SSISic smrfl in upos(o^en|a. Poročevalec velike angleške časniKai*Bke družbe Je obiskal bojna polja Mandžurije takoj po zavzetju mesta Cicikar po Japoncih in piše: »Ne daleč od reke Nonni sem zadel pa prvo smrtno žrtev, ki je bila mrtva kakih 24 ur in trdno zmrznjena. Grozen Je bil pogled na one vojake, ki so bili ubiti od blizu. Strelni jarki so napolnjehi 2 razmesarjenimi trupli. Krdela podivjanih psov se podijo po bojišču in se preŽivljajo od poginjenih konj, katere BreCaš kaj pogosto. Na lastne oči sem videl, kako je požrlo 7 psov poginjenega konja v kratkem času do malenkostnega preostanka kosti. Kmetje hodijo med tnrtveci po bojiščih, da bi našli obleko, obutev in druge uporabne predmete. Tudi kmečki ljudje si režejo s poginjehih konj najboljše kose zmrznjenega biesa. Videl sem tudi v kupe naložene jdtajske mrliče, po 20 skupaj in vsi so bili vsled mraza že kot rog trdi. Dve milji južno od Cicikarja sem za'del na hišo, ki je obdana od kamenitega fcida. Na dvorišču je bilo 50 japonskih vojakov, ki so bili prezebli do drgetavice in so stražili ranjene tovariše. Njihove uniforme, jeklene čelade, puške in pahrbtniki so bili oblateni. Zunaj zidu io ležali kitajski ranjenci, za katere pa bi bilo strehe. # . Med potjo sem pogostokrat zadel na japonske konjenike, ki so jezdili na izjHd. Ko so zagledali moj avto, so r.agra.ili za puške in se ml bližali v vsej pre.idnosti, dokler niso zvedeli, kdo da >em. V Cicikarju se nahaja v poslopju ^užnomandžurske železnice glavni jabonski vojni stan. Pred vrhovnim po^eljstvom so vkljub zimi ležali po tleh v umazanih uniformah Japonci in so si ^sled dolgotfajne poti bili sezuli čevlje.«