Goriške vesti. ZA GORIŠKE LJUDSKOŠOLSKE UČITELJE. Goriški deželni odbor je predložil spomenico učiteljev iz šolskih okrajev goriškega, tolminskega, tržiškega in gradiščanskega za ublaženje bednega položaja tega učiteljstva potom tržaškega namestništva centralni vladi s priporočilom, da dovoli okrajnim šolskitn zalogom pritnerne dotacije, da bodo mogli dovoliti učiteljstvu draginjske doklade za vojno dobo. Deželni odbor sam ne more dovoliti take doklade, ker je edino deželni zbor kompetenten za to Deželni šolski svet je predložil vladi konkretne predloge. Draginjska doklada naj bi iznašala 140—500 K za vsako učno osebo. — Kdor pravično in nepristransko sodi ter humanno čuti, more le želeti, da ta korak goriškega učiteljstva dcžene svoj namen. Učiteljstvo je v sedanjih hudih ča^ih, ki so prišli nad deželo goriško in pod katerih težo mora trpeti zlasti tudi ono, take podpore potrebno in vredno. — O potrebi ni treba izgubljati niti besede. Saj jo občutimo v naših primorskih krajih vsi na lastni koži. A vredno je je, ker to učiteljstvo nadaljuje tudi ob teh strašnih razmerah svojo vzvišeno kulturno misijo z isto idealno ljubeznijo. Poleg te ljubezni do svojega pokhca pa je slovensko učiteljstvo sploh v sedanjih kritičnih časih sijajno dokazalo zvestoboinpožrtvovalnost v veliko večji meri, nego bi mogli pričakovatr od njegovega rnizernega financialnega stanja. Saj je položilo na oltar domovine — za človckoljubne in vojnopomožne namene — za njega razmere neverjetno vsoto nad tri milijone kron — poleg žrtev na bojiščih, kjer se toliki slovenski učiteiji junaško bore in umirajo za domovino. — Koliko grobov se je odprlo slovenskim učiteljem tam na bojnih poljanah! Prosimo torej centralno vlado, naj ne zavrne — ne dabi uslišala — naših učiteljev, ki trkajo na njena vrata kot zares potrebni in vredni prosilci. —g Goriškim učlteljicam — učiteljicam ročuih del in vrtnaricam, ki sedaj ne poučujejo, a bi bile pripravljene sprejeti službo v kakem begunskem taboru, se svetuje, naj svojo željo naznanijo na en a!i drugi sledečih naslovov: Hilfskomitee fttr Fliichtlinge aus Stiden, Wien I., Landskrongasse Nr. 1, Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, K. k. Barackenverwaltung a) in Bruck an der Leitha, b) in Wagna bei Leibnitz, c) in Steinklamui bei R.benstein —g— Pred goriško izpraševalno komlsijo za ijudske in meščanske šole v Ljubljanl je bil izredno pripuščen k usposobljenostnemu izpitu Ivan Slavec, c. kr. poročnik v rez. ter je izpit prebil dne 7. decembra z ugodnim uspehom za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom ter za nemščino kot predjnet. —g— Posredovalnlca za goriške begunce v Ljubljani je osnovala svojo podružnico v Kranju. Za tajnika tej podružnici je bil izvoljesi Milan Volk, nadučitelj v Pliskovici, sedaj na Primskovem pri Kranju. —g— Pred goriško izpraševalno komisijo za ijudske iu meščanske šole v Ljubljani so prebili usposobljenostne izpite, ki so se izvršili v času od dne 21. do 27. novembra t. 1., nastopni učiteljski kandidatje, ozir. kandidatinje: I. Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: 1. Bežek Milena (z odliko), 2. Eržen Albina, 3. Koser Julija, 4, Lah Alina, 5. Schweiger Jadviga, 6. Trobej Cecilija, 7. Vinšek N&da (z odliko), 8. Zupančič Terezija. II. Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: 1. Bratuž Davorin, 2. Culot Ivan, 3. Dell Cott Ciril, 4. Dietz Natalija, 5. Dolenšek Ivanka, 6. Droč Ivan, 7. Gabrielčič Andrej (z odliko), 8. Jereb Marija, 9. Kemperle Evlalija, 10. Križnič Helena, 11. Kutin Josip, 12. Omahen Miroslava, 13. Pahor Marija, 14. Perhavec Marijg, 15. Raucbekar Janko, 16. Sancin Karel, 17. Sardoč Alojzij, 18. Savelli - Mizerit Lilija, 19. Strel Ivanka, 20. Tomšič Alojzij, 21, Vendramin Andrej, 22. Vodopivec Leopoldina, 23. Vodopivec Milka, 24. Vouk Anton. III. Za ljudske šole z n e m š k i m učnim jezikom: 1. Bremitz Regina, 2. Brunetti Helena, 3 Demartini Karla, 4. Gayer Lina, 5. Hanich Marija, 6. pl. Hirschal Marija, 7. Hočevar Marija, 8, Merkuschav Marija, 9. Pachemigg Karolina, 10. Žigon Marija. — Tri priglašene kandidatinje niso prišle k izpitom. —g— Slovensko bojno ozemlje na Goriškem. »Reichspost" objavlja s 1 o v e ns k a imena laško - nemških spakedrank na goriškem bojnem ozemlju. S statističnimi podatki konstatira, da so kraji, ki jih hočejo Italijani »odrešiti", čisto slovenski. Končuje s pozivom, naj se napravi vendar en krat konec podpiranju teženj veliko-laškega imperializma od naše strani in naj se iraenujejo slovenski kraji slovensko! Ali bo ta poziv držal? — Italijanska krajevna imena na Goriškem, ki se izključno rabijo v vojnih poročilih, dajejo tistemu, ki ne pozna razmer, povsem kriv pojm o naiodnosti prebivalstva. BReichspost" konstatuje, da je od Bovca do morja vse ozemlje grofije goriške zdržema slovensko. Šele od Gorice doli da tvori Soča jezikovno mejo. Od petih politiških okrajev da imata le dva — Tržič in Gradiška — itaiijansko večino. Pa tudi v pretežnih delih dežele tvorijo Slovenci 20 odstotkov prebivalstva. — Nič ne pomaga: Slovenci so bili, so in ostanejo ! In z njimi je in bo slovensko učiteljstvo!