu-ril, potrjen je bil kot niojster. Tedaj se le smel je zafieti obrtnijo na svojo roko, sprejo-mati u&ence in veibati pomagaCo. Posledica take strogosti je bila, da so bili vsi izdelki dovrSoni. A ne samo dovrieni 10 bili izdelki, bili go tudi vztrajni, ker passilo se je z najvecjo natanjcnostjo, da je bilo biago, iz katerega se je eno ali drugo izdelovalo, pravo, dobro in nepokvarjeno. Cena za blago, kakor tudi placa za izdelovanje sti bili natanj^no do-loCeni, Vse to pa je provzroeilo, da so kupci, ki so dosli edenkrat ali dvakrat na leto na se-jeiii v kako mcsto, niso mogli se slabimi ali morda celo ponarejcnimi izdelki spodrivati do-maSih obrtnikov. Ako primerjamo danainje dni onim oasom, zapazimo veliko razliko. A pied vsem opom> niti moramo, da ne opisujemo ono dobo iz na-meua, kakor da bi vsakemu napredku in pro-stemu gibanju bili nasprotni. Tudi radi prizna-mo, di margikteri nadarjen in podjeten dlovek bi bil svetu pot do novega vira blagostanja po-kazal, da ga niso strog© naredbe doticne za-druge zadr^evalo. Pisali smo one vrstico edino le zato, da 6itate)ji Kpoznajo, da prostost ne ko-risti vselcj in da pride ve&krat tisti, ki je na videz prost, vslcd sebicnosti drugib v ne^uosno suznost? Oglejmo si to naso trditev nekoliko natanjLncj§e. Odpravili so zadruge obrtnikov, pa z njimi tudi blagostanje podjetnikov in gotovi ter Co-voljni zaslu2ek pomocnih delaleev. Zafielo je spodrivanjc (konkurenca). Ker pa z dobrtm blagom in dovrSenimi izdelki konkurenca ni ta- danja Magdala, kjer je Madalona, ki je iz doma v Betaniji za Oljskc goro stariaem zbe2ala in potem neredno iivola. Dezelica ta je lepa, pa ni varna, kajti tu okoli se klatijo Beduini «e svojinii roparskitni nameni. Gorje mu, ki bi m ptedr^uil pidati samotea in osamljea po onih kiajih semtertje zaraienih, polnih votlio. Soboto 6. aprila je peljala pot precej gorata in strraa cez pu§(5avo, na kteri je Kristua 5000 moi na-sitil. Imonujejo jo: nGrora preduduih krubov" ali 9naBitenja." Potem pride koj gora osmih blagrov. Od tod prides do poti, ki te privede tudi v neko samo-to, kjer razvaline ka^ejo da tukaj je moralo mesto biti. >o rea, pravijo temu kraju, ki je via na Gali-lejskem: Kana v Oaliloji, kjer je Kristua vodo v viao spremenil pri 2enitnini. Ssdaj nas krmi nal po-tovodja po bliiuji poti zopet v Nazaret. Odloceni dan t. j. po predpisanem dnevniku, ki natn je bil vodiio, kdaj in kain odpotovat, peljo nas pot iz Nazaretu po aredi Palestine proti Jeruzalemu. Po doverfieuih av. opravilih, ki se v tistih vro6ih do s5e!ah prav zgodej opravljajy, oaa Caka na ulici pred cerkvijo 20 konj in ae drob>2 z dolgimi uieai, tudi okoli 10 glav. Tl posledni 40 pred nami hiteli oblo-^eui z vsem potrebr.im na takem popotvanju, kakor ao Sotori, mize, stoli, postelje^ ki niao drugo, ko mor-narako platoo razpeto na zeleznih nogaii. Rekel sem da drobiz z dolgimi uaesi je podvizal naprej, da je Se pred vefierom dospel na odloCeno me.^ti), kj&r so le sotori zasadili in razgrnili. Od 7 sotorov je bil e-den gla^ni z avatrijsko zastavo na verSifiu, ki je alu-M za obedaioo (Speise-Salou> Drugi eo bili 2a epa?- ko lahko mogoca, prideli so siepariti pri blagu in krCiti delalcem placilo. Koliko po§tenih podjetnikov je v lmdi borbi onemoglo in rad all nerad postal je taki Bu2enj, ki ne more vefi no sebe in no druzlne poSteno prcrediti, do manj pa delavcev platavati. Pa poglejmo si stvar Se nekoliko nadalje. Nove znajdbe vstvarile so neStevilno tovarn, kjor se napravijajo izdelki se skoraj nev^rjetno na-glostjo in v veliki mnozJni po neverjotno nizki ecni, za ktere ildelke jo trebalo prej mnogo, primrno pla6ai»ili delaleev, Kako se bo obrt-nik proti taki konkarenci branil? PoStonim po-torn mu ni mogoLe. Ako node , sam propasti, mora delalcem placo kriitl, siabfto blago rabiti in vse boij povrino izdelali, Ali §e vse to ni bilo do tako neznosno, dokler so ni raziirlla po Kvropi epidemifina bo-lezen, da mora Kvropa z obrtnijukimi izdelki konkurirati v trgovini z cellm druglm svetom. Od ta6as zacclo je i@ le pravo gorje za male obrtuike, popolna suznost rokodelcev. Pro kupci, ki so evfopike obrtnljske izdclke po Aziji, Afri-ki. Ameriki in Avstraliji vsiljovali hi ondotno obrtnike izpodrivali, moral! so imetl izdelko po prav tiizki ccni. Dali so torej izdclovati naj slabSe blago, pestili so delalco bujie kot nek-daj su^ne zamorce. Ti so imeli vsaj po uuci po^itek in dovolj tefinega Mte&a, delalci po ne-katerib krajeh dandatias tega nimajo, Delati moi tjo cele noei, nedelj in praznikov jim ne privob - jo in za vse to prejmejo ve6krat tako piclo pi.'jo, da si ne mo re jo Se krompirja za zives d( voljno nakupiti. Tako so n. pr. v Prosni-cu krojace pripravili do obupanja, ko so jim za ceio novo nio2ko oblacilo, za ktero je potrebo- nice. Kuhar, mobamedanski turk je svojo kuharijo in packurijo na tloh imel. Dobro je vse napruvil ce-pec na tlch. Tudi neko torto je parkrat ipackul. fio-disi da je zrak take narave bil ali da je tek v tistih krajih veCji negi v Evropi, torta kakor tudi druga jedita so dopadu in hasnila. Veljal je ta nemski pre-govor: „Der Hunger ist der besto Koohl" Dodaj se grozansko slabe i strme pota od zjutra 6 ure do 8 zvecer na konju sedeti, se treati in trpeti; ni euda 6e dopada turska torta, se krompir ali polenta bi se nam prav dobro priiegla. Sioer smo okoli 12. ure iskalt strasanski vrociai se ogoiti pod kake oljkina ali figova dreveaa, So naj boiji senoo smo na§h pod cedri, limoni, pomeraiidami, ki so nam dajali zraven piLle sence tudi prav prijetni dub. Pod tako senco nam je na§ oskrbnik (Speiaemeister) razdelil merzlo pecenko, krub, razno sadje, orehe, suhe fige, poma-rance7 datelne, muidolne i. t. d. Vseje bilo naravno prav okasno in tecuo; kakSen dan smo dobili tudi pisceta, kterih modo ali prav za prav. ko2», a ktero so bile kosti pegrujenje, je bilo kakor posuSeno Credo. Zarad nas Bfe bomo veL aramoYali malerne govorict. Mi na i^rasuT ki obLojemo najvtd s 'lissom, apouieHtQ i« **«»lje, k»t drugod in veai© tudi, da narataa ae du«e2amo, dekler nimamo aa-veduih mater. Mlada, komaj domae euoraztedai Soli odraala dokliea ptide v sluibo v l\*t, priradi ae laski govo-lioi. Y vgodnem alataja be muratkatera y m^atu ali ckoltei tudi pored, in edua, na vide* itaitjau»ka dru-iina je vet. Ne saino pomaajkaoje slovenakth Sol v Trstu, temvec tudi potnaujkaoje mater, kt bi ae wvoju m~ ! roduoati aavedale, je knvo, da »e stevito Sbvencev ' dan na dan krei. (to je pa ie vse graje vredua iena, ki dobi laskega aoproga ia ue mara eli pa se ee!o sramuje z otroei v tvojem jeziku govoriti, kaj aaj reject ie le o atarisib, u. pr. ocetu Kraievcn io ma-teri Ipavki, kojih otroci damage besede ne razsmejo. Da bi otroei ne ivedeli da ao njih stariii vsaj t svojt mladoatt govortti slorenski, moi ia 2eni ne govorita aii prav za prav lonuta tudi doma ne med seboj v uobeuem elueeju drngega juzika kot btazeoe las&ne. Zgodt se pa, da taki stariSt o p-ttiki pogfedajo se na rujstni dom. Vzainett aeb ij kukegt fmUU ali dekiico. Kako oatrtui takt otrok, ko rau odmevaprcj neslisaoi jek po uieaih od oieU io ntatere. Da otroka preveL ne vzneniirita, ao besede sbvenske Io r<>dke, koje sta prisitjeua ae sorodniki spregovortti; toliko bolj zivaben je pa razgovor medsebojen v laiftni. Komaj pa ptodatopita prng roj^toe hi5o. pozablta zopet vaako domaLo besedo, ako na poti ne nafettta zdravoika brez diploma, ki ja vaaj za nekaj ca»& left laike mauije. Tak tilucaj Iio6em povedati, Nedavnu peljata ae tod mimo taki oce in mati a kakih 8 let atarim fanti(5eiri, Vozuik, primoran konja niikrmiti, vstavi in potuiki iolijo aetodiokrep' catu Vae, kar tiarooijo gla^ilo se je laski, Po kratkem odpoditku pelja oce radovednega ftntiSa na pro-su\ da ai kraj ogleda. Med tem pristopi ze prileten l.»iu gosi.odar, ki se je kot mladeni5 v Trstu roko* dehtva, ub euem pa tudi Uicioe priufiif, ter prasa ..gajivo voznika s 1 o v o n a k i: „kam pa peljete to zensko Irayo zet" Prej italijanska gosp.t tie sp»zabit ter v naf'.ci odgovort: „jo bora pa pri va^ ia\nf ako dobro plaLateH.Bazgovarjalasejepozneje asjcelouro z med tem casom verniviim se soprogoro »loveDj»ki — fanti<5a pa, ki nij uiceaar razutne!, sta priporoeerata, da naj mirno faka casa odboda iulijan^ki — da jih no bode zmerjel s kako psovko, kakorsnih se te pre-pogosto sliii le v Trstu. Bate, 9. julija. Ko te vrstice pisem (ob 9. uri | aveCer) je ogenj v najvecji vast na§e obcine: „RaTna" - steer ie omejen ali ne Se pogt§e». NearoCa jo pa tako-le nastaia: Daoaa popoidne okoli treh ur igral ae je petleten decek se zvepleukami: Kar so tako rado pripeti, zgodilo se je. Zveplenka tse vname in preplaSen dcCek jo odvrze, mesto jo vgaaiti. Haz-troseno seoo, ktero ravno spravtj;ij», se vname in preduo ljudje, ki so veiinoma vai na polju in seoo-zetib, zapaztjo, vie so val: goati dim proti nebo. S& slamo krite strehe vnemajo ae edna od druge in prej ko bi mislil, so vse sosednja poslopja v ognju. Le kdor je kedaj tak straini prizor za vidol, zna cooiti grozo, ki vsakega navdaja. Nobadea ne misii na gasenje, vsak skrbi Ie, kako bi to in uno resil. V velikt zmesojavi oioese se malovredno strar na var-ni kraj Itx preden se vrne, vze ni veL inogoce v hiso, da bi obvaroval vrednostae stvari. V«e joka ia xdi-huje, vse zbegano teka, ali kar bi bilo n*jnujut3e J treba, ne pride nobenemn na am. Predno pa sosed- ' je na pomod pribiuijo, je veSinoma te prepozno. Sam aem preved sbegan, da opiSem grozai po-gled. Poslopja irmajstih gospodatjev so b kratt v *>!a-uaena. Da se omeji pozar prizadevajo se vsi na po-mod doili sosedje iz drugih v&si in z Bozjo pumocjo posre&io se jim je vsaj toliko, da ni ce!i^ va? pogo-tiS6e. Razvaline pregledatt in ikodo precentti danas ie ni mogo6e. (Danas se po mestu govori, da ao v razvalinah naili spzgano deklrco, ki z«irad bolezni ni mogla ubezati. — TJ r e d.) Nehterim onih trinajsterih gospodarjev vpepelil je ogenj vse, nekterim so ostaie nektere ozgane bruuc io deli poslopja. *Posebno ona z opeko krita poslopja bilo je mognce vsaj deloma obvarovati.] Ret, preoblo2eni smo z davki, ali najbolj kori-stnega se nasi ljudje Se vedno tako radi izr>gtbljejo. Politi^ni razgled. Od kar smo pisali zadoji politicm razgled so se vriile deZelnuzborske volitve t Tclikem posestvu na Maravskem in v k me tiki h oL-ctcah na SoicograSkem in Predarl-b e r § k e in. Kakor kaze izid volitev na Moravskem, bodo imeli netnikt liboralci brez onih poslancev, k tcri pripadajo k tako zvani srednji stranki, absoiutno ve^ino v zboru; moravski dezelni zbor steje sto poslancev, vsled zadnjih volitev imajo neinSki liberalci 51 glasov, eeska stranka je do-bila 41 mandator, grednja strankn pa Iteje 8 glasov. V zadnjem zboru nemski liberalci satni brez srednje straoke niso imeli absolutne ve<5i-ne, a zdaj jo imajo, in to pride od tod, ker so Ceki zgubili v mestni skupini tri mandate. HaSolnograikem je sijajuo zma-gala k a t o I i s k o - konservativna stranka, kt je pa po svojem rat§ljenju popolnema Hbe-ralna, in centralistiina je prodrla le z ednim kandidatom; proti temu je propadel voditelj prave konservativne stranke in dosedanjt deM-«i glavar grof Ghorinsky. Na Predarl-berSkem so zmagali v kmefikih obSinah vsi kandidati, katere je bila postavila konservativna stranka. Na Koro§kem so Slovenei, hakor po-ro6ajo listi, sklcnili koaipromis s konservativui-ini Nemci, ter se nadejajo % njihovo pomoCjo zntagati proti nem.skim libcralcem v treh okra-jih. Tnkaj gre za okraje: Celovee, Beljak in St Mohor, katere so do sedaj zastopali nentikt liberalci. V tell treh okrajih zive Siovenci in Nemci, in vsak okraj voli po dva poslanca; Siovenci so za te tri okraje konservativnitu Neracem ponudili komprcmis na tej podlagi, da se za vsak okraj postavi za kandidata eden SIo-venec in eden kouscrvativen Nemec. Oe se bodo tudi konservativni Nemci tako pripravljali na volitve, kaicor se pripravljajo Siovenci pod vodstvom mnogozasluznega svojega voditelja zup-itika Einspielerja, potent zna imeti kontpromis vspeb, ee tudi nobena kronovina avstrijska ne ti5i tako v ustavovernem, liberalnem, nemskem taboru, kakor Koroska. Na Dunaju se je 6. t. m. ali v nedcljo vr&Ia prav slovemo introni/acija knezonadskofa dr. Anton a Jozefa Gruscha; slovesnosti so se vdeiezili papezcv nuncij Galimberti, na* mestni §kof Angerer, sufragani in vsa dunajska dabov§6ina. Vsled nove postave iraa mestno stare-sinstvo Prazko voliti dva zastopnika v dezelni solski svet, in od teh mora biti eden Ceh, drngi pa Ncmec. Ker imajo Cehi v mestnem zastopn ogromno vecino, so oni sklcnili kot nemsk.?ga zastopnika voliti drzavnega poslanza Heinrich-a. A komaj se je zvedeia ta natne-ra Cehov, zagnali so Nemci po listih krik, 6e§, da dzai nodejo sprave ter protestnjejo proti tej .zvolitvi in in sicer zarad tega, ker Heinrich ni dovolj zagrizen Nemec, kar je pokazal tudi v drzavnem zboru, ampak on je zntercn nioz in tndi nasproti Cchom se zadostt pravi^en. — Nemci uameravajo svojema polabogn knezn Bi-smarcku postaviti spomenik in dijaki nem-Skega vseueilisfia v Pragi so biti sklenili daro-vati v ta named 1000 mark; ali ko zve poli-cijski ravnatelj za ta sklep, je zahteval od pred-sednika bralne^a drnStva, da naj se oni sklep razveljavi, ker drugace bode primoran drustvo razpttstiti. Nekoliko odlccnejse postopanje nasproti neiriskim vseudiliscoikom v Avstriji je bi- ;,l lo 2e kedaj potrebno. -7-.. Jlafla jL mladocesku flKinecko draslvo" razpustila, ker Je prestopilo avoj delokiog. * Velifco se je pisalo in raspravljulo, da hofce knez Bismarck sprejeti ponujono mu kandi-daturo za drzavui zbor v volilnem ok raj i Kai-serslantern, a zadnje vesti zagotovljajo, da bi se Bismarck le tedaj dal voliti, ako bi ze prej bil vedel, da ne pride v nacelno nasprotje se seda-njo vlado. Kakor porofiajo listi, bode pruska vlada dezelnemu zboru v prihodnjem zasedanju predlozila navi postavni nacrt o porabi onega denara, katerega vlada ni hotcla izplacati za fiasa kaltarnega boja cerkvam in cerkvenim slu-gabnikom; ta novi postavni nadrt bode neki tak, da bode vstrezal zeljam kataliskega previvalstva. Cas, do katerega velja fcrojna zveza, sklenjena raed Avstrijo, Nemfiijo in Italijo, bode kuiali potekel in ker je ta zveza na Italijanskem le malo priljubljena, za to so Iaski republikanci in irredentovci ze sedaj proti ponovijenju te zveze, Kepublikanci v Itimu so izdali poseben okiic in ga po Italiji razsirili v ve6 kot 100,000 iztisih, v katerem proti tej zvezi protestujejo in zagovarjaj© ono s Fraficijo. Zgornja zbornica angle§ka je sprejela v prvem branji postavni na6rt o odstopu oteka Helgoland. — V Londonti so redarji „itrajkali.tt Ha postsji Borosteet je v saboto kar 140 re-darjev odpovedalo pokorMino zarad premeSfienja enega tovariia; redarji so ob ednem tudi terjali zvifianje place, Nemiri so se ponavljali skoz par dni, a ko so odstranili prve rogovilcie, povrnil se je spet mir in red. Sodi§6e v P a r i z u je obsodilo vse zato-iem nibtliste na tri leta jede in 200 frankov globe; opriMml sti samo gospa Reinstein in gospodiiint Bromberg. To postopanje francoske vlada in potem obsodba nihilistov je napravilo nojboljsi vtis na vladue kroge ruske. — Fran-coska poslaniika zbornica je sprejela skoraj so-glasno postavni nacrt glede carinske zveze med Francrjo in Tunisom v Afriki. Iz C e 11 n j se 7. t. m. porota, da je bil Bozo Martinovifi, povcljnik telesne straze knc-zove, isti dan amorjeti, a ljudstvo je koj na Mar-kovem trgu tnorilca usmrttlo. Povod utnora ni Se znan. ^ Domade in razne vesti. V Miramaru oamerava, kakor se iz Dunaja poroca, prezimovati nadvojvodinja Stefanija, udova ranjkega preatonaslednifca. G. cesarski namestnik vitez Rioaldini doge! je preteklo saboto Lez Obcino v Seiano. Na meji Seianskega gUvuratva poklonila ata se mu voditelj okrajnega glavantva Dr. Peter Laharner in zupan Sezanski R. Mahorfcic, deieloi poslanec. Dohod v Seiano namanit je sttel topicev. Prod gUviistvora poklonila se mu je duhovicma in uradniki, godci pa so zagodl* ceaarsko liiraao. Namestnik ogledal si je fie le laosko jeaen dokonLmo prenovljeno cerkev, potem zaporedotna razlicne uradnije. Najdaljo se je ponvidil y Soli, kjtr se je v vs&kem ra/.redu hotel prepri&ati o j&predku. Ostai jo r Sezani uad stiri ure ter po-iaalil z obiskotanjem tndi g. zupnika. ImeDOvanja in premescenja nidn j?kih in politifinib uradnikov na Pnmorskein. G. Fran Duki5, c. kr. sodnijaki pristiv v Gorki imenovati je c. kr. okrajnim sodnikom v Boleu, c. kr. aodnijski pristav t Tolminu g, Gabrijid^ifi c. kr. okr. sod.iikom v Pod-gradu, c. kr. okr. sodnijski pristav v Korminu g. Gaudusio c. kr. okr. sodn:&om v Buzetu. — C. kr. okrajni aodnik g. Diinmich pride iz BoJca vv Kormin, c. kr. ckr. endaik g. Cermak iz Buzeta ? Cer?iojan. — C. kr. okr. sodoijaki pristav v Korminu g. Me-stroo jo debil naslov svetova^ki ga tajnik?t. — C. kr. okrajnim kotnisarjem bili so imoaovaui gg. Teofi! Prin5ifi, Alfred L!. Manuasi, Eraest Gironcoii 21. Stein-brunn in Fiiderik Reoner; aacaano pa grof Marij Attems. Od. gg. novomaSniki gorigka nadSkofije bo, oziroma bodo datcvali nove i,v. mase po nasled-njem tedu: Valentin K r a g e I j in Jozef V i d m a r ata vie imela novo av. ma§o, in sicer pryi 6. v cerkvi »\\ Antona v Goricij drugi 10. julija na Sr. Gori; Janez Bjaj&ch, 13 julija v cerkvi sv. Roka pod Turnom v Gorici; Andrej U r § i 6, 13. jalija v So-vodnjah ; Eduvard S u p p a n z i .j h, 16. julija pri 66. sestrahUiSulinkah v Gorici; Janez N a n u t, 20. julija pri sv. Igoaoiji v Gorici; in Jo2ef Primo2i6 20. julija v St, Polaju na Krasu. Dozidavanja malega semenisfia je dovr-Seno m 2o po6ettom Solakcga leta 1890|91 bo mo-go6e nokoliko rejencev vero6ilo .si«->tavil je vodja Dr. Schreiber. Edini spis prof. Babach-a govori o «aslugah Filipa Zeseu za nemsko aIovsIvd v 17. veku: h sta-tiatike pbzvomo, da je sulo obiskuvalo 218 u5encev; po narodniisli je bilo 122 Italijuaov, 55 Slovencev, 39 Nemcev in 2 sta bila drugeh narodaosti, Po v«-pehu jo bilo 13 odlicojakov, 148 jih je vdobiJ* I., 1 31 II. in 5 III. red, eden ni bil klasifikovan. Sioveuska javna deklifika 6ola v Gorici . konca Ittoiuje ioliko leto 15. t. raM otroiki vrt pa 26.; kakor znario, vzdiiujo oba ta zavoda ilo- j vensko politiiko drufitvo ^Sloga14. 1 V morske kopeljiV Graded (Grado) odpe-Ijali so duo 1. t. m. ob i\ zjutraj bolno otroke iz ! mc3ta in okoiice goriSke. D.ugi dan dollo je z via- j kom ob 10 uri 39 m. z Dunaja 88 otrok v Rooka, ! ktere io od tod ekogi Ogloj spwvlli v Grade!, Z§. ! detek blagodejnega zdravljenja neireenih tkrofulozttflt , otrok, katerim oobono drugo /.dravilo italuo ne po- . maga, bil j« letoa posebno sijajcn, ker dolel jo bil i v Gradez tudi g. namestnik viti-.z Rinaldioi iatoga ' due, da si ogleda zavod in naprave. Tombola, ki je bila na dan sv. Petra in Pavla ! v korist zapuifienih otrok v Gorici, data je 870 fl, i 85 kr. cjnti'ga dobidka, Yseh dohodkov u 7175 pro- ! danih li4ov po 20 kr. bilo je 1435 H, razaih stroi- ! kov pa 564 fl. 65 kr. ; Mrtvo so naili v pouodoljck zjutro 79letno Lucijo Padovan, Dimnik Be je vnel v ponedsljek okolj poldno na l'lacuti. Gasiloi ho zabranilt poiar. Svilnih meSidkov (galete) m Jo prodalo v do hi od 14 jiiniju do 3, julija t, ). kolikor se jib jo na javtii telitnici v Gorici Htohtalo, 80,425% kilogra-mov. Pii^ronna oena I. verste jp bila 1 fl, 85'/, kr., II. verstu po 1 fl. 65«4 kr. Lata 1880 pa je pri§Io na trg 78.459 Vt kilogr. in poorema cona je bila I. verate 1 fl. 60S/4 kr. II. vorstu po I fl, 46 kr. Strela je dne 30 junija vigala na Selu Vol-fianike iupuije hlev, ter je jo v dveh urah z vaem kar je bilo v njoj vpepelila. Skoda se oeni na 900 fl. Presvitli cesar so z odlokom dne 29. junija imenovali v. 6. g. J. F1 i s-a, sprituvala v bogoalov-sktm semcnisdu, korarjem stolaega kapitetja v Ljub-Ijani. KnezoSkofi in Skofi avatrijski bi bili moral i nedavuo objavljeni pastirski list, predno so ga izdali, datrv popravo ljudskim uSiteljem, ker zdaj ae jim je bati najhujge obaodbe od ufiiteljskega zbora, ki bode t Saaz-u na gorenjem Avstiijskem. Tako vsaj prcti uditeljsko glasilo one. kronovino. «U6ite vse narode" — to stnejo dandanas samo ljudski u-ditelji. ObCinake volitve v Pasinu vr&ite so se v popohii poraz Lahonov. Italijani so prosili pomoSi, milosti in posredovaoja okrajnega glavarja in so ho-teli skleniti z Hrvati kompromis, a Slovaoi, zvesti si aniage, o kompromisn z nasprotaiki sdaj niso boteli ni6 slifiati. Nasprotniki so bili zarad tega ie bolj po-parjeui, ter v trctjem in drugem razredu se volit niso priili. HrvAski kandidatje so bili torej voljeni jedno-glasno in sicer v tretjem razredu z 519, v drugem z 362 glasovi; a v prvem so po hudi borbi ?. L'thoni, ki ho se enkrat poskusili svojo sre6o, tudi Hrvati zmagali. Slava ! Grof Pejacevic, general konjice in ko.ii poveljnik v BudimpeSti. je 7. jttHja oaglovna vmrl v Goetinskih toplicah na Solnograskem, kamor je bil sel zdravja iskat. Grof Pejacevid je bil luaber vojak in kot tak se je odlikovu! v mnogo bitkah 1. 1859, 1864 in 1866; imel je lo icvo roico, ker dearie mu je bila v avatrijsko-pruski vojski v bitki pri Kralje-vera Gradcu edna krogla razru&ila, a pri vsem tarn je bil izvrsten jezdeo, ker tudi se samo levico je znai svojega konja dobro brzdati. V zoatnenje njpgo-vih zaalug ga je, presvitli cesar o raznih prilikab odlikoval in I. 1887 celo imenoval vitezom zlatega runa, Kolero na Spanjsko so vsled vladnih sporo6ii iz Madrida donesli potuiki iz Filipinskih otokov. Do-zdaj ni piv.v hudo nalezljiva, toliko bolj pa nevarna za ttstega, katerega napade, ker po 60 — 700/0 zbo-ielib vrarje. Da bi se ne razSirila, vkreniie so razae vlada potrebna yarstvene uaredbe. Madrid. Miaister notranjih^tdernaznanir'je y ministerskom svetu, da ae koleca v Graaadi Siri, ker j« tam v nedeljo 19 oaeb ssbololo, 5 pa jih je limrlo. V okraju Valeucija jih jo »a dan za kolero mnogo zbolelo. Ni si- nadejatt ve6, dabi jo ua Span-skein eadnSili. (0 ko'oii bUri §e okio^uieo de2. od-bor-0 Neziiosna vrocina je bila koncem junija po nekai«r:h krajih v Ameriki. V mestu fiikago je dne 28 in 29 7.\ vnetjem mo2ganov vsled vrofiine naglo-ma vni'io 18 oseb, 117 bilo pa omamljenih. 28. junija jt- v is', era mestu pogiuilo na ulioah vsled soln-cn"ga priju.kj 100 konj. Tudi po drugih mestih zgo-dile so so make nesreSc. Silnl vihar razsajal je dne 1. julija po La-iki-in. Pri S.»»dri-o podrl je vefi hiS in razdrl zelez-uiLai nasip «d aporainju. Nazadnjo m bliia vender reiiloi angdj. 'Mm ho namrefi vrafia proti domit in ko zagleda moga v tikej stiski, mhl vie pretonje prednjega v«6era, uapne vie modi, da molt pt'ov-zdigne In mu 11040 i% voj izpuli. Od U011 je med njima ropot lepa iloga, Turtka deklica, hdi ruakega polka. V zndnji ruako-turiki vojski vdobili m 12, jan, 1878 uokateri vojaki ruskoga polka HKckbholrau v neki vasi Bolgarski lopo itiriletno deklioo, ktero *o bili stariii zgreSili, ko ao pred Rusi boiali. Doklica ae je vojakom vsmilila, ki ui znala druge bosodo kot tur-iko; in niso mogli od nje ivedeti, kako ji je ime. Sklenejo •• doklico ikrbeti in odposlauci vseh od-delkov naprosijo polkovnika-generala Punjutina, da jo v svojo hiSo sprejmo in na ntro§ke celoga polka za nje izrejo io vzgojo skrbi. Tako jo postala turftka dekp'ca hdi ruskoga polka. Dali so jo v Solo in te dni je v vaeh vcdnoitih do vol j no podudena zapestila zavod v VarSavi, kjer to jo odgojerali. Polk pa meni, da cdetovsko dol2nost dopoloi fie le tedaj, kaker oaj-denki tudi potrebno doto oskrbi. O ljudski Soli potoda komisija centralne ata-tiatike, da je v Avctriji 3,335.674 otrok, ki so dol^ni lolo obiskovati. V Solo jih ne hodi zarad duSoih in telosuili hip 21.885, iz drugih razlogov pa 365.594. Kot nadomestek za odpravljeno grficino ba-viti se bodo morali dijaki viijih gimnazij ogerske krone bolj temetjito 9 poznanjem madjarskih aptsov ¦ posebno a prestavami iz grSome. Uditi se bodo morali tndi risanja. — Pa6 bi bilo morda bolj uraestno ' ko bi se ucili zraven madjarskega kakega jozike, ki se govori v deLeluh krone sv. Slefona. Is svetovjie ftatistike posuemamo to-le: zaietkoin tega stoletja govorilo je na celem svetu: artgleSko 21, (rancosko 31, nem§ko SO, rusko 31, Spansko 26, italij.uisko 15 in portugalsko 8 miljonov ljudi. Stevilo ljndi, ki ho rabili nnfitcte sod me re jc-zike pomnoiito se je od 162 ua 400 miljonov iu sicer govori sedaj: mtgleski 125, francoski 50, nemiki 70 fipacski 40, 1 uski 70, italijanski 30 in portugalski 13 miljonov ljudi. ,Unio Ohatolioa.8 Kakor je razvidno iz de-naanjega inserata, prcvzel je g. Mat. M a n d i 6 te druibe glavni zastop za Primorsko in Dalmacijo. Vzlic teinu, da zavod ta dcluje fie le dobrega pol leta, jo vender zaniraanje zaaj od dne do dne 2ivah-neje. Tudi v naroduom obziru smemo zivod le pri-poio6ati, kajti nairen mu je izpodriniti razne 2idov-ske zavode, ki so nam Slovencem skrajno nasprotni. Potujodi zastopnik obiakal bode te dni najprej nafio okolico potem GoriSko in Istro. Priporo5amo ga na-fiim gospodom narodaikom, osobito pa Sastitej du-hovSSini. Predastni gospod, msgr. Nikolaj Faganl, fikof iz Manguiore v vzhodni Endijt ae je mudil pre-tekli torek tuka|.v Gorici; obiakal jo pii tej priliki tudi cerkev io samoatan o6etov tranoifikanov na JLo*tai>jtFioL ,Vrtec* prinaSa ˇ 7. St. naslednjo vaebino: Is primotBkih bojiac, — I. Na Pfedilo. Peaem I. Rejec. — Ne bodi necimerna. F. 6. Podkrimski. Vaktesna no?. Peaem F. S. — Vrao. Po Hey-u po»l. Junto Leban a sliko. — SkarjeYJeva Pepika. F. G. Podkrhnakl — Kaj je atrab. F. S. — Mladeuitt pri-jatelju za god. (P. V-u aioiil-i). — Kdd so pa li! * alikami. — DobroTa (po Ijndski pripot edki). Pesera A, Prapwtnik. — Nai koa. (fcrtica: ap. *.) — Bodi poStfB in wroiien. Fran Rop. — Kako velik je nai ¦ˇat ? Fran Rap. — Liatje in ctetje. — LietnU* are^BUUa- Dopisaiku «* C. Valeg* odgo-vora na dopis v » laji »N.' S.«* ae morerao objaTtii, ker k team na* sili katolisko aUliiAu, na katereia stojimo in ¦ ka-tarega raako atvar raiaojajeao, ko bl tadi aretea *•poaaeli ineka: „de awtaia nil nisi baa* ;• afeer ?a bodita prepn-tsai, da je edi dopi* le ekvir » eHke, *¦ kateri m po aaka-likMfudKora epec iraifo oa*a*, katere imnjo drag* poUtiiko a^pr&ajtf, k kor priauAi MN. 3," Verfttachte schwarze Seide. Man vetbreaaw ein Uaetereaea d« Stoffei, voa dan Ma kaafen *IH, aad die atwaua VerfiUaefaung tritt lofort iu Tage: Eeatt, raia gefArbie S«id«.kr*ui«h aofort ausjnmea verToaebt bald aad hlntarlUt wtaig Aecae top fa •»•¦• briaaUeaer Facbe. - Verfalwae Seide (die leiebt .peckig wtrd aad ericat) breaat laagaant tort, naneatlicb Rliaaien die .,Senasaf*dea» "waiter (ireaa sear wit Fartwtoff ancb-arerO, aad kiaterllMt eiae daakelbraane A*rhe, die nek iai G'genaaU aar ecbtea Seide, aicfct kranaelt, noadern kriatmt, Zerdrficki man die Atche der eehten Soide; *o xeratiabt sie, die der vertiUacbiea aickt. Da* Seidenfabrib-Depat ton «. Hemaeberg (K a. K. Hoftief), Zftricfc, veraeadet gera Matter voa eeiaea eeatea Seidenatofien *o Jedemaaa aad liefcrt eiaxelae Robaa aad gaaze Stocks perto-und xollfrei ia'a Haas. St. 2708(90 OkroLniea. Jaf ni liiti io razglatili Test, da m ja na Spaoj-ikem vnela kolera in da so kot epidemija naglo razSirji. C. kr. fkda, katetej so na potebni %ktbt ja^ni ^dravstreui iotereai, priporo^i, oaj pristojoe oblaatnije o pravem Sain priakrbd vao, Setar treba, da sc bu-Jt'zon na xaneee ludi v nnio kraje. Ker je pa po obstoje^ih postavah tadi obiinam izroltsft idrattfiiwi policija, into ?abi pndptaant od-bor vaa iopanitva, naj atrogn in x vso odlofioostjo izvajajo in tiTajati vclijo ˇ zdtaVitTenom ozitupred-pi»anc puataviie naredbe in sicer posobno one, ki aadeiMJo atanovar.j*. dvoril$a, gnoji§6a, alfanilda, ka nale in tako tudi one zastran rabe pilne vode, vod-njakov, kapnic in Todovodov, m kojih pop o I no snago je treba skibtti. m&ELm ODBOR. DEZELNI OLAVAR wmmm. Odlikovanje z svetovnih razstav: v Loudonu 1862, Pariza 1867, na Duaaji 1373 in apet t Pariza 1. 1878. Kiaviiji za koncerto in z& dom, kakor tadi pianini iz slnvuo zoane firmo: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer na Dunaji prodajajo se po 380 gl., 400 gl., 450 gl., 500 gl., 550 gl., 600 gl. in 650 gl. Klavirji drtigih firm po 280*350 gl.; pianini drugih fitm od 350-600 gl. Dobijo se vedno t A. Thierfelder-jevi prodsjalaici in poaojilnici klavirjev na Dunaji. VII, Btirggasse 71. Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prislnzijo spo-sobne in zanesljive osebe (do-sluzeniai zendarmom se daje prcd-nost), ki pridejo Tcckrat z obeiti-stvom v dotiko. PopraSoje se: „G- S. 1890," Graz postlagemd. itlw ipmijaa m pwtoi fmto! Teodor Slahaaja nte f Ma, al» fed! it fl- priporoca sa vljadno pri visako fttstiti du-hov&ini y napravo rerkvrnib posed in orodja najfioveile aL! ke, kot: monstraae, keiihov itd. itd. p«* najniiji ceni. Stare re5i popiavt. t^r jib V Ogoji po-Slftti in posrefcri. Xs bfegovoljno vpiaSanje radovoljno odgowrju. M]i Maga foto ffifl} a g;ttsiy grafesg C. far. priv. zavarovalno druitvo jkTitriiskl Fnib m Diiiif ustanovljeno leta 1860. Naznanja slavnemu oMiostvo da spre-| jema zavaiovunja proti toSi. (ilaviii %astop v (iorici Ktittska tilica Slv. 3. V Huniih osmtb letib po iznajdbi na fitotinw priznuuj pridobila at j« : Rill. (iaiirtnv'r-jcva tekot'.t frati-roska likavim mant zn eevlje, V eni minuti sTetijo se fieviji kot %u%hf ne da bi jib krta&f. Pomazejo se 6ovlji satno n to tnaatjo in v trenutkii poatancjo in ostanejo tadi cnii in svetH aaj za 8 dni. Mokrota jej niL ne &Uodt, da ta mast zabroni colb, da te eevlji tako lahko ne premo&jo. Priporoca se posebco *e!ec. duboviLi»i, p. n. oficirjem, oskrb-uikom, logarjem in eploh v^akemu. Pri c. in kr. vo-jakib je &e davno t navadi. — Tudi konjaka, oprava iiati se !epo 8 tem mazilom. Poailja se proato post.: 2 akh za 1.30, 6 tkt 2a 3 in 12 ski. za 4 80. Kemicna tovaraa R1H. GAERTKEfR, e. in kr. vojni oakerbovalec, Wien, Giseiastraeae 4. Prodaja se pri ve6ibkapcibrasi»jarjth in cevljarjib. V Gorici ima zaiogo: EM1UO GrESTlLl, Via Signori. najnovejse aestave prav pripravne in za 2QO/o bolj mocne kot dmge. NA 0ER2AVNI SADNI RAZSTAVI NA DUNAJU meaeca oktobra 1888 kot naj- bo!j§e 8pozoane in 8 Pervim darilom obdarovane. 91L IN L za grozdje in ' sadje izgotovljajo in prodajajo Ph. Mayfahrt et Go. Fnbriken landwirthschaflli- cher a. Woiabau-Maschinen- Eiseugiesaeret u.nd Dampf- hammerwerk Dunaj H, Frankfurt a. M. u. Berlin N. K ATA LOG I in usako pojasailo im zrihtevanje gratis in franko. - Sj.osobni zastopniki se isSejo ter dobro placojo. — »M^NH»-«i^Ht^w»^.j^vr^<» »^#*tf«i^f i'M i*< i^i-i xvy »i*i ^1 |( JAKO ZXltANB t3E5F"> %3E?aES3pX3>Sgi Coppag & Skert R Semcniške ulice 12. M r r ** fc Na Tratniku 14. J PriporoC*a slavnemu obcinstvu stojo pomnozeuo zaiogo uradnega, listonega, tiskarskega in zavojnega papirja. NajveCa zbirka vradnili, solskih, risalnih in slikarskih potrebscin. Mnogobrojna zbirka masnih in moiitvenih knjig. HT Trgovcem In prekupcero §e poseben odbitek "*^f te^JSRIJHIS^SR^^C TOtNA potrezba )j&SH8^aaHISH8»^ii