I N«|t ečji tl«T«uti dnevnik
▼ Združenih državah Veija iJi v*e leto . . . $6.00
I I
I 7
n
i
• .	$6.
- -	$3.00
ew York celo leto -	$7.00
Za mozenutro celo leto	$7.00
Za pol leta
Za Ne«
TELEFON: C0RTLANDT 2876^ NO 208 — ŠTEV. 208.
GLAS
listislovenskihidelavcev t Ameriki.
The largest Slovenian DaO> M the United States.
IwaaJ every day except Sunday a and legal Holidays 75,000 Readers
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
GRŠKA VLADA MORA TAKOJ PLAČATI
Mussolini pravi, da bo zvišal svoje zahteve, če Grška ne bo takoj poravnala škode. — Položaj na Krfu je baje normalen. — Italijanski ministrski predsednik kritizira Anglijo. — Jugoslavija zahteva posredovanje Lige narodov, če ne, se bo sama aktivno udeležila spora.
NEW YORK. WEDNESDAY, SEPTEMBER 5, 1923. — SREDA, 5. SEPTEMBRA, 1923.
VOLUME XXXT — LETNIK XXXI.
ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK MUSSOLINI.
London, Anglija. 4. septembra. — Ako ne bo Grška v najkrajšem	ugodila vsem ealitevam ultimata, bo
^Mussolitii zvtral svoje zahteve.
** Daily Mail" j«- dobil iz Rima pomeilo, da je rekel
ministrski predsednik: —
**Kak«>rhitro bodo <irki plaeuli, kar zahtevam, bom ]M»klii-nl svoje vojaštvo s Krfa. Vsekakor je pa boljše zanje, «l<;i takoj plavajo, kajti prihodnji teden bo eeiui v<*«"-ja. Niti na misel mi n«* pride, da bi zasedel še kaj ozemlja. Nastopil bom pa z največjo odločnostjo, «"♦■ bodo <Jrki kaj škodovali kakemu italijanskem podan i kil ali njegovi lastnini.'*
Vladna je odločno demei tirala vest, da so Italijani zasedli >e dva otoka južno od Krfa.
Rim, Italija, 4. septembra. — Ko je danes otvoril miiii>tr>ki piedseduik Mussolini kabinetno sejo, je rekel:
Položaj na Krtu je popolnoma normalen. Prebivalstvo je mirno. Italijanska ganrizija z lahkoto vzdržuje red. Kvropa j<» začela izpreiuinjati svoje mnenje. Vedno vee izjav se poraja v naš prilog. Svet Lige narodov je izjavil, da bo rešil samolastni ta sj>or. Tega pa mi ne moremo dopustiti. Naša east je omadeževana, in naše east i ne bo razen nas, nihče drugi pral.""
Atene, Urško, 4. septembra. — Kabelska zveza med Ki tom in Atenami je pod strogo italijansko cenzuro.
Italijani cenzurirajo vsako brzojavko.
Belgrad, Jugoslavija, 4. septembra. — Ker je dosti ministrov odsotnih, ni bilo mogoče sklicati kabinetne seje, ki bi se pee alia z grškim položajem.
Dnevnik "Vrieme" je objavi! članek, v katerem je jako značilen naslednji odstavek: —
'Me I »o zaeela posredovati Liga narodov in bo poka-' zala dovolj zmožnosti, da bo vsilila nesprotujoeima si strankama svojo voljo, so bo naša vlada omejila na diplomat ično akcijo v pravomočju Lige narodov. Če bo pa JaP°n»ki eesar in cesarica ter Liga brez moči, nam ne bo kazalo drugega, kot da se ak- prinore^enT 80 na vcrnem-t i v i o udeležimo rešitve zapletenega vprašanja. Naša Tozadevna brzojavno poročilo vlada se ni dosedaj še ničesar lotila. Povdariti je pa tre- je <lobil tuka^nii >ponski posia-ba, da sedanji spor ni samo spor med Grško in Italijo, ampak j«' dalekosežnejšega pomena."
London, Anglija. 4. septembra. — Grško poslaništvo je danes odločno zanikalo laška poročila o notranjih nemirih na Grškem.
Najnovejše, brzojavke iz Aten poročajo, da vlada po vsej deželi popletr mir.
Atene, Grško. 4. septembra. — Danes so aretirali tri pastirje, ki so se mudili v bližini prostora, kjer je bilo umorjenih pet italijanskih obmejnih komisarjev.
Eden med njimi je izjavil, da je videl, kako so popadli komisarji na tla ter da je šest neznancev takoj zatem pobegnilo preko albanske meje.
Kdor bo izročil morilce roki pravice, bo dobil milijon drahem nagrade.
MAJNARJI IN BARONI POTRES JE ZAHTEVAL 500,000 ŽRTEV
SE BODO SPORAZUMELI Samo v Tokio je bilo usmrčenih 300,000 oseb. — Potresni
sunki še vedno trajajo. — Dva milijona ljudi je brez hrane in brez strehe. — Vihar ob californijski obali. Roparske bande plenijo po mestih. — Nad mestom Tokio in okolico je proglašeno vojno stanje.
Če bodo premogarski baroni garantirali delavcem, da bodo zaslužili najmanj po pet dolarjev na dan, bo stavka kmalu končana.
JAPONSKA CESARSKA DVOJICA NA VARNEM
Veliko članov cesarske družine je postalo žrtev potresa. O nemškem poslaniku Solfu ni nobenega sledu. Med mrtvimi je tudi dosti inozemcev.
Washington, 1>. C., 4. sept. —
NEMŠKI MONARHISTI IZGUBLJAJO VPLIV
San Francisco, Cal., 4. septembra. — Danes je dospel v Tomioko kiiiur iz Ovaine ter s po roe i 1 t a mošnji Had i o Harrisburg, Pa., 4. septembra. Corporation of America, da je vsled potresa izgubilo Če bodo zastopniki antracita tli življenje nad pol milijona ljudi in da je nad 300.000 hiš operatorjev garantirali vsakemu {v razvalinah, delavcu najmanj po pet dolarjev i zaslužka na dan, bo stavka, ki je izbruhnila dne 1. septembra, kmalu končana, in 158.000 premo-i garje v se b*> vrnilo na delo.
Vladna posredovalec governor Pinehoi je zahteval, naj bi operatorji zvišali kontraktnini delavcem plačo za deset procentov. Zahtevali so sicer dvajset procentov, toda zadovoljili bi se s polovico.
Delavci plačani od dne, zaslužijo $4.20 <lo jJS.GO.
Po Pinchotovem načrtu bi jim bila zvšana plača za 42 oziroma .'6 centov na dan. Tega pa maj-narji nočejo. Zahtevajo minimalno plačo $5.00 na dan.
Ako bi dali dnevnim delavcem po pet dolarjev na dan in bi zvišali kontrastnim delavcem plačo za deset procentov, bi se povišala cena premogu za en dolar pri toni.
V Nuernbergu je prišlo do krvavega spopada, ki pa ni imel nobenih dalekosežnih posledic. Nova poročila o nemsko-franco-skem zbližanju.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom nafte banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po
VtaraJ m Mte
JvfOflftTijt;
KaspoMlja o« sadnje poftt« In IcpUCnje "Kr. postal Pekovnl vrmd** ta "Jadranak* banka" t Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranju. Celju, Mariboru, Dubromlkc, Splitu, Barajem ali drugod, kjer Je paC aa hitre IsplaCllo DajucodneJ«.
$11.70 $23.20 $67.50
Prt nakazilih, ki xnaiaja manj kot an tlaot einarjav ra£unlma paaabaj M M cantov ta pottntna In tfruea «tro4k*.
1000 Din. 2000 Din. 5000 Din.
K 4,000 K 8,000 K 20,000
Italija In RaapeMJa na aadnje polti ta
Opatiji ta Zadro.
200 300 500
esemlje: "Jadranaka
lir	................$ 9.60
lir	................$14.10
lir	................$23.00
1000 lir	................$45.00
nakazili*, ki snaiajo manj	a« m lir	raCunlma
mm P®*tnlno In drus« rnUmittm.
Mm paiiUatre, Id
j »a u
pet tU©* dinarjev aU pe ie until umi
▼rednoet dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja aa Tettrat ta Bakorano; ia tega razloga nam ni mogoCe podati natančne cene vnaprej. Bafinnamo pe ceni onega dne, ko nam doape podani denar ▼ roka.
Ole<e lapta«
dolar Jih glejte
Je poslati najbolje po Xort Bank Draft
Money Order all pa
Glavno aastopnUtro Jadranske
Hew York, V« T»
n i k.	-
Xadalje omenja brzojavka:
Število žrtev znaša na stotisoče oseb. &p<>dnji del mesta je v razvalinah. Pet članov cesarske družine je med pogrešanimi. Pogrešajo maršala Kanina, justičnega ministra Okasia in več drugih državnih d o st o j anst ven ik o v.
Osaka, Japonsko. 4. septembra.
Potresni sunki se .še neprestano ponavljajo. Ponavadi sledi vsakemu potresnemu sunku požar. Mesto Havapruhj je včeraj zgorelo.
Berlin, Xemačiqa, 4. septembra. Roprogra nemškega poslanika na Japonskem dr. &>]fa se je danes obrnila na tukajšnje ameriško poslaništvo s prošnjo. <la bi ji Lzpo-slovalo kako informacijo o njenem možu.
Izza potresa ni o dr. Solfu nobenega sledu.
Tokio, Japonsko. 4. septembra. Kolik«ur se je moglo <losedaj dognati. je izgubilo pri potresu par sto inozemcev življenje. Dosti se jih je še pravočasno rešilo na ladje v pristanišču.
Pariz, Francija, 4. septembra. Na Japonskem je bilo vsega skupaj 540 Francoezov, med katerimi je kakih 120 duhovnikov. Njihova usoda ni znana.
Berlin, Nemčija, 4. septembra. Včeraj so imeli monarh isti v Nuernbergu svoj dan. Vse je prerokovalo. da I>o ta dan usodepo-len za vso Nemčijo, pa je vse še precej mirno poteklo.
tZa vršilo se sicer nekoliko spopadov — dva človeka sta celo iz-
SPLOŠEN NAPREDEK V RUSIJI.
Pariz, Francija, 4. septembra. Velike amerišike indus-trijalne in finančne skupine hočejo na vsak način obnoviti svoje trgovske zve-. y.o z Rusijo. V Ameriko se je vrnil predsednik Guaranty Trust Company. Ko so ga vprašali, kako mu je ugajalo v Evropi, je odvrnil :
— Najzanimivejša stvar, kar sem jih opazil na vsesm svojem potovanju je izvanreden velik napredek sovjetske Rusije. Rusija napreduje v vseh ozirih in na vse-h poljih. Ruska vlada je tako usta-
gubila življenje — toda nemiri
niso imeli nobnega vpliva na splo-jljena. da je ne more nihče strmo-šeti položaj.	glaviti.
Po Nernčji se širijo poročila, da se bosta Nemčija in Francija kma
lo sporazumeli glede Ruhr okraja.
Časopisje svari prebivalce pred prevelikim optimizmom. 5eš. da bo optimizmu sledilo veliko razočaranje.
Francija bi bila baje zadovoljna. ee bi Nemci dopustili, da bi Poincare samo navidezno prodrl svojimi zahtevami. » Koliko je resnice na tem. se seveda zaenkrat še ne .da reči. doki cr se stvar temeljito ne pre-iskusi.
Nadalje je veliko vprašanje, če bi se hoteli Nemci vkloniti Poin-carejevom zahtevam, magari da bi bile samo "navidezne"',
Poinearejeva poglavitna zahteva je. da mora Nemčija najprej
JUGOSLOVANI SE BODO PRIDRUŽILI GRŠKI.
RAZBURJENJE NA OTOKU KRFU.

Krf, 4. septembra. — Razburjenje, ki je nastalo na otoku Krfu takoj po italijanskem obstreljevanju. se še ni poleglo. Ljudje si ne upajo spati v hišah, ampak begajo preplašeni po mestu.
Italijanska vlada je izdala o-krožnico, v kateri izraža sožalje družinam, kojih člani so bili usmr-čeni pri obstreljevanju. Izjavila je, da bo plačala družinam zadostno odškodnino.
Vsega skupaj je bilo trinajst mrtvih, nad petdeset pa ranjenih.
Belgrad, Jugoslavija, 3. sept. Kljub temu. <la si jugoslovanska vlada ne vse načine prizadeva o-hraniti mir, ji končno ne bo kazalo drugega kot da se v slučaju vojne pridruži Grški.
Anglija upa, da se bo angleškim diplomatom posreoilo pregovorit! Italijo, da ne bo napovedala vodne. —
DELAVCI
PROTI IMPERIJA LIZMU.
Plymouth, Anglija, 3. sept. —
prenehati finančno podpiratr | Tukaj se začel danes kongres o-ruhrske delavce. Šele ko se bo to bitnih unij. Glavni govor je imel
zgodilo, bo mogoče doseči med o-vema državama kak sporazum.
Francija je prepričana, da bi bilo takoj konec pasivnega odpora v Ruhr okraju, kakorhitro bo odrekla Nemčija cem pod|x>ro.
pretisednik J. B. Williams, ki je rekel med drugim tudi sledeče: — Hohenzollernci so zapustili svoj proklet i imperijalizem Musso-liniju. Ta imperijalizem ogroža svojim delav-! svetovni mir in ga vsled tega ne more noben pošten čilo vek trpeti.
Neko poročilo omenja, <la straži cesarsko palaro iv-gimeist infanterije, bataljon inženirjev in divizija cesarske straže.
Harbfn, Maclžurija. 4. se)»tembra. — Samo v Tokio je izgubilo nad 300,000 ljudi življenje. Svit požaru, ki divja po glavnem mestu, je videti nad dvesto milj naokoli.
Potne sil i sunki še vedno pojavljajo. Vulkan, ki je oddaljen 40 milj otl Tokio, še ni prenehal bruhati.
Keka Sumi da si je poiskala novo strugo skozi opusto-šeno mesto.
Tokio, Japonsko. 4. septembra. — Vsled ]>t»tresa i 11 požara, ki je izbruhnil zadnjo soboto, je iiR-st«» popolnoma imdeeno.
V	Tokiu in Jokahami se je smrtno ponesrečilo nad stotisoe ljudi.
Povzročena škoda na posestvih znaša na stotine milijonov dojarjev.
Ameriško poslaništvo je razdejano. Po vseh opusto-senili krajih je proglašeno vojno stanje.
V	Tokio vladata mir in red. če pa.kinalo ne bo zunanje pomoči, bo začelo prebivalstvo umirati lakote.
San Francisco, Cal., 4. septembra. — Z^orajšnja brzojavka je prva, ki je dospela naravnost iz japonskega glavnega mesta izza sobote zvečer.
Los Angeles, Cal., 4. septembra. — Na nekaterih krajih obali se je dvignila voda za celih dvajset čevljev, česar ne pomnijo niti najstarejši pomorščaki. Domnevajo, da je to posledica potresa na Japonskem.
Mornariški opazovalci pravijo, da ni bilo ob yaeifi-eni obali nobenega vihati ja in da je naraščanje vode brez-dvomno posledica japonskih vulkanskih izbruhov.
Osaka, Japonska, 4. septembra. — Japonska vlada seje odločno lotila treh največjih problemov kar jih je imela v zgodovini svoje dežele.
Prvi problem je naslednji: Preskrbeti mora z živili, obleko in prenočiščem več kot dva milijona ljudi v Tokio ter nadaljne milijone po ostalih delih dežele. Posebni uradniki zaplenjajo vsa preobila živila, ki se nahajajo po nepoškodovanih skladiščih. Po vsej deželi je organizirana pomožna akcija.
Drugi problem: Oblasti morajo vzdržati mir in red v Tokio in drugih mestih, ker organizirane roparske tolpe že plenijo po deželi. Po vseh mestih je proglašeno vojno stanje.
Tretji problem: Kanovo je treba zgraditi porušena mesta, železnice, ceste, brzojavne in telefonske zveze.
V	to svrho bo potrebna najniMij ena milijarda funtov ste^lingov.
Nagasaki, 4. septembra. — Med žrtvami potresa je tudi princ Jimazdu. član slavne družine Samima.
Osaka, Japonska, 4. septembra. — Potresni sunki se še vedno ponavljajo posebno v okolici Kavaguhi. To mesto leži ob edini železnici, vodeči v Tokio, ki je ostala
nepoškodovana.
Najhujši potres, ki se je v preteklosti pojavil na
Japonskem, je bil leta 1703.
Tedaj je bilo razdejano mesto Yeddo, in pri tej priliki je izgubilo življenje devetdeset tisoč oseb.
V	novejšem času je bil najhujši potres leta 1891. Pri tej priliki je bilo 7000 ljudi usmrčenih. 17.000 pa ranjenih.
Leta 1914 sta bila dva velika potiesa. Prvi je bil \ mestu Sakuri, drugi pa na otoku Hondo.
Pred sobotnim potresem je bil največji leta 79 v Pompeji na Laškem, kjer je izgubilo življenje 120,<)00 oseb.	_______
COOLIDGE BO NADALJEVAL Z HARDINGOVO PROHEBICIJ SKO POLITIKO.
Washington, D. CV 4. sept. — V Beli hiši je brio danes razglašen©,, da tie bo posluževal novi predsednik Cooflidpe Lste politike napram prohibicij?»kemu vprašanja kot jo je zasledoval pokojni predsednik Harding.
Predsednik upa, da bodo zvezne in državne oblasti bolj tesno sodelovale ter bo Volsteadova postava izvedena do njenih podrobnosti.
POTRES NA CIPRU.
London, Anglija, 4. septembra Sem je dospelo poroeilo, da se je pojavil na otoku Cipru močan potren. Podrobnosti še niso znane
RRAZTT4IEI USTA&I V BOJU Z
REDNIMI ČETAMI.
Montevideo, Uruglay, 4. sept Pri Rk> Grande de Sul v Br&zilij se je vnela vrča bitka med ustadi in braziljarekimi rednimi četami Ranjencev je toliko, da so odšli trije oddelki Rdečega Križa na bojišče.
NAJNOVEJŠI NAČRTI HENRY-JA FORDA.
. .Iz Chariest ona. AV. Va., poročajo, da namerava llenrv Ford raztegniti svojo železnico Detroit, Toledo & Tronton Line do Atlantskega oceana. Najprej je hotel kupiti staro Virginia železnico, ker pa niso njene akcije naprodaj, je sklenil graditi na svojo roko.
VELIKO JAPONSKIH LADIJ IZGUBLJENIH.
Moskva, Rusija, 4. septembra. Zadnje informacije, ki so dospele iz Tiadivostoka, naznanjajo, da se je pri zadnjem potresu potopilo več japonskih bojnih ladij.
POGREBNI OBREDI ZA POKOJNO PRINCEZINJO.
London, Anglija. 3. septembra. Jutri se b^lo vršili tukaj privatni obre»U za pokojno grško prin-cezinjo AnaMazrjo. V eerkvi sv. Filipa bodo eitali mašo-zadušnico.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo *4PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA'' 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
GLAS NAHODA. 5. SEPT. 1923
uwm ami PuklltAM or
UMI« MNKMIi
U btnuMi
I>m«|> vt Manhattan, Haw Yarfc CWr. W. V.
ft O O A"
0
•a;« ma *at|a
la *»«•
■vary Day Kxoapt lunUyi an* HalWaya.
' Za Haw Yark m aa*a M
•ub*crlp«loti YMrty MM
Aivartlaamant an Agraatnant.

lihtji vukt dan Izvtamtl n«*wj m
nahod a~ af MinMttta, I ▼•••Ohonti C*rtl«n#t tara
«4*

KRI MU DlSl
Ali ste lahko
Peter Zgaga
Alitsxdini Ikm-c vojno z Grško.
'/.*■ takoj, ko je poslal svoj ultimatum	vladi, je
j:i n<> dokazal, da mu kri diši, da hrepeni jr> krvi.
ritinuitu je sl^lila okupacija Krfa. Italijanske bojne 1: «lj.-'*o streljale ter usmrtile med drugim tudi šestnajst nedolžnih otrok.
Z okupacijo Krfa pa ni izza val Mussolini samo Grške, pa«"- i »a ves zavezniški svet. Otok Krf namreč ni povsem M*ška lastnlfta.
\ posebni pogodbi je t;i otok odstopila leta 18G4. Anglija Grški. Nevtralnost otoka so pomtinde vse velesile.
T a nevtralnost je bila tekom vojne že prekršena, in! s i' • • ■ i' i edaj, ko je Srbija zasedla otok ter so se tfa po-s luže vale velesile za svojo mornariško bazo.
Toda kdo >e je brig&il tedaj za nevtralnost in za ljudsko pravo! .	t
1» ti«-- je okupacija direktno izzivanje velesil.
Italija tako komandira <irški kot da bi že zmagala \ \ 1 i proti nji. <irška si ni upala odločno nastopiti, ker je j>reslaba.
N i Ij-jo narodov se je obrnila za |>onio<\ torej na tisto I . ki iti niti z očesom trenila, ko je Italija prekršila iievtnilno«t otoka Krfa.
\"<m 1st vo I-ige je reklo, <la lw> vso zadevo preložilo za par dni. Anglija in Francija še ne vesta, kaj bi storili, da l»i m ii«' nakopali Mussolinija na vrat.
Il.'iljanski zastopnik je pa ž<* ugotovil, da se Italija hf m. •i*«" o/ifati i ta odloke Lige narodov, «"eš, <la je v temj s I u«'a ju **«'ast" Italije na tebtniei. Kot znano, je mogoče .'■:,>» tl<-/.el«* oprati samo s krvjo—ali kvecjem potom po-m-bi i K knneesij oziroma s ponižanjem sovražnika.
<;rški preostajata zaenkrat samo dve poti: ali naj pad«- p» > «1 Italijo na kolena, ali naj prime za cfrožje.
Liga narodov bo Giško baš toliko ščitila kot je ščitila li<*ko pred laškimi fašisti, Vilno pred Poljaki in Rulir pred Francozi.
Mussolini je zavohal kri.
Slabo bo za Italijo, če si* ne bo italijansko delavstvo piavoi'-asno zavedlo nevarnosti ter se iznebilo svojih za-jedaveev.	' *
J*ravijo, da bi v najskrajnejšem slučaju pomagala (ii ški Jugoslavija.
T« >da to bo težavno, ker je Jugoslavija članica male entente.
Mala cntenta pa sprejema zaenkrat še vsa svoja po-\elja iz Pariza in Londona.
Kdinolc člani velike entente lahko delajo, kar se jim iz! juhi. Italija je pa slučajno članica velike entente
BORDENS
Farm Pro ducts CoInc. Walker 7300
Današnja mladina je izprijena. O teui ni dvoma. Newyorsko časopisje poroča «: naslednjem dogodku :
Na cesti je milo jokal mlad
fant.
JNl imo pride človek in ga vpra-, ša : — Kaj pa jweš .'
—	Oče je padel jk> stopnicah, in si razbil glavo.
—	Ho že boljše — ga začne tolažiti tujec. — V roko mu sti-su*
1 nekaj drobiža. — Le potolaži se Oče bo k malo zdrav.
—	v>aj ne jokam zato, ker je oče padel.
- Žalca j pa ?
—	Zato, ker «ra je moja sestra videla, ko je padel, jaz pa ne.
# ^ t
lugnsimmttska
Ustanovljena 1. 1898
SCatiiL ifrimnta
Inkorporirana 1. ISO*
GLAVNI URAD v ELY. MJNN.
r
i>ot ? Oe še ne, in al orna j še počaka,	je bil nekdaj trdna unij^ka
da bomo ženske zavladale ter ta- .Iržava. Pa je bilo v enem letu pri-ko zasukale svet. Tedaj <se mu od- bližno .'i<X) stavk. ULli smo bratje pro vrata svobode. Veseli in ra- in sestre med s^b ij. a žal, danes duj >e, dopisnik! S rtv a te že je vse drugače. Nadalje piše pi-tini ti je dan, našel jo boš še, če) sec, da črtal ilič od mene meti stavne bits zaspan. Tako pač, tako ko. Si pa gotovo po stavki pre-rajši poVej,'kako si s«* boril. ne pa - tt-klo jc-scn iz Kansasa s podpise UK-šat luwl ženska krila. Tudi; m m F. Šinkovec, če se še sponiB-o» je eden tistili, ki l»-i rad Vedel, ^ n jas. In da so hodili i z linijskih
mar sem tudi jaz v uniji. Odgo- inajn \ neunjcke delat. Verjajiiem. v«.rim: da. II kateremu lokalu Saj so tudi med nami bili usko-pripadam? Ravno k tistemu ka- Ki. DomaČi in o«l drugih krajev so kor moj mož. Vedi, če se mož in hodili štrene mešat, da .se je naše žena razumeta med seboj, jt- žena, kar je mož. In tako si tudi ti pozabil povedati, h kateremu lokalu
Pretirana brezsrčnost.
"".Tutru** por<a"ajo: Skoda, da pred nekaj dnevi ni bilo ver Ljubljančanov "na kolodvoru v Iiakru. Tam bi lxli videli lep prizor in udeležene same znance iz našega stolnega mesta Ljubljane. V lepem dolgem vagonu so bili rezervirani trije kupeji 1. razreda. Na ...	... i	kolodvor pridejo tri ljubljanske
i pripadal leta 1902., ko je bil j vedo. polnijo ječe, nor šn:ee. siiro-1 prag stopi sodnikova žena, veli-j dame. Dve opremljata in podpira-12ui*ni delavnik, in kaj je bila za iiMiiee in prezgodnje grobove. ka močna in jezna kot sto ATagor. tretjo, vdovo znanega ljubljan-ena številka: ali 0? CK1 devet- ■ J'i Nadetim svetujem, ako nisoj — Knjila sem. tla jest, ee ne,1 -kega trg .vea. Očivkhio trpi na na.istega leta da se bojuje, pravi ^ razumeli mojih dopisov, naj jih vržem vse skupaj skozi okno! | akutnem napadu opasne bolezaii d«'pLsuik. Dobro tako. Jaz pa «k1 ponovno prečitajo in videli bodo, j Jn vrata zaloputne za seboj, da ; in pade kmadu v globoko nezavest, petnajstega. Torej <>ba se boriva; ,1;, je v njih v^.- drugače pisano' se je hiša stresla.	i Spremljevalki jo naslonita na
za boljše lx.d«K-n«»st, kaj ne, ro-1 kot si oni tolmačijo, da ni nikake .iak? Trikrat je že bil na stavki
Trpljenje daljšalo. P«>tem pa. se še nezavedneži hočejo šteti med zavedne. Zato pa delavei. ki tega ne
Mirovni iiotlnik je pozval k se bi zakonea, ki sta se vedno prepirala.
Huda žena, mož še hujši. Mirovni sodnik začne pridigo, katere pa ni bilo ne konca ne kraja.
Zakonski par sedi zgrevan in gleda v tla.
Nekaj potrka na vrata.
Vstopi sodnikov sinček in pravi:
—	Pa p, jest!
Mirovni sodnik pa pridiguje in pridiguje, da sta se zakonca že solzit i začela.
Znova se od pro vrata. Vstopi sodnikova hčerka rekoč:
—	Papa, mama pravi pojdi jest. Večerja je na mizi.
Toda pridige še ni bilo konec. In še tretjie se odpro vrata. Xa
Glavni odborniki:
Pr«sednlk: RUDOl.F PERDAX. &33 R. 1S5 St.. Cleveland. Q. PodpnfdBtdnik: Lul'IS BALAXT, iiox 106 Pearl Ave., Loral®. O. Tajnik: JOKEFH 1'ISHLEK. Ely. Minn.
Začasni blagajnik LOUIS CHAXIPA, Box HI, Kly. Minn.
£lla«ajiitk n-izplaC-unih amrtuin: JOHN ilUVEHN, «lz — 11th Ava.
Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GBAHEK, 303 American State Bank Bids.. (00 Grant St. at Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 2G6 BaJtewell Hill if., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Ta.
MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chlcaro. III.
FRANK SKHAliEC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SL.ABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. PORE XT A. Black Diamond. Wanh.
FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALEXTTN FTRC. 780 London Ud . N. E.. Cleveland. O.
PAULINE EHMENC, C39 — 3rd Street, La Salle. III.
JOSie STEKLE. 404 E. Mesa. Avenue. I*ueblo. Colo.
ANTON CElARC. S3« Market Street. Waukegan. I1L *	Jednotino uradno glaallo: "Glas NarodA".	—
Vee Btv.irl tikajofe «e uradnih tadev kakor tudi denarno poAUJatT«
naj »e poSiljnjo ria. glavnega »ajnika. Vse pritožbe naj se po&llja na predsednika porotnega odbora. ProžnJ« za Fprejem novih članov In bolnlika
•pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ma obilen pristop. Kdor želi poFtatl član te organizacije, naj se zglasl tajniku bliinj^era društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo drufitvo Be lahko v«tanovl z 8 člani ali članicami.
Novice iz Slovenije.
Dopis.

Breezy Hill. Kans. [
Z de-lavskiiui razmerami »e ne o umi pohvaliti, ker so slabe, ka->i večitui povstnl. Odgovoriti ituiruiu na {»ar dt»j»i-v \ I'., ki so se tikali moje ose-i . ]> i naslovom *'Naši družinski j
'.vala --eni	v
r
•a-.
vriivor (»nienjcnemu uredjii^tvu. pa .!•• zakasnil za dva nwHtx-a. I*rav ves«-K me, ko se roj;iki m rojaki-nje z.»nimajo za n»>je dopis»" ter j:h ii" jirt-zir;'ja, a »» lx>lj l>i me v« - i:io. ko bi se ra^iali po njih.
Xa d' pis v *t. 129 P. iz Wis. ne S' mi t1 "Sti < d^ »\arjala, kajti šk<>-ilri j«- časa. papirja, erniLa, pu\T-hu prostora v lisln. Za take tumV iii pridi tre ni vrodno Jaz ^iiiatrain dopisnieo za ptico kuka-^ ve, ki leže jajca v tuja gnezda in s*' skriva s svojim imenom za hrbtom naročnikov ter tako napada izza plota, kakor na verigi pjrklenjcno ičene. Rt»eeu le: Bla-jfor ti jim, ki so <*istega srca! Ako l»i bUi n^|Mnlj>is;uia pofitenega zn»< «ja, s«* ne bi sramovala svoje-ITJi imena. I*r«Ia bi s pranim imenom na j »lati, ne pa h podpianm "nanj^lft«". Ker pa dan eft igrata jrlaVno ulogo 1 'boli ranic" in "ro-zinw Jack", je tudi vzrtfk, da je toliko dopisov hrez pravega pod-
pisa, in to naj velja tudi dotK-ni. Toliko v odgovor nepodpisani, ki nima imena, pa so jo moji dopiiii zadeli v dno srca. lVxmisli, draga, kdor »*e svojega imena boji, odg«>-vora vreden ni. Pojasnjeno naj ji )>o, »la ee je ona deset let državljanka, pa naj jih 1k> še deset, ne bo znaeajnica. In če hoče kritizirati moj dopis, ji svetujem, naj pove svoje ime. Meni se zdi, da »e poznava in tako <*• Jahko pismeno dogovoriva. Prepričana sem, ee bi se žene ramale po onih. doii>i.sih s hriba, bi bilo manj prepirov in raz porok. Jaz pa rečem: Mož, ti si gospodar, ]*> tebi se i>o ra\Tiala tvoja žena in otroci. One, ki niso l*ile za zakon in zadovoljne žnjini, zakaj niso šle v klošter pa nune postale? Prijateljiei iz West Al-lisa. Wi«L, naj velja ravno isto kakor zgoraj omenjeni. Priporoča tudi, naj čitam vso P., ne samo družinske prepire, pa se mi bo pričelo drugače svitati. O, draga Ana, meni se že svita od 15. leta, dočim se je tebi šele sedaj pričelo. Ne skrbi, da jn r eitam samo P. O ne, štirje listi ealiajajo v mojo hišo, in tako	delavski. Na vrsto se pride rojak iz Cuddy, Pa. Kako se pa kaj on ipočuti, ali že vriva svobodo iB bodi njeno
piše nadalje dopisnik. Jaz pa petkrat. Pri tem te smem vprašati, kako si pa ti kaj daroval za stradajoče rudarje, njih žene bi otroke v držav i Ka.usas leta 1S92— 1ko so se Imrili *.Uozi ištiri leta za priznanje unije!? In k<4iko si prispeval v linijsko blagajno za >v<»je brate in sestre ter njih deco leta li»21—1922? Koliko paruv čevljev sn kupil našian otrokom, tla st> zaniogli luwliti v ^olo, ko jhn družinski očetje niso mogli kupiti? Koliko vreč moke, da so kruh jedli ? No, zdaj pa zraeunaj, pa bos videl, kolika svota bo. Ni ga bilo glasu od tel)e, da bi bil pobiral prostovoljne prispevke. -Spali ste, spali spiuije pravičnega in niste slišali naših prošenj in klicev na pomoč. Zatleli so na gluha ušesa. Samo illinoiski bratje so pomagali po svojih močeh, za kar sem njim še danes hvaležna. Pomni pa, da roka roko umije. Ali že pozabil, ki so čital po časopisih. kako smo se kansaske žene borile in prirejale ptuhode od rova do rova ter preganjale skebe, da si nas zapirali v ječe kakor kake hudodelnice. in da je b-ila poslana milica skebom v zaščito? Mar ne veš. da smo se borili zoper industrijsko sodišče do zadnje minute zmage? Srečen med srečne se za-moreš šteti, da ga ne boš okusil! Pobili smo ga kansaški zavedni premogarji in njih žene, ki sino stale trdno na njih strani do zmage, da se ni razširil po drugih državah kakor kaka epidemija. Ali je bil Zidanšek med nami in odganjal skebe? Kaj še! On je delal. Vidiš, toliko sem jaz žrtvovala in vztrajala celih 11 mesecev. Zakaj me torej zavidaš, ee uživam unijski kruh in boljši od tvojega? Obdržala sem si ga z vztrajnostjo do zmage. Ce človek zmaga, lahko uživa. Dopi?mik se tudi hvalisa s tem. da je že 22 let po unijskih krajih v Združenih državah in 11 let da je bil v stari domovini. Pri vsem tem bi pa rada vedela vse-lio, kaj je bila za ena unija, ko so delali 12 ur dnerno. Mar nisi sam pisal tako? Po opisovanju bi rojaka sodila, da je podoben onemu, ki stoji v vodi. pa v roke plu-ie. Oe mu še nI znano, mu povem, ako je priznana unija: stoj z eno nogo zmerom pripravljen na stavko ker danes delaš, jutri mogoče ne boš. Razsoden in napredno misleč rojak ne mrisli, če je priznana unija, da je s teme dosežena zmaga, m da se je boljši kruh, ki ao ga pridobili drugi v bojih. Kan-
— Kaj je tukajšnji avtomobil-ni rekord.' — je vprašal tujec, ki
našeuvaiiosti in napake. Kar sem pisala proti komn. je umestno. Če bi hotela vse pojasniti, bi morala vzeti list v najem za nekaj časa. :-«-r pa ne maram tratiti preveč prostora Li. d:i prepustim t^tt drugim, naj zadostuje. Družinske raizmere s> tako naspale, da bi le
ne več vstale. Naj le spijo spanje' Je prišel v Ameriko, pravičnega! Pozdrav!	— Dve na minuto —
Frances Šinkovec.	glasil odgovor.
-----— I)ve milji na minuto?
— Ne, dve žrtvi na minuto.
30,800 m višine z aeroplanom.	.. * , *
Tz Pariza poročajo, da se je Veliko manj nevarno je sovra-dvignil let alee Sadi Lecointe s žiti dobrosrčnega moškega kot pa
Možak, ki se je prišel botat s j klop, ivčeta zdravnika, naz;ulnje svojo ženo. pa pravi mirovnemu i JO Slkušata odpraviti Z vlakom.
se
svojim aeroplanom do višine 10 tisoč 800 metrov.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
taBr
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaiSHto m
Proti bklcxanin
N«H«vit«» si n»iboljšo T»»'it<i
PRF.PRE*_B A MOŽICE
Velika tu^a 35c. Kit (4's> St Vb Ickaroarp ali S«n-Y-Kit D<>pt: B 92 Bttkmin St.. New York Pišite za okrofnico.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo ladovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
odniku:	, Vse tri dame imajo vozne listke
— Vidite gospod, ravno takega' 1 r razreda. Ves vlaik pa je nabito
hudiča imam jaz na glavi . . . P°ln> lzvveulži tri Prt*J omenjene
lezei virane kupeje 1. razretla. V
njih se vt>zi starejši višji ljubljanski gospod z ženo in hčerko. Spremljevalki bolne potniee se v skrajni stiski končno obrneta na trga starejšega Ljubljančana, znano osebo, s prošnjo, naj jim dovoli uporabo vsaj enega teh treh Nvojih rezerviranih kupejev 1. razreda, ker ie bolnica tako slaba, (la bi jo mogla doleteti celo suni. Stari ljubljanski gospod pa se ])o--tavi ia vrata kupeja iji z znano svojo eneigi.jo za\nie takšno ne-čuveno prošnjo, čt*š: '"Ne pustim v kupe nikogar, kdor nima plačane karte, vseeno mi je, če kdo tudi umrje!" Prizor je trajal skoro pol ure. kajti nezavestne dame vendar ni bilo mogoče prepustiti usodi, in energični njeni spremljevalki sta se z ljudom.ilim starim gospodom odločno sprli ter mu v njegovih treh prvorazrednih ku-pejih podkurili z grožnjo, da po-kličeta na pomoč žundarinerijo, da y-e je naš stari junak končno le vdal. t(^da šele, ko je videl, da je ena omenjenih dam res odšla Iskat orožnika. T'o polurnem glasnem nastopu, ki je izzval tudi primerno oceno iz vrst občinstva, je visa
bolna in nezavestna ljubljanska gospa bila prenesena v enega njegovih treh kupejev. »Spremljevalkam pa ni nič pomagalo, morali sta ostati zunaj. Komentar k temu dogtidku je menda nepotreben.
i rešilne akcije iu posrečilo otnejiti
Preže ni te bolečino!
Okorelo rime,
otrpljena mišica,
utegojen sklep— Tse to apremljs BOLEČINA. Tod* vdrgnite nekoliko
PAIN-EXPELLERJA
nt bolečo poTr&ino, uu bolečin« bo hitro izginile. Pala- Expeller ia Mečlu sta ai imrta« somtaika. Dobite le dmnea steklenico pri svojem le* ksrnsrju, 35«. in 70e. Glejte, da bo u zavojčku trorniiks znsm-ks BID BO. Zsvrnite ▼se poneredbo. P. AD. nCHTiat A CO.
104-114 SmS	.
s Mrmwkhm. M.Y. •
ljubiti brezsrčno žeiLsko.
* * *
Vsakdo med nami si želi sreče, kakoršna ni bila <l<xleljena še nikomur na svetu.
* * *
Ko pade nevesti deviški venec z glave, pade tudi moškemu mrena z oči.
* ^ » *
Veliko boljše bi bilo za deželo, če bi zločinci preživeli malo več časa za zaprtimi vrat m i kot pa v
sodni dvorani.
* * *
Predsednik Coolidge baje ni posebno priljubljen pri farmerjih.
Vzrok je najbrže ta, ker je sam ; farmar.
* * *
Požrtvovalni možje so redki.
Pa še tisti, kar jih je. so tako požrtvovalni, da bi najrajši žrtvovali svoje boljše polovice.
Italijan je hotel kupiti v naših ! krajih mrjasca. Ker ni znal do-i bro slovenski, si je pomagal ta-I kole:
j — Prodajte mi prašiča. Ne taka prašiča kot je moja žena. dajte mi ga taka prasiea kot sem ga jaz.
Velik požar na Dolenjskem.
V noči od 14. na 15. avgusta je v St. Juriju v novomeškem okraju izbruhnil po-žar, ki fe posestnikom Hrovatu, Kralju in Pavšku uničil hiše in gospodarska poslopja z živino in krmo vred, vse gospodarsko orodje m precej živine. Ljudje so rešili le golo živijonje. Gasilno društvo Mirne peči se
je z vnemo lotil« se-milje kotu" no požaa- na omenjena posJopja. Požar je divj:tl skoro celo noč. Koko je ogenj nastal, m' ni	dogna-
ti. Sumi se, tki je zanetila zlobna roka Sko<la je velikanska.
V Bohinjskem jezeru utonil.
I>ne 1 s. avgusta iv»k<»i»ali v Ljubljani trgovca Jožefa Štrlet a, ki je utonil v Bohinjskem jezeru. Pokojni je bšl šel za nekaj dni na oddih v Uohiuj ter se je naselil v hotelu Sv. Duh. Živahnost in ljubeznivost je prikupila vstMii gikstom. OdločH se je, da preživi še par dni na Krezjah. V torek 14. avgusta popoldne sii je v večji družbi privoščil še lepo vožnjo po jezeru in daljšo koprtj na nasprotni plitvini blizu Pijve.ve vile. K«>j>al s. je. šalil in bil dobre volje skoraj dva uri. Kar naenkrat za kliče plavajoč kakili 10 metrov oddaljen od plitvine svojemu ljubemu tovarišu Cirilu Korošcu, ki se je nedaleč proč razgovarjal z nekim gostom r/. Ljubljane: "<'i-ril. Ciril !" Pomolil je roki kvišku, <»1h nem se je pa že potapljal. V čolnu je bil tudi neki hosenski župnik, ki je potapljajočemu se takoj pomolil veslo, da bi se ga oprijel. Toda nič ni pomagalo. Štrlet a je zadela kap. Medtem, ko mu je župnik dajal odvezo, .skoči za njim v globino Srb Simič, ki je bil tudi v njih družbi, ter spravi z velikim naporom na površje /e m rt ve jj a. Prišla sta na pomoč, dva zdravnika, ki sta pa le ugotovila smrt. Nepričakovana nesreča priljubljenega gosta je po-i)&rila vse letovLščarje. Ponesrečenca so najprej odvetlli v mrtvašnico v Srednji va.si. <xl tam pa v cerkev pri "Sv. Duhu. Ondi se je opravilo zanj več sv. maš in tudi fte<|Uiem. Pokojnikov prijatelj C. Korošec je nato priši-1 dvakrat v Ljubljano ter vse žrtvoval, da so truplo prepeljali v Ljubljano, kjer je bilo med cvetjem in številnimi venci položeno na mrtvaški oder v Jožcfinišču, avgusta pa ob ogromni udeležbi pokojni kovih prijateljev in drugega ohemstvai slovesno pokopano. Rajni -Tožef je bil zgleden mladenič. V njegovi hotelski sobi pri Sv. Duhu so našli na mizi še odprto knjižico Tomaža Kom pč an a <:ITodi za Kristusom!'' Malo poprej je bil prečital znano knjigo "Zmisel frorti" ter jo jionudil še svojemu prijatelju. Ker je imel srčno napako, je vse-kako dolgo kopanje slal>o vplivalo na srce da je oslal>e1o in otrpnilo.
ADVEftTISK IN -OC A« NARODA*.
NOVA ZAHIMIVA KNJIGA i		Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega 1 slovenskega planinskega polka, V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi.
NA KRVAVIH "POLJANAH!		
s Spisali Cona i — '	ranMatHSižSS ipoitamo t 1 ffO	
		Knjig* je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 20 slik is vojna.
		"GLAS NAHODA" C2 Oortlandt Street, Nyw York, N. T.




OILAS NARODA, 5. SEPT. 1923
Višek predrznosti.
ZRAKOPLOV AMERIŠKE ZRAČNE POŽTE.
Konec.)
1 Poklali ?,o «ra v Atlauto, kjer je uniri tive lt^ta ka>snejo vsled jc-Li
Odvedli no ga nazaj v l)anne-inoro in sicer v bolnišnico. Več d ju je ležal me*l življenjem in smrtjo, upanja na beg p« nI opustil.
»Stražniki ga niso posebno na*l-zorovaii, vedoč, da z ImLtto nogo ne more daleč.
Ko se mu je rana deloma zacelila, je začel še pat i j»o bolnici in se je vsakemu smilil.
Začetkom decembra je pa zopet pobegnil. Y«*lel je namreč, da mu je edinole iz boiu&nice beg mogoč. Kakorhitro ga zapro v sa-nnrttM> celioo, je v>e izgubljeno.
Neke viharne noči je <Mlmajal mr«'ž«» j»ri oknu ter ne .-»pustil s ]»o-močjo rjuhe in <lruge mleje na
Bilo je 4Jt enjastih zvečer. Veti«! je. da ImhIo njegov beg razkrili »ele n«,slednjega jutra. Imel je torej Hedem ur časa.
Brez orožja, denarja in hrane je hit J lardy v obupnem položaju. V »sosednji vasi je vlomil v neko trgovino, si nabavil p< no ob Ink o in površnik.
Obesil se je za neki tovorni vlak, in nchlednje jutro je bil v Albany.
Šel je naravnost v ]>oslansko zbornico ter stopil k poslancu iz njegovega newyorikega okraja.
—	Za liožjo voljo. Hardy, kaj pa ti tukaj f — se je začudi! pos ree.
—	Včeraj so me izpustili — je | oil vrnil Hardv pro.st^Mlusiio.
Poslanec ni se ničesar slišal o ponovnem begu in ni niti najmanj** dvomil o Jlanlvjevi izpovedi Segel je v žep ter mu <lal denar, za katerega je Hardy prosil.
Se tistega dne je izvedel poslanec \7 lUtov o Hardyjevem begu. Zakaj je čakal dva dni, pretlno je sporočil policiji, je precej čudno in sumljivo za ]>o*lanea.
Piki ure po obisku v poslanski zbornici je llardv izginil iz Albany. PoKrfilo se mu je dospeti v Kanado, kjer mu je dala neka zavržena ženska dovolj denarja, da je nadaljeval beg.
Tri mesece pozneje je iz veil da policija, da je v Londonu in da
ke. —
Svoj zločinski posel je /.ačel o-pravljati v starosti 24 M. Umri je v starosti 57 let.
Nad trideset let je preživel za zidov jem.
Jugoslavia irredenta
Krčmarjeva nezgoda.
Krčmarju Josipu Tillerju, ki se je 1H. avgusta vračal z vozotn vina i/. Holjunaa domov, se je pri nekem cestnem ovinku prevrnil x\>/. !'ri i ••m je kretnarja zadel v lev<> iu»gr» teiak sihI in mu jo zlo-uii 1 |ms! kolenom.
Redna zračna poštna zveza med New York oni in San Kraiiciscoin je končno ustanovljena. Pismo potrebuje iz New Yorka v San Francisco osemindvajset ur. — Službo opravljajo zrakoplovi kot ga vidite naslikanega zgoraj. Spodaj je pilot <". E. Johnson.
Problem bodoče velike Rusije.
Požar v Rarkovljah.
Due 14. avsruRta popoldne je na P*»ni-n»vu vdove Marije Pahor v Uaikovljah At. S:14 iz,bruhnil velik požar. Vnel se je s^nik, v katerem je bilo
nik je bil v trenutku v plamenu „; ideji, dva politična orjaka sd in se je gasilcem le z največjim dojita nasproti in bijeta značflen naporom posrečilo preprečiti, da za prvenstvo, ki l>o opredelilo lii plamen objel sosednjih pošlo-. |MMi0f.0 formo mogdune nv-vke t1r-pij. Skodla je velika, a je pokrita1 žave yt ene Hlra:ii ideja intemaci-z zavarovalnino.
Kdor pazljivo zasleduje dogodke v sovjetski Rusiji. lulfko opa/i dva značilna momenta v njenem notranjem življenju udnoeaio njeni okili fiO stoto v sena. ® drža vn<#tvorji i politiki. Dve osnov-
■i-MJtJLlS &VATP
pravi patots vsega sovjetskega gi-banja in najsi bo zastrt s ten*, al: onim psevd<jiimoiu. V vseli inici-jalali raznih republik, kakor rssR. TWli. RSTSR, vidijo vsi
delavci, rdečearmi jsci in stari boljše viki brez izjeme samo eno ime z večnimi, neuga>jlimi črkami zapisano: Rusja, o Velika Rusija ni kcintrabanda, nego dragoceno l>Iago. ki ga je nosila ladja revolucija s .oži burjo zadnjih let.
Ruskega naroda, ki se je osvo-z bodil iz mrtvaških krempljev ca-•azma, zgodovina ni osvobodila od ! njegovih vek ovil i h dolžnosti, da
ga ni mogt-1 videti, med pogub- I^državm-st jo. Prva kakor druga I bo med mnogimi plemeni in na-Ijenimi v p^klu in *ieer tako do-1 id-ja ima celo med komunali i rodi Ona budeča in gonilna sila, ki bro. da ga je takoj lahko vsak mnogo vnetih zagovornikov. Ber- naj kulturno združi vsa ta pleme-s poznal. Papež Leon X. je prišel!	™ki "Nakanimje" je "a na obširnem o®enriju ene še-
večkrat v kapelo. gledat kako de- j	PrioWU	"Ru*a »Urtke zemeljske oble. Razmotri-
lo napreduje, in ni bil nič kaj ve - intemacijonaJa", odgovor na za-1 vanje tega temeljnega dejstva v hajal tako visok ' davno iziav0 uglednega bolj^evi- prosi «sti m taktorja v bodoči zgo-
Iz pekla ni nobene rešitve.
; jonalizma kot krajna negacija vseh dosedanjih oblik ineddržav-nega življenja, eije končni cilj je spočetka evropska, pozneje pa! svetovna federacija svobodnih av-'
Rusije v eno kulturno in sčasoma višjo, kar jih imamo nad morsko'st\o brez oklevanja takoj pozove tudi jezikovno in vt-rsko celoto,'gladino. In bi moral v tpiu zgodo-'na krov. Čim se obistini, da je dati t.-j ecfoti »uier sk«i>ne ruske [vinskem hipu utihniti ^ak slehr- nenakljonjeni sosed z, brezbožno drža\m^tif tO je glavna naloga ru- ni notranji prepir pa naj se tiče 'roko oskrunil irglavski vrh s svo-
ske inteligence. V Z^etku revo- prep;r novih uličnih napisov ali jimi barvami, le tisti hip mora tu-
lueijc so se hoteli ti narodi odde- t,- o.______, » j- - i i ^ i	.
.- . . „ .. . . ,-	- AWKOVega spomenika ah kaee v di nase pleskarstvo udariti na plan
liti od Kusi.je, zahtevali so pravico .	. ,	, J	w
samnodlcebe. obenem Pa so klicali	l»vn. \ se oc* bi nam z nabruseumi čopiči in jih bridko
na pomoč zapadne narode, gamo moralebrtlusodepolnili teh dneli zavihteli zmagoslavno nad našim lu-ki narod -e ni pečal z rnalen- ol,rnjene edinole tja gori v ono vrhom, da se zopet zablešči v sta-ko.stniiui notranjimi problemi, Perino in ne smeii opešati in ne'rem sijaj« in se ne bi smelo tvrdo, kajti ideja liacijonalnega išoviniz-J."	odnehati, ampak bi morali neizprosno mož jeklen umakniti
i na iu sjepsi rat izma je tuja njego- dasi za dnem od enajstih zvečer do do zadnje srage firneža. ve mu narodnemu značaju. Rus je tteh zjutraj tako po kremah in ka-| Jako sem razburjen in navzlic v prvi vrsti človek in potem šele varnah kakor po ulicah in trgih iskrenemu prizadevanju nikakega Rus. Toda 4iprav kot Rus ie on neprestano in na ves glas zahteva-'upanja, da si razburjenje upasim, človek v pravem pomenu besede. ti, da kdorkoli kakorkoli ukrene' V tem t.iči skrivnost, kako je ru- karkoli h'.; a ekspanzivnost mogla odstra-
Slovenci nimamo svoje plemen-
niti vse zapreke. V tem je tudi bistvo ruske veltnira^iosti in jam-'Kke posebnosti. Kjer je sojnee, je stvo za rdečo zastavo ruake inter- 'seveda senca tudi — zakon nara-uaeijonale povsod, kjer je prej ve je tak! Ali je kolikortoliko pre-plapilala narodna trobojiiica od tinino in je kleveta, da nas Slo-br
prepičla je valuta, izčrpan je kredit — to naj slavno uredništvo primerno uvaža je. Pa vprašam : Ali vesoljna Slovenija res ne zmore par zanesljivo podkovanih gorskih čevljev v irhovini, da bi stvari naredili konec, stopili gori
ego v Pruta do mračnih skal vencev ni drugega nego grlo in ^ tisti nesrečni vrh kratkomalo
pobasali v svoje nahrbtnike in ga
liotniškega oceana."	|gofljai Imeli smo priliko in smo že
Tako si je zamislil bodočnost dokazali, da imamo noge tudi prinesli doli. In bi vrh spravili v Rusije Potjeh in. Zanimivo je, kaj vztrajne in brze pa imamo tudi	kontrole, tam bo na
pravi o tem problemu hči velikega p^ globoke, široko odprte, le vča- varnem, odtod ga ne dobi živa du-ruskega misleca Ljubov Dostojev-'si so zapeti	'	ga več venkaj ne v izvirniku ne v
skaja: V svoji karakteristiki oče-	isu _ ^ vse veke bo umak.
tovega življenja m delovanja pi£e Jn misl,m» da takisto zastran .	.
• i - 7	, ... -T	' ..^i:	„ -- . . „ .	i njen sleherni nadiegi.
med d m gnm: "Ne da bi bil aaiar- misl1 n>«mo cisto brez. Nego imamo)
liist, kakor menijo o njem c\*rop-'raisli in bi za zgled najprj izrazil toj Da bo Potem mir! MIr,» smo «kii politiki, je začel ruski kmet'misel in je tudi gospod načelnik!trohl" ! Vsi>-i men' razburjenje ško-graditi ogromno vzliodiro državo,'gostilničarske zadruge dejal, da vi^11^' sn0< i seni	Ktenail
| .111 LUlim IVUVi.lV.JU ,, . .	.. . ..
Ko je Michelangelo slikal v sik-j tcmomnHi so vjetskih republik, z 1xn a" i stin^ki kapeli "posledijo sodbo" druge pa težnja za nekdanjo sve-Pa^ i je naslikal nekega kardinala, ki t ovna močjo Rusije, za rusko ve- ■ »j<
sel. ila se je nal cerkveni dostojanstvenik v peklu. Prosil je Michelangela, naj mu obraz spremeni; ta je pa odgovo-
dovini je neizbežna zahteva, ki jo stavija življenje vsakemu treznemu politiku. Kajti ne samo s krvjo drugih malih narodov, nego tudi s krvjo velikega ruskega na-ke veledržavne ideje Ptrtjehin. I roda se je zgradila Rusija. Ni tre-mojster postavil, je šel k papežu pr;siijftI,i ^a upravljajo neskonč-:'»a govoriti Siimo o utilitarnem in se bridko pritožil. I>eon je pa ,1(1 rlLsko zemljo v imenu maloSte-1 l>omenii lil inteniacijonale za ni-
škega politika Stalma, ki je odlo-j čen ])ristaš internaeijonalizma. Omenjeni članek, ki je vzbudil mnogo zanimanja tudi v inozem-
ril: Iz pekla ni nobene reiritve.' ,	, - - ,	m.
. 1	.	. 1 .skein tisku, je spisal zagovornik
Ko je kardinal izvedel, kam ga je
ceno in mislim tudi še, da je treba da se vesoljno narodno pleskar-
da se pobratimi z mongolskimi j tako napetih časih, kakršne so se-iiarodi in .stopi v i»rijateljske eti-i daj, policijska ura sploh ni Tike z indijo P^ijo in Turčijo On mestna tla zahtevaj narodni je pridrzal boljševizem sanio kot" da se fak • ^ . d sti-asj.lo z namenom ods^ranata Ev-! , . . ^	J
ropo na zadostno razdaljo, da bi i™ Ukm6 tllUl	zastran
ga ne ovirala in n^ila pri zida-1™^3 mir»-nju sr\'oje naeijonaJne stavbe. VI ^^oje rodoljubje je jako ogor-rrenutku, ko bo ta stavba dograjena. bo ruski kmet razrušil nepotrebno strašilo in začudeni Evropejci bodo videli, kako se je dvignila iz razvalin nova ruska država, mnogo močnejša in solidnejša. kakor je bilo nekdanje carstvo."
Bolj glasno kakor te, morda preroške besede pa govori zgodovinski primer s francosko revolucijo zato. da se bo dvignila iz se-dsinjega kaosa močna ruska država, ki bo znova igrala odločilno lilogo v mednarodnem življenju. In ta glas Ibi ne smeil rotimo lisec naše zunanje politike.
miši — to ni dobro.
Nevihta v Sloveniji.
Dne 16. avgusta je obiskala Ljubljano vn ostalo Slovenijo p» večdnevni neznosni vročini zopet lahka nevihta. ,po kateri se vsul blagodejni de/, ki je očistil ozračje in dobro izpral tudi ulice.
Vrh Triglava.
Spisal Fr. Ž.
Zastran triglavskega vrha se je;
goČe z gotovostjo tr'i.i. la je bil Hardy oni človek, l.i je oropal banko v Quebecu, je smel osta'i v Angliji neovirano 'olil.o časa. dokler se je pokoril t »mown ji m p^rsla v am
Ilardvju se je torej posrečilo
do*eei jicosUist.
• * •
S tem pa še ni končana ta zgo<l-1 ha. Preil seboj je imet še težko življenje, o kart »rem naj bo spo- j v naslednjem:
Poldrugo leto je živel v Londonu, j»rt tem je pa izčrpal svoje denarne zaloge in treba je bilo pobrigati m* za nove vire.
Podal tu* je v Nemčijo ter na isti način kot v New Yorku oropal banko bratov Schueler v Baden Had en.
V banki je izpred blagajniko-vega noma [njrrsbH šop bankovcev — vitega skupaj htotlsoč mark — kakih 'iTi.OOO d<4arjev po tedanjem knrzn.
Posrečilo *e mu je pobegniti, to*la že par twinov pozneje ao ** aretirali v Frankfurtu. k; *r kc je izilaj«] za ameriškega indusri-jalca.
Nemci m pa znali dobro pariti nanj.
Ko je odsedel kazen, sta ga \ Frankfurtu prevzela n^ev »r-*ka detektiva ter ga odvedU r Ameriko, kjer je imel pre »e let: ie p«tnaj*tt let.
lrU 1918 je priše! v ava-
zmajal z rameni in mu je rekel: vjjIlp stranke. je iiiira%nLo. da holj- sko držiivnost. nego upo«tefvati se "Erninenca, če bi Vas bil djal še^jki sumničijo vsakogar, ki ni mora tudi važna uloga intefc-naei-Michelangelo v vice, bi Vas lahko idejno popolnoma na njihovi stra-1 j'»nalne ideje v razvoju in napred-rešil; a dal Vas je v pekel, tam pa ni Stalin je gov..ril na zadnjem ku nove Rusije. Uprav ta ideja moja beseda nič ne izda in ne ran- kongresu komunistične stranke o zamc-gla cemcntirati številna naša javnost zadnje dni razburja-1 rem Vam pomagati"	nacijonalncrn (jnoblemu. Izrazil je'plom«.na iu narode, ki so različni la vse premalo. Načelnik gostilni-
svojo Ijojazen pred bodoem>stjo 1"> običajih, jeziku, zgodovini iii carske zadruge je ogorčen — re-v Rusiji, češ,	Nova Rusija je že sama po kel je, ne za klavern liter se ni
se iiaciioiialna zavest vednopo]>olna internacijfmala. Gra-jveč popilo nego običajno. Potrdil uradnikov Il /1',st i n^strankansko dit i rusko državnost na zatiraaiju gospwd policijski oficijal Maca-•nteligeneo in cel
se veselo zabava. Ker beg iz jert-
I išniee ni tak pregrešek. da b.- Redukcija uradnikov na ifllesniei.| koIllulll^ti-Ile i(it.j, mogla dobiti Amerika !z AnpliJ* Pri j«raje\ski direkciji držav- ^ nazaj begunce in k»-r ni bilo mo-1	^ dni ^vršila
redukcija (znižanje)
nameščencev.
Direkcaia je S —	" —komunisti. »|»l«li nandov pa je nemogoče in rauiif pijancev so toliko aretirali,
- 11 ^ repliciral že orne- »>« škodovalo njenim lastnim inte- kakor druge dni Prijatelj Pe
le vi-ste šovmizem mr«-a , -	... , , . .
i izvaja:	i '»ti tuj novenm patrij,.»izmu. Pri k' P°maga ^ , T ^nTl
Ideja patriotizma je bila ta osta-i ««" " n, pa ».^»eijo^na ide- ^ Je ^ ako bl b,h SI°" ne oni kategorični imperativ, ki
ji i	,„ .	j , i Na te besede je replic
predlagala siimo 12 eseb za reduk-, . .	. J . 1 .	r^.m
j ^ I njem Potjehnt, ki v svojem elafliku • reso ni.
e.'jo, ministrstvo pa je (k) uradnikov in nameščencev. Oni. ki imajo nad 10 let sdužbe,
dobč pokojnino, oni, ki imajo nad .	. .	. .	.	dars^o neoblv dnostio ,ie mft,P Je treba> s°> v*a Slovenija bi,
let službe, dobe odpravnino,!^ res	*	tab<jra	.	i	T morali biti v teli usodnih dneh
'	' vrcUvo Moskvo	kot pravo rodno	eemenlanati utavbe velike morala biti v teh usodnih dneh
ja kot taka. celo v zvezi z gospo- Venci	rodoljubi, kakršnih
je treba, da so, vsa Slovenija bi.
Vsak je svoje sreče kovač«
J^JUDJE navadno v nesreči tarnajo nad svojo usodo, toda ako preiskujejo vzrok svoje nesreče, bodo pronažli, da sta usoda in sreča taki, kakor so si ju sami provzroeili.
Nobena druga stvar ne doprinese k Vaši sreči toliko kakor zdravje, marljivo delo in razumno varčevanje.
Napravite si Vaš način hranjenja še danes in vložite Vaše prihranke v domači denarni zavod na
"Special interest account"
kjer bodo sigurno naloženi in Vam prinašali 4% obresti na leto.
DENARNA NAKAZILA V STARO DOMOVINO IZVRŠUJEMO TOČNO, IN PO JAKO ZMERNIH CENAII.
ZASTOPAMO VSE PREKMORSKE PAROBRODNE DRUŽBE.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
ostali pa enomesečno plačo.
pr_
prest«.Jico naie velike države. Vsi R^i*; cementiranje lahko da sama kompaktna pijanost,] elementi, ki se ne strinjajo z bolj-i saiuo intenzivno delo za kulturno Rjoveča do neba. Kajti v tem smo ševiki, ki pa m sprejeli rusko re- z?»1,žan.ie vseli narodov sovjetske si bili edini, da se mera sleherne-voJucijo kot nekaj neizbežnega,	za P^vzdigo njihovega ga rodoljubnega razburjenja, sle
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnira srcem naznanjamo pri- kakor tudi š-ii-ii jatelj«-m iu znancem žalostno vest,' grlice streme upi da nam je kruta smrt vzela na» SjllbljenA hčerko
FBAHCX8 Ov»	| »»^r	]wmu<«ivar4i iuktiu j	-------— —---— i pot se ni naša javnost mlačna
P-. mučoi 4dnevni bolezni. Umrla aatala prava naeijonahia država. nn"na zavest o svoji kulturni ulo-'	.	.
je dne :!. avg.^ta Vrl* na zastruj»-	strahote revolucije, di^žav- ni šovinLz^m ruskega inteligen- ^^^	i
!jan-ke vojne, lakote in epidemi-
ji ječe je pa priiel bre< nn»c. odrezati ao mu jo morali, ker mu j« pričeta gn.iti.
Potem je /a nefcaj časa :»g<n»l. Pr«d itirimi leti m ga aretiran v Baltimore, ko je hotel motriti
" .....katere je
t ovarii.
sloji ru*ke inteli-, 5?wP°darstva in za prilagoditev hrne rodoljubne ogorčnosti razo-. av za tem ciljem. k »vetovnemn procesu. Ta dolž- dcva v nas Slovencih po količini za veliko Rusijo, za njeno pravo	101 ^ ^	naIož:1; ^'zavžite pijače, ta pojav je globo-
ve^iržavn ^jo. V ognju mehčan- ™ n^odu. tvori njegovo zgodo- ko utemeljen v slovenski duši. To ske v<^e Je na paradoksen način v,r|^ko mi«:jo. Hladnokrvna m po- . ^ n-
nju kr\:. Rojena je bila 11. oktobra ltHW v KvHetlia. Mktn. Truplo j>ik«»jn*» smo tzrrM'ili materi zemlji na kat«dr«keui p«>k<>palic*-u v Rvelethu.
je. k: jih je preživel ruski narod z neveijetio p«»trpežljiA*««tjo, ga karakteru&irajo k«'t pravo nac-ijo. i ^talir* ima prav. ko trdi. da patri-Prav iskreno »» zalival ju jemo j jotlzem v šolanji Rusiji ni slučaj-sfvrothiikom, prijateljem in znan-: ni pojav. V tej id-ji. ali bolje rečem za izkazano *<V-utje v urah eeno v idealu velike JUusije kri-žalovi in trpljenja. Sr«*-na hvala j». ona močna pn»ž;na. ki je raz-in krasne vence mojemu In-atu prodrla ideče prapore od Or»e.
ta. nego pravica, ki mu jo daje do?odek Je skoro neopazen o t«žko trpljenje v prešlosti, da do- mimo sloven-ske kžeJe- To Pa 3« b'« pozna Mvoje mesto v domovi- škandal!
ni. \ar«»d. ki je gleile nastoletni' Triglavski vrh mi ni neznan, jarem despot izma in težko breme Bil sem v Vratih, v Aljaževem do-ta rt .irskega navala, ne glede na mu koj pri tleh na levo. Tam sem soc.jalno breme v domovini, na poslušal mladega suhega dedca v tl-rko m izkoriščanje od strani kratkih irkasiih hla6ah ta je bil
:u'«zem«J<ega katntala ustvaril sa- - A • i i	, .
„a.i i .	, l , zgorej na triglavskem vrhu in je
m .mklo b< j»ato nar*«dno kulturo	.	. . . , ,
. .	" *	iv	* — • x. pravil o njem. Stokal je, kako
Antonu Ovnu. mojemu sv»ku Lu-j Kijeva, Oria in Samare do Batu- x	dehh	(Azaji m Ev- . , .	.	*
ki KrŽiAniku. mojemu brat rane«, m». Murmanska in Vladiv.^toka. roI>i' >e zasluža pravico, da na- no,e ,,eara m Kazal razpras-
kana kolena in polagoma je pri-
šlo na dan; ta irhasti dedec je'
t
Johnu P-Mtniku, mojemu nečaku \Vlika Rudija je ona magična *»:la.	stoPa kulturni voditelj.
Antona <irad£arju, mojemu pri-; ki je vodiki izmučeno in slabo ob-	Ruski jezik služi kot sredstvo za ...
jate! ju Franku Kantelicn, druži-1 oroženo armado do zmage. Ona je	občevanje vsem narodom od At- PravzaPrav nežnega
nam Jr.hn Rehol. Peter Zabret in rin ila ideče prapore od Urala in	lantskega do Tihega ocena. In spola z Bleda v ^nem tnristov-
l"!in K«»renčati ter Oliver Iron' d»ivke pustmje. od kavka®k?h le-	pruv nič nas nemoti tarnanje mo- skem kr°ju in ne dote- Dosti
Mriniug Co in City Meat & Gro- demfcov do karpatskih ^Thov, od	kovskih Kstov. ki prelivajo solze ni P°v^dal«. odtod poznam
cer\- <%». š^ enkrat lepa hvala j pimikega m'H-\-irja do nuvigohike	nad zašiljeni ruskega jee3ka, češ, triglavski vrh in ako dragi niso
VS.-M. k- so ran j ko spremili na po- pt>£Čave. Da povem odkrito: ne	da bi bilo. treba dati vsem narod- razburjeni jaz sem razburjen in
kopališče. j utopUtične idpje hitemaeijonaliz-; nim manjšinam «voje	kajtii to to jako in navzlic neznosni dra-1
Spavoj mirno ljuba hčerka in, m«, nego narodni interesi Rusije
sestra, in lahka naj ti bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali: Jos in Mary Oren, c4ari£i.
s> izgnali iz A rh an gel ska, Novo-roKijska in Baku Angleže in očistili Vladivostok in Priamurje od Jap<«nccv. Velika Ruaja je s ko-
Mary, Josephine, Mollie, Rose in/ lenom samostojtieža Petljure pre-
Annie, sestre. John in Joe, brat a. V« v Evelethn, Minn.
]»odila Nemce iz Kijeva in z roko ukrajinskih hajdunkih čet Grigor-jeva očistila Odeso od Franeocov
vpiašarje ni v nobeni zvezi z in-'ginji. temacijonalizmom Naloga ruske J Zjrodilo 8e je: nakionjc„a so-m svetovne zgodovme obstoji v,sednja sila ^ je 2 ^^^ ro_ tem, da e.mprej pripelje te naro- , , . . .	, ,
de v okrilje visoke ruske kultu-'1;0 dotakniU ^novanegs vrha! re. To pomeni, da se morajo na- Jaz Rem	mnenja, da
rodna manjšine vživeti v rusko tega ne smeroo P^pnatiti pod no-kulturo in spremeniti v ono inter- bcnJm pogojem m brez ozira na nacijonalo, ki jo predstavlja Ru- stroške in trud.
in Grkov. y nacijonalni ideji je sija. Združiti vse prebivalce airom Gre za jako visoko reč, ca naj-
Izšla je nova izdaja
PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na <lan; 2. res oženil M se: .1. Kazen: 4. Kmečka pesem : u. Vasovalec; G. Na trjju: T. Pesem o beli liisiel; 8. ProSnja: 9. Dan slovanski: 10. Tihi veter od morja:
II.	Se ena ; 12. Povejle. ve planine: i:j. Sijaj, solnf-lee; 14. Lahko noč: 15. iH-klh-a mila: ltf. Slanem; 17. Vabilo; IS. Pastirček; 10. Rožmarin; 20. Cerk\un: 21. Prošnja; 22. Imel sem ljulii dre; 23. Daniei: 24. Savska; 25. Oblaček; ISi. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. ljubezen in pomlad : 20. Rožica i sla v ulj: 30. Naša zvezda; 31. T^ihko noč; 32. Pod noč: 3:;. Kaj bi te prašal: M. Bože pravde; 35. Na grobih: 3C. Nad zvezdami; S7. Vabilo: 38. Uslisl nas; 30. Na morju: 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja: 42. Barčica ; 43. Ob-laf-ek: 44. Utopljenka: 45. Potrkali na okno: 46. Glas Grobova: 47. Kutri«-a: 4S- Deklica, ti si jokala; 40. Jaz bi rad ru-»lečih rož: 5o. Z«lravb-n: 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina; 53. Viere«! se povrne: 54. Vinska: 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna: 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 50. Slovenae. Srh. Hrvat: ©O. Naša zvezda : til. V slovo; 62. Izgubljeni cvet: G3. Sanak spava : 04. Glejte, kako umira pravični : 65. Naprej: 66. Kje dom je moj. 67. Hey SlovenL 71. Domovini ; 72. Sokolska ; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem : 75. Domovina; 78. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; 7U. Zrinsko. Frankopanka: 80. Što čuti*. Srbine tužni?; 81. Pobratimi ja; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Mili<-a ; 86. Njoj : 87. Njega ni; 88. Pod oknom: 80. Prva ljubezen: 90. I^hko noč; 01. Pri oknu sva molče slonela: 02. Strunam: 03. Slovo: 04: Strunam; 05. Prošnja; 06. V ljuliem si ostala kraji; 07. Pod oknom: 08. Ljubezen In pomlad: 00. Lahko noč: lOOi Raztanek; 101. Srra-čanje; 102. Tam, s^je stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
aGkAS NARODA
n
82 Cortlandt Street
Hew York
ŠBrgfS'
GLAS NARODA, 5. SEPT. 1923
S
\ ^
1
(Xadal jevanje.) Osmo poglavje.
Ivo Sorli.
Hči (zmajo z glavo in ee za-(še v>a zlomljena od potovanja!
smeje): Ves, mama, da se ne morem in ne morem privaditi. Kadar izvršim	pa mi gTe pri mono-
gram U kar samo na R na mesto P.
Ko-sem naslednjega dne prišel v pisarno, me je eakal tam po-ttarcn človek.
—	Jaz sem notar Smith — se mi je predsrtaviL
—	lCaj bo dobrega ?
—	.Sporočiti vam moram, gospod Dallas, da vas je pokojni Arthur White postavil za oskrbnika *voje zapuščine. Tukaj se vam
prinesel podpi*.
Tudi notar je skušal govoriti o zagonetni smrti, toda jaz sem ga kmalo odslovil.
Testament je bil kratek. S par besedami je White povedal, naj <e toliko in t.diko uporabi za plača nje njegovih .lolgov. ostanek pa pripad«' llenrvju Winlersii. 11 koncu je pristavil, da se zaveda, da je delal svojemu bratrancu Wintersu veliko krivico, katero pa skuša na ta način že v*aj deloma popraviti. Jaz sem se zamislil:
Ne rečem, da me je oporoka malo presenetila. Torej to je bilo tisto, o čemur mi je White tolikokrat namigoval, da mi ima j>o-vedat i.
Kmalo potem >o me poklicali v -obo državnega pravdnika. Pri njem sta bila inšpektor Halt o ti in detektiv Milles.
-- Gospod Dallas — je rek»-l državni pravdnik, — bas sedaj sem čestital inšpektorju Daltonu, ker je dosegel tako izvrstne uspehe. rital s» tn izjave prič. ki so nastopile pred coronerjem ter moram r« či. da sem /njimi popolnoma zadovoljen. Priziv je bil dovoljen in vslrd tega s«- vršila v najkrajšem času nova obravnava. Po m.-jem mnenju bi l»ilo najboljše, če bi jutri takoj puoslali vse akte veliki poroti. V takih slučajih kot je ta. je hitra justiea po-1 rebna.
—	Wintersu se mora dati na vsak način dovolj časa — s«m rekel jaz, — da si bo izbral zagovornika.
—	Dobro torej, štirinajst dni inu dam časa. Sicer pa, zagovornik ali ne zagovornik, izmazal se ne bo.
Meni je bila že na jeziku izjava, da nisem popolnoma uverjei: o Wintersovi krivdi, pa sem rajši molčal. *
—	Gospod državni pravdnik, prosim vas. dovolite mi, da grtm k Wintersu v celico.
—	Drage volje. O morete kaj izvedeti od njega, me bo jako veselilo.
—	Ali smem tudi detektiva Millesa vzeti seboj?
—	( e vam je drago, zakaj pa ne.
Na i>oti proti jetnišniei je začel govoriti det«-4<tiv:
—	Na obrazu se vam pozna, gospod Dallas, da niste na jasnem. Tudi mene mučijo razni dvomi.
♦li.z sem odvrnil: — Tisto noč je deževalo. C'e se jt? vrni1. White brez piašea. bi morala biti njegova črna obleka "raokra.
—	Za z sem natančno preiskal njegovo obleko in na nji nisem ua-š< I riobendi posledic slabega vremena. Ogledal sem si tudi njegov dežnik. Dežnik je bil popolnoma suh.
- Ali je rekel stražnik, da je imel White dežnik seboj T
—	Da. stražnik je izjavil, da je tedaj odpiral dežnik, ko je šel mimo njega.
—	Kakšne zaključke izvajate iz tega ?
—	.Siražnik trdi. da je bil on. toda stražnik se tudi lahko moti.
—	Zdi se mi. da greste nekoliko predaleč gospod Milles. Ne verjamem, da bi se stražnik motil ter da je zamenjal Whita s kom drugim. Trav dobro je poznal plašč. Oe so našLi potem plAič v stanovanju Miss Stanton, je jasno, da je moral biti dotični človek s plaščem tam.
M.lies ;e prikimal.
Medtem sva dospela do jetni^nioo. Stražnik naju je povedel v Wintersovo celico.
Winters je sedel sklonjen ter si podpiral z rokami glavo. Komaj. da se je obrnil, ko sva vstopala.
Ko sem mu predstavil detektiva Miloša, je samo nalahko prikimal ter se nato obrnil vstran.
Končno je vprašal: — Po kaj sta prišla J
—	Prišel s. m vas vprašat, goopod * Winters, za vaše mnenje. Dosedaj smo slišali le druge govoriti. Povejte nama, kaj veste vi. To bo velike važnosti. Saj se vendar zavedate, v kakem položaju se nahajate.
—	Rredobro se zavedam — je odvrnil žalostno.
--Torej govorite vendar.
—	Kaj naj govirim. saj vem. da me ne bodo hoteli razumeti in mi ne lunlo vrjeli. — Zamislil se je, potem je pa rekel precej ži->ahno:
—	Prisegam, da nisetn umoril Arthura.
To je iz pre govoril tako prepričevalno, da je bila moja sumnja
o njegovi nedolžnosti potrjena.
—	In dalje prisegam — je nadaljeval — da je vse res, kar so izpovedale priče proti meni.
Te njegove besede s«o me čudno dirnile.
—	V oni noči sem se napotil proti njegovi hiši in sicer v namenu, da dobim od njega nekaj denarja. Kot ponavadi, .sem tudi tistega večera pil. Poginoma suh sem bil, pil bi pa še rad in rad igral. Sel »ejp proti njegovi hiši in ker sem videl luč v njegovi sobi, sem pogledal skozi okno. Hotel sem se prepričati, če je notri in če je sam ali ne. Videl sem ga ležečega na naslonjaču. Ce je bil tedaj že mrtev, mi ni znano.
Winters se je globoko oddahnil, potem pa nadaljeval:
—	Baš sem hotel potegniti za zvonec, ko sem opazil na drugi strani ceste stražnika. Ker je bilo že poaio, se mi je zdelo bo:j8e počakati, da bo odšel: Mahnil sem jo dva bloka naprej in se vrnil Hotel sem stopiti v hišo, ko sem na stopnjic&h nekaj opazil. Pobral s«m in videl, da je bankovec za petdeset dolarjev. Vzel som ga ter »e vrnil v gocUilno, kjer me je čakal prijatelj.
—	Ostalo vam je znano, — je nadaljeval. — S prijateljem sva šla v Smithovo igralnico. Dvakrat ali trikrat sem stavil, pa ni bilo več petdesetaka. Naslednjega dne sem čital v listih, da je bil Arthur umorjen. Neka tajna sila me je gnala proti njegovi hilh Ntscm pa imel toliko poguma, da bi vstopil. Out al sem tam, kjer ste me vi natti.
Zopet je umolknil.
jZ Milesom sva -se spogiadala. Miles je prikimal, kot da bi hotei
Hči (vsa razžarjena, sreča sauna) : Ah, ljuba mama, to, praviš zdaj že čtrti dan, kadar pridem Se vem ne več, da sem bila na poto-Mati (vedro): Ne poonaga vse [vanju!
danes teden boš že M. P. j Mati (se nasmehne) : In najbrže
tudi ne, zakaj si takrat počela takšno ree ... Hči: Kdaj?
Mati: I, takrat pred poroko, ko si pokazala, kako si še strašno
me
Hči (zamišljeno): Da, danes te d en bom že dva dni gospa . . .
Mati (jo počasi in ljubeče po gleda): Človek ne bi verjel, če te pogleda. Tak ottrok! t^Jestnajst let v maju in se moži!
Hči (resno) : Saj morda je res prezgodaj, mama. Zdaj skoraj razumem papana, da je spočetka tako branil.
Mati: Kaj hočeš, ko pa Viktor ne odneha. In kdo ve, kaj se lahko še zgodi. Bolje je, da si preskrbljena . . . (Bolj teoretično). Sicer pa dandanašni ni več, kakor je bilo nekdaj, še v mojih časih. Takrat smo res vzele slovo od mladosti. če smo se poročile; zdaj pa ima mlada žena še več svobode in /abav nego dekle. Na plesih, v društvih, povsod so prve. Nekje sem brala, da je to celo znak višje kulture. Francozi da imajo le za-o tako razvito družabno življenje. ker tam vladajo v družbi žene. Tako ima poročena dama vsa razvedrila, ki so dovoljena pošteni ženski, pa še moža in otroka porini.
Hči (kar tako)Mama, kaj bones tudi otroke imela?
Mati; Seveda jih boš imela, ee ill Bog tla . . . (Naenkrat s pozornim pogledom, počasi): Pa zakaj ic bi jih imela ?
i Tč i (rahlo zardi in se zasmeje) : Seveda jih bom imela, ako bo ie Viktor hotel, da jih kupiva . . .
Mati (z Isto tipapočo opreznostjo) : Pa kako . . . kako si ti že miliš, da se otroci — kupijo? .. . Kako se kupijo? . . .
Hči (v rahli zadregi, a s pomilovalnim nasmehom) : Ah, prosim te, njama, tako neumno me vendar ne boš imela, da verjamem še na štorkljo in take pravljice!
Mati (nekoliko svobodneje) : Tem bolje! Zakaj lansko leto si bila v teh rečeh še pravi teliček, če ne zameriš. Ali se spominjaš — ko smo bili v Bohinju, pa si naju papanom prišla klicat? Takrat veš, ko so prignali kmetje krave in tistega bika na vodo . .
Hči (je spustila delo v naročje in gledala mater s široko odprtimi očmi).
Mati (ki tega ni opazila, mimo nadaljuje): Ne veš, kako sva bila oba presenečena. Človek si še misli ne, da je kaj takega mogoče; čeprav bi se moral zavedati, da je ob taki vzgoji seveda precej naravno -
— prizora z bohinjskega pot o-j ka ... Nekaj elovefe nehote le ujame, če ga starši še tako zapirajo pred svetom. Sicer pa, če si kako dekle misli, da je že to dovolj, Ce se dva prav strastno ljubita, kakor sem si mislila jaz — bese*.!o "strastno*' sem razumela sploh samo v tem pomenu — tem bolje! Jaz gotovo ne bi bila dovolila, da me kdo "prav strastno'? poljubi. Že iz strahu ne. . . (Pogleda mamo) : Toda, čuj. mama, če je bilo papanu toliko na tem, zakaj pa si nista priiikrbela kakšno takšnih knjig? Viktor je rekel, da so; in da je tam prav nataiuko poveda-
Hretanje paraikov - Shipping News M
££
otročja. In potem še naslednje dni. 111 kak/> naJ vzgojitelji---
| Mati (srdito): Eh, tiste knji-ige! Znjimi se sem se šele namučr-
Dobro si je izmislil svoj zagovor.
(Dalje prihodnjič.)
i'
da smo sfe že bali, ali nam ne zbe-žiš eelo izpred oltarja.
Hči (ki se je skraja nekoliko ila Lahko napisati: napravi ta-v zadregi sanehljala. resno): Daj ko- in tako; toda pojdi in napra-nekaj dni. moda najlepših dni si, vi! (Vzkipi še huje) : Ali je sploh mi s tistimi "razjasnili" res skva-' mogoče delikatno govoriti o teh rila ... Ne očitam ti seveda, toda ---
Mati: Toda ? . . . (Cez hip. počasi) : Toda ti bi jih svoji hčeri torej ne 1
Hči; Ne vem . . . Vsekakor mislim, da ne — tik pred tisto uro... In sploh — ali je potrebno? . . .
Mati (vzkipi): K:> pa ves svet kriči, da je! Ne veš. kolikokrat je bil papa nad menoj radi tega. češ da je že ne vem kdo tako učil; in da bi lahko kak brezvestnež zlorabil tvojo nevednost. In sploh takšno. Park rat sem res že ho<tela začeti, pa mi je vselej spet zmanjkalo poguma, ko sem videla to tvoj>o nedolžnost . . .
Hči (se nasmehne) : Ki je bila sicer res velikanska, a vendar ne tolika, da bi jo bil mogel "zlorabiti kak brezvestnež" . . . (Cez hip) : Ne, veš mama. Tako neumna ni nobena ženska, ki je enkrat ženska, da ne bi čutila, kje je meja med dovoljenim in nedovoljenim. Vse drugod,, če katera trdi nasprotno, bo menda res samo izgovor. t rm hi si bil recimo proti meni kdo dovolil le najmanjše, bi se bila v hipu spomnila na primer
t septembra
La Savoie, Havre; Orduna. Cherbourg. Hamburg; Olympic. Cherbourg: Ryndam,
Boulogne; Marta Washington, Trat
11.*«ptembra
Aqultanla. Cherbourg. Bremen; America. Cherbourg; Canoplc, Cherbourg, Bremen; Colombo, Genoa.
12.	septembra
Tyrrhlnia, Cherbourg, Hamburg; Pari*
Havre: Sierra Ventana. Bremen: President Adams, Cherbourg; ZeeUuid. Cherbourg.
13.	septembra
Thurlngia. Hamburg; Finland. Cherbourg. Hamburg.
14.	septembra
Muenchen, Bremen.
15.	eeptembra
Saionia, Cherbourg, Hamburg: Roc ham-beau, Havre; President Roseevelt, Cherbourg. Bremen; Ohio. Cherbourg. Ham-
rečeh ?!
Hči: Menda res ne . . . (Zardi; tiho) ; Delika+uo se da samo ravnati ... O. če bi svojega Viktorja že prej ne bila imela tako rada. bi mu bila do smrti hvaležna samo zato . . . Toda--— —
(umolkne).
Mati: Kaj ne? . .. Saj se še zda.i človeku zadira beseda, ko sva obe ]x>ročeni . . . Povej mi rajši, ali najameta z Vitorjem Se drugi del vrta ali ne ?
3.	oktobra i
I'aris, Havre; Belgenland, Cherbourg; Pres. Polk Cherbourg; Seydlitx. Bremen; Conte Rosso, Genoa.
4.	oktobra: Westphalia. Hamburg.
6. oktobra:
Homeric. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen; Orca, Cherbourg Hamburg; Volendum. Boulogne.
9.	oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Mauritania, Cherbourg.
10.	oktobra:	'
France. Havre: Pres. Garfield. Cherbourg; Torek, Bremen.
11.	oktobra:
Prea. Wilson. Trst; Mount Clay. Hamburg.
13. oktobra:
Majestic. Cherbourg: America. Cherbourg. Bremen; Saxonia, Cherbourg; burg; Homeric, Cherbourg; New Amater- Chicago. Havre: Orduna Cherbourg. Hum-dam. Boulogne; Conte Verdi, Genoa.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
Hči (jo še vedno samo jrleda; nenadno ji zaigra v očeh) : To . . . to torej je bilo? . . . Zato sta bila oba v taki zadregi! . . . (Hipoma vsa iz sebe) : Pa to je vendar gnusno ! ... To je naraATiost strašno! . . . (Plane in hoče sftozi vrata).
Mati (jo navzlic vsi osuplosti še v jame; z obupno odločnostjo) : Kam hoče«? Tu ostaneš! Ali misliš, da bo kaj drugače, ako bežiš ven? Zdaj, šest dni pred poroko
je že čas, da---Ampak, križ
božji, kdo bi bil dejal! Ne, to Je res od sile! Toda, kaj si mislila,
potem---?
Uči (ji bu^no izpuli roko) : Naj sem mislila, kar sem hotela — takih grdobij že ne! . . .
Mati (kakor da se opravičuje): Sicer sva ti naposled pranr za prav pa le vse že razložila! Takrat na primer, ko je bila mačka prej takšna, potem pa. je imela mlade . . . Hči: Pa to ni tisto! Tisto ni nič grdega! Se ji spet vsili vizija od poprej; strastno) : Pustite me! Z nobenim več ne bom govorila! (Hoče spet ven).
Mati (jo s silo zadržuje) : Toda pri človeku je vendar vse omiljeno, pof knjeno! . . . Tu vendar ne bos primerjala . . .
Hei (srdito) : Še prše je, če je tako! Fej! Postite me vsi skupaj!. (Se iztrga in zbeži škod vrata).
Mati (glada topo ca njo): Na ta imail ^daj po vedi--—!
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
Kako sem se jas likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. l.t 2. in 3. d§L Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
11.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vao svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
Juan Miseria. Spisal P. L Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu mani povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani
JO
JO
Mati: Sedi no! Saj mormi biti:
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve imafilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	JO
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so ee na-• ai očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregoriž in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne griKake in juna-Sko nf'"1' mnčeniike smrti.
Vsebuje 878 strani,	.VI
poiTMiMA raoara
"GLA3 NARODA"
as cqrtnimitat.. ww*«*
18.	septembri
Mauretanla. Cherbourg; Suffren Harre; President Fillmore. Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg.
19.	Mptembra
France, Havre; President Monro«, Cherbourg, Lapland, Cherbourg.
20.	septembra
Hansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg«
Hamburg; Bremen. Bremen.
burg; Kyndam, Uoulogne.
16.	oktobra:
Berenpuria. Cherbourg; Reliance Cherbourg, Hamburg; Canoplc, Ch>tbvurg, Bremen.
17.	oktobra:
Muenchen. Hamburg; "Pres. Adams, Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg, Hamburg.
18.	cktobra:
Albert Uallin, Hamburg; Rochambeau. Havre.
21 septembra
America, Genoa.	I20;
I^i Suvoie, Havre: Olympic. Cherbourg; 22. septembra	Ohio, Cherbourg, Hamburg; New Am-
President Harding. Cherbourg, Bremen sterdam. Boulogne. Orbita, Cherbourg. Hamburg; MaJestlcJ Cherbourg; Veendam. Boulogne.
23. oktobra:
Aqultanla. Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
24. oktobra:
Paris, Havre; Columbus, Bremen; Pres.
25.	septembra
Berengaria Cherbourg.
26.	septembra
Laconia, Cherbourg. Hamburg; Pre«. Monroe. Cherbourg. Van Buren. Cherbourg; St. Paul, Char 25. oktobra;
bourg; Giulio Cesare, Genoa.	| Thuringla, Hamburg; Colombo, Genoa.
27.	septembra	27- oktobra:
MInneltahda. Cherbourg, Hamburg. t Homeric, Cherbourg; Orbita, Cherbourg
Hamburg: I'res. llanllng. Cherbourg. 29. septembra	(Bremen; Vemlara, Boulogne.
Albania. Cherbourg: Laffayette. Havre ,Q oktobra. Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Boulog-^" heaolute Cherbourg. Hamburg, ne: Columbus, Bremen.	I
[31. oktobra:
2. oktobra:	France, Havre; Pittsburgh. Cherbourg
Pittsburgh, Cherbourg. Bremen; Pres. | Premtn: Bremen. Bremen; America. Ge-Arthur. Cherbourg. Bremen.	nou; Bevedere. Trst.
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
I Kupite vnaprej plačan« karte svojim sorodnikom za nsie črte.
White Star Line
New Tork — Cherbourg Olympic 8. sept.; 29. seot.; 20. okt.
Homeric .......... 15. sept.; 6. okt.
Majestic 22. sept.; 13. okt.; 3. nov. (Na]veCjl parnik na svetu.)
American Line
New York — Cherbourg — Hamburg Manchuria 6. sept.: Finland 13. sept. Mongolia 20. sept.; Minnekahda 27. sept.
f3. raxreil)
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp Zeeland 12. sept.; Lapland 19. sept.
Belgenland .................... 3. okt.
Danzig preko Antverpen
Gothland .......... 28. sept.; 13. nov.
Dobra hrana. 2»prtl prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway_New York.
OGLAS DOGARJEM.
Kdor hoče del.it i Clarets in Pipe doge za dobro plačo; za doge najboljši gozd v Georgia Swamp visoko, naj sie obrne na: Bartol ICrulie, Rockv Ford, Ga.
(2s-8—5-9)
Now York. Plymouth, Havre. Paris
PARIS---- 12. sept.: 3. okt.; 24. okt.
FRANCE 19. sept.; 10. okt.; 31. okt. LAFAYETTE 29. sept.; 10. nov. New York. Havre. Pari«
CHICAGO .............. 6. septembra
LA SAVOIE ............ 8. septembra
ROCHAMBEAU........ 13. septembra
SUFFREN ..............18. septembra
New York. VI*o 1 Spain f. Bordeaux LA BOURDONNAIS 18. septembra.
Piiit* ta aavodita Idthta t|Mti ali u clavai «r.4:
19 STATE STREET,	NEW YORK
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VKLI1TB važnosti m potnika M da Je natanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih atrareh, ki so ▼ cresd s potovanjem. V sled dolgoletne lakufinje nam Je mogoče o nem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše pa mike, ki Imajo kabine t ILL raaredu.
Ako ste m namenili potovati v stari kraj. nam pilit« kar bo te v Vaflo korist.
Tudi oni. ki «e nlao amerfikl iriav> Ijanlf smejo potovati v atari kra] na oblak In (Im Jo aovoljsno vrniti so. Na ftoljo dajemo vsakemu U-aadavna pojaonla.
Kder ieU dobiti aorodnlka aH aaee Is atmum kraja, naj nam pila aa navodila, kajti itevllo priseljencev Je opiejena
Se potne etrolke izplačuje pe na-tom naročilo Jadranska banka tudi v dolarjin.
Frank Sakser State Bank
Olavmo aaatopatva Jadransko banka.
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnorajia flutroTiu lidaja
Vsebuje 106 itrtmL W Ona i poitata«
SLOVma PUBLHHDIO M4
■
Twkiatr.a.T.
fZPLAČILAv AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000, — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje Be nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa nI res, ker, kot že zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker ao banke oddaljene ln Izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da ao jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji poŠti brez neprllik.
Tudi za nabavo potnega Usta >— (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, no more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine ln potni list se pa lahko plača tudi s dlnarJL
v	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le aa potovanje. Je na. nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Tsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevredlti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do 120. računamo po 78 centov; od $23. naprej po 3%, to. Je po 3 cente od vsakega
dolarja.
Na nakaznici naj he tone: Izplačati v delarjfb.
Ta pristojbina Je veljavna aa dolarska Izplačila v Jugoslaviji ln
Italiji.
FRANK SAISJER? STATE BANK
82 Certlamk St., V New York Cky
t:'«