KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XII. letnik Ljubljana 1964 1. zvezek Vsebina prvega zvezka II. F o d o r : Iz zgiodovine iporabskih Slovencev — Stran 1 N. Sumi: Urbanizem in umetnost v Ljubljani — Stran 9 J. Sorn: Obdobje gToeističnih tvrdk (1820—1870) — Stran 17 F. T an ci k: Ob 150-letnici vojniih operacij 1813—1814 v mejah Ilir- skih provinc — Stran 37 I. Z e 1 k o : Krog in Buzinci — Stran 49 S. Pavlic: Iz zgodovine Negove — Stran 55 0. Janša: Kolera na Kranjskem leta 1855 — Stran; 60 1. S lok ar : Zgodovina steklarske industrije na Goriškem —• Stran 64 S. P a h 01 r : O rodu in rojstvu kiparja Francesca Robbe — Stran 66 I.j. P 1 e s n i č a T - G e C : Severna emonska vrata pod traso Titove ceste v Ljubljani — Stran 67 I. M i k 1 : O podobi in zgodovini rimsikega Ptuja — Stran 74 J. Dular: Janko Jarc — šestdesetletnik — Stran 76 ZGODOVINSKO BRANJE: Ocene in poročila — Stran 77—78 Na ovitku Lončar iz Filovec v Prekmurju (Lado Pirnat, perorisba) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik dr. Jože Sorn — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — Tekoei račun v Narodni banki št. 600-14-608-83 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 80O din, posamezna številka 30O din e A s (W I s ZA SLO v N S K O K li A J V N O Z C. O I) O VINO KRONIKA IZ ZGODOVINE PORABSKIH SLOVENCFV HENRIK FODOR, SZOMBATHELY (PREVEDEL IZ ROKOPISA VILKO NOVAK) O Slovencih v Porabju je prav malo pi- sanega. Avgust Pavel je opisal njihove hiše (Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slo- vencev, Etnolog IY, 1931) in lov na brinov- ke (Néprajzi Ertešito. Budapest 1942); splo- šen pregled sta podala J. Mančec in V. No- vak (Slovensko Porabje, Ljubljana 194b), zadnji pa je orisal etnografski značaj slo- venskega Porabja (Slovenski etnograf 1, 1948). Nekaj madžarske literature pa bomo porabili v pričujočem spisu. I. Porabski Slovenci so del prekmurskih Slovencev iin živijo danes v sedmih vaseli ter v Monoštru (Szentgotthtird) v Železni županiji (Vas värmegye) na Madžarskem. Njihova zgodovina je tesno povezana s ci- stercijanskim samostanom v Monoštru (po njem so mu dali Slovenci ime): ta se pojavi 1185 v spisih Lucija IIL kot izkrčeno ozem- lje monasterium Gotthardt, ki uživa zaradi novega samostana oprostitev od davka.' Leta 1213 pa pravi kralj Andrej IL da je bil samostan prej v rokah železnega župana Andreja, prvotno del Orséga (tj. stražnega ozemlja, prim. M. Kos, K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo, ČZN 28, 1933) Po tem spisu »so bili stražarji tako prisi- ljeni od Zale iti tja in vstopiti na lastno ozemlje ljudstva cerkve, ki so se tam mu- dili. In ko stražarji zaradi nemških groženj niso mogli več kljubovati na omenjenem ozemlju, so podložniki gradu: Pancratius, Ebergaus in Buza. duhovnik Peter Mihael, sin grofa Petra, Mihael in sicer duhovnik pri sv. Martinu, stotnik Mochol, Stephanus, Baka, Wollos, Pota z brati, Zerma, Martin, Bogdan, Nicolaus, Chopow, Thoma, Noge s stražarji.. .« Med novimi upravitelji grajskega zem- ljišča, stražarji, so bili Madžari in Sloven- ci. Meje ozemlja so naslednje: »Meja te dežele se začne tam, kjer se potoček, ki se imenuje Dobra, izliva v reko Rabo, nato teče proti jugu vse do izsušenega potoka, tam je spet postavljen mejnik, nato se pne, na hrib proti vzhodu, kjer je spet postav- ljen mejnik, od tam teče naprej po isti Berzi, kjer je postavljenih mnogo mejni- kov, in se umakne do izvira Zalaoga, in tam je spet postavljen mejnik...« Odslej moremo zgodovino prebivavcev slovenskega porabskega ozemlja strnjeno zasledovati. Leta 1270 ugotovi kralj Štefan V. dolžno- sti stražarjev, ki žive v vasi Moimrosd, daites Örimagyarosd.ä Med stražarji je mnogo madžarskih in slovenskih imen, ker je dobilo ozemlje, označeni obmejni del, z obrambnimi dolžnostmi za svoje naseljence posebne pravice ne glede na etnični značaj ljudstva. Več prepisov te listine ima isto vsebino. Dolžnosti stražarjev takole ozna- čuje: »življenjski pogoji in dolžnosti stra- žarjev iz MonuTOsda, ki spadajo h gradu.« (Castrum je grad v Rakosu.) »Prav tako smo določili — pravi kralj — naj bo s po- sestev vsakega plemiča z mejnega področja pri Rydigwe (Radgona) po deset pešcev stalno tam v bližini, da bi bili pripravljeni ozemlje od meja grofije Zale pa do kraja, ki se imenuje Lug, braniti in straziti, tako kot so bili že doslej navajeni.«* Seznam stražarjev v 18 vaseh Orséga do- kazuje, da jih je 1270 vsaj četrtina bilo slovenskih, npr. Lanó, Bartha, Thamaskó,' Bekeš, Paskontza. Liska, Tot, Gergos, Bata, Baraska, Sohar, Bita. Bedok, Sobor, Baxa, Jance, Asok, Krisa, Bajan, Sania, Janosko, Borgian itd. Ostala imena so enaka ime- nom sekeljskih družin in so to bili gotovo, priseljenci. Orség obstoji iz dveh delov. Gornji Orség (madž. Felsoorség) je na da- našnjem Gradiščanskem v Avstriji, kraji Felsoor, Alsóor, Örisziget in okolica obstoje iz teh naselitev, to so še danes madžarske vasi.^ Na področju 18 vasi, priključenih Alsóor- ségu (Spodnjemu Örsegu), je bila prej vrsta stražnih naselij večjega obsega. Na to kaže ime Vasveroszék, pa tudi srednjeveška, 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVEMSKO KRAJEVNO ZGODOVINO imena madžarskih družin ua Hodošu, v Sa- lovcih in Čekečki vasi. Vendar je dejstvo, da je vrsta vasi z imeni Wart, Weride, Orség in Straža nastala zaradi mejno- obrambnih vzrokov na ozemlju z mešanim prebiva vs t vom. Imena vasi Alsóorséga v Železni županiji so vsa slovenskega izvora. Tako kaže Ba- janhaza na besedo bojnik, Rakos — iz rak, Hodoš — hoidošče, prehodni del vasi, Žu- pank je županova vas, Kapornok — Ko- privnik. Krč — vas na krčevini, ime reke Krka kaže na krldta, rušeča se, mehka tla. Kotormäny je verjetno iz kotar (= okraj) in manj, torej manjši okraj stražarjev; Lug — log, Zatvar — zatvor, mejo zapira- joča zapreka; Szatta iz Zataj — skrit kraj. skrivališče; Szomoróc — slov. Somorovci pomeni tudi obmejno zapreko, Krščati — vas stražarjev. Visik hrani ime višine, vrh hriba. V listini iz leta 1213 so omenjene slovenske vasi monoštrskega gospostva: Sinik verjetno iz Selnik, Ritkarovci morda naselje v ločju, trstju; Sakalóvci (< Soko- lovci) — vas sokolarjev — lovcev. Vasi stražarjev so se nedvomno vrstile ob Rabi, saj predstavlja črta Lug—Szent- gotthard — Krka le severno mejo; Örtilos, Öriszentgyörgyvölgye, ozemlje južnega Orséga v Železni županiji je moralo varo- vati oba roba Rabe. Madžarsko osvajanje je sproti ustanavljalo tudi stražne vasi. V vzhodni polovici obeh bregov Rabe mo- remo spoznati tudi iz vasi na hribu Keme- nesalja — Kamensko pohorje — Steinboden vrsto nekdanjih slovenskih naselij. Ta hranijo v svojih imenih naselja porabskih Sloven- cev iz starejših časov. Karakó — kara je grajska vas, kjer so izdelovali vozove. Cinka patak pomeni lastovko; Kodovize — Koudel kaže na močila za namakanje lanu in konoplje; Pirit < Previt na slaba tla, Vatka na mrežo. Vinar < Vymenar na ca- rinski kraj, Baba žensko vas, Pap oc < Po- povci na vas s cerkvijo, Pinkóc < pivecko na hmelj: Csönge < Csenigati < Cenihati ogleduški kraj; Vönöck < Veneček na pu- sto; Tokorcs < Tokarec na oselnik, Duka morda iz duh — kraj s cerkvijo; Šitke — na mrežo, ograjo; Miške orgy st., Pinter Imre, Doncsecs Gaspar. Dauosecs Istvan. Sos Janos. sirote Merkl. Oscb 73, podložnikov s posestvom 47, kočarjev 6, brat 1, hči 1, domov 53. Dopolnilo iz 1832 wse to potrjuje. 9. UjbalazsfaIDa — Otkovci So od 1937 združeni s Stevanovci. O njih ni v ^mboteljskem arhivu nikakih po- datkov. Ob združitvi 1937 je vas imela 57 hiš ob potoku Harsas. Vas se omenja z imeni Bergelin, Pergelin, Pörgöliu (< Pil- gersdorf), Otkoufci. IO. Kaliiulic-'ifalna L. 1350 se Kalyndichfalua pojavi samo enkrat, ko so podložniki prijavili opata. Tedaj nastopa tudi njihov župan Jakob Bagyok. Kje je ležala ta vas, ne vemo, ker jo pa omenjajo skupaj z vasmi Rakos, Sa- kalovci, Zsidofölde in Stevanovci, je mo- rala biti z ostalimi opatijskimi vasmi nekje v tej okolici, meni pravilno Kalasz. 11. Kethely — Troice To je bila kočarska vas monoštrske opa- tije, po spisku podložnikov iz 1828 je bil župan Ferenc Ltikats. paštiika niso naje- mali, žanjejo v drugih vaseh. Zaradi rev- ščine se nastanijo vojaki v vasi letno le za en dan. Njihove premoženjske razmere slika županijski popisovalni sodnik József Eorssy v temnih barvah. Njeni podložniki so bili: Cséve József, Cséve Ignatz, Robits Matyas, Cser Imre st., Németh József. Doncsecs Janos, Monek Józ- sef, Kozó Martoii. Kozó Istvan, Monek Mar- ten, st. Németh Marion. Mikos József. Kun- tar Janos, Cséve lst\än. Marion Fereiicz, Lukats Ferenc, Csagor Pai, Mémeth Imre, Csuba Isivan, Mesits Fereniz, Toih Fereniz, Andras Janos, Németh Ferenca vdova. Ma- kos Imre, Fcxlerhofer Janos, Messiis Anta!, Kraiizar József, Vari József st.. Marion Laszló, Szekeres György, Schreiner József, Pavoliis József, Czédli Jakab, Lang Fereniz, Hots József. Pncher Janos. Klemeni Marion, Dantsecs lst\an. Haklar József, Vari Józ- sef. ini. Németh Marton. Prebivavstvo je bilo delno madžarsko, nemško, delno slo- vensko in hi\'iišk.o. Oseb 79, podložnikov s ])osest\om 31. kočarjev IL domov 42. Po izpopolnitvi 1. 1832 je bilo 17 in pol sesij (sessio). ena sessio je 18 oralov orne zem- lje in 6 oralov tra\-iiiko\-. skupno 288 ora- lov. Bili so dolžni. \zdrževaii vojaštvo 1 mesec. 12. Kis Falud Bila je del monoštrskega gospostva, žu- pan je bil 1828 ])o urbarialnem popisu Mar- ton Németh. »Pašnika ne najemajo, imajo 16 mer boro\ega gozda, ki ga uporabljajo za pašnik. Četrtletni dohodek urbarialne krčme znaša 1 ferini 12 krajcarjev, živež si pridobivajo razen s poljedelstvom tudi z mlačvijo. Potoki jim delajo škodo.« Podložniki so: Tóth Imre. Missiis Josef, Horvath Josef stari, Cséve György, Her- zog Fereniz, Takais Ferenc, Kraber Josef, Németh Fereniz. Csafor Imre, Bornemisza Imrejeva. Messits József. Goszan Matvas sta- ri. Tóth Josef, Gai Miklós stari, Messics Janos, Horvath Josef, Horvath Ferenc zdaj vojak. Messics Istvan, Tóth Imre, Messias József stari. Kantz Laszló. Tibola Mihaly, BoriuMnisza Peter. Tóth József. Večina pre- bivavstva je madžarska, nekaj je sloven- skih priseljencev. Prebivavcev 41, podlož- nikov 16, hiš 24, zemlje 159 in požttnskih mernikov: 8 in i)ol sesijc imajo po dopolnil- ni gosijodarski tabeli iz 1. 1832. posamezniki 18 oralov i)osestva. 6 travniških zemljišč skupno 159 in 'A požunskih mernikov. Živijo od mlačve v drugih krajih. 15. AndoDci — Orfaln Leta 1538 Orffalow. 1620 Urfalu — An- do wczy pri farkašovskem potoku. Pri vasi je ribnik, imenovan Črno jezero. K mono- štrski opatiji je prvotno pripadalo 25 vasi. 1730 se vas imenuje v spisih v Heiligeu- 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kreutzii Aiiclrovci. Leta 1828 je zapisano v Urbarialis Conscriptio, nro 592: Urba- rial na vas, župan je Bedits Istvan. Živino l)asejo v borovih gozdovih gospostva. Vas nima gozda, dohodek gostilne je 1 forint 12 krajcarjev. Ker jim poljedelstvo ne pri- naša blagoslova, si služijo živež z mlačvijo in žetvijo (drugod). Ozemlje je hribovito, zemlja nerodovitna, niti pšenice, rži, ječ- mena ne rodi. Samo rž v močvirnem svetu in oves. Pomagajo si s krompirjem in ajdo. .Sejmišče imajo v Monoštru eno postajo od- daljeno, v Körmendu pa tri postaje. Navad- no upora])ljajo le polovico svoje zemlje, toda tudi 50 let ne uporabljajo slabih njiv iu požene na njih borovje. Zato ostane po- lovica zemlje v prelogu, izkoriščajo 160 požunskih mer orne zemlje, ki ji ne morejo oceniti najemnine, zato je tretjerazredna, to je nerodovitna. Imena podložnikov: Zitek Laszló, Pinter Janosa vdova, Holetz Janosa vdova, Messics Janosa vdova, Dancsecs Györgya vdova, Messics Ferenc stari, Messics József, Pinter György, Bedits József. Németh Imre. Korba Janos, Talabér József stari, Kovacs József. Németh Mihaly, Schapp Miklós, Pinter Györgya star, vdova, Dancsecs Janos, Cser Ferenc stari. Dantsecs Istvan. Dantsecs Pe- ter stari, Jabor Peter, Németh Pai vojak, Korba Pai, Magyarits Mihaly stari, Ko- vat.sics Mihaly stari, Dancsecs Mihaly, Mes- sics Mihalya vdova. Oseb 57, podložnikov 22, hiš 28, požunskih mernikov 277 in pol. 14. Verice — Permise Leta 1548 se imenuje vas Prybysthor, pozneje Kisperbise, Perbyskc, slovenski Verice. Daleč naokrog poznajo tu izdelo- vane pisane slovenske papirnate šopke, imenovane kurica. Prebivavstvo je bilo revno. Na začetku minulega stoletja, po Urb. Conscr. 1828, nro 433, je bil župan Istvan Dancsecs, »pašni- kov niso imeli, marveč so pasli živino v borovih gozdih gospostva, posebnih gozdov niso imeli, zato so dobivali drva z dovolje- njem gospostva, ker živijo povečini v hri- bih in so siromašni, četrt leta ne uporab- ljajo gostilne. Oranje in sejanje bi jim dalo malo živeža, zato hodijo žet in mlatit in si služijo kruh v daljnih krajih. Ozemlje je hribovito, tla slaba. Pšenica in ječmen ne rodita, zato pridelujejo le rž in oves ter životarijo ob krompirju in ajdi. Vas nima ne travnika, ne najete zemlje, ne gozda. Deževnica s hribov trga orno zemljo in namaka senožeti. Vojaštvo sem ne prihaja. Nimajo nikakih skupnih dohodkov, župa- nijski hišni davek za vzdrževanje uradni- šlva ])lačujcjo posamezno«. Podložniki: Mo- luib Jakoba %düva, Messics Józsefa vdova, Merkli Janos, Caspar Jutka, Messics Ma- tyas, Granicz József stari, Kovacs Janos, Korovecz György stari, Bedöcs Laszló, Li- i)ricz Istvan .stari, Vindics Janos, Granitz Matyas, Gaspar Istvana vdova, Caspar Ja- kab stari, Messics József stari, Doncsecs Istvan, Granitz Janos. Tu živi 19 družin, jjodložnikov 17. skupno 23 glav, kočarja 2, tloinov 19, požunskih meiuikov 109 in pol. V dopolnilu iz leta 1832 je 24 glav, pod- ložnikov 14, hiš 19. 15. Ritkarovci — Ritkahaza Danes se imenuje vas v madžarščini skupno z Vericami (gl. pod 14) Kétvolgy (= Dve dolini). Podatke o vasi iz leta 1828 (Urb. etc. nro 462) je preveril nadzorni zaupnik nagykal- lói Källay Karoly, okrožni sabolški sodnik, z njim je delal okrožni sodnik Železne župa- nijc Pollatschek Pai. Pri popisovanju je po- magal tudi vaški župan Janos Treiber. »Ve- lika revščina je, dobička nimajo prav nika- kega,« vzklika popisovavec. Voda s hribov povzroča mnogo škode, voznika ne dajejo. Oseb v vasi je 37, podložnikov 16, kočar 1, brata 2, hčera 7, domov 17. Vaško ozemlje je obsežno 54 in Vio požunske mere. Pod- ložniki: Treiber Janos, Kerécz Balazsa vdova, Zankótz Janos, Steyer Matyas stari, Hey Györgya vdova, Zankótz Matyasa vdo- va, Korpits Janos, Treibar György, Koro- secz József stari, Rusitz Janos, Cosier Ma- tyas stari, Doncsecs Matyas, Horvath Istvan, Borovnyak Janos, Gecsek József, Korosecz Mihaly. V dopolnilu iz leta 1832 stoji: »slab gozd je na izpranem zemljišču tako pognal, da večjega dela svojih zemljišč ne bodo mogli 20 in več let uporabljati, dokler borovje na njem ne zrase, ki ga bodo posekali in zažgali na zemlji, toda ta način gnojenja prinaša le dva in kvečjemu 3 forinte letno in polje postane jiato spet nerodovitno. Iz tega vzroka pustijo del svoje zemlje ležati v prelogu in računajo na 1 oral le 1 in ^/4 požun-skega mernika; po tem pravičnem odbitku jim ostane koristne zemlje 54 in ^/le požunskega mernika. Imajo za en požun. mernik vinograda s petimi kopači. Prebi- vavci hodijo zaradi zaslužka v oddaljene pokrajine. Gostilne ne uporabljajo. Voja- štvo se nastanjuje.« 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 16. Sakalovci — Szakonyfalu Leta 1350 se imenuje vas Zakonfolua, 1552 Zakulfolua, nato Eckerstorff. »Zahodno od Monoštra med Tóth fai va (= Slovenska ves) in Alsoszölnök (= Dolnji Senik) ob potoku, ki teče v Rabo.« Ti podložniki so bili tudi leta 1350 med tistimi, ki so se pri- tožili proti opatu. Pritoževali so se, da jim je grajski poveljnik iz Dobre odgnal na- enkrat 30 volov. Zupan vasi je bil tedaj Janos. Po dolgem presledku so podatki iz leta 1828 (Urb. Conscr. nro 489) tile: župan je Gabits Matyas. Pašnika ne vzdržujejo, nimajo v najemu. Uporabljajo za pašo skupni vaški borov gozd, ki meri kakih 60 požunskih mernikov, iz katerega dobivajo le drva za kurivo, ne pa lesa za gradnje. Gostilna prinaša 2 iorinta. Ker je poljsko gospodarstvo neznatno, si služijo živež z žetvijo in mlačvijo. Polja so jim v hribih in dolinah, zemlja je ilovnata, mešana s kamnom, slabo rodovitna. Zemlja potrebuje vsako leto gnoj. Orjejo z govejo živino, na sejem hodijo v Körmend na 3 in pol po- staje, kjer kupujejo žito. Prebivavstvo pre- pušča polovico orne zemlje v ledino. Zase- jejo navadno 150 mernikov zemlje. Oseb je 91, podložnikov 30, kočarjev 16, domov 47, požunskih mernikov 270. Podložniki: Vajda György stari, Koszar Janos, Zemedits György, isti mlajši, Hor- vath György, Düh Janos stari, Talabér Mi- hal stari, Orovetz Pai, Bartakovits György, Csafordi Andras stari, Makos György mL, Brabli Janos st., Simenek József, Peutz Józ- sef, Krebits Mihalya vdova, Makos György, Serbecz JanotS, Schrein György, Merkii Ma- tyasné, Gabits Matyas, Orovetz Istvan, Pin- ter József, Krajczar Andras st., Kondor Janos, Merkl Andras st., Talabér József, Talabér Balazs st., Malyosan Balyas st., Kovacs György, Majcsan Andras, Fülöp József, Novak Matyas st., Talabér Matyas, Merkl József st., Zamedits Andras, Holetz József, Kraba Janos, Kovacs Janos. 17. Talapatka Danes čisto madžarska vas, pred poldru- gim stoletjem pa je bilo prebivavstvo tro- jezično: slovensko, nemško in madžarski naseljenci. Po urbarialnem popisu iz 1828, nro 577 je bil župan v vasi Ferenc Porhas. Vas »si je pridobivala živež z mlačvijo in žetvijo. Polovica zemljišča je ravna, slabo plodna rdeča peščena ilovica. Sejejo ozi- mino, spomladansko čakajo vse leto. Go- stilna donaša koristi, vojaki ne prihajajo. postaja jim je Körmend 2. Raba in potok Börgölin j)ovzročata škodo s poplavami.« Podložniki: Tóth Janos, Takats Istvan st., Krajtzar Ignacz, Kotzan Pai, Czotter Pai, Kontz Marton, Kintz Marton, Gotzan Marton, Dancsecs József, Tóth Pai st., Róka Mtirton, Puskas Ferenc st., Messits Imre, Messics Janos, Czotter Imre, Lukats Janos, Horvath József, Gotzan József, Vari Mar- ton, Krajtzar Marton, Mersios Pai, Mersics Marton. Oseb 47^ podložnikov 15, kočarjev 8, hiš 23, požunskih mernikov 159, kame- ralni davek 119,15 forintov. 18. Slovenska ves — Tótfalu »Kamor so se Slovenci že v Arpadovi do- bi mogli raztegniti« — piše o tej vasi ger- manist Elemér Schwartz. Tótfalu, villa Scla- vorum, nastopa v madžarskih spisih 1221, pod imenom Tothfalu 1297 v gradivu kör- mendskega arhiva, 1350 Tóth falua, 1548 pa Tothfalva — Windischdorf. Leta 1350 je župan podložnik Volkant, v spisih pa na- stopa podložnik Lukacs. Te dve osebi sta znani iz pravde. Novi popisi opatijskega gospostva so v Heiligenkreutzu, zato mo- remo navesti le županijsko arhivalno gra- divo. Leta 1828 (Ur. Conscr. nro 583) je Totth- falva del dominiuma Stgotthardi. O stanju je poročal župan Siimenek Andras in župa- nijski poverjeniki so to zapisali takole: »Pašnika ne najemajo, niti ne dajejo v na- jem. 12 mernikov obsežen borov gozd, ki je komaj uporaben za kurjavo, izrabljajo tudi za pašo. Četrtletna gostilna jim dona- ša srednji dobiček. Sosedna vas je Nagy- falva (slov. Moudinci, nem. Mogersdorf v Avstriji). Raba in Sokolovski potok po- plavljata. Vojaštvo se nastanjuje.« Podložniki: Pablits Andrasa vdova, Né- meth József, Forgyan Balazs, Dravecz Istvan, Granitz Mihaly, Csuk Balasa vdova, Buti Andras, Dancsecs Balyas st., Domjan József, Korpits Janos, Sumenek Imre, Cse- renko Imre, Talabér György, Bedocs Jó- zsef, Simenek Istvan, Bartakovts Janos, An- della Mihaly st., Andella Andras st., Sime- nek Matyas st., Pencz József, Horovecz Ma- rinka, Bartakovits Istvan, Cser Istvan, Doncsecs Janos, Korpits György, Lang An- na, Récze Györgya vdova, Pablits György, Horvath Matyas st., Jéosek Janos, Jekl An- dras, Pafkits Istvana vdova, Andrella Ja- nos, Prehorecz Balyas. Oseb 92, podložni- kov 33, kočarjev 11, domov 44, zasejanega ozemlja 500 požunskih mernikov. Po izpo- polnitvi leta 1832 je 15 sesij in 20 katastr- 7 KRONIKA ČASOPIS Z A S 1, O V K N S K O K li A J !•: V \ O ZGODOVINO skill oralov in 6 oralov travnika — skupno 600 požunskih mernikov zemlje, od tega pridelajo 300 požunskih mernikov. Hodijo žet. vojaki se tudi tu nastanjujejo. Mejni iirih je Kozo. Po Vakarcsu so leta 1881 bili tu slovenski učitelji Zampar Ferenc (gl. o njem A. Pavel, Etnolog IV. 127), Korpič Jurij in Franc Cvörnjek. »Redni pouk in pomadžarjevanje« se je po njem pričelo leta 1910 z delovanjem učiteljev Ane Pavlic in Jožefa Kovača. 19. Szombatfa To je majhno naselje poleg Magvarszom- batfa. Slovenci so lončarji, npr. Cuk, Bi- csak. Po Vakarcsu je vas nastala po pripo- vedovanju starih iz združitve slovenske Sobotice in madžarske vasi Szombatfa, med katerima jc bil meja nekoč današnji potok. 20. Zsida Slovenci jo imenujejo Zidova (ves). Sred- nje\eSka Zsida, Zsidofalu je omenjena v »dicalis conscriptio«, v urbarialnem popisu je ni. Podatki iz leta 1818 nudijo le imena podložnikov: Josephus Monek, Joannes Va- ri, Josepluis Herczeg. Joannes Monek jun., Ladislaus Vari, Josephus Kar, Imre Rencz, Josephus Kober, Josephus Monek ll., Jo- sephus Földes, Franciscus Doncsecs, Eme- ricus Vari, Josephus Gyurics, Josephus Tóth, Stephanus Mikos. Ladislaus Vari. Domov je bilo 15. — V letih 1839—40 naj- demo imena: Monek Josef, Herceg Imre, Monek Laszló. Vari Martona vdova. Vari Marlon ml., Bencz Imre. Lex Imre, Monek Imre, Gyurits Imre, Mesits Imre. Földes József. Dantsets Imre. Varo Martona vdova, Gyurits Mibaly, Koll Matyas, Mikos Fe- renc, Mikats lerenc. Monek Imre III, Neu- herz Janos, Guzsela Janos, Bajner Janos, Hambaum Anna, Kluiber Janos, Piber Fe- renca vdova. Huber Peter. Fenusz Ferentz, Wagner Karoly, Trainer Ferenc, Türk Ka- roly, Gelenits József. Nagel Andras. Scherzi József, Gelenits József, Talabér Janos, Csaszar Józsefa vdova. Sturicz Ferencz, Asztl Matyas, Schwab Józsefa vdova, Kun- tar Istvan. Kot vidimo, je v dvanajstih le- tih novi cistercijanski gospodarski upravi- telj napolnil vas z nemškimi naseljenci, tako da se je njen narodnostni in jezikovni sestav docela spremenil. IV. Se nekaj statističnih podatkov iz no- vejše dobe. Konec XIX. stoletja so izdali Sziklay-Borovszkyjevo monografijo mad- žarskih županij, kjer najdemo v zvezku Vasvarmegye (Železna županija), str. 15 si. za islovenske vasi naslednje številke: Slo- venska ves 127 Slovencev (gotovo napaka!). Dolnji Senik 726. Sakalovci 630, Števanovci 456, Ritkarovci 216, Andovci 289. Gornji Senik 1283. Po »Vas megye cimtara« (Adresar Želez- no županije. ured. E. Szabó) za leto 1930 pa so podatki naslednji: Ljudi Slovencev Slovenska ves...... 789 589 Dolnji Senik...... 71() 456 Sakalovci........ 579 570 Števanovci....... 518 496 Ritkarovci....... 215 215 Verice......... 175 175 Gornji Senik...... 1489 1480 Andovci........ 258 258 .Šematizcni somlioteljske škofije za 1943 ima tele podatke: Prcbivavcev Dolnji Senik.........7?8 Andovci...........259 Števanovci..........778 Verice............ 185 Slovenska ves.........819 Sakalovci...........649 Ciornji Senik......... 1608 Ritkarovci..........210 Po štetju leta I960 (podatki žnpanijskega statističnega ravnateljstva) so podatki o številu prebivavstva naslednji: Prebivavcev Dolnji Senik ......... 570 Števanovci..........662 Gornji Senik.........1321 Ritkarovci in Verice skiii)aj . . . 516 Andovci........... 190 Slovenska ves.........618 Sakalovci........... 532 K temu moramo prišteti 11. slovenski mestni del Zside—Monoštra in od skupnega števila prebivavstva v Szentgotthardu 5403 prišteti tretjino k Slovencem: 1470. Cistercijansko posest je vlada 1945 raz- delila med slovenske, madžarske in nemške kmete. V slovenskih vaseh so uvedli v šole tudi slovenščino kot učni jezik, poučuje pa se tudi madžarščina. Izdajajo slovenske učbenike. Na Gornjem Seniku je kulturni dom imenovan po dr. Avgustu Paolu. ki je raziskoval življenje teh Slovencev in po- sredoval Madžarom slovenske kulturne vrednote. Po vaseh obstoje tudi ljudske knjižnice s slovenskimi knjigami. Za po- rabske Slovence se je pričela nova doba. 8 časopis za slovensko k r a j v n o zgodovino kronika OPOMBE i 1. Urkundeubucli des Burgenlandes. Bd. L i Graz — Köln 1955, 45. listina. ~ 2. Tam, 48. li- j stina. — 3. Tam, 95. Mstiina. — 4. Tam, 576. li- j stilla. — 5. Vasvarmegye, Budapest 1898, članek 1 Gy. Balog-lia, 396-397. — 6. PiO l''r. Ziimiiiermaiui, \ Die vorniadjarisclio Besiedlung des burgcnläu- j (iischen Raumes. Eisenstadt 1954. — 7. Schön-! visner, Aiitiquitates tc. Sabariae. Razlaga imena po ustnem podatku dr. Andreja Angyala v Debreceiui. — 8, Kalasz Eick, A szentgottliärinbathelyii, ki ni oiznačeno s poseb- nimi številkami, da bi jih mogel navajati. I RBANI/EM IN UMEINOST V LJUBLJANI (I'iii:(;li:d od srednjega veka do danes) nace sumi 1. podoba srednjeveškega mesta Po svoji zasnovi je Ljubljana značilno srednjeveško mesto, ki se je razvilo v zavet- ju utrjenega gradu na vzpetini, vrh tega pa je moglo izrabiti tudi Ljubljanico kot svojo naravno mejo. Samo z enim svojih treh se- stavnih historičnih delov, zaradi katerih je v poznem srednjem veku dobila kar oznako treh mest pod gradom, je prestopilo reko; medtem ko se ob grajski hrib stiskata Stari trg in Mesto, je na levem bregu Ljubljanice nastal Novi trg s pomembnim pristaniščem. Ta se je naslonil s svojo zahodno stranico na ostanek emonskega obzidja. Mestno ob- zidje, ki so ga večkrat obnavljali, dokler ga niso končno ob koncu XVIII. stoletja kot oviro odstranili, je oklepalo vse tri mestne dele posebej, obgrajska dva pa sta bila zve- zana po njem s trdnjavo na hribu. V XVI. stoletju so mestu priključili jugovzhodno so- seščino Starega trga ter jo obzidali. V tej dobi je nastala na grajski planoti nova trd- njava, ki je okrepila obrambno sposobnost tega predela. Kakor za druga utrjena srednjeveška me- sta v Evropi, je tudi za Ljubljano značilna parcelacija in zazidava po načelih razreza zemljišča na ozke parcele, ki so orientirane z ozkim delom na glavne ulice in trge; v za- snovi je vidna racionalna izraba omejenega prostora, ki ga je bilo mogoče z naslonom na naravne pogoje po najkrajši črti utrditi; končno je v oblikovanju mestne podobe zna- čilna hierarhija stavbnih nalog. Parcelacija je posledica življenjskega po- mena glavnega ožilja ulic in trgov za vse meščane, ki so se ukvarjali s trgovino in obrtjo, z obdelovanjem zemlje pa le v drugi vrsti in na periferiji. V parcelaciji Ljub- ljane je ugotovljen po pravilu sistem trios- nih stavb, to načelo kršijo le nekatere javne stavbe, cerkve, samostani in plemiške hiše. V speljavi ulic in trgov so pogosio na- vajali dvojno oblikovalno načelo; prilagodi- tev obgrajskega dela hribu iu reki, ki je rodila motiv »polmeseca«, pa ni v nasprotju s temeljno shemo novotrškega predela, kjer sta ista reka z reguliranim pristaniškim na- brežjem in ravna stranica emonskega zidu dala pravilnejši lik tega dela mesta. Najbolj jasno se istovetnost speljave komunikacij vidi v prečnih ulicah, ki se v vsem mestu zložno vijugasto vzpenjajo po zemljišču ter tako ustvarjajo optično zaključene prostore. Taka speljava pa ni le rezultat zahtev teda- njega prometa, marveč so jo narekovali tudi obrambni pogoji in so jo estetsko pozitivno vrednotili. Tudi ravne ulice so namreč za- pirali z vrati iu jih zaslanjali s pomoli. Načelna enakopravnost srednjeveških me- ščanov je bila izražena tako v enakomerni parcelaciji kakor v višinskem oblikovanju hiš, ki so z visokimi slemeni obstopile ulico ter se nizale ob njej s predahi komunskih prehodov v enakomernem ritmu. Na drugi strani so privilegirani stanovi smeli zavzeti večje parcele in vsa naslednja stoletja do konca baroka združevali po več hiš v večje enote. Samostani, situirani na obrobju me- sta, so zavzemali prav tako v primeri z mest- no parcelacijo izjemne dimenzije. Preko ena- komernega niza meščanskih hiš so se vzpe- njali koničasti zvoniki. Za vse poglede, zlasti s tivolske strani, kjer je bilo v vseh časih' odločilno razgledišče na mesto, pa je kralje- val nad naselbino kot simbol oblasti in estet- ska krona grad. s palacijem obrnjen proti mestu. Danes se je v nadrobnostih ohranilo v Ljubljani prav malo srednjeveških ostalin. Računati moramo z dejstvom, da so bile stavbe pretežno lesene in so jih začeli za- menjavati z zidanimi v drugi polovici XV. stoletja, res sistematično pa najbrž šele po 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO potresu 1511. Ker pa je ta čas prinesel tudi nove oblikovne prijeme, stavbnega značaja meiščanskih hiš iz te dobe ne moremo več prištevali k srednjemu veku. Od monumen- talnih pričevanj srednjeveškega stavbarstva je pomembnih le nekaj poslopij. Zlasti jedro gradu, ki pa še ni dovolj raziskano, deli ob- ; zid ja, od obrambnih naprav v mestu pa se ; nam je ohranil stolp v Vegovi ulici, medtem j ko je podobna utrdba skoraj neopazno vklju- \ cena v blok stavb na Krekovem trgu. Po j hišah v mestu je gotovo še več stavbnih čle- nov iz XV. stoletja, ki pa so zvečine izgubili ne samo svojo nekdanjo funkcijo, marveč se pogosto skrivajo za mlajšimi adaptacija- mi. Lahko pa rečemo, da je v celi vrsti pri- ' merov ohranjena srednjeveška tlorisna za- snova, ki pa je dobila svojo današnjo obliko kasneje. Isto velja za predmestja. Toda srednji vek je Ljubljani kot našel- j bini vtisnil neizbrisen pečat. Zasnova stare- I ga mesta in še danes vidne temeljne črte silhuete so rezultat prvega oblikovanja me- , sta, čigar starost sicer različno cenijo; po vrsti znamenj pa smemo sklepati na začetek sistematične regulacije od XIII. stol. dalje, čeprav so se temeljne črte dokončno ustalile šele z zidano varianto meščanskih hiš. 2. UMKTNOST v SREDNJEVEŠKI LJUBLJANI j Prvi doslej ugotovljeni razcvet umetnosti j v Ljubljani poznamo v XV. stoletju. Za raz- ^ loček od redkih pričevanj starejših sporne- ' nikov srednjeveškega mesta namreč lahko ' govorimo v tej dobi že o umetniški dejav- nosti, ki je imela lasten stilni pečat in je i segla s svojim radijem v široko okolico, de- ' loma prav do meja današnje Slovenije. Med starejšimi dokimienti velja omeniti jedro romanskega gradu, ki je sicer slabo preiskano; novejše raziskave upravičeno domnevajo nekdanji manjši obseg grajske trdnjave. Poleg gradu in že omenjenih ostan- : kov obrandjnih naprav so znameniti ostanki ; srednjeveške križevniške cerkve iz srede : XIII. stoletja; dokumentirana je s številnimi \ stavbnimi členi, ki so bogato kamnoseško ' okrašeni, ohranjen je tudi njen najvidnejši plastični spomenik, Marijin relief, danes ' shranjen v krakovski kapelici. Romanska faza stolnice in šentpetrske cerkve z ostali- ¦ nami ni dokumentirana, pač pa sklepnik ; s Kristusovo glavo iz XIV. stoletja, ki govori o gotizaciji stolnice. Tudi za XV. stoletje v vrsti stavbnih spo- menikov razen nekaterih členov, delov gradu \ in osnove grajske kapele ni mogoče navesti ; kaj prida pomembnih nadrobnosti. Domnev- \ ni mojster starega rotovža, Peter, je danes ' sicer s spomeniki drugod ugotovljen, avtor- • stvo starega rotovža pa je Se sporno, na stavbi sami se iz te dobe ni ohranilo nič oprijemljivega. Mnogo večji pomen in resnično afirmacijo sta dosegli kiparska in slikarska delavnica v XV. stoletju. Značaj, vplivno območje in kvaliteta teb delavnic sta prva priznana potrditev Ljubljane kot umetnostnega in s tem kulturnega središča. Od domnevnih mojstrov ljubljanske ki- parske delavnice je po imenu znan le Janez Lipec, ki mu je pripisano avtorstvo plastič- nega okrasa stare mestne hiše, kipov Adama in Eve. A tudi tega pričevanja ni mogoče zatrdno ugotoviti. Oba izdelka sodita lahko v končno fazo delavniškega razvoja, med njena zgodnejša dela pa štejemo Pieta v zunanji steni stolnice. Izdelki neznanih ljub- ljanskih kiparjev, ki so danes znani v okoli 40 primerih, so raztreseni po vsej osrednji Sloveniji in znani celo v Istri. Se bolj popularna je slikarska delavnica, zvezana z imenom Janeza Ljubljanskega, po poreklu Beljačana. Njegovo delo se v vrsti primerov sklada s stisko posestjo, ki je posredovala delavnici najštevilnejša naro- čila. Med značilnimi uspehi te delavnice velja posebej opozoriti na take ohranjene celotne poslikave notranjščin podeželskih cerkva, kakor jih poznamo na Visokem pod Kureščkom ali na Muljavi, saj je tu doku- mentiran celostni učinek tako obravnavane arhitekture, ki le s tem dodatkom pomeni reducirano varianto sistema velikih gotskih katedral na pragu nove renesančne dobe. Poseben značaj umetnosti obeh delavnic se kaže v izvirni sintezi odmevov srednje- evropskega mehkega sloga — najmočneje odmeva v slikarskem delu — in v okolju Ljubljane nikoli usahlih mediteranskih strož- jih črt. Iz takega značaja se izvija v XV. stoletju napredujoči realizem, ki okoli 1500 pomeni temeljno znamenje stilnega prevra- ta, čeprav redko v radikalnejši obliki. 3. URBANIZEM XVI. IN XVII. STOLETJA Vsa gradbena dejavnost se je z redkimi izjemami v XVI. in XVII. stoletju odvijala znotraj mestnega obzidja. Zato iz te dobe nimamo nobenih novih mestnih predelov, če izključimo v obzidje zajeto območje med Rožno ulico in Vožarskim potom. Temeljna novost v oblikovanju ulic tega časa je zmaga sklenjenih horizontal nad nekdanjim got- skim ritmom. Hiše so dobile ravnie strešne zaključke in močne vence, podoba ulice se je znatno poenotila. Kaže, da je tak sistem za- čel zmagovati nekje sredi XVI. stoletja, za- kaj pri vrsti stavb iz začetka tega stoletja se še obdrži gotsko strešno čelo. V skupini 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jc taka oblika še oliranjena kljub baročni \ prevleki na Gornjem trgu. Z usmeritvijo j arhitekture v XVII. stoletju pa je taka she- ; ma postala nevzdržna, saj se ni mogla več j skladati z značajem v širino razpotegnjenih palač, ki postanejo ključna naloga stoletja. Omeniti moramo še neuresničeni načrt za ¦ novo oblikovanje obrambnega pasu okrog j mesta in na grajski planoti, ki je nastal sredi XVII. stoletja (Pieroni) po vzoru italijan- skih idealnih mestnih zasnov centralnega tipa, kjer se radialno razporejajo obrambni nizki »jeziki« okrog pravilne mreže mest- nega tlorisa. Načrt je spričo pomena Vojne krajine zoper turške napade postal neak-j tualen. \ Za prihodnost je pomembna še zadnja te- j meljna značilnost urbanizma XVI. in XVII. ; stoletja; takrat so začeli urejati obsežne pie- \ miške vrtove v mestni okolici. Najznameni- j tejši so bili vsekakor Auerspergovi vrtovi, j Resničen razcvet te panoge v zvezi arhitek- j turo pa zaznamujemo šele v naslednjem veku. i 4. STAVBARSTVO XVI. IN XVII. STOLETJA Po stilni usmeritvi lahko označimo stav- barstvo XVI. stoletja v Ljubljani za rene- sančno, stvaritve naslednjega veka pa se gibljejo zlasti v smeri napredujočega baroka, ] ki pogosto živi v nianierističnih okvirih. Priložnost za obsežna gradbena dela utr- jevalnega in stanovanjskega značaja je dal j mestu znani potres 1511. V to dobo sodijo i temeljite prezidave trdnjavskega jedra, gra- j du, ki je s povečanjem palacija ter rekon- i strukcijo stolpov dobil današnjo podobo; \ kasnejše adaptacije so jo sicer dopolnjevale, i ne pa več bistveno spreminjale. Novost v obrambnih napravah so na splošno zlasti močni ogelni stolpi, ki se izvijajo iz črte obzidja v krožnih ali kvadratnih formah, i za nasipne utrdbe pa se uveljavijo suličaste forme. Stavbni členi prehajajo v sintezo got- ske tradicije in italijanske renesančne govo- rice. Sem sodijo značilni portali s polkrož- : nimi loki, konzolni podstavki pomolov, venci, i Najbogatejši primer konzolnega sistema jel na grajskem palaci ju. Proti platoju je bili grad na novo utrjen, urejena vrh tega nova" bastija (»šance«). Po funkciji so bile nove : oblike prirejene za boj s strelnim orožjem. ; Za značaj stanovanjske arhitekture v tej dobi so značilne nekatere stavbe v mestu, ki kažejo prav tako trdnjavske elemente ita- lijanskega tipa (škofijski dvorec, njegova južna soseda, hiša v Študentovski ulici in; druge), ki so vse nastale kmalu po 1511. De- i loma so opremljene tudi s konzolnimi po- moli. Toda take prvine niso bile privzete v stanovanjsko arhitekturo zaradi obrambnega • značaja, ki je bil spričo nove utrditve ob- : rambnih naprav neznaten, marveč spričo ] vodilne tendence v umetnosti XVI. stoletja, | spričo želje po plastičnem izrazu. Ni na-j ključje, da se takrat pojavijo tudi že prve \ dvoriščne arkade, ki so poslej postale nepo- ! grešijiv sestavni del sleherne meščanske hiše; z njimi je meščan svoje skromno prebiva- ; lišče približal idealu plemiške palače. Naj- i lepši primer renesančne stavbe je Ljubljana izgubila 1913, ko so podrli hišo z ogelnima okroglima konzolnima pomoloma na Bregu j v vznožju Novega trga. Stanje v začetku i XVII. stoletja dobro označujejo tri značihu-i arhitekture. Arkadno dvorišče na Mestnem trgu 10 z bogato balnstrado je primer do- sledno italianizirane govorice, kjer pa je re- nesančni proporc rahlo manieristično raz- potegnjen. Fasada stiškega dvorca na Starem \ trgu je sicer s plastičnim okrasjem manieri- ; stično prekrita, vendar jc tu formiran plitev ; osrednji rizalit, ki odločno napoveduje ba- ' ročno kompozicijo. Jakobova cerkev pa je prva stavba baročnega dvoranskega tipa v i Ljubljani kot rezultat protireformacijske j akcije; ta je rodila tudi vse druge baročne ! arhitekture v cerkveni vrsti, frančiškansko ; cerkev s kulisno baročno fasado sredi XVII. \ stoletja, dalje podrto diskalceatsko cerkev z ¦ dvostolpno fasado, kakršno je pri Jakobovi ; cerkvi uničila prezidava po potresu 1895. ; Te zasnove pa nikjer ne presegajo zgodnje- : baročne stopnje, ki je bila premagana šele i v naslednjem stoletju in ni brez manieristič- nega akcenta. Za aristokratski značaj stavbarstva XVII. stoletja je značilna vrsta plemiških palač, ki so začele svoje meščanske predhodnice rene- ! sančnega stoletja dobesedno fizično izpod-, rivati ter so kakor samostani nadomeščale 1 prvotne manjše stavbe z obsežnimi poslopji, j Sem štejemo zlasti škofijski dvorec, ki so j ga v tej dobi povečali in mu dodali mo- ! gočno arkadno dvorišče, nepogrešljivo iz- gubo pa pomeni prav tako po 1895 podrti knežji dvorec v Gosposki ulici, najimenit- nejši zgodnjebaročni dvorec v Ljubljani. ¦ Končno ne smemo pozabiti, da je vrsta pa- ; lač, ki so v XVIII. stoletju dobile nove re- prezentančne prvine, po svojem obsegu na- stala v XVII. stoletju. 5. KIPARSTVO IN SLIKARSTVO XVI. IN XVII. STOLETJA Spremenjeno razmerje do življenja je v XVI. stoletju odvrnilo umetnost v veliki meri od sakralnih nalog; vzporedno s profanira- ' njem prostorskega oblikovanja v naših dvo- ] ranskih cerkvah postanejo profane naloge i za razvoj umetnosti ključnega pomena. V; kiparstvu, ki je v domači produkciji poj 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K K A J E \ N O ZGODOVINO kvaliteti izdelkov kar na prvem mestu, se široko razmahne zlasti oblikovanje renesanč- nega nagrobnika. Plastična obravnava teme, veselje nad bogastvom upodobljenih viteških figur, oprave, lieraldičnih motivov ter ob- širno tekstno pojasnilo, ki vse bolj dosledno porablja latinsko pisavo, to so glavne zna- čilnosti nagrobnika. Ta tema doživi stilno meno preko renesančne stopnje, največkrat severnjaške usmeritve vse do baroka. Ljub- ljanska nahajališča skupin nagrobnikov so v historičnem delu Križank, kjer je mogoče slediti njihov oblikovni razvoj od druge pol. X\. stoletja do baroka, dalje pri Sv. Jakobu, v stolnici, najlepša zbirka pa se nam je ohranila v šentpetrski cerkvi. Tu je tudi deloma polihromiran nagrobnik, medtem ko je drugje čas polihromacijo zbrisal. A endar se kiparji niso ukvarjali samo z nagrobnikom. Sistematična gradnja in re- konstrukcija stanovanjskih in reprezentanč- nih stavb je uveljavila dotlej le skromno razvito profano kamnoseštvo stavbnih čle- nov, zlasti portalov in grbov. V Ljubljani imamo kljub temu. da se je marsikaj že izgubilo, vendarle še celo gale- rijo takih ])rič od skrbno obdelanih rene- sančnih iu zgodnjebaročnih portalov, oken- skih okvirov do ])ogosto odlično izklesanili grbov nad vhotli, ki jih, kakor kaže gradivo, ni moglo v renesančni in kasneje baročni dobi pogrešati nobeno količkaj zahtevno po- slopje in se jim kmalu ni hotel odreči noben meščan. Ohranila se je tudi skupina še bolj ambicioznih spomenikov v tej vrsti, reliefne figuralne upodobitve na fasadah (deloma so jih prenesli tudi v notranjščine). Med naj- lepšimi kosi plastično oblikovane kamnitne opreme je treba omeniti še renesančni ka- min v škofijskem dvorcu z množico rastlin- ske in živalske motivike. Tudi slikarskih del se nam je precej ohra- nilo in kakor bi komaj mogli navezati kipar- ska dela na kako znano umetniško ime, tako so tudi v tej zvrsti zvečine anonimna dela. Obenem pa nam je sporočetm obilica takih imen tako iz Hrenovega kroga in pozneje iz Valvasorjeve dobe. Prevladujejo tujci iz se- vernih dežel; za prihodnost pa je pomemb- nejša skupina italijanskih ali italijansko šolanih mojstrov, ki so z napredujočim XVH. stoletjem pri nas s svojimi deli prevladali. Spričo nedvomno kvalitetno slabših domačih izdelkov so prav taka importirana dela pri- pravljala pot za zmago in razcvet baročne umetnosti pri nas. V Ljubljani so dela tuj- cev iz teh dveh stoletij deloma v muzejih in Narodni galeriji, mnogo v privatnih rokah, večje .skupine pa so tudi v cerkvah, zlasti v uršulin. cerkvi (npr. tudi podoba Palme ml.). 6. li'.^LIJANSKI UVOD V LJUBLJANSKI BAROK XVIII. STOLETJA Stoletno preusmerjanje domačega izobra- ženstva v italijansko kulturno območje, pre- nehanje turške nevarnosti, gospodarska usta- litev iu drugi i:)ogoji so rodili ob koncu XVH. stoletja prizadeven kulturni krog akademije operozov, ki jim gre pomembno mesto za zmago in udomačcnje baročne umetnosti v Ljubljani ter za dvig mesta kot kulturnega središča im dotlej nezimno višino. Program- ska usmeritev na italijanske zglede je zato priklicala v življenje v začetku XVIII. sto- letja vrsto pomembnih arhitektur, ki so jih zasnovali priznani italijanski arhitekti; sli- karsko dopolnitev stolnice in semenišča je prav- tako izvedla italijanska roka, pred ustalitvijo največjega baročnega kiparja so tudi plastično opremo izklesali italijanski mojstri. Domači umetniki, ki so prevzeli v naslednjih desetletjih tujim vzornikom na- ročila, niso po zanosili monumentalnosti teh del sicer nikoli presegli, pač pa so te po- bude, združene tudi z domačo tradicijo in srednjeevropskimi zgledi, resnično udoma- čili, jim vdihnili pečat življenja v našem miljeju. Ključna dela italijan.skih mojstrov so sko- raj v celoti izpolnila reprezentančni pro- gram operozov s skupino cerkva, semeni- ščem in zasnovo rotovža, ki pa ga je do- končal že domačin. S stolnico je bil zaklju- čen stoletje aktualen program po uresničitvi baročnega dvoranskega, na \ignolin vzor naslonjenega prostora, ki ga prvič krona dominantna kupola. V skladu s sodobnimi italijanskimi ideali pa je ostenje stolnice razširjeno in prevrednoteno z iluzionistično. slikarijo; z njo je zasnovo Andreja Pozza obogatil Giulio Quaglio, s čimer je postavil temeljno izhodišče kasjiejšega domačega ilu- zionizma. Benečan Domenico Rossi se je s križevniško cerkvijo odrekel takemu poj- movatijn ter spregovoril s strožjim jezikom palladijevskega kova, ki ga je kontrastiral ^ z lx>rrominijevsko kupolo. Višek take usme- ritve predstavlja uršulinska cerkev nezna- nega severnega Italijana, katere čisti arhi- tektonski jezik je utelešen v polnoplastični fasadi z borrominijevskim čelom pa v strogi zasnovi dvorane, za katero je bila vzor Pal- ladijeva cerkev II Redentore v Benetkah. Te tri cerkve so poleg manj pomembne šent- petrske značilni temeljni kamni ljubljan- skega baroka. V vrsti profanili stavb je prav tako masivno zasnovano semenišče, to last- nost ponazarja portal z giganti. Podobno je oblikovanje mestne hiše s prvo dosledno ba- ročno profano fasado v mestu; tu se je Mar- tinuzzijevi zasnovi, ki je projektiral tudi semenišče, pridružila še Mačkova roka, do- 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA macina, ki se je za mojstra izučil ob stavbi stolnice. V kiparski umetnosti gre podobno pionirsko mesto vrsti italijanskih kiparjev, ki so zlasti v okviru Mislejeve delavnice raz- širili novo pojmovanje rimsko-beneške smeri. Nejjosredno v takem ozračju je zraslo delo udomačenega Italijana Franca Robbe. . 7. LJL'BLJANSKA BAROČNA ARHITEKTURA v XVIII. STOLETJU Čeprav so bila italijanska dela v Ljub- ljani temeljno pomembno izhodišče za raz- voj domače smeri v stavbarstvu XVIII. sto- letja, se je začetnik gibanja naslonil tudi na starejšo udomačeno tradicijo, od dvajsetih let naprej pa je opazen naslon že na avstrij- ski barok, kjer so se ob tem času dosledno uveljavila poznobaročna načela poenotenih prostorov, kjer niso več pomembni obliko- valni principi v višino, marveč v horizon- talah, kjer se torej aristokratski baročni za- nos umirja in dobiva umetnost na splošno intimnejše črte: tak značaj šele omogoča iidomačenje sloga v meščanskem in kmeč- kem okolju. Ustvaritev tudi na domačo tra- dicijo naslonjenega repertoarja stavbnih ti- pov, primernih za domačo rabo. poljudnost. hkrati pa sprejem najsodobnejših oblikoval- nih načel, to .so nedvomne odlike Mačkovega opusa, najvidneje uresničenega v vrsti cer- kva v bližini Ljubljane, zlasti na Limbarski gori. Ob omenjenih pobudah iz Srednje Ev- rope je domača šola sredi stoletja ustvarila tudi domačo varianto »nežnega« sloga po- gosto kar sentimentalne vsebine; Mačkovi nasledniki Perski, Schmidt, Progar in drugi so mojstri iz dobe največjega razcveta te smeri, ki nam je zapustila odlične priče v vrsti plemiških in patricijskih hiš (Ciril- Metodova 21, Stari trg 11 a. Gosposka ulica 4, Novi trg 3 in 4, Salendrova 6, Mestni trg 17 in 18, itd.), zaradi katerih družno z zna- nimi cerkvami Ljubljana upravičeno slovi kot baročno mesto. Za to razcvetno stopnjo je značilna cela galerija izdelanih prostor- skih osi, bogatih stopnišč, sosledja prostorov v reprezentančnih etažah, fasade pa se raz- žive v nežni pilastrski obleki in drobnih štukaturah. Po 1760 zaznamujemo postopno upadanje takega bogastva, vendar je zlasti z Gruberjevim delom — palača v Zvezdar- ski ulici 2 — in skupino cerkva v okolici Ljidjljane gibanje tudi v tem času še zmoglo kvalitetne rešitve, ki jih je polagoma za- menjal klasicizem. V XVIII. stoletju je ljubljanska stavbar- ska šola obvladala vso osrednjo Slovenijo, skoraj popolnoma pa prepredla Gorenjsko. Iu je nastala tudi ena najpomembnejših celostnih umetnin, cerkev v Grobljah, kjer se z razgibano arhitekturo druži lahkotna Jelovškova slikarija in slikarsko pojmovana oltarna oprema. Značaj ljubljanske arhitek- ture predstavlja v slovenskem merilu zna- čilno sintezo stroge primorske smeri, ki se napaja z Beneškega, in močneje razgibanega in sproščenega štajerskega baroka, ki mti pobude dovaja Avstrija. Potemtakem je ba- ročno gibanje v Ljubljani osredtiji kulturni dogodek svojega časa na Slovenskem, ko se je njen pomen kot središča dvignil na dotlej neznano višino. s. KIPARSKA UMETNOST V BAROČNI LJUBLJANI ' Podobno razvojno pot kakor stavbarstvo kaže tudi kiparska umetnost baročne dobe v Ljubljani. Zgodovina delavnic v kamnu je nazoren dokument, ki govori o udomačenju italijanskih zgledov in lastnem vzponu na tej osnovi s pritegnitvijo srednjeevropskih pobud. Ob koncu XVII. stoletja je prva Cussova delavnica v glavnem še naročala plastike za svoje oltarne kompozicije z Be- neškega; Mislej je že poklical v Ljubljano Padovanca Angela Pozza in Jakoba Con- tierija. Iz njegove delavnice pa je izšel sa- mostojen mojster-naslednik, ki se je vrh te- ga izučil tudi za arhitekta, Franc Robba. Cussa je izdelal svojo inačico že baročnega oltarja, vanj nameščal tuje plastike. Sodelo- vanje v Ljubljani zaposlenih Mislejevih so- delavcev je rodilo skladnejša dela, o čemer dobro govori semeniški portal, kjer sta Poz- zova giganta zrasla z arhitekturo ogredja. Podobno je razmerje v seriji šentjakobskih oltarjev s sodelovanjem Contierija, Pozza in mladega Robbe, kjer se je uveljavila raz- gibana arhitektonska forma z visoko kvali- tetno plastiko glavnih sodelavcev. Nedvo- men vrh pomeni Robbovo samostojno delo, ki ga po pravici štejemo med najboljše sred- njeevropske stvaritve. Velika oltarja s pozno- baročnimi razgibanimi zaključki in popol- nim obvladanjem miljeja in plastične ob- delave v frančiškanski in uršulinski cerkvi sta najmogočnejša spomenika Robbovili pri- zadevanj v tej zvrsti, kolikor jih poznamo v Sloveniji, medtem ko njegov hrvaški opus uveljavlja zadnjo baročno stopnjo. Končno znani vodnjak kranj.skih rek na Mestnem trgu, najbolj popularno Robbovo delo v me- stu, dokazuje visoko stopnjo kiparjeve kva- litete, hkrati pa z manieristično noto napo- veduje razkroj baroka. Na splošno je za Robbov opus značilen samostojen akcent, ki porablja italijansko berninijevsko-beneško osnovo ter doživi svoje vrhove v poznoba- ročni gracilnosti. lahkotnosti in psihični po- globitvi izraza. Robbov najvidnejši nasled- nik, Rotmann, je naglo kakovostno zvodenel. 13 KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vzomikove kvalitete tudi nikjer ne dosegajo drugi njegovi posnemovalci v lesu. Poljudnejšo smer v ljubljanskem kipar- stvu zastopajo izdelki tako imenovane fran- čiškanske delavnice (v lesu), ki se izražajo v sentimentalnem, manierističnem izrazu. Med skoraj neznanim opusom Lolirove de- lavnice je omembe vreden lesen grb, ki je krasil nekdaj fasado mestne hiše. 9. LJUBLJANSKO BAROČNO SLIKARSIVO Celostnih baročnih likovnih zasnov, ki so temeljna lastnost baročnega oblikovanja, si ne moremo zamisliti brez pomembne, po- gosto kar odločilne vloge slikarstva. Ta pa- noga se je v ljubljanskem krogu XVIII. sto- letja razvijala podobno kakor arhitektura in slikarstvo. Svoj značilni profil je dobila v delih štirih glavnih predstavnikov, Fran- ceta Jelovška, Valentina Metzingerja, For- tunata Berganta in Antona Cebeja: razvojni okvir pa predstavljata Quaglijeva pobuda in beneško slikarstvo na splošno v začetku gibanja ter Kremser-Schmidtov opus s fre- skantskiin delom v Gruberjevi kapeli ter zlasti s serijama oltarnih podob v Velesovem in Gornjem gradu. Dela naših domačih moj- strov sicer nikoli ne presegajo kvalitete ita- lijanskega začetka in avstrijskega zaključne- ga koraka v omenjeni vrsti, so pa svojstven stilni prehod k srednjeevropskim poznoba- ročnim značilnostim. Zlasti primera med Quaglijevimi slikarijami v stolnici ter Je- lovškovim opusom preko šentpetrskega obo- ka, kapelice na Kodeljevem, na Sladki gori in v Grobljah (če se omejimo le na nekatere glavne postaje) razločno kaže pot od pro- storsko in motivno vzvišenega do življenju bližnjega in na koncu kar dekorativnega načina, ko se obenem uveljavljajo raciona- listične in realistične črte. Podobno velja za slog tudi drugih predstavnikov, ki sicer še vsi priznavajo baročni enotni okvir, ta pa se vendar že v petdesetih letih začne raz- krajati s prvinami klasicizma in sorodnih inačic racionalistične miselnosti. Delo naših slikarjev je bolj ko arhitektura ali celo ki- parstvo široko odmevalo v Sloveniji ter na- šlo celo pot preko njenih meja. Prodrlo je med drugim na Štajersko, kjer drugi dve panogi nista mogli nikoli prestopiti praga. Ljubljanska nahajališča slikarskega opusa so v cerkvah, kjer imamo poleg Jelovškovih fresk vrsto oljnih podob, zlasti Metzinger- jevih; v salonu pri »Vitezu« se nam je ohra- nil edini profani, s freskami okrašen pro- stor. Narodna galerija ima v stalni razstavi sicer pomanjkljiv, vendar dovolj nazoren iz- bor dela vseh štirih slikarjev ter njihovih poljudnih naslednikov. 10. URBANIZEM V XVIII. STOLETJU Tudi v tej dobi je mestno obzidje pome- nilo okvir, v katerem se je razmahnila baro- kizacija Ljubljane. Barokizacija sicer ni v ničemer bistveno spremenila temeljne urba- nistične sheme srednjeveškega jedra, dodala pa je mestu novo, tretje nadstropje ter zato bolj gosposki videz, do kraja uveljavila že v renesansi začete spremembe ulične meje z enotno, le motivno variirano kuliso pla- stično in dekorativno oblikovanih fasad; vsi trije historični mestni deli so bili deležni sadov te sistematične akcije, najlepši rezul- tat pa je nedvomno barokizacija Mestnega trga z rotovžem. stolnico, škofijskim dvor- cem, mestniiii hotelom in vodnjakom na trgu, ki v danes ohranjeni podobi pomeni enega najučinkovitejših baročnih ambientov v Sred- nji Evropi. Obzidje, ki so ga začeli potlirati šele ob koncu stoletja, pa vendarle ni moglo zavreti formiranja nove zelene četrti, kjer so postavili vrsto gradov in cerkva s par- kovnim okoljem. Tivolski gradič in Cekinov grad, po potresu podrti diskalceatski samo- stan in porušena Koslerjeva hiša, nazadnje mogočna uršulinska cerkev, to so rezultati znane baročne težnje po obvladanju obsež- nih, arhitekturi podrejenih prostorov, kar je bilo mogoče pri nas uresničiti v območju med Šišenskim hribom in Titovo cesto. Na- zadnje je značilna sprememba v mestni sil- hueti ali fasadi (ta je postala resnični pro- spekt za prebivalce zelene četrti), kjer so zamenjale nekdanje koničaste zvonike raz- gibane baročne kape starili in novih cerkva ter nekaterih plemiških palač in javnih stavb. U. ARHITEKTURA XIX. STOLETJA Živa organična celota likovne umetnosti v XIX. stoletju od desetletja do desetletja ugaša, individualistična miselnost postavlja na prvo mesto besedno umetnost, od likov- nih zvrsti slikarstvo, medtem ko sta arhi- tekturi in kiparstvu odrejeni (kolikor ne hirata v baročni tradiciji na deželi) vlogi slabokrvnih naličij javnih prostorov in jav- nih stavb; stanovanjska arhitektura živi v likovno slabotnem bidermajerskem okviru. Ce je bil tak prelom v primeri s klasičnimi deželami meščanskih revolucij pri nas manj radikalen, zabrisan, gre to na rovaš konser- vativnega in provincialnega miljeja. Z vsa- kim »stilnim« obdobjem XIX. stoletja smo doživeli vse slabotnejšo, čeprav včasih mo- numentalno — usmerjeno arhitekturo. Tako se našega empira v marsičem še drži na barok spominjajoča moč (Rekarjeva hiša. Dol, Mestni trg 24), klasicizem je v Kazini strožji in suhotnejši, bidermajersko malo- 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA meščansko življenje se je realiziralo v celi vrsti hiš, med drugim značilno na stavbi Slovenske Matice; od srede stoletja pa se uveljavljajo historični slogi ne le v časovnem zaporedju, marveč tudi stavbnim nalogam primerno. Visokorenesančni ideali so bili od- ločilni za Muzej, Narodni dom. Opero, še prej je normanski slog odločal pri stavbi realke, novogotski motivi so se uresničili v cerkvi Srca Jezusovega, novobaročni so posodili motivni svet Kresiji itd. Idealna naloga sto- letja, Muzej, torej ni le ustvaril nove oblike baročnih galerijskih zbirk, marveč je tudi v velikem odločilen za usmeritev nekdaj žive, zdaj le zunanje alegorične arhitekture z »literarnim« nadihom. Svojstveno dvojni ob- raz kaže še secesijska doba, kjer je edini Fabiani nakazal moderno smer preko liisto- rizma, vsi drugi arhitekti pa so v najbolj- šem primeru z novim modnim ornamental- nim jezikom sledili Dunaju. Za nekatera druga mesta značilna inženirska arhitektura, ki je pomenila kal prihodnosti, je v Ljub- ljani slabo zastopana, saj moremo v tej vrsti omeniti le stari šentjakobski most, nekatere tovarne (Tobačna) žive popolnoma v histo- ričnih okvirih. 12. URBANIZEM IN JAVNA PLASTIKA V XIX. STOLETJU Individualistični miselnosti lahko na videz zoperstavljamo vsaj v začetku stoletja žive poganjke urbanistične dejavnosti. Vendar pa oblikovanje današnje podobe Trga revolu- cije predstavlja enako reprezentančno po- trebo, kakor sodobna arhitektura, ki »zuna- nje« poveličuje »trdnost« in veljavnost druž- benega reda. Le z večjim uspehom, saj je trg v merah in pogledih vsestransko uspešna zasnova, ki se je za trajno vtisnila v podobo Ljubljane. S podobnimi tendencami se druži »demokratična« prvina tedanjega urbaniz- ma, ki je za javnost uredila plemiško četrt pod Šišenskim hribom z napravo Latterman- novih drevoredov" in tivolskega parka. Le v takih urbanističnih okvirih je imel kipar možnost, da doda svoj delež. Vrsta javnih spomenikov, posvečenih uradnim in resnič- nim veličinam, je v tej dobi postavila pla- stične priče kot sestavine prostorskih ure- ditev v Zvezdi, pred Narodnim muzejem, na Vodnikovem trgu, na Prešernovem trgu in v Tivoliju. Gangl in Zaje sta glavna zastop- nika te deja\-nosti pri nas, ki se jima pridru- žita še Berneker in Peruzzi. V nasprotju z barokom pa je Ljubljana v tem stoletju ven- darle razširila svoje klasično urbanizirano mestno območje; izrabila je zeleno »prazni- no« med Titovo cesto in Tivolijem, pri čemer je začela odstranjevati nekatere baročne arhitekture, z regulacijskimi projekti pa po- stavila tudi sodobnost pred neljubo nalogo, da s takimi posegi nadaljuje. Iniciativa za urbanizacijo tega predela je bila v rokah posameznih družb, zlasti Kranjske stavbin- ske družbe. 13. SLIKARSTVO XIX. STOLETJA j Meščanski portret in romantična krajina i sta temeljni novosti v slikarstvu jjrve polo- vice in sreKronika«). V sporazumnem dogovoru z Mest- nim arhivom objavljamo Šumijev prisjjevek tu v celoti. 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OBDOB JE GROSISTICNIH TVRDK (1820^1870) JOŽE SORN UVODNA POJASNILA Ko so leta 1815 Avstrija, Prusija, Rusija in Anglija končno zmagale v vojnah proti Napoleonovi Franciji, sta zajela tudi Avstri- jo spet mir in stabilnost, čeprav je bil to Metternichov mir in svetoalianska stabil- nost. Neposredno po koncu vojn, torej že tako ali tako po letih depresije, se je najprej pojavila huda kriza; okoli 1820 je bila v glavnem premagana in z nastopajočo ko- njunkturo se je ponovno pričel kopičiti de- nar v rokah določenega števila kapitalistov. Imenovali so jih grosiste, lastnike grosistič- nih tvrdk. Kaj je in kako širok je pojem grosističnih tvrdk v tej razpravi, v čem je njihova go- spodarskozgodovinska pomembnost in zakaj sta izbrani prav citirani letnici za mejo ob- dobja njihove dejavnosti? Prvotno je bil ta pojem zelo ozko določen: grosist je bil sle- herni podjetnik, pridobitnik, ki je bil član »gremija grosistov« (Gremium der Gross- handlungshäuser), ustanovljenega leta 1776, torej še v terezijanskih časih. Izkazati je mo- ral le za 30.000 fl osnovnega kapitala, po letu 1804 kristjan 50.000 fl, izraelit (= jud) pa 60.000 fl.* Ta definicija je za nas preozka. Mnogi so premogli tolikšno glavnico, ne da bi bili člani gremija; po drugi strani je pa gotovo bilo nekaj članov gremija, ki niso opravljali funkcije, kakršno bom takoj opi- sal. Zlasti zunaj poglavitnih mest, torej »na podeželju«, je bilo članov gremija zelo malo ali nič, a so tamkajšnje tvrdke opravljale podobno funkcijo kot v velemestih grosisti. Zato moramo danes pojem grosistične tvrdke sprostiti, razširiti.^ Z besedo »grosist«, »grosistična tvrdka« je mišljena v tej razpravi vsaka posamezna tvrdka, javna trgovska družba ali koman- ditna družba, ki je proti koncu XVIII. sto- letja, zlasti pa v prvi polovici XIX. stoletja nakopičila, akumulirala kot rezultat svoje osnovne gospodarske dejavnosti — na pri- mer veletrgovine, špedicije, industrije, komi- sije — večjo količino prostega kapitala. Ker so tako posamezniki kot država pogosto po- trebovali znatne vsote denarja, so grosisti radi posojali svoj prosti kapital komur koli. Veliko povpraševanje po kapitalu se je po- javilo zlasti v predmarčni dobi (1815—1848) in ker takrat še ni bilo javnih bank, so prav grosisti privzeli funkcijo privatnih bankir- jev. Nekateri so kaj kmalu prenesli težišče svoje aktivnosti sploh v bančne posle. Vo- dilna historična vloga grosističnega kapitala je bila potemtakem v tem, da je zlasti v predmarčni dobi fungiral kot bančni kapi- tal in se tudi sam močno angažiral v indu- striji. Seveda so obstajali grosisti že precej pred predmarčno dobo in še po njej, toda pred njo še ni bilo mnogo industrije in ne- izmernega povpraševanja po kapitalu, po njej pa je naraščajoče število javnih bank pričelo utesnjevati aktivnost grosistov, do- kler je ni docela zamenjalo. Največ grosističnih tvrdk v naši bližini je bilo na Dunaju in v Trstu. Na Dunaju je bilo leta 1847 samo članov gremija kar 92 po številu. Na slovenskem narodnostnem ozemlju kot vmesnem ozemlju med Duna- jem in Trstom je bilo grosistov znatno manj in član gremija ni bil nihče. To je bila po- sledica pomanjkanja kapitala, kar je bila spet posledica konkretnega historičnega raz- voja v desetletjih pred predmarčno dobo. Zato je razumljivo, da so velemestni grosisti pričeli sčasoma »vdirati« na to vmesno ozemlje in ga osvajati. Toda tako velemestni grosisti - člani kot »podeželski« grosisti - ne- člani so opravljali isto funkcijo: bili so pri- vatni bankirji in ustanavljali so industrijo. Razlika med njimi je bila le v dimenzijah: tam milijonarji, tu kvečjemu stotisočaki, tam skupina, tu skupinica. Zaradi konkretnih naravnih in historičnih pogojev je imela določena skupina grosistov precej podobne interese in skupne poteze dejavnosti. Za dunajske grosiste na primer je bilo zelo značilno, da so posojali ogromne vsote denarja državi in zemljiški aristokra- ciji, da so se na široko angažirali v gradnjo železnic, ter da so odprli vrata francoskemu Credit Mobilieru in z njim sodelovali. V manjši meri so sodelovali pri investicijah v sladkorno industrijo, premogovništvo in že- lezarstvo. — Tržačani so dominirali v po- morski trgovini, v zavarovalništvu in v orga- niziranju Avstrijskega Lloyda; precej so še sodelovali v tekstilni in sladkorni industriji ter premogovništvu. — Naši domači grosisti so, seveda v mejah slovenskega narodnost- nega ozemlja, obvladali veletrgovino z de- želnimi pridelki in usnjem, postavili na noge industrijo papirja in izdatno posegali v rudarstvo in fužinarstvo. Posojali so tudi manjše kapitale. Vsa ta dejstva so podana v razpravi zelo zgoščeno, celo naštevajoče, vendar verjetno še pregledno. Podrobna raziskava gospodar- skega lica predmarčne dobe je namreč te- ma, ki zahteva daljši tekst. 17 K K t) N 1 K A časopis za slovensko krajevno zgodovino 1. DUNAJSKI GROSISTI a) Privatni bankirji Tvrdka Arnstein & Eskeles je bila uteme- ljena že leta 1787. Adam Isaac Arnstein je bil veletrgovec, Bernard Eskeles pa bančnik mednarodnega formata. Državni bankir je bila firma od 1807 dalje. Najbolj jc slovela v letili po 1840, ko sta jo vodila Daniel Ber- nard baron Eskeles in Ludvik baron Pereira- Arnstein (ta, ki je bil tudi švedski generalni konzul na Dunaju, je znan še po tem, da je maja 1842 prejel petletni privilegij za izum nove konstrukcije ogrodja za lokomo- tive in vagone, ki je omogočila voziti tudi zelo majline krivine).^ Nič manj ni bilo znano ime tvrdke Sina. Jurij Simon Sina (f 1822) je prišel v Avstri- jo iz Grčije. Bil je torej tujec kot toliko drugih vodilnih mož gospodarskega in po- litičnega življenja takratne Avstrije. Obo- gatel je z uvozom in izvozom iz dežel, ki so bile pod turško nadoblastjo. Njegov sin Si- mon Jurij Sina (r. 1782) je pripeljal hišo na višek bogastva. Dolgo časa je veljal za največjega avstrijskega uvoznika tobaka, zlasti še po letu 1826, ko se je vključil tudi v ogrske tobačne posle. Bratje Geymüller so ustanovili tvrdko Geymüller & Comp, leta 1805. Pozneje so zasedli odlična mesta v mnogih podjetjih in Johann Heinrich je bil do propada firme celo direktor avstrijske Nacionalne banke (iz iste družine je znana Klara baronica Geymüller, ki je bila lastnica gospostva Hol- lenburg v Spodnji Avstriji in je tu imela tovarno svilenih tkanin že v letih pred 1845). Vodilno mesto baronov Geymüllerjev so za- sedli okoli 1841 Simon J. Sina, Arnstein & Eskeles in v manjši meri tvrdka Stametz, ki jo je vodil trgovec Johann Meyer (obo- gatila se je z izvozom soli iz Wieliczke in z uvozom tobaka). Firma Stametz & Coith se je že leta 1825 potegovala — čeprav zaman — za privilegij, s katerim bi ona edina smela vzpostaviti parniško zvezo med Trstom in Aleksandrijo. V letih pred 1845 je imela tvrdka I. H. Stametz & Comp, tudi bombaž- no predilnico pri Bunzlauu.* Med manjše grosiste štejemo tvrdko Biedermann, ki jo je utemeljil Mihael Lazar, najprej juvelir, po- tem trgovec z volno in snkiuirnar, od 1808 dalje tudi bankir. Vsekakor se mora omeniti še veletrgovec Leopold Wertheimstein, eden izmed dveh prokuristov tvrdke Rothschild, ker je pomemben za našo gospodarsko zgo- dovino, čeprav je v avstrijskem merilu ve- ljal za »manjšega« finančnika. Isti skupini menjalcev so pripadali še Neuwall, Löroen- ihal, Schnapper, Hermann Tedesco in drugi. Todesco je bil še lastnik bombažne predil- nice; v tem svojstvu je prejel 1832 triletni privilegij za izboljšavo krtačnega stroja v predilnicah. Leta 1846 je bilo dovoljeno nje- govemu nasledniku Maxu Todescu, tudi gro- sistu, povečati to predilnico. Vse te firme je pustila daleč za seboj hiša Rothschild.' Rothschildi izhajajo iz Frank- furta na Maini, kjer so prebivali že v XVI. stoletju (v tisti hiši geta, ki je imela nad vrati rdeč ščit; družini so zato rekli »Zum rotlien Schild«). Močneje se je uveljavil šele Meyer Amschel (1744—1812), pravi uteme- ljitelj tvrdke »iY. A. Rothschild in sinovi, Frankfurt«. Njegovi ženi je bilo ime Gutele Schnapper. Sinovi so bili tile: Prvorojenec Amschel Meyer (1773—1855) je ostal v Frank- furtu in je po očetu vodil menjalnico dalje; drugi sin Salomon Meyer (1774—1855) je preko Berlina prišel 1820 v Av^strijo in se naselil na Dunaju (formalno je postal »sa- mostojen« šele 1848; do takrat je bil zgolj član frankfurtske firme); Nathan Meyer (1777—1836) je odšel v London; pretežno v Neaplju se je zadrževal Kari Meyer (1788 do 1855); Pariz za prestolnico si je izbral Jacob Meyer (James, 1792—1868). Za nas sta posebno važna Salomon Meyer in nje- gov sin Anselm Salomon (1803—1874), ban- kir in delničar. Bratska peterica je zavzela visoka mesta gospodarskega sveta takratne Evrope. Dobro znani so bili tudi v diplo- matskih in političnih krogih mnogih držav. Tako se je Kari M. Rothschild, prijatelj avstrijskega kanclerja Metternicba (tudi pri Karlu si je ta rad sposojal večje vsote de- narja za svojo privatno rabo), zadrževal o priložnosti kongresa svete alianse 1821 nekaj časa v Ljubljani in od tod odpotoval v Ne- apelj po opravkih. Ko je Avstrija februarja 1836 vzpostavila neplačan generalni kon- zulat v Frankfurtu na Maini, je cesar ime- noval na to mesto Anselma S. Rothschilda." Lionela N. Rothschilda, šefa londonske me- njalnice (sina Nathana M. Rothschilda), pro- vizoričnega generalnega konzula, pa je po- vzdignil avstrijski cesar avgusta 1839 na stopnjo resničnega neplačanega avstrijskega generalnega konzula v Londonu.^ Dunajski grosisti so prosilcem posojali zelo visoke vsote.8 Leta 1839 je dala tvrdka Mel- chior Steiner in nečaki (prišli y Avstrijo iz Švice in so najprej imeli tovarno; pozneje so se usmerili še v bančne posle) Ivanu grofu Batthianyju vsoto 600.000 f I, Antonu grofu Waldsteinu 1,700.000 fi. Steiner je splob po- sodil v 20 mesecih kar 4,500.000 fi. To je po- vzročilo njegov propad. Ker je bil v ozki zvezi z Geymüllerjem, je potegnil za seboj tudi njega. Leta 1836 je posodil Rothschild vojvodi iz Lucce 800.000 fl z jamstvom 18 časopis za slovensko krajevno z c. o 1) o v i n o KRONIKA avstrijske države; osem let pozneje so iste- mu vojvodi posodili večjo vsoto Rothschild, Sina, Arnstein & Eskeles. Tvrdka Geymiiller & Comp, je mogla še 1844 posoditi 140.000 fl Alojzu knezu Kaunitz-Rietbergu, Filipu gro- fu L. Saintgenois pa Steiner 1.000.000 fi, knezu Antonu in grofici Tereziji Palffy zo- pet Arnstein & Eskeles 2,475.000 fl. Od 1838 dalje so si sposojali denar — to je treba pod- črtati —I tudi industrije'!: trumauska bombaž- na predilnica si je sposodila pri Stametzu, du- najski vodovod pri Sini (240.000 fl), železar- nar grof Henckel-Donnersmarck (po poreklu iz Beuthena) pri Rothschildu, Sini, Arnstein & Eskelesu 1,125.00011. Ko je pričelo preha- jati v industrijo med 1842 in 1847 tudi visoko plemstvo, se je marljivo obračalo po posojila na M. L. Biedermanna, S. H. Stametza, Sino, Arnstein & Eskelesa, Rothschilda in druge grosiste. Nadaljnja specialna posojila bom še navedel v besedilu razprave. b) Graditelji železnic in lastniki premogovnikov Leta 1825 je bila ustanovljena železniška družba, ki je zgradila konjsko železnico od Gmundena preko Linza v Budejovice.' Vo- zila je salzburško sol na Češko in posredo- vala osebni promet. Najvažnejši delničarji te družbe so bili Geymüller, Sina in Meyer- Stametz. Ko je spoznal naravnost revolucio- narni pomen železnic, je k tej družbi pri- stopil 1833 tudi S. M. baron RothschÜd. V začetku marca 1836 je prejel tudi on privi- legij za zgraditev železniške proge na parni pogon Dunaj—Bochnia [Galicija]. Ko je že vedel, da bo dobil privilegij, je februarja osnoval provizorični odbor, ki so ga sestav- ljali Samuel Biedermann, Daniel baron Es- keles, baron H. Geymüller, baron Sina, Leo- pold Wertheimstein in drugi. Propagiral je ustanovitev delniške družbe in subskripcijo delnic. Sredi decembra se je konstituirala naslednja direkcija za tako imenovano Se- verno železnico: S. M. Rothschild, Bieder- mann, Geymüller, Matevž Rosthorn, Wert- heimstein. Tej železnici je 1841 posodil Roth- schild 1,400.000 fl, 1844 pa 1,050.000 fl. Splošno znano je bilo, da veljata tvrdki Arnstein & Eskeles in Sina za dunajska na- sprotnika Rothschilda in za simpatizerja s francoskim kapitalom. Zato nas ne prese- neča dejstvo, da je kmalu za Rothschildom prosil in januarja 1838 tudi prejel Sina do- voljenje za gradnjo raznih prog, tudi za podaljšek Severne železnice v jugovzhodni in južni smeri. Dela pri tej Južni železnici [Dunaj—Trst] je nato sicer nadaljevala država sama, a še pred njeno dograditvijo je dala oktobra 1854 tvrdkama Arnstein & Eskeles in Sina ter Ernestu Andreju iz Pa- riza, zastopniku določenega števila franco- skih kapitalistov, tako imenovano »pred- koncesijo« za graditev več železnic ter na- kup premogovnikov, fužin, državnih imenj in gozdov. Skupščina francoskih interesen- tov v Parizu je sklenila decembra 1854 spre- jeti koncesijo z določenimi spremembami in dati Danielu Eskelesu, Simonu Sini, Isaacu Péreiru. predsedniku bančne družbe »So- ciété Generale de Crédit Mobilier« v Parizu, in njenemu zastopniku z imenom Rafael voj- voda Galliera, polnomočje, da smejo nada- ljevati pogajanja z avstrijsko vlado. Končno je bila 23. septembra 1858 Južna železnica prodana privatni družbi. Koncesijsko listino je podpisal v imenu države tudi minister Bruck, za kupca pa praški grosist Leopold Lamel, Anselm Rothschild, Paulin Talabot, Edouard Blount, S. Taing in drugi. Tako lastnikom parnikov, lokomotiv in in- dustrijskih parnih strojev kot grosistom je bilo seveda že zgodaj jasno, da se pričenja z uvedbo parnega pogona tekma za lastni- štvo premogovnikov. Tržaška grosistična tvrdka Reyer & Schlick si je zato (in ker je tudi »sicer naraščala potrošnja premoga) pridobila maja 1827 določeno število jamskih mer prcmogovili ležišč pri Drnišu blizu Si- benika (parniška zveza med Trstom in Be- netkami je bila koncesionirana v korist Angleža Morgana že 1818!). V jeseni 1829 so se pričele zanimati za preostale zaloge drniškega premoga tvrdke Rothschild, Gey- Anselm Salomon baron Rothschild (Iz knjii^^e Ein Jalirhiin- dert Creditanstalt-Bankverein, Wien l'j)?, str. iSM9) 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO luiiller & Comp., Stametz & Comp., Neuwall, Löwentlial, Wertlieimstein, Schnapper, Sina, Arnstein & Eskeles. Družba je hotela dobiti v rudarsko last pravzaprav vso obalo Dal- macije in Istre ter dovoljenje za brezcarin- ski uvoz in izvoz tega premoga. Koncesija za »C. kr. izključno privilegirano Jadransko premogokopno glavno družbo« nosi datum 3. februarja 1831, privilegij pa 22. junija 1835 ter je veljal 30 let;i» glavnica družbe je znašala 1,000.00011. Medtem ko je 1838 družba nakopala 890 ton premoga, se je proizvodnja med 1839 in 1849 sukala okoli poprečja 4500 ton letno. Največ premoga je pridobila pri Labinu. Vse se je dogajalo prav v bližini slovenskega narodnostnega ozemlja. O naših »grosističnih« premogovni- kih bo govor pozneje. c) Prijatelji francoskega kapitala Pristaši idej francoskega zgodnjega so- cialista Saint-Simona (1760—1825) so se ime- novali saint-simonisti. Med drugim so zago- varjali tudi naslednjo tezo: Funkcija banke je, da da sposobnim industrijcem na voljo dovolj kapitala; zato naj banke vodijo go- spodarstvo.^^ Ta saint-simonistična misel je vplivala na dva brata, po poreklu Škota, ki sta prišla v Pariz iz Marseilla. Pisala sta se Emil in Isaac Péreire (Isaac je bil v Parizu trgovec in je prejel v Avstriji leta 1838 preko opolnomočenca, milanske firme Pasteur & Giraud, privilegij za 15 let za izum poseb- nega postopka kondenzacije loja in drugih maščob).'^ Brata Péreire sta se resno ukvar- jala z mislijo, ustanoviti v Parizu tako kre- ditno banko. To še toliko bolj, ker sta že imela vzor v belgijski banki, ustanovljeni Kari Ludwig baron Bruck (Iz knjige Ein Jahrhundert . str. 16/17) leta 1822, ki se je imenovala Splošna družba za pospeševanje nacionalne industrije (»So- ciété Generale pour favoriser l'industrie na- tionale«). Péreiroma je uspelo, da sta v no- vembru 1852 ustanovila bančno družbo z naslovom Splošna družba za mobilni kredit (»Societe Generale de Crédit Mobilier«; mo- bilni — premični, okretni kredit, torej kredit, ki se lahko takoj angažira in kmalu vrača obresti, skratka kredit, ki se hitro »obrača«). Taka saint-simonistična misel je bila živa na Dunaju že pred tem. Ze 22. decembra 1837 je predal na Dunaju svilarnar Leopold Schick iz Sechshausa načrt za ustanovitev trgovske posojilnice v obliki delniške družbe (Actien-Gesellschaft für Commercial-Leih- Anstalt), da bi se oživila industrija in trgo- vina, dne 29. novembra 1839 pa je pred- lagal Jožef baron Dietrich, naj se organizira avstrijska industrijska banka. Industrijci so njegovo misel podpirali, saj je baronovo vlogo podpisalo 50 industrijcev in manufak- turistov.*^'' Zakaj ni prišlo do realizacije? Morda je oponiral dunaj. grosist. kapital. Brata Péreire sta želela ustanoviti svojo podružnico tudi na Dunaju in to kljub Roth- schildovemu nasprotovanju. Zelja ni bila brez stvarne osnove, ker je imel Crédit Mo- bilier zagovornike med nekaterimi dunaj- skimi grosisti, ki so bili Rothschildovi na- sprotniki (Sina, Eskeles!), in zato, ker je delo in uspehe te pariške bančne družbe pazljivo zasledoval Kari Ludwig baron Bruck, avstrij- ski trgovinski minister od novembra 1848 do maja 1851 ter finančni minister od 1855 do I860. Ta širokopotezni mož je stremel nam- reč za tem, da preobrazi Avstrijo iz agrarne države v državo industrijskega in denar- nega gospodarstva. Veljal je za duševnega očeta avstrijske verzije Crédit Mobiliera. Francoski kapital je prišel v Avstrijo zla- sti po dveh poteh: po železniških in bančnih delniških družbah. Avstrijski gospodarski zgodovinarji upravičeno pišejo, da je postal s tem Dunaj podružnica zahodnoevropskega podjetništva za srednjeevropsko in vzhodno- evropsko kolonizatorstvo.'^ Francozom so direktno ali indirektno odprli pot v Avstrijo dunajski grosisti in sicer v glavnem zato, ker jim je kljub velikim lastnim kapitalom zmanjkalo denarja za tako velika podjetja, kot so gradnja železnic in utemeljevanje bank. Tu je prvič kapituliral grosistični ka- pital pred bančnim kapitalom. 2. TRŽAŠKI GROSISTI a) Pomorski trgovci Glede števila tržaških patentiranih ladij za dolgo plovbo se opazi v desetletjih ob prelomu XVIII. in XlX. stoletja zelo močno 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nihanje. To nihanje je odsev političnih in vojaških dogodkov tistega časa, nikakor pa še ne rezultat sijajne gospodarske prospe- ritete. To nam dokazuje tudi naslednja raz- predelnica: Leto Število ladij Leto Število ladij 1797 .... 28 1814 .... 28 1798 .... 340 1815 .... 123 1801 .... 539 1818 .... 342 1802 .... 710 1823 .... 364 1S05 .... 948 1827 .... 394 1806—13 . . ni podatkov 1835 .... 331 Jasno je, da je silni skok števila ladij v j letu 1798 posledica campoformijskega mira: ; ukinitev beneške republike in avtomatični | vpis mnogih drugih ladij v tržaški register. [ Tudi vsi naslednji skoki gredo na rovaš te ' avtomatičnosti. Malo je namreč verjetno, da bi mogli tržaški kapitalisti večji del teh la- dij kupiti (Opombo, da za čas 1806—13 ni podatkov, imajo viri, se pravi, neko poro- čilo iz Trsta na Dunaj). Ob vzpostavitvi ! avstrijske oblasti 1814 tudi nad Primorjem : je Trst pričel svojo kariero tam, kjer jo je ] končal skoraj pred 20 leti: pri svojih 28 i ladjah dolge plovbe. Naslednjih 20 let od \ 1815 do 1835 je čas prve konjunkture. Rahla i kriza se je pojavila v letu kongresa v Ljub- | Ijani 1821, ko je register izkazoval le 305 , ladij. Zato pa je bilo tega leta vpisanih na ; borzi, ustanovljeni 14. junija 1811, največ borznih tvrdk — kar 59 po številu (leta 1818 : še 55; leta 1835 samo 44; leta 1839 pa 50). Od ' teh 50 borznih tvrdk je bilo 15 lastnic ladij j dolge plovbe; 12 izmed lastnic je bilo članic ; trgovske konzulte (Z ustanovitvijo tržaške ; borze je prenehal vpUv borze v Benetkah, ki je še 1780 določala cene blaga v Trstu).** ! Funkcionarji trgovske konzulte, člani ! borze in lastniki ladij v predmarčni dobi so bili grosisti, ki so važni tudi za našo go- spodarsko zgodovino. Z nekaterimi se mora- mo seznaniti, če hočemo zadovoljivo razu- meti gospodarski razvoj na našem ozemlju. Pričenjam z dvema zelo starima družinama, \ ki sta že 1624 pridobili privilegiran položaj : zaradi dajanja posojil avstrijskemu cesarju. ; To sta družini Morpurgo iz Gradiške in Pa- i rente iz Trsta.** Del Morpurgov se je precej i pozneje naselil v Trstu. V splošnem so se skoraj vsi ukvarjali s trgovino in raznimi manufakturami, zlasti še s svilarskimi (od začetka XVIH. stoletja dalje). Se leta 1829 čitamo, da je Abraham Morpurgo, trgovec \ v Trstu, prejel privilegij za izum, s katerim i je izboljšal predenje svilnih odpadkov s po- \ močjo nekega stroja.*' David Morpurgo je i imel v letih pred 1845 manufakturo svile- \ nih izdelkov tudi v Splitu. Parenteji so bili { ves čas trgovci. Pozneje sta se obe družini zbližali. V začetku junija 1840 je bila v Trstu protokolirana komanditna družba Morpurgo & Parente. Za firmo so osebno ', jamčili Elio pi. Morpurgo, Giuseppe Mor- j purgo in Gustavo Landauer, vsi tržaški gro- sisti; komanditisti so bili tvrdka Rothschild Freres iz Pariza s kapitalom 236.250 fl in mladoletna Giuglio in Paolina Morpurgo, vsak z vlogo 27.563 fl, ter Isaac Morpurgo, trgovec v Frankfurtu, z deležem 18.375 fl (skupaj 509.751 fl). Aaron Isaac Parente je bil znan lastnik ladij dolge plovbe in več- kratni borzni deputai.*'" Reyer & Schlick je bila stara veletrgovska hiša, ustanovljena leta 1789. Oba člana sta bila pogosto borzna deputata, tvrdka je bila lastnik premogovnika, ladij in rafinerije sladkorja v Dunajskem Novem mestu (no- vembra 1821 sta prejela tudi privilegij za i rafiniranje sladkorja na hamburški način).*^ Znana osebnost je bil Franz Taddäus vitez Reyer, ki ga bomo še večkrat srečali. Grosist CarZo d'Ottavio Fontana (tudi: Carlo d'Ott Fontana) je veljal poleg Sine za največjega avstrijskega uvoznika tobaka. Bil je borzni deputai in znano je, da je pro- sil dvorno komoro že v začetku decembra \ 1829, naj mu podaljša za eno leto privilegij za hidravlični parni stroj, ki mu ga je pre- pustil konec novembra 1828 izumitelj Jožef Ressel. Nekoliko manj znan je Carlo Anto- ¦ nio Fontana. Bil je tudi borzni deputai in ; eden izmed direktorjev družbe za zavarova- nje blaga pred požarom in škodo na morju, ustanovljene 1840.*^ Pasquale Revoltella je bil rojen v Benet- i kah.*« Prišel je zgodaj v Trst in tu postal trgovec. Leta 1839 je odkupil tovarno slad- korja blizu Belvedera na Dunaju od Fran- cozov Bonnet & Bayard ter jo uspešno vodil ! dalje. S tem je postal sosed Heinricha Wert- ! heimsteina, ki si je tudi omislil skoraj so- ! Giovanni vitez Brentano (Iz knjige Ein Jahrhundert . . ., str. 64/65) 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KK A JE V NO ZGODOVINO Časno podobno rafinerijo v isti okolici. Sta- bilimento Tecnico, ustanovljen 1857 (ko je bila dograjena železniška proga do Trsta), jef bil delo barona Revoltelle, dalje še Reyerja in Schlicka itd. Revoltella je bil velik pri- jatelj s Karlom Lndwigom baronom Bruckom in je sodeloval tudi z Lcssepsom pri ustano- vitvi finančne .skupine za gradnjo Sueškega prekopa. Otvoritve prekopa ni dočakal, ker jc tik pred tem umrl. Večkrat bomo brali tudi ime Brentano. To je bila stara lombardska družina in Gio- vanni Antonio je pričel svojo kariero prav v Trstu. Bil je lastnik ladje in član trgovske konzulte. Neki drug Brentano, Edoardo Gi- orgio, trgovec v Liverpoolu, je postal sredi junija 1837 avstrijski provizorični konzul v tem mestu.Znana imena so bila še Giovan- ni Guglielmo Sartorio, L. M. Brucker, Erne- sto Meticke, Pompeius vitez Panzera, Giu- seppe Chiozza, Carlo Lodovico Chiozza, Graziadio Minerbi, Caliman Minerbi, Vita Minerbi, Sabato Levi Mondolfo, Sabato di Moise Levi Mondolfo. Carlo Lodovico Chi- ozza je že leta 1780 zgradil v Trstu tovarno mila. Ker je 1809 proizvodnja močno trpela, je postavil novo tovarno ob Padu. Leta 1814 je težaški obrat spet pričel dobro uspevati. Firma je septembra 1840 prevzela enoletni privilegij za izum novega pralnega in toa- letnega mila, ki so ga maja podelili Luigiju Mayerju.äi Proti koncu 1840 je obrat prišel v roke Giorgia Antonia Chiozze, ki je 1844 postavil še novo tovarno mila v Tržiču (Mon- falcone).22 b) Utemeljitelji zavarovalnic Dobro je že znano, da so bile v Avstriji utemeljene prve velike moderne zavaroval- ne družbe prav v Trstu (nevarnost trgova- J. Puločnik, Anton Doiuian (ok. 1775) nja po morju). Tako je že 1822 Giuseppe Lazzaro Morpurgo ustanovil » Assicurazioni Generali di Trieste e Venezia«; istega leta je bila ustanovljena še »Azienda assicura- trice«. Konec februarja 1831 so prejeli do- voljenje za ustanovitev »Adriatico Banco d'Assicurazioni« direktorji Dutilh, Angelo Gianichesi (med drugim tudi grški konzul) in drugi. Iz te banke je 1838 izšla »Riunione Adriatica di Sicurta«. Tudi tu je bil eden izmed prvih direktorjev Daniel Peter Du- tilh. Ta rojeni Holandec je že 1825 osnoval v Trstu grosistično tvrdko, ki je bila po strukturi komanditna družba. Tri leta po- zneje se ji je pridružila neka druga družba in ime se jc spremenilo v »Dutilh, Tichy & Comp.« Do leta 1836 je bil Dutilh tudi de- ležnik firme »Czeike, Dutilh & Comp.«, ki je bila lastnica ljubljanske in graške čistil- nice sladkorja. Grosisti in direktorji Anton Tichy, Matteo Giorgio Ivanovicli, Giorgio Mechsa, Giuseppe Brambilla so smeli konec junija 1831 ustanoviti zavarovalno družbo »Societa slava d'Assicurazioni marittime«. Seveda bi mogel vrsto zavarovalnic še precej podaljšati.^^ g^j jg delovalo konec de- cembra 1840 v Trstu 12 privilegiranih za- varovalnih družb (s skupaj 8,110.000 fl osnov- nega kapitala) in 13 podobnih družb brez privilegija (imele so skupaj 1,775.000 fl ka- pitala). Vseh 25 družb je premoglo 9,885.000 fl osnovnega kapitala. Toda iz zavarovalništva je izšla zelo važ- na oseba gospodarskega življenja v Trstu. To je bil Kari Ludrvig baron Bruck, ki izje- moma ni bil niti grosist niti še ne politik; bil je le izvrsten organizator gospodarstva.^* Po poreklu je bil Nemec iz Elberfelda in se je 1821 zaposlil pri grosistu Reyerju. Ta mu je dal mesto v »Azienda assicuratrice«, ki ji je bil direktor. Kmalu je Bruck postal tajnik tega zavoda. Samostojno aktivnost je pričel s tem, da je 1831 ustanovil »Stabili- mento centrale delle unite compagnie di sicurta«. Nadvse pomemben pa je zato, ker je prišel proti koncu 1832 na dan z mislijo, da bi združil več zavarovalnih družb v po- seben Lloyd. c) Utemeljitelji Avstrijskega L 1 o y d a Brucku je 1833 dejansko uspelo, da se je združilo sedem zavarovalnih družb v »Trža- ški Lloyd« (Triester Lloyd, Lloyd Triestino), ki je bil po strukturi društvo (Verein, Unio- ne). Kmalu se je preimenoval v »Avstrijski Lloyd« (österreichischer Lloyd. Lloyd Au- striaco). Njegovi statuti so bili sankcionirani sredi junija 1834. Imel je nalogo, zbirati po- datke trgov.skega in pomorskega značaja. V 99 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA letih okoli 1836 je namreč Avstrija vzdrže- vala razen internunciature v Carigradu in agenture za Moldavijo in Valahijo v Jassy- ju še 33 generalnih konzulov, 51 vicekon- zulov in 158 agentov na zunanjih tržiščih, Lloyd sam pa je imel leta 1847 kar 141 agentov, 1850 celo že 168 agentov. Dne 2. avgusta 1836 je bil ustanovni občni zbor Lloydove IL sekcije (za I. sekcijo je odslej veljal omenjeni informacijski center). Ta je bila za razliko od I. sekcije po strukturi delniška družba z naslovom »Parniška druž- ba« (Dampfschiffahrts-Gesellschaft, Societa della navigazione a vapore) z glavnico 1,000.000 fl. Družba je imela svoje lastne par- nike. Njen prvi parnik na kolesa je priplul iz Londona v Trst v aprilu 1837. Predsednik družbe je bil Franz Thaddäus vitez Reyer, posle vodeči direktor Bruck. V direkciji so še sedeli L. M. Brucker, Marco Parente, bavarski koiiziil Schnell-Griot, grški kon- zul Angelo Gianichesi, Giovanni Sartorio in drugi; vsaj leta 1842 je bil Lloydov tajnik I. Hagenauer.^' Januarja 1840 so tudi že govorili o usta- novitvi III. sekcije Avstrijskega Lloyda kot javne hranilnice in posojilnice. Načrte so opustili, ker se je takrat pokazala hujša kri- za. Zato so v oktobru 1842 drugi grosisti ustanovili zvezo municipalnih in trgovskih korporacij z naslovom Monte civico com- merciale. Kot direktorji so tu fungirali C. A. Fontana, Elio Morpurgo, A. 1. Parente, G. G. Sartorio, Ernesto Metickc, vitez Panzera in drugi. Omenjena kriza je bila že druga v kratkem času. Prva je nastopila 1837 in je bila po- sledica hude krize v Angliji in še zlasti v ZDA. Druga je bila odmev vojne med egipt- skim pašo in turškim sultanom 1839—1840. Obe bi gotovo bili za Trst blažji, če ne bi imelo mesto izdatnih trgovskih zvez z Egip- tom in bližnjim vzhodom, in če bi Avstrija zastopala bolj sproščeno in elastično pomor- sko trgovinsko politiko. Kriza je prizadela seveda tudi Avstrijski Lloyd. S posredova- njem kanclerja Metternicha mu je dunajski Rothschild posodil 500.00011 proti zastavi parnikov. Lloyd je pričel izdajati tudi svoje glasilo od januarja 1835 dalje; imenoval se je »Gior- nale del Lloyd Austriaco di notizie commer- ciali e maritime«, od naslednjega leta dalje »Journal des österreichischen Lloydc^« Bil je predvsem gospodarski časnik; s politiko se direktno ni ukvarjal, čeprav med vrsti- cami naletiš na politične misli, ki so bile presenetljivo podobne Bruckovim idejam.^^ Na primer: Trst bo napredoval, če bo Av- strija opustila konservativno gospodarsko politiko in se bo naslonila na Nemčijo. Listov gospodarskopolitični koncept (prohibitivni sistem naj se zamenja s carinskim sistemom)' se je močno hvalil, ker je bil liberalen in ker so ga z velikim uspehom prakticirale nemške države; pogostokrat se namiguje na zvezo z »Nemško carinsko zvezo«, ki da zelo prosperira, in podobno. Ker je bil Bruck po prepričanju Velenemec, Journal pa je veljal za Bruckovo glasilo, je razumljivo, da je Journal le imel neko tendenco. List je bil dobro urejevan ter je imel korespondente po Avstriji in tujini. Izmed Ljubljančanov naj omenim vsaj E. H. Gosto, čeprav je člankov iz Kranjske več in so podpisani z različnimi kraticami. 3. .VDOR« VELEMESTNIH GROSISTOV NA NASE OZEMLJE Poleti 1826 je Giuseppe Chiozza-^ pričel graditi bombažno predilnico v Ajdovščini, toda za deželno tovarniško dovoljenje je 8. decembra 1827 prosil v njegovem imenu Schnell-Griot. Dve leti pozneje se naštevajo kot njeni lastniki Graziadio Minerbi, Carlo IxkIovico Chiozza in Schnell-Griot (ta je postal že 1824 opolnomočenec založnika sit v Stražišču pri Kranju Antona Globočnika za njegove posle v tujini).^" V času od aprila 1828 do februarja 1834 je obratovala v Ljubljani prva čistilnica sladkorja, ki je bila last štirih tržaških ka- pitalistov: Jacoba Veniera in Josefa Perocha kot javnih družabnikov ter Filipa Cohena in Nadaniela Levija kot tihih družabnikov. Toda že v decembrti 1828 je pričela z delom še druga čistilnica sladkorja, ki so ji bili lastniki tvrdka »Dntilh. Tichy & Comp.«, nekaj posameznikov in firma I. M. Stametz & Comp. Od aprila 1831 nista bila več so- A. Herrlein, Jožef Alborghetti 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lastnika Josef Pelican in firma Stametz, ker sta izstopila in prepustila svoji mesti dru- gim družabnikom. Nova družba je spravila 1833 v pogon še čistilnico sladkorja v Grad- cu, a kmalu zašla v finančne težave. Največ je dolgovala grosističnima tvrdkama Arn- stein & Eskeles in I. C. Ritter & Comp. Zato je v začetku julija 1837 ljubljanska družba prodala obe rafineriji Arnstein & Eskelesu. Ta je decembra 1841 pritegnila k obema či- stilnicama tvrdko Brentano & Comp.^'^ Močan industrialec je bil tudi William Moline. Rojen je bil v Londonu; v Avstrijo je prišel okoli 1815. Znan je tudi po tem, da je prejel 1826 privilegij za izum rafiniranja sladkorja s paro v brezzračnem prostoru (1828 mu je bil privilegij podaljšan za 10 let).'" Dne 9. novembra 1837 so mu dovolili postaviti bombažno predilnico v Ljubljani.'* Zato so sklenili William in njegov nečak David Moline kot javna družabnika ter Tržačanka Amalija Czeike, rojena Czeike, kot tiha družabnica, družabniško pogodbo za 5 let. William je vložil v družbo 42.500 fl, David 7.500 fl, Amalija 25.000 fl; poleg tega je prepustil William družbi okoli 3000 vre- ten. Takoj po pričetku obratovanja so vgra- dili tudi parni stroj. Pozneje je imel William še obrat za barvanje na rdeče, David pa z Ignacem Škarjo 1840 na Ljubljanici par- nik.'2 Dne 21. septembra 1842 je bila sklenjena družabniška pogodba med W. in D. Moli- nejem ter sinom pok. grosista Wertheimstei- na, s katero je mladi Wertheimstein prinesel v družbo 75.000 fl in fungiral kot tihi dru- žabnik. Aprila 1852 se je David Moline iz- selil v Anglijo. Njegovi upniki so novembra prosili za ukinitev konkurza in želeli, da bi Jacob Konow, Lang & Comp, in sin pok. Wertheimsteina, prevzemniki dražbene mase obeh Molinejev, nadaljevali obratovanje bombažne predilnice in tkalnice. Ti so to William Moline obljubili in sporočili, da bodo utemeljili del- niško družbo.'' Pogodba o njej je bila pod- pisana marca 1.1862, pravila potrjena mesec dni pozneje v Trstu. Delniško družbo s 300 delnicami po 1000 f 1 so utemeljili grosist Jacob Konow iz Trsta (60 delnic), Heinrich Lang iz Trsta (60 delnic), William Moline iz Ljubljane (60 delnic) in konkurzna masa falline grosistične hiše »Pok. Wertheimstei- na sin« na Dunaju (120 delnic). Firma je imela sedež v Trstu in se je imenovala »C. kr. priv. bombažna predilnica in tkalnica v Ljubljani«.'* Dne 30. marca 1869 sta dala vpisati tržaška trgovca Heinrich Rieter in Domenico di Ant. Euzzier firmo »Tovarna piva in slada Seno- žeče H. Rieterja & D. Ruzziera«.'' Po podatkih literature so bombažno pre- dilnico v Preboldu pričeli graditi v letu 1839; že 1844, ko je bila last neke delniške družbe," so ji vgradili parni stroj, ki je bil prvi na slovenskem delu Štajerske. Njena zgodovina nekaj časa ni prav jasna, dokler ne zvemo za leto 1851, da je bila last 23- članske družbe in imela naslov »Pragwalder Spinn- und Weberei-Commerzial-Anstalt in Triest«. Leta 1856 je bila last Angela Giani- chesija; okrog I860 jo je kupila neka delni- ška družba. Kakšno desetletje pozneje jo je prevzela tržaška firma Cloetta & Schwarz. Kot posebno obliko »vdora« velemestnega grosističnega kapitala, ki je pa trajal prav malo časa, moremo pojmovati upništvo tvrdk L Hagenauer in Morpurgo & Parente iz Trsta ter loUinškega železarnarja Eugena pl. Dickmanna iz leta 1841 v korist mislinj- skega fužinarja Bonaczyja.'^ Na Koroškem je imela svojo železarno tudi družina Rosthorn. Rostliorni so prišli v Av- strijo že pred mnogimi desetletji iz Anglije in niso bili grosisti v ožjem pomenu besede, pač pa znani dunajski industrijci. Najprej so imeli tovarno medenine, pozneje cinkarno na Prevaljah in premogišča okoli tega kra- ja. V novembru 1827 so kupili gospostvi Vol- šperk in Sv. Lenart ter nekaj železarskih obratov na obeh posestvih. Kmalu so osre- dotočili vse železarstvo na Prevaljah. Po ini- ciativi bratov Rosthorn je bila ustanovlje- na Volšperška železarska družba (Wolfs- berger Eisenwerksgesellschaft) na delnice. Sedež je imela na Dunaju in je pričela po- slovati s 1. novembrom 1832 (pravno pri- znana 19. novembra). Rosthorni so prevzeli 160 delnic, J. H. Stametz 20 delnic, kancler knez Metternich 10 delnic, itd. Bankir druž- be je bila tvrdka Stametz, direktor podjetij Avgust pl. Rosthorn. Pozneje so se Rost- horni ločili od Volšperške družbe. Avgusta 1837 so kupili za 160.00011 vse železarske 24 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA obrate na Prevaljab. Šef tvrdke »Bratje Ilostborn« na Dunaju je postal nam že zna- ni Matevž. Leta 1844 je pristopil na Pre- valje kot družabnik Eugen baron Dickmann z vlogo 200.000 fl. Pet let pozneje je dobil Dickmann v družbi delničarsko večino. S tem so postale Prevalje dejansko Dickman- novo podjetje.'' Velemestni grosisti so posegli tudi v na.še premogovnike. Med prvimi je bila tvrdka Arnstein & Eskeles, ki je istočasno z ljub- ljansko rafinerijo sladkorja pridobila tudi njen premogovnik v Zagorju ob Savi. Ko je bila k rafineriji pritegnjena firma Brenta- no & Comp., je bila udeležena v istem za- gorskem premogovniku tudi ta tvrdka. Na podoben način preko tovarne je prišel do premogovnika tudi Angelo Gianichesi, in sicer do rudnika premoga v Zabukovci. Ta je menjal lastnika takrat, kadar ga je me- njala tovarna. Predvsem naj pa omenim pre- mogovnik v Hrastniku. Do jeseni 1845 mu je bila lastnik ljubljanska trgovska družina Lusner. Dne 22. oktobra ga je od nje kupil baron Bruck. Kot mnogi drugi je tudi on dobro vedel, da bo premog dobil pravo vred- nost, ko bo v bližnji bodočnosti speljana železnica do Ljubljane in dalje do Trsta, kjer se bo dobro prodajal; potrebovala ga bo tudi sama železnica. Dober mesec pozne- je, dne 30. novembra, je prodal vso rudniško posest »Tržaški premogokopni družbi v Hrastniku in Dolu« (Triester Steinkohlen- Gewerkschaft zu Hrastnigg und Doll). To družbo je utemeljil Bruck sam in bil tudi njen deležnik. Ostali člani so bili: dunajski grosistični tvrdki S. M. pl. Rothschild in Arn- stein & Eskeles, ter tržaške grosistične firme Pasquale Revoltella, H. R. Schintz, Woll- heim & Comp., Morpurgo & Parente, Carlo d'Ott Fontana, Franz Goszleth in drugi. Do- minirali so Tržačani, ki so imeli ^/s vseh de- ležev. Premogovnik Lese pri Prevaljah so imeli od 1824 dalje Rosthorni. V povezavi s po- trebami železarne je imel v drugi polovici predmarčne dobe glede proizvodnje vodilno mesto med premogovniki slovenskega narod- nostnega ozemlja. Doslej nisem omenil v razpravi razen du- najskih in tržaških grosistov nobenega dru- gega kapitalista. Prav v zvezi z našimi pre- mogovniki pa moram omeniti Habtmanna iz Innsbrucka. Za trirolski grosistični kapital je značilno, da je bil — vsaj kar se tiče na- šega ozemlja — izoliran, nepovezan s trža- škim in dunajskim grosističnim kapitalom. Tudi ni bil tako močan kot oba sosedna ka- pitala. Angažiral se je le v premogovniku Zagorje ob Savi. Ko je Jožef Atzl ustanovil poleti 1842 »Premogokopno družbo v Zagor- ju ob Savi« (Steinkohlengewerkscliaft am Saustrome zu Sagor), sta k njej pristopila Filip grof Spaur-Valor in advokat dr. Alfons Widmann, oba iz Innsbrucka. Toda ta dva nista bila grosista. Pravi grosist je pristopil v družbo šele dve leti pozneje. To je bil Franc Jožef Habtmann, ki je kupil več kot Vs vseh družbinih kuksov. Habtmann je bil zemljiški gospod, veletrgovec, tovarnar, me- njalec; bil je v resnici milijonar. Ob smrti 1850 so njegova aktiva znašala 1.822.621 fl, pasiva 740.71011 (saldo 1,081.911 fl). Sicer je bilo v družbi še nekaj Innsbručanov, toda vsi so bili bolj skromni kapitalisti. 4. grosistični kapital slabi. bančni kapital se krepi Razlika med grosističnim in bančnim ka- pitalom ni samo v velikosti osnovne glav- nice, ampak tudi v strukturi njunih lastni- kov. Delniška družba je sestavljena iz mno- go lastnikov z manjšimi vsotami, vodstvo družbe je kolektivno, odloča občni zbor, ima nadzornika, ki ga določi državna oblast. Grosistična tvrdka temelji bolj na indivi- dualizmu, vodi jo posameznik ali zelo ozek krog družbenikov, komisarja nima. Za pre- hodno obliko moremo imeti banko, kjer so glavni delničarji (in posledično: upravni svetniki) še stari grosisti, vendar je njim svoboda akcije že omejena, kér ima delniška družba obvezno statute, ki jih odobri držav- na oblast (grosistična tvrdka nima statutov). Ce si odmislimo prvi avstrijski mobiliami kreditni zavod, to je Spodnjeavstrijsko eskomptno družbo, ustanovljeno 1853, velja za prvi denarni zavod, ki je temeljil na francoskem vzorcu Crédit Mobiliera, >C. kr. prio. aostr. Krediinj zavod za trgovino in ohri« (K. k, priv. österreichische Credit- Anstalt für Handel und Gewerbe)." Usta- novljen je bil 31. oktobra 1855. Pri uteme- Fidelis TerpLnc 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ijitvi je sodeloval tudi S. M. pl. Rotliscliild, toda glavnico je podpisala še vrsta drugih inagnatov, npr. Stametz-Mayer, Eskeles, M. L. Biedermann itd. Deželnoknežji komisar je bil Giovanni Antonio vitez Brentano. V upravnem svetu so sedeli Anselm Salomon baron Rothschild, grosist Leopold Lamel iz Prage itd. Credit-Anstalt je utemeljil več podružnic, v Pragi na primer 1857, v Trstu 1861 — itd. Prav dunajski Credit-Anstalt je bil tisti, ki je posodil štorskemu železarju Putzerju v letih 1857 in 1862 vsoto 235.000 11. Naslednji močni denarni zavod je bil >C fcr. prio. Splošni zemljiškokreditni zavod*. (K. k. priv. allgemeine Boden-Credit-Anstalt), katerega statuti so bili potrjeni 15. junija 1863. Posojal je proti hipotečnemu kritju. Iniciativa za njegovo ustanovitev je izšla iz skupine avstrijskih veleposestnikov in gro- sistov. Od teh naj navedem zlasti Moritza Schnapperja in Simona Sino. Prav Sini je uspelo, da je za načrt o ustanovitvi zain- teresiral dve veliki francoski banki, namreč Crédit Mobilier in Crédit Foncier. Zato naj- demo v vodstvu te banke imena Isaac Pé- reire, Frémy (guverner pariškega Crédit Fondera) itd. Približno v tem času je pri- šlo do ustanavljanja bank tudi j>v provinci«: Banca commerciale Triestina 1859, brnska eskomptna banka 1862, praška eskomptna banka 1863, graška eskomptna banka 1864. Ker se Boden-Credit-Anstalt po svojih sta- tutih ni smel ukvarjati s financiranjem in utemeljevanjem drugih podobnih zavodov in podjetij, si je za te namene utemeljil banko z imenom ^Dunajsko bančno društvo« (Wie- ner Bank-Verein). Ta tipični predstavnik avstrijske verzije Crédit Mobiliera je pričel poslovati v maju 1869. Medtem so se dogajale v vrstah grosistov velike spremembe. Že leta 1849 je šla v kon- kurz tvrdka Brentano & Comp. (Zastopala, Valentin Zcscliko sta jo Giovanni Antonio in Giorgio Edoardo Brentano). Med to tvrdko v konkurzu in fir mo Arnstein & Eskeles je bil podpisan aprila 1853 še dogovor, da pripade Va vseh lastnin- skih pravic pri ljubljanski čistilnici slad- korja in pri rudniku v Zagorju dunajski tvrdki. Toda gospodarski propad se je hitro bližal tudi tvrdki Arnstein & Eskeles. Ne- kdaj blesteča firma je bila konec maja 1858 prisiljena, zadolžiti se za 1,000.00011 pri av- strijski Nacionalni banki. Obljubila ji je vsoto vrniti do 1. januarja 1863. Za njeno zavarovanje je nudila štiri petinsko udelež- bo pri ljubljanski čistilnici sladkorja. Prišla je celo talco daleč, da se je 6. maja 1859 za- dolžila pri ljubljanskem trgovcu in manjšem grosistu Antonu Krisperju za 4624 fl 46 kr. Vsoto je vrnila šele 31. decembra i860. Če- prav je morda opravil Krisper za to vsoto kak formalen posel, je vseeno znak, da du- najski grosist ni več imel moči, da bi to opravil v svoji režiji brez zadolževanja pri »provincialnem« malem grosistu. Dne 20. maja 1859 je namreč odprlo dunajsko trgov- sko sodišče poravnalni postopek. Javni dru- žabniki te tvrdke so bili Daniel Bernard baron Eskeles in dediči po Ludviku baronu Pereira-Arnsteinu. Postopek se je zaključil avgusta 1860. Važno je vedeti, da so maso zastopali: Priv. österr. Nationalbank, Credit- Anstalt, Erste österr. Sparkassa, Nieder- österr. Escompte Gesellschaft in notar. Ra- zen njega torej sami važni denarni zavodi. Simon Sina je umrl 1856, sledil mu je Wer- theimstein; Bruck je napravil samomor I860, kmalu za njim je propadla tvrdka Arnstein & Eskeles; Wollheim je bil v likvidaciji že 1865; Revoltella je preminil 1869. Rothschddi in drugi grosisti so se vraščali v delniške družbe. V letih pred 1870 je pričelo v Av- striji silno hitro naraščati število raznovrst- nih delniških družb. Mnoge niti niso imele solidne finančne osnove. Avstrijci imenu- jejo ta leta »Gründerzeit« ali tudi »Zeit der Gründomanie« (po naše doba ustanavljanj, doba utemeljevalske mani je).*" Število novo izdanih koncesij za delniške družbe je na- raščalo takole: Leto Število 1867 ..... 26 1868 ..... 32 1869..... 141 t870 ..... 101 Leto Slevilo 1871..... 175 1872 ..... 376 1873 ..... 154 V maju kriza Torej so izdale oblasti v teh 6 letih in pol kar 1005 koncesij za nove delniške družbe. I Kriza v maju 1873 je odločilno zavrla grün- j domanijo. V 6 letih, kolikor je trajala kriza, ! so izdali le 45 novih koncesij. Po drugi stra-' ni je jasno, da je Gründerzeit mobiliziral ; silne količine do tedaj latentnega kapitala! 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J IC V N O ZGODOVINO KRONIKA in ga vrgel v obfok. Crédit Mobilier je na- čel in Gründerzeit je končal podrejanje vele- mestnega grosističnega kapitala kapitalu bank in siceršnjih delniških drnžb. 5. NAŠI DOMACI GROSISTI Kadar primerjamo okolje, v katerem so živeli in delovali velemestni grosisti, z oko- ljem naših grosistov, ne smemo imeti istih mer; ne smemo pozabiti, da so prvi delo- vali v mestih, ki so že kaj malo vedela o fevdalizmu in močno živela v kapitalistič- nem miljeju, drugi pa na »podeželju«, ki je bilo še dokaj fevdalno in še uveljavljalo določen pritisk na svoje meščanske nasel- bine Ljubljano, Celovec, Celje, Maribor. Število letnih sejmov se je v predmarčni dobi na slovenskem ozemlju precej povečalo, tudi kmečko trgovanje je bilo še dokaj moč- no. Pridružilo se mu je tudi krošnjarjenje (prvi cesarjev manifest proti krošnjarjenju je iz leta 1824). V letih okoli 1840 je izdala samo novomeška kresija letno okoli 2500 krošnjarskih dovoljenj, predvsem ljudem s področja Ribnice, Kočevja, Suhe in Bele krajine. Po drugih predelih Ilirskega guber- nija je bilo krošnjarstvo znatno slabše raz- vito. Samo za bombažno robo sta dali kroš- njarskih dovoljenj:** Leta Koroška Kranjska 1843......15 943 1844 ...... 9 962 1845 ...... 44 942 Krošnjarjenje sta komaj poznali obe ko- roški okrožji, podobno še postojnsko okrož- je; ljubljansko okrožje je izdalo letno okoli 90 takih dovoljenj, vsa druga so odpadla na Novo mesto. Krošnjarjenje seveda ni bilo toliko rezultat pomanjkljive prodajne orga- nizacije mestnih trgovcev, kolikor bolj eden izmed osnovnih načinov preživljanja v pa- sivniih krajih (ki so pozneje dali mnogo iz- seljencev). Na vmesnem ozemlju med Dunajem in Trstom gospodarskih problemov ni manj- kalo. Kako so nekateri ljudje predlagali re- šitev iz zagate? Ljubljanski trgovec in gro- sist Ivan Mühleisen, član trgovske komisije za Kranjsko, je napisal 15. februarja 1838 poročilo,*^ ki kulminira v naslednjih zahte- vah: prvič, nujno je treba dobiti veliko ka- pitala; drugič, pomnožiti je treba šole in dvigniti njihovo kvaliteto, da bo teoretična izobrazba potegnila ljudstvo iz zaostalosti (in nadaljuje: nemogoče je šolstvo vpeljati v nemškem jeziku, ker celo v Ljubljani ne znajo vsi nemško; s »kranjskim« jezikom je težava, ker je njegova literatura omejena na nekaj pesmi in molitvenikov. Duhovščina naj se na deželi bolj posveti pouku polje- delstva in industrije. Najbolj rudarski in železarski predel na Gorenjskem od Kranj- ske gore do Begunj, ki ima 3 velike fare, 7 duhovnikov in preko 20 vasi, nima niti ene same šole. Zato so tovarne na Gorenj- skem prisiljene iskati potrebni kvalificirani personal drugje); tretjič, bilo bi smiselno, izdajati časnik v »kranjskem« jeziku, ki naj bi objavljal nove izkušnje s področja indu- strije in poljedelstva; v ta jezik naj se pre- vedejo tudi najboljše tehnične in poljedel- ske knjige; četrtič, ker je še mnogo kontra- banda, se je treba še naprej boriti proti njemu (tu je seveda mišljena vsa »nekontro- lirana« trgovina, ki je poklicne trgovce že desetletja žulila) ; petič, treba je dati poslov- nim ljudem večje politične pravice in višja politična mesta (ta zahteva, oziroma predlog je bil še v osnutku prečrtan in ni prišel pre- ko gubernija na Dunaj). Mühleisen kot član razvijajočega se meščanstva je namreč tu pisal o angleških, francoskih, švicarskih in severnoameriških trgovcih, tovarnarjih in veleposestnikih [= farmarjih], ki da so že člani parlamenta, senata, raznih deputacij in odborov ter da že opravljajo velike funk- cije, doma pa da vrata še vedno niso odprta liberalizmu [sc. gospodarskemu in politič- nemu]. Ni dvoma, da so prišle te ideje v Ljubljano skozi Trst. Dunaj je mislil dru- gače: poleg drugih vodij države je bil tudi kancler Metternich prepričan, da se da vzpostaviti sistem liberalnega gospodarstva ob istočasnem omejevanju osebne in politič- ne svobode.*' To zablodo so demantirali do- godki leta 1848 najbolj pač na samem Du- naju. Podobno poročilo je oddal že 1836 za Ko- roško Jakob Scheliessnigg, inšpektor podje- tij Ferdinanda grofa Eggerja. Izjavil je, da se Korošci potegujejo za polno akcijo svo- Anton saniassa 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hodne konkurence. Precej je razglabljal o odpravi podložništva in dodal, da so kmetje zaradi fevdalnih bremen veliki reveži. »Zdi se, da je čas, da bi posnemali primer v nem- ških državah in bi napraoUi kmeta za svo- bodnega lastnika sooje kupnopravne posesti s pomočjo transakcije z njegovo zemljiško in desetinsko gosposko«. Tudi Scheliessnigg se pritožuje, da manjka šol, zlasti tehniških in trgovskih.''* Sicer je res, da se je Matija Ahacel potegoval za ustanovitev nižje teh- niške šole v Celovcu že od leta 1832 dalje** in da je 1834 pričela v Ljubljani s poukom Mahrova trgovska šola,*" toda to je bilo še vse jjremalo za tolikšno ozemlje s številnimi fužinami, veletrgovinami, tovarnami in rud- niki. Trenutno še ni mogoče dati celotne slike razraščanja grosistov in grosističnega kapi- tala za vse slovensko narodnostno ozemlje, vendar so podatki samo za Koroško in Kranjsko tudi poučni. Pregled tovarn, ma- nufaktur in trgovin (brez rudnikov, plav- žev. obrtnikov itd.) za leto 1833 pravi, da sta imeli:*' Kranjska Koroška Skupaj Podjetij......... 77 145 222 Osnovnega kapitala (fl) . . . 579.110 664.350 1,243.460 Delavcev......... 345 1.155 1.500 Davka (fl)......., 6.000 11.580 17.580 Koroška je bila torej v splošnem bogatejša od Kranjske, toda v poprečju je imelo kranj- sko podjetje ok. 7520 fl osnovnega kapitala, koroško le ok. 4580 fl. Kranjsko premoženje je bilo veliko bolj osredotočeno v Ljubljani kot koroško v Celovcu. Prav zato bomo iskali domače grosiste prej v Ljubljani kot kjer koli drugje. Ljubljansko okrožje (v resnici le Ljubljana z delom Gorenjske) je imelo 17 manufaktur in tovarn ter 55 trgovcev, novo- meško okrožje samo 2 obrata (papirnici v Žužemberku in Radečah), postojnsko 3 pod- jetja (tovarno cinobra v Idriji, steklarno v. Jakob Colin Mayer Cerknici in propadajočo bakrarno v Stor- jah). Jasno je, da se mora zahvaliti Ljub- ljana za tolikšno število trgovcev trgovski ali posredovalni poti: hrvaške in ogrske pokrajine — Sava—Ljubljanica—Postojna— Trst, Koroška pa svojemu železu in svincu. Sicer so imeli Korošci ceneno vodno pot po Dravi, plovni od Zgornjega Dravograda do izliva, toda po Dravi navzgor si prišel le v hribovito, zaprto deželo. V predmarčni dobi ni suha pot iz Benetk proti severu nič več peljala skozi Koroško, temveč skozi Am- pezzo. V letih okoli 1840 je bil zelo aktiven pooblaščeni koroški splavarski mojster Proy, ki je deloval pod firmo Naggler & Proy.** Vozil je predvsem železo, jeklo, svinec in les. Ni mi še znano, če je bil Proy tudi gro- sist. Ce razvrstimo koroška in kranjska pod- jetja iz omenjene statistike po višini osnov- nega kapitala (kapitalov pod 1000 fl ne upo- števam), dobimo naslednjo razpredelnico: Višina osnovnega Število tvrdk na kapitala (fl) Kranjskem Koroškem 1.000 ..... 2 17 2.000 ..... 4 15 3.000 ..... 6 9 4.00«..... 2 8 5.000 ..... 3 9 6.000 ..... 23 7 8.000 ..... 10 21 10.000 ..... 3 5 lo.ron..... 1 — 12.000 ..... — 4 20.000 ..... 2 1 24.000 ..... — 1 85.000 ..... — i Koroška je prevladovala v najmanjših (1000—2000 fl) in največjih (od 10.000 fl na- vzgor) kapitalih. Kranjska v srednjih vso- tah (6000 -1- 8000 fl). V Ljubljani je imela Czeike jeva ciikrarna 150.00011 osnovnega kapitala, Venierova cukrarna 60.000 fl, toda iz razpredelnice sem ju izpustil, ker je bil to tržaški grosistični kapital. Na Koroškem je imela osnovne glavnice 85.000 fl le suk- narna Franca Moroja, 24.000 fl pa Lodro nova fužina v Gmiindu. Po 20.000 fl sta imela ljubljanska grosista Mojzes Heymann in Ivan Dežman, po 10.000 fl špecerist Simon Pesjak ter tvrdka Terpinc & Fabriotti, vsi iz istega mesta. Vsota 10.700 fl pripada idrij- ski tovarni cinobra. Razvrstitev po dejavnostni panogi da ta- kole sliko: ä i Panoga g L a ss 1. Fužine ............. 9 84 2. Trgovine z mešanim blagom na drobno 6 15 3. Trgovine z galanterijo....... 1 3 4. Trgovino s špecerijo........ 17 18 5. Trgovine z deželnimi pridelki in usnjem 20 3 6. Veletrgovine s tekstilom...... 9 1 7. Steklarne............ 2 1 8. Veletrgovine z železnino...... 2 2 9. Mlini za papir.......... 3 3 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Stolpec vsebuje samo tvrdke, ki sta jih imeli obe deželi. Kranjska je namreč poleg tega imela še po eno tovarno cinobra, vžiga- lic, pil in bakrarno, ki jih Koroška ni imela, nasprotno pa je na Koroškem delovala po ena tovarna železa, šiber, orožja, sufcna, dalje knjigarna in veleblagovnica, po dve tovarni minija in pločevine ter pet tovarn svinčevega belila, česar Kranjska ni poznala. Končno da seštevek vpisov in izbrisov tvrdk pri merkantilnem sodišču v Ljubljani naslednjo razpredelnico: , Trgovine na območju ljubljanskega mer- kantilnega sodišča so hitreje naraščale kot na območju podobnega celovškega sodišča. Iz obeh prejšnjih tabel in iz tega podatka sledi, da je Koroška absolutno dominirala v fužinah, Kranjska [beri: Ijubljana] pa v trgovinah z deželnimi pridelki in usnjem. Ker so tovarnarji svoj nakopičeni kapital sproti investirali v izgradnjo obratov in na- kup strojev, jim ga za posojanje in investi- ranje drugam ni nič ostalo. Drugače je bilo s trgovci. Ti so akumulirani kapital laže posojali (investicije v lastno poslovalnico niso zahtevale velikih vsot) in laže gradili sebi in drugim nove obrate. Domače grosiste moramo torej iskati prao med trgovci, se pravi, med ljubljanskimi trgovci. Podatki naslednjega poglavja bodo to potrdili. j a) Posojevalci in industrijci j Na prelomu XVIII. in XIX. stoletja je ; imela Ljubljana nekaj prav močnih trgov- cev in menjalcev. To so bili Jožef Albor- ghetti, Anton Rudolf, Tomaž Dreo, Leopold Frörenteich, Franc Zeschko in drugi, pred- vsem pa moram podčrtati Antona Domiana. Ta je imel trgovino že od sredine XVIII. sto- letja in je bil znan poslovni človek tudi zunaj meja Kranjske, proti koncu stoletja je imel v Ljubljani tudi več hiš in je precej posojal denar. Leta 1792 je celo kupil mlin za papir v Goričanah.*' Imel je sina Franca in Ignaca. Ta dva sta 12. junija 1804 pro- sila preko magistrata dvor, naj jima dovoli osnovati grosistično tvrdko, češ da moreta izkazati vsoto, ki se zahteva od grosistov.-''' Iz zanimive prošnje želim reproducirati ne- kaj pasusov v ilustracijo njunih razmer. Trdita, da uživa tvrdka doma in v tujini velik ugled in da je z aprilom 1801 opustila trgovino na drobno in se ukvarja le še z menjalništvom, špedicijo, komisijsko trgo- vino in špekulacijo na veliko. Firma ima zaposlenih mnogo trgovcev in obrtnikov (za- ložništvo in veletrgovstvo!). Dvorni dekret z dne 16. maja 1791 dovoljuje organizirati grosistične tvrdke tudi v provinci; ker ima- ta brata tudi sicer vse lastnosti, ki se za- htevajo na dunajskem trgu od 23. maja 1774 dalje in ker v Ljubljani do tedaj še ni bilo nobene take grosistične tvrdke, upata pre- jeti povoljen odgovor. Tega z Dunaja ni bilo, brata pa sta imela še naprej vodilni položaj v Ljubljani. Franc Domian je bil leta 1811 kot »trgovec in bankir« predsednik trgovskega sodišča in je istega leta ustano- vil z grosistoma Gašperjem Kandučem in Antonom Rudolfom zavarovalno družbo za plovbo po Savi. Franc je bil tudi občinski svetnik (1810 menda prostozidar). Ni mi še znano, kaj je bilo z bratoma po likvidaciji Ilirskih provinc. Ko je bilo 4. oktobra 1820 ustanovljeno v Ljubljani Hranilniško dru- štvo (Sparcasse-Verein), ki je utemeljilo hra- nilnico, ju med ustanovitelji ni bilo, pač pa beremo imena drugih grosistov: Gašper; Anton Krisper 29 KRONIKA časopis za slovensko kiiajevno zgodovino Kandiič, Ivan Jurij Mulle, Jožef Seunig, Jožef Friderik Wagner, Franc Galle; izje- ma je bil le žu])an Ivan Hradeczky.^* Prav tako nista sodelovala pri hranilnici dva poslovna človeka, ki sta prišla v Ljub- ljano v času Ilirskih provinc iz bavarskega Memelsdorfa. To sta bila Abraham in Moj- zes Heymann. Mojzes (f okt. 1840) je bil veletrgovec s suknom in menjalec (protoko- liran 14. III. 1810). Med grosiste se je po- vzpel zelo hitro. Organiziral si je trgovino tudi v Trstu in imel 1819 osnovnega kapi- tala več kot 20.000 fl. Posojal je prav znat- ne vsote denarja. Ljubljansko poslovalnico mu je vodil nečak Simon Izak Heymann, ki je dal svojo lastno trgovino protokolirati 1843. leta. Pred tem je bila 183? vpisana trgovina Gustava Heymanna, 1840 še trgo- vina Mojzesovega sina Friderika.'- Ljubljanski trgovec Štefan Neumann, kon- cesioniran v oktobru 1817, je prosil že pri- bližno 2 leti pozneje (7. jan. 1820) dovoljenje za postavitev čistilnice sladkorja v tem me- stu.'' Čeprav dovoljenja ni prejel, priča to dejstvo že samo po sebi, da je imel akumu- liranega precej kapitala. Matija Pogačnik, trgovec v Ijubnem pri Radovljici, je prejel 17. marca 1822 privilegij za izum izdelave zelo dobrih in uporabnih česal za volno (pri- vilegij veljal do 1837).'* Ni dvoma, da se za trgovčevimi česali skriva založništvo. Zanimiv podjetnik je tudi Jožef Steinauer, ki je v letih 1824—31 združil v svojih rokah na Spoflnjem Štajerskem 3 fužine in plavž, pridobil je pa tudi nekaj kopov premoga.'*" Gašper Kanduč je prorlal 1. januarja 1825 svojo trgovino z deželnimi pridelki za 14.085 fl Lambertu Karlu Luckmannu, čeprav je sam še naprej ostal trgovec." Luckmannova M. Laiigus, Jožet Krisper (1844) tvrdka je imela 6000 fl osnovnega kapitala ; s tem seveda še ni rečeno, da je bil brez akumuliranega kapitala. Nasprotno, kredi- tiral je prenekatero podjetje. Tako je fuži- narja Zoisa že precej pred 1848 zalagal v obliki predujma z denarjem in žitom. O tem je ta izstavil Luckmannu 27. junija 1848 za- dolžnico za 51.517 fl. Dne 1. julija 1867 so jo razveljavili, ker se je do tega časa dolg povečal na preko 140.000 fl. O tej grosistovi kontokorentni terjatvi so izjavili nosilci tvrdke >Karla baroim Zoisa dediči«, da je posojilo in da dolgujejo Lambertu Karlu Luckmannu 119.00011, njegovi ženi Ivani Heleni, roj. Mayer, pa 21.000 fl. Obresti so pričele teči z januarjem 1868. Vsekakor se moram na kratko zadržati še pri naslednjih trgovcih: Ivan Kristijan Kanz je dal proti koncu 1820 protokolirati trgo- vino z deželnimi pridelki, špedicijo in ko- misijo s fondom 12.000 fl;'* za izum nove kresilne gobe je užival privilegij od 1829 do smrti 1858 (imel je zaposlenih 15 delav-cev pri proizvodnji te gobe)." Decembra 1827 je bila vpisana trgovina Ivana Miihleisna, pred tem knjigovodje pri nekem celovškem trgovcu; konec januarja 1828 je sklenil dru- žabniško pogodbo z Ivanom Moschitschem, vendar se je z njim 1850 razšel in sam vodil svojo trgovino dalje.'^ Znan je med drugim po tem, da je bil upnik Andrieujeve žele- zarne v Sforali. Jakob Cohn Mayer je bil protokoliran septembra 1854 kot trgovec s suknom, se pa kmalu povzpel v krog moč- nejših ljubljanskih grosistov." Podobno raz- vojno pot sta šla tudi Jožef Seunig, trgovec z usnjem od 1856 dalje, in Vincenc Seunig, trgovec z deželnimi pridelki od 1858 dalje.*' Anton Krisper je trgoval s špecerijo in že- leznino od 1856 dalje, Jožef Anton ga je na- daljeval v špeceriji, železnini in barvah od 1856 naprej.** Trgovec v Kočevju Franc Čeme je v tem mestu leta 1842 gradil (mor- da tudi že dogradil) parni mlin in žago.*^ Več prostora sem odmeril ljubljanskemu trgovcu Ivanu Baumgartnerju.^ Za čas od 1. decembra 1856 do 1. decembra 1842 je sklenil družabniško pogodbo špediter Ivan Baumgartner s trgov^cem Ivanom Lininger- jem, toda tvrdka je ugasnila konec leta 1858. Z delom je nadaljeval Lininger sam, Baum- gartner pa je dal dva meseca pozneje vpisati trgovino za špecerijo in železnino s firmo »Baumgartner & Comp.«, kjer je bil družab- nik njegov svak Peter Mayerlioffer. Zdi se, da je bil Baumgartner špediter še dalje, si- cer ne bi brali v Journalu Avstrijskega Lloyda, da je šlo skozi roke Baumgartner- jeve tvrdke v 20 mesecih 1844—45 okoli 5900 ton žita iz Ogrske v Trst.** Baumgartner je 50 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA bil od 1839 član neke druge družbe, ki je kopala ijremog v Zagorju ob Savi. Poleti 1853 je pričel v družbi s trgovcem Ivanom Julijem Kanzem z industrijsko proizvodnjo kisa." Ze marca 1854 sta Baumgartner in Moritz Ehrenreich, lastnik gospostva Pono- viče, ustanovila družbo za proizvodnjo špi- rita in likerja. Baumgartner je dal kapitala 50.000 fl, Elirenreich pa stavbo in raznega orodja v vrednosti 15.756 fl, kajti Ehren- reich je proizvajal likerje, parfume in špirit že od konca 1852 dalje.«' Maja 1854 sta dru- žabnika pritegnila v družbo še Dunajčana Petra Giacomozzija z vlogo 20.000 fl. Firma se je imenovala >C. kr. priv. ponoviška to- varna špirita in likerja«. Nato so za vodstvo poslov v Trstu ustanovili v tem mestu pose- ben urad (Bureau) pod Petrovim vodstvom. Po raznih spremembah je bila februarja 1856 vpisana »Ponoviška tovarna špirita E. Meticke« z družabniki: tržaškim grosistom Ernestom Metickejem kot javnim družabni- kom (22.50011), Ehrenreichom (15.000 fl) in dunajsko firmo Schwarzenfeld & Comp. (12.500 fl) kot tihima družabnikoma. Dolo- čeno je bilo, da se bodo denarni posli oprav- ljali preko Monte civico commerciale v Trstu." Sčasoma je prešla tovarna v vele- mestne roke. Prav konec leta 1862 so sklenili v Trstu družabniško pogodbo Edoardo Me- ticke, Michael Stern (oba Trst) in Edvard Reisden (Dunaj) z namenom, da bodo pro- tokolirali firmo »Ponoviška tovarna špirita Meticke & Comp.« z družbenim kapitalom 200.000 fl.«8 Septembra 1860 je protokoliral Jožef Str- zelba obrat za izdelavo mila; junija 1861 sta pa sklenila družabniško pogodbo za posta- vitev mila Julij Zeschko in Julij Partei z obratnim kapitalom 14.000 fl. Ta družba je ugasnila 1864, nakar je šel Partei v družbo z Zupančičem." Vsi so bili Ljubljančani. Dotedanja Baumgartnerjeva ljubljanska trgovska družba je ugasnila septembra 1861; takoj nato je bila vpisana tvrdka Ivan Baumgartner, trgovina z deželnimi pridelki. Dve leti pozneje je pritegnil v družbo še oba svoja sinova Kamila in Ivana mlajšega in dal vpisati tvrdko »Ivan Baumgartner & sinova, trgovina z deželnimi pridelki«.'" So- rodnik ljubljanskih Baumgartnerjev je bil tržaški trgovec Jožef Baumgartner. Ta je prišel poleti 1858 na dan s prav fantastično prošnjo. Želel je na svoji parceli na Volarju (»Karolinenhof« na Ljitbljanskem bairju) iz- koriščati v industrijske namene šoto; prido- bival bi gorilna in mazilna olja, parafin, amoniak, lesno kislino, razne gorilne snovi in celo umetni asfalt. Prošnji ljubljanski magistrat ni ugodil.'' Svojevrstna je tudi prošnja ljubljanskega trgovca in špediterja Franca Sartorija; po- leti 1845 je prosil za privilegij za medkra- jevne vožnje tovornega blaga na progi Gra- dec—Trst, češ da je železniška proga zgra- jena samo do Gradca, on pa bi j^oskrbel za hitro dostavo blaga po železniški trasi. Bil je odklonjen, ker se za to niso dajali privi- legiji.'^ Trgovska hiša »Bra/je Sunho« iz Sloven- skih Konjic je poleg druge dejavnosti pri- čela v letih okoli 1844 prevažati in prepro- dajati premog železniških premogovnikov okoli Konjic in Slovenske Bistrice. Clan te trgovske družbe Karel Šunko je 1846 preva- žal premog in koks za erar na železniško postajo Poljčane. Kmalu nato se je preselil Karel v Zidani most in tu pričel s trgovino na svoje (Zidani most križišče železniške in vodne poti!). Akumuliral je toliko kapitala, da je prosil in novembra 1854 prejel dovo- ljenje za gradnjo tovarne sveč in mila v Radečah pri Zidanem mostu in v njej mon- tiral tudi parni kotel. Aprila 1856 sta tovar- no kupila trgovca Jožef Šantel iu Jakob Friedrich." Prav 1. januarja 1854 je bila sklenjena 10-letna pogodba za ustanovitev tovarne go- rilnega olja v Podgradn pri Zalogu. Pogodbo so podpisali Franc grof Auersperg (vložil 10.000 fl), Franc Rudež (15.000 fl). Gustav Heyinann (6000 fl), Gašper Burkhard (4000 fl) in Simon Podboršek (15.000 fl). Osnovni ka- pital junija 1854 protokolirane »Osterber- ger öhlfabrik bei Laibach« je torej znašal 50.000 fi.'* Ljiddjanski trgovec Primož Hudooernik je dal oktobra I860 protokolirati tovarno sit iz konjske žime v Stražišču, ki jo je nada- M. Langus, Ivan Koslcr (1780—1864), veleposestnik in kočevski župan, trgovec v Trstu, podjetnik 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ijeval za Gašperjem Preuzem že od junija 1857 dalje.''' Domnevam, da je fungiral Hu- dovernik pred tem kot založnik ali vsaj ve- činski odjemalec Prevčevili sit. Plinarno v Ljubljani je sezidal in dal v pogon L. A. Riedinger 18. novembra 1861. Nova delniška družba jo je pridobila zase že naslednjega dne, vendar so statute odo- brili šele 23. julija 1863. Družbo so uteme- ljili: Lambert Karel Luckmann (predsed- nik), Vincenc Seunig (podpredsednik), zvo- nolivar Anton Sania.ssa (tajnik), posestnik Andrej Malic, trgovec dr. Nikolaj Recher in L. A. Riedinger, tovarnar v Angsburgu.'* S 1. januarjem 1867 je pričela delovati družba (vpis 9. IL) s firmo »Bratje Kosler, tovarna piva in špirita«,'' že 1862 pa tovar- na žičnikov Emerika J. Mayerja.^'" b) Rudarski in železarski podjetniki Karel Šunko je gotovo dobro vedel, da je premog surovina bodočnosti. Pridobil si je nekaj premogovnikov ob Savinji v višini Celja. Ker je rudarstvo tista gospodarska panoga, ki zahteva precej več investicij kot pa industrija in ker se ne pride zlahka do rud ali rudnin, je poleti 1857 vstopil v družbo z Ivanom Baumgartnerjem, Mihae- lom Ambrožem in drugimi Ljubljančani pri nekem premogovniku v Zasavju, zabukovški premog pa opustil. Se prod vključitvijo v družbo je prodal Jožefu Banmgartnerju rud- nik svinca pri Vitanjah. Kljub vsemu se je naslednjega leta (1858) zadolžil za 6000 fl pri dunajski trgovski tvrdki Jos. Ant. Pregg & Iclizehntlialler. Tudi kočevski trgovec Franc Cerne je posegel zavoljo svojega par- nega mlina v premogovništvo in si pridobil nekaj kopov blizu Kočevja. M. Stroj, Ivan Baumgartner Ivan Baumgartner je sodeloval v premo- govništvu že od leta 1839 dalje. Leta 1842 je ustanovil drugo družbo, ki si je pridobila kope svinca na Dolenjskem in drugod, 1845 tudi premogovnik v Semniku pri Zagorju. Njegova proizvodnja premoga ni bila znatna. Ljubljanski grosistični kapital je posegel v kopanje svinca v Knapovžali pod Sv. Ka- tarino.'* Dne 2. aprila 1859 se je konstitu- irala (in 30. aprila 1861 vpisala) »Svinčar- ska družba v Knapovžah«, kjer so bili glavni deležniki: trgovca Andrej Mallner in Jakob Mayer z 9/50 deleža, tovarnar Fidelis Ter- pinc s 6/50 deleža, trgovec Ivan Miihleisen s 3/50 deleža: po 2/50 deleža so imeli trgovec Primož Hudovernik, tvrdka »Karla barona Zoisa dediči«, blagajnik vevške papirnice Ivan Fabriotti, tovarnar iz Andritza Josef Bischof; po 1/50 deleža so imeli tov^arnar Valentin Zeschko, Žiga Zois, Jožef Auers- perg in drugi. Kot direktor družbe je fun- giral J. C. Mayer, kot blagajnik Ivan Kham. (Jamske mere so bile podeljene že leta 1855 nekemu privatniku; družba ni torej pričela kopati svinca kot prvi reflektant). Pot grosistov do železarstva ni tako ravna. Ljubljanski trgovec Ivan Pothorn je po de- setletnem zakupništvu kupil aprila 1836 od sorodnikov bratov Jurija in Karla Tanzerja mlin za papir v Radečah in ga dobro vodil nekaj let.'^ Pozneje, poleti I860, ko je pa- pirnico verjetno prodal, je dal protokolirati podjetje »Ljubljanski parni mlin Ivana Pothorna«.*" Vendar so ga dve leti pozneje od njega odkupili trgovci Lambert Karel Luckmann, Vincenc Seunig in Karel Hol- zer?"^ Že zgoraj smo videli, da je bil L. K. Luckmann istočasno velik upnik tvrdke »Karla barona Zoisa dediči«. Ko je leta 1869 dala ta firma iniciativo za ustanovitev žele- zarske »Kranjske industrijske družbe«, so 16. julija Zoisi ter Lambert Karel Luckmann, Vincenc Seunig, Karel Holzer in Aleksander Dreo prosili oblast, naj jim dovoli ustanoviti citirano družbo s sedežem v Ljubljani. Sta- tute so odobrili 15. avgusta; nova delniška družba je imela osnovnega kapitala 600.000 fl (1200 delnic po 500 fl). Ni dvoma, da je bdo Luckmannovo posojilo avtomatično všteto v glavnico; namesto denarja je dobil delnice. »Kranjska industrijska družba« je bila vpi- sana 18. septembra ob istočasnem izbrisu parnega mlina.*- c) Ustanovitelji industrije papirja Dne 1. maja 1827 sta sklenila družabni- ško pogodbo na 3 leta Fidelis Terpinc in Franc FahrioUi za ustanovitev tvrdke >Trgo- 32 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA vina z deželnimi pridelki Fidelis Terpinc in Franc Fabriotti«.^' Terpinc je bil sicer vpi- san kot lastnik gospostva Fužine pod Ljub- ljano, toda v resnici je bil sin trgovca z de- želnimi pridelki Blaža Terpinca iz Kranja z obratnim kapitalom 500 fl. Ko je Fidelis izkazal merkantilnemu sodišču fond 10.000 fl, je bila firma 26. maja 1827 protokolirana. Točno čez 10 let je bila izbrisana; trgovino z dežel, pridelki je nadaljeval Fabriotti sam. Dne 23. novembra 1840 je Terpinc prosil in 9. januarja 1841 prejel dovoljenje za zgra- ditev tovarne papirja.^* Sredi avgusta 1841 je sklenil družabniško pogodbo s Francem Galletom in Valentinom Zeschkom za deset let za podjetje z naslovom »Mehanična to- varna papirja v Vevčah pri Ljubljani« (Mechanische Papier-Fabrik zu Josefstlial bei Laibacli). Pogodba prizna, da je nosil največ stroškov Terpinc in da so v družba povabili tudi Josefa Bischofa, lastnika to- varne papirja v Freiburgu. Ta je pristopil in ker ni stanoval v Ljubljani, je smel na stroške družbe enkrat letno potovati v Ljub- ljano. Jasno je, da so ga sprejeli v družbo, ker je bil strokovnjak za proizvodnjo pa- pirja na mehanični način. Ta je predvsem poslal v Ljubljano svojega tehničnega vodjo Josefa Langerja. Gradnja tovarne je bila dovoljena 9. aprila 1842, obratovanje pa 20. junija 1843. Stiri dni pozneje je biLa proto- kolirana »C. kr. privilegirana mehanična to- varna papirja Vevče pri Ljubljani«. Družba sama je imela sicer kapitala 90.000 fl, toda protokolirana firma le 20.000 fl obratnega kapitala. Stroje so dobili iz Anglije in jih maja 1843 montirali; delati so pričeli s 50 delavci. Parni kotel je bil pregledan sep- tembra 1843; para ni služila za pogonsko silo.*' Ker so medtem zgradili nove obrate, je bila 5. aprila 1854 dovoljena sprememba naslova v »C. kr. priv. mehanično tovarno papirja, olja in barvnega lesa Vevče pri Ljubljani« (vpisano 29. avgusta). Vlogo za to spremembo so podpisali Terpinc, Zeschko ter Karel in Anton Galle.^« Izostala sta Bi scliof iu Franc Galle. Družabniška pogodba z dne 5. decembra 1860 določa, da je Anton Galle izstopil iz družbe in odstopil svoj de- lež Karlu Galletti; na novo je vstopil Valen- tin Krisper z 1/5 deleža.*' Medtem je prene- hala obratovati oljarna; zato so 26. septem- bra 1863 spremenili, oziroma skrajšali naslov v »C. kr. priv. vevške mehanične tovarne papirja in barvnega lesa«. Tri leta pozneje (29. septembra) je pristopil v družbo še Jo- žef Kris per.Terpinc in Zeschko sta sama še posebej ustanovila 1. julija 1867 družbo »Terpinc & Zeschko, tovarna sukna in kocev pri Ljubljani« (vpisana 22. oktobra).*' Družba okrog vevške papirnice je poka- zala nenavadno visoke ambicije. Fidelis Terpinc, Valentin Zeschko, Karel Galle, Josip Krisper, Valentin Krisper in njihov prijatelj dr. Oskar Pongratz so 14. avgusta 1869 izjavili, da nameravajo ustanoviti del- niško družbo, ki ji je namen, dvigniti indu- strijo na Kranjskem ter izkoriščati mnoge naravne dobrine v deželi, zlasti večinoma še neizrabljene vodne sile; te da hočejo pre- vrednotiti z utemeljitvijo industrijskih obra- tov. Predvsem bi družba kupila papirnico v Vevčah, Janeziji, na Studencu (v fužin- skem gradu), v Goričanali, Medvodah in Virju (danes Verju). Družba bi imela naslov >^VeDŠke tovarne papirja in industrijska družba« ( Josefsthaler Papier-Fabriken und Industrie-Gesellschaft) in sedež v Ljubljani. Njen fond so začasno določili na 3,000.000 fl. Na Dunaju so bili načelno za ustanovitev, zahtevali so le modifikacijo nekaterih členov statuta, ker bi prvotna, samo za vevško pa- pirnico registrirana družba, sedaj močno razširila svojo dejavnost še na druge indu- strijske panoge, oziroma pristop novih ljudi je terjal spremembe že sam po sebi. Res je februarja 1870 zahtevala oblast, da spreme- ne naslov; spremenili so ga — oziroma zožili — v »Delniško družbo c. kr. priv. vevških tovarn«. Vendar iz delniške družbe ni bilo nič in sredi junija 1870 se je že vedelo, da so koncesionarji opustili načrt za organizi- ranje te družbe.'" Firma je ugasnila 19. no- vembra; takoj je bila vpisana likvidacijska tvrdka. Papirnica je šla v likvidacijo še v stari obliki (javna trgovska družba), pač pa je realizirala obliko delniške družbe tvrdka M. Sfrnj. T.nmliprt Karel T,iickmaiin (1798-187")) 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vincenc Seunig »Lcykam-Josefsthal AG. für Papier- und Druck-Industrie«, ki je bila vpisana že 1. de- cembra in imela svoj sedež v Gradcu. Del- ničarji te družbe so bili ljubljanski podjet- niki in dobro znana stara graška tvrdka Leykam. 6. DOMACI DENARNI ZAVODI Ljubljansko hranilniško društvo s svojim denarnim zavodom je bilo edino tako dru- štvo na slovenskem ozemlju približno 14 let. Z 12. februarjem 1835 je pričel delovati ¦»Sparcasse-Verein«. tudi v Celovcu?^ Ker mi njegova aktivnost še ni točneje znana, se bom več zadržal pri ljubljanski poslovalnici. Čeprav je bila ta odprta za javnost 4. no- vembra 1820, je delala prva leta zelo skrom- no: ob koncu 1821 so znašale vloge 12.003 fl 58 2/4 kr (izdanih 324 hranilnih knjižic), do konca 1822 so narasle za nadaljnjih 12.47611 19 kr (232 novih knjižic). Dne 20. maja 1835 je bilo društvu dovoljeno, da je hranilnici priključilo zastavljalnico in privzelo ime »Ilirska hranilnica s priključeno zastavljal- nico, Ljubljana« (Illyrische, mit dem Ver- sa tzamte vereinte Sparcasse zu Laibach). Aleksander Dreo Čeprav hranilnica ni imela v naslovu pri- \ stavka »in j)osojilnica«, je gotovo pričela \ posojati raznim strankam večje vsote denar- | ja, saj je to pomenilo zanesljive obresti. Zdi ] se, da prav zaradi te aktivnosti hranilnice! niso mogli ljubljanski grosisti privzeti v i svojem okviru večje bankirske vloge. To bo treba seveda šele dokazati. Hranilniško dru- štvo bi moglo posojati denar zlasti od 1825 \ dalje zato, ker se je do takrat že nabralo ; l)recej vlog. Društvo je upravljalo v raznih ^ letih z naslednjim premoženjem (v fl, kraj-j carje zaokrožim navzgor):"- J Zlasti opozarjam na dejstvo, da je vlaga- telje obvladoval nemir v obeh tevolucionar- nih letih 1848 in 1849, leta 1849 bolj kot prej. Upoštevanja vredne panike v sploš- nem ni bilo, saj je bilo 1849 premoženja za približno 7,5 "/o manj kot 1847. Skozi ves čas do uveljavitve modernih bank in bančnega kapitala so ta denarni zavod vodili in ga kontrolirali sami znani grosisti: Gašper Kanduč, Franc Galle, Jožef Seunig, Jožef Wagner, Anton Samassa, Vincenc Seunig, Karel Holzer, Lambert Karel Luckmann, Jožef Luckmann, Fidelis Terpinc, Valentin Zeschko, Aleksander Dreo in drugi. Znani so bili še župan Ivan Hradeczky, dr. Jožef Supan, Andrej Malic itd. V glavnem poslovni svet, ki je zasedal vodilna mesta tudi v mer- kantilnem sodišču, v deželni komerčni komi- siji, pozneje Trgovinski in obrtni zbornici, v izgradnji industrije, ki je obvladoval vele- trgovino itd. Leta 1868 so hoteli ljubljanski trgovci Henrik Skodler, Jožef Kordin, Matija Gre- gorič, Ivan Remšak in Edmund Terpin usta- noviti »Prvo ljubljansko menjalnično druž- bo« (Erste Laibacher Geldverwechslung-Ge- sellschaft). Ker je izstopil Terpin 19. decem- bra 1868, Remšak pa 27. aprila 1869, je bila družba razpuščena 22. junija 1869.'' Dne 17. junija 1867 je prosil odbor, ki so ga sestavljali Aleksander Dreo, Jožef Luck- mann. Vincenc Hansel, Rihard Janežič, Jo- žef Hauffen, Albert Samassa in drugi, za dovoljenje, da organizira delniško družbo z 34 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronik naslovom » trgovska in obrtna banka za ¦ Kranjsko« (Handels- und Gewerbebank für Krain). Dne 5. decembra je res bilo dovo-1 Ijeno konstituiranje ^Ljubljanske obrine\ banke« (Laibaclier Gewerbebank). Imela je' glavnice 100.000 fl in je bila protokolirana 28. januarja 1868. Prvi direktorij so sestav- ljali Aleksander Dreo (predsednik), Andrej Malic (njegov namestnik), Hauffen, Jožef Luckmann, Albert Samassa, Edm. Terpin, Emericli C. Mayer itd.'"* Nadalje je smela 22. maja 1869 postaviti podružnico v Ljubljani »Generalna banka za industrijo, trgovino in obrt na Dunaju« (Generalbank für Industrie, Handel und Gewerbe in Wien).'* Zaton naših grosistov je torej sledil zatonu podobnih velemestnih firm s približno 15- letno zakasnitvijo. povzetek 1 J. V članku želim samo poudariti pomen | grosističnega kapitala, ne pa podati na pri- ¦ mer celotno industrijsko zgodovino našega ozemlja predmarčne dobe tja do 1870. \ Videli smo, da je pojem »grosističnega ' kapitala« znatno širši od pojma »trgovskega kapitala«. Prvi drugega obsega, vsebuje, : drugi pa sam po sebi ni vedno imel tistih • ambicij, ki so bile značilne za grosiste: udej- i stvovati se na več področjih, da bi se kapital ' čim izdatneje obrestoval. Da sem lahko tudi naše grosiste spravil pod streho istega histo- ričnega pojava, sem moral le-to precej raz- širiti, to je, ozki obseg »gremija grosističnih tvrdk« razrahljati in ga prilagoditi zlasti našim razmeram. Predvsem se opazi, da so velemestni gro- sisti znatno povečali svojo aktivnost kmalu po letu 1820. Domači so potrebovali še pri- bližno 20 let, da so se okrepili do pomemb- nejše samostojnosti. Ce si odmislim zgodnjo Domianovo ambicijo, naj naštejem le pri- mere Baumgartnerjeve tvrdke, Pothornove papirnice, Terpinčeve tovarne papirja, Luck- mannovega posojila Zoisu, ljubljanske hra- nilnice, ki je presegla prvi milijon goldinar- jev vlog — itd. Leta okoli 1840 so pomembna tudi zato, ker se je velemestni grosistični ka- pital vselil v nekatere naše premogovnike in od tod izrinil naše podjetnike. Sicer pa so to leta prvih parnih strojev, liberalnih Mühleisnovih meščanskih političnih in Sche- liessniggovih agrarnih zahtev, Bleiweisovih »Novic« in tako dalje, skratka, pomemben sunek v kapitalizem in liberalizem. Upam, da sem dovolj trdno dokazal, da so naši gro- sisti primerno živahno sodelovali pri utrje- vanju poti v kapitalizem. OPOiMBE 1. Alois Bnisatti, Unternehiriensfinanzicrung iiiid Privatkredit im österr. Vormärz, Wien 1960, str. 334 (Mitteilungen des ösiterr. Staatsarchivs, 13. Bd), — 2, Osnutek trg. in obrt. zakona iz 1854 določa, da je treba za dosego veletrgovstva (Gnoisshandlung) izkazati fond 60.000 fl, za ko- iriandit. družbo poseben fond SOiOOO f 1, detaj- listi v krajih do 10,000 prebivalcev 200011, do 20,000 prebivalcev 400011, preko 20,000' prebi- valcev ali v gl. mestih kronovin, v uprav, mestih Ogrske in predmestjih Dunaja 6000 fl, v notra- njem Dima ju 12.000 fl. Toda to je delitev po formi, ne po funkciji (Državni arhiv SR Slove- nije, Ljubljana [= DAS], Namest. arhiv, fase. 21, 1, 1050-60). — 5. DAS, Gubern. arhiv. Reg VIII, fase. 31, 3, 1839-40. — 4. Bericht über die gegenwärt, österr, allgem. Industrie-Ausstellung, Beilage zum Journale des Österr. Lloyd Nro XXVIIl, Wien, 20. Juli 1845. — 5. Egon Caesar Conte Corti, Die Rothschilds. Des Hauses Auf- stieg, Blütezeit und Erbe, Neubearbeitet und weitergeführt von Walter Gong. Frankfurt/M, 1962 — v celoti. Za te in druge grosiste prim, tudi literaturo v op. 1, 9,13, 38.-6, DAS Gubern. arhiv, Reg Vili, fase. 51, 2, 1835-36. — ?. DAS, Gubeirn. arhiv Reg VIII, fase. 31, 3, 1859-40. — 8. Prim. op. 1, str. 341-577. — 9. Geschichte der Eisenbahnen der österr,-ungar. Monarchie ..., 1. Bd, 1. Tl, Wien-Teschen-Leipzig 1898, str. 152- 192, 520-32il; za konjsko železnico prim. op. 1, str, 563. — 10. DAS, Gubern. arhiv. Reg VIH, fase. 51, 2, 1855-36. — 11. Adolf Weber, Geld, Banken, Börsen, München 1955^, str. 142-143. — 12. DAS, Gubern. arhiv, Reg VIII, fase. 51, 1, 1838. — 12 a. Arhiv financ, ministrstva, Dunaj, komerčni akti, fase. št. 6—8 (185.1—1840). — 13. Heinrich Benedikt, Die wirtschaft- liche Entwicklung in der Franz-Joseph-Zeit (Wiener histor. Studien, Bd IV), Wien-München 1958, Str. 25—26, — 14. Guido Cristofori, Die Entwicklung imd Bedeutung Triesits als Hafen im nördhchen Adriaraum. Dissertation an der rechts- und staatswissenschaftl. Fak. der Uni- versität zu Innsbruck, im Mai 1954 [tipkopis], str. 55. — 15. Arhiv dvor. komore, Dunaj, Notra- njeavstr. komerc, fase. 439. Dalje prim, Josip Zontar, Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20, stoletja, Ljubljana, 1957, str. 17, 18, 68—70, itd. (SAZU, iDela 11, Institut za zgo- dovino, sekcija za občo in nar. zgodovino, 3). — 16. Arhiv fin. ministrstva, Dunaj, Ko- merčni spisi, fase. 30—51, 1831-40. — 16 a. Prim, moje Premogovništvo na Slovenskem ... (tipko- pis). — 17. DAS, Gubern. arhiv, Reg VIII, fase. 51. — 18. Vladimir Murko, Josip Ressel, življe- nje in delo, Ljubljana, 1957, sitr. 81 (Vodniki Tehniškega muzeja Slovenije, VIII). — 19. Giulio Cervani, L'economia triestina ed il Canale di Suez nelle lettere del barone Pasquale Revol- tella (Problemi del Risorgimento triestino, voi. IP del Centro Studi per la Storia del Risorgi- mento, Suppl, al Voi. XXIII, Sez. la degli »An- nali Triestini* a cura dell' Universita di Trieste, Trieste 1955, str. 19—58). — Andrea Benedetti, Pa- 35 KRONIKA f: A S O F 1 S ZA SLOVENSKO K li A J E V N O Z G O D O V I N O squalo Revoltella olopora du lui svolta per la re- alizzazione del Canale di Suez (La Porta Orientale, Rivista..., Trieste, Anno XXVI, No 7-8, higlio- agosto 1956, str. 265—276). — 20. DAS, Gubern. arhiv. Reg Vili, fase. 51, 4, 1837-38. — 21. Ibi- dem, fase. 31, 1-, 184-0. — 22. Journal des österr. Lloyd, X/14 z dne 2. februarja 1845. — 23. Be- nedetti, kot v op. 19, str. 264. — 24. Prim. op. 26. — 25. Journal des Österr. Lloyd, VII/42 z dne 25. maja 184i2. — 26. Martin Riedlinger, Das Journal des österreicliisclien Lloyd, seine Stel- lung zur Regierung. Dissertation ... an der pliil. Fak. der Universität Wien, Wien im Juni 1948 (tip- kopiis) — v celoti. — 27. Elisabot Kreutner, Bruck und die deutsclie Zoll- und Handeiseinigung im Spiegel der wiener Presse von 1848-1853. Inaugu- ral-Dissertation ... vxwi der phil. Fak. der Uni- versität Wien, Wien..., Jänner 1944, str. 114. do 116, 154. — 28. DAS, Gubern. arhiv. Reg VIII, fase. 31, 28, 1823-26 in fase. 31, 1827-28. — 29. DAS, Gubern. arhiv, Reg VIII, fase. 31, 20, 1823-24. — 29 a. Za obe rafineriji prim. Vlado Valončič, Sladkorna industrija v Ljubljani, Ljubljana, I957 (Knjižnica »Kronike«, 3). — 30. Ibidem, fase. 31, 2, 1855-36. Gl. tudi op. 29 a. — 31. Ibidem, fase. 51, 4, t837-38. — 32. Ibidem, fase. 31, 3. 1839-40.— 33. DAS, Namest. arhiv, fase. 21, 2—4. 1850-60. — 34. DAS. Dežel, vlada, fase. 21, 1—6, 1861—62; Okrožno kot trgovsiko .sodišče, register Dniž I, fol. 12.—35. Okrož. kot trg. so- dišče, register Druž I, fol. 36. — 36. Prim. op. 4. — 37. Prim, moj Vzpon in zaton spodnještajer. fužinarstva. Kron X, 1962, str. 152—153. — 38. Za te in nasi, odstavke prim, moje Premogovni- štvo na Slovenskem do sredine 19. stoletja (Lj., 1961; tipkopis; z literaturo). — 39. Fritz G. Stei- ner, Die Entwicklung des Mobilbankwesens in Österreich von den Anfängen bis zur Krise von 1873, Wien 1913 (Studien zur Sozial-, Wirtschafts- und Verwaltungsgeschichte..., VIII. Heft — v celoti). — Ein Jahrhundert Creditanstalt-Bank- verein, Wien 1957, str. 4—66. — 40. Felix Pinner, Die grossen Weltkrisen im Lichte des Struktur- wandels der ka])italistischen Wirtschaft, Zürich und Leipzig 1937. str. 94—5, 100. 209, 213—15, 229. — 41. DAS, Gubern. arhiv. Reg VIII, fase. 31, 6, 1847—48 in Mühleisnov spis med viri iz op. 47. — 42. Ibidem, fase. 31, 3, 1839—40. Fran Va- tovec, Slovenski časnik 1357—1843, Maribor 1961, piše na str. 203, da je Mülileisen načel vprašanje slov. lista 12. sept. 1839, kar je torej poldrugo leto prepozno. — 43. Alois Brusatti, Die Staats- gütterveräusserungen in der Zeit von 1780—1848. Eine wirtschaftsgescliichtl. Untersuchung zum Problem des österr. Liberalismus (Mitteilungen des österr. Staatsarchivs, 11. Bd, Wien 1958, str. 233—274). — 44. DAS, Gubern. arhiv. Reg Vili, fase. 31, 4, 1837-38. — 43. Ibidem, fase. 31, 2, 1835-56. — 46. DAS, Dežel, vlada, konvolut 673 (Mahrova trg. šola). — 47. Vsi odstavki od vključno zgoraj navedenega MUhleisnovega po- ročila do vpisov v knjige merkantil, sodišča te- melje na podatkih v DAS, Illyrische Provinzial- Handels-Conimission 1798-1849 (predvsem ta- bele) . Takratni statistiki ločijo: a) policijske obrti (čevljarji, krojači, niuzikaniti itd.); b) ko- nn^rcialne obrti (zvonarji, pilarji, Žagarji itti.); c) tirgovijio in obrt (trgovine, manufalk- ture, tovarne) ; č) posebne zapcKslitvc (zdrav- niki, |)oštarji, stavbeniki itd.). Plavži in rudni- ki so niontanisticuni. Za nas je tu važna le toč- ka c). — 48. DAS, Gubern. arhiv, Reg Vili, fase. 31. 4, 1837-38. — 49. Ibidem, Reg 111, fase. 43. — 50. Ibidem, Reg 111, fase. 32. — 51. DAS, Dežel, vla- da, konvolut ad No 551 (Kranjska hranilnica). Za Domiane primerjaj še VI. Fabjančič, Lj. sodniki in zujiani, III, str. 796—^797. — 52. D.\S, ^Merkantil, sodišče, Firmen-protokol, torn 11, fol. 15, 20, 22, 24, 356; torn 111, fol. 78, 180. — 53. DAS, Gubern. arhiv. Reg VIII, fase. 31, 1—31, 1819-20 in op. 29 a. — 34. Ibidem, fase. 31, 2, 1833—56; fase. 31—36; Illyr. Provinzial- Handels-Gonimi.ssion 1798-1849, seznam izkljiič. privilegijev. — 55. DAS, Gubern. arhiv. Reg Vili, lase. 31, 1—17, 1825-26; Merkantil, sodišče, Fir- menprotokol, toni H. fol. 74, "7. KO. — 56. DAS, Merkantil, sodišče, Firmeni)rotükol, torn II, fol. 24'. — 37. DAS, Gubern. arhiv, Reg Vili, fase. 31, 2, 1833-36; fase. 31, 1, 1838; Illyr. Prov.- Handcls-Conimission 1798-1848, seznam izklj. privilegijev. — 58. DAS, Merkantil. soern. arhiv. Reg VIII, fase. 31, 2, 1843-44: prim, moj članek Iz zgodovine kočevskega premogovnika (v zborniku Rudarji ob 20-letnici kočevskega zbora, Kočevje 1963). — 63. DAS, Merkantil, sodišče, Firmeni)ro- tokol, 11, fol. 328; torn III, fol. 34, 36, 180, 501 si. — 64. Journal des österr. Lloyd X'118 z dne 2. oktobra 1845. — 65. DAS, Namest. arhiv, fase. 21, 2—4, 1850-60. — 66. Ibidem. — 67. DAS, Merkantil, sodišče, Firmonprotokol 1855-63, fol. 28. — 68. Ibidem, fol. 337. — Okrož. kot trg. so- dišče, register Druž I, fol. 13. — 69. Okrož. kot trg. sodišče, register Druž I, fol. 5, 23. — 70. Ibidem, fol. 1; DAS, Merkantil. so Potočnik v op. 94, — 95. Okrož. kot trg. sodišče, register Dniž I, fol. 31. — 94. DAS, Dežel, vlada, fase, 21, 1-, 1867-68 in fase, 21, 5-, 1869-70, Okrož, kot trg, sodišče, register Druž I, fol. 55. Prim, tudi Drago Potočnik, Lai- l)acher Gowerbebank, Kron IV, 1937, str. 117. — 95. DAS, Dežel, vlada, fase, 21, 5-, 1869-70. OB 150-LETNlCI VOJNIH OPERACIJ 1813-1814 V MEJAH ILIRSKIH PROVINC ei:rdinand tancik (Xadatit'vaiijc) Istočasno sla se 13. septembra spopadla pri Zalogu 2 bataljona francoske redne vojske s četo 7. brodskega graničarskega polka, ki mu je poveljeval major Hugo Rheiiibach. Francoska pehota se je morala umakniti proti zahodu, vendar le začasno, ker sta francoska bataljona potisnila aa- strijski odred z zavzetih francoskih polo- žajev, da se je moral umakniti in se pridru- žiti Rebrovičevi brigadi, ki so jo sestavljali 4 pehotni bataljoni in 2 eskadrona 5. huzar- skega polka Radetzkega, ki je prodirala iz Novega mesta proti Medvedku (15 km vzhodno od Višnje gore). Marcogtietova di- vizija in 4 bataljoni italijanske garde, ki je prodrla do Šmarja, je potisnila avstrij- ske enote do Višnje gore, jim sledila in ko je zavzela tudi Višnjo goro je preprečila glavnini generala Radivojcviča, da bi po- magala Nugentovim enotam. V Višnji gori je ostala posadka 4 bataljonov italijanske garde s 3 topovi, ki jim je poveljeval bri- gadni general Lecchi, Marcoguetova divi- zija pa se je vrnila po končanih operacijah na področju Višnje gore nazaj v Ljublja- no. Generalmajor Rebrovič je 15. in 16. septembra z bataljonom madžarskega 52. pehotnega polka Franca Karla, 4 četami 6. varaždinsko-st. jurjevskega graničarskega polka, dvema eskadronoma huzarjev in po- lovično položajno baterijo prodiral proti položajem francosko-italijanske vojske. Na njegovem desnem krilu mu je sledil polkovnik Milutinovic z bataljonom 8. gra- diščanskega graničarskega polka, na levem krilu pa major Rheiiibach s četo 7. brod- skega graničarskega polka. Pri Radohovi vasi je krenil Milutinovic jugozahodno z glavne ceste iin prodrl do višnjegorskega gradu, kjer so ostale 3 njegove čete. Z osta- limi 3 četami je prodiral dalje proti fran- oosko-italijanskemu desnemu krilu. Po zavzetju višnjegorskega gradu so 16. sep- tembra Avstrijci zavoj e vali tudi nasprot- nikove položaje na višinah pri Višnji gori j iu potisnili ostanke Lecchijevih enot do j Šmarja. Avstrijci so zaplenili 2 šestfuntna ; topa in havbico. | Na severnem bojišču Ilirije je začelo 12. i septembra desno krilo motranjeavstrijske \ vojske prodirati proti Žili. Med Paternio- i nom in Sv. Mohorjem so Avstrijci razpo- i redili lovski bataljon. Piatova brigada je ] zasedla Sv. Mohor. Pred prodirajočim 8. j lovskim bataljonom polkovnika Mumba se je 18. septembra umaknila mestna posadka iz sestave francosko-italijanske vojske pro- j ti Podkloštru. Na južnem bojišču desnega francosko- italijanskega in levega krila notranjeav- strijske vojske so dalje prodirale enote \ generalmajorja Nugenta. Nugent je 10. sep- ¦ tembra krenil proti Buzettt in 11. septembra I že zavzel to važno cestno križišče, ko se s mu je vdala mestna posadka, sestavljena | iz beneško-istrskih brambovcev. Še isti dan j je prodrl do Kopra, ki ga je 12. septembra i zavzel zaradi istočasne blokade Inke, kjer j sta mestu grozili dve angleški vojni ladji j iz 1. angleške pomorske divizije. V Kopru ! je zaplenil 7 topov in prodiral potem dalje« proti Trstu, kjer je 12. septembra zasedel i višine okoli mesta. Istočasno je proti Pulju i prodiral njegov poročnik Deisz z 20 grani- ' carji iiu oddelkom brambovcev. Mesto je j oblegal tudi angleški vojni brik iz sestave j 1. angleške pomorske divizije, ki je priplul j z Reke z 80 možmi močnim desantnim od- j delkom. Mestna posadka se je 11. septembra vdala Avstrijcem in jim izročila 57 topov.! 12. septembra so Avstrijci že gospodovali, v vsej Istri in na osvojenih kvarnerskih ] otokih. Razen blokadnih enot, ki jih je general- major Nugent pustil pred Trstom, je nje-i gova glavnina, ki jo je predstavljala bri-{ 37 KRONIKA c a s o 1' i s za slovensko krajevno z g o d ovino gada, sestoječa iz Ijalaljona madžarskega 52. pehotnega polka Franca Karla. 4 čet 5. \ araždinsko-križevskega graničarskega pol- ka, 3 vodov 5. liuzanskega polka Radctzke- ga in 4 trifuntnih topov, krenila po postojn- \ ski cesti do Jelšan. Generalštabni kapetan | Zucchieri, ki je prodiral iz Trnovega preko ; Zagorja proti Petelinjn. je zadel pri Rado- i hovi vasi na predhodnico desnega krila francosko-italijanske armade in se je moral : ninakniti nazaj do Trnovega. Sele 14. sep- tembra mu je uspelo doseči Jelšane, kjer so se že utrdile Nugentove enote. Franco- ' sko-italijanska vojska se je v nižini pri-j pravila za boj in njeno topništvo je z lOj topovi onemogočilo, da bi avstrijsko topni-1 štvo z ognjem uspešno ščitilo napredovanje ¦ Nugentovih enot. Avstrijci so se morali i pred premočjo enot divizijskega generala' Fina umakniti do Sv. Mateja pri Kastavii. j Majorja Gavendo iz 5. huzarskega polka ' Radetzkega je s 3 četami 5. varaždinsko- ; križevskega graničarskega polka in pol i eskadrona 5. huzarskega polka Radetzkega ! in odredom 400 graničarjev iz 2. otoškega i graničarskega polka pustil generalmajor . Nugent v Skalnici, sam pa se je umikal ; dalje proti Reki in je po bitki pri Kastvu ; moral spremeniti smer umika in kreniti proti Pazinu. Ruggierijeva in Perreymon- tova brigada sta 15. septembra potisnili iz | .Skaluice Gavoudove enote, ki so krenile^ proti Reki, a so se morale potem še dalje j umikati po karlovški cesti pred zasledova- ; njem obeh brigad. Po uspešnem napredo-i vanju proti Reki je divizijski general Pino i odvedel iz Reke Ruggierijevo in Perrey-i mentovo brigado. Pri Lipi je pustil 1 bata-i 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ijon, z drugim bataljonom j^a je okrepil posadko v Trstu in s Palombiuijevo divizijo krenil dalje proti Postojni. Po odhodu glav- nine Pinijevega 3. namestništva iz okolice Reke je Ga venda kmalu znova zavzel Reko. Zaradi nujnih operacijskih premikov francosko-italijanske armade podkralja princa Eugena Beauharnaisa se je 17. sep- tembra spremenil tudi bojni razpored nje- govih oboroženih sil. Rouyerjeva divizija je bila med Bistrico in Pod Vetrovi, Gra- tienova divizija je bila razporejena med Pod Vetrovi in Paternionom in del Piatove brigade iz njene sestave je bil v Sv. Mo- horju. Campijeva brigada je imela svoje bojne položaje pri Jesenicah, Pegotova bri- gada je varovala savsko mostišče pri Črnu- čah, ostali njen del je bil nameščen v Ljub- ljani, medtem ko je Marcoguetova divizija in italijanska kraljeva garda branila svoje položaje pri Šmarju. 1 bataljon Palombini- jeve divizije, ki je bila razporejena pri Postojni, je obvladoval področje pri Lipi. Perreymontova konjeniška brigada je bila v Postojni poleg Palombinijeve divizije. Bojni razpored (Ordre de bataille) iz 17. septembra je delil francosko-italijansko armado v 2 skupini. Levokrilno skupino so sestavljale: Quesnelova divizija s Pegotovo brigado in italijansko kraljevo gardo, Mar- coguetova divizija z Janinovo in Depey- rouxovo brigado, Palomb ini jeva divizija z Ruggierijevo, Galombertovo in Perrey- montovo konjeniško brigado, ki so skupno štele 23.000 pešakov, 2.000 konj in 70 topov. Desnokrilna skupina je vsebovala Rouyer- jevo divizijo s Schmitzovo in Arnaudovo brigado, Gratienovo divizijo s Piatovo in Montfalconovo brigado, Gouyonovo konje- niško brigado in Giflengovo rezervno divi- zijo z Mazzuchellijevo brigado v Tirolah. Desnokrilna skupina je štela 30.100 mož, 3.000 konjenikov in 50 topov. Desnemu kri- lu je poveljeval princ Eugen, levemu pa generalpodpolkovnik Grenier. Skladno z bojnim razporedom francosko- italijanske armade je bila razporejena tudi 2. rezervna skupina glavne avstrijske ar- made generala Johanna Hillerja. Enote ge- nerala Fennerja so bile med Brixnom in Bozenoni, generalmajorja Ekhardta pri Spit- talu, 8. lovski bataljon med Spittalom in Sv. Mohorjem. Glavnina notranjeavstrijske armade je bila razporejena pri Celovcu, predhodnica Frimontove brigade je bila v Vrbi pri Rožeku, generalmajor Fölseis pred Črnučami. Radivojevičeva divizija je bila pri Novem mestu s svojo predhodnico pri Šmarju, generalmajor Nugent v Pazinu in enote kapetana Lazareviča so imele polo- žaje pred Trstom. Trije avstrijski divizioni štajerskega 27. jjehotnega polka Chastelerja so 19. sep- tembra prekoračili Dravo in lovci teh enot so prodrli do Svetne vesi. Njim so sledili ostanki 1. bataljona 27. pehotnega' polka Chastelerja. Avstrijski odred je skupno z 2. bataljonom 27. pehotnega polka Chaste- lerja potisnil 3 francosko-italijanske bata- ljone z njihovih položajev, ki so bili med Svetno vesjo in Šentjanžem. Eugenove eno- te so se preko Podsinje vesi umaknile v okope pri Zgornji in Spodnji Bistrici. Ko je prekoračil general Frimont Dravo in prispel za hrbet italijansko-francoskim položajem pri Bistrici, so se morale pred premočjo avstrijskih enot umakniti Rou- yerjeve sile skozi Zavrh na Jesenice, delno pa proti Štebenu v Ziljski dolini. Divizijski general Verdier je pretismeril enote pri Beljaku in Paternionu proti Podkloštru, kjer je osredotočil tudi Rouyerjevo in Gra- tienovo divizijo. Kmalu po teh uspehih avstrijske vojske je uspelo Mayerjevi bri- gadi Verdieru iztrgati Ljubelj. Iz tržiške in kranjske garnizije sestavljena enota po- sadke z Ljubelja se je po umiku pridružila brigadi Campija, ki je bila razporejena med Jesenicami in Podkorenom. Zaradi padca Ljubelja je bila pretrgana zveza med enotami divizijskega generala Verdiera in desnokrilno operativno skupino francosko- italijanske armade, ki ji je poveljeval princ Eugen Beauharnais. Ko so Avstrijci zasedli še Beljak, jim je uspelo prodreti do Žile in Pontablja. Oddelek Frimontijeve divizije je napredoval skozi Zavrh proti Jesenicam, kjer je 23. septembra prisilil generala Campija, da se je umaknil proti Podko- renu. Frimontijeva glavnina se je razpo- redila potem med Radovljico in Kranjem. Njegove predhodnice so že dosegale pod- ročje celotnega toka Save Bohinjke in tudi Tolmin in Kobarid v dolini Soče. Tako je 23. septembra Hillerjeva notranjeavstrij- ska armada že obvladovala dolino Save od Jesenic vse do Kranja, ko je presekala črto bojnih pkjložajev francosko-italijanske ar- made na dva neenaka dela in tako ogrožala glavno mesto province Kranjske in sedež guvernerja Ilirije s treh strani. Pred Črnu- čami je bil generalmajor Fölseis, general- major Rebrovič pri Šmarju in generalmajor Živič se je utrdil pri Postojni in njegove enote so se raztezale vse do Razdrtega. Ker je generalmajor Nugent prodiral proti Tr- stu se je tudi desno krilo francosko-itali- janske armade premaknilo iz Ljubljane v 39 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Gorico. General Fontana je 25. septembra s francoskim in italijanskim bataljonom in oddelkom gardiiih lovcev odbil pri Črnučah napad enot generalmajor ja Föl-seisa na oko- pe pri savskem mostišču. Princ Eugen je 28. septembra krenil s kraljevsko gardo proti Vrhniki, kamor mu je iz Šmarja sledil Marcoguet. Tudi zaščit- nica francosko-italijanske armade je 29. sep- tembra zapustila okope pri Črnučah in od- šla proti zahodu. Fülseis je 30. septem- bra napredoval do Ljubljane in dalje proti Grosuplju, kjer se je združil z gene- ralmajorjem Rebrovicem. Fölseis in Rebro- vič sta napotila ])olkovnika Legerja z moč- nejšim oddelkom v Ljubljano, ki se je 3. oktobra vdala, sama pa sta sledila enotam generala Pegota. Podkraljevo desno krilo je bilo prisiljeno se še nadalje umikati, ; zato je 30. septembra prispelo vrhovno po- veljstvo, ki ga je varovala Marcoguetova divizija, v Postojno. Palombinijcva divizija je dospela do cestnega vozlišča v Razdrtem. Pri Planini je predhodnica generalmajorja Rebrovica dosegla Pegotovo brigado in se 1. oktobra z njo borila pri Postojni. Marco- guetova divizija je prispela i. oktobra v Razdrto z vrhovnim poveljstvom. Istoča.sno je tudi Palombinijcva divizija dosegla Se- žano. Princ Eugen je z vrho\-nim povelj- stvom zapustil Razdrto in 3. oktobra prispel v Vipavo, ki jo je kmalu zamenjal 4. oktob- ra z varnejšim taboriščem pri Sv. Križu pri Ajdovščini, kjer se mu je pridružil odred, ki je prispel iz Hrušice pri Štanjelu. Francosko-italijanska armada je 19. sep- tembra pričela potiskati levo krilo genera- la Radivojeviča nazaj proti Hrvaški. Z av- 40 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA strijskih položajev pri Beli cerkvi so preg- nali 3 čete madžarskega 52. pehotnega pol- ka Franca Karla in iiotem zavzeli tudi dru- ge položaje generala Radivojeviča j)ri Šmar- ju. Po teh uspehih je Palombini kmalu na- predoval do Višnje gore, Marcoguet pa je sledil umikajočim se Radi vojevicevim eno- tam do Grosuplja. Generalmajor Rebrovic se je 20. septembra moral dalje umakniti do Medvedjka in po njegovem umiku 22. septembra je general Janin zasedel Višnjo goro. Iz Postojne je Palombini krenil v Cerknico in je med njo in Studencem pri Blokah razporedil svojo divizijo. Medtem je general Perreyniont prodiral z 2 bata- ljonoma in eskadronom proti Krki in se potem v Višnji gori povezal z enotami ge- nerala Janina. Pred Palombinijevim pri- tiskom sta varovala levo krilo Rcbroviceve enote polkovnika Starhemberg in Milutino- vic z bataljonom 8. gradiščanskega grani- čarskega polka, bataljonom 6. varaždinsko- st. jurjevskega graničarskega polka in eskadrouom 5. huzarskega polka Radetzke- ga, ki so krenili v Žužemberk. Perreymont je 23. septembra odšel iz Krke skozi Dobre- polje. Starhemberg in Milutinovic sta mu sledila skozi Brezov dol, Ambrus in Tiso- vec proti Dobrepolju. Perreymont se je utrdil v Velikih Laščah. Milutinovic je iz Kompolja z bataljonom 6. varaždinsko-st. jurjevskega graničarskega polka krenil po cesti, ki je vezala Ribnico z Velikimi La- ščami. Drugi oddelek je prodiral preko Travnika pri Loškem potoku proti levemu krilu Perreymontovih enot, ostali so pa na- predovali po ljubljanski cesti proti Velikim Laščam. Pred avstrijsko premočjo so se enote Perreymonta umaknile v tamkajšnje gozdove. Iz Karlovca se je istočasno bližal bojišču generalmajor baron Živič z bataljonom 4. islunjskega, 3 četami 3. ogulinskega grani- čarskega polka in huzarji preko Metlike proti Ribnici, ki jo je zavzel s Starhember- govo in Milutinovičevo pomočjo. Avstrijska polkovnika sta 26. septembra prodirala da- lje proti Blokam. Generalmajor Živič je dospel do Sodražice in potem napredoval preko Studenca do Nove vasi. V bližini No- ve vasi se je utrdil Palombini, ki se je 27. septembra že moral umakniti v Cerknico in od tam še dalje preko Unca v Postojno, kjer se je 28. septembra ponovno utrdil. Milutinovic in Starhemberg sta mu sledila, vendar jima je šele pri Grosupljem uspelo dohiteti eno njegovih brigad. Nugent, ki je 19. septembra prodiral iz Pazina proti Kopru, kamor je dospel 20. septembra, jc poslal proti Postojni odred majorja Gavende. Nugent je 29. septembra napredoval že do Bazovice iu pri Opčiuah trčil 3. oktobra na Palond>inija, ki se je pred njim umaknil in 5. oktobra prešel .Sočo pri Gradišču ,s polovico svoje divizije, j Drugo polovico divizije je usmeril proti! Miruu na \)pavi. da je zavaroval umik; podkralju Eugenu. Nugent je obkolil po-j sadko v Mirini in potem dalje prodiral sko- zi Devin proti Gorici. Poročnik Max Füller iz nižjeavstrijskega 3. pehotnega polka nadvojvode Franca Karla je s 40 možmi varoval most preko Vipave pri Rubijah. vendar se je moral kmalu umakniti pred 1.200 možmi italijansko-francoske pehote, konjenice in 3 topovi. Ko je namesto Verdiera postal general- podpolkovnik Grenier poveljnik levokrilne operativne skupine francosko-italijanske vojske, je po umiku desnokrilne skupine začel 4. oktobra koncentrirati svoje enote in 5. oktobra je združil levokrilno skupino pri Irbižu. Gratieuova divizija se je pre- maknila od Rekarjeve vesi do Podkloštra, Rouyerjeva divizija je zasedla utrjeno ta- borišče pri Trbižu, Campi jeva brigada je razporedila svoje enote pri Beli peči (pri Fužinah) in impolila bataljon iz svojega sestava proti Kobaridu, da bi varoval gor- ski prehod pri Bovcu pred avstrijskimi le- tečimi enotami, ki so napadale z juga, ker je uspelo podpolkovniku Mcngeuu z eska- dronom 3. ulanskega polka nadvojvode Kar- la zavzeti Tolmin. Pri Trbižu osredotočeno levo krilo francosko-italijanske vojske se je 6. oktobra začelo umikati. Rouyer je krenil proti Naborjetu, Campi proti Bovcu, le Gratien je sam vztrajal v Trbižu do 8. oktobra, dokler Campi ne bi dospel v Bovec in Rouyer v Raccolano, če je ne bi že j)rej zavzeli Avstrijci, ki so hitreje prodirali skozi Mrzlo vodo iu Rabelj v dolino Jezer- nice. Med bojem Nugentovih enot s Palombi- iiijcvo divizijo 5. oktobra pri Mirnu so po- stali bojni položaji italijansko-francoske vojske vzhodno od Soče že tako izpostav- ljeni pritisku notranjeavstrijske vojske, da je 6. oktobra prešel Sočo pri Gorici ita- lijanski podkralj princ Eugen s svojim vrhovnim poveljstvom in krenil v Gradišče. Podpolkovniku Milutinovicu je 6. oktobra uspelo, da je z 200 graničarji in vodom 5. huzarskega polka Radetzkega zavzel Go- rico. Nugent je ob spodnjem toku Soče pustil Gavendov odred, sam pa je prodiral proti Trstu. 41 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Desnokrilna operativna skupina franco- i sko-italijanske araaade je bila 6. oktobra j 1813 takole razporejena: Marcoguetova di-j vizija je od Gradišča in Romansa segala na i sever, južno se je do morja razprostirala \ Palombinijeva divizija. Zahodno od Gradi- ! šča je bila Pegotova brigada. V samem Gra- j dišču je bilo vrhovno poveljstvo z Italijan-' sko kraljevo gardo. Hillerjeva notranjeavstrijska armada je bila v začetku oktobra še med Beljakom in j Ziljsko dolino. 7. oktobra pa je že impredo- i vala do Trbiža, od koder so se morale Grc- nierove enote rrmakniti 8. oktobra proti Žabnici in še dalje do Pontablja, ki ga je 8. oktobra že dosegla levokrilna skupina generala podpolkovnika Greniera. Avstrij- j cem je 8. oktobra uspelo zavzeti Trbiž in 1 Zabnico. Istočasno so prodirale proti Trbižu tudi enote iz Podkloštra, ki so morale po- prej zavzeti mostišče pri Kokovu. Proti Trbižu so prodirale še 4. avstrijske kolone, i 1. kolona, ki jo je vodil general MaTSchall j preko Göriascher Alp skozi Wagengraben : do Kokova in dalje proti Trbižu, so sestav- , Ijale skupina generalmajorja Winziana \ pod vodstvom inženirskega poročnika Sal- ; laba, skupina generalmajorja Ekhardta, j vsebujoča 4 čete 8. lovskega bataljona, 9 ¦ čet 63. pehotnega polka Bianchija, eskadron j htizarjev Frimonta, 5 čet furlanskega 13. pehotnega polka Reiskega, bataljon slavon- skega 53. pehotnega polka Ivana Jelačiča, bataljon sedmograškega 51. pehotnega polka j Splenyja, je prodirala preko Sommerwirtlia ' in Bartolograbna pri Ziljski Bistrici do Tr- biža. 2. kolona generalmajorja Mayerja jet na levem krilu prodirala od Rateč proti i Beli peči (Fužinam) s 4 četami 9. lovskega ^ bataljona, bataljonom furlanskega 13. pe-i hotnega polka Reiskega in 3 četami koro- i škega 26. pehotnega polka Hohenlohe-Bar- < tersteina. 3. kolona generalmajorja Vecseya ! je ob desnem bregu Žile napredovala do i Bele peči in prodirala dalje proti Rovtamij pri Trbižu z 2 bataljonoma štajerskega 27. j pehotnega polka Chastelerja in 4 bram-1 bovškimi četami. V sredini je prodirala 4. J kolona konjeniškega generala Frimonta s ; 3 bataljoni koroškega 26. pehotnega polka ; Hohenlohe-Bartensteina in huzarji, bataljo- i nom 9. petrovaraždinskega graničarskega { polka in 2 baterijama po cesti od Vrat (med ] Podkloštrom in Trbižem) proti Kokovu. i Zaradi avstrijske premoči se je general- i podpolkovnik Grenier umaknil z levokrilno ! operativno skupino francosko-italijanske j vojske do Pontablja. | Grenierova levokrilna operativna skupi- na francosko-italijanske armade je 11. oktobra pričela delno razporejati svoje enote že v dolini Tagliamenta. Rouyerjeva divizija je na skrajnem levem krilu dose- gala Venzone, Gratienova Ospedaletto in Gemono. Campijevo brigado je pri Koba- ridu potisnil odred polkovnika Mongena do Quesnelove divizije pri Gradišču. Generalmajor grof Nugent je 11. oktobra prispel pred Trst s svojo brigado, ki so jo sestavljali bataljon madžarskega 52. pehot- nega polka Franca Karla, bataljon 5. varaž- dinsko-križevskega graničarskega polka, bataljon istrskih brambovcev in pol eskad- rona 5. huzarskega polka Radetzkega. Pol- kovnik Rabie se je z 800 možmi tržaške po- sadke umaknil v tržaški grad. Njegovo francosko topništvo je razpolagalo s 55 tež- kimi topovi. Istočasno z Avstrijci se je po- javil v tržaški Inki tudi angleški admiral Freemantle s svojo eskadro in je v prista- nišču izkrcal angleško pomorsko pehoto in velikokalibrski top, s katerim je 12. oktobra začel obstreljevati tržaški grad. Prav tako je z Visa s transportno ladjo piiplul tudi angleški polkovnik Robertson s 450 možmi angleških kopenskih čet, 20 topničarji, 4 poljskimi topovi in 2 šestcolskinia (147 mm) možnarjema. Kapetan d'Aspre je vdrl v mesto z 2 četama 52. pehotnega polka Fran- ca Karla, četo 5. varaždinsko-križevskega graničarskega polka in vodom 5. huzarske- ga polka Radetzkega. Rabiejeva posadka se je vdala 28. (29.) oktobra. Avstrijci so po vdaji francosko-italijanske posadke za- plenili v Trstu 182 topov. Vrhovno poveljstvo je 23. oktobra zapu- stilo Gradišče in se premestilo v Videm, ker se je levo krilo 2. rezervne skupine glavne avstrijske armade topniškega generala Jo- hanna Hillerja že nevarno približevalo So- či. Italijanskemu podkralju princu Eugenu je kmalu sledilo tudi ostalo desno krilo francosko-italijanske armade. Ruggierijeva brigada se je pa vsa premestila iz Palme v Codroipo, kamor je 25. oktobra prispelo tudi vrhovno poveljstvo. Soulierova briga- da je 24. oktobra usmerila svoj premik proti S\\ Danielu. Polkovnik Starhemberg in generalmajor Vecsey sta 25. oktobra pro- drla do Vidma, ki sta mu prihajali na po- moč Marcoguetova divizija in Campijeva brigada. Avstrijski odredi iz sestava levokrilne operativne skupine notranjeavstrijske ar- made generala Radivojevica so 18. avgusta prešli mejno reko Savo, ki je mejila Ilirske 42 časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA province in Avstro-Ogrsko pri Zagrebu, Sisku in Petrinji. Odredom, ki so prodirali v Civilno in Vojno Hrvaško, je poveljeval general Tomašič. Njegova predhodnica, ki jo je vodil graničarski podporočnik Jožef Herakovic, je naglo prodirala proti južni Dalmaciji. Ko je dosegla obalo, jo je an- gleški brik prepeljal na Mljet, kjer se ji je pridružilo 200 mož 3. ogulinskega grani- čarskega polka. Z Mljeta so pripluli v Boko Kotorsko, kjer so osvojili francoske utrdbe Espagnol, Perast in Novi. Vendar je bila Her ako vice va skupina prešibka za nadalj- nje samostojne vojne podvige, zato jo je angleška vojna ladja odpeljala na Reko, ki so jo 23. avgusta morali Francozi dokončno prepustiti Avstrijcem. Generalmajor Tomašic je 23. oktobra krenil iz Gospiča v provinci Vojni Hrvaški z bataljonom 1. ličanskega graničarskega polka, ki mu je poveljeval podpolkovnik Popovic, divizionom banderialnih huzarjev in divizionom navadnih vstašev, ki se jim je 27. oktobra pridružil še bataljon 10. pr- vega navadnega graničarskega polka. To- mašicev odred je prekoračil mejo med pro- vincama Vojno Hrvaško in Dalmacijo, ki jo je branil general Roize z 2. divizijo ilir- ske oborožene sile, sestoječe iz 8 bataljo- nov, ki «0 šteli 6.000 mož. 2 pandurska ba- taljona in 3 bataljoni hrvaških graničarjev so že v začetku sovražnosti med francosko- italijansko armado in Hillerjevo notranje- avstrijsko vojsko prebegli k Avstrijcem. V Kninu in Budvi je bilo 140 francoskih orožnikov, 200 francoskih in italijanskih topničarjev in mornaTJi ilirske flote. To- mašičev odred je 30. oktobra prodrl do Knina, kjer je poveljeval mali garniziji, ki so jo sestavljali orožniki s franc, kapetanom Damareyem. Tomašič je pa 31. oktobra za- vzel kninsko trdnjavo, iz katere se mu je pridružila dalmatinska posadka. General- major Tomašič je nato prodiral dalje ua zahod proti Zadru, v katerem so oborožene sile generala Roize štele 900 mož 1. liškega graničarskega polka, 300 pešakov 4. itali- janskega lahkega pehotnega polka, 70 top- ničarjev, 17 ladij s tristo možmi posadke, 2 četi po 150 mož in 1 elitno četo uradnikov. V Zadar je končno odpoklical tudi vso bri- gado orožniškega odreda in zadarskega okrožja. Tako je zbral 2000 mož za obram- bo Zada-a. Vojski je poveljeval polkovnik Cond, policiji vojni komisar Germain, top- ništvu poveljnik bataljona Piquet, orožni- štvu poveljnik eskadrona Rigade, floti pa poročnik v-ojne ladje La Chadenede. Pred Punta-Amica pri Zadru se je 25. oktobra zasidrala angleška fregata L'Alceste, ki ji je poveljeval kapetan Blace. Orožniki za- darske divizije so se razporedili na pri- morskem mostu, da bi preprečili morebitno izkrca vanj e desantiiih enot. Angleški fre- gati se je 26. oktobra pridružil še brik, ki je križaril po kanalu pred Zadrom in ovi- ral ladje, ki so dovažale živež iz otoka Ugljana v Zadar. Iz Benkovca se je 1. no- vembra umaknila v Zadar pred napredu- jočimi Avstrijci tudi orožniška brigada. Ker so se v zadarski garniziji 2. decembra uprli hrvaški graničarji in pandurji, se je 4. decembra morala vdati zadarska posadka. Topništvu generala Roize so 6. decembra \ Zadru zaplenili Avstrijci 286 topov. Medtem ko je glavnina avstrijske vojske s sodelovanjem angleške vojne mornarice oblegala Zadar, je generalmajor Tomašic napotil polkovnika Danesa z vstaši, ki so se samostojno vojskovali, proti Splitu. V Danesovem odredu so bili vojaški begunci in ujetniki, ki so jih Angleži v svojem po- morskem oporišču na Visu formirali v 1. hrvaški bataljon. Ta bataljon je kasneje sodeloval s floto angleške vojne mornarice, ki ji je poveljeval admiral Freemantle pri 43 KRONIKA ČASOPIS 7, A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO osviijaiiju južnodalmatiiiskili Ink: Slano, Hercegnovi, Cavtat in Ston. Polkovnika Danesa je z njegovim odredom izkrcalo pri Makarski 30. oktobra angleško ladjevje z Visa. Iz Makarske je prodiral proti Skadri- nu, v katerega je vkorakal 51. oktobra. 1. novembra je zavzel Šibenik, iz katerega se je umaknil francoski ])o\eljnik s 25 Itali- jani. 20 Hrvati in 40 narodnimi gardisti v utrdbo San Nicolo. Iz Šibenika je prodiral dalje proti Trogiru, kamor je prispel 6. de- cembra. Ko so 7. decembra napredovali Avstrijci do Solina, je angleški kapetan fregate Hoste že 5 dni oblegal Split, kate- rega je branil poveljnik bataljona Bouille- rot, bivši kapetan 60. rednega pehotnega polka. Pred prodiranjem avstrijskih enot so se orožniki iz ogroženega Sinja umaknili v Klis. Kapetan Bouillerot je odpoklical ^ Split z otoka Braca tudi podpolkovnika Narodne garde Capogrosso z njegovo eno- to. Kapetan Bouillerot je 30. oktobra za- pustil Split s splitsko in solinsko garnizijo, ki so ju sestavljali: 140 orožnikov povelj- nika bataljona Grisogonoja. 19 \ojakov 4. italijanskega lahkega pehottiega polka ]>od- poročnika Perroja, 9 francoskih orožnikov poročnika Frémonona in 7 italijanskih top- ničarjev poročnika Sartorija. Tema garni- zijama so se pridružili še francoski vojaki in uradniki iz Splita. Tudi iz Klisa je pri- spelo 110 orožnikov iu 7 vojakov. V splitski luki so se vkrcali na razpoložljive plovne objekte ilirske flote in odpluti proti Italiji. S kapetanom Bouillerotom je zapustilo Split 320 mož francosko-italijanske vojske in ilirske uprave iz province Dalmacije. Split- ski župan in polkovnik Narodne garde Ca- pogrosso sta 2. novembra izročila mesto angleškemu kapetanu fregate Hostu, ki je zaradi vojnih uspehov pri osvajanju mest v Dalmaciji napredoval v komodorja. V Splitu je izkrcal 600 Hrvatov, ki so z njim pripluli iz Dubrovnika in Stona. V Solinu, ki ga je oblegal polkovnik Danese s tam- kajšnjimi prebivalci, so se 2. novembra vdali orožniki iz predstraže kliške garnizi- je. Ko je prodiralo iz Sinja proti Vrliki 60 jjandurjev in 5 orožnikov s kapetanom Ba- sičem, ki jih je 31. oktobra poslal kapetan Bouillerot zaradi istočasnega avstrijskega vdora s severa, so pri srečanju z vstaši pre- bežali pandurji k nasprotnikom. Kapetan Basic se je moral s svojimi preostalimi orožniki 4. novembra vrniti v Klis. Po 5- dnevnem obleganju Klisa, ki ga je ogrožal polkovnik Danese s 1600 vstaši, je zbežalo iz kliške posadke 141 pandurjev. Z ostalimi 250 branilci jc kapetan Kernpotich zavračal napade Dancscjevega odreda vse dotlej, dokler niso pričeli trdnjave obstreljevati s topovi. 16. novembra so se ^ dali branilci že skoraj razrušene utrdbe. Avstrijski general Milutinovic je z eskad- ronom in 2 krajiškima bataljonoma, ki so skupno šteli 2.500 mož, 26. decembra iz zavzetega Zadra prodiral proti Splitu. Nje- gove enote so skozi Omiš napredovale do Makarske, iz katere se je posadka s po- veljnikom Nonkovičcm umaknila v utrdbo Norin ob spodnjem toku Neretve. Na tej utrdbi je 18. februarja po 20-dnevnem oble- ganju še vedno plapolala francoska troboj- nica. Avstrijski major Marojevič. ki je vo- dil 63-dnevno obleganje trdnjave Norin, ni mogel Nonko\'iču preprečiti prodor skozi avstrijske .položaje, še manj pa njegovega umika v Bosno. Angleški kapetan Löwen je 10. oktobra ua otoku Lopudu netil upor proti ilirski oblasti med prebivalci. Uspelo mu je pri- dobiti protifrancosko razpoložene deželanc, ki jih je vodil grof Caboga in drugi patri- ciji, da so z njegovimi 50 mornarji skupaj začeli oblegati Dubrovnik, kjer so zavladali republikanci in se je ponovno okrepilo francosko razpoloženje. Ker vstaši niso bili vajeni dolgotrajnega obleganja, je upal ])oveljnik dubrovniške garnizije general Montrichaird, da bodo Dalmatinci kmalu opustili obleganje mesta in se vrnili na svoje domove. General Montrichard je skle- nil v svojem generalštabu, ki je bil nasta- njen v Gružu, da bo s 300—400 vojaki pre- senetil upornike v noči med 8. 'n 9. de- cembrom. Njegov obkoljevalni manever sta izvajala Gargurič, ki je prodiral po ce- sti od zaliva Dubrovniške reke proti Gružu z bataljonom 4. slunjskega graničarskega polka, in Paccioni, ki se je bližal izpostav- ljenim uporniškim položajem z bataljonom italijanskega pehotnega polka, a ni prese- netil oblegalcev. General Milutinovic se je v Splitu vkrcal na transportno ladjo in odplul proti Gružu, kjer ga je v luki že pričakoval poveljnik oddelka angleške vojne flote, ki je sode- lovala z Avstrijci ob Jadranski obali, ko- modor Hoste. Milutinovičeva kolona, ki je štela le 7 in pol čete, ker je ostal z delom njegovih enot polkovnik Danese v Splitu, je prodirala iz Makarske ob obali dalje do Gradaca, kjer se je vkrcala in odplula pro- ti Stonu; tam sta se ji pridružili še dve četi 4. slunjskega graničarskega polka. Ge- neral Milutinovic se je 2. januarja 1814 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KKAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izkrcal v Gružu, kumor jo že 3. in 4. ja- nuairja prispel tudi njegov odred iz Stona. Bataljon 1. liškega, 2 četi 4. slunjskega graničarskega polka, bataljon vstašev in cskadron banderialnih huzarjev je iz Gru- ža prodiral proti Dubrovniku, kjer je pustil 3 čete in z ostalimi enotami krenil 5. ja- nuarja proti Kotorju, a se je že T3. januarja spet povrnil pred Dubrovnik. Ob obali je razporedil 3 baterije iu potem čakal zavez- niške pomoči komodorja Hosta. Deli du- brovniške garnizije generala Montricharda, ki jo je sestavljalo 700 vojakov 4. italijan- skega lahkega pehotnega polka, 50 mož 4. slunjskega graničarskega polka ter 400 na- rodnih gardistov, nekaj francoskih topni- čarjev in orožnikov, so v noči med 20. in 21. januarjem naskočili avstrijske baterije, ki jih je že prej spopolnil komodor Hoste z 2 možnarjema, 6 osemnajstfuntniini in 2 šestfuntniina topovoma. Med izpadom enot generala Montricharda so Avstrijci zajeli predstraže narodne garde. Čeprav so 22. januarja skušali Avstrijci osvojiti ključno utrdbo Imperial, jih je zavrnila trdnjavska posadka, da so se morali umakniti v Gruž, kjer jih je varovala angleška vojna morna- rica. 21., 22. in 23. januarja je angleško topništvo obstreljevalo utrdbo Imperial z 10 topovi, ki so jih razpostavili na cesti Dubrovnik—Sv. Jakob. Hrvaški bataljon je zavzel Bosanko in Brgat ter tako zavaroval angleško baterijo. Premoč združenih av- strijsko-angleških sil je prisilila posadko utrdbe Imperial, da jo je 26. januarja za- pustila in se umaknila v Dubrovnik. Po padcu utrdbe Imperial, ki je varovala Dubrovnik od severa, je bila nadaljnja obramba mesta zaman, zato je general Montrichard prepustil Angležem in Av- strijcem Dubrovnik in utrdbo Imperial, ki so jo 29. januarja zasedle enote avstrijsko- angleškega odreda. Francoska garnizija ge- nerala Montricharda je zapustila Dubrov- nik, se v luki vkrcala na ladje ilirske flote in odplula v Ancono. Avstrijci so v Dubrov- niku zasegli 163 topov francoskega topni- štva. Še pred koncem leta 1813 je angleška vojna mornarica v imenu guvernerja oku- pirala otoke nekdanje Dubrovniške repub- like: Dakso, Šipan, Lo pud in Koločep. Na Hvaru se je 10. novembra izkrcal angleški major Slossor z angleškimi enotami in od- delkom 3. ogulinskega graničarskega polka. Njegov odred je še isti dan zavzel mesto. Le utrdba Napoleone se je še upirala oble- ganju kapetana Kneževiča vse dotlej, do- kler je ni uspelo osvojiti 14. novembra, ko se je vdala tudi posadka utrdbe Espagna. Avstrijci so od Angležev zahtevali, da jim poleg Visa. Lastova, Mljeta, Korčule in Hvara izroče tudi dubrovniške otoke, ven- dar jim niso ugodili, ker se je Avstrija pridružila koaliciji šele po njenih očitnih uspehih. Angleži so zasedli otočje vse dotlej, dokler ne bi drugače odredil angle- ški admiral Freemantle. Ruska vlada je 21. septembra iz Retro- grada obvestila svojega zaveznika črnogor- skega vladiko Petra I. Petroviča Njegoša, da je minila dobra tri leta trajajoča nev- tralnost zaradi Napoleonove kontinentalne blokade, ki je močno škodovala ruskemu gospodarstvu, predvsem pa zaxadi ustano- vitve Velikega Voj vodstva Poljske na škodo Rusije. Črnogorska vojska je prekoračila ilirsko-črnogorsko mejo, obšla Maini Gra- dino (1282 m) in pri Martinovičih krenila po cesti proti Budvi. Ko so se Črnogorci približali Budvi, se je med 22. in 23. sep- tembrom v tamkajšnji garniziji uprl 3. ogu- linski graničarski polk, katerega pripadniki so ubili svojega poveljnika, francoskega ka- petana, in poleg njega tudi orožniškega bri- gadirja. Črnogorcem je upor hrvaških gra- ničarjev omogočil, da so 23. IX. zavzeli z nji- hovo pomočjo Budvo. Po tem vojnem uspe- hu je krenil črnogorski vladika s svojo vojsko dalje proti Boki in 23. septembra obkolil utrdbo Sv. Trojice, katere posadka je obvladovala cesto Budva—Kotor. Utrdbo je branil poročnik Campagnola s 40 vojaki 4. bataljona 4. italijanskega lahkega pehot- nega polka. Uspelo mu je, da je z nekaj vojaki odšel iz trdnjave, toda Črnogorci so ga opazili in ga za skalami čakali v zasedi. Ko je s svojimi 8 vojaki dospel do njih, so ubili njega in nekaj njegovih spremlje- valcev, ostanku pa se je posrečilo, da se je umaknil v Škaljare in Kotor. Po kratkem boju z italijanskimi vojaki, ki so še ostali v trdnjavi, so vanjo vdrli Črnogorci in jo oplenili. Med plenjenjem je nastal v trd- njavi požar, ki je zajel kmalu tudi smod- nišnico, da je eksplodirala in popolnoma razrušila utrdbo. Črnogorci so se umaknili z njenih ruševin in se pridružili oblegal- ceni pred Kotorom. Vhod v Kotorski zaliv so branile baterija ila rtu Ostri, baterija v Hercegnovem, ba- terija pri Rose, 2 bateriji na rtu Verigi in baterija na otoku Sv. Djordje pred Pera stom. Črnogorci so 28. septembra osvojili baterijo na rtu Verigi. Zato so bili topni- čarji pri Rose prisiljeni, da so zabili ustja cevi svojim topovom in jih tako onesposo- bili, da bi se jih poslužili Črnogorci, sami 45 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino pa so se umaknili v Hercegnovi. Med črno- gorskim obleganjem Kotora je priplula 13. oktobra angleška fregata Bacchante, ki ji je poveljeval komodor Hoste, v Kotorski zaliv in se vsidrala pred Hercegnovim. Fre- gato je spremljal brik. Vojska črnogorske- ga vladike in bližina angleških vojnih ladij je opogumila posadke v Dobroti. Perastu in Risanu, da so se 14. oktobra uprle. Pre- bivalci Perasta so v mestu zavzeli utrdbo. Hrvaška posadka na otoku Sv. Djordje je umorila francoskega poveljnika Calamana in se vdala Črnogorcem. Bokcljčani in Čr- nogorci so 14. novembra napadli Herceg- novi, kjer se jim je pridružila še hrvaška garnizija. Hercegnovsko trdujavo Espagnol je branil polkovnik Holevacz, poveljnik 3. ogulinskega graničarskega polka. Ker ni imel moštva, temveč le peščico častnikov in topničarjev, se je umaknil iz trdnjave in se vdal Angležem. Komodor Hoste je raz- orožil branilce in zaplenjene topove vkrcal na ladjo ter odplul pred Ko tor. Izpred Ko- tora je odplul do otoka Sv. Djordja, kjer je vkrcal še topove tamkaj osvojene bate- rije, nato je z osmimi topovi odplul proti Dubrovniku. V noči med 28. in 29. oktob- rom je 350 hrvaških vojakov kotorske gar- nizije razoirožilo italijanske vojake. Ker je general Gauthier s svojimi oslabljenimi silami pričakoval vdor črnogorske vojske v mesto, se je umaknil v trdnjavo Sv. Jo- van, kjer mu ne bi mogli škodovati topovi, ki so jih Črnogorci postavili pred mestom. Ko je nevarnosit minila, se je general Gauthier znova premestil v mesto in utrdil mestna vrata. Kotorska garnizija, ki ji je poveljeval Mihajlovič, je štela le 25 hrva- ških graničarjev in 300 Italijanov, med ka- terimi so bili poleg pešcev tudi topničarji in orožniki. V Dobroti so se zbrali 10. no- vembra delegati vseh bokeljskih krajev in sklenili s Črnogorci zvezno pogodbo. Sesta- vili so tudi začasno vlado pod predsedstvom črnogorskega vladike Petra I. Petroviča Njegoša, v kateri je bilo 9 Bokeljčanov in 9 Črnogorcev. Začasna vlada je dalje vo- dila operacije proti KotoTu. Pravoslavni člani vilade so na skrivaj poslali odposlanca Savo Planienca k ruskemu carju Aleksand- ru L, da bi v Petrogradu dosegel s poga- janji z rusko vlado, da bi postali Boka Kotorska in Črna gora ruski Protektorat. Katoliška stranka se je pa nasprotno hotela podvreči avstrijskemu cesarju Francu I. Angleški komodor Hoste se je s svojimi vojnimi ladjami v začetku januarja 1814 ponovno pojavil pred Kotorom s topni- štvom. General Gauthier se je s svojo gar- nizijo 4. januarja vdal Angležem, ki so mu dovolili, da je zapustil Kotor in odšel s svo- jo garnizijo v Fermo. Eskadrila angleške vojne mornarice, ki ji je poveljeval komodor Hoste iz sestava flote admirala Freemantla in je imela svoje oporišče na otoku Visu, je prepustila zavze- to Boko črnogorski vojski, s katero je so- delovala v vojnih operacijah v Boki Ko- torski. Komodor Hoste je Črnogorcem 12. januarja izročil še Kotor in potem odplul proti Dubrovniku. Tako je postal črnogor- ski vladika Peter I. Petrovič Njegoš abso- lutni gospodar Boke Kotorske. Ko je pri- spel komodor Hoste v Dubrovnik, je spo- ročil generalu Milutinoviču o zavzetju okrožja Boke Kotorske in ga obenem obve- stil o političnem položaju v teh mestih. Avstrijce je močno vznemirilo širjenje črnogorske oblasti proti Jadranskemu morju. Zato je avstrijski general Milutinovic z 10 četami, ki so skupno štele 3.600 mož in 15 ladjami odplul iz Dubrovnika in 6. ja- nuarja prispel pred Hercegnovi, kjer ga je že pričakovala črnogorska vojska na bojnih položajih. Črnogorski vladika Peter I. Petrovič Njegoš ga je opozoril 7. januar- ja, da je črnogorska vojska zavzela Boko v imenu ruskega carja Aleksandra I. in, da bi lahko avstrijsko nasilje tako razjarilo Črnogorce, da bi prenehalo zavezniško raz- merje med Črno goro in Avstrijo. Ker niso uspela pogajanja med generalom Milutino- vicem in črnogorskim vladiko o prepu- stitvi okrožja Boke Kotorske avstrijskim oblastem, se je moral vrniti v Dubrovnik odred generala Milutinoviča. Dobovič iz Prčana je 16. marca sporočil generalu Milutinoviču, da pred Hercegno- vim pričakuje 2.000 Avstrijcem vdanih Bo- keljčanov avstrijsko vojsko, da bi jim po- magala Črnogorcem iztrgati Boko Kotorsko. 2 bataljona avstrijskega odreda sta ostala v Dubrovniku, z bataljonom 1. liškega in s četo 4. slunjskega graničarskega polka je pa Milutinovic krenil proti Hercegnove- mu. Ko je končno dospel tja, ga ni priča- kal niti en Bokeljčau, temveč le pogumna črnogorska vojska, ki je zasedla strateške višine okoli mesta in z minami prisilila odred generala Milutinoviča, da se je moral naglo umakniti. Neuspehi avstrijske vojske so prisilili avstrijskega generalmajorja Tomašiča, da je 17. aprila napovedal vojno Črnogorcem. V Dubrovnik so pričele prihajati nove enote avstrijske vojske. Vojna galija je 4() časopis 7A slovensko krajevno zgodovino KRONIKA pripeljala dva bataljona in poljske topove. Milutinovičev odred se je povečal za nekaj tisoč mož. Pred odhodom iz Dubrovnika so se uprli hrvaški vojaki, ki so med oblega- njem Dubrovnika prebegli k Avstrijcem. Graničarji 4. slunjskega graničarskega pol- ka, ki so se naveličali dolgotrajnega voj- skovanja, so hoteli, da jih vojaške oblasti demobilizirajo in po dolgih letih službova- nja v enotah mejne pehote vrnejo na nji- hove domove, vendar so jih Milutinovicu zveste enote zajele in prisilile, da so kre- nili v Cavtat, kjer se je 3. junija zbralo 26 čet; te so štele 3.600 mož. Zbrane enote so potem krenile proti Kotoru, le del Milu- tiiiovičevih čet, topove iai strelivo so vkrcali na 15 ladij, ki so odplule proti Boki Kotor- ski. General Milutinovic se je 7. junija poja- vil pred Hercegnovim. Ko mu je uspelo razorožiti mestno posadko, njegovim 4 če- tam pa nadzorovati okoliške komunikacije, so druge njegove enote lahko napredovale proti rtu Verigi. Vojnih operacij v Kotor- skem zalivu se je udeležila tudi avstrijska flota s sodelovanjem angleškega brodovja. Zavzela je baterijo im rtu Rose. Vendar ni mogla doseči Verige zaradi močnega vetra' in so se morale ladje vsidrati v Komburški ožini. Brodovje je doseglo svoj cilj šele zvečer, ko se je polegel veter. Medtem je močna skupina Črnogorcev in Risancev na- predovala proti Danovicim, in je trdno sklenila pred napadalci braniti vsako ped zemlje. Kljub temu, da so srdito napadali avstrijske položaje, so morali odstopati korak za korakom, dokler niso dospeli do Baošiča. Tudi v tem naselju se niso mogli obdržati, morali so se umikati dalje preko Bij eie in so se ustavili šele v Kamenarijih, kjer so se utrdili za nizkim kamenitiin zi- dom. Istočasno so se ustavile Milutinoviceve čete na zavzetih položajih na rtu Verigi, j kjer jim je uspelo 9. junija uničiti črno- gorsko baterijo, katere moštvo se je uniak- i nilo. Kljub tem uspehom avstrijske vojske ni mogel Milutinovic prodreti neposredno do Kotora, kar mu je branila posadka v Perastu. Tretjina prebivalcev Risana je j sestavljala uniformirano stražo začasne • črnogorsko-bokeljske vlade, zato je Miluti- , novic zagrozil Risančanom v posadki Pe- i rasta, da bo avstrijska vojska streljala nji- hove rojake, če se posadka v Perastu ne bo pokorila njegovim enotam, ki so pro- i drle že na strateške višine Boke Kotorske j in patruljirale po gorskih stezah, ki vežejo j severovzhodni del Boke Kotorske s Črno i goro. Te enote so varovale pred črnogor-, skim presenečenjem avstrijske kolone, ki t so prodirale ob obali. Medtem se je bližalo i zahodni obali Kotorskega zaliva avstrijsko brodovje z desantnimi enotami, ki so na- meravale zavzeti Prčan, z ostanki odreda pa je general Milutinovic šel po obali proti vzhodu skozi Drahovac in Dobroto. Iz Pr- čana je dospel tudi del odreda, ki je zavzel mesto in nasproti obale pri Kotoru zavzel svoje bojne položaje. Združene avstrijske enote so se pričele bojevati z glavnino črno- gorskih sil, ki je počasi izgubljala zemljišče. Ko se je zmračilo, je glavnina črnogorske vojske začela napadati položaje Milutinovi- cevih enot, druga skupina levo in desno-j krilnih bočnih enot črnogorske vojske je\ s pobočja vzpetin okoli Kotora valila skale 1 na presenečeno avstrijsko vojsko. Milutino- i vicev odred se je moral umakniti v naselja, j ki obkrožajo Kotor, avstrijski generalštab se pa je nastanil v Dobroti in Prčanu. Naslednji dan, 10. junija, se je nadalje- val boj med črnogorsko in avstrijsko voj- sko. Sele zvečer je enotam generala Milu- tinovicu uspelo potisniti Črnogorce nazaj v 47 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Kotor. Enote avstrijskega odreda, ki so obvladovale vzhodno področje Kotorskega zaliva med Kotorom in črnogorsko mejo, so zavrnile pomožno kolono črnogorske vojske, ki je prodirala iz Cetinja na pomoč vladiko vi vojski v Boki Kotorski. Avstrij- ska flota je 11. junija razporedila plovne objekte svojega brodovja pred Kotorom in s topništvom začela obstreljevati mesto. Ker se je Peter I. Petrovič Njegoš zavedal premoči avstrijske vojske, je predlagal ka- pitulacijo s pogojem, da izobesijo Črno- gorci rusko zastavo v Kotoru. Avstrijci so sprejeli njegov predlog in na obali je za- plapolala ruska zastava. Črnogorska vojska je nato zapustila Kotor in se vrnila v črno- gorsko kneževino. Avstrijski major Dubovic se je potem izkrcal v Sv. Stevanu, obkolil naselje, ki se je še branilo, in hotel prodirati iz Budve preko Grbalja (Župe) do Kotora. Med oble- ganjem Sv. Stevana in Budve je njegovim enotam zmanjkalo živeža in posadkama obleganih mest je uspelo njegovo vojsko potisniti do Kotora, kjer se je oskrbel s po- trebščinami za nadaljnje obleganje. Končno mu je moral črnogorski polkovnik Nikic predati Budvo in se vrniti po cesti preko Maina Gradine nazaj v Črno goro. Naslednji mesec je Avstrija pridobila tudi otoke nekdanje Dubrovniške republi- ke, ko so jih 16. julija 1814 Angleži evakui- rali: Šipan, Lopud in Koločep. Angleške mornariške enote so 15. julija zapustile tudi Hvar, ki mu je 20. julija sledila Korčula in 27. julija še zadnje oporišče flote admirala Freemantla Vis. Avstrijski cesar Franc I. je 8. avgusta ponovno organiziral nekdanje dalmatinske vojaške enote. S prenehanjem obstoja zadnje ilirske province Dubrovnika in Kotora se je kon- čalo v Sloveniji, Hrvaški in Dalmaciji ob- dobje dolgotrajnih vojn in z njimi tudi despotizem vojaškega diktatorja, ki je na- predne pridobitve francoske revolucije podredil svojim stremljenjem. Čeprav je koalicija hotela ponovno vzpostaviti nekda- nji absolutistični plemiški režim v evrop- skih državah, so bila hotenja njenih vodi- teljev brezuspešna, da bi v gospodarstvu in politiki dosegli predrevolucionarne druž- bene odnose. Tlačanstvu bližnji režim, ki bi omejeval gospodarsko moč buržoazije je prenehal že med veliko francosko revolu- cijo, dokončno pa je zamrl pod Napoleono- vo vlado, ki je stremela z osvajanji zago- toviti Franciji prvenstvo v Evropi. Zavezniške koalicijske vojne sile so na podlagi Pariškega miru 1814 in sklepov Dunajskega kongresa 1815 ozemlje nekda- nje Ilirije vrnile Avstriji. Provinca Vojna Hrvaška je postala sestavni del Vojne kra- jine. Iz teritorialnih področij bivše Ilirije, le brez provinc Dalmacije in Dubrovnika s Kotorom, je 1816 Avstrija ustanovila Kra- ljevino Ilirijo. Prekosavsko Hrvaško so 1822 priključili banovini. Province Kranj- ska, Koroška in Istra z Gorico so postale 1849 sestavni del avstrijskih kronskih oze- melj. Od tedaj do konca prve svetovne vojne je bila kraljevina Ilirija le še imen- ski pojem v naslovu avstrijskega cesarja. OPOMBE Slovstvo: Bogo Grafenaner: Zgodovina slo- venskega naroda, V. zvezek, Doba manufakturne in začetek industrijske proizvodnje ter hitrega razkrajanja fevdalnih organizacijskih oblik od srede XVIII, do srede XIX. stoletja. Založil Od- delek za tisk in propagando Glavne zadružne zveze, Ljuljana 1962, str. 129-151. — Holz, Oberst Georg t'reiherr von: Die innerösterreithischc Armee 1813 und 1814, A, Edlinger's Verlag, Wien und Leipzig 1912. str. 1-60. 86-88, 98-108. — Hor- setzky Adolf: Kriegsgescliichtliche Übersicht der wichtigen Feldziige in Europa seit 1792, L. W. Seidel & Sohn, Wien 1903, str, 270-275 — Kamon: Napoleonovi ratovi, Vojnoizdavački za- vod JNA, Vojno delo, Beograd 1957, str. 280. — Pisani Paul: La Dalmatic de 1797-1815, Editeurs Alphonse Picard et Fils, Paris 1895, str 454-476. — Potemkin V. P.: Zgodovina diplomacije, prvi zvezek. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1947, str. 562-592. — Specialni repertori] krajev na Koroškem, Izdala c. kr. centralna statistična komisija, Alfred Holder, Wien 1894. — Specialni repertorij krajev na Kranjskem. Izdala c. kr. centralna statistična komisija, Alfred Holder, Wien 1894. — Tauber Oscar und Dolleczek: Die oesterreichische Armee 1700-1867, zvezek 8. str. 266-278, ZV. 9. str. 389-516, zv. 11, str. 349-555, 575-578, ZV. 12, str. 580-401, zv. 15, str. 403-442, ZV. 18, str. 579-6:21. — Mal Josip: Zgodovina slo- venskega naroda. Najnovejša doba, Družba sv. Mohorja, Celje 1928, str. 84-86. — Vojna enci- klopedija, Beograd, 1, 1958, str. 725, 11, 1959, str. 356-652, 111, 1960, str. 671-673, IV. 1961. str. 787. 48 c; a s o i' i s z a s i, o v i-: .\ s k o k k a ,| i: v \ o z c. o d o v i \ o k r o n i k a KROG IN BUZINCI ivan zki.ko K c>l>raviiavaiijii zemljišča Belniuie in srednjeveške Sobote pritegujem še področje naselbin Krog in Buzinec. O Krogu ni po- datkov, da bi v srednjem veku pri])adal go- s|)o(]aiskeinu dvoru v Soboti. Venk elotte rész szerint kész pénziil. rész szerint kü- liimbféle javakban. es productumokban bé- szedettetett. vagy pedig az esztendöknek es idöknek mi volta szerint hol nagyobb. hol kevesebb arendaba kiadattntott nz emlitett Korongi helységnek. vagyis a helv ség közse- gének hat egymas utan követkczö eszten- dökre, ugymint 1839''^ esztendötül 1845''' eszteudeig minden masodik esztendön fize- tendö 17 f es 27 er. p. p. arendaban allol adjuk oily formau: bogy a nevezett Korongi hely.ség 1841. 1843. 1845-i^ esztendökben, mindenkor october hónapnak 10''^ napjän a feiebb kite!t arenda pénzeket maga koltsé- gén biztos enibere altol Szond)athel>re elkiil- deni, és ott a mi risztiinknck, vagy ki-kiil- döttiinknek leten ni köteles légyen. a mit ha elmulasztaua, négy forint biintetést fizetni tartozzon. mellyet a kaptolau minden biro nélkiii is rajta meg vehessen. A midön pedig ezen arendalasnok ideje eltelvéu 1845''' esztendöben a szokott két esztendobéli aren- da le fog fizettetni. akkor ezen szerzotlésnek iovabb vaio terjesztése végett Expressussai altol magai jelenteui el ne mulassa a töbször nevezett helység. ~ Mi pedig Korongi hely- ségnek kozsége ezen szerzodésnek minden pontyait czcnuel elfogadjuk. — Meiyiiek migyobb erosségére ezen szerzodés level mind két részrlil ala irattatott. és meg petsétel- tetvén. két hasonló parban elkésziilt, és költ Norsinczoti 5-''^ .|uny 1841. Gvöri kaptalan I.. .S. Ilorxiith Andras T. N. gvöri Laptalani Urod. ^ig^ véd L. S. x Horvatli Mihaly Korongi Helység öreg biroja x Zsalig Ivan Korongi Helység eskiitje .'\gus(ich Sandor Tettes N. A'as Varuu'gyének (Juras...) ac SzBiré)ja elölt L. S. (izginid pečat) 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Hogy tizcnlict forintokat 27 crrokat cziist pengo pénzben tevés végett a T. Györi Kap- talannak kezemliez vettern ezennel megis- inérem. Költ Szonibathelven 2"' October- ban 1841. Az az 17. for. 27. err. ezüst p. pénzben. Krancsics József, Apat Szonibatbelyi Kanonok cs Papóczi Perjely mint a T. Györi Kaptalannak Megbizotja. Hogy tizenliét forintokat 27 crrokat eziist pengo pénzben mint a T. Gyori Kaptalan- nak jarandó Dézma pénzt a Korongi belység részérol mint az elobb irt Kaptalannak meg- bizottja kezemliez vettem ezennel megismé- rem. Költ Szombatlielyen 23Octoberban 1843. Az az 17. for. 27. er. p. p. Krancsics József Apat és Szoinba- tlielyi Or Kanonok. Hogy 17 forintokat 27 crrok. eziist pengo pénzben mint a T. Gyori Kaptalannak 1844 és 1845 évekre jarandó Dézma pénz nékem liiany nelkiil lefizcttettek ezennel megismé- rem. Költ Szombathelyen 29''' Septemberben 1845. Az az 17. for. 27. er. pengö pénzben. Krancsics József Apat és Szombatlie- lyi Or Kanonok. Prevod: Pogodba Mi jjodpisani gyorski kapitelj dajemo v najem desetino in desetinski dohodek, ki se nas z vso pravico tiče že od davnih časov, kateri nam pripada v Železni županiji leže- čem kraju Krogu in katerega smo si dali zbirati deloma v gotovem denarju, deloma v različnem blagu in pridelkih, — ali pa ga izdajali imenovanemu kraju Krogu v najem, kdaj za večjo, kdaj za manjšo (najemnino): po kakovosti let in časov; ali (tako) tudi (sedaj) dajemo krajevni občini v najem za šest naslednjih zaporednih let; namreč za leta od 1839 do 1845, da sc vsako drugo leto plačuje 17 f. 27 cr. p. p. na ta način, da je imenovana kroška občina dolžna v letih 1841, 1843, 1845 vsakikrat 10. oktobra na svoje stroške po zanesljivem človeku poslati v Szombathely zgoraj določeno najemnino in jo tam izročiti našemu uradniku ali od- poslancu. Ako bi se to opustilo, bi bila (ob- čina) dolžna plačati štiri forinte kazni, ka- tero bi mogel kapitelj od nje izterjati tudi brez vsakega sodnika. — Ko bi ta najemni čas v letu 1845 potekel, tedaj naj ne opusti večkrat imenovani kraj, javiti se po svojih zastopnikih zaradi podaljšanja pogodbe, (kako) se bo plačevala običajna dvoletna najemnina. — Mi pa občina Krog s tem spre- jemamo vse točke te pogodbe. Zaradi večje veljavnosti je bila pogodbena listina od obeh strank podpisana in opremljena s pečati in izgoiovljejia v dvojniku ter datirana v Nor- šincih dne 5. junija 1841. Gyorski kapitelj L. S. Horvath Andrej, odvetnik č. gvörskega kapiteljskega gospostva L. S. Horvath Mihael, župan kraja Krog Zsalig Ivan, zaprisežencc kroškega kraja Pred Aleksandrom Agustichem, (zaprise- žencem?) in sodnikom ugledne Železne županijc* L. S. S tem potrjujem, da sem prejel sedemnajst forintov 27 krajcarjev v srebrnem pengo de- narju v dobro č. gyorskega kapitlja. Datum v Szombathclyu 2. oktobra 1841. To je 17 for. 27 kr. v srebrnem pengö denarju. Krancsics Jožef, opat (—) soniboteljski kanonik in prior (kraja) Papócz kot pooblaščenec č. gyorskega kapitlja. S tem potrjujem, da sem sprejel sedem- najst forintov 27 krajcarjev v srebrnem pengö denarju, ki pripada č. gyorskemu ka- p iti ju kot desetinski dettar od kraja Kroga kot pooblaščenec prej omenjenega kapitlja. Datum v Szombathelyu 23. oktobra 1843. To je 17 for. 27 kr. p. p. Krancsics Jožef, opat in somboteljski kanonik de vigilantia. S tem potrjujem, da so mi brez primanjk- ljaja izplačali 17 forintov 27 krajcarjev v srebrnem pengö denarju kot pripadajočo desetino č. gyorskemu kapitlju za leti 1844 in 1845. Datum v Szombathelyu 29. septem- bra 1845. To je 17 for. 27 kr. v pengö denarju. Krancsics Jožef, opat in somboteljski kanonik de vigilantia. Druga listina, datirana v Noršincih dne 7. junija 1847, se v besedilu strinja z objav- ljeno. Razlika je v letnicah, ker se pogodba nanaša na čas od 1846—1851, in v znesku najemnine, ki je zvišan na 17 forintov in 32 krajcarjev. Občino Krog so zastopali: Matija Bólent, župan, Ivan Zsalig in Stefan Bratko- vics, zapriseženca. Vsi trije pečati (gyorske- ga kapitlja, kapiteljskega odvetnika in Ale- ksandra Agusticha, sodnika Železne župa- 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA iiije) SO neokrnjeni. Najemninski znesek je \ bil na navaden način plačan le za prvi dve ! leti (1846, 1847) 28. septembra 1847. Nadalj- i njega plačevanja ni bilo. i 2. ZEMLJIŠKA GOSPOSKA KROGA V SREDNJEM IN V ZAČETKU NOVEGA VEKA Najstarejši znani zemljiški gospod Kroga je bil Ezav (Isou = Ezsau"), za katerega zve- mo iz listine iz 1. 1298.* Več kot o imenu pa listina ne poroča. V letih 1331, 1353, 1355, 1421, 1436 in 1468 se kot zemljiška gosposka na ozemlju Kroga omenja rodbina, imenovana Kroška (... de Korogh).* Simonov sin Nikolaj je bil iz Kro- ške rodbine in se javlja v letih 1353 in 1355.' Toda 1. 1350 si Krog lasti magister Nyku' iz Nagymartona. Kot svojo posest ga pre- pusti svojemu sorodniku Oliveru, kraljev- skemu zakladniku in sodniku z namenom, da naseljuje in uživa področje Kroga. Isto- časno se Oliver obvezuje, da bo oba Kroga, Rakičan (Reketye) in še nekatere druge na- selbine na Madžarskem, vrnil, ko bo Nykul to hotel, po Oliverovi smrti pa so jih dolžni vrniti Oliv-erovi bratje in sinovi z vsemi pra- vicami.* Podoba je, da je prav ta Nykul bil vzrok spora, ki je nastal zaradi zemljiških pravic do Kroga med Kroško rodbino in imenova- nim Nykulom. Spor sta reševala deželna .sodnika Tomaž (1353) in Drugeth (1355), vendar po dveh letih spora ni prišlo do po- miritve." L. 1444 sta si zemljiško pravico nad Kro- gom, Radostinci in pristavo Vrbovčan (Bor- bochan) prisvajali rodbini Taplan in Kys- faludy. Rodbina Taplan se omenja tudi leta 1456 kot zemljiški gospod v Krogu.*" Zaradi pomanjkljivih podatkov je težko določiti, v kakšni obliki in v kolikšnem obsegu so si posamezne rodbine pridobile in uživale zemljiške pravice v Krogu in na njegovem področju. Zanimivo pa je, kar pravi o zemljiški go- sposki v Krogu vizitacijski zapisnik iz leta 1698, da je Krog posest soobodnikov: bona nobilium.^^ Med kroške svobodniške rodbine spada Lipičeva (Lipich) rodbina, ki stopa v ospred- je v XVII. stoletju in se omenja 1. 1632.'- V stari soboški cerkvi je imela kripto (pred 1. 1743).i3 Iz 1. 1749 sta znana Anton in Bal- tazar Lipič. Zadnji je bil podžupan Železne županije.*^ L. 1778 nastopa Ivan Lipič kot zemljiški gospod v tišinski župniji (v Ran- kóvcih) in v kraju Lukačovci.** Primer, kako se je povzpel zaradi zaslug za domovino iz nižje družbene stopnje v višjo, je bil Jurij Gujtman, ki si je z odo-. britvijo cesarsko-kraljevske pisarne na Du- i naju z dne 20. marca 1686 pridobil plemiški naslov zase, za svoja sinova Matijo in Jurija ter hčerki Heleno in Marijo, za vse svoje j dediče-potomce, rojene in ki se bodo rodili \ še v bodoče. Listina'o Gujtmanovem plemi-j škem naslovu se je ohranila do današnjih i dni. Po tradiciji izvira iz kroškega področ- ] ja.*5 Zato jo v tej zvezi objavljam. Sestav- j Ijena je v slogu XVII. stoletja.*" Značilen je i njegov grb: na zelenem podnožju in modrem | ozadju stoji pokoncu postavljen rumeno- | rjav pšenični snop. Podoben grb v enaki \ barvi je tudi na vrhu grba (prim, sliko listi- j ne). Spodnji del grba je pravi grb, medtem ¦ ko je nad grbom postavljeni pšenični snop > čeladni okras. Lisliiia. s kntcro je Jurij Gujtman zaprosil leta 1686 za |)lemiški naslov 51 kronika ČASOPIS ZA S I, O \ E \ S K O K K A J 1. \ \ (.) Z C. O U O \ 1 N O Izvirno Ix-sedilo Cujtnianovc prošnje za pocleliiev i)leniiškef!;a naslova z odobrilvijo grba je naslednje: Saeratissin)(a)'' Caesarea Regiaqiie Ma(as Dne 13ne Clenientissinie Jnnafa Mattis vrae Sacrani(ae) (Jratia. et benignitate. qua nninersos fidelcs snos sub- (lilos. de se et patriae benenieritos, i)roseqiii consueuit. aniniatus et ego. Ad Augiistuin Mattis vrae Solium, confugicndum dvixi, liu- millime sup|)licando Ma... vrae, quatenns ex benigiui Clementia sua, nu' infrascriptum, ac per me Matthiam, et Georgiiim l'ilios, ac Hellcnani et Mariam f'ilias, iam iia(t)os, cae- terosqne Haeredes et Posteritates meos etiani imposterum nastiluros utriusque Sexus nni- nersos. de statu et couditione ignobili, in coetnni et nttmernm verorum, ac indnbitato- runi Regni Sui Hungariae Nobilinnt coop- tare et annumerare, mihiqne et infrascripta Arma, seti Xobilitatis Insignia. Clemcntis.si- nu> confcrrc dignetur. Quam Mattis Vr . . . ((i)ratiam. liumillimis. ac perpetuo fidelibus Servitiis protuereri st(ud)eb(o). Eiusdem Mattis vrae Sacrain(ae?) Iluinillimus ac perpetuo fidelis subditus Georgius Cniytman Coiicissit Sua Sacr. Caesarea Regiaque Mallas (grb) A ienne Die 20. Mart. Anno Di7i 1686 Joannes Matolani Sccrctarius(?) mp. Izined kroškili svobodnikov XVIII. stoletja so znani: Jožef Zelko, ki inn je umrla leta Pfčat flyörskt'ga kapitlja un ii^liiii u t.crk\i'iii desrliiii \ Kroglr / diu- 7. \i. 1847; Marija s kr(»llü na glavi je (il>riijc- uii Ita svojd (h^no stran: v narttčjti drži otroka je/ttsa 1739 hčerka (ex Korong nobilis Josephi Zelko iiifans puella Anna)."* ter Mihael Ščaj) (.Schapp) in Žižek (Sisek). ki sta kot »ne- mešnjaški« priči nasto|)ila 1. 1777 v Turniščti ob pravdi, na čigavem področju stoji tur- iiiška ceilšcv.'" 3. k.oi.o:\izaci jsko stanje kroga v skednjem veku Na potliwju današnjega kraja Kroga raz- likujejo v stoletju dve naselbini: A\'liki in Mali Krog (1331: Nogkorug:-'' 1350: duas Kurugh;^> 1353: Nogkorongh;^-' 1405: Kysko- rogh^«). V soseščini Kroga, še na njegovem i)o opis z a s i, o v e n sro K k a j e v n o z g o l> O v i .\ o KRONIK A Vendar zopei nastopi težava. Krajevno ime Buzinez je po I. 1627 izginilo. Viziiacijski zapisniki iz let 1698, 1756 in 1778, kjer so omenjena vsa krajevna imena na področju soboške žu[)nije, ga ne poznajo. Pač pa na- a-aja vizitacijski zapisnik iz I. 1698 drugo okolnost, iz katere jc moči spoznati, kje je bilo naselje Bozyncli (1366), Buzinez (1627). Po vizitacijskem zapisniku iz 1. 1698 da- jejo bero .soboškemu kantorju vasi: Krog, Lukačovci in trg Rakičan.^' Namesto kraja Buzinez nastopa 1. 1698 Rakičan. Dolžnost dajatve je torej prešla iz Buzinec na Raki- čan. Vsekakor je obstajala za to neka vzroč- na zveza. Severovziiodno od Rakičana, na severni strani Ledave, najdemo Icdinsko ime »Biizonsko« (od Buzinsko; na karti Bizensko) in »Bijzonski mlin« (na specialni karti na- pačno: Budinski nilin).^'^ Semkaj lokaliziram naselje Buzinez,^« ki se javlja 1. 1366 v obliki Bozvnch — in je bilo med leti 1627—1698 opustošeno. Uničenje naselja .smemo pripi- sovati turškim vpadom. Podobno so Turki tik pred 1. 1627 uničili naselja, ki .so bila severovzhodno od Buzinec. namreč Ncgonce, I ešanovce. Križance, Obrančakovce in Bu- kovnico. Pri naselja izmed navedenih so v celoti izginila, medtem ko so prebivavci ostali dve imselji Tešanovce in Bukovnico obnovili. Po opustošenju naselja Buzinez .so se mogli prebivavci preseliti na zahodno stran Le- dave, y sosedni Rakičan, podobno kot so se prebivavci opustošeuih krajev Negonec, Te- šanovec in Križanec umaknili iz ravnine na bližnje griče, kjer so si zgradili zasilna bi- vališča, od koder so obdelovali svoja polja v nižjih legah ob požganili in izropanih do- movih.''' Opazno je tudi, da je prebivavstvo Raki- čana znatno naraslo. L. 1468 jc bil kraj Ra- kičan še kot zaselek (praedium),'" medtem ko je ob koncu XVII. stoletja trg z 229 pre- bivavci.'" Kajpada je v viharnem XVII. sto- letju postal Rakičan jJrivlačen za nezavaro- vano prebivavstvo zaradi gradu v kraju, ki je prav v XAT./XVII. stoletju prišel do ve- ljave kot obrandjna točka v prostrani rav- nini. Prav zaradi dejstva, da so se prebivavci Buzinec zatekli v sosedni Rakičan, more iz- virati dolžnost Rakičana, da je po propadu naselja Buzinci Rakičan dajal bero soboške- mu kantorju. Historični zapisek iz 1. 1366 pravi, da je naselje Bozvnch pripadalo h gornjelendav- skemu gospostvu. Dejansko je bilo na meji zemljišč Belmure in Gornje Lendave (Lyn- dua). \ XIV. stoletju pa sta bili obe zem- ljišči združeni v rokah rodbine Széchy. Zato ga je popisovavec 1. 1366 upravičeno prište- niil k zemljišču Lyndwa. Toda po svoji legi : jc bilo v neposredni bližini Murske Sobote. Po ugotovitvi lege se dotaknimo še razlo- g(>v\ zaradi katerih bi moglo biti krajevno ime Boz> neh in Buzinez istovetno z Businizo, kjer je dal knez Pribina postaviti cerkev. Z jezikovnega stališča ni iežavno istovetiti i Buzinico z Buzinci. kar pa je težko pri Pes- j ilici in PuSincih, kamor se najčešče lokali- j žira Pri])iuova cerkev v Businizi.'^ Madžarska historična zapiska krajevnega imena Bozvnch in Buzinez sta podana brez i slovenske končnice, podobno kot pri večini j prekmurskih krajevnih imen. Glede na drn- j ga prekmurska krajevna imena v madžarski j navedbi se je celotno krajevno ime glasilo: j Buzinci. kakor je tudi imrcčna ljudska ob- lika. Sprenu-mba Buzinica > Buzinci je po nmogili stoletjih mogoča kot v primeru: Bu- kovnica pri Dobrovniku, katere srednjeve- ! ško ime je Bnkovnik (1326: Bokonuk;'» 1405: j Bakonuk'^) — in pri krajevnem imenu Da- j brone (ob gornjem toku reke Marcala v Zal- j ski županiji), ki je slovanskega izvora'" in j se omenja 1. 1421 v ženski obliki: Konya- j dobroncza." Razvoj imena bi mogel biti: Buziirica (Bu- siniza) > Buzin'ca in pod madžarskim jezi- j kovnim vplivom > Buziiic (Buzinez). i Kakšna je bila cerkev v Buzinici, da je j tako brez sledu izginila? O Pribinovik ccr-j kvah v IX. stoletju pravi Milko Kos, da o i večini cerkva sjuemo domnevati, da so bile j lesene.''^ Sicer pa poudarja, da je o zunanji j obliki Pribinovih cerkva kaj določnejšega i težko reči.*' Pritegnimo še k temu izvajanja j nmdžarskcga zgodovinarja Balanyija o po- i PfCiit Andreja llorvatlia, praMicga /a,stoi)iiikči niskejr.i kapiteljskega gospostva ua listini z dne .junija IS47: V pravokotnem polju stoji krilati lev z dvignjenim meceiu v sprednji šapi. Na vrhu se ponovi isti prizor 53 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino deželskih cerkvah na Madžarskem v XI. sto- j lelju, ko so Madžari sprejeli kr.ščanstvo za \ kralja sv. Štefana; torej na področju nekda-j nje slovenske Spodnje Panonije. Pravi nam- j reč: »\aške cerkve so daleč zaostajale v si- jaju in velikosti za škofovskimi stolnicami, ki so jih v prvi vrsti zgradili mojstri iz tu- jine. Po zunanjosti so se komaj razlikovale od siromašnih vaških kmečkih koč in so bile večinoma zgrajene iz lesa, v ravnini pa po- nekofl iz opeke. Ni čudno, ako so se takšne majave zgradbe tako hitro sesule in izginile. Značilno je, da je bil madžarski kralj Ladi- slav I. komaj pol stoletja pozneje prisiljen z zakonom ukazati, da se znova zgradijo cerkve, ki so zaradi ostarelosti propadle.«^^ Lesena zgradba kaj lahko brez sledu iz- gine, kar moremo domnevati tudi o cerkvi v Bnzinici. Zlasti še, ako jo prizadene neka katastrofa. Bavarski škofje jioročajo leta 900, da so Madžari »požgali božje cerkve in razdejali vsa poslopja, tako da v celi Pano- niji, naši največji pokrajini, ni ne ene cer- kve«.*^ Čeprav tega poročila ni vzeti do- besedno, kajti madžarski znanstveniki ugo- tavljajo, da Madžari krščanstva v Spodnji Panoniji niso v celoti uničili,^' vendar pa more vsebovati veliko resnice o cerkvah, ki so bile v bližini nemškega državnega pod- ročja po madžarski osvojitvi Panonije — in o katerih so mogli nemški škofje prejeti za- nesljivejše podatke, kar moremo domnevati za sedanje prekmursko ozemlje. Pečat Aleksandra Agusticha, zastopnika Železne županije in overovatelja listine z dne 7. junija 1847: V pravokotnem polju se vidi sprednji del ptiča (divja gos ali raca?), ki se v celoti ponovi na vrhit. Ptič ima s puščico prehoden vrat Ako je utemeljeno Kleblovo naziranje, da je Pribinova Buzinica istovetna s krajevnim imenom Bozynch (1366), Buzincz (1627) pri Murski Soboti, potem se je verska tradicija cerkoe v Bnzinici nadaljevala v soboški cerkvi,*' katere začetki segajo v XI.—XII. stoletje, kot smo videli v sestavku o soboški cerkvi.''* Zato bo treba ob ponovnem poskusu lokaliziranja Pribinovih cerkva upoštevati tudi primer Bozynch, Buzincz, predvsem še zaradi dejstva, ker je bilo področje Murske Sobote in ob reki Ledavi naseljeno po Slo- vencih že ob prihcxlu Madžarov v Spotlnjo Panonijo.^* i OPOHIBE /. Ilazai okmdnytär. IV. kötet. Györött 166", 95—97 (= Cod. dipl. patr.); Wenzel, Codex dipl. Arp. COTit., XII, 627—629, — 2. Listino sein na- gajal V sestavku: Murska Sobota kot sedež arhi- diakonata in cerkveno-upravna pripadnost Prek- miirja v srednjem veku. Kronika, XI/1, 42. — 3. V listini je cesto uporabljen dolgi —s^—, ki ga podajem ^¦ transkripciji z navadnim —s—. — 4. O službi »föszolgabiro-ja« v preteklosti prim.: Uj idok lexikona, V. kötet. Budapest 1938, str. 2538. — Prvotno je opravljal predvsem sodno oblast. Zato je overjal listine. V novejši dobi je bilo težišče njegove službe v administraciji. O vlogi szolgabirója Agusticha v prekmurski jav- nosti prim. Vasvärmegje, 1898, 314. — 5. Melich L, Szläv jövevenyszavaink (Budapest, i90o), 1/2, 175. — 6. Csänki D., Magvarorszäg tört. földr., II, 833. — 7. iNagy, Cod. dipl,, VI, 74 in 260. — 5. Zala värmegye törtenete. OKLEVELTÄR. I. Budapest 1886, 501 (= Zala Okl.). — 9. Nagy, Cod. dipl,, VI, 74, 260—261. — 10. Csänki, n. d,, IL 852. — 11. Visitatio canonica 1698, 741. Škofij- ski arhiv v Szombathelyu. — 12. Vasvarmegye, 1898, 567. — 13. Visitatio canonica 1736, 1079. Škofijski arhiv v Szombathelyu; Slepec Jano.š, Zgodovina soboške cerkve. Marijin list 1911, 106. — 14. Visitatio can. 1778. Škofijski arhiv v Szom- bathelyu. — 15. Listino mi je pred vojno izročil na vpogled šol. upravitelj Bela Horvat, — 16. Prim, z listino, ki jo je pisal hrvaški ban Ivan Draskovic cesarju Ferdinandu HI. dne 27, febr. 1645 — in jo objavlja Hatvani Mihaly, Magyar törtenebni okmänytär, a brüsseli orsizägos levél- taiiiól és burgundi könyvtärbol, IV, kötet, 1608— 1652, Pest, 1859, 291^292. — 17. V oklepaju je rekonstruiran tekst. Listina je strgana in obrab- ljena vzdolž in počez. — 18. Mrtvaška knjiga žup- nije Murska Sobota za leto 1759. — 19. Klekl Jožef mL, Na sterom hatari lezsi Törniska cerkev. Ka- lendar Srca Jez. 1912, 56--57, 59. — 20. Csänki, n. d,, H, 767. — 21. Zala Okl„ L 501. — 22. Nagy, Cod. dipl., VI, 74, — 23, Csänki, n. d.. H, 781. — 24. Nagy, Cod. dipl., VI., 261. — 25. Csänki, n. d., II, 738. — 26. Csänki, n. d., II, 788. — 27. E. Klebel, Die Ostgrenze des KaroUngischen Rei- ches. Jahrbuch für Landeskunde von Niederöster- reich, 21 (1928), 576, — 28. Prim, M. Kos, Conver- 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K 11 A J K V NO ZGODOVINO KRONIKA sio Bagoariornm ot Carantauorum. V Ljubljani i 1936, 85, 87 — in Fr. Kos, Spomenica tisočletnice \ Metodove smrti. V Ljubljani 1885, 88. — 29. Csän- ^ ki, n. d., II, 739. — JO. Payr S., Eg>liaztorténeti , enilékek. I. Sopron 1910, 109. — 31. Visitatio can. i 1698, 745. — 32. Prim. Specialna karta: Murska i Sobota 4-b, razmerje 1 : 25.000. — 33. Prini. zem- , Ijevidno karto »Zemljišče Belmura v XIV. sto- letju«. Kronika XI/3, 168. — 34. Pavr, n. d., I, 111. ~ 35. Csänki, n. d., II, 788. — 36. Prim. I. I Zelko, Statistika prebivalstx a v Preknmrju 1. ; 1698. Kronika VI/2, 87. — 37. Zadevno literaturo : glej pri M. Kosu. Conversio, str. 122. V zadnjem času sta razpravljala o istem predmetu: Alojz Trstenjak, Kje je bila Pribinova Businiza? Svet ob Muri (re\-iia), I (1956), 90—96, in ITans Pirch- egger. Wo lag Privinas IBuisiniza? Zditschrift des historischen Vereines für Steienuark. Graz 1958, 174—173. — 38. Zala Okl, I, 195. — 39. Csänki, n. d., III., 32. — 40. Kniezsa I., Ungarns Völkerschaften im XI. Jahrhundert. Budapest, 1938, 89; — Jan Stanislav, Slovensky juh v stre- doveku. Turciansky Sv. Martin, 1948, I, 222; II, 136/157. — 41. Csänki, n. d., III, 45. — 42. M. Kos, Conversio, 90. — 43. M. Kos, Convorsio, 83. — 44. Balanyi György, Valläsos élet — istoläk. Magyar müvelödes törtenet. I, 387. — 43. Fr. Kos, Gradivo, II, št. 324, str. 245. — 46. Melicli J., Szläv jövevenyszavaink. I'2, 98—99. — 47. Prim. |l\an Zelko], Soboška cerkev — ])rizorišoe škofijske proslave llOO-letnice prihoda svetih liratov Cirila in Metoda med Slovane. Družina (verski list), 1963, št. 12, str. 93/94. — 48. I. Zelko, Ime Totsäg in sedež belmurskega arhi- diakonata. Kronika XI'2, 98—.100. — 49. I. Zelko, Zemljišče Bdmura. Kronika X1/3, 176—177. IZ ZGODOVINE NEGOVE SLAVICA PAVLIC ZGODOVINA GRADU Na prijaznem griču višine 282 m, ki ga obdajajo krog in krog dolinice — nekoč je- zerca — se dviga grad Negova, ves v zele- nju vitkih jagnedov in drugih nasadov. Tik gradu stojita cerkev in župnišče, nato šoli in nekaj kmečkih hiš. Kraj sam ima tudi nekaj zgodovinskih znamenitosti. Tu- kaj so odkrili neolitske najdbe, kamne, tk. im. »gromske strele«, pa tudi hallstatsko- ilirske gomile tk. im. »negovske čelade«. Tudi v poznejši dobi najdemo Negovo kot zelo razgiban kraj. V srednjem veku je tod vodila živahna trgovska cesta, ki nam o njej pričajo benečanski napisi. Vas se prvič ome- nja v listini, izdani med letom 1106—1124. Prvi znani lastniki Negove in okolice so bili grofje Spanheimi, ki so jo okoli leta 1120 podarili šentpavelskemu samostanu na Ko- roškem.* Prvotni grad je verjetno postavil slovenski plemič Negoj, po katerem je tudi kraj dobil ime »Negova«.^ Negoj je živel okoli leta 1190 pri Pesnici in je bil kot priča navzoč v Mariboru, kjer je štajerski vojvoda Otokar razsodil spor med admontskim sa- mostanom in njegovim komornikoin Wul- fingom.' Čigav je bil grad v XIII. in XIV. stoletju, ni znano. Konec XIV. stoletja se omenja plemenita rodbina Winden, katere last je bil tudi Maribor in Betnava (Win- denau), nato rodbina Perneggi. V XV. sto- letju so bili vedno pogostejši boji med Av- strijo in Madžarsko na eni strani, na drugi strani pa skupne borbe s Turki, ki so vedno globlje prodirali v naše kraje. V bojih med cesarjem Friderikom in ogrskim kraljem j Matijo Korviriom je kralj Matija dosegal vedno večje uspehe. Kralj Matija je že za- sedel Nižjo Avstrijo do Aniže, tudi Dunaj se mu je vdal leta 1485. pokrajine med DraV'O in Muro so bile v ogrski posesti, kjer sta vključeni tudi Ormož in Negova.* Leta 1487 je kralj »Matjaž« zasedel grad Negovo z okolico. Na ta dogodek spominja krogla z letnico 1487 nad vrati starega gradu. Grad je prepustil grofu Juriju Zagorskemu, sinu Jana Vitovca, ki mu je dal v zameno Kra- pino. Po smrti kralja Matije — umrl je leta 1490 — je dobil vsa posestva njegov zvesti stotnik Jakob Sekcij, ki je obljubil zvestobo cesarju ter mu izročil vsa solnograška mesta in druga posestva, ki so si jih Ogri priborili na Štajerskem. Zato je moral tudi grof Jurij zapustiti Negovo in se vrniti nazaj v Za- gorje. Negovo je cesar Friderik 1492 pre- pustil za plačilo ponovno Jerneju Perneggi- ju. Jernej je odstopil Negovo svojemu bratu Štefanu. O njem nam ni znano nič drugega, kakor to, da so umrli on in njegova brata Jernej in Viljem brez moških dedičev. Tako so ta posestva prišla v tuje roke. Kmalu nato zasledimo Negovo v posesti slavne družine Trautmannsdorf. Trautmanns- dorfi so dali mnogo hrabrih junakov in modrih državnikov, spadajo pa med naj- starejše in najslavnejše plemenite rodbine na Avstrijskem. Njihova domovina je Šta- jerska, zasledimo jih že leta 984. Zanimiv je tudi rodbinski grb, ki stoji nad vhodnimi vrati starega gradu. Prvotni grb je ščit od zgoraj navzdol, raz- deljen v dve polovici: ena je bela, druga KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K li A ,| L V N O Z G O I) O V I N O rdeča. V sredini jc šestpercsna roža z zlatim popkom. Rože pomenijo blaginjo, njihova rdeča barva po spominja na kri, ki jo mo- rajo preliti za domovino, vladarja in cerkev. Rože v grbu so posebno čiustno znamenje. Bele rože pomenijo nedolžnost srca, čednost, hrabrost in čisto ljubezen. Grb se je spre- minjal tako, kakor so si grofje širili pose- stva s porokami ali z vojnami. Rodbina Trantniannsdorf je imela grad Negovo z okolico v svoji posesti od XVT. do konca XIX. stoletja. Prvi znani lastnik Negove iz rotlbine Trailtmaiinsdorf je bil Adam, ki se jc leta 1529 boril pred Dunajem, a so ga pri Osijekii ujeli Turki, pozneje pa so ga odkupili. Po njegovi smrti je dedoval brat David, a za njim najmlajši sin Janez Friderik, ki je 25. decembra 1579 kn])il od Sigmunda Welzerja pl. Ebersteina šc Cileichenberg. (irof Janez Friderik je z drugimi plemenitaši v času protestantizma podpiral širjenje novega nauka, vendar je kmalu postal vnet katoli- čan in ustanovil kaplanijo pri Negovi leta 1592. ko se jc morda pričel tudi prvi pouk. Bil je tudi predsednik dvorskega vojaškega svetovalstva ter je verno in zvesto služil trem cesarjem Ferdinandu L, Maksimilijanu II. in Rudolfu II. To je tudi obdobje vedno hujših turških napadov, ki so leta 1605 napravili veliko škodo na grajskem poslopju in podložnih vaseh. V nekem vladnem poročilu iz leta 1606 je zapisano, »da so divjaki ropali in požgali skoraj vse k Negovi spadajoče vasi in kar so pustili, uničili so cesarski vojaki, zato podložniki ne morejo plačati davkov«. Teta 1612 je dal Janez Friderik grad popra- viti (letnica je vklesana nad vhodnimi vrati), toda je že 14. aprila 1614 umrl. pokopan v 1 rautmannsdorfu. Za njim jc dedoval naj- mlajši sin in najslavnejši Trantniannsdorf Maksimilijan, drugi ustanovitelj Negove. Leta 1615 je dal sezidati novi grad, vendar se je tu zelo malo zadrževal, ker se je po- gosto udeleževal vojnih pohodov; tako je leta 1648 po končani 50-letni vojni odločal pri mirovni pogodbi, ker je veljal za odlič- nega državnika. Umrl je kot tajni sveto- valec na Dunaju leta 1650. Poročen je bil z grofico Zofijo, s katero je imel sedem sinov, ki jim je v oporoki zapustil in raz- delil obširna posestva. Negovo je dobil Fer- dinand Ernest kot fidejkomis (ncprwlajno dedno rodbinsko posestvo). Za mladoletnega Ferdinanda je oskrboval graščino njegov starejši brat Franc Anton, lastnik Gleichen- berga, Trautmann nsdorfa in Ljutomera. To važno listino (oporoko) sta podpisala sve- tovalca Martine in Slavata, znana v zgodo- vini, ker so oba protcstaiitje dne 13. maja 1618 v Pragi vrgli skozi okno. Ferdinand Ernest je moral braniti Negovo pred divjimi Kruci. ki so zelo jiogosto ropali vas in okolico, celo ])ogosteje od I urkov. Med mnogimi sovražniki, ki so na])adali kraje med Muro in Dravo, so bili tudi Kruci. Beseda »Kruc« pomeni drznega in neustra- šenega korenjaka pa tudi podivjanega člo- veka. Kruci so se Iwjevali ])od geslom »za svobodo«, a krucovski denar ima napis »pro libertate« — za svobodo. Prve sledove Kru- cev zasledimo že v času cesarja Maksimili- jana I. Okoli leta 1514 se je zbralo več kot 10.000 ogrskih kmetov, da bi šli nad Turke. Po zgledu križarjev so si pripeli na desno ramo ali na prsi rdeč križ in po tem križu — latinski crux — so se imenovali Kruciati, okrajšano — Kruci. Zbrani kmetje z vodi- teljem Jurijem Dosom pa niso šli nad rurke, marveč so planili nad osovražene ogrske graščake in nastala je ogrska kmečka vsta- ja. Odslej so se vsi nczadovoljncži, navadno tolpa, ki je plenila in uničevala, imenovali na sploh Kruci. Ko so Turki korakali proti Dunaju, jim je kazal najkrajšo pot »kralj Krucev«, njegove tolpe pa so ropale in požigale vasi. Niso plenili samo blaga in živine, marveč so tudi z ljudmi ravnali kakor Turki: streljali so jih in mučili. .Še hujši pritisk in nasilje so čutili naši kraji v začetku XY1II. stoletja, ko je stopil na čelo ogrskim vstašem — Kruccin — Franc Rakoci IL. sin Helene, hčere umorjenega Petra Zrinjskega. Njegove čete so se utaborile in razširile po vsem Murskem polju.* Toda kljub močnim sovraž- nim napadom je grof Žiga I rautmannsdorf dosegel nekaj več uspeha v borbi proti po- divjanim Krucem z oboroženo vojsko 8. fe- bruarja 1704. S pomočjo radgonskega mest- nega župana Draša sta pognala Kruce v Muro. kjer jih je mnogo utonilo. Maksimili- jan Sigmund pa je 14. februarja 1704 po- tolkel Kruce pred Ljutomerom. Leta 1711 je bila Rakocijeva vstaja zadušena in so na- ])adi z ogrske strani prenehali do leta 1848. Maksimilijan Sigmund je umrl leta 1731. Kdo je bil potem lastnik Negove, je težko ugotoviti, verjetno Franc Norbert, grof Trautmannsdorf. ki je leta 1786 umrl. Konec XVIII. stoletja se kot lastnik Negove ime- nuje lerdinand, sin Franca Norberta. Za njim je dedoval njegov sin Ferdinand, ki se imenuje. »Fürst zu Trautmannsdorf = Wein- berg und Neustadt am Kocher, gefürsteter Graf von L^mffenbach itd..« toda se je le malo zadrževal v Negovi, večji del je pre- živel na Dunaju. Kakor druge graščine tako je imela tudi Negova svojo gosposko (sod- 56 časopis za si. one n'sko krajevno zgodovino KRONIKA nijo). Ves okraj, ki je liribovit, je imel v XVIII. stoletju 11.000 oralov in štel 1550 hiš s 4700 prebivalci v 58 občinah, okoli leta 1840 pa je obsegal okraj 19 davčnih občin. Podložnike je imela graščina v 468 hišah, ki so bile razdeljene v 15 uradov ali županij. Ko je cesar Ferdinand z najvišjim patentom 7. septembra 1848 odpravil podložništvo s tlako, desetino in davščinami, se je morala graščakom plačati primerna odškodnina in je zato bila na Dunaju osnovana posebna komisija s podkomisijami za deželo. Sodno oblast so opravljali v graščakovcin imenu oskrbniki, ki so oskrbovali posestvo. V XIX. stoletju je grad Negova vedno bolj propadal, ker so živeli lastniki na svojih pomembnejših posestvih v Gleichenbergu, v Negovi pa je bila pristava, ki so jo dajali v najem oskrbnikom, katerim so se podlož- niki vedno bolj upirali. Med prvo svetovno vojno so lastniki gra- ščine v Negovi bili in ostali grofje Traut- mannsdorfi. V stari Jugoslaviji je graščina morala oddati nekaj zemlje, ki jo je odvzela agrarna reforma. Vinogradi in poljedelski del je bil ločen od gozdnega dela. Upravniki posestev so svoj položaj izrabljali v svojo korist. Grad je hitro propadal, novi del gradu je leta 1938 uničil požar. Upravniki niso imeli nobenega razumevanja, da bi novi del gradu obnovili. Tako je graščina živo- tarila. Med drugo svetovno vojno so si last- niki ponovno priborili pravico do svojih po- sestev. Po en član grofovske družine je od časa do časa bival v gradu in skušal uve- ljaviti svoje pravice. Po končani drugi svetovni vojni se je po- ložaj precej spremenil. Grofje so se umaknili v Avstrijo, posestvo je postalo ljud.ska last- nina in se je na njem osnovala kmetijsko- produktivna zadruga. Prejšnji hlapci in viničarji so postali zadružniki, solastniki. \endar je velika škoda, da grad tako pro- pada. V starem delu gradu danes stanujejo zadružniki delavci, v novem gradu, ki je pogorel, pa je skladišče. Danes od vsega bogastva in sijaja ni nič ohranjenega. Vse dragocenosti so že pred prvo svetovno vojno odpeljali na Dunaj, kar je ostalo, je bil prazen in poškodovan grad, ki bi ga z večjimi denarnimi sredstvi preuredili v lep kulturno-zgodovinski spo- menik iz XII. stoletja. Negova z gradom in lepo okolico bi lahko razvila turizem. Ne- daleč od gradu leži lepo negovsko jezero, ki ga je turistično društvo Gornje Radgone nekoliko uredilo, zlasti kopalni prostor za odrasle in otroke. Pokazali so se že prvi uspehi pri obnovi negovskega jezera. V pre- tekli sezoni je bilo zelo živahno v okolici jezera, obiskovali so ga zlasti nedeljski iz- letniki tako domači kot tuji. Tako bi tudi obnovljeni grad pripomogel k razvoju turizma v Slovenskih goricah. ustanovitev in razvoj sole v negovi Še preden je stalo šoLsko poslopje v Ne- govi, so že v XVII. in XVIII. stoletju po- učevali mladino cerkveni uslužbenci, ki so bili hkrati učitelji. Tako lahko z veseljem ugotovimo, da v Negovi v Slovenskih gori- cah obstoji ena najstarejših vaških šol, ki je praznovala že svoj 350-letni jubilej. Prvi učitelj v Negovi, ki ga navaja gra- ščinski račun iz leta 1612, je bil Adam Škor- janc. Za njim so službovali Planina Matej, Menhart Matej, Raab Simon, Raab Janez- Jurij, Faber Koloman, Vrbnjak Franc, Mar- kovič Simon, Ganster Franc, Domanjko Bernard, Žižek Simon" in zlasti Bizjak Mi- hael (1768—1783), ki je postal učitelj v pra- vem pomenu besede. Iz arhivskega gradiva, ki se hrani v Grad- cu pod signature XIX-D-18, je razvidno, da je bila dne 3. oktobra 1617 v času službo- vanja cerkovnika Matije Planina druga vi- zitacija. Dokument navaja naslednje: >Ae- ditus vocatus Mathias Planina per lectionem catheliesticam, quam diebus dominicis sem- per hora pomeridiana habebit et rogatus ea.« Iz tega je razvidno, da je bil pouk že pred letom 1617, torej v času učitelja Ada- ma Škorjanca, ki ga navaja račun kot prve- ga učitelja v Negovi. Na podlagi odredb cesarice Marije Terezije in Jožefa II. je bila ustanovljena šola v Negovi leta 1783, kakor je to razvidno iz nekega graščinskega poro- čila iz leta 1796. Šolo je obiskovalo v za- četku le malo učencev, čeprav so bili všolani kraji: Negova, Lokavci, Kunova, Spodnji in Gornji Ivanjci. Število učencev se je gibalo od 3 v letu 1791 in 1792 do 152 v letu 18487 Stnra in nova šola v Negovi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Šolsko poslopje, tj. učilnica z mežnarijo, postavljeno v letih 1784—1786. je postalo kmalu pretesno iu sa je bilo treba razširiti. I ako je Negova dobila novo šolsko poslopje leta 1860 in s tem je postala šola dvoraz- redim. K že omenjenim krajem so se všolale šc vasi Ivanjševci. Stavešinci in le do leta 1882 Lastomerci. Število šoloobveznih otrok jc vedno naraščalo in tako je bilo v šolskem letu 1874-75 246 in v letu 1879-80 že 365 učencev in učenk, zato je bila šola razšir- jena v trirazredno. Dne 19. julija 1902 je okrajni šolski svet v Gornji Radgoni z od- lokom št. 359 (xlredil razširitev šole v štiri- razrednico na jsodlagi odloka c. k. deželnega sveta v Gradcu z dne 17. julija 1902 št. 5711, ker je znašalo poprečno število otrok v zad- njih treh letih 300. Zoper ta odlok sta se občini Negova iu Ivanjševci pritožili, ven- dar je prosvetno ministrstvo na Dunaju to pritožbo zavrnilo. Kljub prejšnji razširitvi šole se je število učencev hitro večalo, tako da je ministrstvo jjrosvete v Beogradu z odlokom dne 13. av- gusta 1927 dovolilo razširitev v petrazred- nico, ker pa ni bilo na razpolago pet učnih sob, so uvedli za 2 razreda menjalni pouk. Že v šolskem letu 1934-35 je število šolo- obveznih otrok naraslo na 329. Glede na zakon o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929 in razdelitvijo šole na osnovno in višjo ljudsko šolo ter učnega načrta za osnovne, oziroma višje ljudske šole, je bilo nujno po- trebno, da se šola ponovno razširi. In 24. ju- lija 1935 je bila šola v Negovi razširjena v šestrazrednico. tj. odprli so dva razreda viš- je osnovne šole. Ponavljalna šola in nedeljski tečaji pa v vsej dobi negov.ske osnovne šole niso bili uvedeni, vsaj zabeleženo ni o tem nikjer. V šoli se je nradtivalo v nemškem jeziku, tj. uradni dopisi so se vodili v nemščini, pre- cej tiskovin je bilo dvojezičnih, predvsem razrednica, imenski katalogi, dnevniki, spri- čevala. V času, ko se je šola hitro širila, dotedanji prostori niso ustrezali svojemu namenu predvsem pa takrat, ko je bila šola razšir- jena v štirirazrednico. Tedaj je okrajni šol- ski svet z odlokom dne 14. avgusta 1903 od- redil, da mora krajevni šolski svet takoj pričeti s pripravami za zidavo nove šole ter načrt predložiti najkasneje do konca okto- bra leta 1903. Tedaj so sc pričeli pojavljati razni lutčrti za razširitev stare stavbe ali za postavitev nove. Tako se niso mogli zediniti m se je stvar zavlekla do avgusta leta 1905, 1^0 je bil izdelan natančen proračun za stav- bo. Leta 1906 se je začelo z zidavo. V novem šolskem poslopju se je pričel pouk dne 16. septembra 1907. Za novo šolo so nabavili tudi novo opremo. Staro šolsko poslopje je bilo preurejeno v učiteljevo stanovanje. Se- daj sta v kraju dve šolski poslopji; staro, zidano leta 1784, popravljeno in dozidano leta I860, ter obnovljeno leta 1906, je služilo za upraviteljevo in učiteljsko stanovanje ter za eno učilnico. Novo šolsko poslopje, zidano leta 1907, je služilo le za šolske namene in je imelo 4 učilnice in 5 kabinetov. Stavba je zelo lepa. zračna in prostorna ter v lepem kraju. Okoli stavbe so nasadi, vrt, vinograd in trta. Tukaj je pouk potekal nemoteno vse do razpada stare Jugoslavije. Šolski obisk ves čas obstoja ncgovske osnovne šole ni bil preveč zadovoljiv. Zelo slab je bil v času prve svetovne vojne, ko je primanjkovalo moške delovne sile. Zlasti v pomladnih me- secih nam statistika kaže, da je pojjrečno manjkalo tudi do 70 "/o vseh šoloobveznih otrok. Poleg tega so se širile nalezljive otro- ške bolezni kakor ošpice, škrlatinka in tako je bila vsakokrat ob izbruhu Ijolezni šola zaprta 14—30 dni, kar je precej oviralo pouk. Ob razpadu stare Jugoslavije dne 6. aprila 1941 je bila šola v Negovi šestrazredna, tj. imela je šest temeljnih razredov-oddelkov. Potrebni bi bili še dve vzporednici, pa ni bilo niti učiteljstva niti kreditov za vzdrže- vanje. Na šoli je bilo tedaj vpisanih 152 dečkov in 184 deklic, skupaj 336 učencev in učenk, doma pa je bilo še 7 otrok, ki za- radi duševnih in telesnih motenj pouka niso obiskovali, učiteljev je bilo šest, od katerih so bili vsi dalj časa na šoli. V času druge svetovne vojne se je veliko spremenilo. Učiteljstvo je bilo izseljeno, voj- na pa je povzročila veliko škodo. Uničen je bil ves šolski arhiv in inventar, stavba je bila poškodovana. Toda kljub temu so po- slopje ves čas vojne uporabljali v šolske na- mene. Vojska ni zasedla poslopja. Nekaj mesecev leta 1945 je bilo poslopje prazno. Od maja leta 1941 je bil pouk v nemškem jeziku. Poučevali so nemški učitelji, po ve- čini nekvalificirani. Odnos do mladine je bil grob, surov, gospodovalen, psovke, kakor so jih znali dajati Slovencem, so bile vsak- danja duševna hrana. Za potujčevanje je okupator uporabljal otroške vrtce, jezikov- ne tečaje za odrasle, organizacijo Hitler- jugeitd. Mutter und Kind, Frauenschaft in Heimatbund. Pouk sam je bil v vseh letih nereden ali pa ga sploh ni bilo. Od oktobra do konca junija so šteli šolsko leto, v vmesnih mesecih je bilo mnogo prekinitev iz najrazličnejših vzrokov. V času NOB partizanskih borb v šolskem okolišu ni bilo. Kraj je preveč ob meji, da 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bi se inogle razširiti večje partizanske ak- cije. Partizanske patrulje so redno nadzoro- vale okoliš, se zadrževale pri zanesljivih hišah, dobivale podatke in oskrbo. Vaščani sprva niso razumeli, kaj se pravzaprav do- gaja, ostajali so ob strani. Toda v letu 1945 je bilo vsem jasno, kakšen bo konec, zato je aktivnost ljudstva naraščala. Tudi teren- sko delo je postalo precej bolj razgibano, kraji kakor Lokovci in Radvenci so imeli precej ierencev. ki so odločno sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. Dogodki so se hitro vrstili drug za dru- gim, tako je v začetku leta 1945 postajalo nemškim učiteljem — edinim priseljencem — vedno bolj vroče in do aprila leta 1945 so zapustili Negovo. Z umikom Nemcev, Madžarov in vlasovcev so izginili zadnji za- tiralci, ki so ob umiku naredili veliko škodo. Vojna je bila končana, toda njene posle- dice se niso mogle tako hitro izbrisati. Po- vsod pri obnovi so bile velike težave, zlasti pri mladini. Kulturna dediščina štirih let je bila kaj žalostna. Redni pouk je omogočila vrnitev domačega učiteljstva. Leta 1945 je bilo vpisanih 151 dečkov in 150 deklic, tako je bila negovska osnovna šola 5-razredna. Šolski okoliš se po osvoboditvi ni dosti spre- menil, le upravno se je sedaj razdelil na krajevne odobre: Negova, Lokovci-Radvenci, Ivanjci, Ivanjševci in Stav-ešinci. Velika ovira pri rednem delu v šoli je bilo prav gotovo pomanjkanje učbenikov, toda kljub tem težavam je pouk potekal še dokaj v redu. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 28. februarja 1947 je šola v Negovi postala se- demletna z osmimi oddelki; poučevalo je vse leto 5 učiteljev, skupno pa je bilo 322 šoloobveznih otrok. Učenci 4. razreda osnov- ne šole so morali opraviti izpit za prestop v 5. razred sedemrazrednice. oziroma v 1. razred nižje gimnazije. S šolskim letom 1949 do 1950 je bila osnovna šola razširjena v sedcmrazrednico. ki je bila odobreim z od- lokom ]ioverjeništva za prosveto in kulturo Maribor z dne 11. januarja 1950. Odobreno je bilo tudi sedem učnih moči. ker pa teh ni bilo, je dejansko potekal pouk v 5 oddel- kih. Zaključni iz\n{ po 4. razredu osnovne šole je bil z odlokom ministrstva za pro- sveto odpravljen. Pojavljale so se težave ])redvsem pri ])ouku, ker je primanjkovalo predmetnih učiteljev. Danes je v Negovi popolna osemletna osnovna šola, kjer po- učujejo tudi predmetni učitelji. Pouk po- teka nemoteno, kljub temu da so dijaki od- daljeni od šole tudi do 4 km in še več. OPOMBE /. Kraje\ni leksikon dra\ske banovine, str. 586. -— 2. Schmutz Carl, Historisch-Topographi- sches Lexicon von Steyemiark. — 3. Krajevno zgodovinska ortica — Negova (grad in cerkev), leta 1892 — rokopis. — 4. Kos dr. Milko, Zgodo- vina Slovencev, str. 527. — 5. Kovačič dr. Fran, Slovenska Štajerska in Prekmurje, str. 260—261. — 6. O Simonu Žižku najdemo v Bischöfliches diecäsan Arhiv Graz — Protocollum Visitationis totis Arhiv — Distri. — Strafsganges de Anuis 1760—1764 XlX-D-15 štev. 575 Maria in Negau habita die 14. 7. 764, na str. 578 naslednjo notico: Ludimagistri Simon Schischegg (Žižek) delacto 4 iuvenes instruit in legende et cantato. — 7. Ostanek France, Pomen šolskih kronik za zgo- dovino šolstva, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, leto L, št. 5, str. 181. Viri: Podatki o zgodovini gradil so vzeti iz Kraje\no-zgodovinske črtice Negova (grad in cerkev), ki jo je leta 1892 napisal Matej Slekovec, župniku pri sv. Marku nižje Ptuja; rokopis. Po- datki so zbrani po arhivskem gradivu. — Usta- novitev šole in njen razvoj je jiodan po prever- jenih izvlečkih iz šolske kronike, ki se hrani v Slovenskem šolskem muzeju. 59 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino KOLERA NA KRANJSKEM LETA 1855 OLGA JANŠA Ob pregledovanju statističnih podatkov o prebivalstvu Kranjske v preteklem stoletju* ne moremo mimo dejstva, da je v predmarč- ni dobi število ljudi precej naraslo, medtem ko opazimo v letih po revoluciji 1848 abso- luten padec prebivalstva. V glavnem je to prav gotovo posledica prve železnice in so- cialne revolucije 1848,- vendar pa je znaten padec prebivalstva posebno 1855. leta nastal tudi zaradi kolere, ki je v tem letu neusmi- ljeno pobirala ljudi pri ims. V 50. letih XIX. stoletja je mortaliteta na Kranjskem dosegla 29—50 "/oo, nataliteta pa 30—32 %o, tako da se je naravni prirastek gibal okrog 2,4 %o, kar je najnižje v vsem XIX. stoletju.' Najbolj kritično je bilo leto 1855, saj se je takrat mortaliteta dvignila na 42 %o in tudi nataliteta je padla na 30,5 %o. Danes si spričo velikega napredka medicine težko predstavljamo, da za neko boleznijo umre v treh mesecih 5748 ljudi* od skupno 478.299 prebivalcev, kolikor jih je štela Kranj.ska leta 1854.' Toliko jih je namreč 1855. leta zahtevala kolera od približno 19.000 obolelih.* Ob tem dejstvu torej ni čudno, da je bo- lezen na Kranjskem povzročila velik pre- plah, čeprav se tokrat ni pojavila prvič in so jo ljudje poznali že prej. Imenovali so jo azijska kolera, ker se je razširila iz Azije, njena domovina pa je Indija. Vse do začetka XIX. stoletja ni prekoračila meje Indije, v Evropo se je razširila 1829. leta po rusko- turški vojni. Slovenskim deželam je v za- četku še prizanesla, toda leta 1836 so jo k nam zanesli avstrijski v-ojaki iz Italije in je zahtevala precej žrtev. Ponovno je epide- mija kolere znana pri nas leta 1849, ko so jo spet razširili vojaki, višek pa je bolezen do- segla v novem valu, ki se je leta 1854 iz Ru- sije širil preko Skandinavije, Anglije, Bel- gije, Francije in Svice v Italijo in od tod v Avstrijo. Tedaj je v Avstriji zbolelo 662.814 ljudi, umrlo pa 270.915." Pozneje se je bolezen sicer še večkrat po- javila (leta 1866 in 1886), vendar se je po 1883. letu ljudem ni bilo več treba bati, ker so po KochoAT zaslugi zdravniki poznali njenega povzročitelja — komabacil in so se lahko borili proti njej. Pred tem odkritjem je bila medicina popolnoma brez moči; zdravniki so se trudili, da bi ugotovili vsaj to, kako se bolezen širi, ker jim je bila prava uganka, da je kolera včasih popolnoma pre- skočila cele pokrajine, kjer je prejšnje leto razsajala, in se pojavila nenadoma nekje, kjer je še sploh ni bilo. Nikakor se niso mogli zediniti v vi^raSanju, ali se širi po vodi ali ]Jo kopnem. Končno je le zmagala Ko- ciu)\ii teorija, da je bolezen nalezljiva in da se pienaša z dotikom, z vodo in s hrano.' Del teh razprav o vzrokih in širjenju bo- lezni, mnenja priznanih evropskih zdravni- kov in vrsto nasvetov so posredovale tudi Bleivveisove Novice slovenskim bralcem. Ne- kateri nasveti, ki so jih prinesle Novice, so prav zanimivi in bi lahko veljali še danes, veliko pa je tudi takih, ki se zdijo danes smešni, takratni bralci pa so jih verjetno jemali resno. Velikokrat Novice opozarjajo ljudi, naj nikar ne zdravijo bolezni z »doma- čimi tinkturami in mazarijami« in naj ne nasedajo številnim vražam. Ravnajo naj se po nasvetih zdravniške komisije in iščejo pomoč pri zdravnikih (N 1854, str. 356, 392, N 1855, str. 234). Leta 1854, ko kolere pri nas še ni bilo, beremo v Novicah v sestavku >K znanstvu ljudskih vraž« spomin na stanje ob koleri 1836: »Da kolera v vas ne pride, so v nekaterih vaseh naše doline o zadnji ko- leri ženske okoli vasi orale, ene .so vlekle, druge drevo zadaj deržale in tako trikrat okoli vasi šle in zaorale bolezen. Tudi so kurili s takim ognjem, ki so ga vnetili, da so eno poleno ob drugo dergnili. Cez tak nmli ogenj, ki so ga napravili zunaj vasi. je vsaki, kteri je želel kolere obvarvan biti trikrat skočil. Al kolere se ni dalo zaorati in je prijemala tudi take, ki so čez ogenj skakali« (N 1854. str. 392). PoH (Haupt-Rapports-Tabelle über die Cholera-Epidemie | dra Jahres 1835 ira Ilerzogfhnm Krain, auf dem Grunde der \ individuellen bezirksamtliehen Eingaben), 65 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino OPOMBE Kratice: N 1853 — Kmetijske in rokodelske novice, kratko Novice, leto 1855; DAS — Držav- ni arliiv SR Slovenije, Ljubljana. 1. Tafeln zur Statistik der Österreichisclien Mo- narchie, Neue Folg-e, 3. Band, 9. Heft, Wien 1862. — Fr. Zwitter, Prebivalst^ o na Slovenskem od 18. stoletja do današnjih dni, Ljubljana 1936. — M. iOobovšek, O gibanju prebivalsta Kranjske in posebej radovljiške dekanije od Valvasorja do danes. Geografski vestnik 10, (1934). — 2. Fr. Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem ..., str. 58. — 3. Fr. Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem .,,, tabeda o nataliteti in moraliteti Kranjsiko str 79, prirodni prirastek str. 94, — 4. J. Mal. Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1928, str. '455. — 5, M. Dobovšek, O gibanju prebivalstva Kranjske..., Geografski vestnik 10, (1934), str, 104. — 6. Medi- ( inska onciklopedija, 5, Zagreb 1960, str, 669, y.COTX)VINA STEKLARSKE INDITSTRTJE NA CORl.ŠKEM 1VA\ SI.OKAR, Steklo, brez katerega si ne moremo pred- stavljati kulture — če pomislimo le na za- steklitev oken — srečamo v zgodovini že v letu 3300 pred našim štetjem in sicer v Egiptu. Iz Egipta je prišlo steklarstvo v Rim in od tam v druge evropske dežele. Na Ape- ninskem polotoku so postale Benetke (Mu- rano) glavno torišče steklarske industrije. Beneški steklarji so jo prenesli v zgodnjem srednjem veku v Nemčijo in druge evropske države. V bivši Avstriji segajo sledovi steklarske industrije na Češkem nazaj do začetka XI. stoletja, na Moravskem do XIV. stoletja, na Štajerskem in na Kranjskem do začetka XVI, stoletja. Posebno dobre kakovosti je bilo če- ško steklo, ki so ga izvažali v vse evropske države in v srednjo in severno Ameriko.' Na slovenskem ozemlju sta bili ustanov- ljeni v začetku XVI. stoletja v Ljubljani dve steklarni in sicer prva znotraj mestnega ob- zidja, druga pa ob Gradaščici v Trnovem. Obe sta se posluževali benečanskih steklar- skih delavcev. Sledila je leta 1682 postav- ljena steklarna na Rakovniku pri Ljubljani.^ Potreba po boljšem izkoriščanju gozdov je kot drugje tudi na slovenskem ozemlju privedla do ustanavljanja steklarn v gozdnih predelih, kjer za les ni bilo druge porabe. Tako se je poleg železarstva tudi steklarstvo naslonilo na gozdove, ker so v tej panogi pri velikih količinah drv tvorile količine su- rovin manjši del. Za raztopitev stota stekla so potrebovale stare steklarske peči osem- kratno količino drv. Zato so postavljali stek- larne v sredo gozdov ali v njihovo neposred- no bližino, da so zmanjšali stroške za trans- port drv. Te steklarne so obratovale le to- liko časa, dokler niso bile izčrpane lesne zaloge v bližini.^ Kakor na les kot kurivo so bile steklarne navezane na mineralne surovine, potrebne za proizvodnjo stekla, v prvi vrsti na kre- menjak ali kremenov pesek. Najugodnejši pogoji so obstajali v krajih, kjer so bile tc surovine v gozdu ali v njegovi neposredni bližini. Te okolnosti so bile odločilne tudi za usta- novitev prve steklarne na Goriškem. V zvezi z leta 1719 ustanovljeno Orien- talsko kompanijo so neki Hamburžani po- stavili leta 1722 steklarno v Gornji Trebuši, kjer so bili obširni državni gozdovi in kjer je bil pesek potoka Trebuše poraben kot su- rovina za izdelovanje stekla. Zgradba ste- klarne je bila lesena in je imela le eno peč. Postavljena je bila v kraju, imenovanem »Na mlinih« (na Melinah), v bližini mesta, kjer potok Trebuša naplavlja kremenov pesek. Ta prva steklarna v Trnovskem gozdu je izdelovala steklenice iz temno zelenega stekla, ki jih je Orientalska kompauija izvažala v Španijo, kjer so jih uporabljali za transport španskih vin v Zahodno Indijo. Da se je Orientalska kompauija poslužila za ustanovitev te steklarne Hamburžanov namesto mnogo bližjih Benečanov, kjer je steklarska industrija dosegla že v XV. sto- letju svoj višek razvoja, postane razumljivo, če upoštevamo varstvene ukrepe beneške signorije, ki naj bi preprečili izdajo tajnosti v proizvodnji stekla. Obisk beneških ste- klarn je bil tujcem prepovedan. Oblast je zaplenila premoženje vsakega steklarskega delavca, ki je zapustil domovino. Delavec, ki je prenesel izdelovanje stekla v inozem- stvo v škodo beneške republike, je bil naj- prej poklican, naj se vrne. Ce se ni vrnil, so zaprli njegove najožje sorodnike. V pri- meru, da se kljub temu ni vrnil, so najeli emisarja, ki naj bi ga ubil. Prva steklarna v Gornji Trebuši je obra- tovala do leta 1741. Prenehala je v zvezi z likvidacijo Orientalske kompanije.'' Med Hamburžani, ki so bili zaposleni pri tej prvi steklarni, je bil morda tudi Matija Vogel, po priimku sodeč nemškega porekla, ki se je po prenehanju steklarne preselil v 64 ČASOPIS ZA SLO V E X S K O k li A .[ K V \ O Z C, O D O V 1 .\ O KRONIKA Gorico, la je postavil leta 1759 drugo sfe- klaruo v 1 rebusi v kraju, iiucnovaneui Po- golčc, oddaljeuoiu okoli 500 metrov od ki'a- ja, kjer je stala prva steklarna. Tudi ta dru- da stekla rim je imela samo eno peč. Zaposlo- vala je okoli 20 oseb. Ko so bila po 12-letJieni obratov-auju iz- črpana vsa drva iz gozdov Trebuše, so pre- stavili to steklarno okoli leta 1771 v Mrzlo Drago. Ta tretja steklarna je imela 2 peči. Po 23-letnem obratovanju na tem mestu so bili gozdovi v okolici opustošeni. kar je bil vzrok, da je bila steklarna prenesena leta 1794 v Mojsko Drago na vznožju Poldanovca, oddaljeno 6 do 7 km od Mrzle Drage. Kraj. kjer je stala, je ohranil do danes ime »Stara glažuta«. Teta 1808 je poročalo goriško okrožno gla- varstvo guberniju v Ljubljani, da na Gori- škem ni nobene brnsilnice stekla in da je edini obrat steklarstva majhna steklarna v Trnovskem gozdu, ki sta jo postavila brata Vogel in ki izdeluje steklenice za tovarno rozolja (vrsta sladkega likerja) v Trstu.' Med leti 1814 in 1817 je bda ta steklarna zaradi pomanjkanja drv prenesena v kraj, ki je bil od tod kakih 15 minut oddaljen. Lnela je le eno peč. Ta zadnji steklarski obrat na Goriškem je prenehal okoli leta 1825 ali 1830, ko so bili vsi okoliški gozdovi opustošeni. Steklarji so sicer hoteli postaviti novo ste- klarno, vendar je preprečil to namero erar (država) kot lastnik trnovskih gozdov glede ua določila gozdnega patenta z dne 1. julija 1813, da se sme dovoliti kuhanje pepelike in postavljanje steklarn le v krajih, kjer ni nevarnosti, da bi nastalo pomanjkanje drv. Ta prepoved ni veljala za obrate, ki so u])o- rabljali kot kurivo premog ali šoto; tega kuriva pa na Goriškem ni bilo." Prva steklarna v Gornji Trebuši. ki je prenehala leta 1741, je izdelovala, kot že omenjeno, le steklenice za vino. Tista, usta- novljena leta 1759 od Matije Vogla, in njene naslednice so se naslanjale predvsem im množične konsumeiite v Trstu, kjer so po- trebovale tamkajšnje tovarne rozolja ogrom- ne množine steklenic za izvoz svojih izdel- kov v Levanto. Najznamenitejša tovarnarja rozolja sta bila Giacomo Rossetti in Giacomo Balletti. Slednji je bil lastnik največje tovarne te vrste, tista novljeue leta 1756.' Ker je potreboval za to podjetje veliko število steklenic, je šel tako daleč, da je po- stavil leta 1774 lastno steklarno v .Javorni- škem gozdu v bližini Cerknice na Notranj- skem. V tej steklarni so bili zaposleni češki .steklarji, loda že nekaj let pozneje je pro- dal svojo steklarno domačinu za smešno ceno 100 goldinarjev, kljub temu, da je bila s siauovaujskimi poslopji in skladišči vred- na najmanj 2000 goldinarjev. To je storil iz razloga, ker je sam bival v 1'rstu in so steklarno upravljali nameščenci, ki so v ce- loti raznesli dobiček s svojimi ijlačami in mogoče še na druge načine.'' Ta poskus, da bi se Iržnški tovarnar rozolja osamosvojil od steklarn v Trnovskem gozdu, se jc torej j)opoluoma j)oiu^srečil. Steklarna, ki jo je postavil leta 1759 Ma- lija Vogel, in njene naslednice so izdelovale slcjkoprcj v glavnem steklenice za tržaške tovarne rozolja. Te steklenice so bile spodaj ožje kot zgoraj. Bile so temno zelene ali svet- lo zelene ali pa rumenkasto zelene in so drža- le ])ribližno pol litra. Ženske delovne moči so jih zavijale v slamo in polagale v zaboje za prevoz v Ciorico. od koder so jili razpo- šiljali naročnikom. Razen steklenic so te steklarne izdelovale šc različno drugo steklenino kot okenske šipe, kozarce, krožnike, ure na pesek, ure na vodo, fiole, ampule, retorte, vaze. posode za lekarne in steklenice z okraski. Proizva- jale so tudi steklene šipe. poslikane z na- božnimi podobami, ki so jih prodajali ko- čevski krošnjarji po Cjoriškem in Kranj- skem. Končno se je njihova produkcijska tehnika tako izpopolnila, da so proizvajali vse vrste steklenih izdelkov kot steklarji v Murami (Benetkah) in na Češkem, izvzemši steklene bisere in imitacije draguljev. Iz- delovali so tudi pološčeno lončevino iz tera- kote. Namesto i^epelike so uporabljale morsko sol. Kot kurivo so jim služila večinoma bu- kova drva. Za sekanje in spravljanje drv so zaposlovale precejšnje število navadnih de- lavcev. Iz matičnih knjig za Lokve (župnija Sol- kan) je razvidno, da je stanovala večina steklarjev v letih 1787 in 1796 v Mojski Dragi in le nekateri v Lažni in v Mrzli Dragi. Po priimkih sodeč ni izključeno, da so bili nekateri med njimi potomci Ham- buržanov, zaposlenih v prvi steklarni, ki je bila ustanovljena leta 1722. Taki priimki so: Franc Statler, Georg Keiner (morda itali- janska transkripcija za Kölner), Jakob Rain- zingcr z ženo Marijo Fridrich. Albert Wolf z ženo Elizabeto Hohenberg, Josip Hoffman, Peter Keiner in Maksim Keiner. Ta kratki obris nam nudi vpogled v pisan razvoj steklarske industrije na Goriškem, ki je prenehala eno stoletje po ustanovitvi ])rve steklarne." 65 KRONIKA c a s o 1' 1 s za slovensko krajevno zgodovino OPOMBE /. I. Slokar, Geschichte der österreichischen Ind- \ dustrie und ihrer Förderung unter Kaiser Franz ; I., Wien 1914, Str. 511. — 2. Vlado Valenčič, ge nekaj steklarn na Kranjskem. Kronika V/2, str. 61 sL — 5. Vlado Valenčič, Vloga steklarn pri izkoriščanju gozdov na nekdanjem Kranjskem, Gozdarski vestnik, letnik XI, 1953, št. 6—7, str. \ 185 si. — 4. Vse nadrobne navedbe do te dobe in za poznejši razvoj so posnete, kolikor niso na- vedeni drugi viri, iz sledeče literature: R. M. Cossar, L'industria del vetro nell'alto Goriziano, ^ Archeografo triestino 1926, str. 313—515. R. M. Cossar, Gorizia d'altri tempi, Gorizia 1934, str. , 87—93; R. M. Cossar, Storia dell'arte dell'artigi-' anato di Gorizia, Pordenone 1946, str. 267 in 269; Morelh, Storia della Contea di Gorizia II, 111, 137. — 5. Drž. arhiv Ljubljana, Gubemijski arhiv 1806, fase, 52 No, 8107. — 6. Slokar n. o. m. str. 513. — 7. Plitek, V Archeografo Triestino 1926, str. 266; Löwenthal, Gescliichte der Stadt Triest II, str, 14, — 8. Vlado Valenčič, Vloga steklarn. Go- zdarski vestnik, letnik XI 1953, št. 6—7, str, 186 si,; isti, Steklarne v notranjskem Javomiku, Kro- nika III/2 (1955), —9, Še nekatere podrobnosti o steklarstvu na Goriškem je najti v sledečih član- kih: R. M. Cossar, Ricordi di una vecchia indu- stria Goriziana, La Porta Orientale, 1951, str. 807—815 (z bogatim slikovnim gradivom), in Pe- ter Butkovič, Steklarstvo na Goriškem, Koledar za navadno leto 1922, izdala in založila »Gori- ška mauca« v Gorici, III. letnik, str. 26—27. O RODU IN ROJSTVU KIPARJA FRANCESCA ROBBE samo pahor. trst Rojaštvo Francesca Robbe, najpomemb- nejšega kiparja ljubljanskega baročnega umetnostnega kroga, je še danes nerazrešena uganka. Sam se je podpisoval kot »Venetus«, kar bi nas speljevalo na misel, da je bil po rodu Benečan ali da je bil rojen vsaj v šir- šem beneškem zaledju, v beneški »Terri fermi«. Seveda pa je pojem »benečanstva« zelo širok in lahko zajame tudi okolico Trsta. In res je že Viktor Steska' domneval, da je bil Robba rojen v okolici Milj pri Trstu, kjer to ime še danes srečamo. Prav tako dopušča Robbovo miljsko rojaštvo France Stele^ in Melila Stele' piše, da se je rodil okoli 1. 1698, Domneva o rodu je povsem pravilna. Pri- imek Robba, v prvih časih pisan Roba, se pojavi v miljskili dokumentih že v XV. sto- letju. V kodeksu, ki vsebuje miljske mestne statute iz leta 1420, so tudi štirje popolni seznami članov velikega mestnega sveta in začetek petega seznama.^ Prvi seznam je mogoče datirati v leta 1420—1431, drugega v čas po letu 1437, tret- jega ni mogoče datirati po vsebini, temveč le po mestu med drugimi. Je zadnji, ki je pisan v gotici. Nastanek četrtega seznama moremo staviti po pisavi v leta okoli 1500, a po edinem datiranem pripisu pred leto 1505. Začetek petega seznama je datiran s 24. decembrom 1513. Priimek Roba se prvič pojavi v tretjem seznamu, toda nosi ga ser Johanes ser Ber- nard], ki je brez priimka zapisan že v dru- gem seznamu. V četrtem seznamu je že več Robov. Tako ser Antonius Roba, ser Bernardinus Roba, ser Bonomus Roba, ser Bernardus Roba quondam ser Johanis, verjetno sin Johanesa iz prejšnjega seznama, ter še drugi Bernar- dus Roba. Pozneje se je družina znatno razmnožila. Ko je dne 25. aprila 1666 miljska duhovšči- na sestavila prvi status animarum, so pri- padniki te družine živeli že v štirinajstih različnih gospodinjstvih.* O njeni narodnosti nimamo nobenih nepo- srednih podatkov. Po tem, da je v Miljah vedno prevladovalo romansko prebivalstvo, moremo sklepati na pripadnost romanski je- zikovni skupini, bodisi da so kot stari Milj- čani govorili svoje staro ladinsko narečje, bodisi da so kot beneški priseljenci iz časa po predaji mesta Benetkam govorili beneško narečje. V takem okolišu, ki je bil preko 90-odstotno romanski, nekoliko preseneča ugotovitev, da so nekateri člani te družine nosili slovenske vzdevke. Tako je imel 1. ok- tobra 1581. leta poročeni Bernardo Robba vzdevek Zajec (Saiez), Paolo, oče 15. aprila 1606. leta rojenega Giovannija Robbe, pa Kožica (Cusizza).^ Četudi je rod Francesca Robbe zagotovo iz Milj, Milje le niso njegov rojstni kraj. Okoli leta 1698 se namreč v Miljah ni rodil sploh noben Francesco Robba. Najbliže te- mu letu se je rodil 19. oktobra 1704 Fran- cesco Antonio Robba, ki je pa umrl že 9. no- vembra istega leta.' Naslednji, ki bi utegnil priti v poštev, je 19. avgusta 1705 rojeni Francesco Bernardo Robba. Toda tudi ta je umrl zelo mlad, namreč 18. oktobra 1708.* Naslednji Francesco Robba je 29. marca 1710 rojeni Francesco Niccolo, ki je pa na vsak način premlad." Zadnji pred letom 1698 rojeni Francesco Robba je 9. februarja 1677 krščeni Francesco Apollonio. Iz odštevanja, 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ki ga je poznejša roka dodala ob robu za- piska o krstu,*" je mogoče sklepati, da jc ta Francesco Robba umrl leta 1752 v starosti 75 let. Res najdemo pri 2. avgustu 1752 za- pisek, ki pravi, da je tega dne umrl duhov- nik Francesco Robba, star 75 let.** Iz navedenega sledi, da kipar Francesco Robba ni bil rojen v Miljah, a iz pregleda tržaške krstne knjige sledi, da vsaj v času od 1. januarja 1691 do 27. septembra 1705 ni ¦ bil rojen niti tam. OPOMBE /. Viktor Steska, Ob tristoletnici Šentjakobske cerkve v Ljubljani, Ljubljana 1915, str. 12. — 2. France Stele, Umetnost v Primorju, Ljubljana I960, str. 185. — 5. Melita Stole, Francesco Robba, Slovenski biografski leksikon, 9 (1960), str. 111. — 4. Tržaški mestni arhiv, Statuti di Muggia dell'anno 1420 (ß EE 7/II). Prvi seznam je na ff. 108'-^109' in ima naslov Numerus nobilium terre Mugle, drugi na f. 110, ima naslov Nobiles de consilio maiori terre Mugle, tretjemu, na f. 110', manjkata začetek in naslov, četrti, ki je na f. 111, nosi naslov Nobiles de consilio terre Mu- gle, peti na f. 111', pa Nobiles de consilio majorj. — 5. Župnijski arhiv v Miljah, Liber statils ani- marum, 1666 die XXV aprilis (60). — 6. Ibidem, Matrimodii libro I in I,iber baptizatorum I. — 7. Ibidem, Liber baptizatorum V in Liber mortu- orum III. — 8. Ibidem, Liber baptizatorum V in Liber mortiiomm 111. — 9. Ibidem, Liber baptizatorum V. — 10. Ibidem, Liber baptizato- rum IV. — //. Ibidem, Liber mortuorum III. SEVERNA EMONSKA VRATA POD TRASO TITOVE CESTE V LJUBLJANI ljud.mila plesnic.a.r-gec Zgodaj spomladi leta 1963 je komunalni sklad občinske skupščine Ljubljana-Center pričel s pripravljalnimi deli za ureditev nove trase Titove ceste od Trga revolucije do Aškerčeve ceste. Z zaščitnimi izkopavanji >intra muros« smo pričeli že meseca marca. Z izkopavanji severnih mestnih vrat smo lahko pričeli šele meseca maja po odstra- nitvi Wurzbachove stavbe in debele cestne betonske plošče, ki je pokrivala izkopanine. Tako nam je uspelo predvsem s pomočjo investitorjev, ki so nam v veliki meri poma- gali tako denarno kakor z delovno silo, da smo odkopali in dokumentirali območje, ki je bilo z rekonstrukcijo in razširitvijo ceste najbolj ogroženo. Prva zaščitna izkopavanja na območju se- vernih vrat so potekala leta 1890. Simon Ru- tar piše v svojem poročilu o izkopaninah na Slovenskem leta 1890 takole: »Ko so namreč meseca avgusta in septembra kopali velik kanal od Ljubljanice čez Kongresni trg in dalje mimo igrišča do Vrtače ob Tržaški ce- sti, naleteli so na zelo imenitne starine. Naj- prej so izkopali pred Uršulinsko cerkvijo rimsko opeko in črepinje lončenih svetilk. Uprav pred Wurzbachovo nekdaj Zweyer- jevo hišo v začetku Gradišča našli so glavna rimska vrata — porta praetoria — v globini dveh metrov pod sedanjimi tlemi. Odprtina vrat je sezala od sredine ulice pod hišo na nasprotni (severni) strani, tako da se njih širina ni mogla izmeriti. Ozidje je bilo blizu vrat 7 metrov debelo, medtem ko drugod niti 4 m debeline ne doseže. Nekoliko te de- beline moramo gotovo vzeti na račun stol-, pov, ki so izvestno stali na obeh straneh vrat. Zanimivo je, da se je našlo med vrati 7 velikanskih železnih žrebljev z mogočno glavo. 13 cm daleč od glave so bili zakriv- ljeni in potem blizu osti še jedenkrat pre- gnjeni. Na njih so se še dobro poznali leseni ostanki, katere je rja k železu prilepila. Ni mogoče torej dvomiti, da so bila s temi žreb- Iji mestna vrata okovana. Med vratno odpr- tino so našli štirioglat kamen z okroglo iz- dolbeno jamo. Mogoče je, da so vanj zapah vtikali, s katerim so debela vrata od zadej še bolj pričvtščali.«* Zgodovina arheoloških raziskav na ob- močju utrjenega mesta Emone, predvsem pa poskusi, določiti razprostranjenost in obseg obzidja, segajo še v Valvasorjev čas. Prvi arheolog amater je bil Ludvik Schönleben, sin takratnega ljubljanskega župana. O njem poroča Valvasor,- da je kopal na območju današnjega novega Trga revolucije. Tloris obzidja po Valvasorju se ne razlikuje mno- go od realnega stanja, razlika je v številu obrambnih stolpov in v obliki, ki je po Val- vasorju kvadratna. Iz tega lahko sklepamo, da so bile ruševine na površju in da je ne- koliko natančnejši opazovalec lahko rekon- struiral tloris antičnega mesta. Ne smemo pozabiti še na dejstvo, da je bilo, kakor nam pozneje priča Linhartov načrt,' območje rim- ske naselbine le parcialno zazidano in da so bili zaradi tega celi arheološki kompleksi popolnoma nedotaknjeni od časov, ko so zi- dovi obzidja in stanovanjskih hiš služili kot neizčrpen vir stavbnega gradiva srednjeve- ški Ljubljani. Tudi Hitzingerjev* načrt iz, 67 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino leta 1861 se približuje realneiuu stanju iu dimenzijam tega rimskega mesta, kakor ga je pozneje najbolj verno interpretiral arheo- log W. Schmid." Izkopavanja iz leta 1952 na Nunskem vrtu, ki jih je vodil J. Šašel, so prisjjevala k poznavanju, oziroma k proble- mu severnih utrdb Emone.^ Zaščitna izkopa- vanja pred gradnjo novega Trga revolucije v letih 1961/62 na istem predelu so v marsi- čem izpolnila vrzeli v interpretaciji sever- nega emonskega obzidja.' Zadnji arheološki j)oseg j)od današnjo traso rekonstruirane li- tove ceste pa nam je dal popolnoma nove vidike za interpretacijo problenui obramb- nega sistema in zidne arhitekture. temelje stavbe deloma uničili. Dokumenta- cija je bila zelo otežkočena tudi zaradi sred- njeveškega vko])a ob severni steni vzhodnega sloljia. Vko]). a])iicna jama. napolnjena s srednje\eskimi črepinjami, je deloma poško- do\ala vogal stolj)a in posnela zidno oblogo iz pravilno vezanih kamnov. Analogno z glavnimi južnimi vrati, zida- nimi v isti osi S-J, so tudi severna vrata bila ojačena z dvema četverokotnima stolpoma ter bila sestavljena ali. bolje rečeno, podalj- šana z dvema koulraforjema, ki sta podalj- šala vratno odprtino proti mestu." Vzhodni stolp je četverokotne oblike, v jedru povezan s strukturo obrambnega zidu Raziskave južnega obrambnega obzidja iu raziskave zadnjih let so pokazale, da jc vsa- ka mestna cesta imela izhod v glavnih ali strailskih vratih. V ohranjeni južni fronti obzidja je našel VV, Schmid 4 vrata. Analog- na vrata smo odkopali v letih 1961/63 na severnem obzidju. Zadnja, glavna severna vrata se vključijo v komunikacijo »cardo maximus«. cesto, ki i)restopi mestno obzidje skozi glavna južna \rata ob Gorupovi ulici. Izkopavanja so potekala v okoliščinah, ki niso bila najbolj idealna za raziskavo tako pomembnega spomenika. Zaradi ozko od- merjenega prostora smo odkopali le vzhodni obrambni stolp vrat in le delček zahodnega stolpa.* Vrata sama. ali bolje rečeno, vratna odprtina med stolpoma je bila delno poško- dovana prvič leta 1890," kakor opisuje S. Rutar v svojem poročilu, in leta 1953 ob re- gulaciji kanalizacije, kar potrjuje recentni vkop.'" Južna stena vzhodnega stolpa je tes- no mejila na Wurzbachovo stavbo oziroma na severno steno stavbe tako, da se je doti- kala stolpa. Zahodna stena stavbe pa jc me- jila na kontrafor. ki so ga pri vkojiti za in kontratorjetn. Stolp kakor tudi zid iu kon- trafor so fundirani v peščeni prod s temelji iz grobo zloženih lomljencev, vezanih z malto. Velikost stolpa, merjena v temeljih, je 6.40 m X 6.70 m. Zunanja obloga stolpa je iz enakomerno sestavljenih kamnov iz go- lovškega apnenca, vezanih z malto (opus incerttim). Notranjost stolpa in obzidja je konglomerat, sestavljen iz večjih in manjših golovških lomljencev (20 X 40 cm), vezanih z malto. Med njimi je tudi nekaj večjih prod- nikov. Srednjeveški vkopi. kakor apnenica. ki je verjetno nastala ob zazidavi Uršulinske Cerkve, so severni, zunanji zid stolpa močno poškodovali. Takrat so odtrgali tudi večino obloge, ki jim je služila za gradl>eni material (glej sliko 2). Ostalo je le 55 cut obloge nad temeljem. A zhodni in severni stoliJui temelj je na površini oblikovan iz jjrodnikov in manjših lomljencev in prelit z grobo malto- Tcmclj sam je grajen iz golovškega lom- Ijeiica. vezanega z grobo malto. Širina te- melja je 55 cm. Severovzhodni vogal je od- bit do temelja zaradi vkopa za apneno jamo. 68 časopis 7. K s i. o \ ]•: n s k o k. r a .| V. v n o z g o i) o \' i .\ c) KRONIK a Kakor sem že omenila, je južna polovica stolpa mnogo l>olje ohranjena otl severnega dela. za kar se nioramo zahvaliti neposredni bližini Wurzbachove stavbe, in prav ta pre- del nam je dal mnogo podatkov o sami grad- nji objekta. Jtižna stena kaže na dve grad- beni fazi. ki se razlikujeta v samem načinu gradnje. Starejša faza, ki sega od temeljev navzgor do višine 130 cm. je koinpaktneje grajena. Fuge so zadelatu' s fino malto, da skoraj ni mogoče ločiti kamna (xl kamna. \ rhnja faza pa, ki sega do ohranjene meje stolpa, se razlikuje po tem. da je vezana z l>olj grobo malto in da fuge niso zadelane. Sicer ])a se fazi po samem materialu in prin- cipu gradnje (o])us inceri um) v ničemer ne razlikujeta. V tem primeru ne bi mogli reči, da gre za dve nie konstrukcijo tako zahodnega stolpa kakor i celotnih vrat.^" Nov moment pri obravna- i vanju strukture obrambnih stolpov in vrat je odprtina v samem zahodnem stolpu.^' Od-, prtina je bila zadelana z recentnim materia- i lom, ki je nastal ob uničenju stolpa in ob zidavi temeljev za stavlx) Veselova 2. Pri odstranitvi tega materiala smo naleteli na zahodno steno odprtine, ki je bila zgrajena v isti tehniki (opus incertum) kot sama zu- nanja obloga in obrambnega zidu. Tako je bilo mogoče glede na dimenzije vzhodnega stolpa in širine same odprtine določiti njen \ obseg. Širina odprtine je 2 m, idealna dol-j Zina 3 m. Glede na ohranjen tlak (naložene j oblice, vezane z malto) je bilo mogoče dolo- čiti nivo vhoda, ki je 70 cm nad temeljem j stolpa, kar je 40 cm nad nivojem cestišča iz najstarejše faze.-^ Vratne odprtine nismo na- šli, ker je bil stolp uničen pri vkopu za ko- lektor, vendar lahko na samo situacijo od- prtine iz obrambnih razlogov sklepamo, da je bil vhod iz notranje, mestne strani. Vzhodni stolp je bil grajen po sistemu drugih, doslej profil lil. raziskanih stolpov na območju Mirja-' in no- vega Trga revolucije. Njegovo jedro je kom- paktna zmes lomljenca in malte in ni bilo sledu o kakršni koli odprtini, ki bi služila za dohod v stolp in na obzidje. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je odprtina v zahodnem stolpu služila za dohod na plato, ki je pove- zoval oba stolpa. Pri obravnava rekonstruk- cije fasade in funkcionalnosti severnih vrat težko govorimo o prvotni višini objekta. Izkopavanja Emone v maju 1963. Kolektor je prebil zaiiodnega stolpa ob glavnih severnih vratih 71 KRONIKA ČASOPIS / A SLOVENSKO K U A ,| i: V N O Z G O 1) O V 1 N O PO phi:i)I.O(.;i XAIIISAL PAVLE sifeli PO PREDLOGI NAIUSAL pavle šlieli SI. 6 Ostankov ruševin, ali Iwlje rečeno, poruše- nega zidu ni bilo. Ves material, ki je nekoč pripadal obzidju in stolpom, so v srednjem veku porabili za gradbeni nmterial. Tako- odpade možnost, da bi iz količine ruSevin- .skega materiala lahko določili višino stolpov in obzidja. Ostanejo nam le analogije juž- nega obzidja na Mirju in ostanki j)odobnih taboriščniii arhitektur v rimskem Imperiju.^* Izsledki izkopavanj južnega predela zidu kažejo, da so bili gornji deli stolpov leseni, pokriti z opeko.-' Za .severna vrata ne more- mo tega trditi, ker nimamo ohranjenih ele- mentov, ki bi to tezo potrdili. Pri rekon- strukciji se opiramo lahko le na dokaz, da je bil (lohoeremo tutulaturo ce- sarja Trajana v letu 103 iu da vidimo, da je stavbo dal cesar zgraditi coloniae Ulpiac Traiauae Poetovioni (koloniji Ulpija Traja- na Poetovio).' Leta 103 v Ptuju torej ni bilo več vojaškega tabora. Iz zgodovinskih podatkov o Ptuju in iz arheoloških najdb po ntestu in drugod da- nes že vemo, da je Trajan X111. Gemino pre- .stavil na Donavo v Vindobonuo, kjer jo je verjetno zaradi dačanskih vojn potreboval. V Ptuju, kjer na prelomu stoletja vojaška posadka globoko v zaledju že povsem po- mirjene province ni bila potrebna, je dal mestu pravice civilne naselbine, kolonije. Zanintivo pa je, da po gradbenem napisu z Dunaja vemo, da je tam nastal legi jski tabor med leti 103 in 105 in zato nekateri stavijo odhod legije iz Poetovija tik pred leto 103.' Z najdbo napisa z Vičave vemo nekaj več tudi na podlagi najdb iz Ptuja: V letu 103 je bil Poctovio že kolonija. In če je dal kra- jan zgraditi veliko stavbo, jo je dal ver- jetno kmalu zatem, ko je mestu dal samo- upravo in legijo premestil k Domivi. Druga iz])opolnitev našega znanja ob tcni napisu pa zadeva mestno sliko Pwtovija. Trajan je dal zgraditi novi koloniji veliko stavbo. Kaj je bilo v njej, žal ne vemo, zelo verjetno pa je, ker je brez dvoma nastala kmalu potem, ko je mesto dobilo santoujjravne pravice, da je v njej deloval vsaj del mestne uprave. Sedež mestne ujiravc ali eden izmed sede- žev pa ni bil verjetno daleč iz središča mesta in tako najdba potrjuje domnevo, da je bilo upravno središče Poetovija, mogoče v zvezi s svetišči in tradicijami predrimskega naselja, na levem dravskem bregu. Izpraz- njeni objekti jjoveljstva v taboru, ki mogoče niti niso bili zelo razkošno zidani in v kate- rih se je včasih naselila po odhodu legije mestna tijirava, pa so v Ptuju mogoče pre- vzeli drugo nalogo. Ker vemo, da so v pol- nem II. stol. delovali uradi iu skladišča ilir- ske carine na dravskem desnem bregu, je mogoče mestni del v opuščenem talx)ru pre- vzel vlogo poslovnega dela. A tu gremo v domnevah žc nekoliko predaleč. Upajmo, da nam druge j)o in mestne slike Poetovija v zgodnejših obdobjih tega mesta. OPOMBE 1. B. Saria, RE supjiJ. s. v. Poeto^io s starejšo literaturo. — 2. B. Saria, Arcliaeologische Karte \oi\ Jugoslawien, Blatt Ptuj, Zagreb 1956, 51; F, Baš, CZX XXVIII. 1955, str. 87. — 3. Miki, Arhe- ološki vestnik XI—XII 1960—1961, str. 156, 157, — 4. J. ŠašeJ. Kronika 9 1961 str. 124 B. Saria XVI. Bericht d, röni. germ. Kaminissiou 1926 str. 115, 116, — 5, Predvsem ugotovitve zadnjih let, j>rim. Varstvo spomenikov, letno poročilo za leto 19&1 in 1962. — 6. Prim, Varstvo spomenikov, let- no ijoročilo za leto 1963, datacija R, Cagnat, Cours d'epigraphie latine Paris 1914 str, 193 — 7. B. Saria, RE suppl. s. v. Poetovio. 75 K R t) N i K a časopis za slovensko krajevno zgodovino JANKO JARC - SESTDESKl'LE INTK Ob zatonu minulega leta — 25. decembra 1963 — je v Novem mestu praznoval šest- desetletnico rojstva ravnatelj Dolenjskega muzeja Janko Jarc. Življenjskega jubileja tega razgledanega proučevalca domače pre- teklosti se je spomnilo naše časopisje, pa je prav, da o njem spregovorimo tudi v Kroni- ki, saj šteje ta Jarca med svoje sodelavce, hkrati pa je bil sam kot zastopnik Dolenj- ske tudi član uredniškega odbora predvojne Kronike slovenskih mest. V tista leta pa se- gajo tudi začetki Jarčevega raziskovanja zgodovinske podobe njegove ožje domovine — Dolenjske in Bele krajine. Jubilant se je namreč rodil v Črnomlju, obiskoval osnovno šolo v Beli krajini (Gra- dac in Črnomelj) in na Dolenjskem (Žužem- berk in Kostanjevica), dovršil gimnazijo v Novem mestu in nato študiral zgodovino na univerzi v Ljubljani in Pragi. Široka raz- gledanost in hkrati navezanost na ožjo do- movino sta ga sprendjala tudi na njegovih službenih mestih v Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju, kjer ga je aprila 1941 za- tekla druga svetovna vojna. V desetletje pred to vojno segajo tudi prve Jarčeve zgodovinske razprave; po prouče-^ vanju arhivov, zapiskov in takratnega ča- sopisja je objavil leta 1935 in 1936 v pred- vojni Kroniki zajetni razpravi o narodnem prebujenju Novega mesta ob njegovi pet- stoletnici (1865). V naslednjem letniku Kro- nike je pisal o novomeškem arhivu, leta 1938 pa je objavil in podrobno komentiral zani- miv rokopis Franca Antona pl. Brecker- felda, ki je proti koncu XVIII. stoletja živel na Starem gradu pri Novem mestu. Ko je leta 1936 novomeško gasilsko društvo praz- novalo šestdesetletnico svojega obstoja, se je Jarcu ponudila priložnost, da je segel preko ozkega jubilejnega okvira in v prikupni knjižici poleg historiata društva podal zgo- ščeno zgodovinsko podobo dolenjske metro- pole (Novo mesto in njegova prostovoljna gasilska četa, 1936). Čeprav odmaknjen iz Novega mesta je Jarc s tankim posluhom spremljal vsa kul- turna prizadevanja mesta ob Krki; ko je tu vznikla misel o osnovanju muzejskega dru- štva, ki naj pripravi vse potrebno za usta- novitev lokalnega muzeja, najdemo Jarca med pobudniki te lepe zamisli in leta 1940 med ustanovitelji muzejskega društva v No- vem mestu. Na ustanovnem občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi vodilni predstav- niki slovenske zgodovinske znanosti in mu- zejstva — dr. Milko Kos, dr. Josip Mal in drugi — je predaval o podobi Novega mesta v XIX. stoletju. Predavanje bi moralo iziti leta 1941 v 2. številki Kronike slovenskih mest, pa so vojni dogodki natis preprečili. Že postavljeni stavek je bil kasneje v tiskar- ni uničen, rokopis sam pa izgubljen. Druga .svetovna vojna je započeto delo za novi muzej pretrgala, profesor Jarc pa je bil v juliju 1942 aretiran in po dvomeseč- nem zaporu prepeljan v koncentracijsko ta- borišče v Monigo in nato v Gonars. Po zlomu Italije je odšel v partizane, kjer mu jc bila prva skrb, da je v sodelovanju z Ivom Pir- kovičem, ki je že takrat opozarjal najvišje politične forume in glavni štab, da je po- trebno zbirati sovražno arhivsko gradivo, zbral in spravil na varno številne italijanske arhive, ki so potem, dasiravno jih je dokaj propadlo v oktobrski nemški ofenzivi, po- stali temelj za podrobno proučevanje oku- patorjeve dejavnosti pri nas. Ko je Jarc ka- sneje prišel na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, je svoje delo pri zbiranju in ureje- vanju okupatorskih in partizanskih arhivalij nadaljeval v okviru Znanstvenega inštituta pri predsedstvu SNOS, nato pa kot arhivar inštituta na Bazi 80. Arliivarsko delo je opravljal tudi po osvoboditvi v ljubljanskem 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Inštitutu narodne osvobotlitve vse do maju 1951, ko je bil imenovan za ravnatelja novo ustanovljenega Dolenjskega muzeja v No- vem mestu. Ob zbiranju in urejevanju partizanskih in okupatorskih arhivov pa je Jarc pričel objavljati v dnevnem in revialnem časopisju ter zbornikih številne zapiske, članke in razprave o sovražni iu partizan.ski dejav- nosti. Teh objav je samo v Škerlovi knjigi Petnajst let bibliografije o narodnoosvobo- dilnem boju Slovencev, ki zajema obdobje od 1945. do 1959. leta, navedenih 58 (všteti moramo tudi deli, ki sta objavljeni pod Jar- čevim psevdonimom Janez Hudnik!), pri- družil pa jim je v zadnjih letih še nove. Čeprav v svojih delih ponekod posega v vso Slovenijo, je vendar Jarčevo glavno zani- manje tega časa usmerjeno na partizansko Dolenjsko in Belo krajino. Naj tu omenimo samo tehtno razpravo Bela krajina v uporu, ki je izšla v prvem letniku povojne Kronike, v zadnjem času pa odlomek iz obširnega, temeljito zasnovanega dela Partizanski Rog, ki bo v kratkem izšlo kot samostojna pu- blikacija. Ce je Jarc v povojnih letih znova uspeš- no zastavil pero kot historik, se je j^rav tako j z uspehom uveljavil na področju, ki ga je i pričel obdelovati že leta 1940, to je v muzej- ^ ski in spomeniškovarstveni dejavnosti. Ko j se je leta 1951 vrnil v Novo mesto in pre- ¦ vzel vodstvo Dolenjskega muzeja, je nova ; ustanova v nekaj letih polno zaživela. Hkra- ; ti je z razgledanostjo, znanjem in prefinje- : nim okusom sodeloval pri reševanju števil- : nih spomcniškovarstvenih problemov, ki so ] se odpirali pri obnovi bombardiranega No- I vega mesta, porušenih dolenjskih gradov, ' pri ureditvi naselij, zaščiti arheoloških, et- j nografskih in prirodnih spomenikov in pod- [ ročij, pri izdelavi urbanističnih načrtov, re- ; sevanju in ureditvi lokalnih arhivov, pri ] jaostavljanju partizanskih spominskih obe- ležij itd. Poleg tega je bil urednik Dolenj- ske muzejske knjižnice, v kateri je z uvo- dom in jjodrobnim komentarjem objavil ; Westrove Novomeške sijomine, bil je član j raznih svetov, komisij, upravnih odborov ; itd. Skratka: jtJjilantovo vsestransko delo, : za katerega sta značilna temeljita strokovna : razgledanost in izbrušen estetski okus, se je 1 v novem okolju bogato razmahnilo in dalo ] vrsto lepih sadov. Zato želimo Janku Jarcu, ' da bi svojim dosedanjim uspehom v jirihod- i njih letih pridružil še nove! jože Dular I ZGODOVINSKO BRAN JE i Alan Bullock, Hitler. Ljubljana 1963. Can- karjeva založba (prevedla Boris Verbič in Brane Vrčon). V zbirki Bios je izšlo lani zajetno delo oxfordskega profesorja Bullocka o Hitlerju. Zal so iz prevoda izpuščeni nekateri pasusi. Trditev založbe, da so izpuščene nebistvene stvari, ni zadostno opravičilo za to napako. Se huje je, da je opuščen ves kritični oziro- ma znanstveni aparat. Vsebina knjige je razdeljena na tri velika jjoglavja: Vodja stranke. Kancler. Vojsko- vodja. Tu je zajeto Hitlerjevo življenje zelo podrobno in z velikim poudarkom splošne zgodovine. Avtor je uporabljal zelo veliko virov in literature, kar je nekoliko manj po- srečeno navedeno na koncu knjige. Delo je jjisano z veliko zavzetostjo in z mitogo akri- bije ter dobrim poznavanjem nemške in svetovne zgodovine in seveda Hitlerja sa- mega. Moti nas pripomba, ki jo je napisal avtor sam. češ da ne verjame, da bi Hitlerja spravil na kanclersko mesto finančni kapital. Tu se ne moremo spuščati v polemiko, le poudarimo naj dejstvo, da zavzema vsa marksistična historiografija stališče, da je bilo res tako in da je to tudi edino možno, če izhajamo iz realne baze, ki jo je takrat imela Nemčija. Avtor preveč poudarja sub- jektivni moment in psihološke činitelje, pre- malo pa upošteva tisto stvarnost, ki je omo- gočila nacionalnemu socializmu tolikšen razmah. Poleg tega sem mnenja, da bi Bul- lock mogel precizneje in obširneje osvetliti vlogo in delovanje socialno demokratske in zlasti komunistične stranke v Nemčiji ob Hitlerjevi borbi za oblast. Brez teh pomislekov se mi zdi knjiga do- bra in potrebna. Dobro bi bilo, če bi kdo v predgovoru avtorja korigiral in dopolnil, da ne bi poprečni bralec izvajal napačnih za- ključkov. F,^„<, R„,„^„ X. letnik Loških razgledov. Izšel je jubi- lejni zvezek znanih Loških razgledov. Tudi desetič nam prinaša članke iz narodnoosvo- bodilne borbe, razglede (prispevke s pod- ročja znanosti in umetnosti), leposlovje lo- ških rojakov ter poročila in zapiske. V prvem delu obravnava Rado Jan parti- zansko šolstvo na loškem ozemlju. Po ohra- njenih virih in izjavah še živečih učiteljev 77 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino je avtor podal razvoj slovenskega parlizan- skega šolstva po kapitulaciji Italije do konca druge svetovne vojne. V ».Spominih lui Poljansko in Žirovsko četo Gorenjskega odreda« pripoveduje Janko Mrovlje-Marko o parlizanskem delovanju v prvih mclsecih leta 1943. Članek je napisal ob dvaj.setletnici. v .spomin na borce Po- ljanske čete, ki so padli za osvoboditev naše domovine. Tematiko NOB zaključujejo »Spomini partizanskega bolničarja« Ciregorja Rup- nika-Ciroge. Prikazal nam je težko delova- nje partizanskih bolništiic vse od leta 1942 do septembra 1943. leta. Prva del Razgledov pričenja Anton Ra- movš z okamenelim življenjem v loških hri- bih. Pisec se je omejil na Retski greben na Jelovici. Anton Polenec opisuje pajke ob j^otoku l.uši v .Selški dolini. Naravoslovni del Raz- gledov končuje Boštjan Kiauta s prispevkom o vrstah stenic na loškem ozemlju. Nameravana sečnja gozdov na Sorskem polju je sprožila pospešena arheološka razi- skavanja. Janez Eržen je jjriobčil topograf- ski opis 54 prazgodovinskih gomil in dveh domnevnih taborišč med naselji Reteče, Go- dešič iu Drulovka. \eliki Tolminski punt je imel svoje od- meve tudi na loškem gospostvu. Te odmeve, ki pa niso šli preko pritožb in ilegalnega vretja, opisuje po bogatih arhi val nib virih Pavle Blaznik. Študijo dokumentira z dvema fotokopijama. Idrij.ski rudnik, ki je od XVI. stoletja dalje krepko podpiral cesarsko blagajno, je imel živahne gospodarske stike s Škofje Loko. Od XAT. do srede XVII. stoletja so loški lon- čarji zalagali živosrebrni rudnik v Idriji z glinastimi lonci, potrebnimi za pridobivanje živega srebra. Te gospodarske zadeve nam popisuje Marija Verbič. Posebno kvaliteten primer »kranjskega prezbiterija« se je ohranil na Križni gori nad Staro Loko. Problematiko, od kod bi lahko izhajal mojster križnogorskih fresk, nam je predstavil Emilijan Cevc, ki pa s tem član- kom še ni izrekel zadnje besede o tem po- mend>nem umetnostnem spomeniku. O mejah med stilno, poljudno in ljudsko umetnostjo razglablja Ivan Sedej v svojem prispevku »Problematika ljudske umetnosti na loškem ozemlju«. Škofja Loka s svojo bližnjo in daljno okolico je s starimi ohra- njenimi arhitekturnimi spomeniki pomemben fond etnološkega raziskovanja. France Planina nam v prispevku »Spo- meniškovarstvene naloge Škofje Loke« na kratko .svetuje, kako naj bi se ohranjal in olepšal .stari zaščiteni del mesta. Primeri kvalitetnega profanega stavbar- stva na vasi so danes že redki. O problemu ])rilagoditve stare stavbe potreban moder- nega časa govori Marjan Mušič v sestavku »Obnova Kalanovega doma na Bnkovici«. Iinenoslovno študijo »Lontrg« je priobčil Jože Žigou. ki je v svoji razlagi Spodnji trg, Ločauom znan pod imenom »Lontrg«, pre- kr.stil v >Lantrik«. Drugo imenoslovaio študijo »Tavčar iu Davčar« je napisal Lovro Sušnik. Po.skusil je prikazati, od kod bi moglo izhajati zelo razširjeno i^binsko iit hišno ime Tavčar. .Štiridesetletnico smrti pisatelja Ivana Tav- čarja je počastil Janez Dolenec s svojo štu- dijo »Ob idili Kosmovega Janeza in Pre- sečnikove Mete«. Poglavje razgledov zaključuje Jernej Der- mota z opisoin im.stanka in razvoja sedanje tovarne »Niko« v Železnikih. V poročilih in zapiskih objavlja sedanji predsednik občinske skupščine Milan Osov- nikar »Odlok o zaščiti zgodovinskega pod- ročja mesta Škofje Loke«. Fraitce Planina je priobčil nekrolog sli- karju Gvidonu Birolli, ki je do zadnjih let svojega življenja tako rad zahajal kot ribič in popotnik mearok, tudi v naši srednjeveški plastiki. Po- j dročje slovenske naselitve ni samo geograf- j ski prehod iz Srednje Evrope v Sredozem- lje, temveč tudi umetnostni. Zato se pri nas vplivi prepletajo in moremo govoriti o več regionalnih konstantah tudi pri naši sred- njeveški plastiki. Kljub lokalnemu in kvaLtetno manj po-1 membnemu gradivu bo naša srednjeveška i plastika zagotovo našla svoje mesto med : kiparstvom Srednje Evrope. Franc Stukl 79 kronika časopis 7. a slovensko kliajevno zgodovino OBVESTILA po sklepu seje i :ii;dniskega odbora kronike z dne 5. decemrra 1%3 odkupuje uprava kronike l'0 trikratni ceni naslednje številke revije: 1. številko i. letnika (l')53) in kom- pletni iii. letnik (1953). številke pošiljajte na naslov uprave kronike, ljubljana, metni trg 27/iii V skladu 7. veljavniinii predpisi seziianjaino naše naročnike in bralce s pregiledoni dohodkov in izdatkov za leto 1965 (v din): Dohodki Naročnina in iztržek oglasov . . 2,695.460 Klišeji........... 70.500 Dotacija.......... 1,100.000 Primanjkljaj .... . . . . 1,576.059 Skupaj . . . 5,442.019 Izdatki Stroški uredništva ...... 1,531.700 Osebni upravni stroški .... 484.604 Izplačila provizije...... 964.737 Stroški tiskarne . . . . . . . 2.394.651 Materialni stroški...... 66.327 Skupaj ... 5,442.019 Za upravo Kronike: Dr. Jože Soni, s. r. Knjigovodja: Jože Jenko, s. r. Tiskano iii izdano v Ljubljani 1%4 — Tisk tiskarne >Toneta Tomšiča^ v Ljubljani — KUšeje izdelala klišarna »Ljudske pravice* v Ljubljani — Odgovorni urednik profe.sor Zvone Miklavič — za izdajatelja odgovorja dr. Jože Sorn GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK i j jubilejnih, slavnostnih j in informativnih člankov i ter člankov s kulturnozgodovinskega področja i Socialistične republike Slovenije Poslovno združenie DEN Ljubljana, Hajdrihova 2 Xove tarife sa pwadajo elehtwiene energije Nove tarife za prodajo električne energije, ki so jih predpisala podjetja za distribucijo elek- trične energije v Sloveniji in veljajo od 1. ja- nuarja 1964, določajo razmeroma kompliciran način obračunavanja prodane električne energi- je. Osnovni namen novega tarifnega sistema je v tem. da bi se električna energija koristila na čimbolj ekonomičen način. Z njim se želi doseči, da bi odjemalci z načinom rabe električne ener- gije omogočili boljše koriščenje proizvodnih, prenosnih in distribucijskih kapacitet in razpo- ložljive električne energije. Ti cilji novega ta- rifnega sistema naj bi se dosegli z uvedbo sti- mulacije potrošnikov električne energije za zniževanje obremenitev oziroma konic (kW) za manjšo rabo v kritičnih mesecih (sezona) in za večjo rabo v dnevnih urah, ko je več elek- trične energije na razpolago. Pri določanju novih tarifnih postavk je v osnovi upoštevan dosedanji nivo cen za posa- mezne skupine odjemalcev, kar sicer zmanjšuje efekt, ki ga novi sistem želi doseči. ¦ Tabela tarifnih postavk Pri določanju tarifnih skupin so izjemoma predvidene posebne namembne skupine odjema (elektrokemija, elektrotoplota, medmestna elek- trovleka, premogovniki) zaradi tega, ker so ti odjemalci že poprej tretirani v posebnih skupi- nah s poprečnimi nižjimi cenami. To je bilo po- trebno vsaj za prehodno dobo, ker bi z njihovim izenačenjem z drugimi odjemalci na visoki na- petosti povzročili znatno zvišanje njihovih dose- danjih cen. Pri nekaterih tarifnih skupinah se je kljub temu uvedlo manjše zvišanje, ker bi drugače bila prodajna cena nižja od cene, po kateri distribucijsko podjetje kupuje električno energijo. Tarifne postavke za odjemalce na visoki na- petosti so določene tako, da odjemalci na na- petosti 55 kV dosegajo poprečno ugodnejšo ceno od odjemalcev na napetosti 10 kV. IPri tem je bil v določeni meri upoštevan stroškovni princip. Iz enakih razlogov imajo najvišjo poprečno ceno odjemalci v tarifni skupini »splošni odjem« na nizki napetosti. Tarifne postavke v tarifnih skupinah »gospo- dinjstvo« in »kmetijstvo« so izenačene z name- nom, da se poenostavi obračunavanje pri zaseb- nih kmetijstvih. S tem izenačenjem se v neki meri dvigajo poprečne cene pri zasebnih kme- tijstvih, občutno pa se znižujejo cene družbe- nemu sektorju kmetijstva. V tarifni skupini »komunalni odjem« so za- jeti zelo raznovrstni odjemalci. To je narekovalo določitev nekoliko višjih tarifnih postavk kot v »gospodinjstvu« in »kmetijstvu«, pač pa nižjih od »splošnega odjema« na nizki napetosti. V tej skupini se pomembno znižujejo cene vodovo- dom. V novih tarifah je predviden tudi prispevek za vzdrževanje in umerjanje ter uvedba najem- nine za merilne naprave, ki so osnovna sredstva dobavitelja. Elektrogospodarska podjetja pričakujejo, da bo ta nova tarifa zelo ugodno vplivala na boljšo izkoriščenost elektroenergetskih naprav in jim omogočila kvalitetnejšo oskrbo potrošnikov. Janez Prelog direktor Poslovnega združenja DES tiskarsko knjigovešlti servis zavoda za gluhonemo mladino, ing. arh. savin sever Slovenija oroiekt v LJUBLJANI Arhitektura zavzema vsekakor zelo vidno mesto med različnimi dejavnostmi, saj se z njo sreču.iemo na vsakem koraku. Potrebe so narekovale takoj po osvoboditvi tako projektantsko podjetje, ki bi moglo reševati projektivne gradbene naloge v kompleksnem merilu. Zato je bil osnovan Projektivni zavod Slove- nije, ki se je pred 15 leti preimenoval v SLOVENIJA PROJEKT — podjetje za projektiranje. Ze od samega začetka je imelo podjetje svojo začrtano pot. Potrebno je bilo organizirati projektantske skupine, ki bi načr- tovale vse visoke gradnje, kot tudi urbanistično ure- jale naselja. Tako so se zbrali v SLOVENIJA PRO- JEKTU inženirji in tehniki, ki projektirajo ves čas obstoja podjetja vse vrste industrijskih objektov, ob- enem pa tudi obdelujejo naloge s področja družbenega standarda. Strokovni sestav podjetja je takšen, da lahko smotrno medsebojno sodelujejo arhitektonske skupine, konstruktorske kot tudi kalkulantske in inšta- laterske, kar vse omogoča popolno obdelavo gradbe- nega projekta v enem samem podjetju. Vsak čas se srečujejo inženirji in tehniki SLOVE- NIJA PROJEKTA s tematsko zelo različnimi in za- htevnimi nalogami. Da bi mogli spoznati barvitost raz- nolikih nalog, si oglejmo nekatere realizirane objekte, ki jih je npr. podjetje projektiralo v Ljubljani. Če- prav ni bila glavna teža prevzetih in opravljenih nalog v Ljubljani — npr. industrijska izgradnja v naši ožji domovini je močnejša izven Ljubljane —, vendar na- šteti objekti kažejo, da je kolektiv SLOVENIJA PRO- JEKTA sodeloval v mestu pri reševanju gradbenih nalog širokega spektra, s čimer je v mnogočem pri- speval k oblikovanju sodobne Ljubljane. Značilnejši realizirani objekti v Ljubljani Šolski in inštitutskl objekti: Sola »Toneta Tomšiča«, Sola za sredn,ii medicinski kader, Predavalnica Orto- pedske klinike. Kemijski inštitut, Inštitut »Jožef Ste- fan«. Gradbeni šolski center, Filozofska fakulteta, Za- vod za raziskavo materiala in konstrukcij, Tekstilni inštitut, Inštitut za' jaki tok, višja šola za politične vede itd. Gostinski objekti: Adaptacija in prezidava hotela »Slon« z novo restavracijo, kletjo in vrtno restavracijo, Adaptacija Bellevua, Študentska menza v študentskem naselju itd. Stanovanjski objekti: Stanovanjska bloka v Vrhov- čevi in Smoletovi, Stanovanjski stolpiči v študentskem naselju, v Ilirski ulici itd. Upravni in trgovski objekti: Zadružna zveza. Uprav- no poslopje »Petrola«, Komunalna banka za Bežigra- dom, Upravna in poslovna stavba v Trdinovi ulici, Upravna in poslovna stavba TT na Titovi cesti, Direk- cija PTT, Radio televizija Ljubljana, Sekretariat Iz- vršnega sveta SRS v Gregorčičevi ulici, Ljudska skup- ščina SRS itd. Industrijski objekti: Titovi zavodi »Litostroj«, To- varna elektrokemičnih izdelkov »Belinka«, Kartonažna tovarna. Tovarna pisalnih strojev »TOPS«, Tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov »TOS«, Zivilski kombinat »ZITO«, Obrati »ISKRE« na Pržanju in na Savski cesti. Obrati »Toplovoda«, Tovarna gradbenih polizdelkov, Skladišče močnih krmil, Vijakarna na Viču, Rekonstrukcija »Saturnusa«, Tiskarsko knjigo- veški servis Zavoda za gluhonemo mladino itd. , Kdaj prihodnjič pa morda več o prizadevanjih »SLOVENIJA PROJEKTA« v drugih mestih in krajih Slovenije. letnica obratovania Elektrarne Medvode Korito savske struge se nad Medvodami pre- cej zoži in povzroča v tem delu precej hiter in močan savski tok. To je že pred mnogimi leti navajalo gospodarstvenike k misli, da bi vodno energijo reke Save pni Medvodah s pridom iz- koristili. Nedvomno so že v davnih časih tu stali mlini in žage, zakaj naravni prag na dnu struge je povzročal precejšen padec močno deroče vode. V tovarniške namene je začel prvi to vodno moč izkoriščati Fidelij Trpine, ki je znan kot prvi slovenski industrialec. Njegova tovarna je kasneje prešla v sklop drugih papirnic kot last graške firme Lcykam Josefstal. Ta je proti koncu XIX. stoletja v Medvodah že vgradila prvo turbino, ki je obratovala do leta 1936. Savsko energijo pri Medvodah pa so name- ravali izkoriščati tudi za širše namene. Že pred prvo svetovno vojno so z namenom, da bi tu zgradili hidroelektrarno, že razlastili zemljišča nekaterih posestnikov, ki naj bi bila preplavlje- na. Vendar pa jim to niti takrat niti kasneje ni uspelo. Šele z osvoboditvijo naše domovine, ko smo si poleg politične neodvisnosti priborili tudi go- spodarsko samostojnost, je ta zamisel postala zopet izredno aktualna. Na čelu z domačimi strokovnjaki so delavci, zbrani iz vse Slovenije, zgradili leta 1953 mogo- čen objekt, ki je zaprl Savi njeno naravno pot ter jo preusmeril skozi dve turbini. Te pa od ta- krat dalje poganjata generatorja, ki proizvajata dragoceno električno energijo, kri našega gospo- darstva. Zmogljivost medvoške elektrarne znaša 17 MW. Elektrarna je vključena v 110 kV daljnovodni sistem Slovenije. V desetih letih je proizvedla ca. 750 milijonov kilovatnih ur. V primerjavi z današnjo proizvodnjo v naših velikih elektrar- nah to sicer ni veliko, vendar pa je energija iz medvoške HE sila dragocena, saj je v nepo- sredni bližini potrošnika in tako praktično od- padejo vse izgube, ki se sicer pojavljajo s pre- nosom energije. Ta energetski vir pa je hkrati vezan tudi na 55 kV daljnovode: Kleče, Kranj in Škofja Loka. Po 10 kV kablovodu pa dobavlja energijo tudi potrošnikom v neposredni bližini elektrarne. Tudi napajalna postaja za elektrifikacijo proge v Viž- marjih bo dobila energijo iz te elektrarne. Ž dvigom akumulacijskega bazena za 1 me- ter bodo v bližnji prihodnosti povečali proizvod- njo za približno 5 Vo. Iz vsega tega lahko sklepamo, da HE Medvo- de kljub razmeroma majhni zmogljivosti igra pomembno vlogo v preskrbi svoje okolice z elek- trično energijo. Nedvomno pa gre ob tem vse priznanje tudi delovnemu kolektivu podjetja, ki z vestnim vzdrževanjem elektrostrojnih naprav skrbi za nemoteno obratovanje elektrarne. IS let ne poineni veliko za neko industrijo, kljub temu lahko štejemo vzpon elektroindustrije v Sloveniji v zadnjih 15 letih za velik uspeli. Šele po osvoboditvi so se začele ziidati tovarne in zato lahko rečemo, da so naša podjetja dosegia zavidljiv uspeh. Med taka podjetja lahko štejemo tovarno elektromateriala ELMA v Črnučah pri Ljubljani. Pred nekaj meseci je praznovala 15-letnico ob- stoja. Leta 1948 je bilo na mestu sedanje Eime še polje in gozd, sedaj pa stoji moderna tovarna, ki je v 1, 1965 izdelala za ca. 2 in pol milijarde dinarjev raznega elektroinštalacijskega materia- la, likalnikov in transformatorjev. Začetek je bil skromen, nekaj stikal, vtičev in bananskih vtičev ter uslug, vsega mogoče nekaj desetin različnih izdelkov. Danes pa izdeluje Elma 544 različnih izdelkov, ne upoštevaje nekaj sto različnih transformatorjev, ki so bili tudi izdelani v preteklem letu. Če pregledamo proiz- vodni program tovarne, lahko vidimo, da zajema celoten elektroinštalacijski material, vodotesni elektroinštalacijski material, izolacijski material (bougier cevi, oljni papir in svilo ter oljno tra- j kove), pešel cevi in pribor, električne likalnike, i navadne in z regulacijo (sistem Rowenta) terj suhe transformatorje do 200 kVA. Elma krije j velik del jugoslovanskih potreb po tem materia-j lu. kar je velikega pomena, ker smo morali prva j leta po osvoboditvi ves ta material uvažati. ; Prvo leto ni bilo niti 100 zaposlenih, sedaj pa , zaposluje Elma preko 750 ljudi, v glavnem iz j Črnuč in okolice. Že več let Elma izvaža večje količine elektro- inštalacijskega materiala in to v UAR, Iran, Turčijo, Irak. Saudisiko Arabijo. Avstrijo. ZSSR, ' DDP«, in Indijo. Število držav, v katere Elma iz- S važa. se veča iz leta v leto, enako tudi količine : izdelkov. j V lanskem letu je odprla Elma nov obrat vi Lendavi, kjer se dela moderna bakelitna stiskal- j niča, ki bo imela ob polnem obratovanju ca. 50 i zaposlenih. < Vendar so načrti za bodočnost še večji. To- varna je v rekonstrukciji ter bo v nekaj letih podvojila proizvodnjo, tako da bo lahko zado- voljila vse domače odjemalce in bo povečan tudi; i/voz. Tega se tudi celoten kolektiv zaveda ter vlaga vse sile, da bo proizvodnja tekla v redu in nemoteno. Če bo podjetje tudi v bodoče do- segalo take uspehe kot doslej, lahko z zaupa- njem gleda v bodočnost, zakaj uspeh ne bo izostal, i Elektrogospodarska skupnost Slovenije združuje podjetja za proizvodnjo električne energije (hidroelektrarne in termoelektrarne), podjetje za pre- nos električne energije (Elektro- prencis) ter upravo v Ljubljani. uprava ELES v Ljubljani vodi pa- ralelno ohratavauje, nakupuje in tudi prodaja električno energijo ter upravlja ijcrspektivno elektrifika- cijo, tehniško-ekonomsko ter orga- nizacijsko-ipravino koordinacijo v Skupnosti, termoelelctrarna šoštanj TERMIHA podjetje za izolacije liUBlIAMA telegrami: termika ljubljana | bančna zveza: 600-15-1-449 Uprava: Ljubljana, Kamniška cesta 25 telefoni: centrala: 36-306, 307, 308, 984 direktor: 32-247 Del upraivndh prostorov: Ljubljana, Poljanska 77 Raičunoviodstvo, sektor gradb. montaže, arhit. proj. biroi CIK Tehnični urad — projektivni biro za izolacije v ladjedelništvu: Rijeka, Ul. JNA 90 Lastni uvoani in izvozni oddelek ProizDodiii pogoni in predsiavništDa: »TEi^MlKA«, pogon in operativa, Zrenjanin, Ečanski put, telefon 19-57, telegrami: Tennika Zrenjanin »TERMIKA«, obrat za proizvodnjo mineralne volne BODOVLJE, Skofja Loka telefon 284 »TERMIKA«, specialno mizarstvo — Poljane nad Škof j o Loko, telefon 824 PredstaDništoa: ZAGREB, Novigradsika 6/1., telefon 61-201 BEOGRAD, Velesajam SKOPJE SR NEMČIJA, COMBICK, GMBH, Frankfurt/Main, Oberliiiden 108, tel. 550355 AVSTRIJA: Wien, Ferdinandstrasse 30, Werner & Eybl et Co. Stalna deloona mesta: Brodoigradnje Rijeka, Pula, Split, Trogir. Delovna mesta v industrijskih centrih in ve- likih objektih po vsej deželi Izolatorska dela: — montažna izolatorska dela v industriji, predelavi nafte, ladjedelništvu, gradnji vagonov, hladilnic itd. — protipožarna zaščita objektov dn Ijonstruk- oija z raznimi oblogami — obloge in druge mere za zaščito od ropota — kislinasto odporne obloge, specialna tes- nila na gradbenih objektih, antikorozna zaščita naftovodov in plinovodov — specialni postopki in licence: šprioanii az- best, MINIKAY naprave za preprečenje vlage v iiziolaoiji, dela s trdim polyuretha- nom penio, konserviranje s Coeoonom ali špricanim vročim bitumenom — obloge za toplinsko zaščito industrijskih streh in velikih poslovnih objektov I Proizoodnja izolacijskih materialoD in deloD: — mineralna volna »TERMIT« v vrečah, filci, blazine, vrvi, plošče — izoJacnjski pesek »PERLIT« — vrata za hladilnice, druge lesne konstruk- cije za ladijske ali stabilne hladilnice — pločevinski kanali za ventilacije, izolira- ni kontenerji, brezropotne telefonske go- vorilnice in podobno — aktustik-plošče za oblaganje plafona — plastični kit za tesnenje I Montažne hiše: — »TER M« raznih tipov in velikosti za družinska stanovanja, pisarne, ambulante in tako dalje Cestno podjetje liubliana Ljubljana STOLPNIŠKA 10 TELEFONI: 32-331 32-594 33-026 53-171 LJUBLJANA VZDRŽUJE zvezne republiške okrajne in mestne CESTE na svojem območ j u JIH MODERNIZIRA gradi nove IN OPRAVLJA na njih VSA ASFALTNA DELA trgovsko podjetje s kemicno- tehnicnim blagom na veliko in malo CHEMO LJUBLJANA i MAISTROVA 10 i tiilclon 53-720 j prodaja v sviojih ceiiitrailnih grosd- stičniih iprastorih m speoializira- mh malaprodajnih posIoTOlmicah v Maistrovi ul. 10, na Titovi 21, v Kranju na Koroški cesti 11 in Jesenicali, Cesta Borisa Kidriča 21 tehnične komilkalije domače in ino- zemske proizvodnje, barve in lake ter pribor, plastične mase, gumo, steklo, porcelan, razstrelivo in tehniične pline široik a sortiment — Cene ugodne — Postrežba hitra in solidna trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno LJUBLJANA MASARYKOVA 17 poštrfi predal 6 brzojavke: veleteksui ljubljana bančna zveza: 600-11-1-78 telefon hc. 52-887, 52-916 tekstil trikotaža pletenine konfekcija Za dom, službo, dopust, izlet vedno PRODAJNI SERVIS LJÜBLJANA-MARIBOR Knri voprodaj a trgovsko podjetje s kurivom in gradbenim materialom ljubljana-šiška, na jami 10 — celovška cesta Telefoni: uprava 52-066 , 30-188 komerciala 51-695 direktor 31-6% prodajni oddelek za ljubljano: celovška cesta 54 telefon 30-907 in 35-239 Skladišča: janševa la, telefon 37-936 zibertova 34, telefon 32-430 tiitova, stožice, telefon 383-112 šentvid; telefon 51-083 pri nabavi kuriva in gradbenega materiala se po- trošnikom toplo priporočamo trgovsko podjetje LJUBLJANA - WOLFOVA 1 se priporoča s svojimi poslovalnicami: MANON — Prešernov trg 5 MODA — Nazorjeva 5 OKRAS — Čopova 42 OTROŠKA MODA — Cankarjeva 7 GROSISTICNO TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI M AVK 11C A LJUBLJANA priporoča nakup vseh vrst premaznega materiala — kot laneni firnež, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po najnižjih eenah v svojem skladišču ljubljana, smartinska eesta 110, tel. 52-561 in detajlnih trgovinah: »karmin«, resljeva 1 — telefon 23-251 »orient«, titova 22 — telefon 22-655 »plavica«, wolfova 12 — telefon 23-463 »murka«, šentvid 92 — telefon 51-821 uprava: resljeva cesta i — telefon 21-256 , 21-488 DRŽAVNO OBRTNO PODJETJE ŽIMNICA TAPETNIŠTVO IN DEKORACIJE izdeluje vsa tapetniška dela: tako spalne kot raz- tegljive kavče, divane, vzmetnice in žimnice, nadalje vse vrste foteljev, posebna naTočila kakoir tudi popravila. Nadalje posebej opozarjamo investitorje poslovnih in stanovanjskih zgradb, podjetja in usta- nove, da imamo v sklopu podjetja poseben oddelek, ki se bavi specialno z oblogo tal z različnimi pla- stičnimi materiali, kakor tudi vse vrste zaves in de- koracije Priporoča se podjetje OZIMNICA., LJUBLJANA, TOBAČNA 5 AVTOOBNOVA LJUBLJANA Bežigrad 11 tel. 32-362, 31-821 novi obrat: titova 136 telefon 31-845 in 50-594 Pogoj za redno in vajnno vožnjo: zanesljivo in kva- litetno vzdrževanje vozil Vzdrževalna dela vseh vrst vam najhitreje opravijo v obratih AVTOOBNOVE ¦ zanesljivo, hitro, z iamstoom in poceni LJUBLJANA RESLJEVA 30 Telefom: 36-001, 36-002, 30-584 TRGOVINA s PAPIRJEM IN GRAFIČNIMI POTREBŠČINAMI NA VEUKO podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov — notramji trg LJUBLJANA - BEETHOVNOVA U telefon: 23-930 do 23-939 telex: 03-112 in 03-138 Brzojav: SLOVENIJALES LJUBLJANA IZVAŽAMO IN PRODAJAMO NA DOMAČEM TRGU: — pohištvo - serijsko in kosovno — žagan les — montažne hiše — stavbeno pohištvo — zaiboje in iplatoje — gozdne Sortimente — parkete — ladijski pod — vezane plošče — panelke — trde lesovinske plošče — izolirke — iverice — furnir — čevlja neka kopita — športne predmete — šolsike potrebščine in merila — strojilne ekstraikte — izdelke lesne galanterije — stole Opremljamo: poslovne prostore, hotele, restav- racije, ladje, šole, otroške vrtce, bolnice, laboratorije itd. Naše poslovalnice v Jugoslaviji: Ljubljana, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Kidričeva 1 Celje, Zidanšikova 15 Maribor, Partizansika 42 Zagreb, Trg Jože Vlahoviča 4 Novi Sad, Zeleznička 23 _ Skopje, Svetozara Markoviča 85 Rijeka, B raj dica OSTRO] LJUBLJANA I draga 41, tei : centr 33-961 komerc 37-472 Popravila kmetijske in gozdarske mehani- zacije, avtoremont, izdelava strojne opreme, melioracijska dela in terenska servisna služba Izdelovanje in montaža molznih naprav Projektira, konstruira in izdeluje naprave za namakanje v sistemih: stabilni, polstabil- ni in prenosni, črpalne postaje po naročilu. Visoko- in nizkotlaónc razpršilce, tanko- iu debelostenske aluminijaste cevi s patentno -sforično spojko v vseh dimenzijah ter vse druge elemente za zalivanje poljedelskih in \-rtnarskih površin Servisno zastopstvo: ITM, IMR, Torpedo, Zmaj, Belje, Metalna, 14. oktobar, Unimog, Avala, Steyr, Deutz, Škoda, Jawa, Landdrover Izdelujemo in montiramo vso opremo aa hotelske objekte, bolnišnice, samopostrežne resitavraoije in bifeje ¦ kambinira/ni — toplotni — hlajeni — nevtralni elementi ¦ gostinski hlajeni pulti ¦ plinski — butanski — električni kuhinjski elementi ¦ gradbeno ključavničarstvo V lastnem projektivnem biroju izdelujemo vse projekte in proračune IGO LJUBLJANA, Trnovski pristan Telefon 21-74r, 20-869 Hlčne deiüvnire zavoda za gluho mladino LJUBLJANA, BEŽIGRAJSKA ULICA 8 Telefon 31-195, 31-1% b svojimi obrati: TISKARNA _ LITOGRAFI JA KNJIGOVEZNICA - USNJENA GALANTERIJA IN ŠIVALNICA opravljajo vsa dela omenjenih strok solidno in po konkurenčnih cenah. Za naročita se priporočamo! Vlagajte pri Komunalni banki Ljubljana in njenih poslovnih^ enotah V Ljubljani: Subičeva 2 — Mestna hranilnica IjubljaJiska, Čopova 5 — Bezigxad, Titova 55 — Maste, Vide PregarČeve 8 — Šiška, ("i'h)vška '>9 — Vič, Tržaška 56 Izven Ljubljane: Domžale, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Vrhnika, Zagorje Vaši prihranki bodo varno naloženi, vlagatelji so zavarovani za nezgodno invalidnost in nezgodno smrt. Posobne ugodnosti boste dosegli, če boste vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in jih vezali na odpovedni rok nad eno leto. Take vloge se obrestujejo po višji obrestni meri, razen tega pa so vključene v občasna nagradna žrebanja. TOVARNA KAROSERIJ š]wt(o)[m(D[Ji]fr'&]Eg) LJUBLJANA, CELOVŠKA 180 a Telefoni: 51-741, 51-744, 51-752, 51-765 — Telegram: AVTOMONTAZA-LJUBLJANA _ p. p. 167 konstruira in izdeluje vse vrste karoserij, karoserijsko opreimo, plačeriinaste odpreske in ikoviniske koastrukoije, proizvaja ogrevalne in klEmaitske najprave Geološki zarod 1} MjiMjani telefon: 50-163, 52-136 1. GEOLOŠKO KARTIRANJE, RUDARSKO-GEOLOŠKA RAZISKOVANJA IN USTREZNE LABORATORIJSKE PREISKAVE 2. GEOFIZICNA MERJENJA 3. RAZISKOVALNA VRTANJA 4. RUDARSKA RAZISKAV ANJA Slopeiiija-sadje C X 1» o r t - i m p o r t ljlbljana, miklošičeva 10/iv tcll-lon: 51-523 , 31-526, 31-527 poštni di-wlal 83/11 — telex: 03-179 trgovska i)redstavništva v maribora, beogradu in skopju — skladišče v volčji dragi in kanalu -- hladilnici v bohovi pri mariboru, zalog pri ljubljani Slovenijašport v Ljubljani trgovsko podjeije na veliko in malo s pirodajalnaini v mariboru, celju, krariju, na jese- nicah, v kopru, zagrebu in beogradu, vam nudi v veliki izbiri športno in telovadno orodje, camping opremo, športno obtite^' in oblačila, dvokolesa ter druge športne rekvizite. dobra kvaliteta, zmerne ceaie Oglejte .si bogate zaloge v naSih prodajalnah IGROOBlVfOVa LJUBLJANA, ČRTOMIROVA 4 telefon 33-126, 33-493 Gradi kmetijske gospodarske objekte, objekte živilsko-predelovabie industrije in objekte družbenega standarda Opravlja zemeljska dela za obnovo vinogradov in sadovnjakov, krčenje in vsa druga agromelioracijska dela Podjetje OBRTXIK Konfekcija, uniforme, perilo in čepice LJUBLJANA, MASARYKOVA 34 telefon: 51-040, 37-642 s .svojimi trgovinami in obrati v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Mariboru, Celju, Brežicah, Postojni, Ajdovščini in Tolminu TEKSTIL grosistično trgovsko podjetje ljubljana mosa pijade cesta telefon: 51-122 GASILSKA OPREMA ljubljana, levstikov trg 7 telefon 20-102 nudimo : gasilske avtomobile, prevozne in pre- nosne gasilne aparate, vse vrste sstorz« spojk, hidrantne nastavile, lestve in sesalne cevi, gasilske unifoinne, reševalne vrvi kakoT tudi električne in ročne sirene za protiletalsko zaščito iei vso opremo za_gasilB'ke edinice _^ . , _ LIVARNA LJUBLJANA, GALJEVICA 266 telefon 25-541 sprejema visa naročila za odlitke barvastih kovin. Za nadaljnja naročila in sodelovanje v letu 1964 se priporoča kolektiv Istočasno pa. želi svojim iposlovnim pnijateljem polno' uspehov in sreče v novem letu Gozdno gospodarstvo Ljubljana ljubljana, tržaška cesta 2 telefon 21-642 s svojimi gozdnimi obrati: domžale - kamnik - litija - ljubljana-polje - medvode - polhov gradec - ravnik - škofljica _ trbovlje - hrastnik — vrhnika — zagorje opravlja gozdno gojitvena in urejevalna dela, dela na gotzdnih plantažah, proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimemtov vam nudi naslednje usluge: ¦ čuvanje vseh objektov družbene imovine z vratarji — čuvaji in obhodno stražo ¦ čuvanje na javnih prireditvah ¦ spremstvo za prenos denarja, vrednostnih papirjev in drugega materiala ¦ čuvanje nudi ob vsakem času in to stalno, začasno in izredno Delovni kolektiv se priporoča za usluge VELETRGOVINA LJUBLJANA vabi tudi vas. da izberete iz sortiranih zalog: uisnje, sedlarske in čeTljarske potrebšoine, tesnilne materiale — pnevmatike, klinaeie in po- gonske jermene, transiportne trakove — zaščitne obleke iz azbesta, tekstila, usnja — zaščitne maske, očajla, rokavice in obutev — filce, gradel, dekorativne tkanine, polirne diske, vrvarske izdelke, sukanec in dekorativne vrvice— plastične mase za predelavo, stragulo, linolej, vinaz in juvidur plošče, ultraipas, bužir cevi, lepila za plasticine mase — tekstilno, usnjeno, plastič- no in kovinsko galanterijo — švicarske, nemške in ruske ure, moške iu žeaske — okraske — uvožene aparate za gospodinjstvo na veliko in drobno vam nudi veletrgovina ASTRA v LJUBLJANI in KRANJU