PROBANKA
POSLO\
Koroška
6BD	Kioska .'.i. 40m Krtinj
Gomtfskm moremo posredniška družba d*d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	2S0 10 t". jbks; tu :so 10 i:
	
		
	ZEISS	
		
KAKOVOST   ZA   VAŠE 0(1		
(ori Zeiss i.o.o.. 8efnovdo V, 2000 Maribor		
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska1^ Banka
Banka •> posluhom
Nižje obrestne mere
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 33 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 30. aprila 2002
Foto: Tina Doki
Tranzicijski obračun
Za pretekli predpraznični teden bi lahko dejali, da je minil v znamenju kar nekaj pomembnih dogodkov in odločitev, kot da bi želeli pred prazniki pospraviti mize in si privoščiti nekaj prostih dni brez obremenitev s premišljevanjem o odločitvah, ki so neposredno pred nami. Slovenski premier dr. Janez Drnovšek se je v sredo na forumu gospodarstvenikov "zatekel" v družbo slovenske menedžerske elite, kjer je vsaj posredno dobil priznanje za svojo gospodarsko politiko, za več ali manj uspešen zaključek tranzicije, pa čeprav so nekatere razprave in slišana opozorila kazala na to, da je o zaključku tranzicije tudi v gospodarstvu še preuranjeno govoriti. Na to, kako dobrodošel je bil ta pogovor z gospodarstveniki, so nenazadnje pokazale tudi večkrat izražene želje, da bi postali taki pogovori stalna praksa. Praktični zaključek sta z odločitvami vlade doživela postopka prodaje bank, pravi zaključek tranzicije pa bo za Slovenijo predstavljala sprostitev trga kapitala tudi za tujce, doma pa sprostitev možnosti za prevzeme in koncentracijo kapitala. Premier je obljubil, da se pripravljajo pravila igre, ki bodo s kriteriji zagotavljala tudi družbeno sprejemljivost in etičnost teh procesov, pravo mero za vzpostavitev vzdržnih razmerij v družbi. Da smo Slovenci sposobni urediti tudi zahtevna vprašanja, vsekakor dokazuje sprejem novega Zakona o delovnih razmerjih - "Male delavske ustave", kar se je skoraj brez odmeva zgodilo pretekli teden. Le k spsedom je potrebno pogledati, kjer so že za 1. maj napovedani protesti in konflikti prav zaradi istega zakona. Vsekakor pa nas na področju negospodarstva čakajo še precej burni časi, saj zgodba s plačami v javnih službah, ki naj bi bile urejene z na hitro sprejetim zakonom, zagotovo še ni končana. Dr. Drnovšek, ki je v sredo slišal opozorilo "Pol gospodarstva se vrti v krogu revščine!", napoveduje poteg ročne zavore. Novi, v četrtek izvoljeni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Boštjan Žekš ocenjuje, da se tranzicija v negospodarstvu šele prav začenja. Štefan Žargi
Kranj nudi prostore za varno hišo
Jesenice - Gorenjska skupina, ki pripravlja program gorenjske varne hiše, kamor bi se zatekle matere z otroki, žrtve nasilja v družini, nadaljuje s svojim delom. Gorenjska je edina slovenska regija, ki varne hiše še nima, zato si pet gorenjskih Centrov za socialno delo prizadeva, da bi še letos ali pa v začetku prihodnjega leta dobili varno hišo ali večje stanovanje.
"Najprej smo vse gorenjske občine prosili, da po posebnem ključu financiranja svoj delež vključijo v proračune občin," v imenu petih centrov za socialno delo pojasnjuje dosedanje aktivnosti direktor jeseniškega Centra za socialno delo Božo Pogačar. "Ugotovili smo, da so vse občine pristopile in zagotovile sredstva, razen občin Šenčur, Žiri in Tržič, ki projektu varne hiše še niso dale konkretne finančne podpore, moralno pa. Za leto 2002 so v svoje proračune vključile celotno financiranje varne hiše občine Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Preddvor, Jezersko, Bled, Cerklje, Naklo, Radovljica, Bohinj, prosili smo tudi občino Škofja Loka, da v letu 2002 poveča postavko varne hiše do predvidene vsote. Občini Železniki in Gorenja vas - Poljane pa bosta zagotovili sredstva za varno hišo žal šele v letu 2003. Mestna občina Kranj projektu varne hiše za žrtve nasilja v družini daje celotno podporo, vendar ne zagotavlja finančnih sredstev. Mestna občina Kranj nam nudi primeren objekt za namestitev žrtev nasilja. Projektna skupina, ki smo jo imenovali, bo obiskala šest županov gorenjskih občin, da dokončno uskladimo skupen interes in se dogovorimo, kako naprej. Ocenjujemo, da bo projekt zaživel še letos ali najkasneje prihodnje leto. " Darinka Sedej
Prvomajska regata v aprilskem vremenu
Bled - Blejsko jezero je bilo minulo soboto in nedeljo prizorišče 43. prvomajske regate. V spremenljivem vremenu, od dežja do sonca in za konec še hudega vetra, so se pomerili vsi naši najboljši veslači, ki so v soboto večina nastopili v manjših disciplinah, v nedeljo pa v večjih.
Tako je bil v soboto najzanimivejši obračun v enojcih, ko je Iztok Čop še enkrat doka/al, da je doma nepremagljiv, prav tako pa sta v dvojen brez krmarja slavila domačina Milan Janša in Jani Klemenčič.
V nedeljo sla Iztok in Luka nastopila v dvojnem dvojcu in zanesljivo /.magala, prav tako pa so se na valova^jsiifc^ru Izkazali člani dortfa&jCi čeffpkca Milan 1
Stavke na ginekologiji ne bo
Na Jesenicah so prepričani, da se potihem pripravlja ukinitev porodnišnice. Strokovne pomoči ni, vladni sklep za razpis za novega direktorja pa zamuja tri mesece. Na ginekologiji še stavkati ne morejo, ker so preveč obremenjeni.
Jesenice - Na zadnji seji občinskega sveta Jesenice so svetniki poslušali informacijo prim. dr. Janeza Remškarja, v.d. direktorja jeseniške bolnišnice, ki je svetnikom pojasnil, kaj vse se je dogajalo po nesrečnem dogodku, ko je javnost izvedela za primer no-vorojenke Mance in ko je bil zdravnik zaradi tega primera obsojen. Primer je bil neverjetno odmeven, ministrstvo za zdravje pa je spet začelo s tem, da bi se ginekološko - porodniški oddelek na Jesenicah ukinil in preselil v Kranj.
Primarij dr. Janez Remškar je dejal, da so po tem dogodku in po upravnem nadzoru v bolnišnici ostali popolnoma sami in niso dobili od nikoder nobene pomoči.
Zlata olimpijca Iztok Čop in Luka Špik sta v nedeljo kljub vetru dokazala, da je njun čoln najhitrejši.
Janša, Jani Klemenčič, Miha Pi rih in Tomaž Pirih. Poleg članskih posadk so na Bledu nastopali tudi mladi veslači in veslačice, med
dekleti pa so se izkazale tudi najmlajše veslačice domačega kluba.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Zanimivo je, da seje kmalu za jeseniškim primerom potem zgodil podoben primer v Kliničnem centru, vendar si je Klinični center dovolil ocenjevati kar sam sebe, kako pa so rešili primer, se še danes ne ve. Bolnišnica Jesenice je doživela medijski linč, drugod pa nič. Oddelek na Jesenicah so tako v Ljubljani kot v Kranju, kjer so obljubljali pomoč, prepustili njegovi lastni usodi in še več: po upravnem nadzoru so svetu zavoda bolnišnice predlagali, naj se del dejavnosti seli v Kranj. Minister seje popolnoma umaknil, sliši pa se, da se v Sloveniji potihem pripravlja ukinitev manjšin porodnišnic, kot so Brežice, Trbovlje in Jesenice, čeprav imajo enako dobre rezultate kot velike. Po njegovem mnenju je povsem zgrešeno, če bi se dejavnost selila v Kranj.
Šele pred dnevi so na Jesenicah dobili sklep vlade, da se razpišeta delovni mesti za strokovnega in poslovnega direktorja Splošne
bolnišnice Jesenice, kar pomeni, da je vlada še pa še časa - od 15. januarja - potrebovala, da je poslala ta sklep. Namerno zavlačevanje? Tudi lahko, saj so vendarle seznanjeni z nebleščečimi razmerami v jeseniški bolnišnici.
Zveza Svobodnih Sindikatov i/Slovenije
OBMOČNA ORGANIZACIJA SIND!KH10V(,ORlMISKh:
čestita svojim članom, vsem gorenjskim delavcem in bralcem Gorenjskega glasa
ob L maju, mednarodnem prazniku dela.
Vsem želimo, da bi bili prazniki res praznični in da bi bilo za
vse dovolj dela in plačila. Vabimo tudi na naše prvomajske prireditve na Poljanah nad Jesenicami, na Krizni gori in pri Planinskem zavetišču Gozd.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
ECO OIL= 0453177 00
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
Poklicali smo dr. Mirana Rem-sa, predsednika sveta zavoda bolnišnice: "Ne gre za nobeno stavko - to je povsem izmišljeno, saj so na ginekologiji tako obremenjeni, da še stavkati ne bi mogli, četudi bi hoteli. Nezadovoljni so zato, ker neprenehoma delajo po dvanajst ur in tako dolgo ne bodo vzdržali. 6. maja pride nov ginekolog, dobili bomo strokovno pomoč prof. dr. Kralja, stvari se bodo začele počasi strokovno urejevati. Tudi to smo poskušali, da bi se dogovorili z ginekologi, ki delajo v osnovnem zdravstvu, kajti oddelek je čimprej treba kadrovsko okrepiti in ga ohraniti."
Darinka Sedej
9770352666018
Enoten zakon za državne plače
Državni zbor je v petek na izredni seji kljub nasprotovanju nekaterih sindikatov sprejel zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo začel veljati 1. januarja 2004.
Ljubljana - Po skoraj enoletnem usklajevanju in pogajanjih med vlado, ki jo je zastopalo ministrstvo za notranje zadeve, in sindikati, je državni zbor v petek na izredni seji sprejel zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Večina v državnem zboru je zakon sprejela, čeprav je le 8 od 12 sindikatov podpisalo izjavo o usklajenosti. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je povedal, da glede plač tudi pri teh sindikatih ni velikih usklajenosti in da so za zakon sindikati, katerih člani predstavljajo večino javnega sektorja. Podrobnosti bodo urejene v kolektivnih pogodbah, zanesljivo pa bodo do leta 2004 s sindikatom zdravnikov, sindikatom vzgoje in izobraževanja in policijskim sindikatom, ki niso za zakon, še naporna pogajanja.
Zakon bo urejeval plače 152.000 zaposlenim v državnih organih in
organih lokalnih skupnosti, v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in drugih osebah javnega prava, ki so uporabniki državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Plače bodo po novem izražene nominalno, uspešnost bo mogoče nagraditi le dvakrat letno, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa bo 1 : 12. Javni uslužbenci bodo razdeljeni v 65 plačilnih razredov. V najvišjem z osnovno bruto plačo 1,224.477 tolarjev bodo štirje predsedniki: predsednik republike, predsednik vlade, predsednik državnega zbora in predsednik ustavnega sodišča. Za prvi plačilni razred je osnovna plača 99.523 tolarjev. Plače bodo javne. Sestavljene bodo iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Osnovna plača bo določena z uvrstitvijo v plačilni razred.
Kresovi v Radovljici
Radovljica - Tudi letos bo tradicionalno prvomajsko srečanje v kampu Sobec v Lescah. V sodelovanju z Turističnim društvom Lesce in Občino Radovljica ga pripravlja Lokalna turistična organizacija. Začelo se bo 1. maja ob 5. uri zjutraj z budnico leškega pihalnega orkestra, ki bo nato do 14. ure obiskal kraje od Lesc do Krope. Osrednja slovesnost se bo začela ob 13.30, ko bodo v kampu odprli pomožni objekt, ob 14. uri pa bo udeležence pozdravil župan Janko S. Stušek. Z budnico bodo ob 6. uri začeli prvomajsko jutro tudi v Kamni Gorici, za kar bodo poskrbeli možnaristi s streljanjem iz možnarjev. Ob 8. uri je napovedan pohod s športnega igrišča na Vodiško planino, kjer bo udeležence ob 11. uri pozdravil predstavnik SKEI za Gorenjsko. Ob 11.30 se bo začelo odprto prvenstvo v balinanju Jelovica - Vodiška planina 2002, okoli poldneva pa bo do Vodiške planine prispela tudi leska pihalna godba z budnico. V Krajevni skupnosti Kamna Gorica, ki skupaj z društvi organizira srečanje, pravijo, da bo poskrbljeno za pijačo, hrano in ples. Prav tako bodo za manj navdušene pohodnike uredili prevoz, bodisi do kamnoloma ali vse do Vodiške planine.
Na predvečer 1. maja bodo v več krajih radovljiške občine zagoreli praznični kresovi na Legatovi plani v Lescah, na Goški ravni nad Lan-covim, na robu Jelovice nad Kropo, na vaškem hribu Zijavka v Kamni Gorici in na vrhu vasi v Ljubnem, so sporočili z radovljiške občine.
U. P
rtffltfltKI   faUcflji OČfTfcC)!
Javni uslužbenci bodo lahko napredovali za pet oziroma 7 plačilnih razredov. Uslužbenec bo lahko dobil za delovno uspešnost
največ dve osnovni mesečni plači.
Dodatkov bo osem: položajni dodatek, dodatek za delovno mesto, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zased-
bo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki se pojavljajo občasno in niso upoštevani v vrednotenju delovnega me-
sta, naziva oziroma funkcije, dodatki za dodatne obremenitve, ki se pojavljajo občasno in niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
Na osnovi zakona bo treba zaposlene v javni upravi razvrstiti v deset plačnih skupin. V prvi so na primer funkcionarji v državnih organih in lokalnih skupnostih, v drugi poslovodni organi pri uporabnikih proračuna, v tretji uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih, v četrti delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja in športa in v šesti delovna mesta na področju zdravstva. V naslednjih skupinah so socialno varstvo, kultura, znanost, javne agencije in skladi ter v zadnjem spremljajoča delovna mesta za ves javni sektor (strokovni, administrativni in tehnični delavci). Tarifnih razredov je devet. V prvem so zaposleni s končafto osnovno šolo, v zadnjem devetem pa doktorji znanosti.
Jože Košnjek
Ob 60. obletnici ustanovitve Poljanskega bataljona na Brdarjevi hiši
Poljanskemu bataljonu v spomin
Vinharje pri Poljanah - Ob praznovanju dneva upora proti okupatorju so na hiši kmeta Brdarja odkrili spominsko ploščo v spomin ustanovitve Poljanskega bataljona, ki je bil ustanovljen 24. aprila leta 1942 na Brdarjevem Kuclju iz borcev Poljanske, Selške in Škofjeloške čete.
Kljub deževnemu vremenu so se pri veliki domačiji in turistični kmetiji, kije nekoč gostila imenit-
Tradicionalna prvomajska srečanja
Sindikati za praznik dela vabijo na Jošt, Poljane nad Jesenicami, Križno Goro in Gozd pod Storžičem.
Kranj - Gorenjski sindikati ob
I. maju. prazniku dela, pripravljajo tradicionalne praznične prireditve. Tako Svet kranjskih sindikatov vabi na družabno srečanje na Joštu, kjer bo veselo že na predvečer praznika, ko bosta ob 21. uri kres in ognjemet. 1. maja pa bodo na osrednji prireditvi, ki se začenja ob 11. uri, sodelovali: Polde Bibič, Vlado Kreslin z Bet-tinško bando, Romana Krajnčan in ansambel Sicer. Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko pa organizira troje prireditev. Na Poljanah nad Jesenicami se bo prvomajsko dogajanje začelo ob
II. uri. Slavnostni govornik bo Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. V kulturnem programu pa bodo nastopili: Pihalni orkester Jeseni-
ce - Kranjska Gora, igralska skupina Toneta Čufarja Jesenice, Folklorna skupina Juliana KŠD Hru-šica in plesna skupina mažoretk društva Partizan Jesenice. Program bo povezovala Alenka Bole Vrabec. Za dobro voljo bo do poznih popoldanskih ur skrbel ansambel Vita. Na Poljane bodo vozili posebni Integralovi avtobusi, in sicer ob 10. in 10.15 s Hrušice, ustavljali pa bodo na vseh postajah mestnega prometa in se vračali ob 17. in 18. uri s Poljan.
Prvomajsko srečanje bo tudi na Križni Gori nad Školjo Loko, začelo pa se bo prav tako ob 11. uri. Slavnostni govornik bo poslanec Državnega zbora Blaž Kavčič, v programu pa bodo nastopili Mestni pihalni orkester Škofja Loka pod vodstvom Iva Guliča, Plesno navijaška   skupina   Cvetke z
Osnovne šole Cvetka Golarja pod vodstvom Majde Bertoncelj, po-vezovalka pa bo Saša Pivk Avsec. Za dobro razpoloženje bo do 18. ure skrbel ansambel Slapovi s pevko Nušo Derenda, za gostinsko ponudbo pa Lovska družina Križna Gora in mesarija Štajnbirt.
Tržiški delavci in drugi, ki praznujejo praznik dela, pa se bodo zbrali v planinskem zavetišču Gozd, kjer se bo prvomajsko srečanje začelo ob 12. uri. Govornik bo Lado Srečnik, vodja urada za gospodarstvo Občine Tržič, nastopili pa bodo Pihalni orkester Tržič, Folklorna skupina Karavanke in harmonikarski ansambel Glasbene šole Tržič. V zavetišču bo za vse pripravljena topla malica po sindikalni ceni, za prijetno razpoloženje pa bo skrbel Duo Kivado. D.Z.
ne goste, med njimi tudi predsednika Tita, zbrali nekdanji borci in vsi, ki so se želeli pokloniti spominu na Poljanski bataljon. Navzoče je nagovoril predsednik Zveze borcev Poljane Jože Šubic in med njimi pozdravil narodnega heroja in organizatorja poljanske vstaje Krmelj Maksa - Matijo, prvoborce in borce Cankarjevega bataljona s predsednikom Tine-tom Zaletelom, udeležence občinskih in krajevnih organizacij, v imenu sekcije partizanskih zdravnikov pri Zdravniškem društvu Slovenije pa je vse zbrane pozdravil tudi dr. Niko Zadnikar. Borci Poljanskega bataljona so bili eni prvih v Sloveniji, ki so se uprli okupatorju. V času obstoja jih je 66 zgubilo življenje.
Osvobodilno gibanje na Gorenjskem je po mnogih uporih leta 1941 (Poljanska vstaja) doživelo močen upad zaradi močnih nemških udarcev v zimi 1941/42 z boji za Dražgoše, Lipnico, Vinharje... Poslavljali so nove nemške posto-
janke in širili močno propagando. Na začetku pomladi 1942 je bilo o vsej Gorenjski le sedem partizan-skih čet, ki so spadale v Cankarjev bataljon. Nekaj teh skupin je prezimilo tudi v Škofjeloških hribih in iz njih so se v marcu formirale prva Selška, druga Loška in tretja Poljanska četa. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je odločilo z reorganizacijo čet ponovno vzpodbuditi narodni upor in delovanje OF Slovenije. Z njegovim ukazom je bil v okviru 1. grupe odreda na Gorenjskem 24. aprila na Brdarjevem hribu ustanovljen Poljanski bataljon kot drugi bataljon prve grupe odredov. Sestavljen je bil iz Selške, Loške in Poljanske čete, njegov prvi poveljnik Pavel Peternelj pa je padel v napadu že četrti dan po ustanovitvi. V svojem obstoju so borci izvedli številne osvobodilne akcije in onemogočali delovanje okupatorju. Od oktobra 1942 sta Poljanska in Loška četa spadali celo pod poveljstvo Dolomitskega odreda, 26. decembra 1942 pa sta bili vključeni v Gorenjski odred. Del borcev Selške čete se je vanj vključil že oktobra po napadu pri Lipnici. V času obstoja je Poljanski bataljon štel 236 borcev, nje-
gov prvi komandant pa je bil Jože Kranjc - Žakelj. Kulturni program z recitacijami so pripravili učenci OŠ Poljane, za oživitev partizanskega duha pa sta poskrbela Janko Kloboves na harmoniki in ženski pevski zbor Društva kranjskih upokojencev. Danes pomeni Poljanski bataljon primer upornega narodnostnega duha, ki se je bil pripravljen postaviti zase in za svojo svobodo. Njegova moč in pogum je Slovence pripeljala do lastne države.
Katja Dolenc
Rupar ostaja predsednik
Nova stranka napoveduje pritožbe
Ker je predsednik državnega zbora zavrnil pobudo Nove stranke za referendum o razprodaji slovenskih bank, se bo stranka pritožila na ustavno sodišče in zahtevala oceno referendumske zakonodaje.
Ljubljana - Nova stranka je
23. aprila vložila v državni zbor pobudo za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma za "preprečitev razprodaje slovenskih bank". Po mnenju stranke je referendum edini način za preprečitev škodljivih pote/ vlade, saj v državnem zboru skoraj ni več opozicije in vsi, razen redkih izjem, trobijo v isti rok. Zato se mora oblikovati opozicija Zunaj parlamenta.
Predsednik državnega /bora Bo rut Pahor je preteklo sredo obve-stil Novo stranko, da ni mogoče določiti roka za zbiranje podpisov, ker v parlamentarnem postopku ni zakona, na katerega bi
se nanašala referendumska pobuda, čeprav je referendumsko vprašanje jasno zastavljeno.
Nova stranka je takšno odločitev državnega zbora pričakovala. V sporočilu za javnost je zapisala, da ima že pripravljeno ustavno pritožbo zoper predsednika državnega zbora in, kar je še važnejše, pobudo za oceno ustavnosti celotne referendumske zakonodaje. Prav tako napovedujejo ponov no zbiranje 1000 podpisov za vložitev zahteve /a določitev roka za /hiranje podpisov /a referendum. Nova stranka izraža zaskrbljenost nad izjavama ministra Antona Ropa, ki se boji protiukrepov drugih držav, in predsednika vlade
Tržič - Člani občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije v Tržiču so imeli 24. aprila letno volilno konferenco. Zbrali so se v veliki sejni sobi občine Tržič, kjer so izvolili novi 14-člans-ki izvršni odbor in 3-članski nad zorni odbor. Udeleženci konference so se soglasno odločili, da bo predsednik OO SDS Tržič še naprej Pavel Rupar, župan občine Tržič in poslanec v državnem zboru RS. Občinski odbor si je za letos zadal več pomembnih ciljev: zmago SDS na lokalnih volitvah z najmanj 33 odstotki glasov vseh
dr. Janeza Drnovška, da "Slovenija ni tako zadolžena, da bi to povzročalo skrb." Zakaj potem tako hitimo, če nas ne bi nič skrbelo, pravijo v Novi stranki. J.K.
Cene učbenikov
Ljubljana - Vlada je sprejela uredbo o oblikovanju cen učbenikov. Uredba določa ukrep in postopek določitve najvišje cene za nove učbenike in za učbenike, ki so že na trgu. Na podlagi podatkov o cenah učbenikov, ki so že oblikovane in uporabljene na tržišču, so v uredbi določena naslednja povečanja cen: cene učbenikov za splošno izobraževalne predmete se lahko povečajo za največ 6 odstotkov, cene učbenikov /a strokovne predmete /a nižje poklicne, srednje poklicne, srednje tehniške in druge srednje šole se lahko povečajo za največ 12 odstotkov, ob pogoju, da na novo i/računana cena ne presega 4000 tolarjev. Vzroka /a dovoljeno nekoliko višje povišanje sta nizka naklada in majhno zanimanje za tovrstno založništvo. J.K.
volivcev v občini, zmago kandidata SDS na volitvah za župana občine Tržič z več kot 50 odstotki glasov v prvem krogu volitev, zmago kandidata SDS za predsednika Republike Slovenije (pridobitev večine glasov na območju občine Tržič) in pridobitev večine članov SDS za člane svetov krajevnih skupnosti v občini Tržič.
Zbranim na konferenci sta spregovorila tudi član izvršnega odbora SDS Slovenije in član državne-
ga sveta Branko Grims ter glavni tajnik SDS Dušan Strnad. Člani tržiškega občinskega odbora so soglasno podprli kandidaturo Branka Grimsa za člana državnega sveta. Ob koncu srečanja je predsednik Pavel Rupar podelil priznanji za dolgoletno delo v občinskem odboru. Zaslužila sta si ju Peter Škrjane in Franc Bradač, ki sta obenem dobila zahvalno darilo.
S. S.
Osnovna šola MATIJE ČOPA Kranj, Tuga Vidmarja 1, 4000 Kranj,
objavlja prosto delovno mesto
UČITELJA DODATNE STROKOVNE POMOČI
- specialnega pedagoga (20 ur tedensko)
Pogoji: VII. stopnja izobrazbe - smer defektolog
Delovno razmerje se sklepa za določen čas. Prošnje z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Osnovna šola Matije Čopa Kranj, p.p. 239, 4001 Kranj.
-1-
Torek, 30. aprila 2002 _AKTUALNO / JnfO@g-glaS.SJ_ GORENJSKI GLAS « 3. STRAN
Delavci prestrašeni podaljški strojev
Tudi ostala dva gorenjska sindikata, Neodvisnost in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, po signalih iz podjetij, kjer so zaposleni njuni delavci, ne napovedujeta nič dobrega.
Brez dela naj bi ostalo kar 800 delavcev.
Kranj - Veliko proizvodnih delavcev je danes v podobnem položaju kot pred letom 1886, ko so se v Chicagu spopadli za delavske pravice, od osemurnega delavnika do spodobnih plač in pravice do dopusta. Vsaj tako je slišati iz številnih gorenjskih podjetij, kjer so pravice delavcev na tleh, plače zamujajo, več sto delavcem grozi, da bodo postali presežki. Stavkati si večinoma ne upajo, saj bi si s tem marsikje zapečatili usodo, razen tega pa v sindikatih ugotavljajo, da zamira tudi nekdaj močna delavska solidarnost. Tako postajajo delavci molčeči in prestrašeni podaljški strojev. Predsednica sindikalne konfederacije Neodvisnost na Gorenjskem Milena Koselj Šmit in sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko Milena Sitar sta na novinarski konferenci pred praznikom dela nanizali vrsto drobcev iz bednega življenja delavcev, vključno z grožnjami, da jih še letos lahko 800 ostane brez dela. Skupaj s 500 napovedanimi presežnimi delavci, o katerih so pred kratkim govorili v Svetu kranjskih sindikatov, utegne torej takšna usoda doleteti več kot tisoč delavcev.
"Po podatkih, s katerimi razpolagamo na sindikatu, se v Iskri TIV obeta 30 presežnih delavcev, če pa bi uspel predlog za stečajni postopek, ki smo ga sindikati na srečo preprečili, pa bi bilo ob delo sto delavcev," je s črnimi napovedmi začela Milena Koselj Šmit iz sindikata Neodvisnost. Januarja letos je bil namreč za omenjeno podjetje vložen predlog za stečajni postopek, vendar bi bil po mnenju sindikata stečaj nepotreben, zato so zahtevo po ustavitvi takoj naslovili na pristojne organe in uspeli. "Zmanjšanje števila zaposlenih napoveduje Gorenjska predilnica v Skorji Loki in to kar za 167 ljudi. Njihov program presežkov v sindikatih ocenjujemo kot neustreznega, saj ni usklajen z zakonodajo. Dodatno zmanjševanje zaposlenih napovedujejo v Planiki, kjer so zelo nejasni glede števila, od manjših podjetij pa se črno piše tudi 9 delavcem jeseniške družbe Nomine R. Naj še dodam, da je zoper to družbo ukrepal tudi inšpektor za delo, saj grobo krši pravice delavcem. Če samo povemo, da je bila zadnja plača delavcem izplačana aprila
lani in da so od decembra do danes dobili le 50 tisočakov izplačila, je povedanega že dovolj. O tem, kako tam ravnajo z delavci, pa pove dejstvo, da delavko na nočni izmeni za osem ur zaklenejo v tovarno, ne meneč se za to, da se morda pri delu lahko tudi poškoduje. Če delavec denimo noče pometati pri svojem stroju, pa pokličejo kar policijo. In še Center za prestrukturiranje kadrov na Jesenicah, invalidsko podjetje, ki se mu na eni strani obeta stečaj, na drugi pa država obljublja, da bo znova vložila sredstva za njegovo ohranitev. Verjetnejša se nam zdi prva možnost. Vrsto nepravilnosti pa najdemo tudi v podjetjih BPT. kjer ljudje opravijo številne neplačane delovne ure, in v SGP Tržič, kjer je pri obračunavanju plač vrsta nepravilnosti. Na plačilnih listah je yideti, da plače zaostajajo od 25 do 30 odstotkov za vsemi merili."
Delavcem le polovico minimalne plače
Milena Sitar iz gorenjskih svobodnih sindikatov pa dosedanjo sliko dopolnjuje z razmerami v
nekaterih industrijskih panogah, zlasti tekstilni, obutveni in deloma lesarski, ki obetajo, da se bo odstotek nezaposlenih na Gorenjskem (letos je teh 9 odstotkov) povečal. V najtežjem položaju so delavci iz podjetja Loka Pro, kjer je bila zadnja plača februarja letos, pa še to izplačilo je bila raz-polovljena minimalna plača. Vsi delavci so dobili enako - 35 tisočakov. Sindikat je postavil zahtevo po poplačilu februarske plače do konca aprila in plače za marec do 18. maja, o nadaljnjem izplačevanju pa naj bi sklenili socialni sporazum. Ce zahteve ne bodo izpolnjene, se bo izvršni odbor sindikata preoblikoval v stavkovni odbor, 20. maja pa naj bi glasovali o stavki. Toda kam jih bo privedla ta? Milena Sitar se boji, da v stečaj in ker podjetje nima nobenega premoženja, za delavce iz stečajne mase ni pričakovati ničesar, kar bodo dobili od jamstvenega in preživninskega sklada. Delavke iščejo delo drugod, pravi Milena Sitar, a kaj ko so v letih, ko so za druge delodajalce večinoma že prestare, za upokojitev pa še ne izpolnjujejo pogojev. Zdaj čakajo, ali bo vodstvu podjetja še pred prvomajskimi prazniki uspelo izplačati drugo polovico minimalne plače.
Tudi svobodni sindikati imajo svoje člane v Gorenjski predilnici, kjer napovedujejo 1162 presežkov v naslednjih dveh letih. Uprava družbe napoveduje postopnost in nekatere mehke variante pri zmanjševanju zaposlenih, vendar svet delavcev ni podprl predlaganih rešitev. Tržiški Peko naj bi število zaposlenih zmanjšal za 250, sedaj je zaposlenih 700. Na udaru so predvsem režijski delavci, ki so od leta 1998 zaposleni za določen čas s pogodbami za tri ali celo za
en sam mesec. Kakšne pritiske doživljajo ob slednjem dejstvu in kakšna je njihova motivacija za delo, si težko predstavljamo. Od lesarjev se za obstoj bori škofjeloška Jelovica. Z velikimi napori zaposlenim sedaj še zagotavljajo prejemke po kolektivni pogodbi, trenutno celo na novo zaposlujejo za določen čas, ljudi pa vseeno skrbi za prihodnost.
Bo novi zakon naredil red?
"Zadovoljni smo, da je sprejet zakon o delovnih razmerjih, ki bo v prihodnje reguliral zaposlitev za določen čas. Upam, da ne bo, več prakse, ko so ljudje tudi po več let zaposleni za določen čas in s tem postavljeni v vlogo drugorazrednih državljanov, " pravi Milena
Sitar, ki se hkrati boji, da bodo "iznajdljivi" delodajalci tudi v novi zakonodaji znali najti luknje v svoj prid. Nekateri ves čas izigravajo predpise, ljudi ne prijavljajo, več mesecev ne dajejo plač, poznajo jih že vsi po vrsti, od delovnega inšpektorja do zavoda za zaposlovanje, pa slednji takemu delodajalcu še vedno pošilja nove delavce. Morda bo nova zakonodaja na to področje vnesla več reda, upata sogovornici. Opozarjata pa tudi na vzroke krize v tekstilni in obutveni industriji, od globalizacije do prevelikih obremenitev plač z davki in prispevki. V zadnjem času je slišati tudi opozorila direktorjev, da prek razumnih meja naraščajo stroški komunale in taks za obremenjevanje okolja. V škofjeloškem Šeširju
Ob letošnjem 1. maju
Prvomajsko darilo - mala delavska ustava
Pred letošnjim 1. majem je bila po petih letih v Sloveniji končno sprejeta mala delavska ustava ali zakon o delovnih razmerjih. Sindikati so zadovoljni, ni pa vse tako, kot so želeli. Zdaj pridejo na vrsto kolektivne pogodbe, le želeti pa si je, da bi sodišča hitreje reševala delovnopravne
spore, saj nekateri na rešitev čakajo po več let.
Kranj - Vsa minula leta, ko sta se v Sloveniji uveljavljala tržno gospodarstvo in spremenjena lastniška razmerja, so bili delavci ali delojemalci največje "žrtve" tranzicije prav zato, ker so zaradi stare delovnopravne zakonodaje na svojih ramenih občutili, kako se jim jemlje njihova, družbena lastnina, ob tem pa so ostali brez vseh pravic. Novodobni kapitalisti so z veliko žlico jemali, varčevali pri stroških dela, nezakonito odpuščali, kajti neuporabna zakonodaja iz stare Jugoslavije delavcev ni mogla zaščitili, postopki pred sodišči pa so trajali leta in leta.
Na cesti je ostalo nezakonito "odloženih" na tisoče delavcev, še posebej starejših, na široko se je zaposlovalo le za določen čas, kršene so bile pravice starševstva, invalidov, kršena je bila pravica do materinstva, enakosti obeh spolov in tako dalje - skratka več kol deset let delavskega brezprav-ja in šele leta 1997 je bil v prvo zakonodajno branje vložen nov zakon o delovnih razmerjih. In po petih letih razprav, usklajevanj, socialnih dogovarjanj med delodajalci in reprezentativnimi sindikati je bil prejšnji teden končno le sprejet kompromisni zakon o delovnih razmerjih.
Kdaj kolektivne pogodbe?
Mala delavska ustava, kot pravilo zakonu o delovnih razmerjih, ki je bila sprejeta tik pred letošnjim največjim delavskim praznikom, l. majem, je le deloma lahko raz-\oy za veselo prvomajsko slavje. Kaj posebno navdušen ni treba
biti, čeprav je novi zakon po razmerah, v kakšnih so živeli in trpeli delojemalci, vsekakor pridobitev. Razloga za dodatno slavje namreč ne more biti zato, ker po zakonu, ki opredeljuje temeljne ekonomske in socialne pravice zaposlenih, ki izhajajo iz dela kot minimalni socialni standard, ki obvezuje vse delodajalce, morajo nujno slediti tudi kolektivne pogodbe. Koliko jih bo, se še ne ve^ in kako uspešni bodo sindikati pri njihovem uveljavljanju, še manj. Zakonu o delovnih razmerjih mora slediti tudi zakon o kolektivnih pogodbah in konkretna določitev razmerij med delodajalci in delojemalci. Socialni sporazum je v državi šele treba doseči, še leta pa bo trajalo, da bo temu sledila tudi sodna praksa, ki je na tem področju še nerazvita. Prav država, ki se bo kmalu uvrstila v Evropsko unijo, mora z ustreznim in učinkovitim sodstvom dokazati, da je socialna in da ima tudi tovrstno zakonodajo na evropskem nivoju.
Drugje velika teža delavskih sodišč
Nov zakon o delovnih razmerjih je državni zbor moral sprejeti tudi zaradi približevanja Evropski uniji in harmonizacije s predpisi EU in evropskimi standardi in evropskimi konvencijami. Ko so pregledali, kako imajo tovrstno delavsko zakonodajo urejeno v drugih državah, so ugotovili, da imajo v Nemčiji odločbe delavskih sodišč, /lasti zveznega dela\ skega sodišča, veliko težo. Švica sodi med drŽave, ki zelO skopo
urejajo razmerje med delavci in delodajalci, švedski sindikati in združenja delojemalcev pa imajo izredno pomembno vlogo. Okoli 80 do 90 odstotkov vseh zaposlenih na Švedskem je članov močnih sindikatov, kolektivne pogodbe so bistveni vir prava, nespošto-vanje zakonov pa pomeni odgovornost za kazniva dejanja. Delovno pravo na Nizozemskem je dovršen in zahtevnejši del holan-skega prava in izredno varuje zaposlene...
Pri nas moramo za zdaj biti zadovoljni z malim in upajmo, da bomo kdaj vredni velikega. Namreč: kljub temu da so predstavniki največjih sindikatov izjavili, da so večinoma zadovoljni s sprejetim zakonom, saj se je na določenih področjih bistveno premaknilo (ne nazadnje so sami res lahko zadovoljni, saj so jim delodajalci po številnih usklajevanjih po zakonu le dolžni nakazovati sindikalno članarino), je z očmi kakšnega Evropejca, navajenega živeti v socialno urejeni državi, malo čudno, da se razglaša za uspeh že to, da so sindikati uspeli preprečiti, da se i/ zakona ni črtajo določilo, da ima delavec pravico do polurnega odmora med delom. Ali da sta pri zaposlovanju izenačena moški in ženska in da je tako odpravljena diskriminacija po spolu..
Zdaj bodo delodajalci odmor plačali
laka določila, ki si jih štejemo /a uspeh, so vsaj v zakonodaji še vedno dokaj socialne Evrope tako samoumevna, kot sta samoumev-
na noč in dan. V Sloveniji je kar visoko stopnjo začudenja vzbujala široka razprava in zahteva delodajalcev, da delavcem ne bodo plačevali odmora in da jih bodo še vnaprej odpuščali zaradi neprimernega vedenja ali kar po svoji lastni presoji ter kakor se jim bo že zdelo.. Nepredstavljivo za evropsko umevanje delavskega prava! A ne le to - tudi še kaj drugega, kar je plod desetletnega nebrzdanega vladanja novodobnih domačih kapitalistov, ki že po sami naravi seveda ne morejo imeti socialnega čuta, vendar bi jih pri takem tlačenju osnovnih delavskih pravic - če ne že kar osnovnih človekovih pravic - morala krepko zaustavljati država. Če ne z delavsko zakonodajo, ki je tako šepavo iskala poti do parlamenta in se vedno znova spotikala in obotavljala, pa s sodno prakso. Če že nič drugega ni mogla storiti, bi pa delavske spore lahko dala vsaj na sodni prednostni spisek.
Tako pa so dvignili glas le sindikati in po gasilsko reševali, kar se je reševati dalo. In bili pri tem vedno več ali manj zavrnjeni, pre-slišani, kajti vladal in obvladal je glas kapitala, glas močnejšega. In s tega zornega kota, ko so bili leta in leta potisnjeni v kot, je pravzaprav razumljivo, da imajo sprejeto malo delavsko ustavo za uspeh.
Odpravnine so manjše
Sindikati naštevajo več pridobitev: novi zakon delavcem opredeljuje dodatke za nočno, praznično in nadurno delo, delavci imajo pravico do dodatka za delovno
dobo - 0,5-odstotnega dodatka za vsako leto delovne dobe - in pravico do regresa ter do minimalne višine regresa. Pogodbe za določen čas se bodo lahko sklepale le za dve leti, kar je glede na sedanjo prakso, ko so pogodbe za določen čas podaljševali v nedogled, nedvomno velika pridobitev.
Predvsem urad za enake možnosti se je razveselil, da je v zakonu določilo, da se ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavkam v Času nosečnosti, staršem v času, ko izrabljajo porodniški dopust, ter določilo o prepovedi spolne diskriminacije ob zaposlitvi. Diskriminacija je prepovedana tudi zaradi starosti, zdravstvenega stanja, rase, invalidnosti ali verskega prepričanja ter nacionalnega porekla.
Manj ugodne so v zakonu rešitve odpovednih rokov in odpravnine, ki pripadajo delavcem. Odpravnine so manjše kot doslej, določajo se na osnovi delovne dobe in zajema več obdobij delovne dobe, višina odpravnine pa ne sme presegati desetkratne osnove plače.
Še posebej je poskrbljeno za varstvo mlajših delavcev, za varstvo starejših delavcev nad 55 let starosti, opredeljen je 40-urni delovni teden in štiri tedne dopusta, opredeljen je čas pripravništva in poskusne dobe, delo in varstvo invalidov in tako dalje. Poznavalci zakonodaje štejejo za pomembno novost individualne pogodbe, v katerih bo določeno vse, tudi znesek plače in dodatkov. V zakonu so opredeljene sankcije za kršitev določil, zakon pa bo veljaven 1. januarja 2003.     Darinka Sedej
bodo ravno zaradi slednjih opustili proizvodnjo v kožarni in dlako raje uvažali, ker pravijo, da je tako ceneje. Ob tem 13 delavcem še ne grozi odpustitev, saj jih bodo razporedili drugam.
Sindikati s tožbami uspejo
Ob vseh črnih oblakih nad delavstvom je vsaj nekaj dobrega, pravi Milena Koselj Šmit. Uspešni so vsaj s tožbami. V primeru podjetja Emba z Bleda sta zaradi prenehanja delovnega razmerja leta 1994 od vseh tožili dve delavki in tožbo dobili. Minilo je 8 let, stroški tožbe so podjetje veljali 13 milijonov tolarjev, a dokler ni grozila izvršba, se je delodajalec požvižgal na vse sklepe sodišča.
Pomoč sindikatov v takih in podobnih zadevah išče vse več ljudi, tudi takšnih, ki niso člani sindikata. Nekateri delodajalci namreč sploh ne dovolijo, da bi se njihovi zaposleni sindikalno organizirali. Milena Sitar pa še dodaja, kako so delavci danes razočarani in tudi ogorčeni nad dejstvom, da država zlahka ustreže nekaterim elitam, ki terjajo povišice plač, medtem ko je do drugih, ki imajo plače nižje od teh povišic, povsem brezbrižna. Danica Zavrl Žlebir, Foto: Gorazd Kavčič
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjane, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem)
Vandalizem v Železnikih
Svetniki so z zanimanjem prisluhnili mladim parlamentarcem, župan pa je opozoril na naraščajoči vandalizem.
Železniki - Zanimivo in doslej edinstveno potezo je potegnil župan občine Železniki Mihael Prevc, ki je na sejo občinskega sveta povabil predstavnike otroškega parlamenta v tej občini. Ti so svetnike seznanili s svojimi željami ob letošnjih razpravah na temo "Moj prosti čas". Svetniki so bili veseli tudi vsebine poročila Policijske postaje, čeprav bi si način zaslužil kritiko.
Kar z aplavzom so svetniki občinskega sveta pozdravili nastop treh mladih parlamentark iz osnovne šole, ki so se skupaj z mentorico udeležile tokratne seje in pogumno, gladko in odločno predstavile stališča letošnjega otroškega parlamenta. Tega vsako leto organizirajo šole skupaj z društvi prijateljev mladine. Na letošnjo temo Moj prosti čas so najprej po razredih pripravili poročila, nato delali in razpravljali po tematskih skupinah in na koncu svoje delo strnili v zaključke. Svetnikom so sporočili, da sicer televizijo gledajo preveč, še bolj pa se pritožujejo nad dejstvom, da imajo zelo skromen izbor (štirih) programov. Mladi so tudi nezadovoljni, da v Železnikih ni več ki-
svoj kotiček, svojo sobico za srečevanje, tako imenovan Mladinski dom. V Mladinskem centru, ki se odpira šele ob 8. uri, namreč osnovnošolci med starejšimi nimajo prave družbe, pa tudi ura je zanje neprimerna.
V razpravi na to poročilo je moral župan pojasniti, da je urejanje lastniških razmerij po denacionalizaciji povzročilo, da je dvorana zaprla svoja vrata, dobiti pa bo potrebno tudi novega operaterja, ki bo obnovil aparature in opremo dvorane. Občina vzpodbuja Lesno zadrugo k čimprejšnji ureditvi in ji skuša pomagati. Kar zadeva tako zelo zaželeni A Kanal, je župan ocenil, da v kratkem za to ni možnosti, so pa dobili zanimivo ponudbo za izgradnjo kabelskega
kratkem začela pogajanja. Tudi o sobici za srečevanje osnovnošolcev bodo razmislili. Manj vzpodbudna pa je bila ugotovitev vidno prizadetega župana, da se v Železnikih širi vandalizem, saj tako na šoli kot posebno še na novi športni dvorani, kjer zaključujejo gradnjo, skoraj dnevno ugotavljajo zlonamerne poškodbe, razbijanje tlakov in stekel, pisanje po zidovih, poškodovanje ograj. Že pred poukom zjutraj in po pouku opažajo zbiranje mladih, ki kadijo, ponoči pa so sledovi tudi uporabe drog. Starše je pozval, naj se pozanimajo, kaj delajo njihovi otroci, in izrazil upanje, da bo odprta dvorana, ki bo tudi pod nadzorom, ponudila drugačno, ne-uničevalno sproščanje energije.
Tej zanimivi točki pa je sledilo poročilo Policijske postaje o var-
nostnih razmerah v občini Železniki, ki so ga bili svetniki veseli. Izvedeli so namreč, da so te razmere celo presenetljivo ugodne, saj nekatere oblike kriminala v Selško dolino niso zašle. Tudi povedani statistični podatki kažejo podpovprečno število nezaželenih dogodkov in nesreč ter njihovo zmanjševanje. Komandir policijske postaje iz Škofje Loke Peter Jeraša sicer ni našel pravega izgovora za to, da ni pripravil pisnega poročila, pa tudi način njegovega nastopa in izbiranje besed pred svetniki je bil presenetljiv. Strinjati se je moral, da so v občini premalo prisotni in občini predlagal oblikovanje sosveta. Le obrazložitev je bila prav enkratno svojevrstna: da bo policija bolje obveščena v dogajanju v občini!
Štefan Žargi
Na Primskovem odpirajo gasilski dom
Kranj - Sv. Florjan, ki gaje upodobil domačin Vinko Tušek, bo danes popoldne zablestel na pročelju novega gasilskega doma na Primskovem. Slovesnost se bo začela ob pol petih, ko se bodo pred domom krajanov zbrali številni primskovški prostovoljni gasilci in njihovi uniformirani gostje ter v svečani povorki krenili k novemu domu. Otvoritvena slovesnost bo tu ob petih, in kot se za tako pomemben dogodek spodobi, ne bo manjkalo velikih besed pa tudi ne glasbe, petja in plesa. Po uradnem zaključku otvoritve si bodo obiskovalci dom lahko ogledali, deležni pa bodo tudi brezplačne gostije; pri Arvajevih že kuhajo golaž, iz Uniona pa bodo pripeljali pivo.
Med prireditvijo, natančneje med 16. in 20. uro, bo na ožjem območju gasilskega doma popolna zapora prometa. Parkiranje bo urejeno pred Cestnim podjetjem, pred domom krajanov in na posebej pripravljenih parkiriščih.
Primskovški gasilci po prireditvi vabijo tudi na večerno kresovanje v Kokrškem logu, kjer bo zagorel ogromen prvomajski kres, za plesno glasbo pa bo skrbel ansambel Rudija Jevška. H. J.
Zbor in srečanje krajanov
Kovor - Vodstvo krajevne skupnosti Kovor pripravlja danes, 30. 4. 2002, ob 19. uri v gasilskem domu v Kovorju četrti zbor krajanov. Med njim bo predsednik Borut Sajovic poročal o opravljenem delu po prejšnjem zboru in finančnem stanju v KS. Predstavil bo tudi dejavnosti pri urejanju pokopališča in izgradnji mrliških vežic ter problematiko denacionalizacije zadružnega doma in zemljišč. Vodstvo KS bo med drugim sprejelo pobude in predloge krajanov za bodoče delo. Po podelitvi zahval zaslužnim krajanom bo na dvorišču pred domom družabno srečanje krajanov ob tabornem ognju. S. S.
nopredstav, želeli pa bi si tudi   TV omrežja, o kateri se bodo v
Poleti zastoji v Bohinju
Bohinj - V Bohinju že dalj časa opozarjajo na dotrajane ceste, zlasti na odcepu čez most pri bencinski črpalki pred Bohinjsko Bistrico ter odcepu od Jezera do Savice. Stanje se je še poslabšalo po letošnji zimi, saj so "zacvetele" velikanske luknje, tako da cesta na nekaterih delih spominja kar na kolovoz. Zato smo se pozanimali na Direkciji RS za ceste, kdaj bodo omenjeni cesti vendarle popravili.
Kot smo izvedeli, bodo oba omenjena odseka začeli obnavljati že letos. Za most čez Savo Bohinjko pred Bohinjsko Bistrico so že opravili javni razpis za izbiro izvajalca, z deli pa naj bi pričeli v drugi polovici maja. Most bodo ojačali, kar bo povečalo njegovo nosilnost, opravili pa bodo tudi sanacijska dela in hidroizolacijo. Ker pa oba posega zahtevata ugodne vremenske razmere in višje temperature, bodo dela opravljali v poletnih mesecih. Most bo tako prek poletja odprt le polovično in promet bo potekal izmenično enosmerno. Tako se do septembra, ko naj bi bila dela končana, bržkone ne bo mogoče izogniti zastojem, kar bo zlasti zoprno za obiskovalce Bohinja v vročih poletnih dneh. Naložba je vredna 80 milijonov tolarjev.
Za drugi odsek dotrajane ceste med Jezerom in Savico pa so na Direkciji pojasnili, da trenutno izbirajo izvajalca, z deli pa bodo pričeli šele po turistični sezoni, saj bi, kot so pojasnili, izvedba del v poletnih mesecih ovirala promet in povzročala zastoje na tej turistični cesti. Obnova, v okviru katere bodo preplastili vozišče in uredili bankine ter odvodnjavanje, bo potekala v dveh delih, prvi del bo zaključen v štirinajstih dneh, drugi pa šele prihodnje leto, predvidoma pred pričetkom turistične sezone, so še pojasnili na Direkciji RS za ceste. U. P.
Tomosovi mopedi v Hafnarjevi zasebni muzejski zbirki
Za hišni muzej je "kriva" vsa družina
Družina Hafnar s Križnarjeve poti v Stražišču je v soboto dopoldne s priložnostno slovesnostjo odprla hišni muzej, v katerem poleg kopice starih predmetov iz kmečkega življenja blesti serija Tomosovih mopedov od 1954. leta.
Kranj - Kot je na sobotnem odprtju dejal bližnji sosed Hafnarje-vih, dr. Naško Križnar, je to že peta zasebna zbirka v Stražišču, ki bo našla mesto tudi v zborniku ob letošnji 1000-letnici Stražišča. Zbornik bo izšel poleti. Zbirka je zelo raznolika, saj vsebuje primerke lovskih trofej, starih predmetov kmečkega porekla in motorje znamk To m os in Puch manjše kubature.
Dr. Naško Križnar pravi, da je zbirka izjemno dragocena za kraj, toliko bolj, ker bo odprta tudi za širšo javnost. V njej se zrcali ljubezen do starih predmetov in s tem ljubezen do preteklosti. Starine so pomembne predvsem zato, ker predstavljajo povezavo s koreninami, krajem. "Zbirka vrača ime našemu kraju. Stražišča na zemljevidu Kranja ni več, tudi v Krajevnem leksikonu Slovenije bi ga zaman iskali. Zavedanje o sebi je pomembno. Tudi zbirka motorjev bo prispevala k temu. Zame kot domačina pa je to Milanov muzej, edini, v katerega grem v lepem vremenu lahko v
Složno k novim uspehom
Občina Šenčur je praznovala že sedmi občinski praznik.
Šenčur - Obična Šenčur praznuje svoj praznik 23. aprila, na dan godu sv. Jurija, v petek, 26. aprila, pa je s slavnostno akademijo, odličnim kulturnim programom in podelitvijo plaket svečano obeležila dogodek. Župan Franc Kern je za prizadevnost in uspešno delo prejel naziv častnega občana občine Šenčur.
Lani so v občini zastavili dve investiciji, ki ju zaradi različnih vzrokov še niso uspeli dokončati. Gre za izgradnjo povezovalnega kanala Šenčur - Kranj in konstrukcijo lokalne ceste skozi Srednjo vas, poleg katere so zgradili še tekalni kanal, kanal za potok Olševnica, pločnik, uredili javno razsvetljavo, skupaj z upravljala komunalnih vodov pa obnovili in prestavili posamezne naprave. Izgradnja nove športne dvorane bo najboj razveselila športnike in učence osnovne šole. Svoja vrata bo odprla pred začetkom novega šolskega leta. Zaradi velikega prirastka pripravljajo načrte za razširitev obstoječega vrtca v Šenčurju, po vseh krajevnih in vaških skupnostih pa načrtujejo letos še več investicij. Na Olševku bodo skupaj s pločnikom, javno raz-svetjavo in kanalizacijo obnovili ceste skozi vas, načrte za kanalizacijo pripravljajo za Voklo in Voglje, za Šenčur in Srednjo vas pa bo kmalu i/delan eeloten projekt sekundarnega omrežja, na katerem bodo kmalu /ačeli izvajati sekundarne priključke. Nadaljujejo z gradnjo obrtno poslovne cone, ki pomeni nove zaposlitve in napredek gospodarstva. Skrbijo za enakomneren razvoj cele občine. Zavedajo se, da so samo vsi
nel iz Šenčurja, zlati pa Vida To-mažič in Ivan Gros z Visokega. Prvič so podelili tudi naslov častnega občana, ki gaje za prizadevno delo in uspešno vodenje obči-
copatah," je šegavo zaključil dr. Naško Križnar.
Med povabljenci na sobotni otvoritvi so bile številne Hafnarje-vim sorodne duše, kijih zanimajo stari dvokolesniki, prijatelji, sosedje, celo predstavnik Tehniškega muzeja iz Bistre.
Milan Hafner se je zbirateljstvu zapisal že pred tremi desetletji. Skoraj tako dolgo je tudi trajalo, da je uspel dobiti prostor za svoje dragocenosti. Na mestu lesene šupe ob hiši je s pomočjo domačih in prijateljev zgradil zidano poslopje, ki je zdaj muzej. "Zanj je "kriva" vsa družina, ki mi pomaga in me razume. Zato je prav, da muzej odpre žena Marija. V njem je tudi veliko njenega truda in časa, prav tako truda in časa obeh sinov, Robija in Matjaža, ki mi pomagata pri restavriranju. Seveda bi potreboval nekaj tisoč kvadratnih metrov, da bi zbirko res uredil tako kot v pravem muzeju. Največ mi pomeni serija Tomosovih mopedov od 1954, v kateri
manjkata samo dva dirkalni-ka."
Hafnarjevi vabijo v svoj hišni muzej nasproti nekdanje vrtnarije v Stražišču vse, ki jih oldtimerji zanimajo. Najstarejši v zbirki je Mielejev motor iz leta 1934. Muzej bo odprt vselej, ko bo kdo od Hafnarjevih doma, med tednom je to, razumljivo, predvsem popoldne.
Zakaj mopedi. Namesto Milana odgovarja žena Marija: "Milan je kot fant dirkal z mopedi. Matjaž je očitno podedoval žilico, zato se je Milan iz strahu zanj za dolga leta tej ljubezni odpovedal. Zdaj
vozita oba, Matjaž tudi z novo-dobnikom. V našem muzeju je 25 mopedov, drugi, večinoma tudi že restavrirani, so spravljeni pri Gregcu v Stražišču."
Pa še drobna zanimivost: na sobotni otvoritvi hišnega muzeja je Milan Hafnar med drugim postregel z vinom iz svoje trte, cepljene jurke, ki jo je pred poldrugim desetletjem posadil na pobočju Šmarjetne gore. Na žalost je bil jesenski pridelek zelo skromen, ker so ga skoraj vsega obrali drugi, tako da je tudi zadnji letnik okusnega rdečega vina po svoje muzejska redkost.      Helena Jelovčan
Suhi odškodnina za smrad
Škofjeloški svetniki so sklenili, da prebivalce Suhe oprostijo prispevka za izgradnjo kanalizacije kot odškodnino za smrad iz čistilne naprave.
Škofja Loka - Največ pozornosti je bilo na četrtkovem nadaljevanju pred tednom prekinjene seje posvečeno predlogom župana, da prebivalce vasi Suha pri Školji Loki oprostijo plačila prispevka k izgradnji kanalizacije, prebivalcem vasi Trata pa prispevek znižajo za dobro tretjino. Na Suhi zahtevajo rento zaradi smradu tudi v bodoče.
Župan Franc Kern z letošnjimi nagrajenci
skupaj in ne posamezno občina kol celota. Spomnimo naj, da je občina lani prejela priznanje za najlepše urejeno malo mesto v Sloveniji.
Priznanja občine Šenčur so podelili posameznikom, ki so pomembno prispevali k delu, življenju in ugledu občine. Bronaste plakete so prejeli Mešani pevski zbor sv. Jurij, Janko Sekne i/ Šenčurja, Zdravko Žagar z Visokega, brane Delovec iz Srednje vasi, Športno društvo Milje - TELA in Mojca (iabriel iz OJševka, srebrne plakete brane Pogačar iz Trboj, brane Sitar z Luž. Jože Murnik iz Vogel j, Niko Vidic in Miro Peter-
ne na predlog PGD Srednja vas prejel župan brane Kern, skupaj s skulpturo Pegama in Lambergarja akademskega slikarja Stojana Ba-tiča, ki ima za župana tudi simbolni pomen.
Svečano akademijo je dopolnilo KD Šenčur z predstavitvijo sakralne dediščine, znanih mož in žena preteklosti in pomembnih sodobnikov v občini Šenčur ter nastopajoči Trio Kavčnik, Tamburaška skupina Bisernica z Rc teč, AFZ Ozara Primskovo, ( OP/ Mladi Skrjančki, plesalca Anamaiija Kalan in Jan Kcganc. učenci OŠ Šenčur in asnsambel Tulipan Katja Dolenc
Zgodba s prispevki k gradnji kanalizacije v vaseh Suha in Trata Imajo žc kar dolgo in žalostno zgodovino, saj so se prebivalci prve, na Suhi, predvsem pritoževali na smradom, ki ga morajo prenašati iz centralne čistilne naprave, medtem ko so njihove odpadne vode tekle mimo neposred no v Soro, v drugi, na Trati, pa opozarjali na stanje zaradi industrije močno obremenjenega okolja in prometne zagate. Po več kot desetletju prizadevanj se je na občini končno le našel denar, ki je v obeh vaseh omogočil gradnjo kanalizacije, ki je povezana na čistilno napravo, hkrati pa ureditev tudi drugih infrastrukturnih napeljav (na Trati tudi plinovoda), predvsem pa ureditev cest. Da de barja za takšna dela ni nikoli do volj, je razumljivo, zato tudi za
mude, manj razumljivo pa je, da so prebivalci obeh vasi dve leti po temu, ko so se priključili na kana lizacijo, nenapovedano dobili odločbe in položnice za plačilo prispevka k gradnji kanalizacije v višini med 100 in 300 tisoč tolarji, plačljivo v 15 dneh. Ker o tem prej ni bilo niti besede, vprašljiva pa je tudi veljavnost odloka, še bolj pa koncesijske pogodbe in cenika, ki sta tajnost, in na osnovi katerih je Loška komunala poslala odločbe in položnice, je to povzročilo velik revolt, sklic zborov krajanov in vložitev pritožb. Tako jim |c svetoval tudi župan, kije v pritožbenemu postopku pritožbeni organ, v četrtek pa odločanje
prenesel na občinski svet.
Razprava na občinskem svetu je pokazala, da se s predlogi župana svetniki le delno Strinjajo. S\clnik'
iz Suhe Bojan Starman je precej robato obvestil svetnike, da oprostitev plačila k izgradnji kanal iza cije ne bo dovolj, možna je le odškodnina za nazaj, tudi za naprej pa za prenašanje smradu zahtevajo rento. Sklepi so bili z večino sprejeti šele, ko so bili dopolnjeni z obvezo občine, da naroči presojo vplivov čistilne naprave na okolje in predlogom rente v sklatili s tem.
ludi nelogične oznake o nelegitimnih in brezpredmetnih zahtevkih KS Trata je bilo potrebno umakniti, /a vas 'Trato so svetniki sprejeli sklep, da se upošteva vplačilo krajevne skupnosti v letu
ii)Sf» za gradnjo kanalizacije, kar
naj hi prispevke znižalo za pri bližno 37 odstotkov, omogočili pa naj bi tudi obročno odplačevanje. Kar precej govora je bilo tudi o brezplačni služnosti na zemljiščih, kjer poteka kanaliza cija, ki ne pomeni, tla lastniki ne bi bili upravičeni do povračila odškodnine v primeru nujnosti
večjih posegov.
Štefan Žargi
Torek, 30. aprila 2002_KULTURA / kavka@g-glaS.SJ _GORENJSKI GLAS » 5. STRAN
Damjana Pečnik, konservatorka za umetnostne spomenike
K zavedanju kulturne dediščine
Ob nedavnem odprtju novih prostorov kranjskega Zavoda za kulturno dediščino, s katerim so na najlepši način obeležili 40-letnico delovanja, sem se o pomenu zavoda in o
odnosu javnosti do kulturne dediščine pogovarjal z Damjano Pečnik, konservatorko za umetnostne spomenike.
Kot nam pove že ime, je osnovna dejavnost zavoda varovanje kulturne dediščine. Prepričan sem, da ljudje v tem zagotovo vidimo pozitivno vlogo zavoda, pa vendar, ko "moramo" sodelovati z vami, pogosto razmišljamo drugače. Kakšne so vaše izkušnje zadnjih let, se je odnos ljudi do zavoda kaj spremenil?
"V zadnjih letih opažamo, da za ljudi nismo več le strah in trepet, ampak v njihovo zavest počasi prodira tudi pomen varovanja kulturne dediščine. Na nas se ne obračajo le kot na nujno zlo, ampak kot na strokovno službo, ki lahko pomaga pri ohranjanju kulturne dediščine, naj gre za sakralni spomenik, profano arhitekturo, kapelico, sliko ali karkoli drugega." Ampak obnova hiše na primer se s prisotnostjo zavoda ponavadi časovno podaljša in podraži...
"Zal tako mnenje še vedno prevladuje, kljub našim prizadevanjem, da bi ljudje v nas videli strokovno pomoč in ne zaviralo v razvoju. Če je le mogoče, vedno iščemo kompromise, ki so ugodni tako za lastnike objektov in kulturnih spomenikov kot za našo stroko. Z lastniki se vedno poskušamo dogovarjati o njihovih pričakovanjih o obnovljenem spomeniku in o naših pogojih in zahtevah."
Kakšne so vaše izkušnje na Gorenjskem, samo v Kranju je zavod v zadnjih letih sodeloval pri kar nekaj posegih v starem mestnem jedru?
"V Kranju smo bili v zadnjih letih priča kar nekaj pozitivnim premikom. Nedavno so bila izvedena arheološka izkopavanja na Maistrovem trgu, ki je bil pod nadzorom zavoda urejen v celoti in v skladu s strokovnimi smernicami. Podatki, pridobljeni s pomočjo arheoloških izkopavanj bodo tako pomagali razjasniti še nepojasnjene dele zgodovine Kranja. Poleg tega je bila obnovljena župnijska cerkev, obnavlja se Laverjeva hiša, v sodelovanju z Gorenjskim
muzejem je bila uspešno izvedena prenova Prešernove hiše. Končni rezultat je bil za obe strani zadovoljiv, s tem mislim tako na predstavitev delovanja in življenja pesnika Franceta Prešerna kot na samo hišo, ki kot del starega mestnega jedra in tudi kot sam objekt predstavlja našo kulturno dediščino."
Kako uspešno sodelujete z uradnimi institucijami, bodisi strokovnimi bodisi z lokalnimi skupnostmi?
"Z uradnimi institucijami poslujemo že na podlagi zakonodaje, to so predvsem muzeji, ki hranijo arheološke najdbe, ki jih naši arheologi izkopljejo, sodelujemo pa tako z lokalnimi občinskimi muzeji in seveda državnimi institucijami, kot so razni arhivi, Narodni muzej, Narodna galerija... Seveda pri posameznih akcijah sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi. Pri tem je najbolj pomembno, da je ta seznanjena s projektom in da ima pozitiven odnos do izkopavanj ali prenov na kulturnih spomenikih."
Zdi se mi, da so projekti, kijih zavod vodi oziroma v njih sodeluje, vse prevečkrat premalo odmevni v javnosti...
"Mogoče je naša slabost, da se slabo medijsko promoviramo in ima zavod zato tudi nekoliko negativen prizvok med ljudmi. Če se že piše in govori o nas, se ponavadi piše slabo, ker tega in tega nismo dovolili, ker tega in tega nismo uspešno varovali. Z reorganizacijo zavoda z državnega nivoja navzdol, smo začeli delati tudi v tej smeri. Na sedežu Javnega zavoda za varstvo kulturne dedišči-
ne Slovenije v Ljubljani imamo tudi službo za odnose z javnostmi..."
Po reorganizaciji sta iz enega nastala dva zavoda, eden za varovanje kulturne in drugi naravne dediščine...
"Tako. Na dva zavoda smo se razdeljeni od letošnjega januarja naprej. Po reorganizaciji je selitev in odprtje novih prostorov prvi večji dogodek pri nas. Zanimivo, da zavod za varstvo naravne dediščine po delitvi deluje v sosednji stavbi. Sicer so oni najemniki, mi lastniki prostorov, tudi fizično smo ločeni, kot nam nalaga zakon, še vedno pa tesno sodelujemo. To zahteva že sam način našega dela. Mogoče so na slabšem lastniki, ki morajo za določen poseg odslej pridobiti dve soglasji." K vaši predstavnosti bo gotovo prispeval tudi razstavni prostor v pritličju zgradbe, kjer boste lahko širši javnosti predstavljali svoje delo...
"Seveda, na naši nekdanji lokaciji v Gradu Khislstein v prostorski omejenosti te možnosti nismo imeli. Res ima Konservatorsko
Veselo srečanje lutkovnih skupin
Kranj - V četrtek, 25. aprila, je na različnih lokacijah mesta potekalo Republiško srečanje otroških lutkovnih skupin iz vse Slovenije. Prijetna prireditev je z razposajenimi lutkami in živahnimi otroci vsekakor popestrila kranjsko kulturno ponudbo.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z JSKD - Območno izpostavo Kranj pripravil Republiško srečanje Lutkovnih skupin, ki je v Kranju potekalo prvič. Vse nastopajoče skupine so se pred tem predstavile na območnih srečanjih, med katerimi so Jelena Sitar, Irena Rajh - Kunaver in Renata Kalemba, sestavljalke letošnjega programa, izbrale deset skupin za vseslovensko srečanje. Lutkarska srečanja so še mlada, saj potekajo v taki razširjeni obliki tretje leto.
Organizatorji srečanja so si program zamislili v predstavitvi šestih do sedmih otroških lutkovnih skupin, predstavitev kakšne odrasle lutkovne skupine za otroke, ob koncu pa predstavitev lutkovne predstave za odrasle. V letošnjem programu prevladujejo otroške lutkovne skupine, kar je
po mnenju sestavljalk, ki so se na območnih srečanjih seznanile z povečanim zanimanjem otrok za lutke, odlično. To kaže na veselje in ustvarjalnost otrok do lutk, ki se na tak način srečujejo z umet-
Ob prazniku partizanske in ljudske
Škofja Loka - Združenje borcev in udeležencev NOB Občine Škofja Loka je pred praznikom Dneva upora proti okupatorju na tradicionalno srečanje povabil v goste Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ki je pripravil premierni koncert v sezoni. Ob kulturnem programu, ki ga je povezoval Jože Logar, je imel slavnostno besedo poslanec državnega zbora Blaž Kavčič, ob 61. obletnici OF oz. Dnevu upora proti okupatorju pa sta bili podeljeni tudi srebrni plaketi Stanislavu Bajtu in Ivanu Hareju. Odlični pevski zbor je pod vodstvom dirigenta Franca Gornika ob spremljavi harmonike in solistov v prvem delu zapel domoljubne in narodne pesmi, drugi del je bil posvečen pesmim o gorah, ki so kot simbol trdnosti, svobode in moči v času vojne spodbujale in krepile narodno zavedanje in ljubezen do domovine, za konec pa so /apeli še nekaj znanih udarnih partizanskih pesmi, ki jih je občinstvo navdušeno spremljalo z ploskanjem. Kot je bilo na koncertu večkrat poudarjeno, je partizanski uporni, svobode in samostojnosti željni duh aktualen in Še kako živ tudi v današnjem času, prav tako tudi udarne in poleta dvigajoče pesmi.
Katja Dolenc
društvo v Ljubljani razstavišče, a je to majhno, pa tudi vrsta željnih predstavitve je ponavadi dolga. Mislim, da bo naše novo razstavišče tudi v neki meri vplivalo na promocijo naše službe. Za začetek smo pripravili razstavo ob 40 letnici delovanja spomeniške službe na Gorenjskem. Pripravili smo pregled po posameznih strokah oziroma kaj je bilo narejenega na določenem področju 40 letih obstoja naše službe. Ko smo postavljali razstavo, smo bili sami presenečeni, ko smo ugotavljali, da tega niti ni bilo malo. Hkrati smo s tem pregledom pokazali, kaj vse je bilo obnovljeno pod našim vodstvom oziroma nadzorom. Razstava bo odprta v delovnem času zavoda, v tajništvu bo mogoče dobiti tudi vodstvo po razstavi, razstava pa bo odprta približno mesec in pol. Sicer bo razstavišče namenjeno širši uporabi, saj se bodo v bodoče predstavili naši sodelavci s svojimi projekti pa tudi umetniki. Predvidene so razstave s Stari Savi, gradivo za razstavo pripravlja kolega Milan Sa-gadin, svoje delo bo predstavil naš restavrator Tone Marolt..." Kaj za kranjsko enoto ZVKD še pomeni selitev v nove prostore? "Pridobili smo približno 1000 kvadratnih metrov prostor. Vsi zaposleni, trenutno nas je 19, smo z novimi prostori pridobili na bivanjski kvaliteti, boljše pogoje za delo bodo imeli naši restavratorji, hkrati pa so prostori bolj prijazni tudi za naše stranke." Če ste že omenili glavne akcije zadnjih let v Kranju, kateri so bili glavni projekti na celotnem področju, ki ga obsega vaša enota? "Pokrivamo področje od Trojan do Rateč oziroma ozemlje upravnih enot Domžale, Kamnik, Tržič, Kranj, Jesenice in Radovljica, s skupaj 21 občinami. Ena naših največjih akcij je vsekakor Ajdna, kjer dela potekajo že zadnjih 25 let, tu so tudi obnove cerkva na Bregu pri Žirovnici, na Golčaju nad Blagovico, odmevna akcija je bila rekonstrukcija gotskih oken v cerkvi Sv. Primoža nad Kamnikom, pripravlja se obnova cerkve Sv. Luke v Spodnjih Praprečah, sredi obnove je grad Brdo pri Lukovici. Ukvarjali smo se tudi z etnološko dediščino, sem sodi obnova Pocarjeve domačije v Ra-dovni, pa Budnarjeve domačija v Zgornjih Palovčah. V zadnjem času je eden večjih projektov obnova gradu Jablje v Loki pri Mengšu, kjer gre za sodelovanje dveh ministrstev, za kulturo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odmevna je bila prenova Prešernove hiše, večletna akcija je območje Stare Save na Jesenicah, ki že počasi dobiva svoj epilog. Vsako leto na določe-
nostjo in razvijajo srčnost, igrivost, domišljijo in seveda duha. Manj ustvarjainosti pa je bilo zaznati s strani odraslih skupin, saj letos niso pripravili nič novega. Otroci kranjskih vrtcev, katere so organizatorji srečanja posebej povabili na ogled predstav, so bili nad lutkami navdušeni, prav tako vsi odrasli, ki so v sebi oživeli igrivega in iskrivega otroškega duha. Skupaj so se kot radoživa karavana selili iz Prešernovega gledališča v Glasbeno šolo, potem v Grad Khislstein, pa zopet v Glasbeno šolo... Vse predstave so bile zanimive, še posebej predstava Pikapolonica OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici v režiji Damjane Jako-mini, ki je z velikimi lutkami zasedla oder Prešernovega gledališča. Samostojni svetovalec za lutkovno dejavnost JSKD OI Kranj Lojze Domajnko je ob srečanju še povedal, da so se vsi udeleženci imeli prijetno in da je srečanje vsekakor uspelo.
Katja Dolenc
no temo potekajo tako imenovani Dnevi evropske kulturne dediščine. Letos je tema industrijska arheologija, v okviru katerih bodo prikazane stare industrijske stavbe, kot so BPT v Tržiču, Smod-nišnica v Kamniku, Univerzale v Domžalah..."
Kako je sicer s sodelovanjem lokalnih skupnosti in občin pri omenjenih in drugih manjših projektih?
"Različno od občine do občine. Pojavljajo se tudi določene težave. Za revitalizacijo starih mestnih jeder, kot so Kranj, Tržič, Radovljica, Kamnik, so bili že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja izdelani revitalizacijski načrti, ki jih je pripravil dr. Peter Fister in jih je kasneje tako rekoč povzela cela Evropa. Revitalizacija je bila zastavljena zelo perspektivno, a v tistih letih ni bilo ne možnosti ne denarja. Vemo, kaj se je potem zgodilo s starimi mestnimi jedri. Namesto da bi bil to višji nivo življenja, je ta postal nižji. Zadnja leta se stvari spet premikajo na boljše, nekaj so k temu pripomogle denacionalizacije. Veliko objektov in drugih kulturnih spomenikov je v postopkih, kar je včasih pozitivno, včasih pa tudi zelo negativno, ker tako stavbe še dodatno propadajo. Zadnja leta se v okviru sodelovanja med občinami in strokovnimi službami spet
ustanavljajo tako imenovane revi-talizacijske komisije, ki spet poskušajo stvari premakniti na boljše.
Recimo v eni od gorenjskih občin lastnikom v starih mestnih jedrih ob obnovi fasad brezplačno izposojajo gradbene odre. Ampak to so zgolj kozmetični popravki kot pa globalna sanacija objektov. Problem v starih mestnih jedrih je infrastruktura, ki je ponavadi močno dotrajana." Posegi so ponavadi zelo dragi? "Ljudje so mnenja, daje adaptacija hiše, stanovanja dražja kot novogradnja, a to ne drži. Statistično je dokazano, da je novogradnja v povprečju za 30 odstotkov dražja kot adaptacija.
Ljudje pogosto zavlačujejo z obnovo, ker mislijo, da bomo postavili prestroge pogoje, da ne bodo mogli imeti sodobne kopalnice, kuhinje... S pametnim kompromisom je mogoče ohraniti, kar je pomembno v smislu kulturne dediščine, hkrati pa doseči bivalne pogoje, ki ustrezajo vsem sodobnim standardom. To velja tako za hiše v mestnih jedrih kot v starih kmečkih hišah, kjer so problemi včasih mogoče še večji kot v mestu."
foto:
Igor Kavčič, Gorazd Kavčič
Četrt stoletja glasbene šole v Gorjah
Gorje - Na tradicionalnem "Jurjevem koncertu" Godbe Gorje, ki je bil preteklo soboto v Gorjah, so s kratkim nastopom učenci oddelka za trobila in pihala Gorje proslavili 25-letnico oddelka Glasbene šole Radovljica v Gorjah. Leta 1977 je dirigentsko palico pri Godbi Gorje prevzel danes že upokojeni profesor klarineta Alojz Velkavrh in še istega leta prevzel tudi dvakrat tedensko poučevanje učencev v Gorjah. Takratni ravnatelj GŠ Radovljica Egi Gašperšič je prav zato tudi uradno ustanovil oddelek za trobila in pihala v Gorjah, ki vsa ta leta uspešno deluje v gasilskem domu Zgornje Gorje v prostorih gorjanske godbe. Sistematično izobraževanje je v 25 letih tudi bistveno vplivalo na kakovost nastopanja Godbe Gorje. Danes za izobraževanje učencev skrbita profesorja Žiga Naglic (trobenta) in Andrej Račič (klarinet), trenutno pa oddelek šteje 13 učencev: 5 klarinetistov, 7 učencev trobente, eden pa se uči igranja na angleški rog. I.K.
Pogovor o kultiviranju svojega rovta
Žiri - V petek zvečer je bila v večnamenskem prostoru OŠ Žiri tudi uradna predstavitev najnovejše knjige Mihe Naglica z naslovom Kultivirati svoj rovt, v podnaslovu Med rovtarstvom in svetovljanstvom. V pogovoru z avtorjem, ki sta se mu za omizjem pridružila še založnik Ignac Naglic in pisec predgovora Vladimir Kavčič, vodila ga je Milena Miklavčič, smo izvedeli nekaj najimenitnejših misli iz knjige, v katero je pisec sicer izbral članke in eseje iz zadnjih sedmih let (1994 - 2001). V sedmih vsebinskih sklopih se Naglic ukvarja z rovtarstvom in svetovljanstvom, v pogledih z gorenjskega juga se razgleduje po slovenski intelektualni sceni, reportažam o duhovnih in posvetnih stvareh sledijo spomini na nekatere imetnitne obletnice, ne manjkata poglavji na temo "rdeče nostalgije" in avtorjevega "napadalnega" odnosa do cerkve, v zadnjem poglavju pa razmišlja o sedmi zapovedi. Petkove nastavke, ki vabijo k temeljitejšemu branju Nagličeve knjige, sta glasbeno obogatila čelist Jošt Kosmač in pianistka prof. Andreja Markun. I.K.
Svetniki in godovi
Jožef Delavec in Florijan
Znova o džamiji
Danes, 30. aprila,' ima praznike kar nekaj svetnikov. Prvi je Ve-nancij iz Salone, ki je bil škof v Dalmaciji, umrl pa je najverjetneje okrog leta 257 v Duvnu na Hrvaškem med preganjanjem kristjanov. Danes goduje tudi Hilde-garda, druga žena Karla Velikega in zavetnica bolnikov, Jožef Benedikt Cottolengo, italijanski dobrotnik in ustanovitelj zavetišč za bolne in revne, in Pavlina Mal-linckrodtska, rojena 1817 v Nemčiji, ustanoviteljica reda "sester krščanske ljubezni". Posebno skrb je namenila slepim, zato so jo imenovali tudi "mati slepih".
Jutri, 1. maja, je tudi več godov -nikov. Najpomembnejši je Jožef Delavec. Katoliška Cerkev seje 1. maja začela spominjati tudi Jožefa, Marijinega moža. Tako je leta 1955 odločil papež Pij XII. z utemeljitvijo: prvi maj naj bo tudi za kristjane posvečen dan in nič več vzrok za neslogo, sovraštvo in nasilje. Moderna družba mora narediti več za socialni mir. Jutri je god Peregrina (Pellegrina) La-ziosija, ki je tudi zavetnik porod-
nic. Bilje servit inje izredno predano prenašal hudo bolezen. Ker je sebi na čudežen način ozdravil raka na nogi, ga imajo tudi za pri-prošnjika zoper raka in kugo.
V četrtek, 2. maja, godujejo An-tonin iz Firenc, nadškof in zavetnik v nesreči in proti vročini, Ata-nazij iz Aleksandrije, patriarh in cerkveni učitelj, zavetnik proti glavobolu, \V iborada, rojena v Švici, zavetnica knjižnic, prijateljev knjig, župnijskih gospodinj in kuharic, in Zoe in spremljevalci. O vsakem od naštetih so znane podrobnosti iz njihovih življenj. Atanazij je bil ena od najpomembnejših osebnosti krščanskega starega veka. Bil je škof v Aleksandriji in pomemben pisec.
V petek, 3. maja goduje Aleksander I, papež v letih 107 do 116. Je zavetnik proti golši in kožnim boleznim. Bil naj bi peti naslednik prvega papeža Petra. Tretjega maja godujeta tudi Filip in Jakob mlajši, apostola in mučen-ca. Filip je bil ribič in gaje Jezus srečal ob Genezareškem jezeru. Ujeli naj bi ga poganski duhovni-
ki, ga mučili, bičali in pribili na križ. To naj bi se zgodilo leta 81. Jakob mlajši pa je bil sin sestre Jezusove matere Marije. Judje so ga imenovali "Pravični". Tudi Jakob mlajši naj bi umrl kot muče-nec. Filipovih in tudi Jakobovih godov je več.
V soboto, 4. maja, goduje Ar-beo iz Freisinga, kjer je bil škof. Velja za avtorja prvega latinsko-nemškega slovarja. V soboto pa goduje tudi Florijan z mučenci iz Lorcha. Rodil se je v bližini Dunaja v 3. stoletju, umrl pa naj bi 4. maja leta 304 tudi v Avstriji. Florijan je zavetnik Zgornje Avstrije. Je priprošnjik zoper poplave, požare, sušo in povodnji. Častijo ga gasilci, dimnikarji, pivo-varji, sodarji, lončarji, kovači in izdelovalci mila. Pomagal naj bi pri opeklinah. O Florijanu krožijo številne legende. Zanesljivo je bil rojen v Avstriji. Bil je krščen in krščansko vzgojen. Bil je rimski vojak in je hitro napredoval do vodje pisarne cesarskega namestnika v Lavriaku (današnjem Enn-su), ki je bil glavno mesto provin-
ce Obalni Norik. Ko so 40 kristjanov vrgli v ječo, jih je Florijan skušal osvoboditi, vendar so ga ujeli. Ker se ni odpovedal veri, so mu obesili okrog vratu mlinski kamen in ga vrgli v reko Enns. Njegovo truplo naj bi varoval orel, da ga pogani niso mogli oskruniti. Na njegovem grobu stoji od 8. stoletja dalje sloviti samostan sv. Florian pri Linzu. Kasneje so našli tudi kosti 40 mučencev. Florijan je postal zavetnik proti požaru šele v 15. stoletju. Prej sta bila to Lavrencij in Agata. Verjetno so ga izbrali zato, ker je umrl v vodi in voda gasi ogenj.
V nedeljo, 5. maja, bodo godo-vali Angel Karmeličan, Gode hard iz Hildesheima in Irena iz Soluna, v ponedeljek, 6. maja, pa med drugim Frančišek de Mont-morency Laval, prvi škof v Qui-becu v Kanadi, ki je širil vero od Severne Amerike do Mehiškega zaliva. Njegova skrb je veljala predvsem Indijancem in belim kolonistom. Umrl je 6. maja leta 1708.
Jože Košnjek
Lužani obnovili oltar
Vas Luže je ena izmed tistih vasi na Gorenjskem, ki se lahko pohvali, da se v njej dogaja vedno nekaj novega, še posebej v zadnjih letih, odkar je na čelu šenčur-ske občine župan Franc Kern. Tako so potekala dela na regulaciji potoka Olševnice, ki teče skozi vas Luže, dela na obnovi ceste Luže - Olševek in Luže Velesovo, nova je avtobusna postaja, pločniki za pešce po vasi, asfaltirana je bila večnamenska ploščad pred gasilskim domom, restavrirano je bilo vaško znamenje sredi vasi in opravljena so bila še druga dela.
Mnogo svojega denarja so Lu-žanci vložili v obnovo zunanje in notranje podobe svoje cerkve. Glavni organizator adaptacij v cerkvi in mežnarije ter restavracij
in nakupa cerkvenega inventarja je prizadevni ključar Franc Sitar. Zadnja taka velika investicija je bila obnova glavnega oltarja. Svojo radost nad zaključkom obnovitvenih del glavnega oltarja Lužanci praznujejo to nedeljo, 5. maja. Vabijo vse ljudi dobre volje, da se jim pri tem praznovanju pridružijo, tako da se udeleže nedeljske svete maše s pričetkom ob 10. uri. Blagoslov glavnega oltarja ob somašova-nju domačih duhovnikov bo vodil prelat in kanonik Vinko Pre-stor.
Samo pol ure pred to slovesno mašo, torej s pričetkom ob 9.30 uri, bo potekala še krajša slovesnost in blagoslov prenovljenega in na novo poslikanega znamenja, ki
stoji ob cesti med Lužami in Srednjo vasjo. Pobudnik obnove tega znamenja je bil šenčurski župan, saj je znamenje vpeto v kulturni prostor srjanske cerkve. Vsa obnovitvena dela sta opravila znana restavratorja, sin in oče Petrič iz Pšenične Police.
Po pripovedovanju Jožeta Oster-mana, po domače Francetovega Joža iz Luž, moža, ki je naložil na svoj hrbet že deveti križ svojega življenja, so Lužanci včasih to znamenje imenovali tudi Gašper-jevo znamenje. Pri Gašperju se namreč na Lužah reče tudi hišno. Zakaj se je pojavljalo to ime, ne zna povedati nihče. So se pa v preteklosti ob tem znamenju Lužanci poslavljali od svojih pokojnih. Do znamenja so pokojnika z
zvonenjem spremljali lužanski zvonovi, naprej srjanski, v Šenčurju pa šenčurski zvonovi. Zanimivo so razvrščene tudi poslikave fresk. Proti Lužam je obrnjena freska Janeza Krstnika, svetnika v glavnem oltarju na Lužah, proti srjanski cerkvi gleda freska sv. Radegunde, svetnice v glavnem oltarju cerkve sv. Radegunde v Srednji vasi, v smeri proti Šenčurju je na znamenju freska sv. Jurija, svetnika glavnega oltarja šen-čurske cerkve, ki je tudi farni patron: Freska Jezusa na križu pa je obrnjena na cesto Luže - Srednja vas - Šenčur, ob kateri seje pokojnik poslovil od svojega ognjišča in doma na Lužah.
J.K.
PREJELI SMO
Spoštovani
Sprašujem se, ali je to mogoče, če bolijo zobje, da čakaš na vrsto od pomladi do jeseni. Imam duševno prizadetega sina in ne govori, je odvisen od tuje oziroma moje pomoči. Zaradi bolečih zob sem ga peljala na stomatološko kliniko v Ljubljano dne 15. 4. 2002, soba št. 44. Zobe so mu slikali in tudi zdravnik ga je pregledal, odgovor je bil, da bo prišel za ta poseg na vrsto v jeseni, da je vse zasedeno, do jeseni.
Kljub moji skromni pokojnini sem bila pripravljena ta poseg plačati, da ga rešim bolečin. Za plačilo ne delajo. Imam občutek, da take ljudi še vedno ponekod tiščijo na zadnjo stran.
mati Ivanka Peternel Spodnje Rute 6, Gozd Martuljek
"Na kolesarski stezi vozila in traktorji"
Pojasnilo k prispevku pod zgornjim naslovom, objavljenem v Gorenjskem glasu dne 16. aprila 2002
Spoštovani,
pošiljamo vam pojasnilo k prispevku avtorice Darinke Sedej "Na kolesarski stezi vozila in traktorji", objavljenem v vašem časopisu 16. aprila 2002, na strani 8. Prosimo vas, da v skladu s 26. in 42. členom Zakona o medijih objavite naše pojasnilo.
Avtorica v svojem prispevku uporablja ne najbolj ustrezne izraze, predvsem pa neustrezno tolmači pomen in namen prometne signalizacije, postavljene na državni Kolesarski povezavi od med-
narodnega mejnega prehoda Rateče do Gozd Martuljka, ki jo je glede na določila Zakona o javnih cestah in na podlagi Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah postavila Direkcija Republike Slovenije za ceste. Uporablja celo izraz, da je prometna signalizacija neurejena.
Posamezni odseki v lanskem letu vzpostavljene kolesarske povezave "Treh detel" so v mešanem zaporedju izvedeni kot kolesarska pot, kolesarska steza ali kolesarski pas na vozišču ali pa so kolesarji vodeni s prometno signalizacijo po cestah skupaj z motornim prometom. V primeru vodenja kolesarjev s prometno signalizacijo po cestah skupaj z motornim prometom je cesta v osnovi lahko državna ali občinska, v obeh primerih pa govorimo o javnih cestah.
Iz navedenega sledi, da je v okviru zakonskih rešitev na posameznih odsekih ter glede na tehnično obliko izvedbe kolesarske povezave postavljena ustrezna signalizacija, ki tudi natančno predpisuje dovoljeni režim uporabe posamezne površine.
Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena samostojna javna cesta, namenjena izključno prometu kolesarjev. Načeloma kolesarske poti poteka jo v prijaznem okolju, samostojno in ločeno od javne ceste za motorni promet.
Kolesarska steza je prometna površina, ki je nivojsko ločena od vozišča. Po kolesarski stezi fttiejo voziti kolesa in kolesa s pomožnim motorjem, prepovedana pa je lio/o. ježa in vožnja z drui>imi vo žili.
Kolesarski pas na vozišču je s
črto označen del cestišča, kije na istem višinskem nivoju kot vozišče. Namenjen je izključno vožnji s kolesi in kolesi s pomožnim motorjem, označujejo pa ga označbe za označevanje prometnih površin za posebne namene - piktogrami.
Kadar govorimo o kolesarjih na vozišču, obravnavamo prometne površine, ki so skupne tako za kolesarje kot ves ostali motorni promet. Glede na določila Zakona o varnosti v cestnem prometu smejo kolesarji povsod voziti po vozišču ceste, razen po avtocestah in hitrih cestah ter v primeru, kadar prometna signalizacija to izrecno prepoveduje. Za organizirano vodenje kolesarjev po cestah skupaj z motornim prometom (z znakom III-78 - kolesarska povezava) so vsekakor primernejše ceste z majhnim deležem motornih vozil, to so ceste z manjšim povprečnim letnim dnevnim prometom. Znak III-78 obvešča kolesarje in voznike koles s pomožnim motorjem o smeri, v koterije kolesarska povezava, obenem pa opozarja voznike motornih vozil na večjo verjetnost prisotnosti kolesarjev na cesti in potrebnost po večji pozornosti. Nadzorovanje in sankcioniranje pri nespoštovanju določil postavljene prometne signalizacije je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve.
Kolesarska povezava od mednarodnega mejnega prehoda Rateče do Gozd Martuljka poteka v večjem delu kot samostojna kolesarska pot po opuščeni železniški trasi, v naravnem okolju in odmaknjeno od motornega prometa, zaradi poudarjanja lokalnih znamenitosti so na območju turističnih zanimivosti kolesarji usmerjeni na manj obremenjene občinske Ceste* ludi v prihodnje je smi\e/ no, glede na finančne in prostor-
ske možnosti ter razpoložljivo cestno infrastrukturo, izkoristiti čim več obstoječih cest z nizkim deležem motornih vozil za varno odvijanje in vodenje kolesarskega prometa na njih.
Avtorica ob koncu prispevka navaja tudi predvidevanja občinskih svetnikov Kranjske Gore, da bodo morali kar na enajstih točkah, kjer se križajo javne poti in lokalne ceste, postaviti nove table in tudi s fizičnimi zaporami (z lesenimi ograjami in cvetličnimi koriti) prepovedati promet za motorna vozila. Poudariti moramo, da je glede na določila Zakona o javnih cestah in glede na to, daje ko lesarska povezava od mednarodnega mejnega prehoda Rateče do Gozd Martuljka državna kolesarska povezava, postavljanje, zamenjava in vzdrževanje prometne signalizacije v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste. Občinski svet lahko posreduje le pisno za spremembo oz. dopolnitev obstoječe prometne signalizacije, ki pa jo bodo strokovne službe Direkcije RS za ceste natančno proučile in le v primeru upravu \ nosti zahtevka tudi ukrepale.
Tanja Barašin Služba za odnose z javnostmi Direkcije Republike Slovenije za ceste
Belui
strani    9B.3 mhz
Glasbeno želje 04 231 60 80 SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 972
(M» duo. SmajMni 6. 4000Kian
Ljubljana - Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti je organiziral pretekli teden posvetovanje predstavnikov verskih skupnosti. Posvetovanje je vodil direktor Urada dr. Drago Čepar.
Na posvetovanju so govorili predvsem o področjih, ki so pomembna za verske skupnosti in so v pristojnosti občin. Gostja posvetovanja je bila Astrid Prašnikar, ki je kot državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve zadolžena za lokalno samoupravo. Predstavnikom verskih skupnosti je predstavila zakon o lokalni samoupravi in dejavnost Ministrstva za notranje zadeve pri ustanavljanju
pokrajin. Posebno pozornost so namenili sodelovanju občanov in zainteresiranih skupin v javnem življenju. Državni sekretarki so bila postavljena številna vprašanja, ki so zadevala tudi gradnjo cerkvenih objektov. Tako so obravnavali problematiko gradnje cerkve sv. Janeza Boska v Mariboru in Islamskega kulturnega središča v Ljubljani, postopke pri občinskih in državnih organih pri gradnji objektov in možnost, da bi pri gradnji novih naselij upoštevali tudi oceno verske oskrbe. Na posvetovanju so govorili tudi o Zakonu o verskih skupnostih, ki ga je vlada že leta 1998 predlagala v obravnavo državnemu zboru. - J.K.
Javni dialog o verouku
Ljubljana - Mladi liberalni demokrati v izjavi za javnost poudarjajo, da seje zadnje dni v javnosti in v medijih znova pojavilo vprašanje uvedbe verouka kot dodatnega (izbirnega) predmeta v osnovne šole, čemur ostro nasprotujejo. Ustava republike Slovenije v svojem 7. členu loči državo od verskih skupnosti. Torej v javnih vrtcih in šolah oziroma v vrtcih in šolah s koncesijo ni dovoljena konfesionalna dejavnost. "Prav tako je v 7. členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da so verske skupnosti enakopravne. Tako vidimo v uvajanju verouka v šolski sistem tudi dodeljevanje posebnega priviligiranega položaja določeni veroizpovedi. Zavedati se moramo, da med slovenskimi državljani ne obstaja le ena veroizpoved, določeni ljudje pa so tudi ateisti. Ustavno sodišče je o tem presojalo decembra lani. Zahtevi
v njeni bistveni usmeritvi ni pritrdilo. Očitno željo cerkve po vstopu tako v javne šole kot tudi šole s koncesijo je v celoti in soglasno zavrnilo. Mladi liberalni demokrati in demokratke tako ostro nasprotujemo kakršnemukoli uvajanju verouka v osnovne šole. Nasprotujemo uvajanju tega predmeta tudi kot izbirnega, saj lahko izbirni predmet v boju za dobre ocene in priljubljenost pri učiteljih kaj hitro preide v obvezni predmet in tako v prisilo. Ali obiskovati verouk ali ne, je odločitev vsakega posameznika, ki pa mora v njem dozoreti brez obveze in slehernega pritiska," je zapisano v izjavi za javnost. Mladi liberalni demokrati in demokratke upajo, da bo tudi tokrat opravljen temeljit javni dialog, v katerem bo lahko slovenska RKC predstavila nove argumente.
J.K.
Skavte briga za naš planet
Ljubljana - Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) že tradicionalno sodeluje s svetovno okoljevarstveno organizacijo Earth Day, ki ob Dnevu zemlje 22. aprila usklajuje akcije in projekte iz celega sveta. Namen Projekta Dan zemlje je krepiti pozitiven odnos do narave ter doprinesti nekaj k lepšemu svetu in okoljevarstveni osveščenosti ljudi. Skavtska organizacija je vzgojna mladinska organizacija. Tako je tudi glavni namen projekta Dan zemlje okoljska vzgoja mladih. Sicer pa šesti skavtski zakon pravi: "Skavt spoštuje naravo in vidi v njej božje delo."
V projektu Dan zemlje 2002 sodeluje 605 skavtov iz vse Slovenije. Uresničujejo ga v 27 skupinah.
Izvajajo ga od sredine marca naprej, zaključna prireditev pa bo 18. maja v Vnanjih Goricah.
Vsaka skupina deluje in raziskuje na svojem področju od varstva voda in zraka do ravnanja z odpadki. Spoznanja bodo strnili v poročila in komentarje, ki bodo objavljeni v posebnem zborniku.
Delegacija Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je sredi aprila obiskala portugalsko katoliško skavtsko organizacijo CNE. Na Portugalskem delujeta razen CNE, ki ima okrog 70.000 članov, še dve nekatoliški organizaciji, med katerimi pa vlada dobro sodelovanje. Takšno sodelovanje bi bilo dobtodoSlo tudi v Sloveniji.
J. K.
f
Ob Dnevih evropske kulturne dediščine bo letos že četrtič potekal mednarodni fotografski natečaj Fotografska izkušnja na temo Moj pogled na industrijsko dediščino. Po novem bo slovenski del evropskega projekta izvajal zavod LokalPatriot (Produkcija Fotopub) iz Novega mesta in koordinator ZVKDS.
Vabljena mladina od 10. do 23. leta starosti, da v objektiv ujame domači Kompleks Stara Sava - Gornjesavski Muzej Jesenice in ga po
najboljših močeh predstavite vsej Sloveniji ali celo Evropi. Zapeljete se lahko v sosedo Ljubljano in tam uresničite nove ideje na Železniški delavnici Šiška - železniški muzej na Parmovi ulici 35. Informacije o drugih objektih po Sloveniji dobite na www.fotopub.com ali po telefonu 07/3374-374.
Vsak udeleženec dobi brezplačen film in dodatna navodila v Foto Kontrast v Jesenicah. Izbrane tri fotografije pošljite do ponedeljka, 6. maja 2002, na naslov LokalPatriot (Fotografska izkušnja), / p.p. 100 / 8001 Novo mesto.
Najboljšim po izboru strokovne komisije so obljubljene lepe nagrade, kot so objava v slovenskem in evropskem katalogu, knjižne nagrade, v avgustu bodo vabljeni na mednarodno delavnico Fotopub v Novem mestu in na otvoritev mednarodne razstave Photographic Experience, ki bo na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu.
D E K D
fotopub
Slovesno praznovanje
Člani Društva upokojencev Gorje so ob 50-letnici pripravili proslavo in razstavo ročnih izdelkov.
Zgornje Gorje - Iz male podružnice z 52 člani se je društvo v polovici stoletja povečalo skoraj za desetkrat. Kot ugotavlja predsednik Vlado Repe, je bogata tudi dejavnost. Zato ne preseneča, da je Zveza društev upokojencev Slovenije podelila društvu veliko plaketo, KS Gorje pa plaketo krajevne skupnosti.
Gorjanski upokojenci so se od leta 1950 vključevali v podružnico slovenskega društva upokojencev na Bledu. Februarja 1952 so ustanovili svojo podružnico, ki je sprva imela le 52 članov. Vodiljo je Janko Praprotnik, za njim pa so bili predsedniki še Krišpin Ogris, Ciril Šubic in Anton Lot-rič. Podružnico so preoblikovali v društvo leta 1975, ko je predsednik postal Jože Gorenc. Njemu sta sledila Matevž Bizjak in Jože Albreht. Leta 1996 je prevzel vodenje Vlado Repe, ki se je v društvo včlanil štiri leta prej.
"Danes pokriva naše društvo 13 zaselkov, kjer imamo 9 poverjenikov. Oni skrbijo za povezavo med 491 člani. V zadnjih letih seje povečalo zanimanje za članstvo, saj ni v društvu le okrog 20 odstotkov upokojencev. To je potrdilo, da delamo dobro. Pomembno vlogo
ima Silva Frčej, ki je podpredsednica društva in referent za izlete, kulturo in izobraževanje. Ob srečanjih upokojencev imamo vsaj 3 izlete po Sloveniji, skupaj z društvoma Bled in Zasip pa obiskujemo razne kulturne prireditve. Vsako prvo sredo organiziramo zdravstvena predavanja in laboratorijske meritve v društvenem prostoru, za kar skrbi Zdenka Kr-ničar iz ZD Bled. Veliko dela ima tudi Ivanka Šranc kot referent za šport in rekreacijo. Pozimi sankamo, smučamo in tečemo na smučeh, enkrat na teden pa imamo rekreacijo v šoli. Poleti nas privlači plavanje, odbojka, balinanje, kegljanje in planinstvo. Na tekmah smo najboljši v smučanju in plavanju. Radi pomagamo pri prireditvah Športnega društva in sodelujemo z drugimi društvi v Gorjah. Seveda ne pozabljamo na ti-
DRUŽINSKI NASVETI
Mali kuharski mojster (2)
Damjana Šmid
Predšolsko obdobje ima poleg živahnosti in radoživosti otrok tudi to prednost, da imajo otroci več prostega časa kot šolski otroci in s tem se ponuja seveda več možnosti za ustvarjalno preživljanje prostega časa. Poleg tega pa jih veseli prav vse, od kuhanja do pranja perila pa do nabiranja kamnov. Otrok v starosti od treh do petih let nam je lahko že v konkretno pomoč pri kuhinjskih opravilih. Pri peki peciva ali piškotov naj maže pekače, nosi sestavine po naših navodilih iz hladilnika ali iz omare, stepa jajca, meša maso za palačinke, namaže palačinke in podobno. Posebno veselje imajo otroci s peko piškotov ali s pripravo enostavnih čokoladnih ali kokosovih kroglic. Poskrbimo za malo manjši valjar za drobne ročice ter za raznovrstne modele in dodatke, kot so orehi, lešniki, marmelada, čokolada v prahu in podobno. Ob uporabi pečice poskrbimo za razlago o varnosti v kuhinji, o opeklinah in nesrečah, ki se lahko zgodijo pri neprevidnem ravnanju. Že od malega pa navajajmo otroke tudi na lepo pogrnjeno mizo, na uporabo prtičkov in na pravilno rabo jedilnega pribora. Da o branju časopisa (čeprav je to Gorenjski glas..) pri mizi ne govorimo... Obroki naj bodo nekaj lepega in pri tem bodimo otrokom za zgled. Otroci radi poskrbijo za rože, ki krasijo mizo in uživajo ob soju sveč... Zato ne čakajmo posebne in še bolj posebne dni, praznike in priložnosti, marveč si naredimo posebne dni kar sami. Naj bo miza lepo pogrnjena za posebno lep, sončen dan, praznujmo poletje in trenutke, ko otrok skoraj sam pripravi obrok ali pa dan. ko sam zaveže vezalke. Pri tem naj se nam ne zdi škoda uporabljati kristalnih kozarcev ali jedilnega servisa naše babice. Življenje preveč hiti, da bi čakalo, kdaj bo naslednja priložnost. Ob toplih dneh, ki prihajajo imajo otroci posebno veselje na piknikih ali pri obrokih, ki jih pripravimo v naravi. Naj nam bodo v pomoč pri pripravi obloženih kruhkov, sadnih solat, oblikovanju če-vapčičev ali pri mešanju velike sklede solate. Ponosni bodo, ko bomo zbrani druščini povedali, čigava zasluga je pisana sadna solata. Posebno veselje jim bomo naredili z ledenimi kockami, ali z navadnimi ali pa s takšnimi, ki smo jim dodali narezane limone, pomaranče in drugo. Seveda pa nc pozabimo na izdelavo domačega sladoleda, pri katerem bodo z velikimi očki radovedno čakali, kdaj končno se bo sladoled strdil. Seveda pa jim v tej starosti tudi že pokažemo, kako pospravijo pribor za s^eboj, kako pobrišejo mizo in kam dajemo odpadke. In ko smo že pri odpadkih - nikar, nikar ne mečimo hrane v smeti, rajši skuhajmo premalo kot preveč. Čeprav živimo v modernem svetu in smo vsega navajeni, na kruh v smeteh pa se nikar ne privadimo, prav?
Slovenska zveza je DU Gorje nagradila z veliko plaketo, predsedr Vlado Repe pa je prejel tudi zahvalo ZDUS.
Upokojenke so prvič pripravile razstavo vezenih in kvačkanih izdelkov.
ste člane, ki praznujejo visoke jubileje, obiskujemo upokojence v radovljiškem domu in se poslovimo od umrlih na pogrebih. V bodoče si bomo prizadevali za ureditev lastništva društvenih prostorov in stalno financiranje iz proračuna občine Bled," je povedal predsednik Vlado Repe pred petkovo svečanostjo.
Za i50-letni jubilej društva so pripravili proslavo, na kateri seje zbralo v OŠ Gorje poleg domačinov tudi veliko gostov. Prizadevno delo upokojencev je najprej pohvalil Alojz Poklukar, ki je društvu predal plaketo KS Gorje. Pozneje je podžupan Jože Anto-nič izrekel čestitke v imenu občine Bled, ki je nagradila društvo s častnim znakom ob nedavnem občinskem prazniku. Slavljencem je spregovoril predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je društvu podelil veliko plaketo. Zahvale s plaketami ZDUS so prejeli Marija Bernik, Janez Repe, Vlado Repe in Janez Zalokar. Predsednik območne zveze Matija Mar-kelj je izročil zahvale z listino ZDUS 7 članicam in članom, društvena priznanja pa je prejelo 10 članov in 13 drugih društev ter ustanov. S kulturnim programom so upokojence obdarili učenci OŠ Gorje, pevski zbor Gorjanski fantje, oktet LIP Bled in harmonikarji Angela Šterk, Albin Černe, Florjan Tišler ter Lovro Pretnar. Po prireditvi so si obiskovalci
ogledali razstavo več kot sto izdelkov s tečaja ročnih del, ki gaje vodila Simona Urevc Repinc.
Praznovanje bodo nadaljevali v sredo, 8. maja 2002, ko se bo ob 10. uri začelo zabavno srečanje z družabnimi igrami, srečelovom in plesom na Homu. V petek, 10. maja, ob 8.30 bo v Spodnjih Gorjah balinarski turnir, za katerega se je prijavilo 8 ekip.
Stojan Saje
Ljubitelji razkrivajo nedrja Zemlje
Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič povezuje zbiralce iz vse Slovenije. V svojih vrstah imajo tudi ugledne strokovnjake.
Retnje pri Tržiču - Pisana druščina več kot dvesto članov počne marsikaj zanimivega. Ob izobraževanju in ekskurzijah skrbijo za izdajo glasila in znamk, v ospredju pa je sodelovanje na razstavah. Društvo bo še naprej vodil dr. Bojan Ogorelec iz Ljubljane, ki podpira ustanovitev odbora za organizacijo tržiške prireditve MINFOS.
Letošnjo skupščino Društva prijateljev mineralov in fosilov iz Tržiča so imeli v bližnjih Retnjah. Pred njo so v hramu ob gostišču Smuk odprli stalno zbirko fosilov, prodajno razstavo mineralov in zeliščno lekarno. Za to sta ob lastniku Simonu Smuku poskrbela člana Bojan Žnidaršič iz Pristave pri Tržiču in Božo Stojanovič iz Kranja. Srečanje so sklenili s predavanjem o poti po Maroku, ki ga je Davorin Preisinger iz Kranja popestril z diapozitivi.
Udeležence skupščine je pozdravil predsednik društva dr. Bojan Ogorelec. Izrazil je zadovoljstvo, da društvo deluje že 27 let, kar je le tri leta manj od prve mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču. Člani so najbolj aktivni prav pri sodelovanju na raznih razstavah. Še posebej so
veseli, da so v svoje vrste privabili okrog 30 novih članov. Sedaj jih imajo 217, ki so plačali članarino. Kot je ugotovil Pavel Florjančič iz Škofje Loke, ki je vodil skupščino, so kar pisana druščina. V njej so mladi in starejši iz raznih krajev države, ki jih zanimajo bogastva iz nedrij Zemlje.
Več članov se odloča za pisanje in objavo člankov v društvenem glasilu. Lani so izdali obsežno 25. številko Novic in tanjšo 26. številko. Tudi letos bi že morali pripraviti novo, a nimajo dovolj denarja niti za tisk niti za pošiljanje, je povedal tajnik Preisinger. Poročal je še o drugem delu, ki ga ni bilo malo. Poskrbeli so za izdajo novih znamk z geološkimi motivi, na ekskurzijah so obiskali sejma v Miinchnu in Bologni, pripravili so izobraževanja doma in sodelo-
Člana društva Bojan Žnidaršič in Božo Stojanovič sta v hramu Simona Smuka (na sredini) postavila zbirki fosilov in mineralov.
Novo športno društvo
Kovor - Prebivalci krajevne skupnosti Kovor v občini Tržič so že nekaj časa razmišljali o ustanovitvi športnega društva. Idejo so uresničili pred nedavnim. Na ustanovnem občnem zboru se je aprila 2002 zbralo v domačem gasilskem domu 37 članov, ki so izvolili 9-članski izvršni odbor. Vodil ga bo predsednik Zoran Drob-njak, sekretar pa bo Slavko Valjavec. Za začetek je vodstvo KS Kovor prispevalo društvu 18.500 tolarjev, ki so jih zbrali z vstopnino na spomladanski prireditvi v kraju. Glavni namen društva je seveda druženje prebivalcev ob športu in rekreaciji. Poleg nogometašev in kegljavcev, ki nastopajo tudi na tekmovanjih, imajo precej ljubiteljev teka, pohodov in tenisa. V društvo bodo radi sprejeli vsakogar, ki se jim bo pridružil pri dejavnostih in uresničevanju skupnih načrtov. Ko bodo imeli več članov, bodo ustanovili tudi sekcije za posamezne dejavnosti. Najzahtevnejši cilj društva, ki ga bodo skušali doseči ob pomoči krajevne skupnosti in občine, bo izgradnja športnega igrišča ob gozdu med Kovorjem in Zvirčami. Sedaj imajo lc zasilno igrišče z dvema goloma in košem, do katerega pa je težak dostop. Člani društva bodo pomagali tudi pri izvedbi prireditev v kraju. Prva priložnost za to bo že na tradicionalnem družabnem srečanju krajanov ob prvomajskem kresu, ki bo 30. aprila zvečer pri gasilskem domu v Kovorju. Stojan Saje
Zoran Drobnjak
vali na raznih razstavah, posebej številčno v Tržiču. Matija Križnar je člane seznanil, da bodo posodobili tudi obveščanje z elektronskimi objavami. Lado Srečnik pa je kot predsednik Turističnega društva Tržič opozoril na čedalje težje zagotavljanje denarja za organizacijo Mednarodnih dni mineralov, fosilov in okolja. Tudi pri pripravi 30. prireditve MINFOS so imeli vrsto težav, zato je predlagal, da bi imenovali pri društvu organizacijski odbor za najpomembnejšo razstavo.
Pobudo domačinov so sprejeli člani in predsednik društva. Na volitvah so se odločili, da jih bo še naprej vodil dr. Bojan Ogorelec. Novi tajnik je postal Slavko Hočevar iz Kranja, za urejanje Novic pa je zadolžena Zvonka Pretnar iz Tržiča. Pomladili so odbor za znamke, v katerem je zamenjal Mirka Majerja iz Tržiča Jure Žalohar iz Kranja.
Stojan Saje
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Oče Billot, Ušeničnikov učitelj
Zadnjič smo videli, da je v času Ušeničnikovega gimnazijskega šolanja vladalo v Alojzijevišču, kjer je takrat stanoval, razmeroma "liberalno" vzdušje -in da bi se lahko njegov osebni in duhovni razvoj, če ne bi bil poslan v Rim. odvijal tudi precej drugače; namesto modroslovca bi morda postal leposlovec, namesto prvaka konservativcev manj konservativni ideolog... Doba rimskega šolanja (1888-9$) je bila
aii/ odločilna. V jezuitskem kolegiju (iermanik, kjer je bival, so bile po zapisu Ušeničnikovega mlajšega vrstnika dr. Mihaela Opeke odločilne tri stvari: "prvovrstni dobri Zgled vseh gojencev, brezmejna avto
riteta predstojnikov in blagodejna samotnost ali
hr,most. V (iermaniku ni bilo nobenega gojenca, ki bi, kakor pravimo, ne hotel prav storiti. Vsi smo z
močno voljo hoteli biti dobri, vsi smo hrepeneli nakvišku". "Malomarnega, brezbrižnega, mlačnega gojenca" - takega v Germaniku sploh ni bilo, "zakaj kakor hitro bi ga bili opazili, bi moral tudi že izginiti iz zavoda". Avtoriteta predstojnikov ni trpela "ne ugovora ne omalovaževanja ne kritike". Vendar vsa ta pokorščina "ni bila suženjska, mračna, spremljana od upornih misli in želja, ne, bila je radovoljna, vesela, vdana, z mislimi in željami obrnjena navzgor". V zavodu je veljala "nedotakljiva zapoved" strogega molka in največje zbranosti, razen v času, ki je bil določen "za pametno mero res veselega razvedrila ".
Tako v Germaniku. Na papeški univerzi Gregoriani pa je med odličnimi profesorji slovel zlasti, oče Louis Billot, učitelj dogmatike. Ko je Ušeničnik bistro rešil neko nadvse zapleteno vprašanje, je vzkliknil: "boje angelski razum!" Ušenic ko se je vrnil v Ljubljano, zapisal:
Stara cerkev sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko; vanjo sta hodila tudi Tavčar in Ušeničnik.
ni k pa je o njem, "Danes nam je
govoriti o skromnem, ponižnem možu, ki pa mu gre ime zvezde prve vrste na obnebju pomlajenega sho-lastičnega bogoslovja. P. Billot je ime temu možu Francozu... Kdor bi poznal moža globokoumnega; kdor bi ga motril v njega preprosti delavnici, v nizki celici, zakopanega med knjige, kako sloni ob pultu, podpira glavo in kako mu bistre jasnega duha nepremično zre v globoko vprašanje, hoteč ga doznati, premo-triti, razjasniti, osvetliti do dna -temu bi bilo a priori jasno, da kar osnuje in napravi tak mož, ne more biti skrpano delo."
Ta skromni menih, odlični profesor in navdušujoči pridigar, je bil pozneje (1911), ko mu je bilo že 66 let, povišan v kardinala. Toda /929 se je tej časti odpovedal in živel do smrti 1931 spet kot čisto preprost redovnik; "samo tako se je spet počutil srečnega, kakor je dejal, medtem ko ga je bilo v rdečem škrlatu in ob časteh tako zelo sram". Po značaju je bil "veder, živahen, temperamenten, obenem globok in neizre-
čeno plemenit... Slovane je rad imel. Zlasti če so mu bili tako prvovrstni učenci kakor naš dr. Aleš Ušeničnik. Kako prisrčno se ga je spominjal še kot kardinal! Ko sem se mu - pripoveduje dr. Opeka - ob ponovnem obisku Rima l. 1925 šel poklonit v Amerikanski zavod, kjer je kot kardinal stanoval, je bilo eno njegovih prvih vprašanj: 'Ed il nostro Alessio che cosa fa?' (Kaj pa počne naš Aleš?)"
Oče Billot je bil tudi tisti, ki je Aleša leta 1895 ob sklepu njegovega bivanja v Rimu kakor svojega duhovnega sina povedel k novomašnemu oltarju v cerkvi na grobu sv. Aleša na Aventinu. "Spremljan od svojega najljubšega profesorja p. Billota, je veliki njegov učenec opravil le-tu prvo sv. daritev, ponižno in skromno, kakor je sam ves ponižen in skromen - a zato z nič manjšo notranjo tolažbo in ginje-nostjo." Vpliv prof. Billota je bil odločilen tudi v Ušeničnikovem ključnem odnosu do Tomaža Akvin-skega. Eden njegovih sodobnikov je zapisal, da je spadal oče Billot med najbolj goreče učence sv. Tomaža. "Toda njegova zvestoba ni bila slepa in zgolj pasivna. Od svojega mojstra ne sprejema sklepov, ki bi jih nato ponavljal. Tisto, kar sprejema, so marveč velike vodilne ideje, ki razsvetljujejo njegovo pot, plodovita načela, v katera se vglablja in jih razvija z redko intuitivno močjo." Enako je veljalo za Ušeničnikov odnos do prvaka sholastike.
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
•••••••
KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si
Torek, 30. aprila 2002
Lani je urad za preprečevanje pranja denarja prejel novih 81 zadev
Umazani denar v nepremičninah in podjetniških naložbah
Pripravlja se sprememba zakona o preprečevanju pranja denarja, saj naj bi med drugim v novi zakon vključili tudi protikorupcijsko klavzulo pri prodaji državnega premoženja. Borisu Šuštarju, nekdanjemu državnemu sekretarju, so na dveh računih v Švici blokirali 281 tisoč evrov, za katere sumijo, da izvirajo iz kaznivih dejanj. V Sloveniji kriminalne
združbe iz nekdanje Sovjetske zveze denar perejo v nepremičninskih in podjetniških naložbah.
Ljubljana - Na Uradu za preprečevanja pranja denarja, ki ga vodi Klaudijo Stroligo, ki je na minuli tiskovni konferenci spregovoril o delu urada, so lani prejeli v obravnavo 81 novih zadev, pri katerih so bili podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja po 252. členu Kazenskega zakonika.
Skupno je urad v obdobju zadnjih šestih let prejel 481 zadev, in sicer leta 1995 58 zadev, leto kasneje 53 zadev, leta 1997 56 zadev, leta 1998 65 zadev, leta 1999 73 zadev, leta 2000 95 zadev in lani 81 zadev. Ob primerjavi teh podatkov so ugotovili, da se je število obravnavanih zadev v zadnjih letih nenehno povečevalo, lani zmanjšalo. Razlogi so predvsem v zmanjšanju števila prijav v zvezi s kaznivimi dejanji prepovedanega prehoda čez državno mejo.
Prav tako je lani urad zaključil 80 zadev, od skupno 481 zadev pa v zadnjih šestih letih zaključil 363 zadev ali približno tri četrtine vseh. Ob koncu lanskega leta je bilo v uradi v obravnavi še 118 nerešenih zadev. Urad je na osnovi podatkov o gotovinskih transakci-
jah, ki mu jih posredujejo večinoma banke, APP, menjalnice, igralnice, pošta, hranilnice in ki presegajo 4 milijone in 600 tisoč tolarjev ter jih je ocenil kot sumljive, podatke posredoval državnim organom zaradi suma pranja denarja. V vseh letih, odkar deluje, je bilo po številkah urada 1476 takih transakcij, in sicer 22 domačih in 40 tujih fizičnih oseb. tri domače pravne osebe in 9 tujih pravnih oseb. Lani je kriminalistom ali na državno tožilstvo posredoval osemnajst zadev ali 22 odstotkov vseh v tem letu zaključenih zadev, skupaj v sedmih letih delovanja pa 97 zadev. Razen tega je državnim organom poslal še dvanajst dopolnitev obvestil o sumljivih transakcijah in dve informaciji o sumu drugih kaznivih dejanj.
Policiji bo treba povrniti stroške
Zakon o javnih zbiranjih določa, da bo tisti, ki ne bo imel dovoljenja za organizacijo javne prireditve, policiji plačal stroške varovanja shoda. Obvezno varovanje diskotek in nočnih klubov po predpisih o zasebnem varovanju.
Kranj - Slovenska vlada je v državni zbor v tretje branje vložila zakon o javnih zbiranjih, ki evropsko primerljivo ureja področje javnih shodov in javnih prireditev.
Zakon prinaša vrsto liberalnejših rešitev, vendar veliko bolj kot dosedanja zakonodaja poudarja vlogo organizatorja shodov in javnih zborovanj. Novi zakon se ne uporablja za srečanje funkcionarjev in politikov z volivci v zaprtih prostorih, prav tako ne za prireditelje, ki v okviru svoje dejavnosti organizirajo razne prireditve, kot so denimo gledališke in kino predstave in podobne prireditve, tudi verska zborovanja. Za shode na javnih prostorih, cestah in za večje športne prireditve, na katerih pričakujejo vsaj okoli 3000 ljudi, za prireditve, na katerih se lahko pričakuje, da bodo uporabljena sredstva, ki bi lahko ogrožala življenja, bo potrebno dovoljenje. Dovoljenje bo tako kot doslej izdajala upravna enota, prireditev ali shod pa bo treba prijaviti lokalni skupnosti in tudi policiji. Nedovoljenih prireditev oziroma prireditev, ki ne bodo imela dovoljenja, policija sicer ne bo ra/puščala, bo pa organizator kaznovan za hujšo kršitev, policiji pa bo moral povrniti stroške varovanja shoda ali prireditve. Dopustna bodo spontana zbiranja, ki imajo značaj javnega shoda. Zakon predvideva hitrejše reševanje pritožb, kar bo vsekakor povečalo pravno varnost.
Zakon prepoveduje zbiranja, katerih namen je nered, pozivanje k takšnemu ravnanju, povzročanje nasilja ali motenje javnega reda. Tisti, ki bo organiziral shode, bo moral imeti ustrezne psihofizične lastnosti in bo moral biti polnoleten. Zakon natančno določa tudi vloge rediteljev, za diskoteke in nočne bare pa zahteva varovanje po predpisih o zasebnem varovanju. Vlogo policije zakon omejuje predvsem na nadziranje in vzdrževanje javnega reda. D.S.
Davčne utaje in goljufije
Urad za preprečevanje pranja denarja, ki sodeluje s sorodnimi uradi v 21 državah in z eno mednarodno organizacijo, je z njimi konkretno sodeloval v 37 zadevah s področja sumljivih transakcij. V enakem obdobju je prejel zaprosila za skupno 21 zadev od sorodnih uradov iz petih držav.
Zakon določa, da lahko, če urad oceni, daje podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, odredi začasno ustavitev izvršitve transakcije. Začasna ustavitev lahko traja največ 72 ur - prej 48 ur. Lani so to pooblastilo uporabili le enkrat, v celotnem obdobju delovanja urada pa petnajstkrat. Zaseg oziroma začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je v zadnjih šestih letih sodišče odredilo v skupno trinajstih zadevah. Skupaj je bilo v obdobju petih let zaseženega denarja za skoraj 23 milijardi tolarjev, 63 milijonov nemških mark, 2,2 milijardi italijanskih lir in 9 milijonov ameriških dolarjev. Ta sumljivi denar izvira večinoma iz kaznivih dejanj ilegalnega prehoda državne meje, davčnih utajitev, zlorabe položaja, goljufije, nedovoljene trgovine z mamili in korupcije.
Na uradu pravijo, da se iz leta v leto povečuje število tujcev, ki perejo denar pri nas, tudi Američanov. Pred tedni je urad zaustavil
transakcijo v višini 1,2 milijona ameriških dolarjev, saj obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. Kot je dejal direktor urada, gre pri tem za stare znance, osumljence, ki jih pozna policija v več državah.
Sodne zamude
Na uradu so lani zaradi terorističnega napada na ZDA preverili 1985 oseb, ki naj bi bile povezane s terorizmom, vendar seje izkazalo, da nobeden ni sodeloval v slovenskem finančnem sistemu. Umazani denar prihaja v Slovenijo večinoma iz vzhoda, predvsem iz držav nekdanje Sovjetske zveze, ki denar perejo v nepremičninskih in podjetniških naložbah. Z našo državo naj bi bilo tako povezanih okoli 10 milijonov dolarjev teh transakcij, so pa tudi razviti računi Bank of New York. Iz naših igralnic ni dosti sporočil o pranju denarja, tudi zato ne, ker je pri nas obvezna identifikacija ob vhodu, za dobitke pa ne izdajajo potrdil.
Urad je državnim organom posredoval obvestila o sumljivih transakcijah v 897 zadevah. Pristojne policijske uprave so v petih letih na pristojna državna tožilstva podale skupaj 31 kazenskih ovadb zoper 94 fizičnih oseb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja, od tega
so bile lani podane štiri kazenske ovadbe zoper sedem posameznikov. Ob štirih kazenskih ovadbah so bile kar tri podane na osnovi uradovih obvestil o sumljivih transakcijah, v zadnjih letih je bilo med 31 kazenskimi ovadbami kar 20 takih, ki jih je posredoval urad, z zbiranjem podatkov in dodatnimi pojasnili pa so sodelovali še pri sedmih kazenskih ovadbah.
In kako je bilo nato s kazenskimi ovadbami?
Tri je državno tožilstvo zavrglo, za sedem še ni odločitve, tri se še obravnavajo, za osem je preiskava končana, za sedem so vložene obtožnice, za eno je bila izrečena oprostilna sodba, dve še nista pravnomočni. Po mnenju direktorja urada je od 31 kazenskih ovadb pet takih, pri katerih prihaja do neupravičenih zamud pri obravnavi zadev. V enem primeru je obtožnica pravnomočna že 27 mesecev, glavne obravnave pa sodišče še ni razpisalo, vendar pa je bil na splošno v zadnjem času odpravljen zastoj pri obravnavi kaznivih dejanj pranja denarja.
Novih sedem kazenskih ovadb
Pripravlja se nova sprememba zakona o preprečevanju pranja denarja, saj je zakonodaja o tem, kako v igralnicah izvajajo zakon, pomanjkljiva, razen tega pa si že-
lijo, da bi ob prodaji državnega premoženja v pogodbe vključili tudi klavzulo, da je pogodba nična, če se ugotovi, da je pri tem prišlo do podkupovanja.
Med konkretnimi zadevami je omenil Posočje, kjer ni šlo za sum pranja denarja, ampak za druga kazniva dejanja - pri tem so zasegli osem avtomobilov in nekaj nepremičnin. V najbolj odmevni korupcijski aferi pa so državni organi v Švici blokirali nekdanjemu državnemu sekretarju dr. Borisu Šuštarju 281 tisoč evrov in za te sumijo, da izvirajo iz kaznivega dejanja pranja denarja. Sicer pa je policija vložila sedem novih kazenskih ovadb zoper njega in nekatere druge, med njimi so tudi direktorji podjetij. Okrožno državno tožilstvo je v teh primerih že zahtevalo uvedbo preiskave.
Dr. Boris Šuštar se je kasneje skupaj s Helsinškim monitorjem odzval na nastop direktorja urada Klaudija Stroliga na javni tiskovni konferenci in vložil kazensko ovadbo proti njemu, saj naj bi pri razkritju višine njegovega denarja v Švici šlo za protizakonito javno izdajo osebnih podatkov, denar pa naj ne bi izhajal iz sumljivih poslov, ampak je bil pošteno zaslužen. Tudi v primeru Josipa Lon-čariča je urad dosegel začasno sodno odredbo za zaseg določenega premoženja, ki ga ima v Sloveniji. Darinka Sedej
Prva vožnja - varna vožnja
Inštitut za varovanje zdravja in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta v slovenskih porodnišnicah pripravilo akcijo izposoje varnostnih sedežev za dojenčke. Tuje izkušnje kažejo pravilnost te odločitve.
Kranj - Od 11. do 17. marca je v Sloveniji potekala republiška preventivna akcija pod naslovom Slovenija - pripni se. Akcijo so pripravili skupaj z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V Sloveniji je 2.900 policistov v teh dneh kaznovalo 4.994 ljudi, izrekli so 437 opozoril. 285 vodij okolišev je obiskalo 767 osnovnih šol in vrtcev, kjer so razdelili 7 tisoč brošur na temo Naj se otroci vozijo varno. Pred vrtci pa so tudi opozarjali starše, naj otroke pripnejo.
Akcija se bo nadaljevala julija, ko bodo ponovno na ta način pre-
verjali uporabo varnostnih pasov v vozilih. Na Gorenjskem se je lani zgodilo 2777 prometnih nesreč, v katerih je 23 oseb umrlo, 60 pa je bilo poškodovanih. Kar 350 voznikov ni bilo pripetih z varnostnim pasom in 266 potnikov. Odstotek uporabe varnostnih pasov je le 78-odstoten, na zadnjem sedežu pa je bilo privezanih le 21 odstotkov potnikov.
V Sloveniji še vedno največkrat otroci umrejo zaradi poškodb in zastrupitev, pri čemer so najpogostejši vzrok smrtnih nesreč prometne nezgode. Otroci so v prometu smrtno poškodovani predvsem kot potniki in pešci. V zadnjih letih opažajo, da postaja de-
lež poškodb otrok, ki so udeleženi v prometu, čedalje večji.
Tveganje za nastanek hude telesne poškodbe ali smrti otroka pa se lahko zmanjša za 70 odstotkov s tem, da je otrok v avtomobilu pripet v pravilno nameščenem otroškem varnostnem sedežu, ki je primeren otrokovi starosti.
Zato je inštitut za varovanje zdravje v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil preventivni program Prva vožnja - varna vožnja, v katerem bodo v slovenskih porodnišnicah starše novorojenčkov seznanjali z razlogi, zakaj je treba dojenčka voziti v sedežu in jih spodbujali, da čimprej ku-
pijo kvaliteten sedež ali si ga izposodijo.
S pilotskim projektom so začeli v porodnišnici Izola. V anketi, ki so jo opravili v slovenskih porodnišnicah, so ugotovili, da bi se starši odločili za izposojo sedeža v 45 odstotkih primerili in v 38 odstotkih bi si želeli možnost izposoje v porodnišnici. Izkušnje tujih preventivnih programov kažejo, da je možnost izposoje varnostnih sedežev za dojenčke v porodnišnicah povečala pogostost in pravilnost uporabe sedežev -v/rok je v nižjih stroških nabave in strokovnem svetovanju v porodnišnici.
Darinka Sedej
Kako vročiti sodbo ali tožbo?
V Sloveniji je bilo kar nekaj - tudi odmevnih primerov -, ko naslovniki niso želeli prevzeti sodnih pisanj in so se izogibali vročitvi. Zdaj zakon o pravdnem postopku ureja tudi to vprašanje na način, ki je enak nemškemu pravu.
pri ureditvi vročanja. Če vročevalec - pismonoša, delavce sodišča ali zasebni vročevalec - ne more pustiti obvestila pri odraslih članih gospodinjstva, hišniku, sosedu. It) obvestilo pusti v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja. Pri vročitvah je treba opraviti največ dva poskusa vročitve. Tildi po nemškem pravu se omogoča nadomestno
vračanje tudi najpomembnejših pisanj, tožbe ali
sodbe na način, da se. če osebna vročitev ne uspe.
vročitev opravi tako. da se pisanje položi pri sodiš
či, pošti, občini ali policiji, v poštnem nabiralniku pa se pusti Obvestilo o vročitvi. Nemško ustavno
sodiiče je ta način vročanja Že potrdilo, da ni v neskladju / ustavno pravico do i/javljanja v postopku. Ob bolj strogih pravilih o vročanju pa se seveda povečuje tudi pomen instituta vrnitve \ prejšnje stanje,
v primeru, če stranka i/ opravičenih ra/logov pisanja dejansko ni sprejela D.S.
Kranj - Zakon o pravdnem postopku je v primerjavi s prejšnjim prinesel precej sprememb, katerih namen je bil zagotoviti učinkovitost vročanja sodnih pisanj, lako je omogočil vročanje preko zasebnega vročevalca, razširil časovne in prostorske meje vročanja, opredelil posebne določbe o vročanju subjektom vpisa v sodni register...
Zakon je določil tudi, tla se pisanje vrne sodišču ali izroči pošti, pusti na vratih oziroma V poštnem nabiralniku, na prebivališču naslovnika pa pust i obvestilo, kje je pisanje in rok petnajstih dni, v kate rem ga mora naslovnik prevzeti. Vse to v primeru, če pisanja ni mogoče vročiti naslovniku ne odrasle mu članu gospodinjstva ne hišniku ali sosedu o/iro ma osebi, ki je zaposlena na enakem delovnem mestu.
S predlogom /akona o spremembah zakona o pravdnem postopku se odpravljajo pomanjkljivosti
Komisija za ugovor vesti vojaški obveznosti odslej tudi v Kranju
Vojska brez puške
Namesto krovne komisije pri ministrstvu za obrambo je bilo aprila ustanovljenih šest pokrajinskih komisij za ugovor vesti vojaški dolžnosti. Kranjska, ki pokriva Gorenjsko, se je v četrtek prvič sestala. Največ gorenjskih fantov želi
služiti domovini z delom na humanitarnem področju.
Kranj - Razloga za ustanovitev šestih pokrajinskih komisij za ugovor vesti vojaški dolžnosti sta bila predvsem dva; komisija pri ministrstvu za obrambo je bila dobesedno zasuta z vlogami nabornikov za civilno služenje vojske, razen tega pa je bila Ljubljana za nabornike iz vse Slovenije tudi bolj ali manj daleč. Od aprila torej obstaja šest pokrajinskih komisij: v Kranju, Mariboru, Celju, Novem mestu, Ljubljani in Kopru.
Kranjsko komisijo vodi predsednik Matevž Kleč oziroma v njegovi odsotnosti namestnik Nebojša Vasic, oba sta uslužbenca upravne enote, v njej pa so še psiholog, zdravnik, socialni delavec in predstavnik ministrstva za obrambo.
"Spomnim se, da smo leta 1993 imeli v kranjski občinski dvorani posvet za nabornike z vse Gorenjske na temo civilnega služenja vojaškega roka. Prišlo je samo dvanajst fantov. Zdaj jih je na Gorenjskem okrog 500, ki želijo vojaško uniformo in orožje zamenjati za t.i. družbeno koristno delo," pravi Matevž Kleč. "Letos pričakujemo nekaj manj vlog, ker po opravljeni delovni obveznosti fantje ne odhajajo več domov, ampak ostanejo v organizaciji, v kateri služijo vojaški rok."
Komisija, ki je s konkretnim delom, to je z reševanjem vlog, začela v četrtek, se bo v naslednjih
par mesecih očitno dokaj pogosto sestajala, saj je iz Ljubljane "podedovala" 151 nerešenih vlog, na njen naslov na Stritarjevi 8 pa je prišlo tudi že pet vlog.
"Do konca junija naj bi zaostanke podelali, naprej pa delali tekoče. Moj vtis, ki sem ga dobil po prvi seji, je zelo ugoden. Naborniki so se pred komisijo dobro zagovarjali, zavrnili smo samo enega, ker bi vojaški rok želel odslužiti kar v svoji službi," je dan kasneje povedal Matevž Kleč.
Ugovor vesti vojaški obveznosti lahko poda nabornik ali vojak, ki že služi v Slovenski vojski, pa tudi t.i. rezervist po odsluženem vojaškem roku. Največ vlog je od nabornikov, v glavnem jih vlagajo po sprejetem pozivu za vojsko, čeprav bi jih lahko že po prvem naboru.
"Komisija samo reši status civilnega služenja, napotitev pa je
V domovih starejših so civilni vojaki priljubljeni..
stvar izpostave ministrstva za obrambo. Komisija praviloma upošteva želje vlagateljev, na katerih področjih bi radi civilno služili, ne pa tudi, v kateri konkretni organizaciji. Teh je trenutno 115, nov razpis za pridobitev koncesije pa prav zdaj poteka. Problem je, ker morajo organizacije poslej poskrbeti tudi za nastanitve "civilistov",
nekatere jih morajo celo najeti."
Da fantje na civilnem služenju vojaškega roka opravljajo zelo koristno delo, se s Klečem strinja tudi njegov namestnik Nebojša Vasic. Največjih želi delati na humanitarnem področju, to je v domovih za starejše, bolnišnicah, šolah s posebnimi pogoji ipd.. Da delo ni lahko in pisano na kožo vsakemu fantu, dokazujejo primeri, resda redki, ko kdo tudi "obupa". Sicer pa imajo v vseh sredinah, še posebej v domovih za starejše, mlade pomočnike zelo radi.
"Po zakonu obstajajo trije razlogi za civilno služenje vojaškega roka: humanitarni, religiozni in filozofski. V vlogah je najpogosteje zapisano odklonilno stališče do orožja, vojne, vojske kot institucije, ki uči ubijanja, skratka nasilja," pravi Nebojša Vasic.
Komisija mora najkasneje v šestih mesecih rešiti vloge nabornikov in rezervistov, najkasneje v treh pa vloge tistih, ki so na služenju vojaškega roka v Slovenski vojski, pa bi radi nadaljevali civilno služenje. Prav slednje komisija obravnava prednostno, prednostno pa obravnava tudi stare do 27 let. Helena Jelovčan
Petkov večer v marici
Imamo različne oblike intervencij - javni kraj, lokal, zasebni prostor. Vsaka zase potrebuje določeno pripravo, kajti če mož tepe ženo, je to drugače, kot če se stepejo v gostilni.
Kranj - "Ja. dekleta, kakšen čas sta si pa izbrali? Okoli sedme zvečer so ljudje še dokaj normali drug do drugega, kasneje, po polnoči, se jim začne dogajati," sva bili s fotografinjo deležni stavka iz ust vodje patrulje kranjske policijske intervencijske službe.
• mm
«1 mm BI jjjjHHj M min «i WJH
Petek zvečer, skorajšna polna luna in prosta sobota oziroma praznik so tistega večera botrovali ogromnemu številu obiskovalcev mesta Kranja. Največ je bilo šestnajst- in sedemnajstletnikov. S fotografinjo sva se odločili, da bova naredili reportažo, kako izgleda običajen delavnik policista, katerega naloge so intervencije, čeprav na kranjski policijski postaji pravzaprav nimajo tako strogo ločenega dela glede kršitev javnega reda in miru ter cest. Če je potrebno priskočiti na pomoč, potem to stori tudi intervencijska služba. Čeprav je primarna naloga intervencijske službe, da poskrbi za primere kršitve javnega reda iti miru, sledijo pa tudi splošne naloge. Včasih ljudje zaprosijo za intervencijo, včasih pridejo na policijsko postajo kar sami. Delo samo je zahtevno, tako fizično kot psihično, primeri so si popolnoma različni, nekateri se ponavljajo, jih je pa seveda kar veliko.
Pokrivajo območje Kranja in okolico. Izvajajo se kontrole pomembnejših objektov - pošta, banke, naprimer; spalnih naselij, parkirišč -, kjer prihaja do vlomov. Kraj sc izbere glede na problematiko, glede na zadrževanje sumljivih oseb. Se je že zgodilo, da so dobili anonimen klic, da v avtu nekdo tepe dekle. Pa se je najbližja patrulja odpeljala pogledat, kaj se dogaja. Ker se v določenih predelih, obronkih gozdičkov in parkiriščih velikokrat zadržujejo različni pari, največkrat posvetijo v avto, in če se jim vse skupaj zdi sumljivo, jih povpraša jo, kaj počnejo, s kakim namenom so tam.
"Ne gre za nadlegovanje, ali da bi imeli kako posebno željo nagajati zaljubljencem. Sploh ne. V preteklosti smo imeli primer, ko je sicer navzven i/gledalo, kot da se ima par neizmerno rad, v bistvu pa je moški žensko tepci. Zato vedno preverjamo," je razložil
vodja tokratne patrulje Slavko Smolej.
"A si moreš misliti, da morajo novinarji po vojnih območjih letati z neprebojnim jopičem. Potež-kaj. Potem pa še z vso opremo za fotografiranje," mi je raz.Jagala fo-tografinja, ko sva sedeli v marici in gledali skozi zamrežena okna. "Prešnofali" sva seveda vse, kar se je dalo, tako da če ne bi vodja patrulje in njegov spremljevalec policist Matej Dolenc, preden sva se vsedli v marico, pospravila stvari (neprebojni jopič, "lizike"...) in zaprla kovčkov, bi zagotovo na koncu ugotovila, da sva sami sebe priklenili z lisicami na zadnji sedež, ker sva bili pač radovedni. Opreme je precej.
Policijsko intervencijsko vozilo se nikoli ne vozi na okrog "za brezveze", ali kot jih veliko
NEZGODI
Policija svetuje
Naj bodo prazniki res prijetni
Med prvomajskimi prazniki za policijo ni praznika, saj se srečuje z gostejšim prometom vozil in potnikov na vseh cestah in mejnih prehodih, s povečanim obiskom turistov, na številnih krajih zagorijo kresovi, pokajo petarde in švigajo rakete, brez katerih za Slovence očitno ni pravega praznika.
Zato bodo policisti v dneh do 5. maja poostrili nadzor. Da bi bili prazniki zares prijetni in varni, pravijo, pa lahko veliko pomagajo predvsem ljudje sami, ne glede na to, kje in kako jih nameravajo preživeti. Nekaj opozoril in nasvetov gotovo ne bo odveč.
Prometni policisti svetujejo večjo previdnost, strpnost in uvidevnost, dosledno uporabo varnostnih pasov in vožnjo brez alkohola, ki je lahko smrtno nevaren.
Kdor se odpravlja od doma, naj pravočasno poskrbi za svoje premoženje, saj vlomilci med prazniki nimajo dopusta. Vrednejše stvari je pametno shraniti v sef ali v banko, stanovanje oziroma hišo pa zavarovati z ojačano ključavnico na vratih, alarmno napravo, senzorsko svetilko, izkušnje pa tudi pravijo, da ni odveč niti dober pes ali buden sosed. Vsa vrata, tudi stranska, balkonska in kletna ter okna je najbolje zapreti, ključe pa shraniti na bolj varnih mestih od predpražnikov, poštnih nabiralnikov ali okenskih polic.
Dobro se je zavarovati tudi pred tatvino vozila in stvari v njem. "Vabe" za tatove, kot so ključi, denar, dokumenti, torbice, kovčki niti za hip ni pametno pustiti
misli, samo zato, da bodo "težili". " Opazujemo, velikokrat samo opozorimo, preverimo dokumente in trenutno..." je med policistovim govorjenje zahreščala radijska zveza: " ... trlup ... Mož udaril ženo... trlup ..." in že smo z Labor oddrveli v center mesta Kranj.
Alkohol in konec tedna vedno naredijo svoje. Med intervencijami sva sedeli na zadnjih sedežih čisto tiho, kukali skozi zamrežene šipe in ob poslušanju raznih izgovorov pa tudi predrznih izjav včasih kar pozabili zapreti usta. Po deseti, enajsti uri je radijska zveza začela kar redno oddajati svoje "trlupe".
Okoli polnoči sva najino "popotovanje" zaključili, medtem ko se je patruljino delo dejansko šele začelo. Alenka Brun,
foto: Tina Doki
Voznik pobegnil, pešec huje ranjen
Bohinj - V nedeljo, 28. aprila, ob 20.45 je v Ribčevem Lazu v bližini Bohinjskega jezera neznani voznik trčil v 49-letnega pešca K. G., kije hodil proti Bohinjski Bistrici. Pri ogledu, ki sta se ga udeležila tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec, so ugotovili, daje pešca verjetno /bil motorist. Huje ranjenega pešca so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico, blejski policisti pa prosijo morebitne priče, da zaradi razjasnitve okoliščin trka pokličejo na 575 11 85 ali na 113.
Z vectro med drevesa
"Torbičar" spet na delu
Kranj - O dr/nem tatu na kolesu, ki je starejši peški okradel prejšnjo nedeljo, smo Že poročali. Zadnji konec tedna pa je bil "torbičar" očitno spel na delu. V petek okrog pol enajstih /večer se je neznance s kolesom pripeljal /a 40-letno Kranjčanko K. Č. in ji i/ rok iztrgal torbico. V njej so bili njeni osebni dokumenti, denarniea s 5000 tolarji in telefon. "Torbičar" na kolesu je dejanje ponovil tri četrt ure kasneje, ko je /a približno 25 tisočakov okradel 17-letno J. M. i/ Kranja. V nedeljo dopoldne pa je bila nova žrtev L. K., ki je šla peš po (davnem trgu v mestu. S krajo loilme jo je oškodoval /a približno deset tisočakov.
same. Kovčki, denimo, so varneje spravljeni v prtljažniku, vse drugo pa je najbolje nositi s seboj. Pred vlomilci pomaga alarmna naprava, parkiranje pa je takorekoč obvezno na dobro osvetljenih mestih.
Obilo priložnosti se zmikavtom ponuja na množičnih javnih prireditvah, kot so prvomajska kreso-vanja, praznovanja na prostem ipd.. Obiskovalci naj večjih vsot denarja ne nosijo s seboj, ne kažejo debelih denarnic, ko plačujejo, pazijo naj na čeke, ročne torbice, dokumenti in denar so najbolje spravljeni v notranjih, skritih žepih oblačil.
Udeleženci in organizatorji prazničnih prireditev morajo biti izjemno previdni tudi pri uporabi pirotehničnih izdelkov, ki so lahko nadležni, škodljivi in nevarni. Policisti vsako leto zaradi njih obravnavajo številne telesne poškodbe, kršitve javnega reda in miru, gmotno škodo, pritožbe, zato tudi zdaj odsvetujejo pretirano, objestno in nehumano uporabo petard ter drugih pokajočih in svetlečih izdelkov.
Za nujne primere sta odprti telefonski številki 113 ali anonimna 080-1200. H. J.
Kranj - V petek zgodaj popoldne smo na regionalni cesti Kranj -Skorja Loka v Bitnjah ujeli v objektiv razbito oplovo vectro, ki se je zagozdila med drevesi ob cesti. K sreči vozniku in sopotnikom ni bilo nič, avto pa potrebuje dobrega mojstra. Foto: Aljoša Korenčan
Republika   V*^ Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Cesta maršala Tita 78, 4270 JESENICE Telefon: (04) 8569-244, telefax: (04) 5869-261
Številka: 351-244/2002 Datum: 25. 04. 2002
Upravna enota Jesenice objavlja v skladu s 60. členom Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1/96)
JAVNO NAZNANILO
1. Investitor SŽ Acroni, d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 44, Jesenice, je zaprosil Upravno enoto Jesenice za izdajo lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo, prizidavo in preureditev transformatorskega sistema EOP (elektro obločne peči) v jeklarni Bela.
2. Povzetek poročila o vplivih na okolje: načrtovani objekt ne bo vplival na živali, rastline in njihove habitate, na zavarovane naravne vrednote, zavarovano kulturno dediščino ter na krajinske in vidne značilnosti pokrajine, ker bo izveden v notranjosti obstoječe hale Jeklarne. Emisije snovi v zrak ne bodo nastajale, medtem ko bodo emisije toplote v atmosfero zanemarljive, saj bodo odvedeni toplotni tok ponovno uporabili s pomočjo toplotnih izmenjevalcev. Pri obratovanju ne bodo nastajale odpadne vode, hladilne vode zahlajenje transformatorja in dušilke pa bodo uporabljali iz obstoječega zaprtega hladilnega tokokroga. Pri obratovanju obravnavanega transformatorja bo na leto nastalo do 600 I odpadnega olja, ki ga bodo predajali pooblaščenim zbiralcem nevarnih odpadkov. Transformator in dušilka bosta postavljena v Jeklarni, v posebni betonski kletki, zradi česar bosta nepomembna vira hrupa tako za obremenitev industrijskega ombočja, kot tudi za obremenitve bivalne okolice najbližjega stanovanjskega objekta. Nazivna maksimalna napetost in bremenski tok na viru se glede na obstoječe stanje ne bosta povečala. Meritve obstoječega stanja obremenjenosti bivalne okolice najbližje hiše so pokazale, da sta električna poljska jakost in gostota magnetnega pretoka daleč pod dovoljeno mejo, zato ocenjujemo, da bo vpliv obravnavanega posega na elektromagnetno sevanje v okolici najbližjega stanovanjskega objekta zanemarljiv. Sklepna ocena sprejemljivosti: po proučitve vseh možnih vplivov na okolje, ki jih bo imela načrtovana nadomestitev obstoječega transformatorja z novejšim in močnejšim transformatorjem z dušilko in spremljajočo opremo, se ocenjuje, da bo skupen vpliv nove naprave na okolje zanemarljiv in da se ob upoštevanju vseh v poročilu predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanja tovrstnih naprav, pri normalnih pogojih obratovanja ne pričakuje preseganja dovoljenih mejnih vrednosti oziroma dopustne stopnje obremenjevanja okolja.
3. Javna predstavitev osnutka lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo, prizidavo in preureditev transformatorskega sistema EOP (elektro obločne peči) v jeklarni Bela, na zemljišču s parcelno št. 487/2 in 464/2 obe k.o. Koroška Bela, delnega poročila o vplivih na okolje, št. 30/1-2002 z dne 2. 4. 2002, ki ga je izdelal Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s.p. Koritno 46 a, Bled in lokacijske dokumentacije št. JI/2920-1/01 z dne 5.4.2002, ki jo je izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice, d.o.o., Pod gozdom 2, Jesenice, bo v prostorih Upravne enote Jesenice, Titova 78, Jesenice, od 6. 5. 2002 do vključno 21. 5. 2002, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 7.30 in 14.30 uro, ob sredah med 7.30 in 16.30 uro in petkih med 7.30 in 12.30 uro.
4. Vsi krajani in interesenti lahko mnenja in pripombe v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na Upravni enoti Jesenice, Oddelek za okolje in prostor: Pripombe se lahko Upravni enoti Jesenice posredujejo tudi pisno do 21. 5. 2002 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi.
5. Javna obravnava z zaslišanjem nosilca posega v okolje, na katero so vabljeni vsi prizadeti krajani, bo v sredo, 22. 5. 2002, ob 12. uri v konferenčni sobi Občine Jesenice (1. nadstropje).
Upravna enota Jesenice
GORENJSKI GLAS «10. STRAN
••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 30. aprila 2002
V soboto in nedeljo so veslači tekmovali na 43. prvomajski regati na Bledu
Iztok Čop znova ušel Luku Špiku
"Luka me je presenetil s hitrim startom in treba je bilo dobro "zakopati", da sem ga ujel in do otoka tudi prehitel. Moja zmaga do finiša ni bila lahka, vendar pa tudi ne ogrožena, " je o enem najzanimivejših obračunov na blejskem jezeru pripovedoval svetovni podprvak v enojcu Iztok Čop.
Bled - Sicer pa so se sobotne tekme na Bledu začele v dežju in končale v prijetnejšem vremenu, najbolj zadovoljni pa so bili seveda najboljši. Poleg* članskega finalnega obračuna med enojci, ko
je Iztok Čop zmagal pred Luko Špikom (oba VK Bled), na tretje mesto pa seje uvrstil član VK Na-utilusa iz Kopra Gregor Novak, je bil zanimiv tudi nastop članov v kategoriji lahkih veslačev. Tokrat
na jezeru nismo več videli domačega reprezentanta Blaža Kajdiža, ki je po lanski kolajni na mediteranskih igrah končal s kariero (še vedno pa je v odlični kondiciji, ki jo potrebuje za vožnje pletnje),
Blejski četverec je v nedeljo nastopil v postavi: Milan Janša, Jani Klemenčič ter Miha in Tomaž Pirih.
Beno Stern presedlal v super moto
Po uspešni karieri s tremi naslovi državnega prvaka in prvaka v pokalu Alpe Adria ter lanskim desetim mestom v evropskem prvenstvu, se je v letošnji sezoni Beno Štern poslovil od motociklističnega razreda 125 GP.
Seveda pa s tem tekmovalne poti uspešnega in perspektivnega Kranjčana, ki bo letos poleti dopolnil 19 let, še zdaleč ni konec. V letošnji motociklistični sezoni je presedlal v vse bolj popularno tekmovanje super moto. Te dirke so mešanica cestne vožnje, od 20 do 30 odstokov pa je peska in drugih neasfaltiranih površin. Zadevo so si izmislili kje drugje kot na ameriški strani Atlantika, tudi na evropskih tleh pa je zaradi atraktivnosti vse več navdušenja.
Beno Šten je sezono s prvo dirko v madžarskem Niradu začel z 9. mestom, na dirki na madžarskem Hungaroringu, ki je štela za pokal Alpe Adria pa je stal na drugi najvišji stopnički. Konkurenca je precej huda, saj se za točke bori približno 50 dirkačev, tudi iz močnih italijanskih in madžarskih ekip. Tekmovalni motorji imajo gibno prostornino od 400
BALINANJE
Beno Štern se dobro znajde tudi v atraktivnem super motu in že letos ima v načrtih tudi nekaj evropskih dirk.
Za Tračane malo upanja
Škofja Loka - Minulo soboto se je s četrfinalnimi tekmami nadaljevalo letošnje tekmovanje v evropskem klubskem balinarskem pokalu. Ekipa naših prvakov Lokates iz Trate je doma gostila ekipo Istre iz Poreča. Istrani so se izkazali kot močna ekipa, saj so na Trati slavili kar 4:18. Točke za Lokateks sta osvojila le Uroš Vehar in Jasmin Čauševič v štafeti ter v trojkah Jasmin Čauševič, Uroš Vehar in Danilo Bence. Tako bodo imeli Tračani na povratni tekmi v Poreču 25. maja le malo možnosti za uvrstitev na sklepni turnir četverice, ki bo v začetku junija na Trati. Več možnosti za to pa bo imel drugi naš predstavnik v evropskem klubskem pokalu ekipa Mlinar Padne, ki je na prvi tekmi v Črni gori z ekipo Budve zmagala 17:5 V.S.
ROKOMET
Jelovica tretja
Kranj - Z zmago na zadnji tekmi so si rokometašice Jelovice zagotovile tretje mesto na lestvici. Njihovi moški kolegi so se od svojih navijačev poslovili z rekordno zmago. Izenačeno je bilo tudi v Kranju.
Rezultati: 1. liga moški: Termo - Izola 41-22; 1. ženska liga - od L - 4. mesta: Olimpija - Jelovica 18 - 28; 1. ženska liga - od 5. - 10. mesta: Izola Bori - Sava 41 - 31; Prvakinje so Krimovke. Druge so Piran-čanke, tretja Jelovica, sedma Sava. 1. B liga moški: CHIO Kranj - Gorica Leasing 25 - 26 (13-14). M.D.
do 600 kubičnih centimetrov, Šternova poltovarniška husquarna jih premore 570. Za prestop v super moto se je Štern odločil, ker sta ga med mlajšimi tekmeci v razredu 125 GP začela ovirati višina in teža. V letošnji sezoni namerava poleg dirk za pokal Alpe Adria in državnega prvenstva (začenja se 5. maja na poligonu v Ljubečni pri Celju) odvoziti tudi nekaj dirk za evropsko prvenstvo.
Matjaž Gregorič
MOTOKROS_
Motokrosisti na Brniku
Brnik - Blizu pet tisoč gledalcev si je minulo nedeljo ogledalo četrto dirko državnega prvenstva v motokrosu na brniškem letališču. V razredu do 85 cem je slavil Damjan Tržan, v razredu do 125 cem Uroš Nastran (oba Sitar Dun-lop T), v najmočnejšem razredu Open pa Sašo Kragelj (AMD Orehova vas). Peta dirka bo že jutri v Semiču. V.S.
zato pa je slavil član domačega kluba Grega Peskar. Med članskimi dvojci brez krmarja sta bila najhitrejša Milan Janša in Jani Klemenčič, ki sta ugnala Mateja Preloga in Roka Kolandra, tretje mesto pa sta osvojila domačina Miha Pirih in Tomaž Pirih.
Med sobotnimi junaki obračunov na blejskem jezeru velja omeniti tudi nekatere mlajše, med njimi člana domačega V K Bled Mateja Golja in Jana Špika (mlajšega brata Luke Špika), ki sta zmagala v pionirski konkurenci dvojnih dvojcev, med mladinci, ki so se pomerili v dvojcu brez krmarja, pa sta slavila Grega Kavaš in Ciril Bizjak (VK Bled). Med mladinci sta bila v konkurenci enojcev zelo solidna Luka Pris-tov in Igor Černe (oba VK Bled), ki sta osvojila četrto in peto mesto, navdušile pa so tudi mlade domače veslačice Rebeka Babic, Hedi Korbar in Špela Rakuš. Rebeka je med enojci za pionirke slavila, Hedi pa je osvojila drugo mesto. Špela je bila v konkurenci mlajših mladink v enojcu druga.
Naslednja letošnja veslaška prireditev na Bledu bo od 21. do 23. junija, ko bo na blejskem jezeru mednarodna regata.
NOGOMET_
Živila še niso povsem odpisana
Kranj - Nogometaši v ligi Si.mobil so konec tedna odigrali 32. kolo. Ekipa Živil Triglava je gostovala pri Domžalah in zmagala 1:2 (1:0). Gola za Kranjčane sta dosegla Trgo in Mejač in podaljšala upanje, da Živila vendarle ostanejo v elitni slovenski ligi. Žal Kranjčanom ni bil po meri rezultat iz Murske Sobote, kjer so njihovi "tekmeci" za obstanek v ligi, ekipa Korotana, zmagali z Muro 0:1 (0:0). Tako bo zadnji krog odločal še o marsičem. Za prvo mesto in naslov prvakov se bosta v nedeljo pomerili ekipi Maribora Pivovarne Laško in Primorja, za obstanek v prvoligaški druščini pa bo že v soboto ekipa Živil Triglava doma gostila Muro. Ekipa Korotana, ki je na lestvici dve točki pred Kranjčani, bo gostila ERO Šmartno.
V 3.SNL - center so odigrali 21. kolo. Ekipa Britofa je 0:3 premagala Zarico, ekipa Kamnika je bila 1:0 boljša od Šenčur Protect GL, Slaščičarna Šmon Bled pa je 0:2 izgubila z ekipo Avto Debevc Dob. Na lestvici vodi ekipa GPS Grosuplje. V.S.
V Železnikih kar devet golov
Kranj - Prejšnji teden SO nogometaši v 1. gorenjski ligi odigrali kar dva kroga. Rezultati 18. kroga: Kranjska Gora - Sava 0:0, Al-pina - Velesovo 0:1, Ločan - Železniki 1:1, Polet - Lesce 4:1, Naklo - Visoko 2:2. Rezultati 19. kroga: Železniki - Ločan 5:4, Al-pina - Velesovo 0:1, Sava - Kranjska gora 6:0, Naklo - Visoko 2:0, Polet - Lesce 2:2. Na lestvici vodi ekipa Železnikov z 39 točkami, sledita pa ekipi Alpine in Save s po 33 točkami. Pari sobotnega kroga (tekme se začnejo ob 17.30 uri) so: Polet - Ločan, Lesce - Naklo, Visoko - Sava, Kranjska gora - Alpina, Velesovo - Železniki.
V 2. gorenjski ligi so odigrali 13.krog. Rezultati: Kondor - Bitnje 1:2, Horvej Jesenice - Hrastje 4:3, Preddvor - Bohinj 1:2, Pod-brezje - Podgorje 1:2, Trboje so bili prosti. Na lestvici vodi ekipa Jesenic s 34 točkami, sledita ekipi Bitnja z. 22. točkami in Bohinja z 20. točkami. F.P.
V konkurenci enojcev sta se med pionirji izkazala še dva domačina. Andraž Jenko je osvojil drugo mesto, Vito Galičič pa četrto.
Nedeljski obračuni so se začeli v lepšem vremenu, že na prvi tekmi pa sta se znova izkazali mladi blejski veslačici Špela Rakuš in Rebeka Babic, ki sta v dvojnem dvojcu sicer osvojili tretje mesto, bili pa sta najboljši v konkurenci mlajših mladink. Med mladinci sta bila v dvojnem dvojcu četrta Igor Černe in Luka Pristov med pionirji pa seje z drugim mestom v enojcu izkazal Anže Blažič (vsi VK Bled). V članskem dvojcu brez krmarja sta v nedeljo v odsotnosti Milana Janše in Janija Kle-menčiča (nastopila sta kasneje v četvercu brez krmarja) zmagala Rok Kolander in Matej Prelog (VD Dravske elektrarne Branik), domačina Miha Pirih in Tomaž Pirih pa sta bila druga. Žal je v nedeljo sredi popoldneva začel pihati močan veter in organizatorji so nato (po prekinitvi) izpeljali le še štiri tekme. V najzanimivejši, obračunu članskih dvojnih dvojcev, sta bila prepričljiva zmagovalca Iztok Čop in Luka Špik, ki sta ugnala Gregorja Novaka in Davorja Mizerita v čolnu koper-skega Nautilusa, tretjega mesta pa sta se veselila člana VK Piran Pa-trik Fonda in Matej Rodela, ki sta v hudem finišu ugnala domačina Žigo Galičiča in Grega Sračnjeka. "Današnja tekma je bila zoprna zaradi vetra in pomembno je bilo le, kdo se bo v valovih bolje znašel. Na koncu sva bila bolj mokra kot utrujena, " je povedal Iztok Čop, prav tako pa so bili mokri
GIMNASTIKA
Iztok Čop je v dveh nastopih dvakrat slavil.
člani domačega zmagovalnega četverca brez krmarja Jani Klemenčič, Milan Janša, Miha Pirih in Tomaž Pirih.
Naše najboljše veslače nov nastop čaka na kriterijski regati med 17. in 19. majem v Duisburgu v Nemčiji. "Glede nastopov v nadaljevanju sezone se še nismo veliko pogovarjali. V Duisburgu bomo najprej nastopili v skifih, nato gotovo še v večjih čolnih. Več o sestavah posadk bo znano kasneje, tekme svetovnega pokala pa bodo dobra priprava na svetovno prvenstvu, ki bo šele v drugi polovici septembra. Sezona je tako še dolga iti časa za kombinacije bo še dosti, " je na startu sezone na Bledu tudi povedal naš šampion Iztok Čop. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Mlade gimnastičarke v Predosljah
Predoslje - Na Osnovni šoli Predoslje so prejšnjo nedeljo pripravili gorenjsko tekmovanje v ritmični gimnastiki za osnovne šole. Nastopilo je kar 137 deklet iz štirinajstih osnovnih šol. Med učenkami 1. in 2. razredov je bila najboljša ekipa deklet iz OŠ F. S. Finžgarja iz Lesc, s končno oceno 9,40. Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice s končno oceno 9,00, tretje pa so bile učenke podružnične šole Kokrica s končno oceno 8,00.
Med mlajšimi učenkami je zmagala ekipa OŠ Škofja Loka - Mesto II. s končno oceno 11,65. Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Antona Tomaža Linharta II. iz Radovljice z oceno 11,65, tretje pa OŠ prof.dr. Josipa Plemlja II. Bled z oceno 11,60.
V kategoriji starejših učenk je bila s končno oceno 11,85 najboljša OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Naklo z oceno 11,70, tretje pa ekipa OS F. S. Finžgarja iz Lesc s končno oceno 11,05. Vilma Stanovnik, foto: lina Doki
GORSKI TEK
Krebs najhitreje na Špičasti hrib
Besnica - Le vsega štiri sekunde je Mateju Krebsu iz Gornjega grada zmanjkalo do izboljšanje rekordnega časa reprezentančnega kolega Boštjana Novaka na drugem gorskem teku na Špičasti hrib nad Besni-co. Na 3,6 kilometra dolgem teku s 430 metri višinske razlike na Još-tovega soseda je drugo mesto pritekel njegov klubski kolega Sebasti-an Zamik (oba KGT Papež) in tretje lanski zmagovalec Boštjan Novak. Zanimivo, da sta mladinca Mitja Kosovelj, ki je dan prej na Me-kinjskem krosu ugnal tudi Igorja Šalamuna, in Peter Lamovec zasedla celo četrto in peto mesto v absolutni konkurenci. Med ženskami je zmagala mladinka Mateja Kosovelj (25:26), pred Urško Trobec in Matejo Debeljak. Za tiste, ki se bodo skrivoma "brusili": čas zmagovalca je 19:54. Kot zanimivost še to, daje tek na Špičasti hrib nekoč že bil, a po drugi poti. M.M.
SKRAEMECO +_
Naši hokejisti zaenkrat pričakovano dvakrat poraženi
Zgodovinski gol Marcela Rodmana
20-letni hokejist iz Rodin pri Žirovnici se je z golom na tekmi proti Rusiji kot prvi strelec vpisal v zgodovino slovenskih nastopov na elitnih svetovnih hokejskih prvenstvih.
Kranj - Svetovno prvenstvo elitne skupine v hokeju na ledu na Švedskem se je za naše hokejiste začelo po pričakovanjih. V prvi petkovi tekmi so po solidni igri izgubili z ekipo Rusije, rezultat 1:8 (0:3, 1:2, 0:3) pa bi bil lahko še nižji, če ne bi našim reprezen-tantom nekajkrat v obrambi popustila koncentracija. Tako do 15. minute niso dobili gola, nato pa je bil vratar Gaber Glavič v štirih
VATERPOLO
minutah premagan kar trikrat. Ko je pri rezultatu 0:5 že kazalo na visok poraz naših, je Marcel Rod-man zadel mrežo Rusov. Tako se je zapisal v slovensko hokejsko zgodovino kot prvi strelec gola za slovensko reprezentanco na tekmah elitne skupine. Naši so nato do konca igrali zelo borbeno, vendar so v zadnji tretji prejeli še tri gole. Še en pričakovan poraz so nato v nedeljo doživeli na tekmi
Za prvaka Živila Triglav in Olimpija
Kranj - Četrti krog drugega dela državnega prvenstva v vaterpolu je že dal odgovor, kdo bo igral za prvaka in kdo za tretje mesto. Kot neznanka ostaja le še vprašanje, katero moštvo bo imelo morebitno tretjo tekmo za tretje mesto doma, kajti razlika med Branikom in Koprom, ki bosta igrala za tretje mesto, je le še točka.
Za prvo mesto in naslov državnega prvaka bosta na dve zmagi igrala kranjski Triglav Živila in ljubljanska Olimpija. Kranjski Triglav Živila bo imel v morebitni tretji tekmi tudi prednost domačega igrišča.
V vikendu po prazniku dela bodo vaterpolisti v članskem državnem prvenstvu še počivali, kajti mariborski Pristan bo prizorišče državnega mladinskega prvenstva, kjer bo vlogo favorita branil kranjski Triglav Živila.
Rezultata sobotnega kroga: BRANIK : OLIMPIJA 8:8 (2:3, 3:1, 1:1, 2:3), KOPER : TRIGLAV ŽIVILA 8:10 (3:3, 3:3, 1:1, 1:3). Pari 5. kroga: sobota 11. maj 2002: Ljubljana - bazen Tivoli ob 20.30 OLIMPIJA - TRIGLAV ŽIVILA, Maribor - bazen Pristan ob 20.30 Branik - Koper. Jože Marinček
ALPSKO SMUČANJE_
Tekmovali so tudi žičničarji
Vogel - Prejšnji teden so se ob zaključku letošnje smučarske sezone na "žičničariadi", ki jo je na Voglu pripravil SK Bohinj, pomerili tudi člani Združenja slovenskih žičničarjev. Med 86 tekmovalkami in tekmovalci so v ženskih kategorijah zmagale Metka Melnik (RTC Krvavec), Marjeta Fuj s (Žičnice Vogel) in Danijela Sedej (SC Cerkno), v moških kategorijah pa so bili najboljši: Stane Kavčič (Velika planina), Jože Sevčnikar (Pohorska vzpenjača), Marjan Oblak, Pavle Pečelin in Dušan Oblak (vsi SC Cerkno). Najhitrejši na progi je bil Marjan Oblak, ekipno pa so zmagali predstavniki SC Cerkno pred RTC Krvavcem in ekipo Pohorska vzpenjača. V.S.
GORSKO KOLESARJENJE_
Novi zmagi Klemenčičeve in Mikliča
Kamnik - Gorska kolesarja Grega Miklič in Blaža Klemenčič se tudi na 6. ponovitvi slovenske različice najbolj slavne kolesarske dirke na svetu Pariz-Roubaix v Kamniku nista dala motiti na prestolu.
Škofjeločanka je dosegla novo letošnjo zmago in se je kot prva drugič vpisala med zmagovalce te najbolj ravninske dirke z gorskimi kolesi na svetu po Mengeškem polju. Sledili sta Nina Homovec in Koro-šica Urška Andreje. Tesno sta se za Kranjskogorcem zvrstila Radovlji-čan Martin Grad (oba Svvatch) in lanski zmagovalec Jure Pribičevič (Ganesha). Rok Šolar in Lenart Noč sta pristala na šestem oz. sedmem mestu. Med mladinci je slavil Domžalčan Jernej Muzga pred domačinoma Domnom Berlicem in Boštjanom Hribovškom (oba Calcit). Med veterani je Tine Zupan zasedel drugo mesto. Na 5 kilometrov dolgem krogu poljskih poti so si 97 umazanih kolesarjev ogledali tudi eminentni cestni kolesarji Bojan Ropret ter Primož Čerin in Zoran Klemenčič, tudi prava udeleženca francoske klasike. M.M.
Vabila, prireditve
Prvomajski turnir v malem nogometu v Dražgošah - Športno društvo Dražgoše bo jutri, v sredo, 1. maja, organizator tradicionalnega prvomajskega turnirja v malem nogometu. Tekmovanje bo na igrišču za šolo v Dražgošah.
Jeseniška rekreacijska tekmovanja - Zavod za šport Jesenice je v sodelovanju s Športno zvezo Jesenice organizator tekmovanj v malem nogometu, odbojki in košarki. Rok za prijavo je 8. maj, prijave pa pošiljajte po pošti ali telefaksu na Zavod za šport Jesenice, Ledarska 4, faks: 5863 365. Dodatne informacije dobite po telefonu 5863 364.
Šolski kros v Šmartnu pri Litiji - Pri osnovni šoli Šmartno pri Litiji se bo v soboto, 11. maja, ob 10.30 uri začel 17. Dnevnikov ekipni šolski kros. Tekmovanje je namenjeno osnovnošolcem in srednješolcem. Prijave do 6. maja sprejemajo na Zavodu za šport Slovenije, Celovška 25, Ljubljana, po faksu 01 432 62 18 ali e -mailu: kros@spic.tv.
Lokostrelski turnir v Škof j i Loki - ŠD Partizan in Lokostrelska sekcija Škofja Loka bosta 18. maja organizatorja lokostrelskega turnirja v disciplini arrovvhead 12 + 12 v enem krogu. Turnir, kije prijavljeni pri FITI, bo potekal v bivši vojašnici v Skorji Loki, zanj pa se je moč prijaviti do četrtka, 16. maja, na naslov: Vlado Justin, Frankovo nas. 177, 4220 Škofja Loka ali po elektronski pošti: robert(*krajnik.si.
Kresovanje s športniki v Gorajtah - Športno društvo Polet (Sv. Duh - Virmaše) bo danes z začetkom ob 20. uri pripravilo že deveto tradicionalno prvomajsko kresovanje. Kresovanje bo poleg nogometnega igrišča v Gorajtah, za dobro razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Storžič. V.S.
Marcel Rodman se je z golom proti Rusom zapisal v zgodovino našega hokeja.
ŠPORTNO PLEZANJE
proti domačinom Švedom. Šestkratni svetovni prvaki so niso hranili moči in naši so - kljub številnim odličnim obrambam vratarja Stana Reddicka - izgubili 2:8 (1:1, 0:4, 1:3). Strelec prvega gola za naše je bil že v drugi minuti Marcel Rodman, drugič pa je v 48. minuti zadel Toni Tišlar.
Pomembna tekma naše čaka danes, ko se bodo ob 16. uri v Jon-kopingu pomerili z reprezentanco Avstrije. Tako našim kot Avstrijcem bi zmaga že pomenila obstanek v elitni skupini svetovnega hokeja, poraz pa dodatne tri tekme za obstanek. V primeru izenačenega rezultata imajo prednost Avstrijci, ki imajo ob dveh porazih boljšo razliko v golih.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Tri Slovenke v finalu
Bolzano - Po zmagi Martine Čufar na Mastru v Bruslju pretekli teden smo nestrpno pričakovali uvodno tekmo letošnjega svetovnega pokala, ki se je končala pozno v nedeljo zvečer. Ženski del naše ekipe se je res odlično izkazal.
Če je za Čufarjevo že normalno, da se bori za najvišja mesta in za Grosovo ni bojazni za finale, potem nas je tokrat najbolj presenetila mlada Katja Vidmar. Po lanskem debiju na tekmi v Kranju je bil to njen šele drugi nastop za člansko ekipo. Da se lahko bori za finale, ni pričakoval pravzaprav nihče. Tako pa je prispevala, da so bila naša dekleta najštevilčnejša v finalnem nastopu. V njem seje Muriel Sarkanv maščevala naši Martini Čufar za zadnji poraz v Bruslju in prepričljivo zmagala. Odlično je plezala Natalija Gros in si na koncu priborila izredno 3.mesto, kar so bile njene prve stopničke med članicami. Kot že rečeno, odličen nastop tudi za Katjo Vidmar in končno 6. mesto. Smola je bila tokrat na strani Martine Čufar, ki so ji sodniki prisodili, da je stopila na svedrovec, in tako žal v finalu pristala na zadnjem 8. mestu. Tudi ostali dve Slovenki Maja Vidmar in Lučka Franko sta plezali zelo dobro in se obe prebili v polfinale.
Pri fantih je zmagal Francoz Chabot, medtem koje bil med našimi najboljši Matej Sova. Že na zadnjih treningih je pokazal, daje zelo dobro pripravljen. Edini od naših seje uvrstil v polfinale, kjer pa je kasneje naredil napako in osvojil 26.mesto. T.Č.
NAMIZNI TENIS__
Jazbec zmagovalec v Krizah
Križe - Prejšnji konec tedna so v Križah pripravili 2. odprti turnir v namiznem tenisu za člane do 21 let. V močni konkurenci 44 igralcev slovenskih klubov je zmagal član domačega klub Žiga Jazbec, ki je v finalu premagal Velenjčana Damjana Voduška. Med osmerico najboljših so se uvrstili še trije Gorenjci: domačina Klemen Mrak in Matija Verč ter član NTK Škofja Loka Klemen Jazbič. V.S.
Zaključek v Kranju
Kranj - NTK Merkur iz Kranja je bil organizator tekmovanja posameznikov, ki so v sezoni 2001/2002 igrali v obeh gorenjskih ligah ter zaključne prireditve z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov najboljšim trem ekipam v prvi in drugi gorenjski namiznoteniški ligi sezone 2001/2002. V skupini A je zmagovalec Jazbič iz Škotje Loke, ki je v finalu premagal člana Mengeša Drlača. V srečanju za tretje mesto pa je Mrak Križe premagal Simoniča iz Škofje Loke. V B skupini je zmagal Dolhar iz Predoselj, pred Petriče-vo Merkur in Starmanom iz Godešiča.
V prvi ligi je za prvo mesto prejela pokal ekipa Picerija Bazenček, za drugo mesto je pokal dobila ekipa Save iz Kranja, za tretje pa Picerija Bazenček iz Škofje Loke. V drugi ligi so pokazale za najboljša mesta prejele ekipe Šenčur 3 za prvo mesto, Škotja Loka 2 za drugo in Merkur 3 za tretje mesto. J.S.
STRELSTVO__
Kranjski strelci gostje celovških
Kranj - Dobro sodelovanje kranjskih in celovških strelcev se odraža tudi skozi povabila enih in drugih na večja tekmovanja. Prejšnjo soboto je v Celovec odpotovala skromna ekipa kranjskih strelcev z zračno puško in zračno pištolo, tudi z namenom razširiti vezi tako s strelci, kot tudi z avstrijskimi policaji. Glede na skromna sredstva iz naslova dotacij za kranjski strelski šport, pa se taka srečanja vedno bolj postavljajo pod vprašaj, kar je zelo žalostno in slabo za šport kot tudi za odnose med dvema sosednjima mestoma. Kranjčani so kljub temu dosegli dobre rezultate, čeprav je motivacija in zagnanost z zaključkom sezone v Sloveniji v streljanju z zračnim orožjem že malo upadla. Edino zmago je dosegel Simon Bučan z zračno pištolo, v vseh drugih kategorijah, kjer so imeli svoje predstavnike, pa so zasedli druga mesta. Tako je bil drugi s puško Jure Frelih. s pištolo Miloš Djuran med člani, prav tako pa je bila med strelkami s pištolo druga Maruša Strniša. Na koncu je bila tudi sedemčlanska ekipa Kranja druga. Ekipo Kranja so sestavljali strelci strelskih društev Kranj in Predoslje. F. S.
Iskraemeco, merjenje in upravljanje energije, d.d. 4000 Kranj, Savska loka 4
SKLIC SKUPŠČINE
Na podlagi točke 9.3. Statuta delniške družbe ISKRAEMECO, merjenje in upravljanje energije, d.d., Kranj, Savska loka 4, sklicujem
9. skupščino delniške družbe Iskraemeco, d.d., Kranj,
ki bo v sredo, 05. junija 2002, ob 12. uri v učilnici št. 1
v II. nadstropju Restavracije Iskra, d.d., Kranj, Savska loka 1.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev njenih organov
2. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička in razrešnica članov nadzornega sveta in uprave družbe
3. Imenovanje novih članov nadzornega sveta
4. Imenovanja revizorja za poslovno leto 2002
PREDLOGI SKLEPOV: K 1. točki dnevnega reda:
Za predsedujočega skupščine se izvoli dr. Jože Mencinger, v komisijo za štetje glasov pa Marjeta Gomboc in Branka Slapnik kot preštevalki glasov in Dušan Stanjko kot predsednik komisije.
Za sestavo notarskega zapisnika se imenuje notar Vojko Pintar iz Kranja.
Ugotovi se sklepčnost skupščine.
K 2. točki dnevnega reda:
Sprejme se predlagana uporaba bilančnega dobička.
Bilančni dobiček za leto 2001 znaša 2.482.056.379 SIT.
Uprava predlaga skupščini, da se bilančni dobiček za leto 2001 uporabi za sledeče namene:
izplačilo delničarjem ...........................................208.314.680 SIT,
oblikovanje drugih rezerv iz dobička ................2.060.799.465 SIT,
preneseni dobiček..............................................212.942.234 SIT.
Dividenda za leto 2001 znaša 920,00 SIT bruto na delnico.
Dividenda se izplača v 90 dneh po sklepu skupščine.
Upravi družbe in članom nadzornega sveta Iskraemeco, d.d., se podeljuje razrešnica za poslovno leto 2001.
K 3. točki dnevnega reda:
Za člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, se izvolijo naslednji člani:
1. Dr. Jože Mencinger
2. Marija Šenk
3. Mag. Aleksander Simon
4. Dragomir Kolman, univ. dipl. oec
Predstavniki kapitala se izvolijo za štiriletni mandat, od 15.12.2002 dalje. K 4. točki dnevnega reda:
Za poslovno leto 2002 se za revizorja imenuje revizijska družba PRICE-VVATERHOUSECOOPERS, d.d., Ljubljana, Parmova 53, Ljubljana.
K predlogu sklepa pod 2. točko je nadzorni svet družbe podal pozitivno mnenje po preveritvi predloga sestavljenega letnega poročila družbe Iskraemeco, d.d., za poslovno leto 2001 in preveritvi predloga za uporabo bilančnega dobička.
Nadzorni svet je predlagal skupščini nove člane nadzornega sveta družbe, ki zastopa kapital in imenuje revizorsko hišo za leto 2002.
Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda.
Vsaka delnica daje delničarju pravico do enega glasu na skupščini. Za sprejem sklepov dnevnega reda je potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadna večina).
Delničarji lahko v tednu dni po objavi sklica skupščine pisno podajo družbi razumno utemeljen nasprotni predlog sklepov. Uprava in nadzorni svet družbe bosta o morebitnih predlogih sprejela svoja stališča najkasneje dvanajst dni po sklicu skupščine in o tem obvestila delničarje z objavo na enak način, kot je objavljen ta sklic.
Skupščine se lahko udeležijo delničarji, v korist katerih so delnice družbe vknjižene v delniški knjigi, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno in mora vsebovati za fizične osebe ime in priimek, naslov ter rojstni datum pooblaščenca in pooblastitelja, število glasov, kraj in datum ter podpis pooblastitelja, za pravne osebe pa poleg podatkov o pooblaščencu še število glasov in firmo, sedež ter podpis in žig pooblastitelja. Pooblastilo mora biti ves čas trajanja pooblastilnega razmerja shranjeno na sedežu družbe. Ob organiziranem zbiranju pooblastil mora biti le-to sestavljeno po zakonu o prevzemih.
Do udeležbe na skupščini so upravičeni delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki so vpisani v delniško knjigo na dan 31. 05. 2002.
Delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki morajo svojo udeležbo na skupščini v pisni obliki prijaviti upravi družbe najkasneje tri dni pred zasedanjem skupščine.
Člani uprave in nadzornega sveta družbe se lahko udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji.
Gradivo za skupščino je vsak delovni dan od 10. do 12. ure na vpogled v tajništvu družbe v Kranju, Savska loka 4.
Delničarje prosimo, da pridejo na skupščino vsaj 30 minut pred začetkom zasedanja, s podpisom potrdijo svojo prisotnost in prevzamejo glasovnice za glasovanje na skupščini. Za udeležbo na skupščini se delničarji in pooblaščenci izkažejo z osebnim dokumentom, zakoniti zastopniki pa še z izpiskom iz sodnega registra.
Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne, t.j.
05. 06. 2002 ob 13. uri v istih prostorih. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
Vljudno vabljeni! Predsednik uprave
Nikolaj Bevk, univ. dipl. inž. el.
GORENJSKI GLAS »12. STRAN
REPORTAŽA / info@g-glas.si
Torek, 30. aprila 2002
Naše življenje je večni krog
Bili smo na obisku pri jasnovidki Miri Selimovič Elersič!
Miro Selimovič Elersič verjetno ni potrebno podrobno predstavljati, saj je najbolj znana jasnovidka v Sloveniji in daleč naokrog. Kako "dobra" je, vedo vsi tisti, ki so bili vsaj enkrat na obisku pri njej. Da je to ženska, ki ima posebno energijo in karmo, začutiš takoj, ko stopiš z njo v kontakt oziroma se zazreš v njene oči. Njen glas je miren in čuteč pa obenem tako odločen. Fižolčke spretno premetava po mizi gor in dol, jih poravnava v kupčke pa zopet daje narazen... ti pa kar strmiš v njo in čakaš kaj, le kaj ti bo napovedala za tvojo prihodnost.
Obenem se bojiš slišati nekaj, kar ti mogoče ne bo všeč ali pa ... nekaj po čemer hrepeniš, da bi tako bilo. In medtem ko se ti potiš, si nervozno mencaš roke in se sprašuješ, ali te ljubi, ne ljubi, ali nekaj bo ali ne. ti ona mirno razlaga...
Pa vendar - kdo je Mira?
"Kot otrok je odraščala v duhovniški družini, pri starih starših. Svojih staršev se ne spominja dobro. Očeta še, matere sploh ne. Koje bila stara 3 leta, je njena stara mama odkrila, da je Mira jas-novidna. Kazala je otroške, a vendar natančne znake jasnovidnosti. Študirala je Koran. Nikoli se ni imela za nekaj več, nikoli ni bila vzvišena, prej ponižna. Jasno je videla usodo ljudi okoli sebe, njihova življenja. V Slovenijo jo je pripeljala ljubezen in le ta je vzrok, da je tukaj tudi ostala. Postala je mati treh čudovitih otrok. V življenju jo nič ni moglo zlomiti. Edino, kar jo je raznežilo, je materinstvo. Pravi, da jo je postavilo "v gibljivo sliko". Nikoli ni cenila bogastva, temveč ljubeče odnose in ljubezen, ki jo je vedno dajala svojim otrokom. Veliko pozornosti je posvečala vzgoji otrok in jim vedno nudila sebe ter se trudila, da so bili srečni in nasmejani. Poskušala jim je dajati to, česar ona v otroštvu ni imela -mater in ljubezen. Ni marala, da bi drugi ljudje vedeli za njeno sposobnost, sploh fantje, zato jo je skrivala. Želela je biti kot vsak drug, kot vsi mi. Bala se je, da se ljudje zaradi njene jasnovidnosti ob njej ne bi počutili sproščeni. Želela si je prijateljstva in ljubezni, saj ju v otroštvu ni imela. Ni imela nikogar, ki bi ji to dal. Tudi ko je ostala sama s tremi otroki, še vedno ni hotela razkriti svojih sposobnosti. Skrivala jih je v sebi, vse dokler jih niso odkrili drugi -
ljudje okoli nje. In tako je postala to, kar je še danes."
Zakaj ravno fižolčki? Zakaj ne karte, kava...? Kako izbere "ta prave"? Jih kupi v trgovini, na trgu?
"Miri fižolčki služijo le kot okvirna slika. Pravi, da raje vidi, da stranke gledajo v fižolčke, kot da bi neprestano strmeli vanjo. Namesto njih bi lahko imela tudi pest koruze ali pšenice. Zanimivo je, da vsak fižolček ni pravi! Ne kupuje jih v trgovini, na trgu ali podobno, temveč jih je podedovala. Od ženske, ki jo je imela nadvse rada, jo cenila in spoštovala -od svoje stare mame. Pravi, da jo stara mama ni učila matematike in podobnih stvari, temveč modrosti. Predenje umrla, jo je poklicala k sebi. Povedala ji je, da odhaja, in ji za edino doto dala fižolčke in brisačo, v katero so bili zaviti. Pogledala jo je in vedela, kaj hoče. Rekla ji je, da ve, da Mira lahko dela tudi brez njih, vendar je želela, da jih vzame kot darilo. Tudi sama jih je podedovala od svoje mame. Ti fižolčki še danes, po tolikih letih spremljajo Miro. Do sedaj se nobeden še ni izgubil ali izginil."
Jasnovidnost? Kaj je to? Kdo je lahko jasnoviden?
"Nečutno zaznavanje, videnje prostorsko oddaljenih predmetov ali pojavov. Jasnovidnost spada v področje parapsihologije. Mira pravi, da je jasnoviden vsak otrok do 6. tedna starosti. Po 6. tednih preidemo v materialni svet, ga začnemo spoznavati in svojo usodo začnemo pozabljati - ta jasnovidnost se izgubi. Kdor po 6. tednih ostane jasnoviden, to sposobnost tudi obdrži. Taka oseba živi za druge ljudi, odrašča brez staršev, saj ne sme čutiti materinske ljubezni. Njena ljubezen je narava, ki jo tudi uči. Vsakdo se torej rodi
pod svojo zvezdo, kjer je zapisana njegova usoda že 6 tednov pred rojstvom. Zvezde, pod katerimi smo rojeni, so srečne zvezde. A zakaj potem nismo vsi srečni? Ena izmed možnosti je neočiščena karma, druga možnost je, da plačujemo grehe svojih prednikov ali staršev. Zakaj imamo v življe-
nju vzpone in padce? Naša duša se uči celo življenje. Hitreje ko to dojemamo, hitreje se naša duša uči. Da bi se znebili težav, ki nas pestijo iz dneva v dan se mnogi med nami trudimo, da bi pozabili preteklost, kar pa je nemogoče. Lahko pa razčistimo z njo, jo od-vržemo. Svoje usode ne moremo
spreminjati, lahko pa si pomagamo s svobodno voljo. Do 18. oz. 20. leta starosti je tudi naša svobodna volja omejena - omejujejo nam jo starši. V tem obdobju se duša uči svojih prvih korakov -korakov k samostojnosti. Od 20. do 40. leta imamo možnost izbirati med dobrim in zlom. Tukaj se pojavijo prvi koraki k ljubezni. V tem obdobju se ljubezen deli na več delov: na partnerja, otroke, do materialnih stvari ipd. Razmerje med svobodno voljo in usodo je 50:50. Steber usode ostaja nespremenjen. Če človek v tem času ne sreča "ta prave" ljubezni, se to zagotovo zgodi v starosti od 40. do 60. leta. Na žalost za marsikoga mislimo, daje "ta pravi", kasneje pa spoznamo, da smo se zmotili -Mira pravi, da smo ga srečali samo zato, ker je med nama ostalo nekaj nedokončanega še iz prejšnjega življenja. In to osebo smo morali srečati, da bi nam le ta pokazala pot do prave ljubezni - le na ta način jo znamo prepoznati in kasneje tudi ceniti.
Ljubezen je ena sama prava, vse druge so ponarejene. Le en človek ti je usojen: v določenem obdobju ga lahko zamudiš ali sploh ne srečaš (takrat nastopi samota), pa kljub temu vztrajaš v nekakšni zvezi, ki si jo je "umetno" izmislil človek, ne bog. S tem se prostovoljno vključiš v cirkus, ki pač traja tako dolgo kot zdržiš. Žrtve takih zvez so otroci. Mira je hvaležna bogu, da ji je dal to moč: pogledati človeku v dušo in po najboljši moči pomagati, da otroci ne bi odnesli v življenje grenke izkušnje zmot svojih staršev. Želi pomagati otrokom, zakoncem in samskim osebam, da pridejo čim prej do svoje sreče in usodne osebe."
Mira je želela postati ljubljenka človeških src. S tem namenom je prišla v Slovenijo. Še danes dela na tem, da si ljudje odpuščamo in svojo grenkobo zamenjamo z ljubeznijo. Hotela je postati ljubljena in spoštovana. Nedvomno je v tem tudi uspela.
Sandra Radoševič
Aprilska politična razmišljanja Slovencev
Drnovšku višja ocena kot
njegovi vladi
Sodelavci Centra za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede so v aprilski raziskavi spraševali tudi po oceni desetletnega vladanja vlad dr. Janeza Drnovška. Na splošno je ocena pozitivna, čeprav zadnje
mesece podpora upada.
Ljubljana - Raziskovalci so za aprilski Politbarometer zapisali, da se trend upadanja podpore vladi dr. Janeza Drnovška po nekaj zaporednih merjenjih ni ustavil. Tako je aprila vlado podpiralo 46 odstotkov vprašanih, nepodpora pa je narasla na 44 odstotkov. Ločeno preverjanje ocene uspešnosti vlade in njenega predsednika dr. Janeza Drnovška pa je znova pokazalo, daje ocena za predsedni-
ka višja kot za vlado. Če s temi ugotovitvami ljudje, ki skrbijo za javno podobo vlade in njenega predsednika, ne morejo biti zadovoljni, pa so veseli ugotovitev, da se je podpora vključitvi Slovenije v Evropsko unijo in v Nato le dvignila. Če bi sedaj glasovali na 'referendumu za vključitev v Evropsko unijo, bi za vstop glasovalo 54 odstotkov vprašanih, proti bi jih bilo 32 odstotkov. 14 odstotkov
Prijetno kresujte!
Vsem zaposlenim, poslovnim partn kupcem želimo lepe prvomajske pr;
/'j'/f /1 ir i
(Utišava Tires
SjOUKI    I good/vear
& MJET1VJLOJP     Kl/JFULDA ^DEBtCA
pa se ni opredelilo. Ob upoštevanju opredeljevanja samo tistih, ki so napovedali udeležbo na referendumu, pa bi bila prednost zagovornikov vključitve Slovenije v Evropsko unijo še večja. Povečalo seje tudi število tistih, ki bi na referendumu glasovali za vstop Slovenije v Nato. Za vstop v Nato bi glasovalo 40 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa bi jih bilo proti. Zelo visok je bil odstotek neopredeljenih, ki ponavadi odločijo izid referenduma.
Ker mineva te dni deset let, ko je dr. Janez Drnovšek prvič prevzel vodenje slovenske vlade, so raziskovalci javnega mnenja spraševali tudi po oceni tega obdobja. 61 odstotkov vprašanih je ocenilo do obdobje kot uspešno za Slovenijo, 24 odstotkov pa je menilo drugače. 77 odstotkov vprašanih je pozitivno ocenilo vlogo dr. Janeza Drnovška v tem obdobju. 57 odstotkov vprašanih je povedalo, da so bila ta leta čas napredka in razvoja. 27 odstotkov pa jih je povedalo, da je Slovenija v teh letih nazadovala. To so /lasti poudarjali simpatizerji desnih strank, še posebej Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije.
Zadovoljni z gmotnimi razmerami
V aprilskem Politbarometru so spraševali tudi o zadovoljstvu / gmotnimi razmerami, v katerih živijo sami oziroma njihove družine. Nad polovici) (54 odstotkov) je izrazilo zadovoljstvo, 43 odstotkov vprašanih pa je bilo ne/a dovoljnih / ra/merami. v katerih živijo. Mlajši, bolj i/obraženi, še posebej pa zaposleni v gospodar stvu so bolj zadovoljni kot zapo sleni v negospodarstvu. Dele/ /a dovoljnih seje aprila v primerjavi / februarjem zmanjšal, tlele/ ne zadovoljnih /. gmotnimi razmera mi pa nekoliko povečal. Da bi lahko /gubili svoje delovno mesto, je zelo skrbelo 20 odstotkov Vprašanih. 33 odstotkov vprašanih je odgovorilo, tla jih morebitna izguba delovnega mesta skrbi le do določene mere, kar 46 odstotkov pa nima strahu, tla bi zgu bili delovno mesto. To je /elo vi
sok odstotek. Povprečno je zaskrbljenost v negospodarstvu nekoliko večja kot v gospodarstvu.
Ali podpirate vlado Janeza Drnovška, se je glasilo naslednje vprašanje. Podporo je izreklo 46,4 odstotka vprašanih, nepodporo pa 43,9 odstotka vprašanih. V primerjavi z februarskim Politbaro-metrom se je odstotek podpore znižal za skoraj 3 odstotke, na drugi strani pa se je odstotek tistih, ki vlade ne podpirajo v enakem obdobju povišal s 35,6 na 43,9 odstotka. V preteklih mesecih je uživala vlada podporo tudi na nasprotni politični strani, tokrat pa je te podpore manj. Podpora je padla v večjih mestih in med zaposlenimi v gospodarstvu, manj pa med zaposlenimi v negospodarstvu. Kljub višjemu odstotku kritičnih do dela vlade pa so odstotki zadovoljstva z razmerami visoki. Zadovoljstvo z razvitostjo demokracije se je povečalo, prav tako pa je bilo 54,4 odstotka vprašanih zadovoljnih z gmotnimi raz merami.
Ocena dela ministrstev je bila aprila na splošno nižja kot v prejšnjih dveh mesecih. Simpatizerji vladnih strank so bili do dela ministrstev najmanj kritični. Najboljšo ocena sta /nova dobili ministrstvi /a evropske zadeve in za Zunanje zadeve. Na dnu lestvice so ministrstva /a finance, /a okolje in prostor in za gospodarstvo.
V raziskavi javnega mnenja so Spraševali tudi O naklonjenosti posameznim političnim strankam.
Raziskovalci so ugotovili visok
odstotek neopredeljenih, kar je si-cer značilno za sredino mandata vladanja neke vlade. Največjo naklonjenost je aprila uživala Liberalna demokracija, čeprav je njen odstotek nekoliko padel, druga pa je bila Socialdemokratska stran ka, katere priljubljenost se je povečala. Sledijo Združena Usta so eialnih demokratov. Slovenska ljudska stranka. Slovenska nacionalna stranka itd (llede zaupanja državljanov pa je na prvem mestu predsednik republike, nato pa sle tlijo generalna državna tožilka, kar je pieseneeenje, nato predsed
nik vlade in predsednik državne
ga /bora. Jože Košnjek
•••••••
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
Pri plačah bo treba potegniti zavoro
Premier dr. Drnovšek je gospodarstvenikom obljubil, da bo storil vse, da obrzda prevelike apetite javnega sektorja.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Ljubljana - Velika dvorana Gospodarske zbornice Slovenije je bila v sredo premajhna za vse direktorje slovenskih podjetij, ki so se udeležili foruma gospodarstvenikov s predsednikom slovenske vlade in nekaterimi ministri. Predsednik zbornice in direktorji so se zavzeli za socialni sporazum, ki bo onemogočil preobremenitev gospodarstva s plačami in nadaljnji sorazmerno uspešni razvoj.
Medtem ko so nekaterim direktorjem še prinašali dodatne stole, je vladno ekipo, v kateri so bili poleg premiera dr. Janeza Drnovška tudi finančni minister Anton Rop, ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin in ministrska svetnica Nevenka Crešnar -Pergar, pozdravil predsednik GZS Jožko Čuk z oceno, da Slovenija uspešno zaključuje obdobje tranzicije s sorazmerno visoko povprečno rastjo, skrbi pa še vedno visoka inflacija in pritiski za rast plač, zlasti v javnem sektorju. Menil je, da Slovenija potrebuje nov socialni sporazum, stimula-tivnejšo davčno politiko z manj obremenjenim živim delom, v go-
spodarstvu podpirajo antibiro-kratski program, pričakujejo pa več skrbi države za podjetja, ko se sicer na globaliziranem trgu pojavlja vse več protekcionizma.
Predsednik vlade se je zahvalil za dobrodošlico in pritegnil ugotovitvi, da se v Sloveniji zaključuje tranzicija, vsaj v gospodarstvu, pri čemer smo v naši državi našli dobre odgovore na zahteve po prilagajanju celo v razmerah svetovne gospodarske krize. Kljub drugačnim trditvam, je premier prepričan, da Slovenija ni prezadol-žena, še več: s 27 odstotki BDP smo med najmanj zadolženimi državami v Evropi. Inflacija med 6 in 7 odstotki je trdovratna in še
nekaj let bo potrebno, dajo znižamo na evropsko raven. Ob zaključku vključevanja v Evropsko unijo ugotavljamo, da smo Evropo celo prehiteli in moramo sedaj čakati na nekatera njena stališča in izhodišča. Nato je varnostno vprašanje, na dolgi rok pa lahko tudi gospodarska prednost. Pri privatizaciji bank smo v Sloveniji našli model, ki upošteva nacionalni interes, sicer pa vlada pripravlja pravila igre za večji delež tujega kapitala v Sloveniji in koncentracijo kapitala, ki mora biti družbeno sprejemljiva in etična. Le s strpnostjo bomo vzpostavili družbeno vzdržna razmerja. Glede plač v javnem sektorju je premier Obljubil, da bo za vsako ceno, tudi za ceno stavk, "potegnil ročno zavoro" in preprečil preobremenitve gospodarstva.
Kljub mnenju Jožeta Staniča, direktorja Gorenja, da so poslu-
UPS odprl nove prostore na Brniku
Brnik - Iz Intercuropc so sporočili, da je njihov pogodbeni partner UPŠ (United Parcel Service) -največja svetovna korporacija za mednarodno ekspresno dostavo pošiljk, pretekli petek na brniškem letališču uradno otvori I nove poslovne prostore. Intereuropin poslovni partner zagotavlja dostavo pošiljk v več kot 220 držav po vsem svetu. Intereuropa je pogodbeni poslovni partner UPS-a za
Hipervpto^6
za Hiper nagrado
/\7tK
WORLD CUP
<3EŽ> HYUnDRI
območje .Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. UPS je v prvem četrtletju letošnjega leta posloval zelo uspešno in povečal Število pošiljk v primerjavi z lanskim letom za 20 odstotkov. Povedan obseg poslovanja je zahteval nove poslovne prostore, ki bodo izboljšali pogoje poslovanja in omogočili nadaljnje širjenje obsega in kakovosti. Vedno višja kakovost ponujenih storitev dokazu-
je uspešno sodelovanje med Inter-europo in UPS, s čimer si je Intereuropa še utrdila položaj svoje partnerske družbe za hitro dostavo pošiljk. Satelitsko spremljanje pošiljk in zagotovljena dostava pisemskih pošiljk v EU in ZDA že naslednji delovni dan do 10. ure in 30. minut brez dodatnega plačila, sta pomembni prednosti te storitve, poudarjajo pri Intereuro-pi. Š.Ž.
I),i bl i/vedeli, kako pogosto obiskujete Htpermarkete In druge prodajalne ZIVMA MU\.l. d. ti., fran&lzne prodajalne ali proda jalne podjetij Parna, Orel in Trenča. smo pripravljeni dati veliko:
\nkelne listi«V s Hipa- vprašanjem poišeile v m^T^I^T^ mtvedenih prodajalimli do .i|.t 2002.   ) %mJLMm*P
Število lislieev je omejeno.
Žrebanje bo llipcrmarkclu Tržič.
?002 v
šalci po takem govoru razoroženi, da še kritizirati ni mogoče, se je kar precej direktorjev prijavilo k besedi in forum se je podaljšal za skoraj uro čez predvideni čas. Tudi Stanič je prepričan, da Slovenija potrebuje socialni sporazum, saj so pritiski za povečanje plač v javnem sektorju postali nevzdržni in utegnejo sprožiti plaz tudi v gospodarstvu. "Zavedajte se", je dejal, "da se pol gospodarstva še vedno vrti v krogu revščine", in izrazil upanje, da bo vključevanje v EU minilo brez šokov pri tečaju evra. Direktor poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič pa je opozoril na nesprejemljivo vlogo državnih skladov Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad), ki sta z lastniškimi deleži v gospodarskih podjetjih postala nesprejemljiva posrednika državnega, celo političnega vmešavanja. S tem se je strinjal tudi direktor Aktive Group Darko Horvat, Nada Klemenčič, direktorica Zavarovalnice Triglav, pa je opozorila na poskuse podržavljanja zavarovalniškega kapitala. Minister Rop jim je odgovoril, da se lahko pogovarjajo o zmanjšanju vpliva države, vsekakor pa bo ta poskrbela, da dobro zavaruje svoje premoženje. Po številnih drugih razpravah in odgovorih so direktorji z aplavzom pospremili sklep, da naj takšna srečanja med gospodarstvom in vlado postanejo stalna praksa.
Štefan Žargi, foto: Tina Doki
Ponovni vzlet
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Ameriška vlada je pretekli petek objavila poročilo o ameriških gospodarskih gibanjih v prvem četrtletju letošnjega leta. Podatek o skoraj šestodstotni letni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) je precej impresiven in je presenetil tudi največje optimiste. Kot kaže hitrost okrevanja iz lanskoletne recesije, je prožnost največjega svetovnega gospodarstva večja, kot sije marsikdo predstavljal še pred nedavnim.
Toda ne pustimo se še zapeljati. Kljub presenetljivo visoki številki o gospodarski rasti le malokdo meni, da bo ameriški BDP še naprej rasel s tako hitrimi koraki. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali lahko rast, kljub padcu, ostane na še vedno zdravi ravni za gospodarstvo ali pa bo ponovno pokleknila. Nosilci gospodarskih politik po vsem svetu se sprašujejo tudi, kako se bo v bližnji prihodnosti odzvala ameriška centralna banka, predvsem kdaj bo zvišala obrestne mere.
Podrobnejši pogled na sestavine ameriškega BDP nam, kljub žareči celostni podobi, pokaže precej mešano sliko. Domače končno povpraševanje je s svojo nekaj manj kot štiri odstotno letno rastjo za malen-skost nižje kot v zadnjem četrtletju lanskega leta. Nekaj je k rasti prispevalo občutno zmanjašnje zalog ameriških podjetij, največji faktor pa je bil velik porast državnega trošenja. Stroški za obrambo so na letni ravni dosegli 20 odstotno rast, najvišja po vietnamski vojni. Kombinacija višjega trošenja države in znižanja davkov bo verjetno še v prihodnjih nekaj mesecih prispevala k okrevanju gospodarstva, čeprav se Že pojavlja vprašanje, koliko časa lahko ostane glavni dejavnik rasti. Najbolj zaskrbljujoč element ameriškega BDP so podjetniške investicije, saj so upadle za slabih šest odstotkov, končna prodaja računalnikov pa je padla kar za 20 odstotkov. Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan že lep čas opozarja, da je rast podjetniških investicij ključnega pomena za zdravo gospodarsko rast.
Petkovo poročilo žal ali pa na srečo še ni dokončno in bo verjetno doživelo še vsaj dva popravka pred junijskim srečanjem ameriških centralnih bankirjev, ko se bodo odločali o času in višini zvišanja obrestne mere. Naloga ameriške centralne banke je zdaj krmarjenje gospodarstva med recesijskimi čermi in istočasno paziti na nevarnost porajajoče se inflacije. Na svojem zadnjem srečanju marca letos je Greenspan dejal, da se ameriško gospodarstvo nahaja v zapletenem ravnovesju med inflacijo in ekonomsko šibkostjo. Ker nihče v resnici ne verjame, da preti ameriškemu gospodarstvu kratkoročno nevarnost inflacije, si je s tem centralna banka očitno hotela pripraviti teren za prihodnje zvišanje obrestnih mer. Kdaj naj bi se to zgodilo, v maju ali v juniju, pa zaenkrat ostaja še odprto vprašanje.
Pravočasni odzivi na odločitve gospodarske politike so še posebno pomembni, kadar se gospodarstvo nahaja na prelomni točki. Prehitro ali prepozno ukrepanje lahko ogrozi gospodarsko okrevanje ali povzroči inflacijske pritiske. Kot sta pokazali nedavni napovedi MDS in OECD, je okrevanje ameriškega gospodarstva pomembno ne samo za Ameriko, pač pa tudi za ves ostali svet. Če hočemo ali ne, ZDA kljub vsemu še naprej ostajajo motor globalne gospodarske rasti. Odločitve, kijih bodo sprejeli Greenspan in njegovi kolegi, bodo zato vplivale na celotno svetovno gospodarstvo, to pa je precej težko breme na čigar koli ramenih.
Nova KBM
www.nkbm.si
tudi na Gorenjskem!
Nova KBM, Agencija Žiri, Trg svobode 2, odpira svoja vrata 6. maja 2002.
V agenciji ponujamo fizičnim in pravnim osebam široko in raznoliko
paleto bančnih storitev:
O tekoči račun z vrsto ugodnosti
(plačilne kartice, limiti, trajniki, krediti na osnovi trajnika) O tolarska in devizna varčevanja
O kratkoročne in dolgoročne nenamenske in namenske kredite
O elektronsko bančništvo Bank@Net in Poslovni Bank@Net
O osebno svetovanje - o svojih željah in potrebah se boste lahko
pogovorili z našimi bančnimi delavci v posebnem prostoru v
drugem nadstropju
Naš poslovni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 8. do 11. ure.
Na bančnem avtomatu ob vhodu v enoto lahko 24 ur na dan dvigujete gotovino in pregledujete stanje na svojem računu.
Z veseljem pričakujemo vaš prvi obisk. Lahko nas tudi pokličete na telefonsko številko 04 518 4300.
^^Nova KBM
Nova Kreditna banka Maribor
GORENJSKI GLAS «14. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik^ g-glas.si
Torek, 30. aprila 2002
Nova KBM v Zireh
Šestega maja bo v dosedanjih prostorih Hranilno kreditne službe (HKS) Žiri začela poslovati agencija Nove Kreditne banke Maribor.
Žiri - Zakon o bančništvu je določil pogoje, pod katerimi bi hranilno kreditne službe lahko še naprej delovale samostojno.
Ker je bil eden od pogojev tudi 110 milijonov tolarjev kapitala ob koncu lanskega leta in podvojitev tega zneska do februarja 2004, je prilagoditev zakonu pomenila za ustanovitelje hranilno kreditnih služb izbiro med tremi možnostmi: finančno okrepitev (dokapita-lizacijo) do zakonsko določenega zneska, pridružitev k Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije ali pripojitev k eni od poslovnih bank. Medtem ko se je večina HKS-ov na Gorenjskem odločila za pripojitev k Zvezi HKS Slovenije, se je žirovska pripojila k drugi največji slovenski banki. "Veseli nas, da nam je HKS Žiri zaupala poslovanje s svojimi komitenti. Prepričani smo, da jim
bomo z uslužbenkami, ki so z njimi delale že doslej, lahko ponudili enako prijazen, obenem pa opazno širši obseg finančnih storitev," je ob tem dejal Aleksander Batič, v Novi KBM izvršilni direktor za osrednjo Slovenijo.
Nova KBM bo v prostorih agencije na Trgu svobode v Žireh ponujala vse svoje storitve za občane in za pravne osebe. V pritličju stavbe, kjer je doslej delovala HKS, so uredili prostore, v katerih bodo svoje posle opravljali občani, v drugem nadstropju pa so najeli prostore, kjer bodo stranke lahko opravljale zahtevne posle ali posle večjih vrednosti. Prenos poslov iz HKS na agencijo Nove KBM bo za dosedanje komitente
HKS brezplačen, pogoji, navedeni v dolgoročnejših pogodbah, med njimi tudi za varčevanje in posojila, pa se do konca pogodbenega roka ne bodo spreminjali.
Cveto Zaplotnik
Večina za pripojitev
Ljubljana - Zakon o bančništvu je od hranilno kreditnih služb zahteval prilagoditev kapitalske ustreznosti. Od 45 HKS-ov v Sloveniji se je za prilagajanje odločila osmerica, ki je do 31. decembra lani izpolnila zahtevo in dosegla 110 milijonov tolarjev kapitala. Ostale hranilno kreditne službe so podpisale pogodbe o pripojitvi k Zvezi HKS Slovenije ali k poslovni banki, s tem pa tudi pogodbo o prenosu poslov. CZ.
Novi obveznici
Ljubljana - Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je v borzno kotacijo sprejel 1,7 milijona obveznic RS37 prve izdaje v nominalni vrednosti 17 milijard tolarjev in 180.186 obveznic RS38 prve izdaje, ki so vredne nekaj več kot 18 milijonov evrov. Z obveznicama bodo prvič trgovali danes, v torek. Pri obveznici RS37, ki dospe v plačilo 19. aprila 2007, ima izdajatelj od 19. aprila 2005 dalje pravico, da glavnico v celoti ali delno plača pred dospelostjo, kupec pa te pravice do predčasnega unovčenja svoje terjatve nima. Obresti se obračunavajo po spremenljivi letni obrestni meri TOM + 4%, izplačujejo pa se enkrat letno za nazaj, vsakega 19. aprila. Obveznica RS38 dospe v plačilo 19. aprila 2017, pri tej pa ne izdajatelj in ne kupec nimata pravice do predčasnega plačila glavnice oz. do unovčenja terjatve. Obresti se obračunavajo po nespremenljivi 5,625-odstotni letni obrestni meri, izplačujejo pa se enkrat na leto za nazaj, 19. aprila.     ^ ^
Pregled borznega dogajanja
KOMUNALA I
javno podjetje, d.o.o. ulica Mirka Vadnova 1 4000 KRANJ
KOMUNALA KRANJ obvešča, da bo na območju MESTNE OBČINE KRANJ vsakoletni odvoz kosovnih odpadkov po sledečem razporedu:
KRAJEVNA SKUPNOST DNE            ZBIRNA MESTA	KRAJEVNA SKUPNOST DNE            ZBIRNA MESTA
STRUŽEVO             6. in 7.5.       parkirišče pred pisarno KS pod železniškim mostom	MAVČIČE              21. in 22.5.    Breg - pri strojni lopi Jama - pri strojni lopi Praše - v gozdičku Mavčiče - pri pokopališču Podreča - pri strojni lopi
ZLATO POLJE          6. in 7.5.       Gradbinčevo naselje (bivša menza) pri KS Staneta Rozmana Kidričeva 27	
VODOVODNI STOLP     8. in 9.5.       letno kopališče Tobak pri Vodovodnem stolpu kurilnica pri OŠ Simon Jenko nekdanji dom JLA Rupa (pri zbiralnici mleka) Valjavčeva pri h.št. 6 Šorlijeva - garaže vhod in zahod	STRAZIŠČE            23. in 24.5.    Gasilska ulica (Pante) ,             krožni promet za avtobuse pri gradu OŠ Stražišče avtobusno postajališče na križišču Škofjeloške in Delavske ceste Benedikova ulica Seljakovo naselje Labore pri avtobusni postaji
PRIMSKOVO            8. in 9.5.       Zadružni dom (zadaj) Oprešnikova ulica pri TP Klanec Jezerska cesta pri domačiji Ovsenik Jezerska cesta pri TP ob trgovini Lila Trg Prešernove brigade	
	JOŠT                  23. in 24.5.    v vsaki vasi po 1 kontejner
	ŽABNICA               27. in 28.5.     pri rokometnem igrišču
BRATOV SMUK         8.,9. in 10.5.   parkirišča A.B.C pri pošti na Planini (Cesta Talcev)	BITNJE                27. in 28.5.    pri nogometnem igrišču pri bifeju Zora Zg. Bitnje pri mostičku Zg. Bitnje pri tiskarni Košir
PLANINA HUJE         13. in 14.5.    trgovina Živila pri semaforju parkirni prostor v Gubčevi ulici parkirišča pri balinišču Planina Trgovska šola Janeza Puharja, Tončka Dežmana (parkirišče) Huje poleg Rešeta	
	BRITOF                29. in 30.5.    parkirišče ob nogometnem igrišču
	PREDOSLJE            29. in 30.5.    pri igrišču za balinanje Suha pri Gasilskem domu Orehovlje pri križišču proti Cehnerju
ČIRČE                 13. in 14.5.    Dom KS pri trgovini avtobusna postaja pri Tonaču trgovina Agroizbira	GOLNIK                30. in 31.5.    pri blokih pri Bolnici zadaj Mali Edo na dvorišču
CENTER                15. in 16.5.    Stara cesta pri mostu Sejmišče Hortikulturno društvo (Gregorčičeva ulica) Poštna ulica pri pošti zadaj za gostilno Mayer Pungart Trubarjev trg zadaj za pokojninskim blokom Stošičeva ulica med stanovanjskimi bloki	GORICE                30. in 31.5.    nasproti gostilne Lovec Letence v vasi
	TRSTENIK             30. in 31.5.    pri trgovini Čadovlje Babni vrt Pangerščica v vasi
	TENETIŠE              30. in 31.5.    parkirišče pri gostilni Orli
	PODBLICA             3.6.            Podblica v vasi Nemilje pri kontejnerju Njivica v začetku vasi Jamnik v vasi
KOKRICA              15,16 in 17.5. Kokrica za domom KS Mlaka pri Jordanu llovka pri mehaniku Srakovlje v vasi Tatinec v vasi Bobovek v gozdu nasproti odcepa Bobovek-Mlaka Kuraltovo naselje pri bivšem stolpu	
	BESNICA              4. in 5.6. Rakovica pri odcepu za Zabukovje Pesnica Gasilski dom pri Pošti Nova vas
OREHEK - DRULOVKA   20. in 21.5.    Drolčevo naselje pri trgovini Živila (nekdanji) v gozdu pred šolskim parkiriščem parkirišče pri Kračmanu novo naselje Drulovka	
	GORENJA SAVA        4. in 5.6.       pod skakalnico pred Aquasavo med bloki pri Iskri.
Prosimo, da na zbirnih mestih ločite kovinske odpadke od ostalih odpadkov. Barv, kemikalij, akumulatorjev, dotrajanih avtomobilov, gradbenega materiala in drugih posebnih oz. nevarnih odpadkov ne bomo odvažali.
Nevarne odpadke bomo predvidoma zbirali v septembru ali oktobru.
KOMUNALA KRANJ obvešča, da v sredo, 1. maja ne bo odvoza gospodinjskih odpadkov. Občani naj zabojnike pripravijo za četrtek, 2. maja.
VSEM GORENJKAM IN GORENJCEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA
KOMUNALA KRANJ
Pretekli teden na Ljubljanski borzi je bil v znamenju rekordne rasti predvsem delnic PID-ov, čemur so v manjši meri sledile tudi delnice večjih podjetij. Indeks PIX, ki meri rast pooblaščenih investicijskih družb, je tako narasel za skoraj 12 % in dosegel rekordno vrednost 2215 točk, indeks SBI20 pa je zrasel za 2 % ter prav tako dosegel rekordno vrednost 2648 točk.
Rast PID-ov se je napovedovala Že nekaj časa. Knjigovodska vrednost le-teh namreč v večini primerov presega tržno vrednost od dva- do šestkrat, premoženje pa je tudi po zelo konzervativni oceni vrednosti teh naložb tudi po tokratni rasti za vsaj 50 odstotkov višje od trenutne cene na borzi.
Najbolj, za 33,9%, je narasla delnica PIDa Mercate, ki pa ima kljub temu vrednost naložb na delnico še vedno štirikrat večjo od tržne cene delnice. Drugi PID ki je močno porasel je Modra linija, ki ima sicer manjši popust, a ima v portfelju večinoma same prvovrstne delnice iz glavne borzne kotacije na Ljubljanski borzi. Tudi ostali PIDi, ki imajo naložbe v najboljših podjetjih, so v preteklih dveh tednih pridobili med 10 in 20 odstotki vrednosti.
V širši javnosti pa je najbolj odmevala novica o prodaji 34-odstotnega deleža v največji slovenski banki Novi Ljubljanski banki belgijski banki KBC. Za ta delež bo država iztržila 435 mio EUR oziroma 2,7-kratnik knjigovodske cene. Večji delež bo lahko belgijska banka pridobila šele čez 5 let.
Po drugi strani pa je banka ustavila postopek prodaje večinskega deleža druge največje slovenske banke NKBM, saj naj nobeden od treh ponudnikov po mnenju vlade ni ponudil dovolj ugodne cene in pogojev širitve. Po novem predlogu vlade naj bi to banko dokapita-lizirali v višini 30 % in ta delež prodali portfeljskim vlagateljem.
Uradna rast bruto domačega proizvoda v letu 2001 po stalnih cenah je znašala 3 odstotke. Zaradi različnih gibanj tečajev dolarja pa je na primer rast v evrih za 6,8 odstotka, tako da je BDP na prebivalca v leti 2001 znašala rekordnih 10.564 evrov na prebivalca. Napoved rasti za naslednje leto je med 3 in 3.3 odstotka, odvisno od gibanja cene nafte.
Miha Pogačar Ilirika borzno posredniška hiša d.d. miha.pogacar @ ilirika.si
NFD 1 že kot investicijska družba
Kranj - Pooblaščena investicijska družba NFD 1 se je kot prva tovrstna družba uskladila z določbami zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in se v celoti preoblikovala v običajno investicijsko družbo oz. investicijski sklad t.i. zaprtega tipa.
Svoja sredstva, še zlasti pa naložbe je z določbami zakona uskladila že do konca lanskega leta, 9. aprila je prejela odločbo agencije za trg vrednostnih papirjev, predvidoma 25. julija pa bo sklicala skupščino, na kateri bodo med drugim odločali o spremembah in dopolnitvah statuta ter pogodbe o upravljanju. V Nacionalni finančni družbi za upravljanje investicijskih skladov so s tem izpolnili obveznost do vlagateljev, ki so jim zaupali svoje certifikate, hkrati pa so dokazali, da je tudi tranzicijsko obliko pooblaščenih investicijskih družb možno preob-
likovati v običajne investicijske sklada, kot jih poznajo v svetu. Kot navajajo, bodo še naprej skrbeli za to, da bodo njene naložbe v skladu z veljavno zakonodajo in investicijsko politiko sklada, pri tem pa bo sestava naložb odvisna od gibanja cen vrednostnih papirjev na trgu in tudi od uspešnosti poslovanja podjetij, katerih delnice so v naložbenem portfelju sklada. Investicijski sklad NFD 1 je 17. aprila imel največ naložb v družbah Lek, Krka, Sava, Petrol, Merkur, Telekom, Cinkarna Celje, Nova Ljubljanska banka in Elektro Ljubljana. CZ.
Zaustavili privatizacijo Nove KBM
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji soglašala z odločitvijo komisije za privatizacijo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), da zaustavi postopek prodaje 65-odstotnega državnega deleža banke. Ministrstvo za finance bo O tem obvestilo Aktivo Group. Bank Austrio Credi-tanstalt in Unicredito Italiano, ki so se potegovali za nakup. Uprava in nadzorni svet banke bosta pripravila program uresničevanja strategije razvoja banke, ki bo z dokapitalizacijo in privatizacijo omogočil doseči glavne cilje. Ministrstvo bo na osnovi dosedanjih izkušenj predvidoma do jeseni pripravilo nov program, ki bo verjetno vseboval bolj postopno privatizacijo banke. CZ.
Dobička ne bodo delili
Škofja Loka - Delničarji škofjeloške družbe Termo bodo na skupščini 21. maja med drugim sklepali o uporabi lanskega bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi celotni bilančni dobiček v znesku nekaj več kot 1,4 milijarde tolarjev prenesli v naslednje obdobje kot preneseni dobiček. V celotnem bilančnem dobičku je 431,8 milijona tolarjev preostanka lanskega čistega dobička, razliko v znesku nekaj več kot eno milijardo tolarjev pa predstavlja preneseni dobiček iz preteklih let. CZ.
Krka 950, Petrol 600 tolarjev dividende
Kranj - Nadzorni svet novomeške Krke je na četrtkovi seji potrdil letno poročilo o lanskem poslovanju in skupaj z upravo oblikoval predlog dividende. Če bodo delničarji na skupščini v začetku julija soglašali s tem predlogom, bo dividenda znašala 950 tolarjev (bruto) na delnico, kar je za dobro tretjino več kot lani. Nadzorni svet Petrola bo predlog dividende za odločanje na skupščini oblikoval na seji 9. maja, na četrtkovem sestanku največjih delničarjev, uprave in nadzornega sveta pa so predlagali, da bi za dividende namenili 1,25 milijarde tolarjev oz. približno 30 odstotkov lanskega dobička. Če bo obveljal ta predlog, bodo delničarji dobili 600 tolarjev dividende (bruto) na delnico, kar je 100 tolarjev več kot lani. CZ.
Prisilna poravnava potrjena
Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je potrdilo prisilno poravnavo za delniško družbo (.radnjo, gradbeno podjetje Kranj, s sedežem v Struževem. Ločitvene in izločitvene upnike bodo poravnali 100-odstotno, prav tako tudi delavske terjatve, kijih bodo poplačali v dveh letih, navadne upnike pa v višini 20 odstotkov od ugotovljene in priznane upniške terjatve. Nekateri upniki bodo terjatve preoblikovali v kapitalske deleže. Isto sodišče je potrdilo prisilno poravnavo nad dolžnikom Intec MKI), kovinske konstrukcije d.o.o., Kranj, sklep pa je postal pravnomočen 8. aprila. Prednostne terjatve delavcev, ločitvenega upnika in upnika iz obojestranske odplačne pogodbe bodo poravnali v celoti, ostale terjatve pa v višini 20 odstotkov v enem letu in z obrestno mero TOM + 0,5 %. CZ.
•••••••
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
Slovo žiro računa, prihaja
transakcijski
Zasebniki morajo do konca letošnjega junija svoje žiro račune zamenjati s transakcijskimi računi. Posebne ugodnosti za tiste, ki bodo to opravili do konca maja.
Kranj - Zakon o plačilnem prometu določa, da morajo zasebniki do 30. junija pri bankah odpreti transakcijske račune, ki bodo zamenjali sedanje žiro račune. O spremembah, ki jih zasebnikom prinaša novi zakon, prednostih novega transakcijskega računa in elektronskega poslovanja ter o načrtovanem transakcijskem računa za fizične osebe, smo se pogovarjali z Igorjem Poljšakom, vodjo sektorjev poslov z občani v Gorenjski banki.
V teh dneh banke zasebnike obveščajo, naj svoje žiro račune (ŽR) zamenjajo za transakcijske račune (TRR). Ali s tem novi zakon izenačuje zasebnike s pravnimi osebami?
"Zakon o plačilnem prometu, kije bil objavljen v Uradnem listu 5. aprila letos pravi, da morajo poleg pravnih oseb tudi vsi zasebniki do 30. junija v bankah odpreti transakcijski račun, kar pomeni zanj zamenjati sedanji ŽR. Zasebniki so vsi tisti, ki opravljajo dejavnost, za katero jim ustrezno ministrstvo, zbornica, davčni urad Republike Slovenije izda soglasje za opravljanje zasebne dejavnosti, npr. samostojni podjetniki, odvetniki, samostojni novinarji, detektivi, lekarnarji, zdravniki..."
V bankah imajo ŽR tudi fizične osebe. Ali novosti zakona veljajo tudi zanje?
"Tudi fizične osebe imajo v banki odprte svoje ŽR, tekoče račune, hranilne vloge in tudi zanje bo veljala zamenjava v transakcijske račune, vendar za fizične osebe zakon predvideva prehodno obdobje od konca letošnjega junija do 30. junija prihodnje leto, kar pomeni, da lahko banke to zamenjavo opravimo v obdobju enega leta. Po prvih ocenah naj bi tedaj v Sloveniji odprli več kot milijon TRR fizičnih oseb."
Igor Poljšak, vodja sektorjev posla z občani.
Kakšne spremembe in novosti poslovanja prinaša transakcijski račun?
"Glede samega poslovanja zasebnika ne bo bistvenih sprememb, posloval bo z banko, s katero že sedaj posluje, številka računa bo poenostavljena, saj bo namesto sedanjih 25 do 29 številk pri ŽR, TRR imel le 15 številk. Transakcijski račun bo našim komitentom omogočal opravljanje plačilnega prometa tako v domovini kot v tujini, poleg tega bodo vsi zasebniki lahko začeli poslovati z banko na elektronski način.
Nudimo jim dve obliki elektronskega poslovanja: za tiste z večjim obsegom poslovanja (več kot 40 virmanov mesečno ali več kot 5 virmanov za tujino mesečno) elektronsko banko LINK +, za tiste z manjšim obsegom poslovanja (manj kot 40 virmanov mesečno) in vse, ki ne poslujejo s tujino pa LINK C, obe elektronski banki omogočata plačilni promet v domovini, z LINK + pa tudi elektronski plačilni promet s tujino. "
Katere vrste bančnega poslovanja zasebnikom omogoča transakcijski račun?
"S tem računom bodo potekala vsa nakazila v dobro računa, kar pomeni vsa nakazila poslovnih partnerjev ter plačevanje obveznosti iz dejavnosti, in sicer tako tolarskih kot tudi deviznih, če posluje s tujino. "
Kaj pa bo z dosedanjo elektronsko banko LINK za občane in za zasebnike?
"Kar nekaj zasebnikov je že do-sedaj pri poslovanju s svojimi ŽR uporabljalo našo elektronsko banko LINK, tudi njih bomo povabili k zamenjavi. Za poslovanje z banko bodo obdržali LINK kot fizična oseba in jim ponudili LINK C ali LINK + za poslovanje njihove dejavnosti. "
Alije elektronsko poslovanje poleg tega, da je hitrejše in enostavnejše, za imetnika tudi cenejše?
"Elektronsko plačevanje spodbujamo ravno z veliko nižjimi stroški storitev plačilnega prometa v primerjavi s stroški, če plačujejo ročno preko bančnega okenca. Storitev plačila naloga v breme računa za 2 milijona tolarjev
banka v primeru ročnega plačevanja zaračuna 170 tolarjev, pri elektronskem pa le 50 tolarjev. Prav s to ugodnostjo želimo k elektronskemu poslovanju spodbuditi čim več naših strank, saj je ta način ugodnejši tako zanje kot tudi za banko."
Zamenjava ŽR s TRR prinaša s seboj tudi zamenjavo obrazcev, obveščanje poslovnih partnerjev, skratka, povezana je z dodatnimi stroški. Kaj to pomeni za zasebnika?
"Posledica odprtja TRR je tudi, da bo moral zasebnik svoje dokumente (račune, druge obrazce), na katerih ima izpisano sedanjo številko ŽR, spremeniti in o spremembi obvestiti svoje poslovne partnerje. Vendar ni strahu, da bi to morali storiti   čez noč, saj
bodo denarni prilivi, ki bodo prišli na "stari" žiro račun, preusmerjeni na transakcijski račun."
Ali bo zasebnik ob odprtju TRR prejel kartico s številko kot pri ŽR in koliko časa potrebuje banka od podpisa pogodbe do vključitve TRR?
"Vsak zasebnik mora v banki oddati dokumentacijo in podpisale pogodbe, ki jih je prejel po pošti, potem bo prejel bančni kartonček TRR, na katerem bo poleg imena in priimka ter številke TRR po novem tudi davčna številka, ki jo zasebnik velikokrat potrebuje. Če se bo zasebnik odločil za elektronsko poslovanje, bo TRR aktiviran tedaj, ko bo banka dobila povratno informacijo, daje zasebnik uredil LINK, v primeru LINK
I m
II!
+ pa bodo bančni računalniški strokovnjaki pri zasebniku namestili to obliko bančnega poslovanja in v tistem trenutku bo odprt tudi TRR. V primeru neelek-tronskega poslovanja naj bi novi TRR začel delovati tri dni po podpisu pogodbe, o vključitvi v promet pa bomo zasebnika obvestili tudi pisno. "
V Gorenjski banki naj bi TRR odprlo približno tri tisoč zasebnikov. Ali lahko konec junija v bankah pričakujemo gnečo oziroma kaj boste storili, da bi se ji izognili?
"Vse zasebnike tudi z dopisi, ki so jih prejeli, vabimo, naj to storijo že maja, da bi se izognili junijski gneči in daljši čakalni dobi za vključitev TRR. Vsem, ki bodo TRR odprli do 31. maja, banka do konca letošnjega septembra ne bo zaračunala stroškov vodenja TRR. Popust pa nudimo tudi vsem, ki bodo do 30. junija začeli poslovati elektronsko, saj jim bo banka brezplačno namestila LINK C ali LINK +.
Kaj se bo zgodilo z zasebniki, ki do konca junija ŽR ne bodo zamenjali s TRR?
"Zakon je jasen in v svojem 81. členu pravi, da zasebnik mora do konca letošnjega junija pri banki odpreti TRR in najpozneje 1. julija z njim tudi začeti bančno poslovati. Vsi prilivi, ki bodo po tem roku nakazani na ŽR, bodo preusmerjeni na TRR." Renata Škrjane, foto: Tina Doki, R.Š.
Obiščite nas tudi med prvomajskimi prazniki.
1. maj       2. maj
CERKLJE
TRŽIČ
KRANJ
24 ur
BESNICA
BITNJE
BRITOF
BRNIK
GOLNIK
JEZERSKO
MAVČIČE
NAKLO
PREDDVOR
ŠENČUR
TRSTENIK
VOGLJE
VALBURGA
ŽABNICA
ŠKOFJA LOKA
DUPLJE KROPA PODNART RADOVLJICA
BLED
ZGORNJE GORJE BOHINSKA BELA JESENICE
KRANJSKA GORA
MOJSTRANA RATEČE
HIPERMARKET Cerklje, Slovenska c. 10 HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 SM Drulovka, Drulovka 57 MARKET Na Klancu, Likozarjeva ulica 16 MARKET Pri Nebotičniku, Bleiweisova cesta 7 a MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Puclja 7 MARKET Planina center, Ulica Gorenjskega odreda 12 SP Čirče, Smledniška cesta 138 SP Delikatesa, Maistrov trg 11 SP Gorenja Sava, Gorenjesavska cesta 11 SP Oskrba, Begunjska ulica 4 SP Planina, Planina 65 SP Primskovo, Jezerska cesta 41 SP Storžič, Cesta na Brdo 5 SP Vodovodni stolp, Zoisova ulica 12 SP Zlato polje, Kidričeva cesta 12 SP Besnica, V Čepuljah 19 SP Bitnje, Zgornje Bitnje 265 MARKET Britof, Britof 313 SP Brnik, Zgornji Brnik 114 SP Golnik, Golnik 56 SP Kočna, Zgornje Jezersko 63 SP MAVČIČE, Mavčiče 102 SP Naklo, Glavna cesta 32 SP Dvor, Dvorski trg 3 SP Šenčur, Kranjska cesta 3 SP Trstenik, Trstenik 8 SP Voglje, Na vasi 21 Trgovina Sfinga, Valburga 37 SP Žabnica, Žabnica 28 SUPERMARKET Trata, Kidričeva cesta 81 MARKET Pod Plevno, Pod Plevno 42 MARKET Škofja Loka, Stara cesta 2 SP Klemenček, Zgornje Duplje 28 a SP Kropa, Kropa 3 a SP Podnart, Podnart 25 a SM Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 1 SP Predtrg, Ljubljanska cesta 39 SP Center I, Ljubljanska cesta 13 a SP Mlino, Mlinska cesta 1 SP Škrbina, Cesta svobode 1 SPZaka, Kidričeva cesta 10 a SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80 a SP Bohinjska bela, Bohinjska Bela 37 SM Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a SP Center II, Cesta Maršala Tita 63 SP Jesenice, Cesta Maršala Tita 41 SM Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33 SP Budinek, Borovška cesta 74 8. do 12. ure
SP Vitranc, Borovška cesta 92 8. do 13. ure
SM Mojstrana, Triglavska cesta 28 Market Planica, Rateče 132
7. do 12. ure
8. do 18. ure
8. do 12. ure 8. do 13. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure
24 ur 8. do 21. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure
7. do 12. ure
8. do 12. ure
7. do 12. ure
8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 7:30 do 11. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 11. ure
8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure
6. do 24. ure 8. do 12. ure 8. do12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure
7. do 12. ure
8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 18. ure 8. do 12. ure 8. do12. ure 8. do 12. ure 8. do 11. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 13. ure 8. do 12. ure 8. do 11. ure
Brez priložnosti ni uspeha.
Brez Savčanov ni Poslovne skupine Sava.
Ustvarjamo priložnosti,
...skupaj s svojimi kupci, delničarji, dobavitelji in partnerji.
Čestitamo ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela.
Poslovna skupina Sava
.ŽIVILA.
Pri delu premalo pazijo na držo
Šestnajst mladih s kmetij se je od srede do petka na uvajalnem tečaju na poligonu in v gozdu v Zgornji Besnici učilo varnega in pravilnega dela z motorno žago.
Zgornja Besnica - Medtem ko so se številni kmečki gospodarji usposabljali za varno delo v gozdu že na prejšnjih tečajih, so tokrat prevladovali mladi, večinoma bodoči prevzemniki kmetij, z območja krajevnih enot Kranj, Tržič in Železniki. Kot sta povedala Vinko Kejžar in Franci Pogačnik iz kranjske območne enote zavoda za gozdove, je za tovrstne tečaje veliko zanimanja, saj bi lahko pripravili še dva podobna tečaja, če bi za to le imeli dovolj denarja.
Prvi dan so si tečajniki med drugim ogledali kaseto o varnem delu pri sečnji drevja, spoznali najpogostejše okvare pri motorni žagi in se učili brušenja verige, v četrtek so na poligonu podirali drevje, žagali debla in klestili veje, v petek, zadnji dan tečaja, pa so odšli še v gozd v bližini Zgornje Besnice, kjer so na terenu preskusili, kar so se naučili na poligonu. "Vidi se, da so v skupini mlajši, ki imajo z delom v gozdu še bolj malo izkušenj," je dejal Tomaž Ščuka, učitelj praktičnega pouka gozdarstva na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, a hkrati poudaril, da jih je prav zato tudi lažje odvaditi napak, še zlasti
neprimerne, za hrbtenico škodljive drže, pomanjkljive tehnike in nepravilnega vzdrževanja, brušenja in nastavitve motorne žage. Tečajniki se na tako kratkem tečaju niso mogli naučiti gozdarskih veščin, začeli pa so več razmišljati o tem, kaj je pravilno in varno.
Zmago Peter-nelj iz Davče izhaja s kmetije, ki obsega okrog 40 hektarjev zemljišč, od tega dve tretjini gozda. V gozdu, kjer so tudi težki tereni, večinoma delata skupaj z očetom. Doslej sta delala še varno, nabavi-
Uradni vestnik Gorenjske
LETO:XXXV
30. aprila 2002
Številka 12
OBČINA JEZERSKO
Na podlagi 9. in 20. člena Statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/01) je občinski svet Občine Jezersko, na svoji 25. redni seji dne 2.4.2002 sprejel
SKLEP
o cenah komunalnih storitev v Občini Jezersko za leto 2002
Cena vode za leto 2002 se obračunava:
* za gospodinjstvo 45,53 SIT/m3
* za ostale uporabnike 45,53 SIT/m3
V ceno je vračunano republiško vodno povračilo in davek na dodano vrednost. Količina porabljene vode se odčitava dvakrat letno in se plača inkasantu. Števnina za inkasanta po priključku znaša 198,00 SIT.
II
Stroški najemnine groba, vzdrževanja pokopališča in okolice z mrliško vežico v letu 2002 znašajo:
* za enojni grob 2.200,00 SIT
* za dvojni oz. družinski grob 4.300,00 SIT
V ceno je vračunan davek na dodano vrednost. Najemnina oz. vzdrževalnina se poravna v enkratnem znesku za tekoče leto.
Cena uporabe mrliške vežice za leto 2002 znaša:
* za en dan (brez noči) 5.160,00 SIT
* za dva oz. tri dni (ena oz. dve noči) 9.000,00 SIT
V ceno je vračunan davek na dodano vrednost.
IV
Cena za traktorsko storitev za leto 2002 znaša:
* za praznjenje greznice in en odvoz gnojevke z 2.200 litrsko cisterno 2.100,00 SIT
V ceno so vključeni stroški traktorja, priključka, delavca in davek na dodano vrednost.
Cena za ostale traktorske storitve se oblikujejo po veljavnem ceniku tovrstnih storitev.
V
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Številka: 352-22/2002 Jezersko, dne 2.4.2002
župan Občine Jezersko Milan Kocjan, l.r.
Na podlagi 20. člena Statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/01) je občinski svet Občine Jezersko na 25. redni seji dne 2.4.2002 sprejel naslednji
SKLEP
o ukinitvi statusa javnega dobra pare. št. 747, k.o. Zg. Jezersko
Ukine se status javnega dobra na zemljišču pare. št. 747, pot v izmeri 2.014 m2, k.o. Zg. Jezersko.
Na nepremičnini iz 1. točke tega sklepa se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Jezersko.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
Med žaganjem debla
la sta tudi čelade in zaščitne obleke. "Tečaj je zanimiv in koristen", je v četrtek, sredi drugega dne tečaja, dejal Zmago in dodal, da delo z motorno žago ni tako naporno, če delaš pravilno, predvsem je treba paziti, daje hrbtenica pri delu čimbolj zravnana. Tudi Edo Primožič je bil enako kot njegov sovaščan prvič na tečaju iz varnega dela. Udeležil se ga je na pobudo gozdarja, predvsem pa
zato, ker je delo v gozdu, še zlasti v strmini in ob pospravljanju podrtega ali polomljenega drevja, precej nevarno. Ker je zaposlen v Domelu, je za tečaj vzel dopust. "Veliko se bomo naučili," je dejal Edo in priznal, da pri delu v gozdu za zdaj še ne uporablja
zaščitne čelade. Med tečajniki je bil tudi Jože Meglic, ki izhaja iz Doline, s kmetije, kjer je več kot 40 hektarjev gozda. Gozd je glavni vir preživljanja, na leto posekajo okrog dvesto kubičnih metrov drevja. Čeprav je skoraj ves gozd v strmini, so doslej delali varno, brez hujših poškodb, in samo želijo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. "Kaj sem spoznal na tečaju? Ja, pri poseku drevja premalo uporabljamo kline, premalo pazimo tudi na držo," je dejal Jože in poudaril, daje od drže veliko odvisno, koliko se pri delu utrudiš. Luka Zupana iz Loma smo zmotili, ko je opazoval inštruktorja pri pobiranju dreves. "Tu, na ravnem, je veliko lažje kot pri nas, kjer je le redkokje možno priti do lesa s traktorjem, in si pri spravilu po-
gosto pomagamo z žičnico," je dejal Luka in povedal, da na njihovi kmetiji prevladuje bukov gozd, les pa v glavnem sekajo le za lastne potrebe. Da se je lahko udeležil tečaja, je v šoli, v Ljubljani se uči se za tesarja, vzel dopust. Med tečajniki je bil tudi domačin, Marjan Pegam iz Zgornje Besnice, ki ob službi v Savi dela še na očetovi kmetiji. Kot je povedal, je kmetija srednje velika in obsega dvajset hektarjev zemljišč, od tega polovico gozda. Precej ga je v strmini, kjer je delo še bolj nevarno kot na ravnem. Pri delu nosi tudi čelado, vsaj enkrat mu je že koristila, ko je omilila udarec veje, ki je priletela z drevesa. "Na tečaju sem spoznal, da sem marsikaj delal narobe," je dejal Marjan in poudaril, da bo to skušal upoštevati tudi pri delu v svojem gozdu, ko poleg ne bo inštruktorja, ki bi mu gledal "pod prste".
Cveto Zaplotnik
Na tečaj in preverjanje znanja
Potrdilo o usposobljenosti za varstvo rastlin bo veljalo tri leta, potlej pa bo znanje treba obnoviti na novem tečaju.
Kranj - Lani sprejeti zakon o fitofarmacevtskih sredstvih določa, da je ta sredstva treba pravilno uporabljati, to je v skladu z navodilom na etiketi in s spoštovanjem načel dobre kmetijske prakse, integriranega varstva rastlin ter varstva okolja.
Vsak, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je tržni pridelovalec, lahko uporablja fitofarma-cevtska sredstva le, če izpolnjuje pogoje o izobrazbi oz. strokovni usposobljenosti in ta sredstva nanaša z napravami, ki so redne pregledane na vsaki dve leti in imajo tudi znak o takšnem pregledu.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je pred kratkim izdal pravilnik, ki med drugim ureja usposabljanje ter preverjanje znanja izfitomedi-cine za prodajalce titofarmacevtskih sredstev tet za izvajalce varstva rastlin, med katere sodijo tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali, okrasnih rastlin in sadilnega materiala in še nekateri drugi. Osnovno usposabljanje ob-
sega tečaj, ki za prodajalce traja najmanj 20 šolskih ur in za tržne pridelovalce najmanj 15 ur, ter pisno preverjanje znanja iz fito-medicine. Usposabljanje vključuje znanja o zdravstvenem varstvu rastlin, titofarmacevtskih sredstvih in varnem ravnanju z njimi, postopkih priprave in nanašanja ter ravnanju z napravami za nanašanje titofarmacevtskih sredstev, integriranem varstvu rastlin in predpisih o titofarmacevtskih sredstvih. Potrdilo o strokovni usposobljenosti tržnih pridelovalcev velja tri leta, potlej se jim podaljša še za tri leta, če se pred potekom njegove veljavnosti udeležijo enodnevnega obnovitvenega tečaja ali najmanj enega predavanja o zdravstvenem varstvu rast-
lin. Če ta rok zamudijo, morajo ponovno na osnovno usposabljanje. Pridelovalci, ki imajo najmanj peto stopnjo izobrazbe kmetijstva - rastlinske smeri, lahko pridobijo potrdilo o usposobljenosti na podlagi pisne prošnje ter dokazila o izobrazbi in plačani pristojbini. Prodajalci fitofarmacevtskih sredstev in tržni pridelovalci, ki ob uveljavitvi pravilnika
že opravljajo dela, povezana s fi-tofarmacevtskimi sredstvi, morajo na preverjanje znanja v dveh letih, to je do 24. aprila 2004. Veljavnost potrdil o pridobitvi znanja iz varstva rastlin, ki so jih prodajalci fitofarmacevtskih^sredstev in tržni pridelovalci pridobili na osnovi dosedanjega pravilnika, se podaljša iz enega na tri leta.
Cveto Zaplotnik
Podoba veterine se spreminja
Škofja Loka - Svetovna veterinarska organizacija je 27. april razglasila za svetovni dan veterinarjev.
Brez minimalne odkupne cene
Kranj - Kot je znano, bo vlada v okviru prilagajanja prireje in predelave mleka na razmere v Evropski uniji s 1. julijem za petino znižala državne podpore za izvoz mleka in mlečnih izdelkov, ki so vsaj za /daj še občutno višje od podobnih nadomestil v uniji. Vlada je prav zaradi predvidenega znižanja podpor na četrtkovi seji tudi sprejela uredbo o prenehanju veljavnosti uredbe o določitvi minimalne odkupne cene kravjega mleka, s čimer naj bi omogočila, da bi se pridelovalci in odkupovalci mleka dogovorili o pogojih odkupa mleka, predvsem o odkupni ceni. Z dopolnitvijo uredbe o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki pa je rok za poročanje kmetijskih gospodarstev o prireji in oddaji mleka in mlekarn o odkupljenih količinah podaljšala za pol meseca, to je do 31. maja. CZ.
Čeprav je bil v Sloveniji v soboto državni praznik, je Veterinarska zveza Slovenije kot nevladna organizacija veterinarskih društev s skupno 650 člani pripravila več dejavnosti. V enajstih veterinarskih ambulantah in dveh veterinarskih bolnicah, med njimi tudi v Kliniki za male živali Škofja Loka, so v soboto dopoldne odprli vrata ter brezplačno pregledovali ljubiteljske vrste živali in svetovali lastnikom, kaj morajo storiti za še boljše zdravje živali. Slovenska veterinarska zveza je v Škotji Loki pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predstavila delovanje slovenskih veterinark in veterinarjev.
Kot so zapisali v izjavo za javnost, je letošnji svetovni dan veterinarjev potekal v senci spreminjanja podobe veterinarske stroke. Medtem ko je bil veterinar v pre-
teklosti predvsem živinozdravnik, v zadnjem času postaja vse pomembnejša njegova vloga pri preprečevanju prenosa bolezni iz živali na ljudi in zagotavljanju varne hrane potrošniku. Povečuje se obseg dela pri vzpostavljanju sistema sledljivosti živali in odgovornosti (označevanje in registracija živali in rej, dokumentacija, veterinarska spričevala), pri nadzoru predelave in ugotavljanju navzočnosti povzročiteljev živalskih bolezni ter zdravil, kemikalij, težkih kovin in podobnega v živilih. Uvajanje nekaterih novih veterinarskih ukrepov nemalokrat povzroča precej negodovanja, vendar je to, kot ugotavljajo v veterinarski zvezi, potrebno zato, da bi vzpostavili pogoje za normalno življenje državljanov, za rejo živi ne in za prodajo živil živalskega izvora na trgu. CZ.
Številka: 062-02/2002-23 Jezersko, dne 2.4.2002
župan Občine Jezersko Milan Kocjan, l.r.
nit
si
Predelava termoplastov in orodjarstvo, d.o.o., Kidričeva c. 90, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/502-12-00
vabi k sodelovanju:
1. VODJA NABAVE
2. DELAVCA ZA OKROGLO BRUŠENJE
3. 2 UPRAVLJALCA STROJEV
Zahtevani pogoji:
- Pod št. 1: VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, poznavanje dela z računalnikom, vodstvene in organizacijske sposobnosti
- Pod št. 2 in 3: IV. ali V. stopnja izobrazbe, smer oblikovalec kovin, zaželene delovne izkušnje, starost nad 22 let
Delovno razmerje bomo sklenil za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s šestmesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem postopku izbora.
Meso na zelenem pladnju
Krary - Celjske mesnine so med prvimi v Sloveniji ponudile porabnikom "biomeso", to je junčje meso iz kontrolirane ekološke prireje, ki pa je zaradi dokaj majhnih količin zaenkrat naprodaj le v trgovskih centrih Interspar. Ekološki kmetje so s tem dobili možnost, da živali iz kontrolirane reje prodajo po nekoliko višji odkupni ceni.
Kot so sporočili iz celjskega kmetijsko gozdarske zavoda, so Celjske mesnine razvile program izdelkov "bio" junčjega mesa v okviru raz vojnega projekta Trženje ekoloških pridelkov in izdelkov, ki ga i/vaja Zavod oh finančni podpori ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter občin savinjske in koroške regije. Izdelki z blagovno znamko Biodar, ki pomeni jamstvo za živila i/ kontrolirane ekološke pridelave, so v trgovinah na temno zelenih pladnjih in pokriti z ekološko sprejemljivo polietilenski) folijo. Potrošniki so minuli konec tedna na nekaterih lntcrsparovih prodajnih mestih v Sloveniji že lahko po skusili jedi iz "bio" junčjega mesa ter poklepetali z ekološkimi kmeti in kmetijskimi strokovnjaki celjskega zavoda, na prodajnih mestih pa lahko dobijo tudi zloženke, ki predstavljajo prednosti ekološke reje /i vali. razloge /a nakup živil i/ kontrolirane ekološke pridelave in Biodar - blagovno znamko /veze združenj ekoloških kmetov Slovenije. V Sloveniji je v kontrolo vključenih okrog 1.300 kmetij, od tega jih je če/ sto na Gorenjskem. CZ.
Q) up
TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si
V Volčjem Potoku
Arboretum med najlepšimi v Evropi
V njem je 11. razstava tulipanov, ki so ji ob 50-letnici arboretuma dodali razstavo orhidej in številne druge zanimivosti.
Volčji Potok - Sredi minulega tedna, 24. aprila, je minilo natančno 50 let, kar je bil z oblastveno odločbo ustanovljen arboretum v Volčjem Potoku v občini Kamnik, ki je bil malo pred tem razglašen za kulturni spomenik. Nova ustanova je takrat nastala v okviru Agronomske in gozdarske fakultete iz Ljubljane, ki je tu načrtovala zbirko dreves in grmov (arboretum) za učne in znanstvene namene Za ustanovitev arboretuma v Volčjem Potoku je najzaslužnejši prof. Ciril Jeglič, ki je na Slovenskem opravil pionirsko
raziskane, na 88 hektarih s 35 hektari parkovnih površin med desetimi najlepšimi v Evropi. Zadnjih deset let je postal arboretum pred prvomajskimi prazniki poznan po razstavah tulipanov in cvetja. Letos, ko so ob Abrahamovem jubileju arboretuma pripravili že enajsto razstavo tulipanov, pa soji dodali še veliko razstavo tisoč cvetov 50 vrst orhidej, ki je prva tovrstna razstava v Sloveniji.
Enajsto razstavo pod naslovom Cvetje in mir, tako sojo poimenovali zaradi lanskega 11. septembra, je odprl minister za zunanje
gledno množico obiskovalcev. Nekaj tisoč avtomobilov je dobesedno okupiralo vse redne in številne začasne parkirne površine v okolici arboretuma.
Arboretum je tokrat zares bogat z barvami in zanimivostmi. Prizadevni delavci so za enajsto razstavo grede z različnimi oblikami v arboretumu posadili s tulipani in sicer za vsakega Slovenca po enega. Simbol letošnje razstave z naslovom Cvetje in mir pa so poudarili s kar 38 napisi "Mir" v različnih jezikih. Tem so dodali še velikega cvetočega metulja.
Razstava, ki je postala poznana tudi izven državnih meja, saj so bili v nedeljo v arboretumu tudi številni obiskovalci iz Italije in Avstrije pa tudi Nemčije, pa je tokrat poleg orhidej obogatena z dvema velikima razglednima piramidama, kombiniranimi zasaditvami cvetja in novimi cvetočimi živalmi. Račkam seje pridružila še slonja družina. Predstavlja-
delo na področju hortikulture. V arboretumu pa sta potem Jegliče-vo delo nadaljevala Miha Ogorevc in sedanji direktor Aleš Ocepek.
Danes je arboretum v Volčjem Potoku s prek 3500 vrstami trajnic in grmovnic, vse pa niti niso še
zadeve dr. Dimitrij Rupel, ki je zadovoljno poudaril izvirno simboliko, da so se tokrat diplomati v Volčjem Potoku srečali v bogastvu narave in cvetja in ne za mizo. Minula nedelja je potem Volčji Potok napolnila z nepre-
Razvita vas v Evropi
Na posvetu predstavnikov TZ Slovenije z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Francem Butom so govorili o nekaterih skupnih akcijah.
Sora pri Medvodah - Bila so obdobja, ko so se turistični delavci pri nas obračali h kmetom in jih nagovarjali za sodelovanje, zdaj je obratno. Kmetje se vse bolj pred bližnjim vstopom v Evropsko unijo zbližujejo s turističnimi delavci. Vse bolj se uveljavlja namreč prepričanje, da se le razvita vas lahko uspešno vključuje v evropske tokove.
Takšna je bila minuli teden tudi skupna ugotovitev predstavnikov Turistične zveze Slovenije s predsednikom dr. Marjanom Rožičem in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na posvetu v Sori pri Medvodah. Na skupnem posvetu so razpravljali o problemih in možnostih razvoja turizma na podeželju. Predstavljene so bile izkušnje iz delovanja turističnih društev pri razvoju turistične ponudbe. Ugotovljena je bila pomembna aktivnost in hkrati vloga turističnih podmladkov pri oza-veščanju prebivalstva za turizem. Urejeno okolje je osnova za oblikovanje turistične ponudbe, ki vključuje naravne vrednote, kulturno dediščino in podeželje s turističnimi kmetijami, lovskimi kočami, vikendi in številnimi drugimi oblikami ponudbe.
Turizem se dela med ljudmi in ne v podjetniškem inkubatorju, so poudarili na posvetu. Med 520 turističnimi društvu v Sloveniji jih je prek tri sto na podeželju, vsa ta pa razvijajo turistično kulturo. Da sta pravilna usmeritev v turističnem razvoju kombinacija podjetniškega in prostovoljnega in da se spreminja filozofija kmetijstva, se je s sogovorniki iz turistične zveze strinjal tudi minister But. Danes se 15 do 18 tisoč kmetij v
dela akcijske razvojne programe in določi, koliko denarja bo namenila za razvoj podeželja oziroma turizma na vasi. To pa je ta trenutek tudi osnova za dogovarjanje turizma in kmetijstva in za
Minister But: "Kombinacija prostovoljnega in podjetniškega je nekaj posebnega in drugače kot drugje."
Sloveniji preživlja s kmetijstvom. Dvajset tisoč je danes takšnih, ki se bodo morale v prihodnje ukvarjati z dopolnilno dejavnostjo. Med njimi jih bo dobrih 8 tisoč takšnih, ki se jih bo ukvarjalo z eno dopolnilno dejavnostjo, dva tisoč od 20 tisoč kmetij pa se jih bo ukvarjalo s turizmom in dva tisoč nadaljnjih bodo kmetije odprtih vrat. Tisoč pa bo takšnih, ki bodo ponujale tudi različne storitve.
Glavna naloga na tem področju pa je, da država do konca leta iz-
jo se tudi slovenski vrtnarji z bogato izbiro balkonskega cvetja in enoletnic. Predstavljajo se številni drevesničarji z rastlinami za vrtove, parke in druge javne površine in razstavljavci vrtne opreme, grosisti cvetja na bogatem vrtnarskem sejmu za ureditev cvetočih balkonov, vrtov in drugih prostorov s cvetjem. Predstavljena je tudi turistična ponudba sosednjih občin, vsak dan pa so na programu tudi konjeniška tekmovanja.
Razstava, ki bo v prihodnjih dneh nedvomno ena prazničnih izletniških točk, bo odprta do 2. maja, vsak dan od 8. do 19. ure, razstava orhidej pa celo do sredine maja.
"Zares je lepo med razstavo v arboretumu. Lepa nedelja, kot je današnja, ni le praznik cvetja za številne obiskovalce, ampak tudi za vse nas, ki smo se trudili, da bi bila letošnja razstava čim lepša,"
izdelavo operativnega razvojnega programa. Na posvetu so se tako sporazumeli, da bodo predstavniki turistične zveze in ministrstva še pred poletjem obravnavali tako imenovani operativni program sodelovanja in skupnih nalog v prihodnjem trimesečnem obdobju. Pri tem pa so predstavniki iz posameznih delov Slovenije tudi poudarili, da bi, kar zadeva podeželje, morda bilo celo bolje, turizem bil sestavni del kmetijske pristojnosti.
Andrej Zalar
je v nedeljo med obiskom številnih izletnikov povedala Melita Miš, ki skrbi za lepoto razstav in arboretuma.
V arboretumu ima svoj paviljon tokrat tudi Podjetniška regija z občinami Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin.
"Obiskovalci se še posebno zanimajo za Terme Snovik, za kolesarske poti, sprašujejo po pohod-ništvu, po zanimivostih Tuhinjske doline. Presenečajo tujci. Veliko je Italijanov in drugih," je v paviljonu Podjetniške regi-mm je povedala štu-
dentka visoke šole za turizem v Portorožu Marta Vrhovnik. Razstava v arboretumu z vsemi zanimivostmi bo v prihodnjih dneh nedvomno ena od zanimivih prazničnih izletniških točk. Odprta bo vsak dan od 8. do 19. ure do 2. maja, razstava orhidej pod velikim plastenjakom pa bo odprta do sredine maja.
Danes Gorenjski dan v arboretumu
Gorenjski glas in Turistično društvo Mengeš danes, torek, 30. aprila, vabita Gorenjce na Gorenjski dan v arboretum. Dobili se bomo ob 15.30 pri vhodu v park z Mengeško godbo in se potem v njihovem spremstvu podali v park na ogled razstave in zanimivosti. Lepo povabljeni vsi, ki imate radi cvetje, lepoto in mir.
Andrej Žalar
VAS IN NAŠ RECEPT
Kaj je dobro zoper želodčne tegobe?
Prejšnji mesec ste nam pomagali z recepti "kadar zaboli v želodcu". Veseli smo odziva! V prispevku predstavljamo pismo Helene Frelih iz Železnikov, ki je tudi nagrajenka akcije. Proti bolečinam v želodcu gospa Helena priporoča kamilični čaj: v posodo daj 2 dl vroče vode in vsuj v vodo ščep suhih ali svežih cvetov kamilice. Pusti pokrito 10 minut, nato precedi čaj in ga popij. - Cvetovi kamilice pomirjajo razdraženo in vneto želodčno sluznico, blažijo krče in pospešujejo celjenje želodčne razjede. Pripravki iz cvetov kamilice pomagajo tudi pri občutku napetosti v predelu nad želodcem in spahova-nju.
Cimetov čaj naj bi po besedah gospe Helene krepil želodec: cimetovo skorjo daj v mrzlo vodo, zavri in kuhaj 2-3 minute. Ko se malo ohladi, čaj malo osladkaj in popij. Ta čaj lahko piješ dalj časa po eno skodelico na dan. - Skorja cimetovca pomaga pri izgubi teka, slabi prebavi npr. pri blažjih krčih v prebavilih, občutku napihnjenosti, vetrovih. Dnevni odmerek je do 4 čajne žličke skorje cimetovca. Opozarjamo pa na možnost pojava alergičnih reakcij. Najstarejše zdravilo za želodec, ki ga pozna naša nagrajenka, pa je pelin: prelij 1 žlico svežih pelinovih listov z 1 dl vroče vode ter nekaj časa pusti stati. Potem precedi in pij pred jedjo. - Grenčine, ki jih vsebuje zel pelina, pospešijo izločanje želodčnega in drugih prebavnih sokov. Tako zbujajo tek in izboljšajo prebavo, povečano izločanje žolča pa izboljša tudi prebavo in presnovo maščob. Ker grenčine spodbujajo izločanje želodčne kisline, je uporaba zdravilnih
rastlin s temi učinkovinami (npr. pelin, encijan, tavžentroža) neprimerna pri stanjih, ko je izločanje kisline prekomerno. Po drugih literaturnih virih pa eterično olje zeli pelina blago pospešuje prekrvitev želodčne sluznice, kar deluje ugodno pri kroničnem vnetju želodčne sluznice, t.j. kroničnem gastritisu.
Čaj zoper želodčne težave pa lahko pripravimo tudi iz naslednjih zdravilnih rastlin:
* Laneno seme, slezovi listi in korenine in listi slezenovca vsebujejo sluzi, ki prekrijejo sluznico želodca. Tako zmanjšajo draženje in blažijo vnetje želodčne sluznice.
* Listi poprove mete pomagajo pri krčevitih bolečinah v zgornjem delu prebavil, vnetju želodčne in črevesne sluznice.
* Golostebelni sladki koren v koreninah vsebuje učinkovine, ki blažijo vnetje in pospešujejo celjenje razjede na želodcu in dvanajstniku. Vendar opozarjamo, da pripravke sladkega korena lahko jemljemo najdlje 4-6 tednov brez nadzora zdravnika! Teh pripravkov ne smejo jemati osebe z obolenji jeter ali ledvic, povišanim krvnim tlakom, pomanjkanjem kalija, nosečnice: Pozorni moramo biti tudi ob sočasnem jemanju nekaterih zdravil.
Pri lajšanju želodčnih težav lahko uporabite katero od zgoraj opisanih domačih rastlinskih zdravil. O pravilni uporabi teh zdravil, o drugih ukrepih za lajšanje želodčnih težav ter o tem, kdaj je potreben obisk zdravnika, pa vam bomo svetovali tudi v Gorenjskih lekarnah.
Naš naslednji predlog: ZBIRAMO DOMAČE RECEPTE ZA POMOČ PRI SONČNIH OPEKLINAH, PIKIH INSEKTOV, RANAH IN DRUGIH POŠKODBAH KOŽE! Do konca meseca maja nam pišite na naslov Gorenjske lekarne,    mr- _ _ Gosposvetska 12, 4000 Kranj - za Vaš In naš recept! Veseli bomo NJJJlil
nasvetov, starih receptov - najbolj izvirne bomo NAGRADILI!
(GLAS
gorenjske lekarne
Kurilna sezona se končuje
tu zii.tj \. p. ipr.iv.i« n,t novo. «l,f bo ppffcm *f»«t vroče! Na brezplačni telefonski številki 080 22 66
• lahko hitro in enostavno naročite Petrolovo ekstra lahko kUNlnO Olje,
• dobite vse informacije o utekočinjenem naftnem plinu,
• in naročite še Magna kartico, s katero boste tudi ob nakupu kurilnega olja prihranili. Pokličite katerikoli dan v tednu, operaterji že čakajo na vaš klic! ^^^^^^^ www.petrol.si PETROL
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 14.5.; Madžarske toplice od 16.5. do 19.5., od 20.6. do 26.6., in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 11.5. in 18.5.; Medžugorje-romanje od 10.5 do 12.5. 2002, Gardaland 1.6.
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.	Trst 2.5. 2002 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/5963-876 04/5957-757	Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu. Ostali prevozi (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041-734-140
	-              NOVO!        NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem
m—M     A, B, C, E, H	vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
pq . Prešernovo Ivi gledališče \^ b Kranj	C. Serreau: ZOKI ZAJC sobota, 11. maja, ob 20.00 uri. ABONMA SOBOTA 1, IZVEN in KONTO sreda, 15. maja, ob 19.00 uri. ABONMA DIJAŠKI, IZVEN in KONTO Glavni trg 6, Kranj, tel.: 04/202 26 81
Borza znanja
Knjižnica otona Župančiča-enota Delavska kanjižnica, Tivolska 30, 1000 Ljubljana tel./fax: 01/42 66 197 e-mail:
liubliana@borza.mss.edus.si www.borzaznanja.mss.edus.si
Na voljo so vam: stiki z zbiralci znamk, informacije o staro-nordijski zgodovini in mitologiji, instrukcije hindi, bengali ali gujrati jezika, popot-niški nasveti za potep po Argentini, ali pogovori o hipnozi in sugestiji. Če je kaj od navedenega spodbudilo vaš interes, nas pokličite ali obiščite in povezali vas bomo s ponudniki teh ter seveda še mnogih drugih zanimivih znanj in informacij.
Ljubljanska Borza znanja se nahaja v prostorih Delavske knjižnice na Tivolski c. 30. Naša telefonska številka je (01) 42 66 197, na voljo pa smo vam vsak delavnik med 9. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure.
GLASOV KAŽIPOT
Kres na Voglu
Vogel - Na predvečer 1. maja bodo tudi letos prižgali kres na Voglu. Po vznemirljivi nočni vožnji z gondolo se boste srečali ob ognju in lahko opazovali vse kresove od bohinjskih, blejskih pa tja do podkaravanških. Nihalka bo vozila do 23. ure. Med prvomajskimi prazniki pripravljajo posebno ponudbo obiska Vogla s pokušino bohinjskih specialitet.
Prireditve v Tržiču
Tržič - V Atriju Občine Tržič bo danes, v torek, 30. aprila, ob 17. uri koncert Pihalnega orkestra Tržič. Krajevna skupnost Kovor vabi danes ob 19. uri na zbor krajanov KS Kovor in srečanje krajanov ob tabornem ognju. Srečanje bo v gasilskem domu v Kovorju. PGD Križe in Kriška mladina organizirata prvomajsko kresovanje, ki bo danes, v torek, 30. aprila, od 20. ure dalje na planini Poljana nas Krizami. Za zabavo bo poskrbel ansambel Karavanke. Jutri, v sredo, 1. maja ob 12. uri bo pri planinskem zavetišču Gozd tradicionalno prvomajsko srečanje. V soboto, 4. maja, pa bo na kegljišču v Tržiču tekmovanje posameznikov v kegljanju v moški in ženski konkurenci.
Leski Centraši vabijo na kresovanje
Lesce - Leski Centraši vabijo na tradicionalno kresovanje, ki bo danes, v torek, 30. aprila. Ob 15. uri bo pohod na Poljsko planino (odhod izpred gostišča Draga), ob
20. uri bo kulturni program pred restavracijo Center v Lescah, ob
21. uri pa bodo zakurili kres.
Shod pohodnikov na Štefanji gori
Štefanja gora - Kmečki turizem pri Mežnarju vabi na sedmi shod pohodnikov na Štefanjo goro, ki bo jutri, v sredo, 1. maja s pričetkom ob 14. uri. Na prireditvi bodo najzvestejšim pohodnikom podelili pokale, zlate značke in majice. Po podelitvi bo družabno srečanje z ansamblom Storžič. Vabljeni tudi na kresovanje, ki bo v torek, 30. aprila, s pričetkom ob 20. uri.
Teden Vede
Kranj - Zveza za Transcendentalno meditacijo Slovenija bo v času med 6. in 11. majem pripravila pod skupnim imenom Teden Vede sklop šestih predavanj za praktično doseganje idealnih vrednot življenja v skladu z Naravnim zako-
nom. Predavanje bodo potekala v gradu Khislstein vse dni v modri dvorani ob 19. uri, razen v torek ob 17. uri. Predavanja bodo posvečena transcendentalni meditaciji, Mahariši Ajur - vedi - naravni medicini, arhitekturi in glasbi, ki posnemata vzorce narave, zavestnemu pristopu k izobraževanju in predstavitev TM sidhi program za jogijsko letenje.
Tekmovanje
v kuhanju golaža
Škofja Loka - Pred stavbo UP Škofja Loka na Poljanski cesti 2 bo v organizaciji Društva tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika 2. maja potekalo že 4. odprto prvenstvo v kuhanju govejega golaža na odprtem ognju v kotličku. Tekmovanje se bo začelo ob 12. uri, prijavite pa se lahko vsi, ki boste do 12. ure vplačali nizko simbolično prijavnino na prijavnem štantu, ki se odpre od 10. uri. Golaže bodo ocenjevali kulinarični mojstri, najboljšemu bo podeljen Zlati kotliček. Sestavine dobite tam.
Kres v Mojstrani
Mojstrana - TD Dovje - Mojstrana vas vabi danes, v torek, 30. aprila, ob 20. uri na kres na Prodih v Mojstrani.
Florjanov sejem
Trzin - Trzinsko turistično društvo v sodelovanju s PGD Trzin že tretjič organizira Florjanov sejem, ki bo letos v soboto, 4., in nedeljo, 5. maja, v Trzinu, oba dneva od 9. do 19. ure. Zabavni program bo v soboto do 23. ure, v nedeljo pa do 21. ure. Prireditveni prostor bo na Ljubljanski cesti, ob Gasilskem domu in novih blokih.
Univerza za III. življenjsko obdobje
Kranj - OZ RK Kranj vas v torek, 7. maja, ob 17. uri vabi na predstavitev Univerze za III. življenjsko obdobje, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Študijske skupine se vam bodo predstavile tudi z diasi, slikovnim materialom in ostalimi izdelki.
Prvomajsko kresovanje
Radovljica - PD Radovljica vabi danes, v torek, 30. aprila na prvomajsko kresovanje pri Valvazorje-vem domu pod Stolom in Roble-kovem domu na Begunjščici. Pri-četek kresovanja bo ob 20. uri.
Kresovanje na Golici
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi svoje člane in ostale občane Jesenic na prvomajsko kresovanje pri koči na Golici. Pri-četek kresovanja bo danes, v to-
rek, 30. aprila, ob 20. uri. Ob 22. uri bo organiziran nočni pohod z baklami na Golico. Koča na Golici bo stalno oskrbovana.
Kresovanje na Jakobu
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi danes, v torek, 30. aprila svoje člane, predvsem člane upravnega odbora ter člane odsekov in vodnike na srečanje pri koči na Jakobu, kjer bo tudi kresovanje. Posebej vse ljubitelje čiste narave vabi odsek za varstvo narave, saj bo na programu srečanja tudi čistilna akcija pobočij in poti proti koči. Zbor bo pred hotelom Bor v Preddvoru ob 17. uri. Vsi udeleženci akcije se boste zbrali pri koči najpozneje ob 19.30, kjer boste deležni dobrodošlice, sledilo pa bo kurjenje kresa in druženje z zabavo. Informativne prijave: Milena Pavlin, tel.: 2076-703 ali Niko Ugrica, tel.: 041/734-049.
Na Trstelj
Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira pohod na Trstelj, ki bo 9. maja z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo lahka pohodna in vremenu primerna. Prijavite se v pisarni društva.
Na Cipernik
Kranj - PD Kranj vabi na izlet na Cipernik, ki bo 25. maja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 6 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, Koroška 27, tel.: 23-67-850.
Na Notranjsko
Kranj - PD Kranj vabi v soboto 11. maja na zanimiv izlet na Notranjsko. Prvi cilj bo Slivnica, drugi pa spoznavanje Cerkniškega jezera. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina, lahke hoje bo 4 do 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, Koroška 27, tel.: 23-67-850.
Plitvička jezera
Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija DU Žirovnica vabi upokojence in očane na pohod in ogled Plitvičkih jezer. Izlet bo v torek, 7. maja, odhod posebnega avtobusa pa ob 3.30 uri iz AP Breg in vse do Begunj. Potrebna je pohodna oprema. Prijave in informacije pri Ivanki Sodja, tel.: 580-18-61.
Po Vitrovski poti na vrh Kopitnika
Javornik - Koroška Bela - PD Ja-
vornik - Koroška Bela organizira v soboto, 4. maja izlet po Vitrovski
poti na vrh Kopitnika. Prevoz je organiziran z avtobusom. Odhod bo ob 6. uri izpred Turista. Obvezne prijave sprejema Franc Svetlin, tel.: 5806-590 v torek in sredo od 8. do 9. ure in od 19. do 20. ure ter Jožica Žakelj v četrtek cel dan po tel.: 5863-841. V primeru dežja izlet odpade.
Izlet na Slavnik in v Stru-njan
Kranj - Društvo za osteoporozo Kranj vabi 16. maja na izlet na Slavnik in kopanje v Zdravilišču Strunjan. Prijave sprejemajo v pisarni društva, ob ponedeljkih od 8. do 10. ure, tel.: 201-11-50. Nekaj prostih mest pa je še za zdravljenje v Dolenjskih toplicah.
46. pohod okoli Ljubljane
Kranj - Pohodna sekcija pri DU Kranj vabi ljubitelje daljših sprehodov na 46. pohod okoli Ljubljane. Pohod bo v soboto, 11. maja. Zbrali se boste ob 7. uri na avtobusni postaji Kranj.
Pohod na Blegoš
Jesenice - PD Jesenice vabi v nedeljo, 12. maja, na tradicionalni pohod na Blegoš. Odhod avtobusa bo ob 7. uri s srednje AP na Hrušici. Pohod bo v vsakem vremenu, odpadel pa bo v primeru premajhnega števila prijav. Prijave z vplačili sprejemamo na upravi društva do petka, 10. maja, do 12. ure.
Tradicionalni prvomajski shod
Žirovnica - PD Žirovnica in Občina Žironica vabita vse občane in druge ljubitelje planin na tradicionalni prvomajski shod, ki bo v sredo, 1. maja, v Domu pri izviru Završnice v Zelenici, s kulturnim programom in nagovorom ob 11.30 uri.
Na turistični izlet z DU Kranj
Kranj - DU Kranj vas vabi na izlet preko Karavank v osrčje Kamniško - Savinjskih Alp in v Zgornjo Savinjsko dolino nekoliko drugače, in sicer v torek, 14. maja. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave zbirajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4.
Z vlakom na Most na Soči
Škofja Loka - Krajevni odbor Rdečega križa Trata vabi na izlet z vlakom na Most na Soči in je namenjen tudi starejšim, ki ne zmorejo več dolge hoje. Izlet bo v torek, 14. maja, prijavite pa se do 1. maja vsak ponedeljek od 15. do 16. ure v prostorih krajevne skupnosti Trata.
Kopalni izlet v Dolenjske toplice
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj organizira enodnevni kopalni izlet v Dolenjske toplice, ki bo v petek, 17. maja. Vplačila sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
PD Kranj obvešča
Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce planin, da bo planinski dom na Kališču v času prvomajskih praznikov redno oskrbovan, in sicer do 5. maja. Vzpod na Storžič zahteva popolno planinsko opremo in previdnost. Oskrbovan pa bo tudi planinski dom na Krvavcu od 1. do 5. maja.
Tečaj tenisa
Kranj - Teniška sekcija pri DU Kranj vabi, da se udeležite začetnega - uvajalnega tečaja tenisa. Tečaj organizirajo na igriščih teniškega društva Triglav, Partizanska 22. Tečaj traja 10 ur in se začne v ponedeljek 13. maja, ob 9. uri. Prijave in dodatne informacije pri Miru Stegnarju, tel.: 231-50-71 ali v tajništvu D U Kranj, tel.: 23-61-870. Vabijo tudi upokojence okoliških društev (Naklo, Žabnica, Šenčur, Kokrica in druge).
PD Železniki obvešča
Železniki - PD Železniki vse prijatelje in obiskovalce Ratitovca obvešča, da bo koča na Ratitovcu v času prvomajskih praznikov do 5. maja redno oskrbovana.
PD Dovje - Mojstrana obvešča
Dovje, Mojstrana - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana obvešča, da sta Aljažev in Šlajmerjev dom stalno oskrbovana.
PD Javornik - Koroška Bela obvešča
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča vse planince in obiskovalce, da bo Kovinarska koča v Krmi v času prvomajskih praznikov ter ob vikendih v aprilu in maju odprta in oskrbovana. Neprekinjeno pa bo odprta od 1. junija dalje.
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
Zdravljenje v Zdravilišču Dobrna
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da organizira 7 dnevno zdravljenje v Zdravilišču Dobrna, od 8. junija do 15. junija, po zelo ugodni ceni. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Predavanja
Stiska je lahko tudi izziv
Škofja Loka - Članice LAS-a (Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v občini Škofja Loka) ob praznovanju 5. obletnice njihovega aktivnega delovanja organizirajo predavanje Bogdana Žorža, univ. dipl. psih., z naslovom Stiska je lahko tudi izziv, ki bo v četrtek, 9. maja, ob
19. uri v Galeriji Kašča v Škofji Loki.
Blizu v težkem času Kranj - Slovensko društvo Hospic vabi na izobraževalni tečaj Blizu v težkem času. Predavanja bodo v Kranju, Tavčarjeva 39, in sicer sedem zaporednih ponedeljkov s pričetkom 6. maja, od 17. uri do
20. ure. Prijave in informacije po tel.: 040/312-217 ali 23-53-450.
Tehnika transcendentalne meditacije
Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM Kranj prireja vsak četrtek, ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11. Učitelj tehnike TM, Matjaž Jerama vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje.
UM OiVSfc
SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ
SMLEDNIŠKA CESTA 3, 4000 KRANJ
telefon: 04 280 57 00
fax: 04 280 57 18
telefon zbornica: 04 232 59 71
e-mail: bts.kranj@guest.ames.si
Srednja biotehniška šola Kranj razpisuje delovno mesto:
DELAVEC V HLEVU NA ŠOLSKEM POSESTVU V STRAHINJU
Delovno mesto sklepamo za določen čas s polovičnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
'GOSTILNA
RESTAVRACIIA "Pri Jožovcu" Begunje i
k GALERIJA Avsenik Gregor s.p.
w Glasbeni program:
Torek 30. aprila in sreda 1. maja - glasbeni večer z ansamblom
Začetek prireditve ob 19. uri. "GaSpei*jl
Četrtek, 2. maja -evergreen večer s plesnim orkestrom "Bid Bang" iz Radovljice in gostja večera IMuša Derenda
Začetek prireditve ob 20. uri.
Petek, 3. maja - glasbeni večer s hišnim ansamblom ' JoŽOUC"
Začetek prireditve ob 19. uri.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/ 5333-402
Km h 2, i, - A DRŽt? HA RAM GORiHCm v GORENJSKEM C t ASU
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
|A3	B3	C3	A3	B3 ___	C3
NA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAVILI I2JIMH0 ZANIMIVO IH PREPROSTO Hm ODDAJO t, 2, 3, A DRŽI? HVIZ POTEKA TAKO, DA SE V VSAHEM POUU SHRIVA TRDITEV, HA HATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO 2 DRŽI ALI HE DRŽI. 2A POSAMEZNIM/ POLJI SO SHRITE NAGRADE, HI SO JIH SILI TISTI, HI SO SODELOVALI DOSLEJ, 2EL0 VESELI. PRIDRUŽITE SE HAM VSAH ČETRTIH IH PETEH POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ.
Torek, 30. aprila 2002
AVTOMOBILIZEM, MALI OGLASI / avtostil@email.si
GORENJSKI GLAS »19. STRAN
Test: Škoda Fabia 1.4 Classic
Pridobivanje novih ciljnih skupin
Pri češki Škodi, ki je še vedno eden najuspešnejših delov koncema Volksvvagen, so nekoč na pol za šalo in na pol zares rekli, da tisti, ki se niso vozili z modeloma favorit in felicia, niso zreli, da bi imeli njuno naslednico fabio. A fabia v resnici išče predvsem tiste, ki še niso nikoli sedeli za volanom, na katerem je Škodin znak in se hkrati ozirajo
po manjšem sodobnem in tehnično dobro podkovanem avtomobilu.
O zunanjosti avtomobila, ki mu je zdaj dobri dve leti in pol, ni potrebno posebej razpravljati, saj je povsem v skladu z modnimi oblikovalskimi smernicami in tako bo
značilnosti, na primer na masko hladilnika s pokončnimi režami ali na žarometa, ki z ostrimi potezami spominjata na obraz, ki komaj še zadržuje jezo.
Notranjost: funkcionalna armaturna plošča in oprema za zmerno zahtevne voznike.
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
Mere: .....................d. 3,960, š. 1,646, v., 1,451 m
Medosna razdalja: .............................2,462 m
Prostornina prtljažnika: ........................260/1016 I
Motor: ..............................štirivaljni, bencinski
Gibna prostornina: ............................1397 cem
Moč: .......................50 kW/68 KM pri 5000 v/min
Navor: ...........................120 Nm pri 2500 v/min
Najvišja hitrost: ...............................160 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h: ......................15,5 s
Poraba EU norm.: ...................9,4/5,5/6,9 1/100 km
Maloprodajna cena: .....................2.041.267. SIT
Zastopnik: ..........................Avtoimpex, Ljubljana
0sveža oblika, prostornost in udobje, funkcionalnost armaturne plošče, podvozje in vzmetenje
■preglednost nazaj, manjše desno bočno ogledalo, navidezno pusta plastika armaturne plošče
še kar nekaj časa. Oblikovalci ob Fabia ima poleg prikupne zuna-ravnanju po modnih tokovih niso njosti, ki sicer res ne ugaja vsem pozabili tudi na Škodine hišne  okusom, še en pomemben adut. ki
Kombilimuzinski zadek skriva pod seboj povprečno velik in prilagodljiv prtljažnik.
se razodene takoj po vstopu v potniško kabino. Prostornost je kljub zunanjim meram, ki so tipične za majhne avtomobile, skoraj na ravni za številko večjega razreda, kar posebej občutijo potniki na zadnji klopi. Prtljažni prostor je z 260 litri v okviru razrednega povprečja, pohvale vredna je temeljita obdelava, prav tako tudi izdatna povečljivost s prevračanjem zadnje klopi.
O estetski vrednosti armaturne plošče so mnenja deljena. Tisti, ki pričakujejo urejeno delovno okolje z dostopnimi stikali in preglednimi merilniki, se za fabiinim volanom počutijo dobro. Drugi sicer priznavajo, da mora biti funkcionalnost, vendar hkrati vedo povedati, da je notranjost preveč hladno racionalna, plastika kljub otipljivi kakovosti preveč pusta.in barvna monotonost preveč očitna. Različica, ki nosi oznako classic, je z dna lestvice, kar pomeni, da je v njej oprema prilagojena manj zahtevnim uporabnikom. Takšna fabia je založena z varnostnim
Fabia je še vedno enako mladostna, kot je bila ob predstavitvi konec leta 1999, oblikovalci so na njeni zunanjosti združili modne tokove in Škodine hišne značilnosti.
mehom za voznika, z volanskim servoojačevalnikom in po novem tudi z osrednjo ključavnico, višinsko nastavljivim volanskim obročem in celo s samodejno klimatsko napravo. Potrebno pa se je sprijazniti z ročnim odpiranjem stekel in nastavitvijo bočnih ogledal, ki še vedno bolehajo za tem, daje desno manjše od levega.
Tudi 1,4-litrski bencinski motor je načelno namenjen manj zahtevnim voznikom, ki se zadovoljijo z lagodnim pospeševanjem in srednje visoko končno hitrostjo. Pogonski stroj z 68 konjskimi močmi je predelana izvedba že precej ostarelega Skodinega štirivaljni-ka, vendar so mu s temeljitimi posodobitvami na glavi in v podporni elektroniki ter s povečanjem gibne prostornine, dodali nekaj več energije.
Vrh navorne krivulje je pri ugodno nizkih vrtljajih, zato se
motor izkaže s precejšnjo prožnostjo, prav tako pa ni pretirano glasen, vsaj dokler se ne vrti v zgornjem območju dovoljenih vrtljajev. Sicer pa njegov režim delovanja ni naklonjen pretiranemu priganjanju in tudi zaradi porabe goriva (na naši preizkušnji v povprečju 7,9 litra na 100 kilometrov), je bolj modro hitreje poseči po prestavni ročici natančnega petstopenjskega menjalnika.
Glede na dejstvo, daje bila fabia preizkusni zajec za novo koncern-sko platformo, ki jo uporabljajo tudi njeni sorodniki drugih Volks-wagnovih znamk, je njeno obnašanje na cesti v skladu z germansko vcepljenimi značilnostmi. To prevedeno pomeni, da avtomobil dobro drži smer, da v ovinkih ni pretiranega nagibanja karoserije, da le pri pretiravanju zadek hoče uiti iz smeri, da so zavore tudi brez elektronike proti blokiranju
pričakovano učinkovite in da je vzmetenje dokaj čvrsto, vendar še vedno dovolj naravnano na udobje. Vožnja s fabio je zaradi prijetno neposrednega volana, ki se s pomočjo elektro hidravličnega mehanizma ves čas prilagaja hitrosti vožnje, precej lahkotna in to znajo ceniti tudi ženske vozniške roke.
Veliko ust ve povedati, da je fabia sicer prijeten avtomobil, da pa jih na njenem nosu moti tovarniški znak. Takšen zadržek brez dvoma nima resnih argumentov, kajti škoda je že pred fabio ponovno vstopila v druščino znanih in tudi zvenečih avtomobilskih znamk, zato tudi cene njihovih avtomobilov niso več tako "ljudske", kot so bile na prehodu iz svinčene preteklosti v moderne avtomobilske čase.
Matjaž Gregorič
GLASOV KAŽIPOT
Podobe Poljanske doline
Lesce - Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar in Leski Centraši vas vabijo na odprtje fotografske razstave Podobe Poljanske doline, ki bo danes, v torek, 30. aprila, ob 20. uri v restavraciji Center, Alpska c. 56.
Cvetje v jeseni Crngrob - Župnijski urad Stara Loka vabi okoličane in romarje k ogledu razstave Cvetje v jeseni z najlepšimi fotografijami verskih znamenj, ki jih je predstavil Ciril Velkovrh ob slovenskih planinskih poteh. Odprtje razstave bo takoj po nedeljski maši 12. maja, ki se začne ob 16. uri, v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v Crn-grobu.
Obnova komunalnega omrežja
Tržič - V centru Tržiča se nadaljuje posodobitev komunalnih napeljav, ki jo je Komunalno podjetje Tržič začelo pred leti na severnem delu mesta. Že lani so se lotili obnov v ulicah pod cerkvijo in pokopališčem ter na Cankarjevi cesti. Letos napeljujejo novo vodovod in kanalizacijo na Cankarjevi cesti od Kurnikove hiše proti avtobusni postaji. Dela sedaj potekajo ob tržiški stolpnici, kjer je promet urejen enosmerno s semaforji. Direktor KP Tržič Jurij Peternelj je povedal, da načrtujejo izgradnjo kanalizacije do gostilne Pr' Slug', kar bodo naredili do konca junija. Obnove omrežja in ureditev javne razsvetljave ter ceste v tem delu mesta bodo stale približno 14 milijonov tolarjev. Poleti bodo nadaljevali z obnovami v Kovorju, septembra pa bodo odprli tudi gradbišče od Podvasce v Pristavi do Križev. Stojan Saje
Izseljenec
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju.
LfcMl
Na sliki: gradbišče ob tržiški stolpnici.
Slavnostni koncert
Olševek - Cerkveni mešani pevski zbor Sveti Mihael Olševek vas vabi na Slavnostni koncert - ob 30. letnici delovanja. Prireditev bo v soboto, 4. maja, ob 19. uri v cerkvi na Olševku.
Koncert Marijinih pesmi
Olševek-V nedeljo, 12. maja, ob 19.30 uri vas vabijo na solistični koncert Marijinih pesmi, ki bo v cerkvi sv. Mihaela v Olševku. Pela bo sopranistka Mojca Logar v duetu z Joži Markovič ob orgelski spremljavi Tilna Bajca.
Mladi škrjački vabijo Šenčur - Cerkveni otroški pevski zbor Mladi škrjančki, pod vodstvom zborovodkinje Mojce Logar, prireja letni koncert, ki bo v nedeljo, 5. maja, ob 18. uri v Domu krajanov v Šenčurju.
Stare ljudske pesmi Primskovo - Jutri, v sredo, 1. maja, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi na Primskovem koncert starih slovenskih ljudskih pesmi. Pesmi bo predstavila tudi v narečjih Vida Frajham Šušteršič iz Šenčurja z gostjo večera na citrah Barbaro Žunič.
MALI OGLASI
» 201-42-47 « 201-42-48 « 201-42-49
APARTMA - PRIKOLICE
POLPENZION na otoku Hvaru; še nekaj prostih terminov - www.freewebz/silvana/ ali inf. na -B 031/218-088 eni
ODDAM STANOVANJE 2+2+1 na otoku Pelješac. H +385981765434, +38520719063 6127
Prodam PRIKOLICO Adria 450 v Puli po 18. avgustu, B 031495-452 6iei
MARINA - blizu Trogirja, oddam 3 APARTMAJE, SAT TV, 20 m od obale... O 00-385-91-560-02-09, 00-385-21-889-361 6228
APARATI STROJI
Prodam ŠIVALNI STROJ Hobbylock 4 nit-ni, zelo ugodno. B 5864-354 6131
Prodam STAREJŠI TRAKTOR ŠTAJER 11 KW, gumi voz in nekaj priključkov. V 041 /705-586 6146
Prodam nov elektro motor 2-pol 0,37 KW, 2800 obratov. «■ 204-27-65 6H7
ZAMRZOVALNO OMARO 2 delno in PRALNI STROJ Gorenje, prodam. V 041/878-
494 6156
PAJEK 230 IN TRAČNI OBRAČALNIK 200 prodam, PAJEK 350 in tračni OBRAČALNIK 220 kupim. 3031/309-694 6158
TROSILEC Vilton, SILOKOMBAJN Vihar 40 in suhe bukove DESKE, prodam. *ff 041/608-765 eieo
Prodamo POLŽNI TRANSPORTER Eleva-tor (za žito) 6m.O 041/912-914, 595-15-
02_6163
Prodam OLJNI GORILEC za CK Tisent. tf 5122-140 6168
Prodam ENOOSNO TRAKTROSKO PRIKOLICO za manjši traktor, do 30 KM. V 510-18-60 6170
Prodam bencinsko VRTNO KOSILNICO in BTV ekran 55 cm z daljincem. "B 252-14-81
6197
GR. MATERIAL
Prodam NOVA VHODNA VRATA po znižani ceni. "S 2310-020, 040/770-519 8121
Prodam stara garažna VRATA 220/200 in 4 OKNA 1857200 z zasteklitvijo. V 031/724-542_
SNEGOLOVE za tegulo, prodam. V 031/812-300 6i39
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA kuimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 s875
HIŠE PRODAMO
NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, BAŠEU ugodno prodamo samostojno hišo, dvostanovaj-sko hišo v izgradnji, 12x9 m, vsa podkletena, na parceli 781 m2, 22,6 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1/2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine, 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 5873
TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODUUBELJ prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+man-sarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru, CERKLJE prodamo 80 m2 v hiši (PR) potrebno popolne obnove 3,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5874
HIŠE PRODAMO: Škofja Loka, Stara Loka proti Groharjevem naselju HIŠA, komplet adaptirana pred tremi leti, cca 100 m2 + garaža + delavnica, zimski vrt, pokrita terasa, na parceli 440 m2. Hiša je komfortna z vsemi priključki. % 01/565-8225, 041/329-179 ATRIJ.d.o.o. 6037
V Kranju v bližini športnega parka prodam STARO VILO z vrtom, primerno tudi za mirno dejavnost. Ponudbe in informacije 041 /822-500 ali 040/321-544 6135
ŽELEZNIKI prodamo starejšo delno leseno stanovanjsko hišo cca 60 m2 stanovanjske površine z vrtom, možnost bivanja prevzem možen takoj. LOKA nepremičnine, 50-60-300
POLJANE nad Škofjo Loki prodamo manjšo podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda, cca 45 m2 v etaži CK na olje velikost zemljišča 380 m2. LOKA nepremičnine 50-60-300 6187
ŽIRI Jarčja dolina prodamo starejšo kmečko hišo s kozolcem ter 2 ha kmetijskih zemljišč vse v enem delu. LOKA nepremičnine, 50-60-300 6188
STRAŽIŠČE - STAREJŠA HIŠA, parcela 540 m2, potzrebna obnove, ugodno prodam. "B 2315-600, 040/200-662 PIANO-VA NEPREMIČNINE 62<m
TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodamo starejše, delno obnovljeno, enonadstropno HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj. DOM NEPREMIČNINE ft 202-33-00,041/333-222 6236
NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena ■ 58,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA - stara meščanska hiša, pritličje, nadstropje in podstreha, primerna za posl.-stan.dejavnost, cena = 22,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Drulovka - novogradnja hiša trojček vel. 12 x 7 m + terasa, parcela 380 m2 v 4.gr.fazi, cena ■ 35,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena ■ 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživiljsko dejavnost, cena - 33,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini BREZJEGA: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo za 37,0 mio, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 66
TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
V bližini NAKLEGA - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena = 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOLESA
Prodam OTROŠKO KOLO za otroka do 10 let. H 202-10-47 6136
KUPIM
ODKUPUJEM LES na panju, plačilo takoj. » 041/584-233 4653
Kupim GARAŽO ali vzamem v najem Go-sposvetska ali Kidnčeva ul. "B 2380-740
Južnokorejski Daewoo Motor blizu končnega dogovora s kupci
Kmalu pod streho General Motorsa
Po več kot leto dni trajajočih pogajanjih o prevzemu južnokorejskega avtomobilskega proizvajalca Daevvoo Motorja, se temu azijskemu finančnemu bolniku obeta rešitev. Do prevzema s strani koncema General Motors naj bi obe strani rešili le še nekaj podrobnosti, saj so tudi Daevvoojevi sindikati dali načelno soglasje k prevzemu.
General Motors je po umiku drugih kandidatov za nakup (med njimi je bil nekaj časa najresnejši Ford Motor Companv) ostal edini kandidat, vendar se z načrtom
vedno boljša možnost postopna odpustitev vseh delavcev kot popoln propad in zaprtje podjetja, seveda pa se mora o tem dokončno izreči še sindikalno članstvo.
prevzema, ki je obsegal le štiri najsodobnejše od skupaj šestnajstih tovarn, niso strinjali sindikati. Po prevzemnem scenariju bi namreč brez dela ostala kar tretjina delavcev, sindikalno vodstvo pa je pred kratkim sporočilo, da se strinja s prevzemom, potem, ko so našli rešitev za 300 od skupaj 1000 odpuščenih delavcev v tovarni v mestu Pupvong. Sindikalni zaupniki so v takšno rešitev privolili predvsem zato, ker je še
Daevvoo Motor, ki je bil zadolžen za več kot 20 milijard dolarjev (v skupnem dolgu matičnega podjetja je to predstavljalo četrtino vseh dolgov), v zadnjem letu posluje pozitivno in vsak mesec pridela približno 7,6 milijona dolarjev operativnega dobička, naj bi ohranil proizvodnjo obstoječih modelov in pospešeno razvijati nove, vendar bo precej težav tudi s ponovno vzpostavitvijo trgovske mreže, predvsem v Evropi.
Peugeot 406 MISTRAL (1.8 16V, 2.0 HDi, limuzina in break) je posebna serija, ki je poleg avtomatske klimatske naprave opremljena tudi s posebnim paketom dodatne opreme, Izkoristite izredno priložnost za nakup po zelo ugodni ceni. Ponudba velja do razprodaje zalog. PEUGEOT 406 MISTRAL. KOLIČINA JE OMEJENA.
Avtohiia Kavčič d.o.o.
Milje 4S,42l2Visoko,tel.:04 275 93 00
PEUGEOT
Spremembe, ki jih bo prinesel prevzem s strani General Motorsa, naj bi imele pozitiven učinek tudi na slovenskega zastopnika Daevvoo Motor, d.o.o., ki si obeta predvsem ponovno vzpostavitev zaupanja kupcev in posledično boljše prodajne številke. Rekordno prodajo je znamka Daevvoo na slovenskem trgu dosegla leta 1999 s 6.552 avtomobili in 8 odstotki tržne pogače, leta 2000 je bilo prodanih samo še 3.938 in lani vsega 988 avtomobilov, medtem koje tržni delež zdrknil na 1,8 odstotka. Tudi v letošnjem prvem trimesečju so bile prodajne številke podpovprečne, s 135 avtomobili in 0,9-odstotnim tržnim deležem je znamka na trenutnem 16. mestu, leta 1999 je bila na tretji najvišji stopnički.
Pozitiven učinek na prodajo naj bi po predvidevanjih v zastopniškem podjetju imeli predvsem dve letošnji novosti, kompaktni mal-
ček kalos in limuzina višjega srednjega razreda magnus. Kalos naj bi bil ključni Daewoojev model, ki naj bi tudi privabil največ
kupcev, na voljo bo v petvratni kombilimuzinski in štirivratni li-muzinski izvedbi ter z 1,2- oziroma 1,4-litrskim motorjem (71 oziroma 80 konjskih moči). Prodaja se bo predvidoma začela septembra. Dva meseca kasneje naj bi na slovenske ceste zapeljal tudi magnus, limuzina, ki je na domačem južnokorejskem trgu naprodaj že dve leti in nadomešča model le-ganza. Pogonu sta namenjena nekoliko različna 2,0- litrska bencinska motorja (132 ali 141 konjskih moči), za oba novinca cena še ni znana, pri zastopniku se o podrobnostih še pogajajo. Pri Daevvoo Motorju so sicer med cilje letošnjega leta vpisali 1200 prodanih avtomobilov.
Matjaž Gregorič, foto: Daevvoo Motor
Ford StreetKa in Kylie Minogue
Pri Fordu si v zadnjem času prizadevajo ponovno dvigniti nekoliko omajan ugled avtomobilske znamke, ki naj bi v prihodnjih petih letih imela kar 45 novih modelov ali izboljšav. Med novite-tatmi bo tudi vroči mali odprti avtomobil StreetKa, za njegovo začetno promocijo pa je poskrbela kar trenutno vroča pop pevka Kylie Minogue.
skem salonu v Torinu, lansko pomlad pa so po ugodnem odzivu javnosti naznanili skorajšnjo serijsko proizvodnjo.
Konceptni avtomobil je oblikoval David Wilkie iz Fordovega Ghia Design Studia v Torinu, za serijsko proizvodnjo pa so ga izpilili v znani italijanski oblikovalski delavnici Pininfarina. Tehnični podatki in cene so zaenkrat še skrivnost in tako bo vsaj do letošnjega jesenskega avtomobilskega
salona v Parizu, kjer se bodo smeli obiskovalci StreetKaja tudi dotakniti ali sesti za njegov volan. Martin Leach, podpredsednik evropskega Forda, ki je zadolžen za razvoj produktov je napovedal, da predstavitev avtomobila skupaj s Kylie Minogue ponazarja duha, ki ga želijo vnesti v paleto Fordovih vozil, to pa so popolnoma novi izdelki, ki naj bi preoblikovali Fordovo blagovno znamko na stari celini. M.G., foto: Ford
Slovenski avtomobilski trg v prvem četrtletju
Krivulja še vedno navzdol
Kljub temu da je bila prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu marca občutno boljša kot v prvih dveh letošnjih mesecih, tržna dogajanja še vedno kažejo znake nadaljnjega hiranja.
Vodilni pri Fordu menijo, da so atraktivne fotografije avtomobila in pevke odličen način za prikaz StreetKaja v njegovi dokončni verziji, ki bo (predvsem mlade)
ljubitelje vožnje na prepihu začel razveseljevati v prvi polovici prihodnjega leta. Pri Fordu so atraktivnega malčka prvič prikazali pred dvema letoma na avtomobil-
	[BOLTEZ J
	Dol. čas od 8. do 19. ur«, ob sobotah od 8. do 12. ur«.
/Kupite 4 gume Michelin irT\ \pojdite na počitnice zastonj!J	Telefon: 04/20 14 050 www.boKsz.si
	
	I BOLTEZ J
	
NAJBOLJŠE LASTNOSTI SO TISTE. KI TRAJAJO	
Marca so na upravnih enotah skupaj zabeležili 5.618 prvih registracij novih avtomobilov, kar je bistveno več kot januarja (4.401) in februarja (4.603), skupni trimesečni rezultat pa še vedno kaže minus v višini 3,3 odstotka za lanskim prvim kvartalom. Letošnja skupna prodaja je sicer nanesla 14.622 avtomobilov in če bi se nadaljevala vsaj v približno enaki intenzivnosti, ostaja upanje, da bi se ob koncu leta lahko približali lanskim številkam.
Čeprav številke kažejo podobno sliko kot lani, pa se je marsikaj spremenilo v razmerjih med posameznimi znamkami. Pričakovano je na vrhu celo z večjim tržnim deležem (26,6 odstotka) trdno zasidran Renault, na drugo se je po izgubi te stopničke vrnil Volks-vvagen (12,4 odstotka), nazaj na tretjo stopničko pa se je moral vrniti Peugeot (12,2 odstotka). Tik za prvo trojico ostaja Fiat (8,0 od-
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Laguna grandtour authentique 1,6 16v k 2001 SREBRNA 3.550.000,00
Renault MeganeCoupe 1,9 d k             2000 MET.M0DRA 2.599.000,00
VW Golf IV 1.4 1999 ČRNA 2.170.000,00
Rover 620 TI 2,0 k 1998 SREBRNA 2.499.000,00
Renault Megane break 1,9 dti k            2000 RDEČA 2.450.000,00
Renault Clio 1,4 rxe k 2001 SREBRNA 1.990.000,00
Lancia Kappa 3,0 V6 1997 MET.MODRA 1.860.000,00
Mercedes benz C180 1994 BELA 1.760.000,00
Renault Megane Scenic 1,6 1997 SIVA 1.690.000,00
Alfa 146 1,6 1997 RDEČA 1.350.000,00
Mazda 323 1,5 i 1995 MET.ZELENA 1.300.000,00
Audi 100 S4 Ouatro 1992 SIVA 1.280.000,00
RENAULT
www.alpetour-rcmont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
! I I.! Ml\
♦ (i vozn.o /. GARANCIJO - K KLIMA
sv BERV0 VOLAN
CZ CENTRA! NO ZAKLEPANJE
K RADIO
l.s ll l K l R mu; STEKEL UR MRBAG
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CKNTF.R KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
Vse
♦ Prodaja voz
♦ V7.ili/r\. 111 f •
♦ Najam vozil
♦ Vleka VO/ll
za vaS avto na enem mestu:
il Ktmuult ♦Zavarovanje in registracija vozil vozil ♦ Odkup m prodaja rabljenih vozil
♦ l.:linic:ni pregledi osebnih, tovornih m priklopnih vozil
stotka), peti je Citroen (6,3 odstotka) na šestem vztraja Hvundai (4,5 odstotka), sedmo drži Opel (4,4), osmi je Seat (4,3), deveti Ford (3,4) in deseta Škoda (3,1). Zadnjeuvrščeni znamki deseterice diha za vrat Audi z enakim tržnim delež, ki je hkrati tudi najvišje uvrščena prestižna znamka. Med tremi "velikimi" je na 15. mestu Mercedes-Benz in na 19. BMW. Opazno je napredovanje Tovote, ki je z 12. mestom najbolje uvrščena japonska znamka, še vedno pa imajo skromne prodajne rezu-late pri Daevvooju, Mazdi, Suzu-kiju, Hondi, Mitsubishiju in še nekaterih ostalih, ki ne dosegajo niti desetinke odstotka tržnega deleža.
Med najbolje prodajanimi avtomobili je v prvem letošnjem trimesečju prepričljivo obdržal prvo mesto renault clio (1.904), na drugem je trdno zasidran peugeot 206 (1.016), na tretjem pa je volksvvagen golf (867), ki se mu bliža četrti fiat punto (835). Peugeot 307 je na petem mestu (596), volkswagen polo (508) na šestem, nato pa si do devetega sledijo trije renaulti laguna (434), tvvingo (411) in megane (397). Deseterico zaključuje audi A4 (317).
Glede na to, da so v vrhu razpredelnice znamk številke precej izenačene in da na trg v maju prihaja večje število novosti, je tudi v prihodnji statistiki mogoče pričakovati nekaj zanimivih sprememb.
Sicer pa je bilo tudi za marec značilno otepanje z avtomobili letnika 2001, kijih imajo nekateri zastopniki 5c vedno precej polna dvorišča, cene pa so kar občutno nižje. Druga značilnost je ponudba brezplačne dodatne opreme, ki so jo kot del pospeševanja prodaje prav tako uvedli pri številnih znamkah.
M.G.
Dopust se začne že na poti.
KLIMA SERIJSKO
ie od 1.899.000 SIT   YARIS COOL
Pintar, Koroška 53a, Kranj, telefon: (04) 28 07 500
Kupim ROLERJE št. 42 in 40. TP 041/608-228_ bw
Kupim MONITOR 15 col barvni za 10.000 SIT. TP 5133-515 6169
TRAKTORSKO ENOOSNO KIPER PRIKOLICO od 4 do 5 t kupim. TP 204-15-60 6183
LOKAL ODDAM
CERKLJE prodamo 80 m2 v pritličju hiše, primerno za mirno dejavnost, potrebno popolne obnove, 3,9 mio SIT, KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_5879
Prodam GOSTINSKI LOKAL, TP 041/444-
032 6152
MOTORNA KOLESA
Prodam MOPED TOMOS AVTOMATIC. TT 041/356-076 6213
OTR. OPREMA
Prodam vso GARDEROBO in OPREMO za otroka do enega leta starosti (voziček, hoj-co, stolček...), TP 041/730-997 6122
Prodam 2 OTROŠKA VOZIČKA, stolček TRIP-TRAP, previjalno mizico in otroški sedež za kolo. TP 041 /516-631 6212
OSTALO
REŠETKE pocinkane in rosfraj 80x100, ugodno prodam. TP 031/793-390, 01 /7239-833 po 20. uri _6132
Rad bi prebral Bahočevo knjigo Ljubljančan na Aljaski, mi jo kdo posodi? "B 594-90-
41 6134
Prodam SLIKE na oljnem platnu, cena ugodna. TP 202-65-66_6145
GUMI VOZ primeren za lažji traktor s platanom in ročicami, prodam, TP 574-31-00
6226
Prodam OVČJE KOŽE, sprednje STEKLO za Z 101 in temno modro podlogo za krila in kostime. TP 587-26-09 6232
Prodam LESENO ŠUPO in SAMONAKLA-DALKO SIP 15 m3, v delovnem stanju. "B 51-85-360 6233
Prodam DOMAČE ŽGANJE. "B 2312-398
6155
Ugodno prodam lepe BRŠLJINKE, pokončne PELARGONIJE, nageljne in ostale balkonske rastline. "B 2551-532 ali 041/967-960 6173
PODARIM
Podarimo TRI LJUBKE MUCKE, vajene pasje družbe. TP 53-33-298, popoldan 5931
POSESTI
PRIDELKI
Prodam večjo količino DOMAČEGA ZGANJA. TP 041/279-679 6130
■■■domplan
I družba za inženiring, 11 nepremičnine, urbanizem MMmWM in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
BITNJE - okolica: KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali GOZD. % 041/640-949 4552
PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DOBRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5876
PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877__
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Grosuplja z urejeno lokacijsko dokumentacijo. % 031/775-337 ali zvečer 2503-329
Kupim zazidljivo parcelo na območju Med-vode-Kranj-Škofja Loka in prodam dve OKNI 150x90 cm. % 23-11-964-zvečer 6172
ŠKOFJA LOKA okolica prodamo 570 m2 veliko parcelo na kateri bo zgrajena poslovno stanovanjska hiša do 3. gr. faze, oz. po želji kupca dimenzije 10x15 m s prizidkom 6,4 x6m (možna tudi samo stanovanjska hiša). Loka nepremičnine, 50-60-300 6185
Prodam PARCELO 1000 m2 na Koprivniku pri Bohinju. "B 040/862-151 6196
BLED, Gorje - zazidljiva parcela 420 m2 z lokacijsko odločbo, cena = 7,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^_
Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, cena - 33,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO
KRANJ, okolica - večja stanov.hiša z gostiščem v pritličju (180 m2) na parceli 385 m2, cena = na 42,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, center - gostinski lokal cca 100 m2 na parceli 400 m2, cena brez opreme - 22,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
www. gorenjskaonline.com
POSLOVEN PROSTORE ODDAMO
KRANJ - posl.prostor 18 m2 + saniranji, Vodovodni stolp - 73 m2 v pritličju, 3 pisarne po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ - gostinski lokal 50 m2 z odkupom inventarja, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c.4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. "B 040/633-903 5725
RAZNO PRODAM
Električni sušilec za perilo in žensko, prodamo. Malo rabljeno, TP 531-8474 po 20. uri 6154
Ugodno prodam PRIKOLICO z A testom in 20 m vrtne OGRAJE. "B 2042-764 6177
STANOVANJA PRODAMO
RADOVLJICA: Prodamo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri cca. 56 m2. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
r^GflNTflR
I f| Bratov Praorotnik 10, NAKLO
I Tcl./W; 04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^d*? AVTOMOBILSKIH
BLAZIICEV¥M0HR0E?
LESCE: Prodamo prostorno trisobno stanovanje, 81 m2. Možen odkup nadstrešnice za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
RADOVLJICA: Prodamo nadpritlično dvoinpolsobno stanovanje, 60 m2. Vsi priključki, zastekljen balkon. CENA: 13.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
BLED: Prodamo ohranjeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 53 m2. Možna menjava za garsonjero. CENA: 15.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce'd.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
KRANJ, Planina III - ugodno 1 SS 41 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena = 10,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, cena = 13,2 mio SIT, 2 SS 54,6 m2 v 4.nad:, vsi priključki, cena = 13,4 mio SIT. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 12 25 66
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
GRADBENA DELA; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 03.05.02; JERKOVIĆ EMIL S.P, ZGORNJI BRNIK 12B, CERKLJE
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC; d. č. 12 mes.; do 30.04.02; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ
OBDELOVALEC LESA
VILIČARIST; d. č. 3 mes.; 1 mes. del. izk.; izpit za viličarja; do 15.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3
POMOČNIŠKA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 03.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA
C. 58, ŠK. LOKA
SEKANJE IN SORTIRANJE ODPADKOV; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3
LESAR
SKLADIŠČNA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 03.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA
D. D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR
SORTIRANJE ŽAGANEGA LESA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.05.02; JELOVICA -'LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2
MIZAR
MIZARSKA DELA IV.; d. č. 3 mes.; 1 mes. del. izk.; do 15.05.02; JELOVICA - LESNA
INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2
LAMINACIJA LETAL; d. č. 12 mes.; do 30.04.02; AMS -FLIGHT D.O.O. U., PE BEGUNJE, BEGUNJE 1, BEGUNJE
MIZARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 03.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
FINIŠ JADRALNIH LETAL Z LA-MINIRANJEM; d. č. 12 mes.; do 03.05.02; AMS - FLIGHT D.O.O. U, PE BEGUNJE, BEGUNJE 1, BEGUNJE
MIZARSKA DELA IV; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 25.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3
MIZAR; ned. č.; kat. B; do 03 05 02; MARKUN MIRA S.P, KAMNA GORICA 9, KAMNA GORICA
MIZARSKA DELA IV; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2
KLJUČAVNIČAR
VARJENJE, KRIVLJENJE, REZANJE, PREBIJANJE, PREOBLIKOVANJE PLOČEVINE IN DRUGIH MATERIALOV; d. č. 6
mes.; 8 I. del. izk.; kat. B; do 03.05.02; CEPIN BOJAN S.P, SAJOVČEVO NASELJE 24, ŠENČUR
STROJNI KLJUČAVNIČAR; d. č. 9 mes.; 5 I. del. izk.; kat. C,E; do 14.05.02; JALEN BOŠTJAN S.P., HUJE 23, KRANJ
OBLIKOVALEC KOVIN
IZDELAVA HLADNOKRIVUENIH IN KOVANIH NOŽEV; d. č. 3 mes.; do 03.05.02; TRIO TRŽIČ, MLAKA 10, TRŽIČ
KROVSKO KLEPARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 10.05.02; ALT BRANKO S.P., GOZDNA POT 1, JESENICE; št. del. mest: 2
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
VZDRŽEVALEC ODTOČNIH SISTEMOV; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 02.05.02; FARESTA D.O.O, KIDRIČEVA 75, ŠK. LOKA
STROJNI MEHANIK
KLJUČAVNIČARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 10.05.02; ALT BRANKO S.P., GOZDNA POT 1, JESENICE
ZIDAR
ZIDAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 18.05.02; VAJ-DEC DAMJAN S.P., UL. PRVOBORCA 6, JESENICE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TGM; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - pis.; kat. B; do 30.04.02; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ
PRODAJALEC
PREVOZ BLAGA IZ TUJINE, RAZVOZ BLAGA, SKLADIŠČENJE; ned. č.; nem. j. - gov., ital. j. - gov.; urej. besedil - osn., delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; do 02.05.02; KREK D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED
delna objava
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 47,5 m2 v 3.nad., zadnje, CK lastna, cena ■ 11,9 mio SIT, 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v 3.nad., cena - 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - 2 SS 70 m2 v l.nad., lastna CK, cena = 15,5 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, talno gretje, cena = 17,8 mio SIT, 3 SS 77,7 m2 v 4.nad., cena = 15.8 mio SIT (v račun tudi manjše stan.), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v l.nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena = 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II -1 G 29,8 m2 v 5.nad., ločena kuhinja, cena = 9,7 mio SIT, 1 SS 39 m2 v 7.nad., cena = 10,3 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franšizno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa.
Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959
POLAGAMO PARKET LAMINAT, PANELNI PARKET, PLUTO, TEKSTILNE IN PVC TALNE OBLOGE - UGODNE CENE! POLAGANJE TALNIH OBLOG ROBY, 041/51-41-39, Robert Kuzma.s.p., Fužinska ul. 23, Škofja Loka 4965
NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV in OSTALIH ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. TP 231-27-22, Lazič Anjuta, s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj
5238
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., možnost predelave v 2,5 SS, cena ■ 14,6 mio SIT, 1 SS + K 52 m2 v 4.nad., takoj vseljivo, cena = 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I -1 SS 44,4 m2 v 7. nad., predelano v 2 SS, cena = 10,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje - 2 SS 58 m2 v 2.nad./4.nad., cena = 14,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA ODDAMO
Kranj, Planina I - 2 SS 60 m2 v 3.nad., oprema kuhinja, Zlato polje -1,5 SS 46 m2 z delno opremo, K3 KERN d.o.,o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ Center oddamo, novo 2 ss, delno opremljeno, cca 75 m2, 300 EU/mes, predplačilo, KRANJ Planina 1 ss, 40 m2, vse opremljeno, 250 EUR/mes, 3 mes.predplačilo in varščina, CERKLJE okolica, oddamo 2 ss, novo, delno opremljeno, 58 m2, 220 EUR/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222 5878
Oddamo STANOVANJE mlajšemu fantu, lahko študent, v Novi vasi pri Radovljici. TP
533-33-69 6039
Na obrobju Kranja ODDAM SOBO v najem s souporabo ostalih prostorov (kopalnice, dnevne, kuhinje in kleti). TT 031/460-770
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222 5872
STANOVANJA NAJAMEMO
NAJAMEM enosobno, delno opremljeno STANOVANJE v Kranju, brez posrednika. Lahko brez CK (do 40.000 SIT). It 040/583-027 5969
Najamem 1-2 sobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. "B 031/656-441 6uo
STAN. OPREMA
Prodam DNEVNO SOBO sed. grt + omaro in KUHINJO z vso belo tehniko. Cena po dogovoru. TP 031/757-403 6126
Prodam dve novi VZMETNICI Lateks Vaku Relaks 90 x190. TP 5723-407_ei62
Prodam komplet SPALNICO. "B 041/509-
876 6194
MIZO 150 x 90 cm, malo rabljena in 4 STOLE, prodam za 43 000 SIT. TP 512-14-
51 6227
STORITVE
BELJENJE m KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! "B 031/508-168, Roman Na-htigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj 1289
SENČILA ASTERIKS, Rozman Pet-er,s.p.,Senično 7, Križe, "B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMAR-NIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5%
popust! 4228
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO Adrovič&Comp., Jelovška 10, Kamnik, 041 /680-751, 01 /839-46-14 4767
MLADINSKI SERVIS KRANJ GREGORČIČEVA 8
OBVEŠČA
da so popisovalcem prebivalstva izplačali honorar 29. 4. 2002 ŠTUDENTSKI SERVIS
STROJNI OMETI- notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. "B 041 /642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5467
Izvajamo VSA ZIDARSKA DELA, nogtranje omete, fasade, adaptacije, urejanje in tlakovanje, z vašim ali našim materialom. TP 041/561-838, BYTYQI - BENE in ostali, Struževo 3 a, Kranj 5498
Izvajamo vsa GRADBENA DELA, notranje omete, fasade, adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč z vašim ali našim materialom. TP 031/652-694, SGP Bytyqi Skala, Struževo 3 a, Kranj 5890
Izdelava podstrešnih stanovanj ter polaganje vseh vrst lesenih oblog, TP 040/645-855, 25-31-673, Planinšek,s.p., Hotemaže 21, Preddvor 6007
ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa građena dela, novogradnje, adaptacije, notranje omete, vse vrste fasad, z našim ali vašim materialom. TP 2027-031, 041/760-614, Halim Bytyqi s.p., Glavni trg 14, Kranj
6144
Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. TT 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj
6149
STANOVANJA PRODAMO
KRANJSKA GORA BEZJE 3 ss, 71 m2, 3. nadstr, opremljeno, prodam za 16,5 mio SIT. TP 041/767-424 5641
KRANJ Zlato polje, obnovljeno 1ss+k, 41,40 m2/ll, 11,1 mio SIT, KRANJ Planina I
1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj. 10,7 mio SIT, ZA-PUŽE novo 1 ss, 47,49 m2/l, vsi priklj. opremljeno, 11,8 mio SIT, Tržič Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., vsi prikjuč. zaprt balkon, 9 mio SIT, KRANJ Sorlijevo nas. 2ss, 54, 85/11+4,40 m2 kleti, vsi prikl.nizek blok, 14,7 mio SIT oz. po dogovoru, KRANJ Vodovodni stolp obnovljeno 2ss, 47,5 m2/lll, balk. zastekljen, 11,3 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 61,20 m2/ll, etažna CK, cena po dogovoru, KRANJ Planina II 68,30 m2, vsi prikl.nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5870
KRANJ Center 2 SS, 55 m2/PR, vsi priklj. 12,4 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj. 10,9 mio SIT, GOLNIK 2 ss 56,10 m2/ll, vsi priklj. 11,5 mio SIT, TRŽIČ center
2 ss+k, 56,85 m2/l, vsi priklj. 8,5 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj. 18 mio SIT, Kranj Planina III, 2 ss+k, 76m2/lll, 16,1 mio SIT, KRANJ Stražišče obnovljeno v hiši s posebnih vhodom, lepo 3 ss+k, cca 110 m2, 114 m2 vrta, 19 mio SIT, TRŽIČ 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 68 m2, vrta 465 m2, 14,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5571
Prodamo ATRIJSKO STANOVANJE z vrtom in teraso, podkleteno, 130 m2, na Trgu Rivo-li 8. "B 2326-838, cena po dogovoru 5964
Prodam lepo, sončno, v celoti prenovljeno
3 sobno STANOVANJE v I. nadsr. nizkega bloka v mirnem delu stare Planine. "B 2574-
087 6171
ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje prodamo 3 ss 80 m2, 3. nadstropje dva zastekljena in izolirana balkona vsi priključki. Cena ugodna. LOKA nepremičnine, 50-60-300 6189
ŠKOFJA LOKA mesto prodamo 2 sobno mansardno stanovanje 69 m2 CK na trda goriva vsi priključki. LOKA nepremičnine, 50-60-300 6190
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 sobno stanovanje 37 m2 površine 3. nadstr Vsi priključki delno obnovljeno. LOKA nepremičnine, 50-60-300 6191
ŠKOFJA LOKA Podblunik prodamo 2 sobno STANOVANJE 60 m2 3 nadstr. Vsi priključki stanovanje je ohrnajeno in delno obnovljeno. LOKA nepremičnine, 50-60-300
6192
ŠKOFJA LOKA oddamo v najem 2 ss 60 m2 površine CK vsi priključki stanovanje je opremljeno in obnovljeno. LOKA nepremičnine, 50-60-300 6193
VODOVODNI STOLP, 2 ss, 3. nadstr./3, CK, balkon, obnovljeno, ugodno prodam. "B 231-56-00, 040/200-662 PIANOVA* NEPREMIČNINE 6202
STRAŽIŠČE - v bloku, 1.5 ss, pritličje/3, obnovljeno, cena ugodna, prodam. TP 23-15-600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 6203
KRANJ - Sorlijevo n.; GARSONJERO, 25.30 m2/ll, obnovljeno, ni balkona, vsi priklj., 7.45 mio SIT, TRŽIČ BISTRICA 1 ss, 48 m2/l, balkon, klasično ogrevanje, 8.55 mio SIT, TRŽIČ BISTRICA 1 ss, 41.67 m2/IV, balkon, CK, Z lega, 9.1 mio SIT, KRANJ center - 2 ss, obnovljeno, 50.40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj., balkon, 11.6 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, sončno 2 ss, 66 m2/lll, vsi priklj., balkon, 15.1 mio SIT, KRANJ Planina II, 2 ss, 68.30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., V lega, 16.7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 3 ss, 59 m2/l, klasično ogrevanje, 8.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE TP 202-33-00, 041 /333-222 6235
VOZILA DELI'
ROVER 214 in 416,1. 95, motorni in karo-serijski deli, prodam. TP 031/438-838 4628
Poceni prodam odlično ohranjeno AVTO-PRIKOLICO in SAMOKOLNICO. TP 251-19-
78 6181
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, TA-KOJŠNJE PLAČILO, ODVOZ, PREPIS. CORK 2000 d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje, 041 /643-054_54i2_
Kupim CLIO ali POLO, lepo ohranjen. TP 031 /299-698 6182
Kupim FORD FOKUS KARAVAN s klimo, od 1.lastnika. Đ 031/364-978 6205
VOZILA
ODKUP-PRODAJA-GOTOVINSKO PLACI-LO-UREDIMO PREPIS. TP 23-23-298, 041/773-772, Mepax,d.o.o., Planina 5, Kranj 4400
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), TP 5134-148, 041/632-577 5133
SEAT CORDOBA 1.8 GTi, I. 95/96, 107.000 km, metalno rdeče barve, klima, ABS, lepo ohranjen, cena 1.050.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, TP 275-93-93 6010
RENAULT MEGANE 1.6 RN, I. 96, reg. do 28/6 42000 km, svetlo rdeče barve, lepo ohranjen, centralno daljinsko zaklepanje, av-toradio, cena 1.200.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, "B 275-93-93 6011
RENAULT CLIO 1.2 FIDJI 97/07, rdeče barve, lepo ohranjen, daljinsko centralno zaklepanje, 65000 km, Cena 810.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, TP 275-93-93 6012
VOLKSVVAGEN CADDY furgon 1.6 I. 97, bele barve, lepo ohranjen.. Cena 750.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, "B 275-93-93 6013
VW POLO 1.0, 1.99, 3 V, el. stekla, CZ, servisna knjiga, garažiran, ugodno prodam. TP 041 /498-490 6120
GOLF III, I. 96, reg. 2/03, lepo ohranjen, prodam. "B 041/347-466 6124
PASSAT KARAVAN, I. 95, GLoprema, 100 KM, reg., lepo ohranjen, cena 1.190.000. TP 031/371-668 6157
GOLF II diesel, I. 88, reg. do 15.2.03, prodam. TP 5314-311 6167
Prodam OPEL VECTRO 2.0 i, reg. celo leto, cena 520 000 SIT. Možna menjava za manjše vozilo. IT 031 /629-504 6178
Prodam MARUTI CITY STAR, 1.95, zelene barve, ugodno, nujno! TT 031/387-453, 031/387-454 6179
SAXO 1.0 i, I. 97, AIR BAG. odlično ohranjen, prvi lastnik, TT 041 /662-698 6195
Prodam JETO JXD, 1.87, reg. do 20.03.02, cena 280.000 SIT. TP 04/853-787
FIAT TIPO 1.6, DGT, 1.91, 5 vrat, CZ, elek.stekla, lepo ohranjen, rdeče barve, redno servisiran, 116.000 km, reg.do 10/02, cena 380.000 SIT. TP 041/727-128 6214
FORD ESCORT karavan, 1.4 CL, 1.9*4, lepo ohranjen, redno servisiran, 170.000 km, reg. celo leto, cena po dogovoru. TP 031 /584-693
BMW 316,1.84, reg.7/02, lepo ohranjen, prodam. TP 533-66-86 6216
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.090.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
LADA NIVA 1.6, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 340.000,00 ATO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/ 20 19 308
IZDELAVA VSEH VRST FASAD, NOTRANJIH OMETOV in BETONSKIH ŠKARF, SANACIJA STARIH FASAD in POLAGANJE TLAKOVCEV. NOVOGRADNJE • OD TEMELJA DO STREHE.
Babic Miloš, s.p., Begunjska 9, Lesce, tel.: 041/622-946
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
•••••••
ZANIMIVOSTI, MAH OGLASI/ andrej.zalar@g-glas.si
Torek, 30. aprila 2002
Ansambel Matjaža Kokalja
Predstavitev zgoščenke in kasete bo 10. maja v Besnici.
Kranj - Po več kot petih letih samostojnih nastopov Matjaža Kokalja, bilo jih je kar okrog 550 doma in v tujini, se je pred tremi leti najprej sestal Trio Kokalj, v katerem je Matjaž Kokalj igral diatonično harmoniko, Janez Gartner kitaro in Mitja Luznar baskitaro. Prvi nastopi so bili takrat na Gorenjskem sejmu z Gorenjskim glasom, potem pa še na Radiu Kranj ob koncu leta. Naslednje leto sta se ansamblu
pridružila še Nina Bauman in Rok Ankerst. To je bil mlad ansambel, star povprečno 12 let, ki je na četrtem festivalu Polka valček na Koroškem v Prevaljah prejel bronasto priznanje. Lani se je zasedba ansambla malo spremenila. Vlogo basista je prevzel Jernej Tišler, kitarista pa Boštjan Tišler. Matjaževi sestri Tanja in Katja sta sestavo ansambla dopolnili s citrami, pevki pa sta bili Vida Lopič in Urška Fabijan. Ansambel se je na Festivalu Slovenska polka in Slovenski valček 2001 v Bohinju uvrstil v zlato sredino. Lani pa je potem ansambel posnel še zgoščenko in kaseto s 13 skladbami. Avtor skladb je Jože Burnik, avtorji besedil pa so Ivan Sivec, Franc Ankerst, Jože Galič in Janez Triler.
Promocija kasete in zgoščenke bo 10. maja ob 20. uri v Besnici v gasilskem domu. Ansambel (na sliki) sestavljajo: citrarki Tanka in Katja Kokalj, kitarist Boštjan Tišler, pevka Vida Lopič, harom-nikar Matjaž Kokalj in basist ter baritonist Boštjan Tišler. Mentor ansambla je Jože Burnik.
A. Ž.
Nagradne vstopnice za Snovik
Snovik - Terme Snovik in Gorenjski glas vas vabita danes (torek), 30. aprila, ob 20. uri v Terme Snovik na nočno kopanje, kresovanje in zabavo z Nušo Derendo in duom Toni&Dejan. Zastavljamo pa vam tudi nagradno vprašanje, in sicer: koliko kvadratnih metrov merijo bazeni v Termah Snovik v Tuhinjski dolini. Prvim petim, ki bodo pravilno odgovorili, bomo podelili pet vstopnic za kopanje v Termah v Snoviku. Pokličite nas danes (torek), 30. aprila, od 12. ure do 12.30 na številko 04/201 -42-00. A. Ž.
Razstava ročnih del
Dovje - Pri KUD Jaka Rabič na Dovjem je sekcija za ročna dela minuli vikend pripravila že šestnajsto razstavo ročnih del, na kateri so članice predstavile svoje izdelke. V sekciji redno sodeluje in razstavlja 16 odraslih članic in kar osem deklet iz podmladka. Slednje delajo tudi v krožku kleklanja in pri mentorici Jani Fenz.
www.teden-mladih.com
kranj, 10.-18.maj
klub ttudentov dram
Katero glasbeno skupino bi najraje poslušal-a na Tednu mladih 2002?
A - Stratus B - Leelojamais C - Yogurt
drugo:_
Ime in priimek:. Naslov:_
Kraj in poštna št.:
Odgovor poil|l na dopisnici na naslov Gorenjski Glas, Zoisova 1, 4000 Kranj
Med vsemi prispelimi dopslnlcaml bom izžrebali 3 polletne naročnine na Goren|skl glas ter praktične nagrade Žrebanje bo na zaključnem koncertu Tedna mladih -18. Maja 2002.
JPMA
RAZVOJ IN PROIZVODNJA STROJNE OPREME, PARTIZANSKA 6 4220 ŠKOFJA LOKA,
OBRAT I - ŠKOFJA LOKA: tel.: 04/50 21 500, faks: 04/50 21 520 OBRAT II - ČRNOMELJ: tel.: 07/30 57 850. faks: 07/30 57 851 ŽELIMO VAM VESELO PRAZNOVANJE PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV.
Jurij je praznoval v Gorjah
Že enajstič zapored so se na Jurjevem semnju v Gorjah pri Bledu zbrali obiskovalci iz cele Slovenije.
Gorje - Jurjevanje z različnimi dogajanji in predvsem s tradicionalnim semnjem je postalo v Gorjah pri Bledu že tako obiskana in priljubljena prireditev, da jo nekateri uvrščajo med tiste pomembnejše slovenske etnografske prireditve. Tudi letošnja, ki jo je enajstič zapored organizirala Krajevna skupnost Gorje skupaj z Gorenjskim glasom, je v soboto in v nedeljo zbrala v Gorjah obiskovalce iz domala cele Slovenije.
V Gorjah so bile kar tri godbe: gorjanska (na sliki), jeseniška in bohinjska.
Predsednik Krajevne skupnosti Gorje Alojz Poklukar je bil zaradi številnega obiska konj in konjenikov ter obiskovalcev in razstavljavcev ter bogatega kulturnega
se je tudi strinjal, da je bila letošnja prireditev največja do zdaj: "Prek trideset stojnic in razstavljavcev z zanimivo ponudbo in zares bogat program so bili letos
Nekdanji Jurjev semenj z razstavljavci na stojnicah se je začel že v soboto dopoldne, ko so prireditelji pripravili tudi družabne igre. Popoldanski program skupaj z Gorenjskim glasom pa so najprej napovedali domači godbeniki, ki se pospešeno pripravljajo na veliko praznovanje in srečanje številnih godb ob njihovi 95-letni-ci.
Kar debele tri ure je potem popoldne v šotoru, polnem obiskovalcev in ob raznovrstni postrežbi, ki so jo pripravili za obiskovalce domačini, trajal program. Predstavili so se najmlajši člani podmladka Turističnega društva pa pevci in folkloristi in tudi Gorjanski fantje so potrdili, da je v Gorjah petje doma. Harmonikarjev je bilo skorajda za pravo malo tekmovanje. Med domačini so bili predvsem starejši, in sicer Angela Šterk, Albin Čer-
Jože Bernik
Alojz Poklukar
ne, Lovro Pretnar in Florijan Tišler, mlajši pa so prišli iz različnih krajev Gorenjske. Rok Rozman je doma iz Kranja, Jernej Arh pa z Blejske Dobrave. Navdušila je še posebno svetovna prvakinja Kristina Pahor iz Kranja v narodni noši. Program, ki so ga potem zvečer nadaljevali člani ansambla Štajerskih sedem, pa so popoldne obogatili tudi ansambli Tulipan in Storžič, Svežina in Countrv Ho-lics ter Tropico. Navdušila pa sta tudi pevca Tjaša Križnar in Valentin Antonijo.
Sobota s slabim vremenom sicer ni bila najbolj naklonjena razstavljavcem, bilo pa je zato veselo v šotoru. V nedeljo pa seje Jurjevanje v Gorjah nadaljevalo po maši Z velikim sprevodom konj, pihalnih godb (Gorje, Bohinj in Jesenice), narodnih noš in konjskih vpreg ter blagoslovom.
Zapeli so tudi Gorjanski fantje.
programa oba dneva izredno zadovoljen: "Vesel sem, daje Jurjev semenj v Gorjah postal tako poznana in bogata ter za obiskovalce iz različnih krajev tudi nedvomno zanimiva prireditev. To je obveza, da Jurjev semenj v Gorjah ostaja osrednja prireditev tudi v prihodnje. In najlepša hvala Gorenjskemu glasu tudi za letošnjo organizacijo, podporo in sodelovanje."
Jože Bernik, ki je imel na skrbi organizacijo dogajanj na semnju,
primerno dopolnilo največjega sprevoda konjenikov in vpreg ter narodnih noš in godb skozi Gorje do zdaj. Dela ni bilo malo, vendar je uspela prireditev najlepše plačilo vsem, ki smo tudi tokrat delali prostovoljno."
Veseli del nedeljskega popoldneva na Jurjevem semnju pa so potem nadaljevali in sklenili Vini-čarji s pevcem Rudijem Santlom.
Andrej Žalar
HYUNDAI PONY 1,5 GLS 5V, LETNIK 1991, 190.000 KM, METALI K MODER, 190.000KM, REG. DO 11/2002. CENA: 250.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL:04/20 19 308 FIAT UNO 60S, LETNIK 1993, REG.DO 10.4.2002, MODRE BARVE, 84.000 KM, CENA 320.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30,TEL.04/20 19 308
MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM, REG. DO5/2002, LEPO OHRANJEN, 4+ EL. STEKLA, CZ, SERVO, KLIMA, CENA 750.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308
CITROEN AX 1.0 TRE, LETNIK 1990, RDEČE BARVE, NI REGISTRIRAN, CENA: 150.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
FIAT PUNTO 55S, LETNIK 1994, RDEČE BARVE, REG. DO 6/2002 CENA: 520.000.00SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20-19-308
ALFA 155 1.8 TS, LETNIK 1993, METALIK SREBRNA, 210.000 KM, SERVO VOLAN, EL.STEKLA, CZ. CENA: 480.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.04/20 19 308
HYUNDAI LANTRA 1,6, LETNIK 1995, 180.000KM, RDEČE BARVE,CZ, EL. STEKLA, SERVO VOLAN. CENA: 440.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308
HYUNDAI LANTRA 1.8. LETNIK 1995, METALIK ZELENA, 138.000 KM, CZ, 4*EL.STEKLA, 2*AIR BAG, KLIMA, LEPO OHRANJEN. CENA: 960.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/20 19 308
SUZUKI SvVIFT 1.3GL, LETNIK 1991, METALIK SREBRNA, 163.000KM. REG. DO 9,2002, CENA: 340.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL: 04/20 19 308
VW GOLF JXD 1,6, LETNIK 1989, BELE BARVE, 160.000 KM, REG. DO 5/2002, CENA: 480.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL. 04/20 19 308
FIAT PUNTO 1,2 SX, LETNIK 2001, RDEČE BARVE, 10.000 KM, REG. DO 7/2002 CZ, ES, SERVO VOLAN, SEDEŽ IN VOLAN NASTAVLJIVA, TEMNA STEKLA. CENA: 1.500.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ TEL.:04/20 19 308
FIAT STILO 1,6 DYNAMIC, LETNIK 2002, 6.000KM, METALIK ZELEN, 6XAIR BAG, KLIMA, SERVO VOLAN, ABS.ASR.MSR,
EL OGLEDALA,       DCZ..... CENA:
2.990.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL: 04/20 19 308
FIAT STILO 1.9JTD DYNAMIC, LETNIK 2002, 7.000KM, METALIK MODER, 6XAIR BAG, KLIMA, SERVO, LITA PLATIŠČA, DCZ, ES, ABS, ASR, MSA,... CENA: 3.350.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C 30 KRANJ, TEL 04/20 19 308_
FIAT STILO 2,4 ABARTH SELESPEED, LETNIK 2002, METALIK ČRN, 6XAIR BAG, DCZ, ES, ABS, ASR, MSR, NAVIGACIJA, AVTOMATSKA KLIMA, LITA PLATIŠČA,.. CENA: 4.130.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
PASSAT 1,6 GL, LETNIK 1996, 150.000KM, RDEČ, KLIMA,2XAIR BAG, ES.CZ. CENA: 1.470.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
ZAPOSLIM
V kolikor ste brez zaposlitve ali pa vas zanima honorarno delo, vam v našem podjetju nudimo možnost REDNE ZAPOSLITVE za nedoločen čas. Uvajanje v delo ter možnost dobrega zaslužka. Delo poteka od ponedeljka do petka od 8-14. ure. Geox, d.o.o., c. Kokrskega odreda 24, Križe, 031/515-702, 041/961-709 mt
Redno ali honorano zaposlimo več oseb za promocijo in prodajo po terenu P 041/710-667, Nova revija, Dalmatinova 1, Ljubljana 5583
Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za terensko prodajo. Plačilo tedensko za prevoz in uvajanje poskrbljeno. TT 041/513-664, 041/617-132, Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe 5799
V gostilni Sora v Žireh zaposlimo NATAKARICO, potrebne izkušnje v streženju hrane -stanovanje TT 041/774-737, Gostinstvo Škrjane, Stara Loka 42, Šk. Loka S83i
TERENSKEGA KOMERCIALISTA za obiskovanje podjetij, iščemo, t! 041/765-180, ICE Link.d.o.o., Peruzzijeva ul. 90, Ljubljana
5948
Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Rok za vložitev prošenj z dokazili o izpolnjevanju pogojev je vključno 15.5.2002 na naslov: KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj
5960
VOZNIKA C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu za vožnje po Z Evropi redno zaposlimo. 041/614-722, 04/236-77-33 VRBA d.o.o., Struževo 4, Kranj 5996
Zaposlimo dekle za občasno pomoč v strežbi - vikendi in dekle za pomoč v kuhinji v popoldanskem času. Zupan Alojz, s.p., Boh. Bela 128, P 572-01-00_, eora
PIZZERIJA ORLI d.o.o., Tenetiše 8, Golnik honorarno zaposli simpatično dekle za delo v strežbi. Zaželjene izkušnje. V 041/394-394_____6100
Zaposlimo PICOPEKA. TT 041/692-821 Picerija pod Jenkovo lipo, Dvorje 58, Cerklje
6115
V živilski trgovini v Zmincu potrebujemo za občasna dela študentko ali upokojenko trgovske smeri. Mant-CO, d.o.o., Žiri, Ob potoku 19, IS 510-58-00 ena
Iščemo dekle za delo v strežbi. W 041/860-625 Noč Anton.s.p., Selo 42, Žirovnica 6151
Zaposlimo AVTOELEKTRIĆARJA lahko pripravnik. Nastop dela možen takoj. Jakopič Franc,«.p., Mošnje 6 D, Radovlajica, 031/41-30-42 6153
AS Smokuč-Rodine išče PASTIRJA za pašo govedi. 12 041/603-199 6iee
nO S**
Tel.: 07/33*-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/33Z-40-Z4 Radio Sraka, d.o.o.
Valantičevo 17 8000 Novo Mesto
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/lj-|jgfeX«Bž)    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
Internet: www.radiotop.net
L8
Torek, 30. aprila 2002
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
o
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz  103,7 MHz
Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77
PRODAJALKO z najmanj enoletnimi izkušnjami v živilski stroki zaposlimo v marketu Golica & TUŠ na Jesenicah. Vloge pošljite na naslov: Pol.tex, d.o.o., C. borcev 1, 1235 Radomlje, 041/644-431.
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041 /357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - lahko varstvo otrok na mojem domu. tt 518-52-24 5909
Iščem zaposlitev - igranje na porokah, obletnicah, s programom. "B 041/412-786
6180
ŽIVALI
RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, dobite po 10. maju. Zbiramo naročila! Oman, Zmi-nec 12,Šk. Loka, 512-78-78 5809
Prodam več TELIČKOV simentalcev, starih do 14 dni. rt 533-80-40 5928
Prodam 2 BIKCA simentalca in KONJA PO-NIJA, starega 7 let,    01/7540-176 6123
Prodam KRAVO s teletom in TELICO si-mentalko pred telitvijo. "B 04/5862-484, 041/635-779 6128
Prodam TELIČKO simentalko, staro deset dni. Sp. Besnica, 25-03-089 6137
Prodam BIKCA čb in simentalca, stara en teden, rt 041/692-722_eu2
Prodam TELIČKO 7 dni staro. "B 041/840-115 siso
P, O
r n   TlttiiP    r 682 i-
http://ratiiocposs.stoi.cofn
Mahkovec Š&D, d.n.o., Valvasoijev trg 3, Litija
-tVo)lH%»l*(/T
Dmamićno delo iide strokovnjake!
V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega prečiva. V upravi v KRANJU zaposlimo:
DELAVCE/KE V PROIZVODNJI PECIVA IN
KUHARICO
Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu se je mogoče priučiti. Delo je v popoldanski in nočni izmeni. Če imate delovne navade in ste se pripravljeni priučiti, se prijavite na oglas. Pismene prošnje pošljite na naslov:
DON DON d.o.o.
Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga%mama, sestra, babica, teta in tašča
MARIJA BEŠIREVIĆ
roj. Žura
Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in za izročeno sožalje sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem restavracije Park, DU Naklo, naklanskemu župniku, pevcem in pogrebnemu podjetju Navček za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem tistim, še posebej negovalki Majdi in bolnici Golnik oddelek 500, ki ste nam v težkih dneh kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, naša iskrena zahvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI Naklo, 22. aprila 2002
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage sestre, tete in pratete
MARIJE KOŠNJEK
iz Cegelnice 17, Naklo
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, mašne darove ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Splošne bolnice Jesenice, dr. Rusu in dializnemu osebju za nesebično pomoč pri njeni težki bolezni. Hvala gospodu župniku Matiji Selanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, nosačem, Pogrebni službi Navček in zakoncema Štamulak. Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim.
VSI NJENI
Zaposlimo AVTOMEHANIKA z izkušnjami. Pisne prošnje na naslov: Dušan Jerala, s.p., PROFIL, Virmaše 190, 4220 Škofja Loka
Razstavne SKOBCEVKE zaradi odhoda v vojsko prodam po 3000 SIT. rt 041 /409-
167 6164
KRAVO pašno simentalko, drugič brejo 9 mesecev, prodam. H 531-85-12 6165
Prodam TELIČKO simentalko 3 mesece staro, primerno za rejo. "B 25-21-538 6174
Prodam ŽREBIČKA lip.arab. parne, 11 mesecev. "B 040/372-098 6175
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, pro-dam. "B 253-13-52_6i84
Prodam JAGNJETA. rt 031/828-594
6199_
Prodam KONJA KASAČA. rt 041/55-29-
5 5 6200
Rjave JARKICE pred nesnostjo, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka rt 518-55-46
Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. "B 041 /515-876 6206
Prodam BIKCA simentalca starega 1 teden. "B 57-23-553 6208
Prodam TELIČKA starega 10 dni in menjam krave dojilje za ČB ali sivke. rt 041/589-
344 6209
Prodam TELICI simentalki v 9. in 6. mese-cu brejosti. "B 25-91-508_8211
Prodam 120 kg težkega BIKCA. rt 252-
14-99 6225
Prodam mlado jalovo KRAVO, 100 000 SIT in suha MEŠANA DRVA 4,5 m3. "B 518-85-01,031/888-841 6230
Prodam KRAVO S TELETOM in LES ZA OSTREŠJE. "B 533-34-84 6231
PIŠČANCE - BELE, kilogramske, za nadalj-no rejo: prodajamo od 6. maja naprej, vsak delovnik od 8. do 17. ure, sobota do 13. ure. PERUTNINARSTVO MOSTE, oste pri Komendi 99 rt 01 /83-43-586 6234
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO, krave, jagneta, konje, rt 041/650-975
5390
Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. rt 512-04-93 6229
ALPETOUR
potovalna agencija
Potovalna agencija, d.d. Mirka Vadnova 5, 4000 KRANJ
Če ste pred kratkim zaključili šolanje, ste ambiciozni in pripravljeni na nove izzive, vas vabimo, da se zaposlite v našem podjetju kot
VOZNIK AVTOBUSA
3 izvajalci v Kranju
2 izvajalca v Škofji Loki ,
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- PV. stopnja izobrazbe katerekoli smeri
- 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik C ali D kategorije
- vozniški izpit D kategorije
- znanje slovenskega jezika
- preizkus praktičnega znanja Poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor ALPETOUR Potovalna agencija, d.d., Kranj, Mirka Vadnova 8, osem dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Zaposlimo:
VOZNIKA - DOSTAVLJAČA
Pogoji:
- opravljen vozniški izpit B kategorije, zaželeno tudi C kategorije
- končana srednja ali poklicna šola trgovske ali druge smeri
- aktivno znanje slovenskega jezika
- komunikativnost in smisel za delo z ljudmi
- prednost imajo moški kandidati, stari do 35 let
Prijave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: KLANŠEK, d.o.o., Brezje 76/d, 4243 Brezje.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor.
SPOROČILO O SMRTI
Nenadoma nas je zapustil spoštovani
METOD ROTAR
dolgoletni član nadzornega sveta banke Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Vsem njegovim izrekamo iskreno sožalje.
Gorenjska banka d.d., Kranj
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi,
ZAHVALA v cvetje zemlja se zagrne,
zame pa pomladi ni.
S. Jenko
V 53. letu nas je po težki bolezni in hudem trpljenju zapustil naš
JANEZ GASER
p.d. Groharjev Janez iz Raven
K večnemu počitku smo ga pospremili in se od njega zadnjič poslovili v sredo, 10. aprila, na pokopališču v Sorici. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami delili bolečino. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in izrečene besede sožalja. Iskrena hvala g. župniku I. Kožuhu za lepo opravljen pogrebni obred, kakor tudi g. prof. T. Potočniku za glasbeno spremljavo pri sveti maši in pevcem moškega zbora RATITOVEC za petje, ki ga je Janez imel tako rad. Zahvaljujemo se njegovemu osebnemu zdravniku dr. Koširju in pa-tronažni sestri Minki za zdravniško pomoč. Hvala pogrebnemu podjetju AKRIS in njegovim prijateljem, ki so žaro nesli do njegovega poslednjega doma. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste mu pomagali tudi v času njegove težke bolezni.
Mama Malka v imenu sorodnikov Ravne, v aprilu 2002
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
	Uf	
• od 4 °C	od 5 °C	od 7 °C
do 14 °C	do 18 °C	do 19 °C
Danes, v torek, dopoldne bo pretežno oblačno, pojavljale se bodo posamezne plohe. Popoldne se bo pričelo delno jasniti. Jutri, v sredo, in sprva v četrtek bo sončno in precej toplo. V sredo zjutraj je lahko ponekod megla, v četrtek dopoldne pa se bo od severozahoda delno pooblačilo.
Dan odprtih vrat v vojašnici na Bohinjski Beli
V vojaških spalnicah celo dekleta
"Meni je bilo v vojski prav fino. Vsaj nekaj doživiš, navežeš stike in spoznaš nove ljudi," je minuli petek pripovedoval vojak Damjan Barič iz Črnomlja. Tudi iz izjav njegovih
kolegov bi lahko sklepali, da se v slovenski vojski fantom ne godi prav nič slabo. Razen hrane...
Bohinjska Bela - "Na začetku se mi je najbolj neumno zdelo korakanje... Potem je pa najhuje, če je dolgčas. Ko se je začelo dogajati, ko smo začeli hoditi po hribih, ko smo imeli alpinistiko, je bilo pa v redu..." Takole je razlagal Boris Kavčič iz Dražgoš, eden od okoli tristo vojakov, ki v teh dneh odštevajo zadnje dni v Slovenski vojski. Minuli petek so jih imeli le še sedem. Ob tem so v vojašnici pripravili dan odprtih vrat, kjer so prikazali vojaško življenje, v vojaške spalnice pa so spustili celo dekleta. Vsaj naju s fotografinjo...
"Bilo je čisto v redu, dosti zanimivo, problem je edino ta, da je to še vedno - vojska," je dejal vojak Andrej Vidmar iz Ajdovščine. Kot je povedal, si je želel priti prav med vojake gornike, saj se že dalj časa ukvarja z alpinizmom. Prikazal je plezanje po umetni steni, ki jo vojaki uporabljajo v prostem času.
Boris Kavčič je z 28 leti najstarejši vojak v 20. generaciji vojakov gornikov na Bohinjski Beli. Kot je povedal, je prej študiral in v vojsko je prišel kot univerzitetni diplomirani inženir strojništva. A kot je zatrdil, ga ni prav nič moti-
lo, daje bil skoraj deset let starejši od večine ostalih vojakov. So se mu pa bržkone /dele neumne druge stvari. Kot denimo korakanje...
Novorojenčki
V tednu dni, ki je za nami, smo Gorenjci dobili 35 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 21, na Jesenicah pa 14 novorojenčkov.
V kranjski porodnišnici je tokrat na svet prijokalo 21 otročič-kov, od tega 10 deklic in 9 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 4.420 gramov, najlažja pa je bila prav tako deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.000 gramov.
V jeseniški porodnišnici je prvič zajokalo 14 Gorenjčkov,
in sicer 10 deklic (med njimi tudi dvojčici) in 4 dečki. Na prvem tehtanju je bil najlažja deklica s 2.310 grami, najtežja deklica pa je tehtala 3.850 gramov.
poveljnik je? Kot sam pravi, skuša biti pošten do vojakov. "Če si ti pošten do njih. so tudi oni do tebe." Je pa res, da so sankcije danes v vojski drugačne, kot so bile nekoč v jugoslovanski vojski. Pravzaprav je sankcij zelo malo. Morda kakšno dodatno delo čez vikend. Če je prekršek hujši, gre vojak k sodniku za prekrške, posreduje lahko tudi vojaška polici-
osamosvojitve naprej usposobili okrog 6500 vojakov gornikov -večjih težav ni bilo. Da so vojaki gorniki med najbolj prizadevnimi, pa nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, daje vojašnica na Bohinjski Beli vsako leto proglašena za eno najbolje urejenih v Sloveniji. A za okoli tristo fantov 20. generacije je ta hip bržkone pomembno samo eno: samo še sedem,
Z vojaki v spalnici - običajno jih skupaj spi po 16. Postelje morajo biti strogo poravnane, rjuhe napete - in strogo prepovedano se je v vojaški obleki usesti nanjo. Za potrebe fotografiranja pa je poveljnik oddelka Koselj dopustil izjemo.
In prav Boris je bil tisti, ki se je kot četni zaupnik v imenu vojakov pritožil zaradi hrane. "Hrana je bila na začetku v redu, potem pa se je poslabšala. In smo se pritožili - imamo namreč pravico do pritožbe," je povedal. Sicer pa v vojski ni bilo nič hudega, je menila večina. Najbolj zanimivo je bilo usposabljanje v hribih, imeli so zimsko in letno alpinistiko, pa smučanje, tudi turno, uspo-
Janez Koselj
sabljanje za bojevanje v ekstremnih pogojih, preživetje v naravi, pa skupno vajo z Avstrijci, prejšnji teden celo rafting... Eden od tistih, ki skrbi za usposabljanje fantov, je poveljnik oddelka Janez Koselj i/. Spodnje Lipnice, ki je vojsko služil prav na Bohinjski Beli, v vojaški službi pa je že šest let in nadaljuje družinsko tradicijo - v Teritorialni obrambi je bil zaposlen že njegov oče. "Je zanimiva, razgibana služba, seveda pa tudi naporna," je povedal. Na terenu namreč dela vse skupaj z vojaki, zato mora ves čas skrbeti za dobro kondicijo. In kakšne vrste
Minuli petek so v vojašnici na Bohinjski Beli ponovno postavili spomenik Andreju Žvanu Borisu, narodnemu heroju iz Zgornjih Gorij, ki je padel marca 1945 v boju na Poreznu. Spomenik, delo akademskega kiparja Jake Torkarja, so med obnovo vojašnice leta 1993 odstranili, zdaj pa so ga vrnili na zelenico pred vojaško knjižnico.
ja. Alkohol je denimo v vojski prepovedan, kljub temu pa se včasih najdejo vojaki, ki prekršijo pravilo. A v dosedanjih 20 generacijah - na Bohinjski Beli so od
šest, pet, štiri dni... V tem pa bržkone ni prav nobene razlike /. nekdanjo jugo vojsko.
Urša Peternel, foto: Tina Doki
Pred svetovnim prvenstvom v Koreji in na Japonskem še eno priznanje slovenskemu športu
Tudi kovanci o nogometu
Banka Slovenije bo maja izdala priložnostne kovanee ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Koreji in na Japonskem. Kovanci so namenjeni predvsem ljubiteljem nogometa in numizmatikom, v vrednosti 500 tolarjev pa bodo tudi v obtoku.
Edin Okič
Banka Slovenije je sredi februarja letošnjega leta razpisala javni anonimni natečaj za oblikovanje osnutkov za priložnostne kovance, ki se bodo izdali ob bližnjem velikem svetovnem dogodku. Med prispelimi predlogi so izbrali in nagradili s prvo nagrado osnutek, ki so ga napravili Matjaž Vo-dlan i/. Vira pri Domžalah, Urban Švegl i/. Ljubljane, Edin Okič i/ Kranja, vsi študenti 3. letnika krajinske arhitekture, in Primož Gut-man i/ Velenja, študent 4. letnika arhitekture. Skupaj so intenzivno delali dva tedna in iskali najprimernejši motiv /a izris, natis in ki bi imel tudi simbolični in estetski učinek. Lice kovanca /. izpisano vrednostjo je določeno po /akon skih merilih, zato so se odločili le za poudarjen izpis vsote.
Edin Okič, ki ga poznamo tudi kot odličnega atleta, nam je ob tej
priložnosti povedal: "Hoteli smo prikazati mlado sonce - na Kitajskem je pomenil nogomet kot igra "mladega sonca" - in figuro nogometaša,, saj smo želeli upodobiti akcijo. Izbrali smo pozo "škarjic" nogometaša, ki bo brcnil žogo, na obzorju pa je sonce s petimi žarki, ki simbolizirajo pet celin. Simbol no in zemljepisno opredeljujejo kraj prvenstva. Ostali so na osnutkih večinoma združevali simbola sveta in žoge, a komisiji je bil najbolj všeč ta. Izbrali so dva odkupa." Žoga - človek - sonce so trije elementi, ki tvorijo plane in s tem prostorsko predstavo in globino upodobljenega motiva. Lik nogometaša v škarjicah se ob obračanju kovanca spremeni v podobo nogometaša, ki teče in bo vsak trenutek z vso silo brcnil žogo. Fantom je uspelo na majhni površini združiti in prikazati naravo dinamične nogometne igre, ki bo ob uporabi kovancev vedno živa. Vsak je prejel 100.000 tolarjev nagrade.
Vlada Republike Slovenije je odobrila kovanje v treh različnih
kovinah: zlatnik /. nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev v količini 1.500 kovancev, srebrnik z nominalno vrednostjo 2.500 tolarjev v količini 2.500 kovancev in dvo-kovinski kovanec i/, bele in rumene zlitine / nominalno vrednostjo 500 tolarjev v količini 500.000, ki bodo izročeni v obtok in prodajo sredi maja. Kujejo jih v Kovnici Kremnica na Slovaškem.
S kovanci se bo država odlično promovirala. To je veliko pri/nanje
ekipi, trenerju Srečku Katancu in Nogometni /vezi Slovenije. Vlada je tako prispevala k večji in boljši prepoznavnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu v deželah vzhajajočega sonca, vsem ljubiteljem in ostalim Slovencem pa bodo kovanci v obtoku še dolgo po dogodku obujali spomine na veliki dosežek slovenskega nogometa.
Katja Dolenc, foto: zasebni arhiv Kdina Okiea
Novice
IZPOD K
Danes izšle novice izpod Krvavca
Brezplačno za vse občanke in občane občine Cerklje
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 17. KROGA, z dne 28. 4. 2002 1, 13, 14, 22, 27, 31, 33 in dodatna 30
Izžrebana LOTKO številka: 504806
V 18. krogj je predvideni sklad za SEDMICO: 79 milijonov SIT
za dobitek LOTKO: 20 milijonov SIT