flMERIŠKflWD©M©VINH AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN YHOO ..... ... SLOVENIAN MORNING ' IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPEB ; c- ■ _____ - — — ■ ----■.-== NO. 291 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 12TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Predsednik Roosevelt ob- " Ijubuje pomoč državljanom napram gangežem j Washington, 11. decembra.— Predsednik Roosevelt je imel Sinoči konferenco in govor, te-.kom katerega je povdarjal, da . tncrajo vse oblasti Zedinjenih 1 ^ jlržav z največjo silo nastopiti . proti zločincem v Ameriki. Pred- , 1 Ci I tednik je govoril ob priliki na- Q rodne konference kriminalnih . tkspertov, katero je sklical ge- ' leralni zvezni pravdnik Cum- I v nings. Ameriška vlada je pre- ! iričana, da se nahaja v njenij ; redini vse preveč zločincev. In jk vzrok temu je, ker so oblasti, ^ preveč popustljive napram njim. ^ Predsednik Roosevelt je toza-1 jlevno dejal:-"Jaz želim, da mej1, podpira sleherni pošteni ameri- | (ki državljan in državljanka v j Jj pojem prizadevanju, da očisti- r. Ho deželo zločincev, ki so se poli avili v zadnjih letih. Z menoj ; ii morali sodelovati vsi prebi-1p alci sleherne države, mesta, asi in okraja." Predsednik je j J iovoril kakim 500 navzočim še- j s ifom, učiteljem in državnim j i ' K 'ravdnikom, ki so dospeli v Wa-hington iz vseh krajev Arne-^' ike. Med zločinci, ki povzro- ! ajo največjo škodo ameriške-1 ^ nu prebivalstvu je predsednik Zi lava j al sledeče: nepostavna pro- j ^ aja narkotičnih sredstev in j" redmetov, prodaja ukradenega P I aga, največ iz železniških vo- r - j v hrH:rukov, bančni ropi, odbijava uglednih oseb in nepo- 1 Stavno izdelovanje pijače. Pred- x tednik je ponovno in ponovno!';' pvdarjal, da vlada Zedinjenih ^ ržav stori vse, kar je v njenih lc' |ah mogoče, da podpira brez-jn Iselne, toda zločincev na no- 11 •en način ne more trpeti, ker 1 : pgradirajo moralo naroda. Po- il< lovno in ponovno je povdarjal jn ffedsednik, da je od slehernega j8 pštenega državljana odvisno, l' f se preprečijo zločini v bodoč-; osti. "Če pomislimo," je de-; 11 U predsednik, "da zločinci v js fdruženih državah pobijejo let- J o najmanj 40,000 poštenih dr- j kvljanov, da poškodujejo ali j; Rušijo najmanj 50,000 hiš, tr-pvin in stanovanj, da odpeljejo i Mine oseb in da pokradejo bilkam najmanj $10,000,000,. c bovinam in posameznikom pa \ 3d 8100,000,000 na leto, tedaj ' 5 prišel čas, da vlada, s pomoč- j ( P državljanov, naredi enkrat 11 ppec temu!" 1 --o--j i Pokojna Ana Sever j' Kot smo poročali včeraj je j J pninula v City bolnici Mrs.! 'Ua Sever, rojena Hočevar, prej ločena Melbar. Ranjka je bila ' Va 58 let in doma iz vasi Kal. j P let je prebivala v Ameriki. " zapušča soproga Johna, šest Sov, Johna, Franka, Antona, ( Louis in Josepha in pet 1 Perk, Ano, Mary, Rose, Agnes i'1 Helen. Zapušča tudi mnogo s^trih sorodnikov. Pogreb ranj-vrši v četrtek zjutraj iz hi-1 t žalosti na 3299 E. 79th St.! globoko sožalje preostali pžini in sorodnikom. Naj bo piki rahla ameriška zemlja! Novi uradniki [društvo Clevelandski Sloven-X 14 S. 1). Z. je izvolilo slede-Mbor za leto 1935: predsed-Anton Abram, podpredsed-Prank Laurich, tajnik Frank »Can, 1147 E. 63rd St., blagaj-j Louis Judnich, zapisnikar ^ft Sušnik. Nadzorniki: John j j, 'lik, Edward Zupančič, Matt Za delniško sejo S. N. i tn;t John Zupančič. "Pms" i veseljem* poravna krivico napram Jugoslovanom' L V pcndeljkovi številki "Ame- i v riške Domovine" je bila priob- x cena kritika glede pisanja Mr. c Sterbenza, ki je urednik za tu- \ s jezemske zadeve pri angleškem L časopisu "The Cleveland Press." 1 s Ob priliki spora med Jugoslavi- i t jo in Madžarsko je g. Sterbenz j z neopravičeno napadel Jugosla- i (J vijo, češ, da Jugoslavija je edi-15 na, ki krši pravice manjšin v s, svoji državi. j j "Ameriška Domovina" je k t] temu pripomnila, da imajo Mad- j y žari in Nemci ter člani drugih j narodnosti v Jugoslaviji vse c družabne in kulturne pravice, i t kot jih uživajo sami jugoslovan-j j ski državljani. Opozorili smo g. ! >. Sterbenza, da če že hoče ko-: v mentirati o Jugoslaviji, naj bo, pravičen v svojih komentarjih j in naj omeni od časa do časaj tudi — Italijo, kjer se nahajaj skcro en milijon naših rojakov j r in bratov Hrvatov v največji! -kulturni, družabni in politični j j sužnjosti. Rekli smo, da je Ita-; j lija ona država, ki barbarsko L krši pravice manjšin v svoji dr-. > žavi. | (. Naš članek je vzbudil pozor- c Most v javnosti in včeraj je ^ prišel zastopnik "The Cleveland ^ i Press-a," ki je izjavil, da je T I I* "Press" pri volji in da z vese- r i, ljem napiše podatke o Jugosla- j ker družina Dionne ni ime.la dru- s, ! ge primerne opreme. Meni so y se zdele kot mlade mačke, in tudi moj brat, dr. William Dafoe, je bil enakega mnenja." In pred-no se je dr. Dafoe poslovil od ! Smitha, ga je še vprašal: "Doktor, kaj ste že kaj slišali od za- r govornikov porodne kontrole, c i glede vaših petork?" I11 doktor 'i se je nasmejal in odgovoril: "Vsi .1 I molčijo kot vrag!" i -o--t Združeni pevski zbori ; ' i Slovenski pevski zbori, ki so j ^ i izstopili v lanskem poletju, ima- j ! jo jako važen sestanek v sobo- j to, 15. decembra v Slovenskem ^ . Narodnem Domu na St. Calir Ave. Namen seje je volitev 110- 1 vega odbora in potrditi program, - katerega se je začrtalo pri zad- - nji seji. Pred seboj vidimo rast - in delovanje mladinskih zborov, ' .; kar bo gotovo dalo tudi več po- ' '! guma našim pevskim zborom, ta- 1 - ko da obogatimo in ponovno oži- ,; vimo slovensko pesem v prihod- ' -! njem letu. Splošno se pričakuje, ■ - da bodo zastopniki pevskih zbo--! rov se odločili za skupni koncert. d I v prihodnjem letu, in prepričani - smo, da bo imel enak uspeh kot -ije imel prvi nastop združenih i i slovenskih pevskih zborov. c! -o--J II Mestna postrežba "i Včeraj je imel župan s svoji-' mi kabinetnimi uradniki dolgo ! posvetovanje glede skrajno revnega mestnega finančnega poli, žaja. Zborovalci so prišli do ^ prepričanja, da mesto po novem i', letu ne bo moglo dajati one po-j ( I strežbe kot dosedaj. Med dru-| ( !gim bo mesto ukrenilo sledeče: j j število policistov in ognjegascev ( j se zmanjša za polovico. Pobira-1 I nje smeti se bo poplnoma ustavi-' i lo. Vsi mestni uslužbenci bodo delali samo pol dneva in bodo tu- 1 r 1 di plačani za pol dneva. la 1: V bolnico i: V Glenville bolnico je bila s r- Svetkovo ambulanco odpeljana u- Mrs. Mary Orehovec, 690 E. i-: 157th St., kjer se nahaja v Ward 11- No. 1. Prijateljice jo lahko ob-c. iščejo. Sporazum med Francijo in Ž Nemčijo. Francija ne želi uničiti Nemčije ! it Berlin, 11. decembra. Rudolph y Hess, zastopnik kanclerja Hit-lerja, je izjavil, da je Nemčija: danes prepričana, da Francija ne želi uničiti Nemčije in da sku-: 'ša, da pride do prijateljskih od-nošajev med obema državama. r( "Mi Nemci danes ne mislimo več, ^ kot smo mislili tedaj, ko je i x, Francija zasedla Porurje, da na- j merava Francija uničiti našo j deželo na ta ali oni način. Fran- f, cija je spremenila svoje mišlje- ^ nje o Nemčiji in s tem je seveda 1 ^ tudi Nemčija postala drugačne- ^ ga mnenja. . Mi smo danes pre- V( pričani, da je mogoče priti do:..( sporazuma med Nemčijo in, Francijo." Mr. Hess je našel tu-di nekaj prijaznih besed za za-i4.( stopnike tujezemškega časopis-Lj ja, ki so nastanjeni v Nemčiji.; ^ Uekel je, da je opazil, da tuje-^ -j zemsko časopisje zadnje čase z ^ večjim spoštovanjem piše o nem- ^ ških razmerah. Smatra se, da u kakor hitro bo gotov plebiscit v; k 1 Saar pokrajini, da se Vjodo pod-vzeli nadaljni koraki od strani1 i Francije kot od strani Nemčije, Ig da pride do popolnega soglasja med obema državama, kar bo za- .. ! siguralo mir za dolga leta ne sa- ^ mo v Evropi, pač pa tudi po osta-Icm svetu. Tako Francija kot )( Nemčija je pripravljena popu- ^ stiti qd svojih najbolj silnih za- ^ htev. --o- . I" Abesinija se pritožuje ra- „ di laške armade j< Addis Abeba, Abesinija, 11. j11 decembra. Abesinska vlada je! danes odločno zanikala poročila 'iz Rima, češ, da so abesinskf vo-' ! jaki napadli italijansko stražo I ' na meji. Nasprotno trdi abesin-j p ska vlada, da Italijani dosledno d ■prekoračijo abesinsko mejo in 1< nadlegujejo obmejno prebival- ; g ! stvo. Meja med Abesinijo in ita- J lijanskim teritorijem Somali-, d land ni točno dolčena radi česar: r pride do pogostih spopadov. | d -o- 1 Bolivia mobilizira nadalj- r nih 150,000 mož Buenos Aires, 11. decembra. ^ Republika Bolivija je konskribi-! ' rila včeraj vse količkaj zmožne '' moške, da jih vporabi na fronti 1 v bojih proti republiki Para-;r I guay. Vsi moški od 18. do 50.- j j" leta morajo k armadi. Boji za . ' posest pokrajine Gran Chaco sej:, nadaljujejo z vso ostrostjo. -_o--'; j Mati samomorilka II Pred 10 meseci je bila ubita;c I v avtomobilski nesreči 18-letna 1 Elizabeta Barta, 11801 Park hill j Drive. Njena mati, Rose Bar-i ta, ni mogla pozabiti nesrečne , • smrti svoje hčerke. Od dneva ! > do dneva je bolj žalovala, do- ^ - kler ni včeraj izvršila samomo- - ra s tem, da je izpila kozarec, » ftrupa. ' Sinko v bolnici Štiriletni Billy Rutar, sinko i ", dobro paznanih staršev na 20961! 'i Ball Ave., je bil poslan včeraj v r j .1 i I bolnico. Obiski niso dovoljeni. Prav srčno želimo, da bi se mla-j ~ ui Billy dobro pozdravil v bolnici in se zopet kot čvrst fantiček] vrnil v1 naročje svojih staršev. Stenski koledarji Louis Ferfolia, 3515 E. 81stj s St., naznanja, da ima na razpo-j a.lugo nove stenske koledarje za , leto 1935. Koledarji so bili delo- ; dima razposlani, ostali pa jih lah-j )-1 ko dobite ako se zglasite pri Mr. j Ferfolia. Župan Davis razlaga po- j glavje o svobodi govora Cleveland. — V pondeljek ve-; čer seje vršila precej burna seja v mestni zbornici, ko je republikanski councilman Walter Krew-h on napadal župana Davisa, ki b: namerava odpraviti javno go- zi vorniško tribuno s Public Square ti in jo premestiti na jezersko ob- r: režje. Debata je trajala tri ure. d Mestna dvorana, kjer so zboro- ti ali councilmani, je bila polna \ komunistov in ameriških vetera-1 n nov. Komunisti so kričali, ka- f< c'ar je govoril župan Davis, veterani pa, kadar je govoril coim- h cilman Krewson. Je dejal župan i i Davis: "Jaz sem za svobodo go- j j vora, toda nisem za svobodo go-jb vora, da bi napadal ameriške za- d vode, ameriško ustavo in zasta- i b vo vsak tujezemski potepenec, ki j c; j se priklati k nam. Jaz sem mi- j k I šljenja, da kadar ti tujezemci, il i blatijo v svojih govorih ameri- n !ško zastavo in sramotijo ameri-j , ške vojake, da je svoboda govo-jp ra našla svojo mejo.in se mora: z; temu narediti konec!" Zastopni- k ki komunistov so odgovarjali, da kakor hitro bo župan dal odstra-; v .niti javno govorilnico na Public;d ; Square, da bo s tem kršil svobo-; z do govora in da se bo začelo fa- i (-šistovsko gibanje v Clevelandu.; d Nakar je župan Davis odgovoril: | 0 "Bah, kdo misli o tem! Po mo- p jem mnenju je najbolje, da po-j stavimo govorniško tribuno pred L } uredniške prostore The Cleve- 1 I land Plain Dealer in The Qeve- j v land Press, ker ti časopisi nas t neprestano napadajo. Sebi želi-, jo svobodo govora, nam jo, pa t ! ne.privoščijo!" s --o—--: { Darilo za Božič ^ i Na božični dan, 25. decembra, 1 (priredi "Ameriška Domovina" v, s I družbi s svojimi prijatelji prav: 1 lep božični radio program. Pro- i 1 graim bo pod vodstvom dr. Wm. t J. Lauscheta, ki je uspešno vo- t dil že toliko odličnih'slovenskih j 1 : radio programov. Naj omenimo, j \ j da na tem božičnem programu 1 "Ameriške Domovine" in njenih 1 ; prijateljev ne bo nobenega oglaševanja, pač pa božične in dru-L ge pesmi, najfinejši unijski or-; j kester in slovenski kvartet, ki je že 1 že toliko priznanja od zadnjih nastopov. Mr. Ivan Zor- ^ man bo imel posebno poslanico slovenskemu narodu ob tej pri-;, liki. Program se bo oddajal 11a |, , j božični dan, 25. decembra, od L 5:15 do 5:45 popoldne potom J, WJAY radio postaje v'Clevelandu. Podrobni program priob- , ( ; čimo ob pravem času. -o- 1 i Nove sitnosti " .15,000 posestnikov permitov; ' S za prodajo opojne pijače v dr-| 1 žavi Ohio bo moralo v bodoče ' odgovarjati 11a šest nadaljnili vprašanj, kadar bodo hoteli per-; " j mite ponoviti. Ta vprašanja se ! glase: Povejte številko in klasifikacijo prvotnega permita za: a i prodajo opojne pijače. Imenuj-! 1! te najbližjo cerkev, šolo, knjižni-1 ^ co ali javno igrališče v vaši bli-! i. žili i, in kako daleč so ti javni: -j prostori od vaše trgovine. Ali) - je vaša trgovina v stanovanj-! k:skem ali trgovskem delu mesta?! Ali vam je državna komisija že j ! kdaj odrekla, ko ste prosili za it j permit? Ali ste bili že kdaj vi ali. )-!vaši uslužbenci spoznani krivim a! kake kršitve postav, ki se tičejo! >-j jirodaje opojne pijače? Ali vam l-jje likerna komisija že kdaj od-r. vzela permit ali grozila, da zgubite permit? 38 ljudi zgorelo v Sfrainem hotel- 1 skem ognju Lansing, Michigan, 11. decern-bra. V torek zgodaj zjutraj je c" začelo goreti v Kerns hotelu v! Z tem mestu, in ogenj se je razši- . Drevje je bilo vsake vrste, največ jelke. Kaj sedaj? Treba je bilo pljuniti v roke in zavihteti sekiro. Brez sekire, krampa in lopate ne bo kruha na farmah. Treba je delati ml zore do temne no-("i. Ure ne štejejo nič. Dokler predstavo. Pokažimo se, da smo Slovenci razumen narod, ki se zanima za dramatiko in napredek. Vstopnina je 25c, za otroke 15c. Igro priredi 11. raz-11 d. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. Mary Gombach, učenka 11. razreda. —--o- Za naše pravice Cleveland (Collinwood), O.— Uredništvo Ameriške Domovine je izdalo v zadnjem času nekaj tako dobrih uredniških člankov in dopisov, tla so vredni vsega piiznanja. "Izkoreninjenec" je bil en članek, ki je dosegel prav do kosti. Enako fin je bil članek t našmi državljanstvu. Mi vsi vemo, da je Mr. L. J. Pire v tem oziru več naredil za naš narod, kakor kričači pri "E," pa če št sto let lajajo. Nad vse .ie pa pokazal urednik svoj odločni značaj 10. decembra, ko je mahnil po Cleveland Pressu, posebno po Sterbenzu, ki je zakrknjen sovražnik nas Slovanov. Mr. F. H. Sterbenz, ki je zelo modra glava, nič ne ve, da so ravno slovanske roke in slovanski sužnji, ki so bili prepodeni in j zatirani od Nemcev in Madžarov, j zidali Ameriko. Mr. Sterbenz, mar ne veš, da je čas, da se ta narod vzdigne in zahteva, da se njegova zemlja spoštuje? Zemlja, iz katere je bil prepoden v Ameriko. Zapomni si, Mr. Ster-benz, da ta narod bo znal iztrebiti izmed sebe propagandiste, kifutein krvosese. Prepozni ste, učenjaki, da bi nas več slepili. Poznamo lisjake! fas prihaja, ko bo naš narod na svoji zemlji svoj gospod in ne suženj drugih. Slovanska vzajemnost se je povzpela na prvo I stopnico vidika-, ko je poklicala na karpet kriminalne zaveznike proti našemu narodu. Proti nam j pišejo naši neprijatelji, ki po-' skušajo svoje najbolje, d'i osra-j I čina ustvarjanja in pestrosti : motivov napravi razstava močan vtis na gledalca. Razstava se nadaljuje vsako popoldne in Zvečer do nedelje, 16. decembra. 1 Škoda bi bilo, če bi ta zanimiva dela naših mladih talentov šla : mimo nas brez pozornosti, ki je v obilni meri zaslužijo. Oglejmo si to razstavo. Dajmo tem našim mladim umetnikom spodbudo za še lepše in večje bodoče ! umetniške uspehe. Vstop je I prost. Ivan Zorman. 0- motijo Jugoslavijo pred svetom. Zavijajo v umetnem tonu, da pokažejo, da smo mi Slovani tako-zvani manjvredni ljudje. 1 Toda poslušajte, ljudje! Ko čifuti in tujci, najbrže podpla-:ani tujci, pišejo proti nam, ta-~ krat se pa urednik pri "E" zasmeje in ponatisne tak grd čla-. nek. Oh, kako so veseli tega uredniki pri Cleveland Press, ki ;o v službi milijonarjev. Svoboda naroda, kaj g. urednik, svo-^ voda naroda jim je pred očmi. Seveda ! Gugenheim in takih po-. dobnih imen so Slovani že dolgo i časa uživali svobodo, kaj urednik pri "E?" Privoščil bi jo vam. Danes pišete to, kar pišejo oni, ' torej spadate med nje, to ste se-I daj. zopet dokazali. Koliko časa boste še gospodje pri "E" igrali i.o pogubno gonjo zoper Jugosla- ! vi jo? r , J Jugoslovan. i -—o--— Jugoslovanski vojni veterani i Jugoslovanski vojni veterani, Jadran Post št. 3 se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so kaj pripo-. mogli k sijajno uspelemu "Jugoslovanskemu dnevu," ki se je vi šil v nedeljo 25. novembra v x N. Domu. V prvi vrsti smo lolžni hvalo jugoslovanskemu generalnemu konzulu Dr. Djuro 1 Kolombatoviču iz Chicaga, ki se ie potrudil ter prišel tako daleč, nalašč za to slavnost, kjer je i miel krasen govor, ki ostane sle-■ u rnemu, Jugoslovanu v trajnem spominu. Zato iskrena Vam hvala, Dr. Kolombatovič! Zaeno se istotako zahvaljujemo Mr. Edvard P. Skubicu, vrhovnemu načelniku jugoslovanskih vojnih veteranov iz Chicaga, ter za nje-1 <-oV lep govor. Hvala Ti, Edie! Iskrena hvala jugoslovanskemu konzulu iz Pittsburgha, Mr. Ko-•to Unkoviču, za njegov govor in pa ker je prišel tudi nalašč zato slavnost v Cleveland. Istotako se zahvaljujemo častnemu konzulu v Clevelandu Mr. Mihael Cerezinu, za govor in pomoč. 11 v a 1 a čehoslovaškemu konzulu Dr. Bedrik Kaldi za ude-.ežbo in govor, isto tako profesorju Devičuj iz Pittsburgha, ter Mr. Anton Grdini za govor in pomot- in pa za avtomobile ter pomoč pri programu in drugo. Enako tudi Mr. Joško Penkotu in Mr. Marian Urbančiču. Da pa ne bomo samo pri posameznikih, se moramo predvsem ozirati tudi na gotova naša in slovanska društva. Tako Jugoslovanskemu pa ijonskemu klubu za priredili v igre "Za pravdo in srce." Po-jtem slovenskemu pevskemu dr. l "Iliri ja" iz Colliiiwooda, ter njihovi mu pevovodji Mr. Rakarju. in piani.stin.ji Miss J. Terček. Srbski mu pevskemu društvu | "Izidor Rajič" iz Aknna, terj | pevovodji Mr. Zličiču. Sloven- skemu pevskemu društvu "Lira" ter pevovodji Mr. Srnovršniku. Kaj pa naši slovanski bratje iz severa, to je Rusi? Mnogi so trudi, da je bil ruski pevski zbor takorekoč krona cele prireditve. Naj jim bo izrečena na tem mestu iskrena zahvala, ko so se odzvali ter prišli prvič v našo naselbino, ter s svojim briljantnim nastopom očarali vse navzoče. Hvala njihovemu pevovodji Mr. Glagoleff in hvala slovanskim skupinam: Ukrajincem, Poljakom, Čehom, Slovakom, Srbom, Hrvatom, in Slovencem, ki so nastopili v pestrih narodnih nošah, tako da je bila tisti dan Obrana res cela slovanska družina v S. N. Domu. Hvala organizaciji "Jugoslovanska žena" iz Chicage, in sicer predsednici Vanici Simič ter tajnici Mr. Heleni Kušar za poslano brzojavko. Hvala srbskemu gospodinjskemu klubu "Kolo Srbskih sestra" tako predsednici istega Miss Sekulič in vsem ženskam in ds-kletam od tega kluba. Hvala še ; slovenskim ženskam, kot Mrs. Mary Stanovnik, Mrs. Louise Pikš, Mrs. Mary Peterlin, Mrs. Agnes Zobec za delo v kuhinji, zatem Mrs. Marion Kuhar in drugim. Hvala Rev. Boro Petroviču za priporočilo v cerkvi. Dalje godbi sv. Lovrenca iz New-burga, Mr. Viktor Lisjaku, Mr. Anton Epihu, in Mr. Louis Belemu,, Mr. Frank Žagarju, Mr. • Vinko Levstiku in Mr. John Tavčarju, ker vsi označeni so nam šli poleg še druzih zelo na roko. Pozabiti ne smemo tudi požrtvovalnega Mr. Frank Per-meta, ki je mojstersko napravil ■crob nepoznanega vojaka. Hvala mu! Hvala listom Ameriški Domovini, Glasilu KSKJ. Ame-vikanski Slovenec, Jugoslovanski glasnik, Srbobran, kakor tudi ?eškim listini, ki so pisali o tej proslavi. Izrečna hvala češkoslovaškim legijonarjem ter njih načelniku Mr. Holu'ou. Končno hvala vsem trgovcem in podjetnikom, ki so naklonili oglase v 'era programu, ter končno hvala /sem udeležencem te proslave, ki so omogočili, da je slavnost izpadla tako sijajno, ter so se ibnašali tako lepo in sprejeli slovanske goste tako, da so le-ti idnesli najboljše vtise od našega naroda, ter mu izrekli najboljše i priznaje. Zato hvala ti, narod! Da, kmalu bi pozabili zahvaliti se požrtvovalnemu rojaku Mr. Steve Pirnatu, ki je neumorno delal pri blagajni ves čas, in Mr. j Gorniku, potem tudi hvala Mrs. • Mary Kushlan za prodajo vstopnic. Teško je zapomniti vse, ki «o nam pomagali, in ni naš namen koga izpustiti, ako pa se pripeti, da smo koga po pomoti izpustili, hočemo stvar popravili. Še enkrat hvala vsem skupaj! Za Jugoslovanske vojne vete-1 ane, Jože Grdina, načelnik, Franjo Lavrič, podnačelnik, Nikola N. Bobič, tajnik, Nikola Kukič, blagajnik. -o- BANKIRSKA DINASTIJA Pred nekaj dnevi je v svojem gradu Boulogne sur Seine blizu Pai?a umrl baron Edmund Ilot-schild, star skoraj 90 let. Bil je starosta Rotschildove rodovine in vnuk ustanovitelja Rotschil-tiov, Mayer j a Amschla Rotschil-da v Frankfurtu. O Edmundu Rotschildu je znano, da je dal več ko deset milijonov funtov za ustanovitev in razvoj židovske kolonije v Palestini. Bogastvo tega moža je bilo veliko. Za človekoljubne in umetniške namene je tlajul težke denarje. Sam je bil velik poznavalec umetnin. Iz obširnih posmrtnih Člankov v francoskih in angleških listih posnemamo, da je bil baron Edmund Rotschild sam petkrat v Palestini ter da se .ie zelo brigal za ondotne judovske naselbine ter za to, da bi zopet poživil hebrejski jezik. L. 1877 se je poročil z Adela.jdo, hčerjo Viljema Karla Rotschilda. Z njo je imel dva sina in eno hčer. Eden njegovih sinov, Jas. Rot-tchild, je postal liberalni posla- nec angleške poslanske zbornice. Mlajši sin pa je francoski senator. Iz dohodkov njegovih velikih bančnih kupčij je podpiral ljudi vseh veroizpovedi. Tako je leta 1904 daroval deset milijonov frankov za zgradbo ma- < lih delavskih stanovanj. Njegova umetnostna zbirka je neprecenljive vrednosti. Zbiral je stare porcelane, slikarije in drag? j kamene iz časov renesanse. -o--; Oglasi v "Ameriški Do-j movini" imajo vedno do- < ber vspeh. i —. če verjamete, al' pa ne . .. j _—■ i Kmetica je imela svojega si- \ na v Ljubljani pri vojakih. Ne i vem več, ali je bil pri Janezih } ali pri "medvedih," samo toL vem, da je bil in tudi to vefflij ^ da ko je pisal zadnjič materi, ( ji je zabičaval za vse žive i'1] mrtve, naj ga pride obiskat iijj takrat naj ne pozabi prinesti seboj kako kračo od domačega ^ jugoslovanskega podanika, kjj je dal za božične praznike kri1 in življenje za domače klobase« j Janez, tako je bilo (kakopak! j ime našemu soldatu, je imel visoko šaržo. Bil je namreč prt'. za stotnikom, kadar so imeli vd* ^ je, ker je bil hornist. Za praznike ni dobil urlauba, ker . mu neke nedelje večer ni mudi'^ lo domov in mu je v pondeljeK pri maršu trobenta bolj slabe l- plozala. Stotnik je bil n^tan-1 čen mož in je Janezu dovolil, d11' sme za praznike ostati v Ljubi c ljani, da se dobro spočije. Torej zato je Janez pisal ta-'1 ko ganljivo pismo materi in prosil, naj ga pride obiskat, dijc se bo saj s kračo spominjal lej£ pih praznikov, ki so jih br« \ njega obhajali v domači vasi- i Mati je bila takoj priprav' t Ijena in izbrala je največ! ' kračo, da jo bo imel Janez t cel mesec, če nima preveč Prl1l jateljev in če je ne bodo za^'0; hali njegovi naprej postav ljeni frajtar, kaprol in četovodja. Vc takem slučaju pride namreč c!°n plebiscita prešičeve krače in razdeljevanja prešičevih kr»c,i Pa naj bo to že kakor hočeL glavno | je, da mati prinese K^h čo v Ljubljano. i Mati je slišala, tla so v LJul,js ljani na vsaki cesti, ki vodi mesto, iblajtarji, ki so sila ( ljudje in ne puste nobene stv«M ri v mesto, če se ne plača g°tlHr vih odpustkov. In teh se je zfle|( kmetici sila škoda. Kot hi bM denar proč vržen, si je mi*'1'1' ^ Na pomoč ji priskoči s°se { Miha, ki je bil možak odPH'. glave in ta ji svetuje: "M'1^' ^ ko boš sedla v Ljubljani ' tramvaj, deni kračo pod in financar je ne? bo videl. P ' 1 krilo ne bo nosil svojega dol#c ' ga nosu." Strašno lepa misel in še W ■ 1 nasvet, ki je vreden, da ^ upošteva. In misel, da .1" ^ upletla iblajtarjem, jo , navdušila, da je sklenila lanezu dve krači in ne j eno. Bo fant bolj vesel, men ja; ■ qkl'i' Ko se vsede v tramvaj, l je krači, kot ji je svetoval > sed Miha. Tam na cesti stopi v tramvaj , in pogleda, če ima kdo ^ , r. kega, ki bi nosilo eolnino. ^ ne se tudi do naše matere, jo vpraša: „ "Mali. kaj imate seboj • "L kaj imam? Nič t»*c*ve razen ča bi rekla, da nosing precej lepi in debeli krači• "Kje pa jih imate?" „ 9e ; "Tukaj-le na njih sedim- J odreže kmetica in se stegnih, ker se ni hotela j0 (i in ne prikrivati krač, 4 j„ je financar tako naraV,1(^ll(|ii<» brez ovinkov Vprašal. . pa se je zdelo kmetici. «'a . j0. lajtar tako grdo zaklel i» putnil vrata tramvaja ; jezo za seboj, ko je šel vt ^ šala je, kako je godv^1" ,)(1|}ti "Zdaj me bo pa že vsak" za norcu imela." Romantika ameriškega zapada IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" i * -—-—■—-—■—-----—- - ----- [Nenadoma je bil moj Spot ob !Jonesu. i "Well, nisem vedel, da ste i tako tesno za menoj," je rekel Jones. "To je bila izborna je- ' ža! Predirjati sva morala več j milj. Ta dva volka bi bil ubil, c če bi bil imel karabinko s sabo. Oni veliki volk, ki je bil nad i teletom, je bil drzen hudič. Ni i hotel izpustiti teleta, dokler se > mu nisem približal na petdeset t [čevljev. Nato sem ga skoraj pojezdil. Menim, da tele ni > mnogo poškodovano. Vadite, r' to je najslabše pri živinoreji. Vzemimo na primer bivole. Ali 1 mislite, da bi tak volk mogel * Vzeti bivolovi kravi teleta? Kaj < še! Nikoli! Pa tudi celo ♦r- ' delo volkov bi tega ne zmoglo, t Bivoli se drže tesno skupaj, teleta pa ne hodijo od starih." t Z najvišjega vrha na tem ( kraju ranče sva si ogledala oko- 5 iiške pašnike, doline in poboč- ( ja, da-li ne ugledava kje bivo- 1 lov. Končno sva zagledala oblak prahu, ki se je dvignil v da- 1 jlji, in polagoma so se izluščile A iz prahu črne, cotaste glave bu- ^ falov. 1 I "Frank je obkrožil čredo in ' jo goni zdaj v to smer," je re-jkel Jones, "čakajva!" I Dasi se je zdelo, da se bivoli ^ .hitro bližajo, vendar je pretek- ^ |lo dokaj časa, preden je čreda ^ (dospela do vznožja najinega ( opazovališča. Dirjali so v ta- . • ko kompaktni masi, da jih ni- ( sem mogel šteti, vendar sem ocenil njihovo število na 75 glav. Frank je jezdil za njimi ( v zig-zag črti, vihtel svoj laso in kričal. Ko naju je zagle-;'j dal, je ustavil svojega konja ] in počakal. Zatem se je tudi ( čreda počasi ustavila ter se pričela pasti. ^ "Glejte, katalo teleta!" je , ji zaklical Jones v ekstazi. "Vi- ( ldite, kako tesno se drže svojih , 'mater!" ] Mala, temno-rjava teleta so 'bila očividno prestrašena. Ko ] j sem naredil več brezuspešnih ( I Poizkusov, da bi jih fotografi- , ji"al, sem to namero opustil, zla- , %ti ko mi je Jones dejal, naj ne . i hodim preblizu in naj raje počakam, da bodo v koralu." . Zdaj je vzel Jones mojo ka- ] Jftiero ter mi naročil, naj grem (čredi v ozadje. Takoj zatem sem slišal, kako se je sprožila kamera, in ko je Jones posnel 3 sliko, je nenadoma zaklical: — „j Pazite! Pazite! Obrnite svoje-i ga konja 1" | V tem trenutku sem ugledal Velikega bivola-samca, ki je s Dovešeno glavo in visoko dvig-. njenim repom drvel proti mo-1 Krnu konju. Bil sem narav-1 fcost paraliziran nad čudovito 1 laglico tega resastega bruta in 1 '»rez moči sem obsedel v sedlu. 1 Tedaj pa se je moj konj blisko-1 tla obrnil ter zdirjal z naglico, 1 je bila naravnost neverjetna. | '•ivol se je ustavil, pričel jezno taetati kvišku svojo glavo in ' »opati zemljo. Frank je pri-' flirjal do njega, zakričal ter ga ' ('))lazil z lasom, nakar se je bik v>nil k čredi. I "To je storil ta beli konj,", je rekel Jones. "Frank, zakaj ( Da si dal Spota neizkušenemu človeku? Sicer pa: ta konj | ', "t bi smel nikoli priti v bližino Wolov." 1 ............It s "Spot pozna bivole in slednji ^ ne hodijo nikoli v njegovo bli- ^ žino," je ugovarjal Frank. "Poglej," je zaklical Jones, ? "samo poglej! To mi ne ugaja." To rekši, je pokazal na j s credo. S Čreda se je bila prenehala t p pasti in zdaj se je neodločno majala sem in tja. Veliki bi- ? vol je dvignil glavo, nakar so j se vsi ostali strnili skupaj. ^ "Vihar! Peščeni vihar!" je j, vzkliknil Jones ter pokazal v zapadno stran. g "Bežati bo treba! Ta vihar j utegne trajati dva dni!" mi je zaklical Frank. "V zadnjem C času smo imeli nekaj hudih viharjev. Izpustite konju vajeti in zastrite si obraz." ^ Vihar se je pojavil v silovi- j( tih sunkih, ki so postajali če- ^ dalje bolj pogosti. Nato pa je završal z vso grozo. Zaprl sem ^ oči ter si z robcem zastrl ob- t raz. r K sreči jo je Spot dobro ubiral, ne da bi mi ga bilo treba voditi. Končno se je ustavil. (l Ko sem odprl oči, sem videl, da ' sem pred vrati Jonesove ka-bine. ^ "Spot noče, da bi ga kdo prekosil," mi je zaklical Jim, ko ) j mi je pomagal iz sedla. Opo- ^ tekel sem se v kabino ter padel tam na bivolovo kožo, ki je bila c razprostrta v kotu, kjer sem utrujen obležal. Zatem sta pri- 0 šla v kočo tudi Jones in Frank, oba otepajoč prah in pesek s * sebe. Vihar je tulil in divjal ves dan. Skozi špranje in razpoke r je nosilo v kočo prah in pesek, ki je sedal na našo obleko, kva- ' ril naša živila in slepil naše . oči. 1 "Gotova stvar je, da se bo ta vihar do večera polegel," je x rekel Jim. In kakor bi natan- 1 čno vedel, je vihar res poneha okoli petih popoldne in vetro vi so se umirili. Baš pred večerjo je potrkalo na vrata koče. Jim je stopil 1 odpirat in vstopil je eden Em- ^ metovih sinov ter še nek zelo velik mož, katerega ni nihče po- . znal. j "Stopite noter, stopite noter, tujec!" je vabil Frank gostoljubno. "Dober večer!" je pozdravil I Jones. 1 "Polkovnik Jones, iščem vas I že dvanajst dni," je rekel tujec, i ■ dočim so mu. ž njegove obleke i ■ tekli beli curki drobnega peska, i "Jaz sem Grant Wallace," je i I nadaljeval tujec. "Izgrešil sem j i vas v Pil Tovarju, v Williamsu i . m v Flagstaff u, kamor sem po- i . vsod dospel en dan za vami. In . zdaj sem tu. Doslej se nisva še ) nikoli sestala, toda verujte mi, i da to ni moja krivda." .! Polkovnik in jaz sva z vese- - ljem stisnila Wallace-jevo roko. , Psi so pričeli zdaj vonjati okoli . | Wallace-a ter ga pozdravili z > mahanjem repov. i Večerja je bila nekaj imenit- - nega, čeprav smo mleli tudi pe-i sek med zobmi. Wallace se je v! izkazal pravega junaka ter je I .jedel za dva. * | Po večerji se je razpredel poji govor o psih, jaguarjih, konjih i; in bivolih. Jones je pripove-j c'oval o današnjih dogodkih na o ranči ter dejal: Dalje prihodnjič V s a k cl ii ena kralj icu, ki je imela 17 otrok Angleška kraljica Ana, ki jej v'ad'ila nad Anglijo od 1702 do j 1' M, je v svojem zakonu rodila I. otrok. Bila je poročena z l|;uiskim princem Jurijem. Naj-i J"'lj Žalostno je to, da jo ni no-""ii od teh 17 otrok preživel. | ^njveč jih je umrlo lakoj pri rojstvu ali pa kmalu zatem, j Najdlje je živel sin Viljem, ki ■ e ujnrl v enajstem letu starosti. T ikn je imela ta kraljica skoro /se svoje življenje samo rojstva, pogrebe in splave. Kraljica, njen ^ toprog in vseh 17 otrok je poko-I panih v skupni grobnici v West-1 minsterju. S pogreba v Johnstownu, Pa. ra - kj Cleveland, O. — Ko to pišem, nj se vračam s pogreba. Pred R seboj imam ves vtis, kar sem pf ga dobil sinoči in danes zjutraj m na pogrebu mojega prijatelja, iz V sredo večer me je poklical sr č. g. misijonar Odilo Hajnšek 01 iz Johnstowna in mi sporočil st pretresljivo novico, da je bil m smrtno obstreljen Frank Pri- ra stavec. Pogreb bo v petek in za če le mogoče, naj pridem na m pogreb. Drugo jutro, v četrtek, v je bila ta novica v Ameriški ve Domovini, katero je sporočil st Mr. Anton Svete, trgovec na si 60. cesti v Clevelandu. če Ker je bil pokojni Frank Pri- vs stavec doma iz sosednje fare ns Borovnice in ker me je bil tudi lj< c n obiskal letos z vso družino pl v Clevelandu, sem sklenil, da m se na vsak način udeležim po- o), greba. Prav tako je storil tudi ks Mr. Anton Svete. Ni nama bi- ki lo žal, da sva se udeležila po- ot greba. ri Ker je mnogo poznancev in prijateljev Pristavčeve družine tu tudi v Clevelandu in drugod, lo naj ta dopis služi vsem. k. Naj bo povedano, da sta bila & doma rajni Frank Pristavec in '':J njegova soproga iz Borovniške P' fare in sicer Frank iz vasi Bre- K zovica, kjer je bil rojen leta pl 1881. Njegova soproga, sedaj 2 vdova, je doma iz Sobočevega sc in se je pisala prej Škrbec. L. 1906 sta prišla v Ameriko v to Franklyn blizu Johnstowna. — ža Srečen je bil ta par že od prvih sc dni svojega zakonskega živije- sc nja. Ko je hotel iti Frank v ki Ameriko sam, je rekla ona: — g; "Oba bova šla, ali pa noben." e« Bila sta srečna in vedno ve- n. sela. Odgojila sta deset otrok, č< pet sinov in pet hčera. Vodila v* sta s pomočjo otrok in usluž- di bencev osem trgovin z groceri- n< jo in mesnico v Johnstownu in g; okolici. Čislana sta bila pri vs vseh, ki so ju poznali, kar je m pričal tudi veličasten pogreb. V] Frank Pristavec je bil ne- m srečno ustreljen takole: Celo bi nezgodo mi je pripovedoval Mr. Frank Turšič, ki je bratranec ^ ranjkega Pristavca, ki sta iz is- j te vasi doma in ki se je tudi udeležil tistega nesrečnega lova. ^ na katerem je prišlo do nesre- ^ če. Pristavca je ubila krogla, ^ ki jo je izstrelil sin Rudolf. Ta- ^ ko pripoveduje Mr. Turšič: n "Pristavec je bil vedno vese- k le narave, korajžen in vedno je r: bil pripravljen za družabne iz- lete ali prireditve. Prav poseb- k no pa je ljubil lov. Vsako leto nas je vzel po več seboj, kadar n se je odprla sezona na srnjake v in tako tudi letos. Ze zadnji j petek smo se odpravili na lov, (i devet po številu. Poleg Pristav- > ca je bil njegov sin Rudolph, 0 jaz, Tony Turšič, Anton Per- k : sin. John Dežela n, Andrej Ur- r . bas in oba Skrlja. Za to leto j smo se odločili, da gremo 100 f . milj daleč v velike gozdove, v ( Felisburgh county, kjer se bo \ i lov gotovo dobro obnesel in bi | : se tudi bil, da nas ni ta straš- \ na nesreča že drugi dan lova za- ( - dela. e Na lov smo šli tri dni prej, t i prodno je bil odprt. To smo .<■ i storili, ker smo šli daleč in v i nepoznane kraje, da bi si izbra- ' - Ii dobre pozicije in da bi si po- i i stavili taborišče. Tako bi za- < - čeli z lovom v pondeljek ali to- i i rek. V Pennsylvaniji se sme ustreliti letos samo srnjaka in ne samice. V soboto je padal \es čas dež in do kože smo bili premočeni. Kraj, kjer smo taborili, je precej močvirnat. Razume se, da je daleč od vsake-ga človeškega bivališča. V nedeljo smo počivali, v poti-h deljek pa smo že malo poskuša-c' li z lovom. Pristavec je že po-meril na enega srnjaka, ki mu ° ie pa ušel na treh zdravih no-!1> uah. Srnjaka je potem ustrelila " druga partija, ki je lovila blizu >- tam. V torek smo pa n«ra«-t- ravali pričeti s pravim pogonom. l Zavzeli smo svoje pozicije po JE dva in dva, na precej veliko tu razdaljo in potem smo čakali, bi kje se bo začelo najprej strelja- V nje. Pristavec in njegov sin Pi Rudolph sta vzela pozicijo sku- vt paj. Na potu tje sta naletela bt na tropo srn, ki so se prikazale iz grmovja. Bilo je menda 8 sc srn in en srnjak med njimi, in Oba sta namerila nanj. Bila gl sta blizu skupaj in ko je sin po- je meril, je oče napravil nekaj ko- O rakov proti srnam, kar je bilo ui zanj usodepolno. Krogla iz si- rt nove puške ga je zadela zadej E v križ in mu je šla pri stegnu ot ven. Zdrobila mu je vse ko- A sti. Oče se je zgrudil na tla, C: sin je pa žalostno rekel: "Ni- ui česar nisi ti kriv, krivda je 0< vsa moja." Sin je začel klicati gi namoč tovariše, ki so bili odda- h< Ijeni kakih 15 minut hoda. Pre- F plašeni so hiteli od vseh strani F na pomoč. Našli so sina vsega rt obupanega in histeričnega. Nekaj časa je objemal očeta, ne- hi kaj časa pa begal okrog ves k< obupan, da so ga komaj pomi- si rili. ot Pristavec je bil v času, ko so N na kraj nesreče prihiteli drugi ti lovci, že mrtev. Lovci so nase- le kali vej in napravili nosilnice, da so prinesli mrtvega do poti, p< kjer so ga naložili na avtomobil. ic Petem se je začela žalostna, p< 100 milj dolga pot nazaj, ne s le plenom bogatega lova, marveč n; 7. mrtvim svojim prijateljem, ki p< so ga vsi tako radi imeli. g: Sicer bi se bili morali spo- ca toma kje ustaviti in naznaniti žalostno nesrečo, toda sami ni- pi so vedeli, kaj naj store. Vozili si so očeta na istem sedežu, na jt katerem se je peljal tje. Ko so si ga pripeljali domov, se je pri- P čelo šele najbolj žalostno dej a- vi nje te zgodbe. Saj pri Pristav- Jt čevih niso mogli kaj takega D verjeti. Saj je šel oče tudi p: druga leta na lov, pa se je vedno vrnil vesel in zdrav. Sopro- n-ga, otroci, vse je bilo pokonci, d vse je jokalo. Ne, ne, saj to le ne more biti, saj ni mrtev, so vpili vsi vprek. Toda oče je bil g mrtev in vse žalovanje ga ne si bo več obudilo. si S tem je postala do tedaj ^ srečna družina ena najnesreč-nejših, kajti že to, da je zadela n očeta krogla iz sinove puške, je 11 bilo grozno. Vsakemu se je 11 • • Z družina smilila. Največji siromak med vsemi pa je bil sin, ki je očeta tako ljubil. Bil je ( neutolažljiv in bo še dolgo vzelo, predno bo to prebolel. Za ^ ranjkim žalujejo tudi številni ^ sorodniki, sosedje in prijatelji, ki so ga daleč naokoli poznali. 's • & Pristavčeva družina stanuje nekako 6 milj od Johnstowna, ^ visoko na hribu. Tam se na- ^ baja približno 45 slovenskih . družin. Tu imajo Pristavčevi oje stanovanje in eno izmed osmih podružnic. Tukaj je po- . kojnik ležal na mrtvaškem od- ^ ru do petka, do pogreba. Ljud- ^ je so pri pogrebu ihteli na glas. Ne smem pa pozabiti omeniti tudi žalovanja fare sv. Terezije v Johnstownu, ki je izgubila s Pristavcem tako izdatno pomoč, tako vernega kristjana in značaj nega katoličana. Štiri društva, h katerim je rajni spadal, , so ga z vsem spoštovanjem i spremila s cvetlicami ->b stra- ■ neh, iz hiše žalosti in potem ■ v cerkev. V hišo je prišel č. - g. Odilo blagoslovit truplo, v - cerkvi so ga sprejeli še trije - drugi duhovniki, ki so prisost-3 k ovali pri maši zadušnici. Na-i vzoč je bil Rev. Edward Ga-1 brenja iz Detroita, ki je daro* i val sv. mašo, za dijakona sta - bila Rev. Thomas Cowley in - Rev. John Trinko. Rev. Odilo j i- je vodil i>etje na koru, pozneje | pa je, v naravnost v srce sega-! i- jočem govoru govoril o možu | t- mi njegovem katoliškem delo->- vanju ter značaju. Pisec teh u vrstic mora priznati, da še ni >- slišal takega govora. Ljudje a ni pri iskrenih besedah glasno u jokali. ?- Rajni je bil član sledečih dru-)- štev: Bil je večletni predsednik dr. Sv. Imena ter društev KSKJ l JSKJ in SNPJ. Društva so mu tudi ob grobu izkazala lepo in pi bratsko slovo po lepih obredih, pc V imenu rojakov in poznancev v Pristavčeve družine, je izprego- st vorfl tudi pisec teh vrstic nekaj ve besed ob odprtem grobu. pr K pogrebu so prihiteli tudi je sorodniki iz Forest City, Wash- be ingtona, Clevelanda, Pittsbur- je gha in od drugod. Največ jih si< je bilo iz Forest City, Penna. pt Ob odprtem grobu so stali ne- Ji utolažljivi: soproga Marija, sta- 2 rejša hči Antonija, poročena že Edward Kamin. Izmed desetih ro otrok ni bila navzoča samo hči Angela, ki je bila poročena s L. Cirilom Rovanškom in ki je pi umrla pred poldrugim letom, sk Očetovo truplo so položili v pt grob k hčeri. Nadalje je bila je hči Mary, poročena Hunter, sin le Frank Jr., sin Rudolph, hčerka Frances, sin Henry, hči Dolo- Ke res' in sin Victor, najmlajši. ni Nepopisni so bili prizori že v št hiši, v cerkvi in končno na po-kopališču, ko so se zadnjič po- je slavljali od dobrega soproga in g( ečeta, sorodnika in prijatelja, bi Nekatere otroke so morali nosi- ci ti na avtomobil, ker so omed- je levali. si Pogreb je vodil tamkajšnji «c pogrebnik Mr. Berinčič in sin, tj rodom Hrvat. Truplo je bilo pj položeno k večnemu počitku na ^ lepo pokopališče, ki se nahaja V; na visokem hribu. Udeležba pri ie. pogrebu je bila zelo velika in p grob je bil bogato okrašen s ie cvetlicami. Tam bo zopet počival eden pionirjev, naš rojak iz Notranj- j. ske. Bil je preprost, toda bil j, je podjeten, priden, gospodar- g.( ski. Bil je veren in značajem ^ Pridobil si je velik ugled pri ^ vseh. "Taki možje so redki," ! ^ je povdarjal misijonar Odilo. — Da, redki so, ki bi skušali javno u priznati svoje prepričanje. Tam bo ležalo truplo pokoj-1.. nega do sodnega dne, njegov • duh pa bo živel med rojaki v lepem spominu naprej. L Rev. Odilo je povedal o mno- v gih dobrih delih ranjkega Pri- p stavca. Pokazal je na stran- ^ ske oltarje, ki so dar Pristav- j ^ čeve družine. Na prizadevanje Pristavčeve družine se je usta- t( novila v njih naselbini tudi far- ^ na podružnica, kjer se vrši ob nedeljah služba božja in nauk za otroke med tednom, da ni j s potreba rojakom hoditi 6 milj I. daleč do farne cerkve. p Rev. Odilo je ob koncu govo- ii ra rekel: "Pred vami leži trup-j g lo moža. On več ne govori, to- i* da jaz govorim zanj. Vzemite is si ga za zgled in posnemajte i; ga!" Ob koncu prosim glasila jed- z not, h katerim je ranjki spadal, j s da ponatisnejo ta dopis iz spo-1 [ štovanja do družine in do ranj-Js kega. 11 Moje iskreno sožalje družini i in sorodnikom. Od pogreba sem ( vzel premikajoče slike, katere j< bo narod lahko videl. i i Anton Grdiua. \ i ___ , IZ DOMOVINE i _ ji —Smrt treh bratov v enem ' tednu. V Spodnjem Lukencu pri : ^ Mokronogu je ugledni družini g. Antona Fistra iztrgala za-1 hrbtna bolezen v enem tednu tri krepke sinove, najstarejši je bil ^ star 24 let. Uboga družina! Tu- „ di oče leži smrtno bolan. 1 —V Mostah pri Ljubljani je, - umrla Amalija Jeras, soproga zvaničnika v p. it- -—Na Vrhniki je umrla Ana a Kompare, roj. Prevc. n —V Skalah pri Velenju je o j umrl Anton Jan. Še pred dne-e vi so ga mnogi videli zdravega i-jin ž njim govorili. V nedeljo u'zjutraj se je napravil in stopil > na pot — v škalsko cerkev. Na-hltnkrat je padel. Ko so prihiteli li do n.jega ljudje, so našli Jana jej '.e mrtvega. Zadela ga je kap. lo Pokojnik je bil tih, skromen I in je moral v svojem življenju i-j marsikaj pretrpeti. Bil je mno-ik go let škalski župan in klju-M čar škalske dekanijske cerkve. —Smrtna nesreča pri napravi j an ju drv. Smrtno se je ponesrečil pri napravi j an ju drv v gozdu družinski oče Judež, ^ stanujoč v Podgradu pri Novem mestu. Judež, ki je šele pred kratkim prišel iz Holandi-je, je sekal bukve v gozdu. Debela bukev, katero je nasekal, j je pričela padati. Judež se je sicer umaknil, toda deblo ga je podrlo in mu stisnilo prsni koš. Judež je vsled hudih poškodb 2 uri nato izdihnil. Zapušča j' ženo in štiri nepreskrbljene otroke. I £ —Sodnokriminalna kronika v ^ Ljubljani pač še ni kmalu zapisala tako nenavadnega kazen- ^ skega slučaja, da bi prišel mož-poštenjak zaradi enega kokoš- j- jega jajca na zatožno klop malega kazenskega senata. Anton Primožič, 55-letni po- ^ sestnik iz Podslivnice pri Cerk- . i niči, ki je bil doslej vedno po-šten in nekaznovan, ki varčno ^ in lepo vodi svojo kmetijo, se je moral pred tremi sodniki zagovarjati zaradi uboja v raz-burjenosti. Kratka obtožnica ^ obdolžuje Antona Primožiča, da ^ je 6. avgusta letos doma v Pod- ^ slivnici med prepirom udaril ; soseda Jožeta Primožiča z mo- j tiko tako po glavi, da mu je prebil lobanjo v dolžini 3 cm, 1 in da je Primožič tej smrtnone- r varni poškodbi 16. avgusta podlegel v ljubljanski bolnišnici. A. Primožič je bil obsojen na eno 'eto in pol ječe. —V Ljubljani je na svojem . stanovanju na Resljevi cesti št. ( 13 umrla dolgoletna uslužbenka •Jugoslov. tiskarne v Ljubljani, , ! gdč. Minka Eržen, rojena v Cer- ^ knem na Goriškem. V podjetju je službovala od leta 1902 ( nepretrgoma. —V ljubljanski bolnišnici je , umrl po kratki in hudi bolezni i jetniški paznik, sedaj sodni slu-. ■ žitelj Ivan Kravcar, star 28 let in rojen v Mrzli Luži pri Novem mestu. Pokojnik je bil najprej jetniški paznik v No- i ; vem mestu, nato sodni sluga v < Ribnici, od leta 1921 pa je bil prideljen okrožnemu sodišču v I Ljubljani, sprva kot jetniški paznik, pozneje kot sodni služite] j. Zapušča vdovo in malo hčerko. —Iz Št. Ruperta. Predzadnjo j sredo smo pokopali Aleksandra Lunačka, šolskega ravnatelja v pokoju. Kako je bil spoštovan in cenjen, je pokazal njegov po-| greb, ki se ga je udeležila vsa Mirnska dolina. Dalje s0 ga spremljali na zadnji poti Sokoli in gasilci s prapori. | Pokojni Lunaček je to tudi ' zaslužil. Ni bil le nad vse ve-! sten učitelj v šoli, ampak tudi ; požrtvovalen delavec na prosvetnem področju. Svoje delo je pričel kot mlad učitelj že na Trebeljnem, ki ga je na-jdaljeval v Št. Rupertu, kjer je M služboval najdaljšo dobo. Še pozneje kot upokojenec ni rniro-; val, dokler mu ni tega zabrani-jla bolezen. Bil je odličen sadjar in vnet čebelar. Njegov sadni vrt je j bi znan kot vzoren daleč na-1 okrog. Kot dovršen vrtnar in i I sadjar je opravljal vrtnarstvo i pri tukajšnji graščini grofa . Bar. V čebelarstvu je izpopol-j nil panje. Bil je vodja podruž-1 nice Kmetijske družbe, ki je bi-„ la ena naj dela vnejših in naj-vzornejše vodenih v deželi. Svo-j je obilne izkušnje je priobčil v i raznih strokovnih in drugih li- d j stih. a _ ■ e URADNE URE i- Uradne ure uredništva a in uprave "Ameriške Do- jo movine" so sledeče: v pon- iil deljkih, torkih, četrtkih in a-i petkih: od 8. ure zjutraj e- do 7. ure zvečer. Ob sre- ia dah: od 8. ure zjutraj do p. 2. ure popoldne. Ob sobo- ;n tab: od 8. ure zjutraj do 4. ju ure popoldne. Ob nede- o- Ijab in praznikih je urad u- zaprt. re. -- DNEVNE VESTI Amerika dobiva več bogatinov. Število milijonarjev se je zvišalo Washington, 11. decembra. Kot poroča zvezni davčni urad se je zvišalo število onih oseb, ki zaslužijo na leto milijon dolarjev ali več. Davčne številke za leto 1933 kažejo, da je tekom leta 1933 izjavilo 46 oseb, da so znašali njih dohodki en milijon dolarjev ali več v letu 1933. V letu 1932 je imelo samo 20 oseb v Zedinjenih državah nad en milijon dolarjev dohodkov. Seveda tudi lansko število milijonarjev ni v nikakem primeru z milijonarji v letu 1928, ko je bilo 511 oseb z dohodki nad en milijon dolarjev, in v letu 1929, ko se je 513 oseb prijavilo, da so znašali njih letni dohodki nad en milijon dolarjev. Za lansko leto s^e je prijavil en sam, ki je izjavil, cla so znašali njegovi dohodki nad; $5,000,000, eden je povedal, da je zaslužil $4,000,000, eden pa $3,000,000. 29 jih je bilo, katerih dohodki so znašali od $1,000,000 do $1,500,000 lansko ieto in 14 se jih je priglasilo z izjavo, da so imeli od $1,500,000 do $3,000,000 letnih dohodkov. Zvezni davčni urad naznanja nadalje, da so korporacije imele lansko leto večje čiste dohodke, dočim so se čisti dohodki posameznikov precej zmanjšali. Računa se, da so znašali čisti dobički od 104,706 raznih korpora-cij v letu 1933 nič manj kot $2,-•506,279 ali za $650,000,000 več kot leto poprej. 316,856 korpo-racij ni imelo čistega dobička. Omenjene korporacije s čistini dobičkom so plačale $339,845,-777 dohodninskega davka. -o- Vojaški veterani z berg-ljami napadli policijo Pariz, 10. decembra. — Včeraj se je vršila v Parizu velika demonstracija bivših francoskih Vojakov, ki prejemajo od vlade pokojnine. Vojaki so protestirali, ker jim je vlada še lansko zimo utrgala pri pokojnini iz ekonomskih ozirov. Prišlo je do nemirov in nastopila .ie policija katero so pa vojaški veterani, med njimi stotine hromih, napadli z bergljami. Trije policisti so bili ranjeni. -o- 18 oseb umrlo pa zavžitju butlegerskega žganja Portland, Ore., 10. decembra.— V tem mestu so včeraj pokopali 18 moških, ki so vsi umrli vsled uživanja strupenega žga-j nja. Mnogo drugih je nevarno obolelo. Policija je polovila več prodajalcev munšajna in jih cb-I tožila uboja. Štiri lekarne so bile na povelje sodni je zaprte. —.—0—;—; i Francoski vojaki bodo dobili več vina Paris, 11. decembra. V francoskih vojaških gar nizi j ah pre-t \ ladu^je veselje. Parlament se s bavi s predlogom, glasom katere-- ga bi dobil sleherni francoski vo-™ jak en liter vina na dan. Dose-o daj dobivajo francoski vojaki le a pol litra vina dnevno. [- ---- MALI OGLASI i- . i- Delo dobi ). slovensko dekle za splošna hišna v opravila. Vpraša se na 1114 E. i_ 04th St., zgorej. Klub Slovenskih Vdov članicam Kluba Slovenskih r Vdov se naznanja, da se vrši letna seja v četrtek, 13. decembra, začetek ob 7. uri zvečer. Seja se vrši pri sestri Modic. Na tej seji bodo prebrani računi in volile se bodo uradnice za prihodnje leto. Več drugih važnih stvari je na dnevnem redu. Prosi se vse članice, ki dolgujejo že \eč mesecev, da poravnajo na tej seji vse zaostale doneske. Ako želite biti še članica Kluba Slovenskih Vdov, pridite gotovo na io sejo. Po seji bo nekoliko prijetne zabave. — Odbor. (292) DRUŽINA JAZBORSKIH (Za "A. D." prestavil M. U.) Sedaj je Albert razumel. "Ah, i tako'.' Bojite se . . ." Zmajal j je z glavo in se smehljal. "Ne-! potrebne skrbi si delate. Kaj! slabo bi izgledal uspeh vzgoje j pa tudi značaj moje sestre, ako| bi pomenilo vsako srečanje z j mladeničem z a n j o nevarnost. Pomirite se . . ." "Ne, ne, ne bom se pomirila. Saj je že vsa v ognju za njegovo umetnost. Seveda, to je vedno začetek. Poznam to! In da pričenja že zamolčevati gotove dogodke, to ste tudi imeli priliko opaziti. In pri vsem tem tudi ne mislite niti, da se je ta preklicana dogodivščina zgodila pri "meniški koči"! " Kar tresla se je razburjenja. '"Kar se tamkaj pričenja, mora prinesti nesrečo !" "Gospodična Doroteja!" Albert je pobledel. "Vem, kaj je moja dolžnost! Nočem biti odgovorna, ko bo hiša, v katero danes prinašate ta ogenj, nekega dne v plamenih. Bog obvaruj ubogega otroka take jnesreče!" Sedaj so jo zalile solze. "Kratke §anje, par dni v sreči in veselju, a potem vsa ta žalost, ta neskončna žalost uničenega življenja." "Teta Doroteja, vendar —!" Prijazno je položil Albert roko na njeno. "Včeraj se niste počutili zdravo in še vedno si niste docela opomogli. Sicer res-—————— PORTIS KLOBUKI j Znani najboljšega izdelka, Portis klobuki so posebnost za vsakega. Velika izbera in edino založništvo v okolici po zmernih cenah pri FRANK BELAJ modna trgovina 6205 St. Clair Ave. j nično ne bi mogel opravičiti va-| ših besed. Saj resnično ni vzro-! l'.a za take gorostastne domne-j ve. Kar hoče gospod Rode od i moje sestre . . ." "Kaj hoče?" Gospodična pl. ! Deteljeva je pobesila batistast robec, s katerim si je posušila oči. "Kaj hoče? Kaj?" "Slikati jo hoče, slikati kot poglavitno osebo v neki sliki." "Slikati!" je zaječala gospodična Doroteja, kakor bi bila razumela: umoriti. "Slikati? Da, to bi bila prava stvar šele-- poznam to!" "Dobro, tedaj! Bil sem morebiti res nekoliko nepreviden, ko sem Rodetu v tej zadevi obljubil svojo pomoč. A bil je tako navdušen za svojo idejo, tako srečen . . ." "Srečen! Naravno! Nesre- { čen naj bi tudi že bil! To pride kasneje — še prezgodaj!" Albertu je v očigled te vztrajnosti že skoro besed zmanjkalo, j "A pomirita se vendar, saj ima-j te tudi v tej stvari pravico govoriti. Ako izreče Rode svojo željo, tedaj lahko najdete kak neoporečen izhod . . ." i "Hvala Bogu ! Ako zavisi vsa j stvar samo od mene, tedaj je že! rešena! Slikati jo hoče! Slika-|ti! Slikati! Umrjem raje, pre-[ dno bi to dovolila!" Vrata so se odprla in Fric je j prinesel posetnico. "Ivan Rode!" je čital Albert, i "'Prosim!" Gospodična pl. Deteljeva se je | hotela odstraniti, a Albert jo je zadržal. "Teta Doroteja! Pro-! sim vas, nikar ne počenjajte ne-! umnosti." Smejal se je. "Saj j vsa stvar že skoro izgleda, ka-j kor bi se bali, da bi se utegnili ! celo vi zaljubiti vanj!" "Take šale bi si hotela pa vse-kakor prepovedati!" je izjavila I gospodična. A nje plašljivost je VABILO NA prvo umetniško razstavo KLUBA JUGOSLOVANSKIH UMETNIKOV Oglejte si preko 200 različnih umetniških del, izvršenih po osmih, tu rojenih mladih slovenskih umetnikih. Krasota in raz-noličncst teh umetnin vas bo sigurno očarala. Vstopnina je prosta. Odprto vsak dan popoldne in zvečer, do 17. decembra. Razstava se vrši v Slovenskem narodnem domu, 6411 St. Clair Ave. (novo poslopje, št. 1, nasproti uradov dr. Oman-a in dr. Mally-a.) AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši vendarle izgleda večja nego ogorčenje. Rode se je prikazal na pragu, beli klobuk v rokah, v sivih hlačah in črnem jopiču, ki je delal njegovo vitko postavo še višjo, j Nekoliko trdo se je poklonil gospodični pl. Deteljevi, ki se je zaman trudila z svojo dosto-janstvenostjo, ter je nato stopil 'l iztegnjeno roko proti grofu Albertu. Ko je Albert pogledal v ta obraz, v te jasne, odkrite oči in na to pošteno čelo, je izginila v njegovem srcu tista mala kal skrbi, ki so jih v njim vzbudile kaj čudne slutnje tete Doroteje. In s prisrčnim smehljajem je prijel roko umetnika. "Bog vas sprejmi, ljubi Rode. In dovolite, da vaju takoj seznanim : Ivan Rode . . . gospodična pl. Deteljeva, materinska prijateljica moje sestre!" Rode se je ponovno poklonil. "Menim, da sem že imel čast, vsekakor tako bežno . . ." Obtičal je. Sedaj je morala teta Doroteja govoriti, a bilo ji je težko. "Zelo bežno . . . vsekakor! A bila sem tako v skrbeh za našega otroka . . . nevihta naju je presenetila . . . ubogi otrok je *5ako podvržen prtehlajenjki; in-upam, da niste smatrali za nevljudnost . . . morala sem pač ubogega otroka spraviti domov | tako hitro, kakor mogoče . . ." "Prosim vendar, milostiva gospodična! Vaš strah se vendar ' ni uresničil?" "Ne, hvala Bogu! In sedaj | mi je v resnici zelo ljubo, da se j vam za vaše vitežtvo lahko ta-, j ko j zahvalim ..." , Podala mu je roko, a ko jo je Rode prijel, je zopet trepetala in strmela v njegov obraz. Ta pogled ga je spravil v zadrego, tako da je nehote pogledal Alberta. "Teta Doroteja?" je vprašal 1 Albert prestrašen. Gospodična 1 pl. Deteljeva je izgledala, kakor • da bo zdaj omedlela in Rode je jecal: "Milostiva gospodična ali se ne počutite dobro?" "Da, da, saj je samo . . . vče-i raj sem . . ." "Za gospodično Deteljevo se dogodivščina vsekakor ni tako i dobro iztekla, kakor se je za mojo sestro," je pojasnjeval Albert. - "Posledica je bilo nerazpolože-nje, ki se še ni docela odstrani-I lo." V Rodetu se je vzbudilo odkritosrčno sočutje. "Ah, kako obžalujem . . ." "O, prosim, jaz sama nimam "usmiljenja s seboj . . . moja migrena pomeni vedno tridnevni boj z zmajem!" se je skušala teta Doroteja šaliti. "A sedaj prosim oproščen ja . . . tako kasno sem izvedela, in . . . gospodinj i-na dolžnost . . ." Smešek v zadregi in že je odšumela skozi vrata. V veži je postala, pritisnila roke ob senci ter zmajala z glavo, kakor bi stala pred nerazrešljivo uganko. Počasi je šla proti svoji sobi ter je hotela mimogrede pogledati v Kittyjino sobo. A vrata so bila zaklenjena. "Da, tetka, le trenutek, kmalu bom gotova!" se je oglasil zvon-ki dekletov glas. Gospodična Deteljeva je stopila v svojo sobo ter je sedla pred zrcalo, da j zabriše sledove solza na svojih I porudečelih licih. Trenutek, o j katerem je Kitty govorila, je bil precej dolg. Konečno se je prikazala na vratih, sveža in lepa kakor pomlad, v beli tenis-oble-ki, katero si je to pot prvič oblekla. Na prsih je imela zataknjeno bledo rožo. Ko je opazila, v kako delo je teta Doroteja zatopljena, je plosknila v roke. "Aj, glej, tetka, ti hočeš tudi biti lepa!" Teta Doroteja je zago-drnjala par nerazločnih besed, medtem ko je Kitty stopila za njeno stolico. "Ali je že prišel?" je vprašala, čeravno je bila slišala na hodniku njegov korak, njegov glas. "Seveda! Za take ljudi je vedno posebnost, ako so kam povabljeni . . . bojijo se vedno, da bodo zamudili juho," je izjavila gospodična Deteljeva ravno- c dušno ter z največjo dostojan- ; stvenostjo pomočila puf v puder. ( "Dejala sem mu tudi že par pri- j jaznih besed v tvojem imenu za . malo uslugo, katero ti je včeraj , izkazal. Stvar je rešena. A kljub . temu bodi vljudna in prijazna. , človek ne sme takim ljudem že ; ob prvi priliki pokazati velik , prepad, ki je med njimi in nami. f To spada k dobremu obnašanju." ■ Kitty se je obotavljala z odgo- < vorom. Nekaj sumljivega je vse-i j kakor migalo okolo njenih usten, -a vendar je dejala povsem resno. "Saj bom napram njemu kolikor mogoče vljudna in prijazna; že • zaradi tebe." "Meni na ljubo? Kaj naj to pomeni ?" "Pomisli, Albert mi je pove- ( dal, da je ljubljenec onega profesorja . . . kako se že imenuje? . . . veš, tistega slavnega slikarja, za katerega se ti tako navdušuješ !" "Iviča?" To se je glasilo kakor dušeč vsklik. In gospodična Deteljeva, kateri je padla iz rok škatlja s pudrom, je debelo pogledala, Kitty. "Kajne, to te veseli?" je vprašala Kitty, medtem ko je prisluhnila proti vratom. Kajti zunaj so šli koraki mimo. Čuti je bilo Albertov glas, ki je opozarjal gosta na jelenje rogovje, ki je viselo po vseh stenah. Roko v roki sta šla po stopnicah navzdol. V bogato okrašeni veži je Albert imenoval imena vseh inozemskih trofej, pri čemer je ob marsikateri povedal tudi o drznosti svojega očeta. "In vse te tisoče trofej si je vaš oče z lastno roko pridobil?" je vprašal Rode začudeno. "Kako je le mogoče? Vaš oče ni več mlad, a niti stoletno življenje ne bi moglo poleg dela in dolžnosti vsebovati toliko prostega cask ..." "Prostega časa? Edini poklic mojega očeta je le lov. Sedaj mu j<= nad šestdeset let, a s petnajstim je pričel . . .' dbvolj časa, da človek nekaj stori." Rode je postal pozoren na ta trpki glas. "A vi sami? Vi niste lovec ?" "Ne!" Beseda se je tako glasila, kakor bi padel nož na kamen. "To se pravi, imel sem pač veselje nad lovom, a sem se ga odvadil. Ni povsod navada tako loviti, kakor bi bilo meni v veselje. A drug način lova mi ne prija. Po mojem mnenju bi oni, kateremu ni lov baš poklic, moral najti v lovu tudi druge pri-1 lačne sile, a ne samo tisto živčno napetost, ki jo prinaša boj med človeško zvitostjo in živalskim instinktom. Za moj okus je čar lova v tesnem zbližanju z naravo, ki se na tihih, samotnih pohodih pred nami odpira kakor tajinstvena knjiga, ki je bila zaprta in zapečatena, a nenadoma v njej čitamo čudes za čude-«''m. A pridite!" Prijel je svojega gosta za roko. "Videti rho-rnte še svetišče mojega očeta!" Rode je pričakoval, da bo videl kako lovsko pravljico ter je začudeno gledal, ko je stopil preko praga. Mala, sveže pobeljena i « » ..........f Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK , v Slovenskem Narodnem Domu U411 SI. Clair Ave, HEnderson 0919 J--...........t POZOR! Predno kupite pohtitvo. si ro-tovo oglejte naSo popolno zalo-'.o v obeh trgovinah. Primerjajte cene ln blago. A. Grdina & Son« HEnderson 3088 6019 St. Clajr Ave. __15301 Waterloo Kd._ Cimperman Coal Co. 12(>1 Marquette Itd. IIE 3118 DOUEK PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo P j CIMPERMAN J. J. FRERICKS soba s poribanim podom in brez J zaves. Vsa oprava je obstojala! od železne, s sivo odejo pokrite| postelje, starega počrnelega na-j slanjača in velike železne blagajne. Na stenah, pričenši tik pod' stropom pa do tal skoro, je bilo1 obešenih kakih tisoč parov gam-zovih rogov, vrsta za vrsto, druga tesno pri prvi, tako da belih sten skoro videti ni bilo. A vse-:iaokolo ob stenah so stali gorski čevlji, kakih sto parov, pokriti z i lahnim prahom. Težak je bil vzduh po namaščenem usnju. Albert se je nasmehnil, ko je videl začudeni Rodetov obraz. "Zdi se mi, da vas je ta soba nekoliko osupnila?" "Vsekakor, predstavljal sem si svetišče vašega očeta povsem drugače." "Kadar zapusti moj oče lov-skp kočo, da se za par dni odpočije tu v gradu — kar pa se zgodi: jako redko — tedaj sedi od jutra do večera povečini v' tej sqbi. In tu tudi spi. Ta soba vsebuje vse, kar mu povzroča največje veselje. Na te čevlje je ponosen, kajti različne oblike in okove na njih si je zamislil, namreč za vsak različen hrib druge čevlje, a skoro ne mine mesec, da bi mu ne prinesel par novih idej. V vasi je čevljar, ki dela skoro izključno le za mojega očeta, a pri tem udobno prereja svojo veliko družino . . . Vidite tedaj, teh sto parov čevljev ima rudi svoj namen. In tu v tej železni blagajni ima oče zaprto na-dalnje svoje veselje. Izredno ima rad nevdelano drago kamenje, predvsem safirje in rubine. In nekaj ljudi je, v katere ima tako zaupanje, da jim dovoli, da od časa do časa pogledajo za železna vratica. Mi otroci nismo teh zakladov še nikdar videli. A njegov puškar pripoveduje pravcate čudeže o tej zbirki. To je tudi edini človek, ki uživa pri mojem očetu tako zaupanje, da sme to rogovje po enkrat na mesec sneti raz steno ter ga osna- r ' 'žiti. To so rogovi gamzov, kate-j ! re je oče z lastno roko postrelil j ! v lastnih hribih tu okolo grajšči-1 j ne. Njegov ponos! Pred tridese-i tirni leti, ko je prevzel od kmetov ' ' lovsko pravico, je v prvem polet-! !ju ustrelil samo petnajst gamzov, a sedaj jih postreli že sto in več! Kajne, to je vendarle uspeh, ki je vreden dela celega] življenja?" Plašnega pogleda je gledali Rode Alberta, ki je govoril vse! te besede s smehljajem na obrazu. A bil je to čuden smehljaj in tudi glas je zvenel nekam tesnobno. Samo da prekine sledeč molk, je vprašal: "Puškar, o katerem ste govorili, to je najbrže včerajšnji Francelj ?" "Bog varuj! S tako domnevo t • j našega Francelja žalite. Ta je i pošten, dober fant. Oni, o kate-■' rem sem govoril, pa je bivši dr--ivar. Pred trinajstimi leti je bil •'med gonjači in tedaj je postal ■' moj oče nanj pozoren. Takoj ga ■ je papa najel za lovskega čuva-> ja, a pred par leti ga je napravil ; za svoiega osebnega lovca in taj-i j nega svetnika. Ako srečate na S svojih izletih lovca, čigar pogled 1 j vam požene kri v obraz ... ta J je oni. Moj oče prisega na tega . I človeka, meni pa je njegova ne-\! izogibna druščina pokvarila ve-. selje nad lovom. Primem za pu- 2 J ško le, kadar mi je zapovedano In papa tega ne zaukaže mnogo-31 krat. Najraje strelja svoje gam-| ze sam. ) (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO IN ZAHVALA Naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno novico, da je po kratki bolezni pljučnici preminul oče in brat Josip Kapel Previden s sv. zakramenti je mirno v Gospodu zaspal 15. novembra 1934. Rojen je bil leta 1886 v vasi Kal pri St. Petru na Krasu. K večnemu počitku smo ga položili dnel7. novembra 1934 v Conneaut, O. V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo za podarjene cvetlice in sicer: Jack Kapel in družini, Frank Urbančič in družini in John Kapel Iz Detroit, Mich, Frank Kapel in družini, Frank Urbančič in Joe škrabec, Cleveland, O., društvu št. 237, John Sedmak, Oonneaut, O. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so ga prišli kropit in ki so ga spremili na zadnji poti. Enako se zahvalimo za avtomobile, ki so jih dali brezplačno pri pogrebu: Frank Kapel, Cleveland, O., Jack Kapel, Detroit, Mich., J. Sedmak, A. Stegovec, J. Ogrin. J. Dežman, A. Kodelja, J. Milakovič. J. Kovačevič in J. Ferl .z Conneaut. O. Hvala tudi tajniku društva št. 237 za poslovilni govor in vsestransko pomoč. Ranjki zapušča v starem kraju sina Josipa, hčer Mary, brata Toneta in Johna in Rozalijo. V Clevelandu zapušča brata Franka; v Detroit, Mich.: Frances Kapel in Mary Urbančič, sestre. Cleveland, Ohio, 12. decembra 1934. L_______:_______ BLr dnevnik AMERIŠKO DOMOVINO ČITA VSAK KAD IMAJO OGLASI V TEM LISTU I največji uspeh |