teviika 333 rst v torek 4. decembra t ^ r> .*> i Zliti ai XXX!, isifsvia -f""! c? i t tmiil 5. i:\ i* mtfsNltt is ?. m - -S rr.ft s^tiik« h« yi£cajajo po a iiirS (5 •sonati . ratara ah v Tr-^to u ckoH«*:. I^ubUaau Gora. 'f. u St. r-ei-u, Habrošiai. Sv. L.uetji, leiaavak. Fuatcjmi. I'trr>«rp. 9crl\aaa iw. ► c« «Ttaaav račonajo t jiij il.ro* 73 »a. v**.!*? . eni: ;n srgovtoaka i» •»'»• tfi»»» j»« »4 ; ei 'oannaice, z-arai«. potlaaia« "|:>k isvodov "© stct. Za oglase v «lmt« !■«*» <■» ^ vri* K 20. vsaka m-»IjEft Trata K 2. Mali cgiaai po X a»jm»»: j.a .;•) -toT. — Ogiaeo :»t»r»tE! oddelek uprav« _ V r ftjie s.- > crrafi ..E^iuogv Gasili političnega društva .»Šdinsat4' za ^rirocrsko V 'OŠVO^lt 7«° .VaroisiBS »a^it ta VM letu 24 K. pol leta 12 K. 3 noseče 6 K. — N a&ročba brez dooosiane naročnine ae aprsva nr ozi^a Vii dopis; naj se pošiljajo ua uradni It to liata. Nefrank»>w. • i pisma ee ae sprejemajo ic rokopisi ee nc vr;i«*a1t>. Naročnino, oglate in raklaniflfnie je nosljati as uprt* > ii-it UKKDNIfcTVO: ui- Ulorgio <*alatti 18. (Narodu! 4 .-Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-s i-rousoreij iisLa „Edinost'. — Natisnila tiskarna konzorcij !ista Edinost" v Trsiu. ulica Giorgio Grviatti PoStno-hranilnU'nl račun 5t. »41.6:12. ■ TE'JEFCa iLav. 1137. - = Mesečna prilega: „SLOVENSKS TEHNfK". Pismo iz Rusije. teroristični izgred njih tlelo. Stranka je dejstvu, daje ta carinski boj o d t u-močna t zavodskih rajonih. Ijil srbski trg Avstriji morda za (Zvi šetek.) i Socijalni revolucij ona r ci, ki vedno. In tudi če se — kakor se hoče — Ti podatki so potrdili mirno tendenco jih narod sploh imenuje anarhiste, so znani obnove v bodočnosti trgovinski odnošaji med ii lšlieoja in hotenja meščanskega občinstva; vsemu svetu, kmete in njih mnenje je pa borza pustila v Kaj pa kmetje? Kmetje! 0 to je Bemar. Da-li borza pravilno sodi. ne vem ;' bil* nekdaj trda skala, na kateri je tisoč let nezmotno soditi, jc težko. Naša Slinksa je ponosno stal dvorec absolutne vlasti. Nade-Meumljiva; njena uganjka še ni razrešena.: jali smo se, da krepka kmečka roka na tej K Jo bo zdaj na vrsti, kdo bo pahnjen s' skali osnuje ponosen dvorec r u -tkale v globino : generali z zlato carsko uni- sko-slovanske ustave. Obdelali in formo, ali generali z železnim carskim me- predelali so kmete generali a la kepniški kapitan z zlatimi carskimi uniformami. Kmetje pripomogli pokopati prvo dumo. čem ? To bo vidno čez dva meseca. Nu, kaj ni res? Telegraf in dopisniki so mnogo so iz Kurska priobčili evropskemu občinstvu Bodo-li kmetje grobokopi tudi druge dume vspešno dela, da izvojuje gospodarsko. r»-tudno nakano, gnusno podtikanje. Objek- — to nam razodene molčeča Slinksa čez dva j roma tudi politično neodvisnost deželi Duš.t* monarhijo in Srbijo, vendar ne bo več govora o dosedanjem avstrijskem absolutnem : m u s s s e i n ! Nihče ne more utajevati političnih stre-sljajev v Srbiji. Težko je v treh letih ozdraviti, kar je bolehalo na okuženju skozi desetletja. Ali stoji tolažilna resnica, daje v tem velevažnem ekonomskem vprašanju vsa Srbija na strani svoje vlade, ki se svoje strani zdušno in ozi- t;ynost je pri njih bela vrana. Kar se subjektu meseca. Pred njenim skrivnostnim obličjem Tidi prikladno, to se podaja kakor resnica. je težko iznebiti se pesimizma. Zdaj se često Tak je njihov princip. sliši, da bo pet dum zaporedoma klepetavih, V moje pismo iz Rusije v št. ^9U šesta da bo pa delavna, ali pa je prav nič . Kdinosti" se je vkradla neljuba tiskarska reč — ne bo ! Kaluga, 20. nov. 1906. M. Bole. pomota : v 2. odstavku ii. kolone je rečeno, „da je v Kalugi mnogo anarhistov,; a*J * f* l** 4 r brali so se — «00 mož — v mestni dumi". IJcIVlCI II) UOllJcIl* To niso anarhistiampak monarhisti, i To je Germanstvo in Balkan, ali krajše Kakor je v pismu rečeno, osnoTali so se in rečeno : Avstrija in Srbija. Star predmet, »natopili k Zvezi ruskega naroda". Število mn0g0 razpravljan in pri nas poznan. Ali re-č'.enov se množi. I>ne 10. novembra so imeli petita juvantur. novi. Srbski trgovec je izgubil Budimpešto iu Dunaj, a v zameno je dobil: Alcksandrijo, Alžir, Bordeaux, Marsiljo. Vlada je te dni predložila skupščini načrt organizacije trgo-vinsko-obrtnih zbornic. Po tem načrtu bi vsaka zbornica dobivala od vlade po 10.000 dinarjev na leto subvencije. Prva taka zbornica bi se imela ustanoviti v Belemgradu. Z druge strani hiti srbska vlada, da poleg topovskega reši tudi železniško vprašanje. Nove železnice v Srbiji ne bodo imele izključno strategične važnosti. Iste imajo v glavnem zopet občni zbor in sicer že na lastnem sta- Avstrija vrši na Balkanu misijo Ger- rešiti vprašanje h i t r e g a eksporta srb sovanju, v jako dični in prostorni svoji či- manstva. Farizejstvo je bilo avstrijski diplo-tnlnici. Predsednik je jnrist. privaien docent • maciji najbolje orožje, dokler je v Herceg-vstKčiiišča moskovskega. Med odborniki je Bosni vladal Turčin, a v Srbiji Obrenovići. bivši varšavski profesor, znan učen matema-; Res je . avstrijska politika je slavila zmage, »k. Kakor sem že rekel : anarhistov v Dunaju so bili tako opojeni, da so z vso iagi ni. tudi o socijalni demokraciji ni slišati, resnostjo mislili na Novi Pazar, Makedonijo, stranke torej, ki so produkt filozofskega na trgovino z Albanijo in slično. Ali nekaki HBiecnia puščavaika jasuopoljanskegii, pri nas a0Ti časi 80 izčistili vzduh v Srbiji, a ga skih produktov na zapadao tržišče. A potem ? Kaj bo potem ? Avstrija že sedaj stiska — prazno pest. 11 a 1 i j a, j Francija in Anglija podpirajo že sedaj Srbijo že iz lastne koristi. Njim je postala ž« dava« zopsraa tista nemška bahatost. Nasprotno pa mi rekel, da bo težko poravnati nasprotstva med possstniki iu delavci, dokler bo možno ivo bodno agitirati. Strokovne organizacije so ognjišče anarhističnih tendenc. Odstranitev agitacij pa ne zadostuje, treba je odpraviti tudi vzroke nezadovoljnosti. Zato je govornik apeloval na zbornico, naj podpira v9e odredbe, da se uvede bolja uprava in bolj« pravosodje. Kajti le tako bo možno, da s« odpravi nezadovoljnost ljudstva. Govornik je potem zagovarjal reformo naseljevanja in paraliziranja ter prosil zbornico, naj deluje na polju duševnega in bratovskega napredka, kajti čas vladarstva privilegijev je minul. (Živahna pohvala). Na to je bila razprava prekinjena. Ker se jutri vrši skupna seja obek zbornic zaradi izvolitve kronskega čuvaja, bo prihodnja seja v sredo. Gibanje proti draginji mesa. Dne 1. decembra je bilo na Dunaju v«-liko zborovanje mesarjev. Vsprejeta je bila resolucija, v kateri se ojatro protestuje prek vedenju ministra za poljedelstvo, grofa Auers-perga in se mu izreka graja. Zbor je zahteval, naj se takoj odpro meje Srbije, Bolgarske in Rusije, naj te dovoli uvažanj« prekomorske klavne živiue, ali pa uitia ; istotako naj se odpravi užitnina. Zbor se je izrekel odločne proti temu, da se vlada in agrarci upiraj e tem opravičenim željam, ki jedine moroje ublažiti cene mesa. Vsprejet je bil tudi predlog, da se odpošlje deputacija pred cesarja. Občinsko-»vetovalski odsek za preskrblje- pri nas, v monarhiji. Peter Ka- ] Slovani v tej monarhiji trpimo največo vanje z mesom pa je oklenil naj predsedniitve ebčinskega sveta stori korake na vladi, da ae sa čas, dokler traja pomanjkanje živine i« mesa, takej zapre meja proti Nemčiji in Švici .kadetje" so : radjordjevič z jedne, a ogrsko-avstrijski spor; direktno Škodo radi tega spora. Ali tudi to še najbolj 2 druge strani. In da bo čaša še polneja. j žrtev prinašamo, uverjeni, da nas odikoduje' Gibanje »r-ulnl 11 ra (I- ' ia .. »^Ua vABnln/.iia in >/nin rialraV nfif)illin!l llrtflrt/Tinct Tllfli liti n r i 11 e ni n nrci •• in in zaustavi izvažanje živine v ti državi. ua cerkvenem polju čsa h« pridejo v postev na prihodnjih volitvah, onečistili laaMu le tri stranke v Kalugi: , t""'^'«" 1 uekeliko oilabeii, ali vendar so w ______________ _____ __ A____w „ aioiaa stranka; „oktobristi~ so večidel urad-1 prišla je še reška resolucija in žnjo nekak nedalj na bodočnost. Tudi mi pridemo prej „Strogi! obsert iUlC T.a jencl krogi se boje besede „reforma" in men jj o, da •mislu nemške ali avstrijske ustave: duma vojska pripravlja upor proti kralju Petru itd. j ^ ui^ Ban^a ' ? ^Tčal ce a u^ & | zbolJ'ftnje razmer nastopi po uporabi navad- z^kenodiijna. ministerstvo odvisno od volje itd. A resnica na dnu je v tem, daje av- j Ul°', . . J® poroča cesarju o po sredstev. Ali to pričakovanje je povaem vladarja. Stranka se množi po vsej Rusiji. , .. .. .. , „ .... . '.nem položaju na Hrvatskem in o delovaniu L . . , • » strijska diplomacija v »tiski, ker se Srbiji nič , * J . ., / krivo m dokazuje »e, da se to i ,. ,, - . , i, _ i sabora. Cesar da je izrazil ..Kadetje" 80 parlamentarci vsaj za- ne mudi s sklepanjem trgovinske pogodbe z žtsao. pii tem pa republikanci — federalisti Avstrijo ! „in spe", ko se dovolj ojačijo iu najdejo Srbija izvaža na leto žita, živine in pedporo v vojaštvu. Po njih zahtevi morajo giozdja okolo 85—90 milijonov dinarjev, Wti ministri vzeti iz večine dume in biti torej uvaža se pa v Srbijo 55—60 milijonov di- nevaem odvisni le detjo"* izgubljajo dejstva, da dajejo dar so še močni. 8 o c i j a 1 n i zadoščenje na mirnem razvoju* dogodkov na Hrvatskem. Ogrska poslanska zbornica. (Brz. porošilo.) BUDIMPEŠTA Zbornica je nadalje- od volje te večine. „Ka- narjev industrijske robe. Na tem partecipira zaupanje občinstva vsled Avstrija največ : z okroglo 70%. Računajte, ' vala specijalno debato o proračunu trgovin- potuho terorizmu, ali ven- da Avstrija v glavnem konsumira srbski iz- skega ministerstva ter je po kratki debati voz, posebno meso, in da si v tej dobi ca-' vsprejela proračun v podrobnostih. Na to je demokrat je ne pri- rinskega boja ni mogla najti druzega zadc- sledila specijalna debata o proračunu mini- ^aavajo carske vlasti. Njih idejal je ljudo- stujočega trga ni za kupovanje mesa, ni za sterstva za poljedelstvo. Poročevalec je pri- Tiaia, ali — kakor sami govore — socijalna razpečavanje svoje industrije : pa boste hitro ! poročil vsprejem proračunu, na to je pa posl. repablika. Ogromna njih večina se nabira razumeli, kje leži vzrok, dunajski animoziteti.! Navav (ustavoverna stranka) govoril o agita- med zavodskimi delavci in je mnogokateri Krona fiasku dunajske politike pak je ▼ \ ciji, ki se pojavlja med poljskimi delavci ter gibanje opa- *v°^€!auje le površno in da se je podcenjuje. ▼ j noveji čas opetujoči se napadi od duhov-; skega stanu in neka upornost med mlajše duhovščino — ki jo ni možno utajiti — se zgovorni dokazi, da ae nekaj mora zgoditi. Jedina in splošna medicina : „stroga obeer-vanca" za regularni kler, nima nikake vrednosti in se mora izjaloviti, kakor so .^e poskusi, ki so se bili uvajali poprej, a jih ai bilo možno izvesti. Italijanskih, oziroma rimskih razmer ni možno uporabiti za nuoO razmere. Ako res hočejo — kakor se govori — te odredbe v kratkem izvesti na Češkem. ye-tem je že sedaj gotovo, da to ne bo vzfcn- POD LISTEK. Zakaj ? Hrvatoki spisal Ksaver Šandor Gjalski. Prevel M. C—č. Cšitala si je to. Skoro da jo je mučila vest. In mlada, kakor je bila, se je obdolže-vaia nezvestobe. Da-si ni nikdar prej mislila mm. ljubezen za Lazarja, so jej prišli sedaj 4v«mi. ni-bila morda iz ljubezni tako dobra m pežrtvovalna naaproti njemu ? — Da — de, s tako ljubeznijo bi dokazala, da se ne Aaijnblja v vnanjost in ugodnosti dobre že nitve, kakor delajo dekleta navadno, marveč bi pokazala se svojo ljubeznijo, da res ide-jalno čuti. Ali. naj je razmišljala kar-koli in naj ae je še tako prepričavala, podoba dok-torjeva jej je vendar vedno le bdela [pred očmi in jej branila, da bi bila z bolnikom taka, kakoršna je hotela biti. Odslej se je; mene — to ni možno — pak tudi čemu ?" | ljubezen. No, ko je nekega dne mento Ma-pazno čuvala, da ni jedla žnjini z iste ilice. j — V takih trenotkih toliko da ga ni strla | slinovića prišel atari kepališčni adravuik, bita , A ni delala tega .toliko iz bojazni in skrbi; j bol srca, ali hitro so je potolažil, da je ide-: mu je vendar druga. Nasprotno pa je Saša le drago jej je bilo, da dela po volji njegovi jalni duši — mladi dekliški duši, — tudi! pobledela. — dokkorjevi. Bolnik ni opažal vsega tega. On se je ▼es pogreznil v silne občutke ljubezni. Vse sanje iz prvih dni mladosti so mu zopet oživele in vsa tista dolga mnogoletna strast se taka ljubezen možna. — „Pak da me vzame j — A kje jo ms dokler? — je vprfe-in potem — da hitre sledi za menoj od 1» j šala. Stori jo odgovoril, da jo dr. MaotioovM losti! — mu je šepetal egoizem prave silne! nekam odpotoval za štirinajst dni, a dotlej | ljubezni možke. | da ga bo on nadomestoval pri bolniku. Laz© In tu ga je začola mučiti ljubosumnost, je bil povsem zadovoljen s tem. Saše pa se je še le sedaj prav razširila, ko je čutil za' Misel, da bi Sašftj tudi v slučaju, ugodnem'je polastil silen nemir. Sedaj je zasijala v bitje, ki mu je dobro in ki ga osrečuje se; zanj, mogla potem vneli vendar koga druzega j njoai dnii neka svetlost in radost, potem ae-evojo bližine in svojim sočutjem. Zato je i — ta misel mu je bila strašna. S^j je bil že j not je bila žalostna in mučil jo je strak. bi), v kolikor je opažal na Saši spremembo, tedaj ljubosumen na vsaki cvet, ki ga je' Slednjič — tretji ali četrti dan je silno za- gotov, da more to tolmačiti sebi na korist. Sedaj je bila želja po življemu močneja nego deklica negovala, bil je ljubosumen na vsaki hrepenela, da se doktor povrne. Povsodi jej hip, ko se je deklica mudila dalje od njega, je bilo prazno, vedno jej je nekaj manjkale, kedaj in ta želja mu je vračala skoraj že j Ali čudno : na doktorja ni bil ljubosumen.; Skoro da je upala v licih in postala bledeja. izgubljeno energijo. Le toliko se ni drznil,! Res je štel trenotke, ki jih je Saša zamujala' Neizrečeno počasi so se jej pomikali dnevi, do bi se izjavil. Plaha mu duša ni upala tega,1 z doktorjem, ali nikdar mu ni prišlo na mi- t Da si olajša, udarjala je skoro ves dan po ▼ najgloblji globini se je tu pa tam vendar j sel, da bi mogel ravno doktor vzeti Sašo. j klavirju. Lazo je bil od tega ves srečen, oglašal in grizol črv dvoma. „Kako naj bi Tako je smatral doktoija nesposobnega za' (Pride še). Stran II »EDINOST« št. 333 V torek, dne 4. decembra 100^ jalo Ic nenavadnega zgledovanja, ampak tudi mogočno gibanje v svetu lajikov, kar bi imelo le slabe posledice. Te povsem zastarele in okostenele odredbe, v katere verujejo v Kimu in tudi drugod, niso več primerne za naše čase in umestno bi bilo res, da se temeljito odpravijo stvari, ki so se preživele. Na cerkvenem polju treba zdrave reforme, če ne — bo prepozno. Le predobro je znano, kje leže rane ; vzlic temu se noče pričeti z zdravljenjem. Preko želja niže duhovščine se navadno prehaja na dnevni red in se odgovarja s „strogo observanco" in sličnim. S tem pa se nič ne opravi in se ne aplanira nezadovoljnost in vrvenje med nižo duhovščino. Morda poseže ob danem času javnost sama vmes. ako ne bo možno najti drugod prave volje." Takov je glas iz svečeniških krogov v ..Politiki*. O namerah v Rimu, da se hoče strože napeti strune, smo pa čitali zadnje dni po raznih listih. Ali nekaj nas je frapiralo pri tem: vest namreč, da je ravno sedanji državni tajnik papežev, Merry del Val, tisti, ki sili v skrajno strogost. Treba vedeti namreč, da si ravno ta kardinal privošča tako razkošno življenje, kakor gotovo ne noben drugi kardinal. Pri njem se prirejajo bogate uprav knežje pojedine, a stanovanje njegovo jc pri- j rejeno tako sijajno in luksurijozno, da pre- j sega daleč meje, ki pristojajo cerkvenemu do-! stojanstveniku. Tendenca novega strogega kurza hoče iti očividno za tem, da se svečeniki in oni. ki hočejo poBtati svečeniki, izolirajo in zaprejo pred svetom. To pa je ravno pot, ki ne vodi navzgori, ampak navzdolu. Izkustva govore, da svečenišivo s povsem enostransko vzgojo in brez poznavanja sveta ob vsej svoji gorečnosti ne povišuje ugleda cerkve. Po-' glejmo v Nemčijo. V teh pretežno protestant- j skih krajih je katoliška stvar zares impo-' .zantna stavba. Katoliški centrum je najmo-gočneja skupina v nemškem parlamentu. In te mogočne vspehe doseza katoličanstvo na Nemškem ob dejstvu, da se prihodnji svečeniki šolajo na vseučiliščih, da se svobodno gibljejo v svetu in si širijo obzorje. Le zadnje leto se pripravljajo v semeniščih za svoj poklic.__ Uveljavljen j c liovili zakimov o bogočastju lia Francoskem. Iz Pariza poročajo: V neki okrožnici na prefekte o pogojih zaradi izvrševanja bo-gočastja v pomanjkanju bogočastnih udru-žitev. dovoljuje minister za bogočastje duhovnikom pravico, da smejo organizirati božjo službo na podlagi zakona od 1. 1881. Zgradbe j in predmeti, namenjeni bogoslužju, obdrže svoj prvotni namen, toda župnik je samo imejitelj istih brez kakega pravnega naslova in ne more izvrševati nikake upravne akcije ; istotako ne bo smel iztirjevati pristojbin za pokopavanje, ako ima dotična župnijska cerkev* vse za to potrebne stvari. Občine preidejo neposredno v posest nadškofijskih, škofijskih in župnijskih zgradeb in pod gotovimi pogoji tudi zgradeb vt kih seinenišč. Takoj pa stopijo v posest malin semenišč. Kakor kaže torej, skuša francoska vlada nekoliko ublažiti ostrino na novih zakonih o hogočastju. ^^^^^^^ Drobne politične vesti. N a prihodnjem konzistoriju ne bo, kakor poročajo iz Rima, papež imenoval nobenega novega kardinala. Proračunski odsek avstrijske delegacije je z ozirom na seje p klanske zbornice svojo sejo, določeno na 4. decembra, odgodil na 5. dec. Krogi ogrskih delegatov silijo naj bi minister za vnauje stvari podal ekspoze o vnanji politiki najprej v ogrski delegaciji. Petindvajset letnico školovanja bo dne 8. in 9. becembra t. 1. obhajal mostarski škof fra Paskval Bu-conj lč . _ Domače vesti. Poziv na usmiljena srca! Ne moremo pobliže raziskavati vzrokov, radi katerih na tisoče slovenskih deklet zapušča svoj tihi dom in drvi v veliko mestno vrvenje. Večkrat jih sili v to v resnici revščina. V skrbi za svoj obstanek in želeč svojim stališem pomagati, se s težkim srcem ločujejo od ljubega doma in gredo v nepoznani svet • strahom in upom. Z velikim trudom so si prihranile komaj toliko, da imajo za pot do nameravanega mesta. Brez vsakih sredstev, brez izkušenosti, brez poznanja tujega jezika, ne vede za velikomestne spačenusti, se plaho vedejo že v vlaku. Joj in gorje, če zapazi tako zadrego kak razuzdanec. Nevarnost je tem večja za posameznice, če potujejo same brez spremstva. Večkrat je tako potovanje samo žr potovanje v pogubo. Toda tudi če so naše mladenke srečno prispele v mesto, kamor so bile namenjene, ni še končala zanje nevarnost. Zloglasni brlogi so razprostrli svoje mreže na vse konce in kraje, da dobe novega svežega plena. Bistremu očesu satanskih pomagavcev in pomagavk ne izbegne nobeno neizkušeno dekle, ki izstradano in izmučeno od dolgega potovanja stopi omahovaje prvikrat na tla velikomestnih postaj navadno ob omamljaj očem svitu električnih luči z boječim pogledom in teškim srcem — nevede kam. V zdanjem času so sicer [.hvala Bogu, po postajah posebne varhinje deklet, ki imajo na prsih na belorumenih trakovih pripeto svetinjco-Matere božje dobrega sveta. Toda število teh je še premajhno in zato so na novo došle mladenke še vedno v velikih nevarnostih. Zvijačnost in predrznost pokvarjenega sveta, napreduje dan za dnevom. Nevarnost za slovenske mladenke je v Trstu tem večja, ker je Trst ne le svetovno, temveč tudi obmorsko mesto, kamor se steka naj-podlejši živelj vseh vetrov. Omenjene varhinje spremljajo slovenska dekleta v „Zavod Sv. Nikolaja''. Toda večkrat vedo slovenske mladenke že doma, da obstoji v Trstu ta „Zavod" in zato gredo naravnost v to zavetišče, kakor da bi šle domov. Z materinsko ljubeznijo sprejema zavod v svoje naročje te neizkušenke, da jih za časa, ko bivajo v tem varnem domovju potrpežljivo usposablja na novo življenje po službah, opozarjaje jih na Čednosti, katere morajo imeti, svareč jih i pred nevarnostmi, ki jim bodo znale « pretiti. j Res preimenitno socialno delo opravlja j zavod v korist novodošlih deklet, toda ravno ( tako važno je to zavetišče za one služkinje, ' ki izgube službo in morajo čakati predno ; dobe novo. V mesto dospela dekleta prinesejo seboj nedolžeo in nepokvarjeno srce in pa še v živem spominu nauke, katere so jim zabiče- ^ vale ob slovesu skrbne matere s solznim oče- j som. Ko so pa dekleta delj časa v mestu,' vidijo, slišijo in izkusijo mnogo pohujšljivega | tako. da raste za nje tudi nevarnost lastnega j pohujšanja. Če tedaj izgube službo in nimajo nika- j kega opravila in morda tudi ne sredstev, so naravnost v obupnem položaju. Za take je ravno „Zavod Sv. Nikolaja" močna obramba. Mirno prenočišče, zdrava hrana, primerno delo, družinsko življenje, lepi nauki, lažja priložnost za novo službo, vse to daje brezposelni služkinji novo čednostno moč in veselje. ; Kdor vse to čita, si gotovo misli, da zares neizogibno potreben je Zavod sv. Nikolaja in vsakemu dekletu, ki pride v Trst/ ali pa če v Trstu izgubi službo in si ne more precej dobiti druge, mu svetuje, da gre | v to zavetišče. Vsak tak nasvet je res plemenit in dober, toda zavedni rodoljubi in vsmiljene rodoljubke, še bolj potebno je, da se ta zavod pomaga vzdrževati. Sveta dolžnost vsakega je, da po svojih inočeli podpira zavod, ki nima nikakih glavnic, temveč še dolgove in primanjkljaje. To ne izvira morda od napačnega gospodarstva, ker vsakomur je odprt dnevnik, ki kaže, da so dohodki daleč premajhni, stroški pa naravnost ogromni. Koncem meseca oktobra je bilo 368 K 23 st., koncem septembra pa celo 400 K 39 st. primanjkljaja in ta primanjkljaj — trpe navadno osebe, katere so za zavod itak mnogo že žrtvovale. Vsak še tako majhen dar se hvaležno sprejme. Odkar obstoji zavod, je v njem našlo varnega zavetja 7665 slovenskih deklet. Zavod sv. Nikolaja nima namena va"j biti dekleta iz dežele v mesto in jim preskrbovati služb, marveč skrbi le za dušni in j telesni blagor onih deklet, ki so p r i m o - j rana iskati v mestu vsakdanjega kruha. Z združenimi močmi ohranimo si ta ve-levažni iu prepotrebni „Zavod" — in storili smo mnogo. „Deputacija iz Trsta". Pod tem naslovom zbada „Soča" naš list, češ, da smo poročali, da se je udeležila pogreba pesnika Simona Gregorčiča deputacija iz Trsta, katere pa ni nihče videl ter da se je ponavljala nevolja, izražena že ob pogrebu v prav rezkih j besedah : iz Trsta ni bilo nobenega. Koncem ' te tendencijozno zbadljive notice pa vpraša ■ ,.Soča" naš list s hinavsko opazko, da noče j delati nobenemu krivice, kateri gospodje daj so tvorili to tržaško deputacijo. Akoravno bi j V svojem in v imenu stanovalcev uli. netaktna pisava „Soče" v tako resni priliki j Torricelli, Molin grande in jRonco, izrekam nc zaslužila odgovora, javljamo jej. da sta; prisrčno zahvalo veleučenemu gospodu dri bila iz Trsta na pogrebu gospoda dr. Požar Rybaru, za njegovo posredovanje v javi i in učitelj Čok ter da ni naša krivda, ako seji mestnega sveta v stvari preskrbljeni;* ima „Soča" tako slabe reporterje, da tega vode. Da-si je bilo določeno, da ostanemo z i niso opazili. Sicer pa bi morala „Soča" dobro j dolgo časa brez vode, imamo danes, tedt:i vedeti, da je bila udeležba ne le iz Trsta j dnij po nastopu vrlega zastopnika II. okoli-nego tudi iz srca Slovenije in izjvse Slovenije; čanskega okraja, postavljen vodnjak in to n:t razun Goriške tako pičla le radi tega, ker se j najbolj pripravnem prostoru, je pogreb vršil tako hitro po smrti pesnika ■ Še enkrat hvala g. dru. Bjbaru, ki in vrhu tega še ob tako rani uri, da vnanjim ije se svojim hitrim in primernim posredovani bilo mogoče se organizirati za udeležbo njem pridobil pravico do najgloblje hvaležnc-dostojno pokojnika. Tržačanom, ki se niso ; sti vseh prebivalcev gori rečene ulice ! mogli udeležiti pogreba, ni preostalo druzega,' Neznani tatovi. Slikar Alojzij Laguardia. nego da proslavijo spomin pokojnega pesnika stanujoči v ulici della Barriera vecchia št. 11. z razobešenjem črne zastave na balkonu „Na- je bil šel predvčerajšnjim popoludne se svojo rodnega doma" in nabiranjem darov za soprogo na izprehod. Od doma sta šla ob 3.. družbo sv. Cirila in Metodija, s čemer so. a vrnila sta se ob 5. uri. Odhajajoča od dokumentirah svoja čutila pred domačini in | doma sta skrbno zaklenila vrata stanovanja, tujim svetom. \ A ko sta se vrnila, sta našla vrata odklenjena, „Slovenčeve" „brzojavke". Včerajšnjima v stanovanju vse narobe. Pregledala sta „Slovenec" poroča „brzojavno" o seji mest- j naglo po raznih omarah, kjer sta imela shranega sveta tržaškega z dne 1. t. m., v ka-; njene kake vrednosti in tako konstatovala. teri je bil vsprejet mestni proračun. „Slove- j da so jima neznani tatovi, dočim sta se ona nec" je pač slab gospodar, ko troši za „br- j dva sprehajala, ukradli zlato zaponko z dra-zojavke" o dogodkih, katere je bilo o b š i r n o j gimi kamni, vredno 60 kron, žepno uro \/. čitati 2 dni prej. odnosno v Ljubljani 1 dan j črne kovine, vredno 14 kron, zlato verižico prej v tržaških listih, mej temi v „Edinosti", j s priveski, vredno 22 kron, 2 zlata prstana, Ali pa „Slovenec" farba svoje večerne čita-j vredna 20 kron, in pa 15 kron denarja, telje ? Pri tem se je pripetila „Slovencu" i Ta dogodek sta zakonska Laguardia „brzojavna" pogreška ko trdi, da je mestni: takoj prijavila policiji. svet kapituliral, ker je umaknil nameravano ; Koledar in Tremo. Dane« : Barbara, devica zvišanje vžitnine, dočim je res, da je vžitnino j in mučenica; Mihovil; Velika. —Jutri: Sava, opat; v i- --„i i« Gromil; Stojana — Temperatura včeraj: ob 2. uri na vino se bolj zvišal, nego je bilo namera- ! popolu,;ne ^ 14 celiius - Vreme včeraj: lo^o. vsled česar je odpadlo nameravano j ^ —-—; najemninskega krajcarja. Da, da, Društvene vesli in zaDave. ,Miklavžev večer" priredi „Slovansko pevsko društvo" prihodnjo nedeljo 9. decen.- vano, zvišanje brzojavke „Slovenčeve" so istotako točne, kakor — resnične! Slovenke ! Koga ni pretresla v dno duše j bra i9Qg v Sokolovi dvorani. Na vsporedu žalostna vest, ko je preminol naš gorski sla- | s0 izvajanja g.e Štularjeve, g. Nisitea okteta vec ter za vselej zatisnil svoje trudne oči !! jn Miklavžev nastop. Zabava se začne ob H. To ve vsaka zavedna Slovenka, kaj nam je j urj ZVečer in traja do polunoči. Vstopnina bil Gregorčič. Edini on je znal peti tako j znaša za odrasle 50 stot., za otroke 20 s te t. nežno, v srce segajoče, kar se ni posrečilo do sedaj nobenemu pesniku. Jemal je svoje poezije iz srca zato so šle naravnost v srce. Čitajte ! Mojo srčno kri škropite po planinskih solnčnih tleh... Obračamo se do vas, drage Slovenke, da vsaka prispeva po svojih močeh za Gregorčičev spomenik, ne samo v Gorici in na Goriškem, ampak po Darove opremljene z natančnim naslovom .]<' poslati vratarju „Narodnega doma". „Slovansko pevsko društvo4- opozarja svoje pevke in pevce na vajo, ki se vrši danes zvečer ob navadni uri t prostorih „D»" lavskega podpornega društva". Ples tržaške mladine v korist družb sv. Cirila in Metodija. V četrtek, dne uri zvečer zbere se naša tnla- vsej Sloveniji, brez razlike stanu in izobrazbe, đina v maii restavracijski dvorani (na gale-kajti Gregorčič je bil pesnik nas vseh, bil je ryj) hotela Balkan v skupno posvetovanje in pesnik narodov. Povsod, koder se sliši slovenska govorica, naj zbirajo doneske ter jih pošiljajo začasnemu odboru. S tem pokažemo vsemu svetu, da znamo oboževati velikega misleca, pevca, mučenika. Spomenik mora biti najlepši, kar so jih napravili dosedaj kateremu pesniku. S ponosom se nas bodo spominjali naši potomci, ker smo znale tako visoko ceniti naše velike moze. Imena darovalk se bodo objavljala slov. listih. Denar se bo nalagal v „Gor. ljud. posojilnici". Za začasni odbor : I v a n k a vdova D e k 1 e v.a Marija Kopač. Gorica, Gosposka ulica št. 11. „Slovenski posojilnicar". Jedilni voz Nabrežina Miirzzuschlag Dotično vest, ki smo jo prinesli pred par dnevi, moramo popraviti v smislu, da je drž. železniški svet na Dunaju vsprejel predlog za uvedenje jedilnega voza med postajami Na-b r e ž i n a-M u r z z u s c h 1 a g (in ne Trst-Miirzzuschlag). Iz Sežane. Tukajšnja ženska podružnica sv. Cirila in Metodija priredi prvič ,.Miklavžev večer" v sredo 5. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih g. A. Polay-a. Pogram je jako lep, izvajali ga bodo pridni otroci. Posebno pa bo vzbujal pozornost nastop Miklavža s svojim velikim spremstvom. Sežanci! Tu imate priliko ob mali vstop- v svrho sestavljanja odbora za priredite\ tradicionalnega plesa tržaške slovanske mladine v korist družb sv. Cirila in Metodija. Povabljeni so vsi odborniki minolega leta. kakor tudi novi odborniki. Darovi. Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija je podarila vesela družba v I.o- njerju 274 stotink. V proslavo spomina pok. Simona Gregorčiča daruje moški podružnici sv. Cirila iu Metodija gosp. Karol Šiškovič, Črnikal K 5* . Denar se nahaja v upravi „Edinosti", Naše gledališče. K nedeljski premijeri „Ugrabljenih Sabink". Bil je zopet lep večer našega mlađeg i gledališkega življenja, to treba zabeležiti prtnl vsem. In naš vrli igralski zbor šteje časten večer več, to je drugo dejstvo. Oboje pa velja toliko više, če pomislimo : v kratki dobi enega meseca dve noviteti! Pri naših razmerah! To je za naše gledališče naravnost rekord. In v očigled baš temu pa treba toliko blago-hotneje odpustiti to ali ono p o m a n j k j i-v o s t pri premijeri ; saj pri reprizi izginejo gotovo. Prepričala nas je o tem repriza „Kinematografa", ki je bila veliko popolnejša od premijere. Naš igralski zbor pač vneto stremi po napredku in nam vzbuja najlepših upanj. Kar se tiče „Ugrabljenih Sabink" samih, nini, da razveselite svoje otroke in preskrbite, i treba priznati tej burki marsikatero pre da jim sv. Miklavž osebno podeli darove. Odbor pričakuje torej, da se mnogoštevilno uleležite tega lepega večera. Čudno decembersko vreme. Noč od petka na soboto je bila v Trstu še jasna, v soboto zjutraj je začelo silno jdeževati, zvečer dnost pred sovrstnicami. in umljivo je, zakaj je tako priljubljena in zakaj kljub svoji starosti paradira še vedno v gledaliških repertoarjih. Odlikuje jo duhovita kompozicija, decentna oblika in kar je poglavitno : nikjer ni banalna! Kaka razlika v tem oziru proti t je začela močna burja in je vmes semtertje! „Kinematografu" n. pr.! Ce jo tudi ta v močno lilo, v nedeljo zjutraj se je zjasnilo,! tehničnem oziru morda nadkriljuje, je njegov a ves dan je bila močna burja, a včeraj smo j estetiški niveau globoko pod „Ugrabljenimi pa imeli zopet prekrasno pozno jesensko | Sabinkami". To je tina, salonska burka za vreme. ! lin, salonski publiku m. In s posebnim veseljem Javna zahvala. Naprošeni od družin moremo konstatirati, da je poslednjega štelo Vukasovic, Pegan, Milic in Kravos iz ulice naše gledališče lepo število. (To je tudi ne-Molingrande priobčujemo nastopno : j kaka kvalifikacija za naš Talijin hram !) Na- V torek, dne 4. decembra 1906 ►EDINOST« štev. 333 Stran Hf ! u v no pa je tudi, da je igra take vrste za vedno dobrega navodila za svoje poslovanje; naše igralce t e ž j a n a 1 o g a. In kako so jo : kajti stare posojilnice se izročajo večkrat v .. , i • x i • "i i•• •__i oskrbovanje novim odbornikom; pn novin rešili? Mislimo, da je tukaj naiDoijse izpnce- . ^^^ je pa itak vsem udom načelstva valo za igralce — aplavz, ki se je razlegal in na(jzorstVa vse novo, vse neznano. Zato ves večer po gledališču. Ploskalo se je neka- j je vsem treba dobrega, praktičnega na- terim igralcem večkrat celo pri odprtem prizorišču. Največjo ulogo je imel to pot g. (• o t i č kakor profesor Galvič in nesrečni pesnik še nesrečnejših „Ugrabljenih Sabink", in zopet ne moremo drugače, nego da ga zelo pohvalimo. G. Cotič ima veliko vrlino: nikdar ne pade iz vloge ! Tako je tudi svojega profesorja igral vseskozi dosledno in zraven jako tipično. Skoda, da ni imel posebno srečne maske, dosegel bi bil potem še več efekta. O g. Cotiču imamo danes že svojo zaključeno sodbo, tako namreč, da je igralec, kakor jih je le malo pri nas, in da si naše gledališče laliko gratulira na njem. Ta nas bo še marsi-krat razveselil! Pozna se g. Cotiču tudi, da se zavzema z vnemo za svoje vloge, da jih preštudira in da resno razumeva svojo nalogo. Torej rojen igraloc menda ! Izredno dobro je igrala to pot gospa G e r m e k o v a in žene nas, da ji izrecno čestitamo na nedeljskem nastopu ! Profesorica v „Ugrabljenih Sabinkah" je daleč prekosila taščo v „Kinematografu" ! Izvrstna je bila posebno v tretjem dejanju. Gospa Germekova je inteligentna, resna in marljiva igralka in njen vzgled upliva brez dvoma dobro na mlajši ženski del našega igralskega zbora. G. Štularjevaje imela neznatno, toda hvaležno vlogico „baktiša" Pavle. Izvela 0 je z njej lastno ljubko naivnostjo in prisrčnostjo. Zlasti gracijozna je bila v svoji omedlevici. Želimo le, da bi videli gospo Štularjevo kmalu zopet v kaki večji vlogi in se naslajali na njeni igri in njenem petju! Zal doktor je bil g, P o h a r z lepo 1 »rado in lepim glasom. Seveda se tudi iz vloge doktorja Novaka ne da dosti napraviti, in kolikor jo je, jo je izvel g. Pohar spretno, ■šariio potrudi naj se, odkazati svojim rokam včasih kakšen primeren delokrog. Drgniti jih in pokati s prsti ni posebna lepotija. Srčkana kakor vedno je bila gospica 1 a n ova (Marijana). To je temperamentna igralka! Vsa ogenj, življenje, veselje ... Še svoj iilasek naj se potrudi malce modulirati včasih, j »a bomo še gorečnejši njeni častitilci ! lvarol Gros, vinski trgovec z Dunaja, to je čuden patron. G. P o d k r a j š e k ga je še precej dobro zadel, bil je le preživahen in preburen. Predstavljamo bi tukaj bolj polarnega. dobrodušnega gospoda. Naj gosp. Podkrajšek stvar še malo preštudira, morda n;i; • poda pri reprizi srečnejši tip. < .'ospoda P a I o v c a v vlogi ljubimca Z\ -dana smo videli v nedeljo prvikrat. Ima zel<> simpatičen nastop, soditi ga po tej mali v! _ici seveda še ne moremo. V svojem prvem prizoru nam je napravil s svojim molkom par mučnih trenutkov. A drugače moramo pohvalit; njegovo čisto, jasno izgovarjanje. .. La crčme" večera je bil seveda gosp. š t n k a kakor šmirendirektor Einanuel Striže. B i je famozna tigura ! V prvih treh dejanjih istzkoz imeniten, virtuozen, veletipičen in v tem d<- ■ ilen, je postal proti koncu žal, nekamo n :. ilmtan iu nekonsekventen, vsled česar si •e i • kvaril nekoliko prej dosegli efekt. Morda je vzelo pravo voljo to, da se mu je poku/il prizor s Titom Tacijem ! A v ostalem, i'.- .k- ^meha je vzbujal ta gledališki ravnatelj kako mojstersko ga je pogodil g. Stoka ! Kiu;.nuel Striže jc najboljša vloga gospoda M ! - izmed dosedanjih njegovih komičnih vlosr. Xe dvomimo, da bo Emanuel Striže vodila. Radi tega sem se odločil, da izdam omenjeno svoje navodilo pod naslovom „Slovenski posojilničar" v drugem popravljenem, prenarejenim in pomnoženem natisu. Iz prvega natisa izpustim večinoma kako se posojilnice snujejo; oziral se bom marveč največ na to, kako naj že obstoječe posojilnice poslujejo. Pri tem navodilu bodem omenjal vse to, kar je obveljalo v teku 10 —12 let vsled izkušnje, vsled sodnijske razsodne prakse in vsled administrativnih razsodb drugih gosposk. Knjiga bo manj teoretična, marveč bolj praktična. Prinese sicer najvažnejše zakone (zadružni zakon od 9. aprila 1873, takozvani Raiffeisenski zakon od 1. junija 1889, revizijski zakon od 10. junija 1903), toda največ bo v njej praktičnih navodil, n. pr. o knjigovodstvu, o perijodičnih opravilih posojilnic, o registrovanju novih udov načelstva in sprememb pravil, o vodstvu praktičnega dospetnika (Skadenza, Verfalls-buch), o sestavi letnih ručunskih sklepov itd. „Slovenski posojilničar" bo imel tudi predel-nice za računanje obresti in anuitet (amortizacijske tabele). Oblika knjige bo prav pripravna in papir trpežen. Cena trdo in elegantno vezanemu iztisu bo 3 K. mehko vezanemu 2 K 40 st., nevezanemu 2 K. O pošiljanju narc^nine naj se blagovoli povedati, koliko in kakošnih izstisov se želi. Z odličnim spoštovanjem Ivan Lapajne, šolski vodja v p. in posojilniški ravnatelj ter zadružni revizor v Krškem. Maroko. MADRID 3. Ministri so se sestali na posvetovanje. Pred posvetovanjem se je minister za vnanje stvari izjavil, da se glede maročanskega vprašanja popolnoma strinja s svojimi kolegi. MADRID 3. „Imparcial" poroča: Poročila, ki jih je vlada prejela iz Maroka, niso povoljna. Združene države in Japonska. \VASHINGTON 3. (Reuterjev biro). Ja- Simon Gregorčič. pesnika Simona Gregorčiča in sicer : 1. Iz zadnje dobe. 2. Na mrtvaškem odru. 3. Mrtvaški sprejem v Gorici. 4. Zadnja pot k cerkvici na hribČeku sv. Lovrenca pri Kobaridu. 5. Panorama opevanega »Planinskega raja« obsega- ponsko poslaništvo je priobčilo izjavo, da sejjot': Sočo, hribček sv. Lovrenca, litm- šenske in Vrstenske planine s sivini Krnom v ozadju. 6. Pogreb. T. Opevani slap. 8. Kojstna liiša. 9. Rojstna vas Verstno. 10. Panorama krnskega pogorja. Dobivajo se edino pri fotografu ANT. JERKIČ-u v Gorici in sicer : posamezne slike v formatu 18X24 po K 3*—, kabinetna slika iz zadnje dobe ne bodo Japonci več vznemirjali zaradi Kali-foinskega šolskega vprašanja. Ob enem se izraža želja, da reši predsednik Roosevelt vprašanje v zadovoljstvo obeh narodov, f Princ Karol Badenski. KARLSRUHE 3. Princ Karol Badenski je danes dopoludne ob 7 Vi uri umrl. Oropan poštni voz. TOLOZA 3. V trenotku, ko se je od- bena slovenska kisa ne bi smela pogrešati slike Simona Gregorčiča. daljil sprevodnik, so tatovi oropali poštni voz. \ K 2. Povečane slike po dogovoru. No- Ugrabili so 700.000 frankov v vrednostnih pa- - - ..... pirjih in dragocenostih. Prihodnji konzistorij. RIM 3. V Vatikanu zatrjajo, da ni odložen konzistorij, ki se je imel \išiti dne 6. t. m. Denarna posojila ££ stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit. R u s i j a. JUSOVKA (gub. .Tekaterinoslav) 3. Pet- pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, najst banditov je napadlo blagajnika rudnika v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na-i OSIPA ZID ARI o nlica deli a Caeerma St. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. Gilov ter uplenilo 9000 rubljev. RIGA 3. — Policija je odkrila zalogo orožja, razstreljivnih snovi, 27 bomb, 30 funtov dinamita, 15.000 patron, med temi vojaških pušk, 15.000 izvodov revolucij onarnih spisov in mnogo ukradenih cerkvenih pred- S metov. i PETROGRAD 3. (Petrogr. brz. agent.) Apelno sodišče je obsodilo izdajatelja in urednika „Birš. Vedomostiw Propper-ja radi tiskovnega pregreška v enomesečno ječo. Rame vesti. * Nov izum. Iz Pariza poročajo, da je Feodor Zubović, bivši stotnik v avstro-ogrski armadi, izumil napravo, ki utegne biti za podvodne ladije velike važnosti. Zuboviću je nesreča Francoske podmorske ladije „,1-utina," kije nedavno utonil s svojo posadko, dala povod, de je izumil nov aparat. Zubovićev izum je naprava, kateri je svrha, da pripreči slične nesreče podmorskih ladij. Ta preprava je nameščena na krovu 1 adije in sama proizvaja toliko plina, da utunoli brod, kakor zračna krogla nekoliko trenutkov izleti iz morja na površino. Zubovičeva naprava je na poskusih v Jadranskem morju neko količino železa, ki odgovarja težini podmorskih ladij v hipu dvignila iz morskega dna na morsko površino. Neko holand ko društo ponuja Zuboviću ioo.ooo goldinarjev, da odkupi ta Zubovićev izum. Brzojavne vesti. Kapitalarna vikarja za poznanjsko in gnezenjsko nadškofijo. POZNANJ 3. Kakor poroča „Posener Tagblatt", je državno ministerstvo dovolilo,j da izvršujeta kapitularnima vikarjema izvo- i ljena posvečeni škof dr. Likowski (Poznanj) j in kanonik Dorozevvski (Gnezenj) v svojih j dijecezali svoje škofovske pravice in posle. C. in kr. eskadra. , REKA 3. — Pet vojnih ladij c. in kr. ; eskadre, ki so bile tukaj usidrane 3 dni, so j danes odplule v Dalmacijo. Ministerski predsednik Wekerie. BUDIMPEŠTA 3. (Ogrski biro). Cesar j je danes vsprejel v privatni avdijenci mini-sterskega predsednika dia. \Vekerle. Pred- j poludne je bil vsprejet v avdijenci Koloman . pl. S zeli. Ministerska kriza na Španskem. MADRID 3. — Kabinet Moret je od- j stopil. Perzija. TEHERAN 3. Zdi se, da je zagotovljeno notranje posojilo in ustanovitev perzijske narodne banke. Med parlamentom in ie igrala g.ca Puce lj nova. To je kočljiva dvorno stranko je došlo do ojstrega spora vlogu ! pop. i predvčeiai dimen j Orfavni dolg v papirju 100.35 110.20 „ „ srebrn 100.50 100.35 Avstrijska renta v ziatu 117.55 JlT.oO v kronah V" 9S>15 9915 4vstr. investicijska rerta 3,/,° . 89.15 89.85 rcnkR renta v zlata 4% 114.25 114 45 krornh 45r 95.70 95.90 n 3 V. 84 75 84 75 ! Akcije nacijona'Tie banke 1773.— 1773.— j iCreditne akcija 686 — j f.Ar.don, 10 Lstr. 240 80 100 državnih mart- 117.50 20 marf 23.50 franko- 19.12 10 ital. lir 9-V 0 i (laearoki Cekin* 11.31 i (Dalje na Četrti strani). >• Tovarna pohištva vs $kksati5er levi Jfvm tsii O > t g <1 o 11 o 110 n O n o 11 O 11 O u O. i jH *t j,* ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, alioa Torrentc št. 34 (? m ktD Jltla nuova citta di Cricstc". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke j ===== vsake vrste. 1 j Delavske hlače prve vrste, kakor tudi i blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti i »s 6S5.75 241.827« ' * 117 47 23.50 19.12 95 50 11-31 M vsakovrstna £«1» u fo pmbalk lairtti. a■ i in Dr. Fran Korsano spccijalistza sifiliti?ne in kožne bolerni itd. v Trstu ima svoj ambu/atorij t ulici S. Nicoio st. 9 (Mi Jadraisfco Baa^o) Sprejema od 12. do I. in 5.'/» do 6-V« J opol. w Jiutravu cciit irapliho ti truko^vi Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladli5e In razstava pohištva in tapetarij - TRST ■ ulica Malcanton §tev. 1 po melo •ri.ai.il tudi 11a repriza polno občinstva. Rožo. izobraženo hišino profesorja Golviča. Kar moramo vsem igralcem najtopleje radi nakupa žita od strani države. Prestolonaslednik prevzame vladarstvo. Ban v avdijenci. BUDIMPEŠTA 3. Kakor poroča neka lokalna korespondenca, je bil včeraj popolu-l>nn Poiapnirli* renrpiot v nriviltni avdi- TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. katalogi brezplačno. prij' i očeti, je, da naj pazijo malo boli na! dne ban pejačevič vsprejet v privatni avdi-J na pravilno slovensko izgovarjanje. V jenci. Na tej avdijenci je ban poročal o po-' tem ozira bomo postopali z vso strogostjo ! litičnera položaju na Hrvatskem in o delova- _ • __i_____ioraiii ci-mrt frQ(inmlinn Kiiji«: ki se je tiskula v 800 iztisih. Ce tudi | ^ , • bilo takrat še ie kakih 100 posojilnic,' vendar so bile te vzele 300—400 iztisov, in j ostali!i 400 iztisov sem bil že v tj letih raz-pečal. ker se je bilo vsako leto {veliko novih ijilnic ustanovilo in ker sem bil kakih 100 iztisov brezplačno raz: - .sial v take kraje, kjer je bila potreba ustanovitve nove posojilnice. Dandanes je ze kakih 300 slovenskih posojilnic in se snujejo šc vedno nove. Stari poc1 !io pa novi zavodi pa potrebujejo še ignm & TRST, ulica S. Giovanni št- 2 (Palaca Salern) Telef- 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA mm VLASOVIIUKV w Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friedrich Ehrbar na DnnaJu. Koncertni l\m\ EHiDarsa wnwlw se. toncerdsto?. - HARMONIJI, ELEKTR. AROMATIČNI PIANINI, PBONOLA. —Đrnja v najam, v zameno, na obrok«. Popravlja, akordira. Cone zmerne. Najvspefineje sredstvo proti S! m protinu prirejena v Trstu Rafaela g^iaa, lekarna „^lla JCaDonna dclla Salutc" pri _ od lekarnarjev : sv. 3akobu in Josipa 6o5ina, lekarna Igea1, farneto 4. Steklenica stane K 140. 'lz"xrsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pott. povzela ali proti anticipatni poSiljatvi zneska 7 K franko poStnine in zavoja TEKOČINA GODINfl S:ran IV >EDINOSTc štev. 5SS V torek, dno 4. do3e:iibr.i 1 U Parižka in londonska borira. I r. riz: ^klap.) — Francoaku renta 95.97, i ili;r »si:*, reč-.! 103 35, španski extarioar 94.95, nkeii« otcniiaske banke 675—. Maniica ua Laauta '252 3§. Pariš: (^kiep- AvaUijaka držr.Tne železnic« - .— I f csfcar^o 190.— uniiicirsuia turška renta 94 15 v vstrijska slatja renta 99.05. ogrska 47« zlata ?7 60 I fiude^tajik , uirikti ar&čke 150 56 pa- . žfea Vp-cUk 16.&1. italijansko Dieridijocalce atci;č akcijo Kio Tinto )9.a2. Trdna. London: (irklej>) Konsolidiran dolg '*/,« %rrnbio b'2.*/, J-onabardi 7.—, Spacska rt-nta 94.'B italijanska r?cu; 102.V» tržni diskont 5 S, menjice as. Uuv-A u -24 4M Trdna. Tržna poročila J. decembra. Budi iu p e S i k P?Miica za april K 14.92 d« K 14 rž 7» april K 13.30 do 13 32. oves 741 april -.i t 15 28 do 15.30. koruza za maj 10.50 do 10 52. ".i«:* ponudbe urednje, pevptaft« wts»- omejeno, t<>pdMiea mirna. 20.000 met. stotov. ne- spremenjeno ; druga žita nespremenjeno. — Vreme: le po. H a v r e. (Sklep) Kava Sant- s gooa averagr-rr. tekoči mesec 42.'/n '-a marec 43.'/«- Mirno. N e w - Y o r k.* Kava Kio za bodoče dob. ve. Staino, nespremenjeno, do 5 stounk nižje. Prodaja: UOO vreć. L o n d u n. .Sladkor iz repe suro v. A 9' t# Sh. Stalno. J* a riz Rž za tekoči m?t»eu 17.50, za jasa var 17."5. za jan.-april 17.75, marec-jnnij 17.75 <»irtu). — 1'ženica za tekoči mesec 23.20, za ju-»•urar 23 25 za janurar-april 23 35, za marec-junij :?3 40 inilafno^. — Moka za tekoči mesec 30.4.« za iSBuiar 30.25, za januvar-april 30.20, za marec jnaij 30 30 »talno). — Repično olje za tekoči mesec za. januvar. 84.—, jan.-april 80."/*» maj" avguei 68.7,, (mirno), špirit 1» tekoči mesec 41.1 „, januvar-april 43l/4—, — Sladkor surov 88* 25V. (stalno), bel za tekoči mesec 27-T/,. za januvar, 28»/„ za jacuar-april 28.za Maree-junij 29— stalno), rahairan 58.50- 59.—. — Vrfciua: oblačno. NOVOST : F-CLf.'C EFE1AK Briljantno ssgeijsko s^ors-nji 2t I0Ž1ĆN0 DHEVO • C niii^iiiB1 • •a«ti, M +** »itoko. »rli m «4** *r»f*. za £»«a« i(f*koij»»ira*jo. fr: is iiijfi«-fcii irtii ulitim ki Bij )>i n» TnJic.'A-.J t nri»*ni crsli»i I Vsiiil toplega inki p« proT j ,.č>jo 3 i«t», »« »rti gotil- 1« k *> m« pri;rj''B* krejlji« vlarij* «'.. 3 itui-člce. *s ftl icfitr n*- »tane >| o d. 1 rvi Binj«, ki 1 pravi ntliiu.. in . utro » s;«-ćj.i:o b iion« ra»pi>-Icitnj«. ■■ — — Cena s kurto-nciu ia anvodi-lom rrrd franko proti povzetju _ JV - ^ J ♦ »ir ^ ^ tf 11 * • I k- •• ^ ^ if u , \ w . s v tt 4 I » toujrnt A>iN Kil> »tAl? 2:53 cftiška). K l'5C S k«Muui K 4 -C k&asadcT „ T TiO t S „ „ 13-50 Ako ne dopade, ■-e Tiut* denar! taj w i>»a-Trra p« «Jor-fMj«jo lic« nasIoTom : P-va tovarna ur Brt-x itsv " ■j.a meaec januvar 421/«« za za aaaj-avguat 44. (mirno) ■aa nov 25--25 Moi SO« it'.'.ni u'j«*ž,tt glaTiii katilog jH 30-J0 poi-.hami, d.i ptjilem nj, s4.h".cT 1 *sšk«ni'j »Uesj iu poštnine prosti. javlja fvoji da odprl avojo - ^ 31 m IL urar v S«?žn.ni 1 eeajanlaa odj*aaala»n mmiom m slica Vi-icenza Beli ni Sir. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. froSaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. Lisimeit Cipati.p. pođpirajma ptcU za Anker-Paln- E\peller Pri uaL,npovauju tega priznano uaji8Tr?tne.iega, holublaiujoSfga mazila, ki dobi t vseh ltkaruah 1 naj se vedno paiei na /namko „SIDRO". Lekarna dr.RIOm?SSJA v PBAGI. m pouparn« društvo v TRSTU ž-iir« h ftŠALi OGLAS!. 1 Velika zaloga koles (bicikljev) ' 8likar' dekorater, slika izveske itd., lakirt I I Trst — ulica Paduina št. 9 (sotossiel) !?0SSLER S JAUERS1G!n . ,rus:" '"f ff''- , ,n0!30!k:ct3h pa'rcLnin „Muki:, !VsPreJelu« vsakovrstno dekoracijsko, umet- nisko delo, kakor sobe izveske in lakiranja ui »'-lifta pri koiesiii in i i^jtii oglt-ai računajo !=« po 3 siot. besedo; [ sFrrrotiBkane beaede se rr.Čunajo en-.rat ' vs^. Naj manj s» pristojbina 40 stotin k. L ■ ---Pjača »e takoi. ■ i ____I , I UM |l ..........—-------- " Mf tO! ASTER", 9 konja kili sil, v dobrem sta-nju: je ca predaj. Natančna poročila ("a i K:ID Sandriu — Miren pri Gorici. 1396 Krčma „Al Trifoglio' fulica Belvedere St. 7) Teči se jcrfko, TipavBko in dalmatinsko vino. Dober kratki •ran. Izvrstna kuhinja Priporoča »e s!, občiustvu Katarina Vatovec. Prva slovenska zaloga in tovarna poh ištva ANDREJ JUG — Trst. ulica sv. Lucij« fit. 18 (za deielnim sodifčem). Cena .brez konkurence. — Svoji k svojim ! Pohištvo »vetlo ali temno, se prodaja; popolne sobe in posamezni komadi. Izlera » olic. Cene. da »e ni bati tekmovanja. Ulica T*ir*Dte 34. A. Gullich, 451 Slavnim društvom ■e priporočam za sestavo letnik ra- < i.nov in l ilsr.c, revizijo zadružnih knjig, predpriprave /a obCni zbor, spremembe pravil, vknjiženje iprtmemb odbora v zadružni register, ustanovljuje-m >ih društev, likvid cijaka postopanja iu izbris dru-*tev iz UgovinskeRa regBtia, raSevanje vieh dru^tve-nih zada* nasproti davčnim in politifaim oblastnijam in vsakovrstne nasvete v zadružnih stvareh. Večletno moje delovanje v zadružnih atvareh je porok, da ▼•ako delo 'zvrSim hitro v popolno zadovoljnoat. lluoga laa^ava priznanja in apričevala r.a zahtevo. Janko Trošt, fckorklja ^7t (nad rojansko cerkvijo) pri'Trstu. 13U4 jachasična Seklnlca ^ s=y kolesarska šol s GIUSEPPE HGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3 M u rsrsdsi on • ena h'ša v ulici S. U d pi §0 . Ci,ino 8 l50 8ežBji zemljišča ; dva hiši v isti ulici z 2G0 sežnji zem- liiortn • •4itik!iia« mm i k o ---— Prihajajte kupovati vsakovrstne jestvine v prodajalnico kolon ijalnega blaga in jest vin Sami ©r Ruggero Mana) kjer najdete vedno sveže blago. Hilijonifciam in gospod-, a porabljajo ..FEE0LJ,\ Vpraiajta ti^it. ?. nika, ako ni „FEEOLIK najbolj« ltpo'.!i |« /a ^a-žo, lasa in zob« ! NV-nečiittji obraz in »»» ruke zadobć t>ko * atekratično ma::ko;v. .n obliko valed . F£E0L!SiA-. . F«c*:if. je auplt kko milo.. * r i« » Ijtno in uciplcni<*:i jih iu najavežejih zelik'. Mi jjnučimo, oa izginejo orez sledu tuitj obrazu, sojedci, mozolji, rudečica na nosu ii ! ^ uporabljanju .,Fecolina .,Fe8a!iiT' je najbolje f-ir,!.*:?.-> za čiščenje, gojenje in polepšan je las, zabranjuj • Jas, plešavost in bolezni glati. »eonv./.. n ,. da takoi povrnemo denar, ako ni k io z ,.FcP0»incri popolnoma zadovoljeu. Cena po komadu I K: > k madi K 250; 6 kom. K 4 — ; 12 kom K 7- . * nina 7a 1 kutnsd 2 J od kom. naprej 0 -.'ur povzetje »t«.t — O-:poSil:a LUDVIK PC-LLM Clpro* Ht. Fc^th) Ditcsi VI , dfarUhilfcrsi.-. -45 V Trs-tu je dobiti pii (i. SI. Andreuzzi, Oor«> 5; Ettore Zernitz, Via>Sladio:i >t»-v. 2*. Giovanni Cil'.ia Lodovico Nagelaclimidt. vin S. Sebastiano Stuv. Dstoiti -i tadi v maaaii fiiissiiiicaa, jarlarntrini is isicinsk. V dobroznani prodajalnici jestvin in kolenijal -v ellcl Aiuil«. SUv. 76 je vdobiti vsakovrstne jestvine, kakor ; 1 riž, testenine (napeljske), sladkor, tnr bolo moko, naravno maslo, sveče milo. Kav«, no in i dilno olje prve vrste. - Blago vedno sveže. VELIKA ZALOLiA & -1 TRST, Corso št. 22, II. nadstr. TRST uiic« delle Ombreiie štev. 5 « piS« 100.000 buteljk cd šampanjca ua rafošk Francesco l Ijišča; stavbišče na Greti IfO sežnji žemlji- ulica Cecilia 14 (ogel ulice šča; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence. plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna ctsta; en nov dvorec pri ** IV. IvanU, nOVa hiša, prOSta davka Za II lat, Oglase, posiana. osmrtnice, .abvle, m lc oglase vrt voda, piin, Ob glavni cesti. - Obrniti seje na • in V obče kakorsno koli vrsto cglasov -prejema : fflfiSr , Inseratni oddelek-1 v ulici Giorgio Galatti St. iS (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je JJJ odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. ^SC* Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost". nmnumiMUK*min*m*\1 inro1 litra- v™]*** h at«ki ■