ans
St. 10
Obrtne*, poročevalec, fjeaiio Soaelnttc r>
>ep Ifuditv« občine DomUir u tuji d vek ral imh
(no, vui gopodlRJihra v občini p doMv^o brezpaacno_ Glaafto uma urednttki odbor v aeMavi: Karel
«c, Marjan "
Matjai
K nakladi 1 2 000 izvodov in p
Kulu, Matjaž Brojan, Miki Jcran. Franc Tekamc. Darko Gognjavei Seifert in Jot* Skok. Glavni urednik Kani Kutar tel 7.'] OK
farjan Bolha/. Matjai RepneV Ivana
_. zgovorni urednik Matjai Brojan, lel : 721-636. tehnični urednik Franc Ravnika/, tel 721-082 Claalo i/haja v nakladi 1 2 000 izvodov in p titka Delavika univerza Domžale. Rok op ar »prejema odgovorni unrdnik. I jubhamfc i 94 Dom tak naročene ofjaar sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopuov ne vračamo fotografije pa le izjemoma Glaiiloje na podlagi tklepa Iteviika421 l/72 / dne 26 II 1974 Sekretariata za informaci j*, l/vrinrp tveta SR Slovenije oproičeno plačila lemeljnep davka od promrla proizvodov
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupiči-ne občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE     DOMŽALE, 15. julij 1980   Leto XIX
.J
Ob 30. obletnici samoupravljanja
Pred 30. leti je bil sprejet zakon o izročitvi „državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj v upravljanje delovnim kolektivom," pred štirimi leti pa je v naši občini začel z uspešnim delom „Klub samoupravljalcev."
Torej dva pomembna dogodka vsebinsko tesno povezana z besedo samoupravljanje, pojmom, ki pomeni bistvo našega družbenoekonomskega in družbeno političnega sistema, je na slavnostni seji skupščine Kluba samoupravljalcev v pozdravnem govoru poudaril Marjan Kopitar, predsednik občinskega sindikalnega sveta.
30 let samoupravljanja smo s priložnostno slovestnostjo proslavili tudi v Domžalah. Metka Zupanek je orisala delo Kluba samoupravljalcev ter njegove raznotere izobraževalne aktivnosti
Nadalje je spregovoril o pomenu nenehnega utrjevanja delavskega samoupravljanja in krepitve vloge in položaja delavca, kakor o gospodarski situaciji ter prizadevanjih za dosego stabilnosti gospodarstva, ko „mora biti odgovornost vseh delovnih ljudi in občanov še močneje poudarjena kot je bila v preteklosti." Opozoril je tudi na izreden pomen samoupravnega družbenega planiranja, pri čemer morajo biti vsi delavci nosilci akcij za uresničevanje sprejetih planov, predvsem pa se morajo zavedati pomembnosti svojega dela - kot ploščice v mozaiku — torej kot sestavnega, nenadomestljivega dela v procesu prizadevanj za dosego zastavljenega cilja, kajti le tedaj bodo dejanja resnično učinkovita in tvorni „pri-spevek k nadaljnemu razvoju in napredku, kakršnega si želimo in za katerega živimo."
Slavnosti, posvečeni jubileju samoupravljanja, so se v kinodvo-rani udeležili poleg delegatov skupščine kluba samoupravljalcev, vsi vodstveni delavci družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, predsedniki delavskih svetov ter predsedniki osnovnih organizacij Zveze sindikatov.
Po pregledu dela oziroma uspešnosti uresničevanja zstavljenega programa kluba samoupravljalcev in po izvolitvi organov skupščine za naslednje 4-letno mandatno obdobje je v imenu občinskega sindikalnega sveta in skupščine kluba samoupravljalcev Marjan Kopitar podelil priznanja. Priznanje sta prejeli: delovna organizacija TOSAMA, ki je v naši občini prva ustanovila zakoniti delavski svet, organizacija PAPIRNICA KOLI-
ČEVO, kjer je že meseca maja 1950 začel s svojim delom poizku-sni delavski svet. Priznanja so bila podeljena tudi prvim predsednikom delavskih svetov, katere so vsi navzoči pozdravili z navdušenim ploskanjem ter jim tudi na ta način izkazali zahvalo in spoštovanje za njihov trud in neponovljivo delo na področju uvajanja samoupravljanja -v našo družbeno prakso.
Slavnost je bila obogatena s kvalitetnim kulturnim programom, v izvedbi šolskega kulturnega društva osnovne šole Josip Broz Tito, šolskega kulturnega društva Glasbene šole Domžale ter reciratorjev.
Želimo, da bi Dan samoupravljalcev praznovali tudi v prihodnje slovesno in da bi se takih slavnosti udeleževali kar največ delovnih ljudi in občanov.
PLANIRAJMO ZA BODOČNOST!
V pripravi srednjeročnih planov za obdobje 1981 - 1985 prihajamo v odločilno fazo, ko bo vsak nosilec planiranja — organizacija združenega dela, krajevna skupnost, družbenopolitična skupnost, samoupravna interesna skupnost in druge samoupravne organizacije — dokončno uskladil planske naloge z drugimi nosilci planiranja. Osnove za usklajevanje med nosilci planiranja v občini so: predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale, predlogi samoupravnih interesnih skupnosti in ostali samoupravni sporazumi o temeljih planov ter drugi sporazumi med nosilci planiranja.
Da bi omogočili najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov sodelovanje pri dogovarjanju o planskih nalogah, bo pred sklepanjem dogovora in sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti organizirana javna razprava o osnutkih teh dokumentov (osnutki bodo objavljeni v posebni številki Občinskega poročevalca sredi meseca julija 1980).
Pred javno razpravo naj opozorimo na nekatera izhodišča priprave planov za naslednje srednjeročno obdobje:
— brez predhodno sprejetih sporazumov in dogovorov, ki urejajo medsebojne obveznosti in odgovornosti, ni mogoče sprejeti lastnih planov;
— sporazumi in dogovori morajo vsebovati konkretne obveznosti in odgovornosti udeležencev — podpisnikov, ki morajo biti, če je le mogoče, izražene tudi količinsko in vrednostno;
— vse planske naloge, ki zahtevajo materialna sredstva, morajo imeti opredeljene vire sredstev;
— v sporazumih in dogovorih ni potrebno ponavljati vsebine iz drugih planskih aktov, ki so že bili sprejeti ali pa še bodo;
— v sporazumih in dogovorih je potrebno določiti izvajalce nalog oziroma organizacijske in druge ukrepe za uresničitev planskih nalog;
— v planske cilje je potrebno vgraditi tudi vse ukrepe stabilizacije.
V navedenih odstavkih so podani bistveni okviri za sočasno in vsestransko usklajevanje srednjeročnih planov. To pomeni, da je to obdobje oziroma ta faza planiranja najpomembnejše, saj bo zagotovilo na osnovi usklajevanja celovito vsebino in tudi vire sredstev za pokritje planskih nalog. Zaradi tega moramo biti v vseh sredinah resnično prisotni v razpravah tako, da bomo do 30. septembra dejansko oblikovali takšne temelje planov, ki bodo zagotavljali najboljše možne rešitve v okviru danih materialnih možnosti. janez Kralj
r
ob Dnevu vstaje — 22. juliju
Iskrene čestitke vsem borcem in delovnim ljudem
\^ Uredniški odbor
S programsko-volilne konference ZKS v občini:
Odgovornost vseh komunistov
Na programsko-volilni konferenci 16. junija so delegati domžalskih komunistov ocenili svoje delo v zadnjih letih in dokaj kritično spregovorili tudi o nekaterih slabostih, ki so bile prisotne pri njihovem delu. Posebni poudarki so bili dani trem področjem, ki so osnova za večjo aktivnost in odgovornost:
/. Ustalitvenim ukrepom, ki so že sprejeti, in ki bodo še sledili, kar nalaga vsem komunistom, da svoje delovanje prenesejo v sleherno delovno sredino, samoupravne oigane in v delegacije. Gospodarska situacija namreč zahteva tudi dosledno delovanje vsej} samoupravnih organov in delegacij. Ni mogoče zanemariti delo organov samoupravljanja, temveč ravno nasprotno: delo le-teh mora biti povezano z vsemi strokovnimi organi, ki so dolžni prevzemati tudi težo odgovornosti za rešitve, ki se sprejemajo na kakršnemkoli organu.
2. Nadaljnja krepitev delovanja osnovnih organizacij Z K ne bo uresničena, v kolikor se komunisti ne bodo stalno idejnopolitično izobraževali in usposabljali, postajali informatorji o vseh odprtih vprašanjih in neposredno v vsaki delovni skupini razreševali vprašanja: produktivnosti, delovne discipline, nagrajevanja po delu in se dosledno zavzemali za takšno razporejanje dohodka, kot je bilo v družbenih dokumentih dogovorjeno.
3. Številne naloge bodo odvisne tudi od pravilnega dela organov ZK v občini in njihovo povezanostjo z osnovnimi organizacijami, kar ne pomeni sprovajanja zadev od vrha navzdol, ampak spodbujanje samoiniciative članov v osnovnih organizacijah ZK in nujnost njihovega povezovanja z vsemi subjektivnimi silami.
Na konferenci sprejeta stališča so obvezna za delo komunistov v vseh sredinah in predstavljajo široko osnovo za akcijsko delovanje, ki pa ne more biti narekovano od zgoraj, ampak mora biti odraz stanja v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevni skupnostih.
NOVO VODSTVO OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS
Konferenca je izvolila:
- Marico JERMAN za predsednico Občinske konference ZKS;
- Staneta MLAKARJA za sekretarja komiteja Občinske konference ZKS.
Za člane komiteja Občinske konference ZKS pa so bili izvoljeni:
- Ladislav DEJANOVIĆ -Helios TOZD Oljarna
- Marija IVKOVIČ - Osnovna organizacija ZK Vir
- Alojz SUŠNIK - Papirnica TOZD Vzdrževanje
- Franc JUHANT — Tosama Domžale
- Alenka TAŠTANOVSKA -OŠ Josip Broz Tito
- Stane MLAKAR - Osnovna organizacija ZK Mengeš
- Janez OTRIN - Termit Domžale
- Predrag PERIC - Postaja milice Domžale
- Ivan REBOLJ - Helios Domžale
- Gizela RIHTAR - Induplati Jarše
- Karel KUŠAR - Osnovna organizacija ZK Slavka Šlandra Domžale
- Ljubomir SAKARA - Emona — TOZD Govedoreja
- Mitja MEZGEC - Papirnica Količevo
PREDSTAVLJAMO VAM MARICO JERMAN
Marica Jerman je bila rojena leta 1939 v Mostah pri Komendi, po poklicu je tekstilni tehnik in opravlja dela in naloge tehnologa v pripravi dela v delovni organizaciji Induplati - TOZD Proizvodnja Jarše. Družbenopolitično je začela delati v mladinski organizaciji, kjer je bila v letih 1960 in 1961 sekretar Občinskega komiteja ZSMS in nadaljevala z aktivnostjo v občinski konferenci in komiteju ZKS, v letih 1974 do 1978 je bila članica CK ZKS, v sedanjem mandatu pa je članica tovariškega razsodišča pri CK ZKS. Poleg tega je bila odbornica Občinskega ljudskega odbora Domžale, republiška poslanka, predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva, sedaj pa opravlja dolžnosti predsednika krajevne konference SZDL Radomlje.
IN KAJ MENI O NOVI DOLŽNO STI?
Najprej lahko rečem, da je to odgovorna dolžnost, ki jo bom lahko uspešno opravljala le, če se bodo tudi člani konference kot najvišjega organa ZK v občini zavedali svojih dolžnosti in odgovor-
nosti. V praksi bo namreč potrebno uresničiti sprejeta načela, da naj bo sleherni član konference tudi funkcionar, ki je neposredno odgovoren za delo v osnovnih organizacijah. To pa pomeni večjo akcijsko usmerjenost in istočasno tudi prenašanje problemov iz TOZD in KS v samo konferenco. Zaradi tega bo potrebno poskrbeti za resnično akcijsko delovanje in prelomiti tudi nekatere zastarele poglede in metode dela v osnovnih organizacijah ZK ter najti pravo mesto komunistov v naši družbi. Velika odgovornost pa bo tudi na članih komiteja občinske konference, kajti zavedati se moramo, da bodo morala sprejeta stališča izhajati iz dobro pripravljenih gradiv, ki bodo konkretizirala posamezna področja dela.
Zavedam se, da pred Zvezo komunistov, kot ostalimi subjektivnimi silami, stojijo velike odgovornosti, posebno še v sedanjem času prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo in pri sprejemanju planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-1985. Ne mislim, da je celotnj družbenoekonomski razvoj odvisen samo od dela komunistov, saj je to stvar vsakega delovnega človeka in občana, vendar pa je uresničevanje zastavljene politike dolžnost, katere se ne bi smel izogibati noben komunist v naši občini.
Posebno pažnjo pa bomo morali posvetiti organiziranosti Zveze komunistov in ustanavljanju novih osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, kjer bomo s tem dosegli tudi to, da bodo povsod prisotni idejni vzgibi, ki jih ponekod pogrešamo in kar slabi našo akcijsko sposobnost.
Na koncu bi rada poudarila, da so člani konference FUNKCIONARJI, pa ne v starem pomenu besede, ampak kot ljudje, ki so zavestno prevzeli to dolžnost in ki jo morajo opravljati znotraj samoupravnega in delegatskega življenja, to se pravi tam, kjer se tudi odloča, kjer se sprejemajo sklepi in kjer se pojavljajo, ocenjujejo in razrešujejo vsakodnevni problemi.
ZADOLŽITVE ČLANOV KOMITEJA
Komite Občinske konference ZKS Domžale se je ob prisotnosti tov. Marice Jerman sestal na redni 43. seji in razpravljal o zadolžitvi posameznih članov komiteja občinske konference ZKS. Glede na naloge in odgovornosti, ki izhajajo iz statutarnih določil in zaradi kvalitetnejšega dela v Zvezi komunistov, so bili posamezni člani komiteja zadolženi za posamezna področja:
Marija Ivkovič — za politični sistem,
Mitja Mezgec — za družbenoekonomske odnose,
Karel Kušar — za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, Ladislav Dejanović — za organiziranost in razvoj ZK, Ivan Rebolj — za kadrovske zadeve,
Alenka Taštanovska — za vzgojo in izobraževanje,
Janez Otrin — za organiziranost ZK v teritorialni obrambi, Franc Juhant — za delovanje aktiva komunistov — delavcev, Gizela Rihtar — za področje socialne politike in zdravstva, Alojz Sušnik — za idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje, Ljubomir Sakara — za področje kmetijstva.
Pri Občnski konferenci ZKS so ustanovljene tudi posamezne komisije, in sicer: za družbenoekonomske odnose, ki jo vodi Milan Ma-rolt, za statutarna vprašanja, ki jo vodi Ladislav Dejanović, za idejno-politična vprašanja, ki jo vodi Danilo Petre, za kadre, ki jo vodi Ivan Rebolj, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jo vodi Predrag Peric, za informiranost, agitacijo in propagando, ki jo vodi Karel Kušar, nadzorna komisija, ki jo vodi Marinka Repič in tovariško razsodišče, ki ga vodi Janez Otrin.
Komisije so sestavljene tako, da bodoAot organi občinske konference ZKS spremljale posamezna področja dejavnosti, pripravljale ustrezne materiale in razreševale odprta vprašanja na področju svoje dejavnosti.
NALOGE KOMUNISTOV PRI URESNIČEVANJU STABILIZACIJE
V sedanjih družbenih razmerah, ko se končuje srednjeročno obdobje 1976 do 1980 in ko ocenjujemo aktivnost pri uresničevanju nalog ekonomske stabilizacije, moramo presoditi učinkovitost delovanja komunistov, da bi na podlagi ocen, razprav in usmeritev na sejah CK ZKS dopolnili oz. oblikovali tudi nove naloge in usmeritve za delovanje članov, organov in organizacij ZKS pri krepitvi ekonomskega in socialnega položaja delavca kot celotne družbe.
To je bilo večkrat poudarjeno na različnih sejah organov Zveze komunistov, o tem pa so spregovorili tudi na programsko—volilni konferenci domžalski komunisti. Prav je , da se o nalogah ZK seznanijo vsi njeni člani, zato jih kar naštejmo:
1. Potrebno je dosledno uveljavljati delitve po delu in rezultatih dela, kar bo pospešilo uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in prizadevanja delavcev za povečanje produktivnosti dela in učinkoviteješe gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ustvarjalnost in inventivno dejavnost ter krepilo odgovornost itd. V TOZD je potrebno izoblikovati rešitve za konkretno povezavo osebnega dohodka in rezultatov gospodarjenja s sredstvi reprodukcije.
2. Zavedati se moramo, da je hitrejše uveljavljanje dohodkovnih
(Nadaljevanje z 2. strani)
odnosov temeljni vzvod ekonomske stabilizacije. Prav pri tem se moramo komunisti na temelju jasnih stališč, izkušenj iz konkretne prakse skupaj z drugimi socialističnimi subjektivnimi silami boriti za uveljavljanje odnosov skupnega prihodka, za uveljavljanje odnosov svobodne menjave dela, delitve po delu, samoupravne preobrazbe ekonomskih odnosov za tekočo in razširjeno reprodukcijo ter za zagotavljanje energetskih in surovinskih virov.
3. Komunisti se morajo odločno spopadati s pojavi nerealnega prikazovanja vrednosti investicij pa tudi njihovih drugih učinkov ter uveljavljati odgovornost predlagateljev, saj so se prav na področju investiranja pojavljale številne nepravilnosti.
4. Trdnejše kvalitetne premike v ekonomskih odnosih s tujino bomo dosegli le z doslednim uveljavljanjem ustavnega družbenoekonomskega položaja in pravic ter obveznosti delavcev v TOZD. S planiranjem in usklajevanjem planov ekonomskih odnosov s tujino v delovnih in sestavljenih organizacijah, s samoupravnimi sporazumi za ustvarjanje skupnega deviznega dohodka oz. prihodka, združevanjem sredstev za zagotavljanje proizvodnje za izvoz in dogovarjanjem v ustreznih organih, bodo delavci v združenem delu prevzemali odgovornosti za trajno vključevanje v mednarodno delitev dela.
5. Vsi komunisti, kakor tudi drugi delavci se moramo zavedati, da je osnovni namen sprejetih ukrepov zagotoviti večjo ekonomsko motiviranost proizvajalcev in uveljavljanje ekonomskih kriterijev v gospodarjenju z družbenimi sredstvi za doseganje čim večjih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov. Zato mora izvedba sprejetih ukrepov zagotoviti uresničevanje temeljnih ekonomskih smotrov in nadaljnji razvoj našega socia'isti-čnega samoupravljanja.
6. Ekonomsko stabilizacijo je nujno treba upoštevati oz. mora biti izhodišče vsebinske zasnove novih srednjeročnih planov, v katerih moramo dosledno in vztrajno uveljaviti načelo, da celovito svobodo slehernega človeka, delavca, občana in slehernega naroda ter narodnosti tvorijo tri sestavine:
— celotni delegatski sistem z neposrednostjo delegatskih odnosov od TOZD in KS pa vse do federacije;
— družbenolastniški odnosi, ki so izraženi v zavestnih spoznanjih samih delavcev o ključnih dejavnikih, od katerih je dejansko odvisen njihov ekonomski in socialni položaj in družbe kot celote;
— samoupravno načrtovanje in družbeno planiranje.
Vse socialistične subjektivne sile z ZK na čelu so dolžne, da krepijo svojo aktivnost in jo usmerjajo v pospeševanju priprav planskih dokumentov v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih. Ustvariti je treba vse pogoje, da bodo v dogovorjenih rokih sprejeti samoupravni in družbeni plani, kar
je eden od temeljnih pogojev uresničevanja ekonomske stabilizacije že v naslednjem letu, ki je prvo v srednjeročnem obdobju 1981-1985.
7. Doseči moramo, da bodo delavci organizacij združenega dela, ki so delovno, proizvodnjo in dohodkovno povezane in soodvisne v procesu reprodukcije spoznali, da je uveljavljanje dohodkovnih odnosov njihov razvojni interes, ne pa zgolj vsiljeno zakonsko določilo.
Učinkovito uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije je odivsno predvsem od tega, ali bomo komunisti na podlagi jasnih stališč in smernic za razreševanje sedanjih zaostrenih razmer v družbeni reprodukciji s svojo organizirano aktivnostjo mobilizirali vse socialistične subjketivne sile ter vse delavce, delovne ljudi in občane za razreševanje ključnih ekonomskih
problemov in ustvarili pogoje za uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov. To je v naših razmerah tudi edina pot za hitrejše reševanje vprašanj nadaljnjega trdnejšega razvoja materialne osnove socialističnega samoupravljanja.
Komunisti moramo vzpodbuditi organe upravljanja v sleherni samoupravni organizaciji, skupnosti ter družbenopolitični skupnosti, da ocenijo sedanje razmere, da seznanijo delavce z resničnimi gospodarskimi problemi, da bi na svojih zavestnih spoznanjih političnih in materialnih interesih ter usklajenem delovanju sami odgovorno, trajno in učinkovito reševali sedanja nasprotja. Delovati je potrebno tako, da bodo delavci razumeli nujnost že sprejetih in predvidenih ukrepov za izvajanje družbenega plana.
V. Vojska in K. Kušar
Intervju s predsednikoma delavskega sveta v TOSAMI - pred 30. leti in danes:
Kako se je dograjevalo satru upra I inje
Ob 30. obletnici samoupravljanja je izšla druga številka zanimive nove publikacije, ki jo je začel izdajati Občinski sindikalni svet. V njej je objavljen zanimiv prispevek o rasti našega samoupravljanja.
Kako je bilo pred 30 leti in kako je danes s samoupravljanjem v TOSAMI?
Tako smo pripravili razgovor s prvim predsednikom delavskega sveta v Papirnici Količevo, ki je bil izvoljen 16. septembra 1950 tov. Kosmino in tov. Breznik ing. Heleno predsednico centralnega delavskega sveta v TOSAMI na Viru, le-ta je bil izvoljen v letu 1978. Zastavili smo jima nekaj vprašanj v zvezi* z zgradbo in delovanjem delavskih svetov, katerih predsednika sta bila. Preberite si in skušajte primerjati I
/. Koliko članov je štel vaš delavski svet v času vašega predsednikovanja in kako so bili vanj člani izvoljeni? Kosmina:
V letu 1950 je bilo v naši organizaciji zaposlenih okoli 400 delavcev. TOZD-ov seveda tedaj ni bilo, zato smo v delavski svet volili predstavnike posameznih oddelkov. Skušali smo sicer zagotoviti zastopanost vseh sredin, vendar naj poudarim, da smo v končni fazi evidentiranja in kandidiranja izbirali predvsem tiste člane delovne organizacije, ki so bili po našem mnenju pripravljeni in sposobni delati. Postopek je vodila sindikalna podružnica, ki je organizirala tako imenovane masovne oz. množične sestanke. Delavski svet je štel 30 članov.
Breznik:
V TOSAMI je zaposlenih več kot 1000 delavcev, ki so združeni v dva TOZD-a in Skupne službe. Centralni delavski svet šteje 15 članov: večji TOZD ima 8 delegatov, manjši pa 3, medtem ko so iz skupnih služb 4 delegati. Delegati so izvoljeni po ustaljenem postopku, ki ga izvede osnovna organizacija sindikata.
2. Vsake koliko časa so se seje sklicevale in koliko časa so trajale, ste imeli kdaj težave s sklepčnostjo? Kosmina:
Sestanke delavskega sveta smo sklicevali po potrebi oz. zahtevah, ki jih je postavljal tedanji zakon, v katerem je bilo precej zapisano, o čem naj odloča oz. razpravlja delavski svet. Lahko rečem, da smo imeli v letu od 8 do 9 sej, ki so trajale od 2 do 3 ure. Seje so
bile izven delovnega časa in nismo imeli
nikoli težav s sklepčnostjo.
Breznik:
V dveh letih, kolikor sem bila predsednik, smo imeli 27 sej, torej bi lahko zaključili, da skoraj vsak mesec eno. Vedno jih sklicujemo ob 13. uri, ker so nekateri člani v službi v popoldanski izmeni. Seje trajajo navadno uro in pol ali dve, s sklepčnostjo nismo imeli težav.
3. Kako je z dnevnimi redi? Kdo jih je pripravljal? Koliko točk so vsebovali? Kakšna je bila vaša vloga pri njihovi sestavi?
Kosmina:
Največkrat so posamezne točke predlagali člani upravnega odbora, pa delavci na svojih masovnih sestankih in nenazadnje tudi strokovne službe in Zakon, kakor sem že omenil. Sam sem imel kar precej vpliva na te dnevne rede, saj sem po posvetu z ustreznimi organi usklajeval posamezne točke dnevnega reda in odločal o sklicu seje in gradiva. Navadno je bilo na dnevnem redu 5 točk. Breznik:
Predlogi za dnevni red se zbirajo pri tajnici samoupravnih organov in jih posredujejo strokovne službe, gospodarski odbor, posamezni TOZD—i. Povedati je namreč potrebno, da se vse točke obravnavajo po posameznih TOZD—ih in da nato predstavniki posredujejo njihovo mnenje in stališča na seji centralnega delavskega sveta. Sama sem skrbela za tehnično izvedbo sklica, zato da je biio gradivo pravočasno pripravljeno in da se na dnevnem redu ni znašlo preveč vsebinsko različnih tem. Navadno smo obravnavali po 6 do 7 točk, včasih 4, pa tudi 10.
4. O Čem ste razpravljali na sejah? Kosmina:
Tedaj smo bili precej vezani na določila Zakona sicer pa smo podobno kot sedaj obravnavali gospodarsko poslovanje, pa investicije, plane, zelo malo pa smo govorili o delitvi osebnih dohodkov, kajti zavedali smo se, da ga bomo z
dobrim poslovanjem ustvarili več, samo po sebi pa je bilo umevno, da ga bomo potem tudi več delili. Breznik:
Gospodarjenje, planiranje, investicije, periodični obračuni, zaključni račun, nagrajevanje, sprejemanje splošnih aktov, preskrba s surovinami. Še enkrat poudarjam, da se bistveno odloča na zborih delavcev po TOZD—ih. Centralni delavski svet večkrat samo verificira te odločitve.
5. Kakšno je bilo sodelovanje s strokovnimi službami?
Kosmina:
V redu, le da mislim, da je bilo tedaj precej več odločitev sprejetih v okviru strokovnih služb, to pa zato, ker so delavci tedaj še nismo dovolj zavedali svojih pravic in dolžnosti. Breznik:
Strokovne službe pripravljajo gradivo dovolj razumljivo vsem delavcem in ga po potrebi tudi razlagajo. Zelo dobro sodelovanje.
6. Kako pa družbenopolitične organizacije?
Kosmina:
Tedaj se nam je zdelo samoumevno, da smo komunisti v prvih vrstah in pobudniki nekaterih stvari, zato nismo govorili ločeno o njih. Pohvaliti pa velja veliko aktivnost sindikalnih podružnic, ki so se resnično trudile za čimboljše delo v delovni organizaciji. Breznik:
Predstavnike osnovnih organizacij sindikata in sekretarje osnovnih organizacij ZK redno vabimo na seje in oni se jih tudi redno udeležujejo ter velikokrat posredujejo mnenje svojih sredin. Omenim naj tudi, da na seje vabimo vodje delegacij, katerih sodelovanje pa bo potrebno še izboljšati.
7. Kakšna pa je bila vaša vloga? Kosmina:
Skliceval in vodil sem sestanke, se udeleževal sej upravnega odbora, usklajeval dnevne rede, skrbel za gradivo in tudi sicer zastopal stališča sredine, ki me je izvolila. Breznik:
Na sejah delavskega sveta zastopam stališča sredine, ki me je delegirala, seveda pa name odpade tudi usklajevanje dnevnih redov, sklicevanje in vodenje sej pa skrb za gradivo in sama priprava na sejo.
8. Kaj bi lahko rekli o odnosu delavski svet — direktor?
Kosmina:
Tedaj je bil direktor državni organ, ki je lahko dal veto na sklepe, če niso bili zakoniti. Sicer ni imel velikega vpliva na odločitve delavskega sveta. Breznik:
Direktor se redno udeležuje sej in večkrat se je zgodilo, da nam je kakšno stvar še dodatno obrazložil, ker je bil z njo bolje seznanjen in je imel širši pogled nanjo. S svojo prisotnostjo pa nikakor ni vplival na odločitve delavskega sveta, njegova vloga je vidnejša v gospodarskem odboru.
9. Kakšno je sodelovanje članov delavskega sveta?
Kosmina:
Mislim, da lahko rečem, da so bili tedanji člani delavskega sveta zelo zavzeti in osebno prizadeti ob vseh problemih, ki smo jih obravnavali. Posredovali so stališča, ki so se oblikovala na masovnih sestankih. Žal pa, kakor sem povedal, smo se tedaj še premalo zavedali pravic, ki so izhajale iz samoupravljanja. Breznik:
Člani delavskega sveta so kar aktivni, saj vedno posredujejo mnenja svojih sredin in večkrat se je zgodilo, da smo popravili, dopolnili ali pa v celoti spremenili sklep, ki je bil predlagan s strani strokovnih služb. To se kaže zlasti v primerih, ko so delavci zelo zainteresirani, da se nek problem reši (nagrajevanje, zaključni račun).
10. Kako je bilo z izvrševanjem sklepov, ki jih je sprejemal delavski svet? Kosmina:
Navadno smo na vsaki seji delavskega sveta najprej pregledali zapisnik prejšnje seje in se pogovorili o izvršitvi sklepov. Kot se spominjam, nismo nikdar imeli težave z uresničevanjem sprejetih sklepov v praksi. Naj povem tudi to, da tedaj ni bilo organa, ki bi posebej skrbel za uresničevanje sklepov ( npr. delavska kontrola), da pa je bil prisoten neorgani-
OB 30. OBLETNICI SAMOUPRAVLJANJA:
»Tovarne delavcem, zemljo kmetom«
TO JE    GESLO, izrečeno ob sprejemu zakona o uvedbi samoupravljanja,
GESLO, ki je bilo v svojem rojevanju smatrano za neure-sničljivo vizijo,
GESLO, ki je v celoti spremenilo našo družbeno prakso,
GESLO, ki je v 30. letih razvoja, omogočilo vpliv celotnega delavskega razvoja na odločanje na vseh nivojih družbenega dogajanja,
GESLO, ki nas je v svetovnem merilu postavilo na edinstveno pot razvoja socialističnega samouprvl-janja in ustvarilo nesluten ugled nekoč svetu popolnoma neznane države in postalo pojem in cilj prizadevanj svetovnega delavskega gibanja ter obudilo kolonialna ljudstva k osvobajanju.
J
Predstavljamo vam tiste, ki so v naši občini med prvimi začeli uresničevati to geslo tudi v praksi:
DELOVNA ORGANIZACIJA TOSAMA
Kmalu bo praznovala 60 let obstoja, dela, prizadevanj in samo-odrekanja. To je tovarna, ki je zrasla iz majhne delavnice za konfek-ci on i ran je vate in gaze, danes pa se po obsegu poslovanja, stopnji modernizacije tehnološkega procesa primerja z največjimi tovrstnimi podjetji v Evropi.
V letih obstoja in delovanja se je delovni kolektiv soočal z zmagami, pa tudi težavami. Njeni delavci so že pred II. svetovno vojno organizirali uspešno stavko, med NOB pa oskrbovali partizane s sanitetnim materialom.
10. julij 1950 pa pomeni mejnik v razvoju, kajti tedaj so delavci začeli uresničevati delavsko samoupravljanje v praksi, ki je v nenehnem nadaljnjem dograjevanju in izpopolnjevanju.
DELOVNA ORGANIZACIJA PAPIRNICA KOLIČEVO
Minilo je 60 let, ko se je moral stari mlin umakniti obratu za lepenko industrialca Bonača. Tovarna
(Nadaljevanje s 3. strani) ziran nadzor, ki je veliko prispeval k temu, da so se sklepi v celoti realizirali. Breznik:
Tudi mi smo na vsaki seji pregledali izvrševanje sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnji seji in obenem opozarjali na neizvršene sklepe. Vsak član takoj po sestanku dobi zbirek sklepov, s katerimi so preko oglasne deske seznanjeni vsi delavci. Predsednik delavskega sveta in še nekateri smo dobivali kompletni zapisnik. Povem naj samo še to, da so bili razen enega vsi sklepi iz mojega mandatnega obdobja v celoti realizirani.
To je le nekaj misli obeh naših sogovornikov, ob katerih se velja vsekakor zamisliti.
Kaj mislite, se delavci danes dovolj zavedajo svojih pravic in dolžnosti, so dovolj informirani in obveščeni o vseh odločitvah organov v delovni organizaciji, ali pa še sedaj ne vedo v socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja.
Vera Vojska
se je v letih delovanja razvijala tako, da danes v njej obratuje več papirnih in kartonskih strojev. Delavci v Papirnici pa so znani tudi po svoji revolucionarni naravnanosti, saj so že leta 1935 organizirali stavko, ki je trajala skoraj dva meseca.  Kmalu so začeli tudi s
samoupravno prakso, saj je poizku-sni ■ delavski svet začel delati v mesecu maju 1950, ki je imel v času svojega obstoja tri seje. 16. septembra 1950 pa so izvolili zakoniti delavski svet, o čemer priča tudi vzidana plošča pri vhodu v tovarno z napisom: PO BORBI ZMAGA PO ZMAGI SOCIALIZEM PO SOCIALIZMU TOVARNE DELAVCEM 16.9.1950
Med posamezniki so priznanja prejeli:
G LAV AN JOŽE, ki je bil predsednik delavskega sveta v delovni organizaciji Tosama
KOSMINA DUŠAN, ki je bil prvi predsednik DS v Papirnici Ko I i če vo
LOČNIKAR JOŽE, ki je bil prvi predsednik v delovni organizaciji TOKO
KUŠAR JERNEJ, prvi predsednik delavskega sveta v Filc Mengeš
SMOLE TOMAŽ, prvi predsednik delavskega sveta v delovni organizaciji Universale
BERNOT FRANC, predsednik 1. delavskega sveta v Induplati
NARA T JERNEJ, prvi predsednik v delovni organizaciji Melodija Mengeš
Priznanje samoupravljavcu — Marjanu Starinu
Pred dnevi so ob 30. obletnici samoupravljanja podelili v Ljubljani republiška priznanja samoupravljalcem. Med temi visokimi priznanji je bilo eno izmed njih podeljeno tudi tov. Marjanu Starinu, podpredsedniku občinskega sindikalnega sveta, sicer delavcu v tovarni Slovenijales Radomlje, kjer je tudi podpredsednik delavskega sveta.
Prav je, da ob tej priložnosti tov. Starina, ki je v dobršni meri pripomogel ne le k razvoju samoupravnih odnosov v Slovenijalesu, pač pa tudi v občini, spoznamo nekoliko pobliže.
J
Tov. Marjan Starin se je rodi) 8. junija 1931 v vasi Dob pri Domžalah. Sedaj stanuje v Homcu, pošta Radomlje. Po poklicu je visokokvalificirani mizar ter opravlja dela in naloge izmenovodje v delovni organizaciji Slovenijales Radomlje. V zvezo komunistov je bil sprejet 1. 1950, je član ZZB NOV, član sindikata jc od leta 1948 ter član SZDL.
Za aktivno in požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah jc doslej prejel naslednja odlikovanja in druga priznanja: srebrno priznanje OF, srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije ter zlato značko ZK.
Tovariš Starin Marjan se jc rodil v delavski družini in je že kot otrok občutil vse krivice tedanjega režima. Med drugo svetovno vojno je kot član mladinske organizacije izvajal posamezne akcije kot so: trošenje letakov, prenašanje pošte in ostalih zaupnih sporočil itd. Po drugi svetovni vojni jc aktivno deloval v mladinski organizaciji Radomlje, bil je sekretar mladinske organizacije, komandant lokalne delovne brigade za izgradnjo vodovoda, odbornik OF. Za aktivno delo je tedaj prejel od okrajnega ljudskega odbora Kamnik prehodno zastavico.
Tov. Starin Marjan se je po usposobitvi za_mizarski poklic zaposlil leta 1953 v" Lesno-industrijskem obratu Radomlje, sedanji Slovenijales Radomlje. Tu je nadaljeval s svojo bogato družbenopolitično aktivnostjo, saj mu je
bilo kot mlademu delavcu zaupano odgovorno delo v različnih samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah.
V letih od 1958-1960 jc bil predsednik delavskega sveta, po letu 1960 je bil dve mandatni dobi predsednik upravnega odbora, v obdobju 1965-1970 je
bil član predsedstva občinskega sveta ZSS Domžale ter predsednik osnovne organizacije ZS v delovni organizaciji.
Tovariš Starin jc bil tri mandatne dobe sekretar ZK v delovni organizaciji, odbornik občinske skupščine, član samoupravnih organov SOZD Slovenijales. V obdobju 1971-1978 je bil član komiteja OK ZKS Domžale, od leta 1978 pa je član predsedstva občinskega sveta ZS Domžale, zadolžen za LO in DS, obenem pa jc podpredsednik občinskega sveta ZS Domžale ter delegat v organih OK SZDL. V delovni organizaciji Slovenijales opravlja tov. Starin funkcijo predsednika delavskega sveta.
Z dosedanjim družbenopolitičnim delom ter delom v organih upravljanja jc tov. Starin Marjan dokazal veliko odgovornost, saj je vsako sprejeto nalogo izvršil odgovorno ter v skladu z razrednimi interesi delavcev, uresničujoč pri tem program ZK in sindikatov, zlasti pa še ustave in zakona o združenem delu. Zagotovo lahko trdimo, da jc velika zasluga tov. Starina, da so sc izvršili veliki pozitivni premiki v delovni organizaciji Slovenijales Radomlje, ki sc kažejo v nenehnem razvoju samoupravljanja in pri tem še zlasti širokega vključevanja delavcev pri odločanju, kar jc imelo za posledico, da jc iz nekdanjega slabo urejenega obrata zraslo moderno industrijsko podjetje, ki se med ostalimi tudi ponaša z izredno velikimi rezultati na področju zunanje-trgovinske menjave.
Tov. Starin jc pri opravljanju svojih političnih in samoupravnih funkcij vedno cksistiral, da je potrebno poleg uvedbe nove tehnologije skrbeti tudi za družbeni standard delavcev. Na podlagi dolgoletnih prizadevanj in tudi samo-odpovedovanja jc bil zgrajen samski dom za zaposlene, zgrajen je bil obrat družbene prehrane, povečali so kapacitete za letovanje delavcev.
Tov. Marjan Starin jc skromen, pošten, obenem pa brezkompromisen borec za delavske pravice, ki izhajajo iz ustave in zakona o združenem delu, zaradi tega jc bil tudi izvoljen za delegata za 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kot tak uživa izredno zaupanje pri delavcih v Slovcnijalcsu, v krajevni skupnosti, kakor tudi v občini Domžale.
TUDI OBČANI VIRA PRAZNUJEJO 27. JULIJ - NAŠ PRAZNIK
Obveščamo vse krajane Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, da praznujemo 27. julija svoj krajevni praznik. Občane vabimo, da se udeležijo delegatske skupščine, ki bo v petek, dne 25. julija 1980 ob 17. uri v dvorani Delavskega doma na Viru.
Najbolj zaslužnim občanom bodo podeljena priznanja Krajevne skupnosti.
Občane prosimo, da poskrbijo za praznično vzdušje in zunanji videz, za čisto okolje in da izobesijo zastave.
K prazniku čestitajo
Skupščina Krajevne skupnosti Svet Krajevne skupnosti Družbenopolitične organizacije, organizacije in društva
1616
O delu Zveze sindikatov v domžalski občini:
Razširjena in obogatena vsebina dela
Z novim mandatnim obdobjem je dana organizacijam Zveze sindikatov drugačna vloga, predvsem kar zadeva način in metode dela.
Ob osnovnih vsebinskih izhodiščih, ki so jih v Zvezi sindikatov že doslej urejevali, so bile zaobsežene še nove naloge, ki jih bodo obravnavali na ravneh novih organov. Ti novoustanovljeni organi so: svet za razvoj samoupravljanja, svet za planiranje, svet za oblikovanje in delitev dohodka, svet za življenjske in delovne pogoje, odbor za organizacijska in kadrovska vprašanja, odbor za SLO in družbeno samozaščito, odbor za informativno dejavnost, komisija za usposabljanje članov Zveze sindikatov, komisija za informiranje in politično propagando ter komisija za šport, rekreacijo in oddih. Programi vseh navedenih organov so sestavljeni tako, da bodo s svojim delom čimbolj pomagali v delu osnovnim organizacijam Zveze sindikatov. 0 tem ter o vsem kar iz domneve dela Zveze sindikatov izhaja, smo se pogovarjali z novo sekretarsko Občinskega sveta Zveze sindikatov Marijo Puklovo.
Z novim mandatnim obdobjem je bil dan velik poudarek demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela in vodenja. Zaradi možnosti uresničitve tega velikega cilja, je bila sprememba mandata tudi izvedena. Seveda pa se ob odgovornosti uresničiti to zadolžitev, kažejo tudi druge trajne naloge, ki so pred Zvezo sindikatov tudi v Domžalah.
— izredno pomembna naloga občinskega sindikalnega sveta je v tem, da z delom vseh svojih organov čimbolj pomaga osnovnim organizacijam Zveze sindikatov pri njihovem delu in uveljavljanju njihovega položaja;
— tudi v prihodnje je potrebno nenehno izpopolnjevanje in usposabljanje sindikalnega članstva, da bo v vsakem času in situaciji sposobno opraviti potrebne naloge;
— stiki, vsakodnevne delovne povezave ter načrtovanje skupnih akcij vseh družbenopolitičnih organizacij je potrebno tudi v prihodnje; pa ne le na občinski ravni, tako intenzivno delo na vzpostavljanju delovnih stikov vsak dan je potrebno tudi v vsaki TOZD;
— vlogo Kluba samoupravljal-cev kot zelo pomembnega dejavnika v izobraževanju in osveščanju delegatov je treba še okrepiti, kajti izkušnje so pokazale, dje delo Kluba zelo uspešno;
— kot najpomembnejša naloga Zveze sindikatov pa je uresničevanje temeljnih družbenih interesov delavcev ter njihova učinkovita vloga pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in utrjevanju delegatskega sistema.
Ob vseh teh trajnih nalogah pa so seveda tudi tekoče naloge. Ker jih je mnogo, predvsem pa, ker se pojavljajo na raznoterih pomembnih področjih, je bil organiziran posvet za predsednike osnovnih organizacij, na katerem so sprejeli dogovore za izpeljavo teh nalog.
Zaposlovanje in smotrna izraba delovnega časa
V zvezi s stabilizacijo morajo osnovne organizacije nenehno bedeti  nad izvajanjem stabiliza-
cijskih ukrepov v svojih sredinah, pri tem pa še posebno pozornost posvečati problematiki zaposlovanja in smotrni izrabi delovnega časa. Osnovne organizacije Zveze sindikatov morajo kritično obravnavati odsotnost z dela zaradi bolezni in zaradi neupravičenih izostankov v svojih TOZD. Zato je treba sprejeti konkreten program akcij, kamor je treba vključiti:
— tesnejše sodelovanje med OZD in Zdravstvenim domom,
— ureditev obratne ambulante,
— obiske (kontrole) na domu v času bolezni,
— oceno izrabe delovnega časa iri^proučitev možnosti drugačnega delovnega časa za dela, kjer bi bilo to smotrno,
— oceno možnosti spremembe sploh začetka delovnega časa in prestavitev tega začetka na kasnejši čas.
Zaživi naj delo v delegacijah
Osnovne organizacije morajo tvorno sodelovati pri delu delegacij za samoupravne interesne skuposti in zbor združenega dela tako, da:
— zagotavljajo pogoje za čim-kvalitetnejše delo delegacij,
— sodelujejo pri sprejemu stališč za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in zbor združenega dela,
— vzpodbujajo aktivnost delegatov.
Osnovne organizacije bodo skupaj z občinskim sindikalnim svetom in OK SZDL oziroma krajevnimi konferencami SZDL proučile potek in možnosti ustanavljanja koordinacijskih odborov sindikata v krajevnih skupnostih.
Za uresničitev določil osnutka o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
1. Osnovne organizacije morajo takoj pristopiti k izdelavi konkretnih programov aktivnosti za obdobje priprav na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije.
2. V obdobju javne razprave o družbenem dogovoru o skupnih
osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo morajo osnovne organizacije ZSS preko samoupravnih organov oceniti uveljavljenost sistema delitve po delu tako v samoupravnih splošnih aktih, kot uveljavljenost v življenju, t.j. v praksi.
Osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu
i V zvezi s potekanjem javne razprave o osnutku Zakona o stanovanjskem gospodarstvu morajo osnovne organizacije ZSS organizirati javno razpravo skupaj s predstavniki stanovanjske skupnosti. V javni razpravi naj bi se:
— izoblikovalo čimveč predlogov za oblikovanje kriterijev in meril vzajemnega združevanja sredstev pri reševanju stanovanjskih potreb;
— izoblikovalo mnenje o tem, kako v bodoče zagotavljati sredstva za gradnjo dijaških in samskih domov;
— osnovne organizacije (izvršni odbori) tesno povezale z delegacijami oziroma z delegati delegiranimi v samoupravno stanovanjsko skupnost ter zagotovile sodelovanje strokovnih služb.
2. 00 ZSS daje pobudo delavskemu svetu, da skupaj z delegacijami samoupravne. stanovanjske skupnosti, komisijo za stanovanjske vprašanja in vsemi družbenopolitičnimi organizacijami ter strokovnimi službami razpravljajo o novih zakonih s stanovanjskega področja in oblikujejo pripombe in stališča.
Samo na ta način bomo usposobili delegacije tako, da bodo lahko delovale kot vezni člen med orga-
nizacijo združenega dela in stanovanjsko skupnostjo in kot enakopraven partner v zboru izvajalcev tako, da bodo prišli do izraza neposredni interesi delavcev v združenem delu na tem tako pomembnem področju družbenega standarda.
Izvedba reforme srednjega šolstva
Osnovne organizacije ZSS morajo vplivati na strokovne službe, da zagotovijo pogoje za izvedbo praktičnega dela za izvajanje izobraževalnega programa.
Osnovne organizacije ZSS morajo sodelovati pri usklajevanju samoupravnega sporazuma o vzgoji in izobraževanju v organizacijah združenega dela.
Akcija tisoč delavcev — tisoč sodelavcev
Ker je znano, da delavec v kolikor ni zadosti informiran, ne more biti dober samoupravljalec, je stekla ta akcija. Ne le, da moramo zagotoviti to, da delavca obveščajo, zagotoviti je treba tudi to, da bo tudi sam obveščal, izražal svoje mnenje, želje, pritožbe, predloge. To prinaša akcija „Tisoč delavcev - tisoč sodelavcev".
1. V vseh organizacijah združenega dela je treba ustanoviti akcijski odbor.
Funkcijo akcijskega odbora ima odbor za obveščanje in uredniški odbor, delovno pa vodi akcijo urednik.
2. V organizacijah združenega dela, kjer še nimajo organa za obveščanje, je za potek akcije odgovorna 00 ZSS, ki lahko zadolži izvršni odbor za vodenje
S
VOLILNA IN PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE DOMŽALE
Mladi za zgled
V Domžalah so se 19. junija zbrali delegati iz vseh osnovnih organizacij ZSMS naše občine. Prišli so ocenit delo organizacije mladih v preteklih dveh letih in začrtati smernice za prihodnje dveletno obdobje.
Uvod v razpravo na poročilo za obdobje junij 1978 - junij 1980 je pripravil predsednik OK ZSMS v tem mandatu, Igor Lipovšek. Nanizal je svetle plati: kvalitetno izobraževanje mladih, širjenje kadrovske baze, deakumulacija- funkcij posameznikov, uspele večje prireditve, zbliževanje organov Občinske konference in osnovnih organizacij, ustavljanje novih osnovnih organizacij, krepitev delegatskega sistema, odpravljanje forumskega dela in odločanja, približevanje ZSMS problemom mladih, pestro in kvalitetno delo na področju splošnega ljudskega odpora in ohranjanja revolucionarnih tradicij, uspehe na področju informiranja, mladinskega  prostovoljnega dela.
klubske dejavnosti in sprejemanja pionirjev v mladinske vrste, povezovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, izboljšanju idejnopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah . . . poudaril pa tudi pomanjkljivosti: slabša povezanost DPO v TOZD in KS, premajhno zanimanje za probleme kmetov in izrabo zemlje, slabo vključevanje štipendistov, študentov in mladih komunistov, preveliko odvisnost uspešnosti osnovne organizacije od dela predsednika, ki je včasih gonilna sila, drugič pa cokla . . .
Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k k uspešnosti dela občinske konference.
V razpravo so posegli Majda
Mladinci so takoj oblekli majice, ki so v „občinsko rumeni" barvi in nataknili kape
Slokan, delegat ESŠ, ki je govorila o delu krožkov. Rado Černe, delegat 00 ZSMS Slavko Šlander, ki je razpravljal o problematiki organiziranja mladih v mestu, Grojzdek Marjan, delegat PKUGŠ nas je popeljal v zapleten splet odnosov med učitelji, učenci, mentorji in mladinsko organizacijo. Sever Bojan, delegat 00 ZSMS, je razčlenil dilemo o ustanavljanju več osnovnih organizacij v večjih delovnih organizacijah. Zelo tehtna je bila razprava Janeza Kušarja, delegata 00 ZSMS Trojane, o vlogi in mestu mladinske organizacije. Prekaljenemu mladincu ni bilo težko pripraviti kvalitetne analize in priti do konkretnih ugotovitev ter dati pobudo za delo vnaprej. Se posebej je bil kritičen do dela mladih komunistov. S krajšimi prispevki so se oglasili tudi drugi delegati; značilnost vseh razprav je bila konkretnost, jasnost, direktnost, krat-kost in problemi osnovnih organizacij, ne pa izgubljanje v posploševanje, besedičenje in načelnost ter dolgo ve znost.
(Nadaljevanje s 5. strani)
akcije, oziroma lahko za to oblikuje delovno skupino ali akcijski odbor.
Tu je zbranih le nekaj nalog, ki nam jih je posredovala sekretarka občinskega sindikalnega sveta Marija Puklova. Iz vseh navedenih nalog izhaja dolžnost, ki bi se je morali zavedati vsi sindikalni delavci, da naloge sindikata niso več samo s področja delavčeve socialne varnosti in družbenega standarda, pač pa na celotnem družbenoekonomskem področju ob vseh instrumentih, ki ji daje delegatski sistem. Ta delegatski sistem nam daje možnost uveljavljanja vseh avtentičnih interesov delavcev, vendar samo v primeru, če poučeni izkoristimo vse možnosti, ki nam jih ponuja. Vse to bodo delavci laže uresničevali tudi s pomočjo sindikata in poglobili samoupravne odnose v sredinah, kjer žive in delajo.
M. Brojan
Presenetila nas je ugotovitev predsednice OK SZDL Marije Ivko-vič, da smo bili glede na uspešno delo, kar preskromni v svojem poročilu. Po poročilu nadzornega odbora je sledila razrešitev organov občinske konference.
Uvod v nov program občinske konference za obdobje junij 1980—82 je pripravil Božo Jašovič. Poleg delegatov, ki so opozorili na številne aktualne naloge, probleme in področja dela, so se oglasili tudi gostje: predsednica OK SZDL Marija Ivkovič, sekretar Ob SS Marija Pukl, sekretar 00 ZZB NOV Dragica Kolenc, predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale Vera Vojska, član predsedstva republiške konference ZSMS Darko Končan, sekretar medobčinskega sveta ZSMS Ivana Robida in sekretarka občinske konference ZSM Hrvatske iz pobratene Koprivnice. Rdeča nit njihovih razprav je bila želja po še nadaljnjem sodelovanju in pobude za nove skupne akcije.
Po sprejemu programa dela so delegati izvolili tudi novo vodstvo, nadzorni odbor in komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe. V novem predsedstvu občinske konference so: Božo Jašovič — predsednik občinske konference, Miro Glavinac — sekretar občinske konference ZSMS, Sever Bojan (00 ZSMS Helios) — predsednik konference mladih delavcev, Humar Roman (00 ZSMS Nožice) -predsednik konference mladih iz krajevnih skupnosti, Slokan Majda (00 ZSMS na ESŠ) - predsednik konference mladih v vzgoji in izobraževanju, Grošelj Janez (00 ZSMS Domžale mladih kmetovalcev) — predsednik konference mladih kmetovalcev, Oražem Stane (00 ZSMS Zlato-polje) - predsednik komisije za splošni ljudski odpor in ohranjevanje revolucionarnih tradicij, Zalokar Cveta (00 ZSMS Domžale) — predsednik komisije za kulturo, Kisilak Bojan (00 ZSMS Mlinostroj) — predsednik koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva, Repnik Matjaž (00 ZSMS Papirnica) — predsednik komisije za idejnopolitični   sistem, Merela
Vinko (00 ZSMS Helios) - vodja centra za mladinske delovne akcije, Mokorel Marko (00 ZSMS Domžale Slavko Šlander) — vodja centra za obveščanje in propagando. Krivec Kristina (00 ZSMS Drago-melj) — vodja centra za klubsko dejavnost, Mal Franc (00 ZSMS Peče) in Kerč Janez (00 ZSMS Tosama). Novo predsedstvo je izvoljeno za dve leti, predsednik, sekretar in predsedniki področnih konferenc pa imajo mandat eno leto z možnostjo ponovne izvolitve še eno leto.
Po sprejemu Pravil o organiziranosti in delovanju ZSMS v občini Domžale in Poslovnika o delu OK ZSMS in njenih organov, so najaktivnejši mladinci prejeli priznanja in pohvale.
Letos so priznanja dobili:
Miro GLAVINAC, za večletno delo v ZSMS, uspešno vodenje koordinacijskega sveta ZSMS v Papirnici Količevo in vodenje konference mladih delavcev pri OK ZSMS Domžale.
Olga MACERL, za dolgoletno delo v ZSMS in mentorsko delo na OŠ Janko Kersnik Brdo.
Franc MAL, za prizadevno in uspešno vodenje 00 ZSMS Peče od njene ustanovitve.
Igor LIPOVŠEK, za prizadevno in uspešno vodenje Občinske konference ZSMS Domžale in vodenje 00 ZSMS RADOMLJE v letih 1976-1978.
Pohvale so prejeli:
PVALIC Bernarda - 00 ZSMS Induplati, GROJZDEK Marjan -00 ZSMS CSŠ - PKUGŠ, STEN-KO Anton - 00 ZSMS Peče, F LE R IN Marija - 00 ZSMS Uni-verzale, 00 ZSMS na OŠ Matija Blejca-Matevža Mengeš, 00 ZSMS GROBLJE in 00 ZSMS LEK.
Za „življenjsko" delo v ZSMS so se mladi oddolžili Janezu Kušar-ju s knjižnim darilom.
Ob koncu so podelili diplome tudi najboljšim v športnih tekmovanjih ob Mesecu mladosti.
V osnovni šoli Slandrove brigade so se 14. junija zbrali pionirji na prvem pionirskem extemporu. Napovabilo se je odzvalo 23 učencev iz osnovnih šol: Dob, Mengša, Josipa Broza Tita, Venclja Perka in Slandrove brigade.
Vsi izdelki mladih likovnikov so razstavljeni v avli osnovne šole Slandrove brigade
Novi predsednik OBČINSKE KONFERENCE Zveze socialistične mladine Slovenije Domžale
J ASOVI Č BOŽO je bil rojen leta 1960. Je študent 1. letnika Ekonomske fakultete. V letih 1976 do 1978, je bil uspešen predsednik 00 ZSMS na Ekonomski srednji šoli , kjer je bil leta 1977 tudi sprejet v Zvezo
AKTUALEN POGOVOR O STABILIZACIJI:
komunistov. V tem času je bil aktiven informator. Zato je bil izvoljen za člana predsedstva Občinske konference za obdobje 1978-1980. V tem času je vodil Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS in bil eden tistih, ki je največ prispeval k uspešnemu delu mladinske organizacije v občini Domžale, kar dokazuje tudi veliko število osnovnih organizacij, ki so ga v evidenčnem postopku predlagale za najrazličnejše odgovorne funkcije v občinski konferenci ZSMS, za naslednje mandatno obdobje. Je delegat v svetu za informiranje pri OK SZDL. Funkcijo predsednika bo opravljal neprofesionalno.
Novi sekretar OK ZSMS
GLA VINAC Miro je bil rojen leta 1954 in je zaposlen kot kovinostrugar v Papirnici. Bil je predsednik osnovne organizacije ZSMS   TOZD Vzdrževanje,
predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Papirnica, namestnik sekretarja 00 ZK TOZD Vzdrževanje. Izkazal se je kot član predsedstva Občinske konference ZSMS v zadnjem mandatnem obdobju, še posebno pa kot predsednik Konference mladih delavcev pri OK ZSMS. Od leta 1977 je član Zveze komunistov. Je delegat v svetu za družbenopolitični sistem pri OK SZDL.
Funkcijo sekretarja bo opravljal profesionalno.
Občinska konferenca ZSMS Domžale
Kako gospodariti po devalvaciji dinarja?
Obdobje po devalvaciji dinarja, ki je kot je znano 30 odstotna, nam vsem nalaga določene obveznosti, če želimo, da se pozitivni učinki, ki jih prinaša, ohranijo. Tako je tudi v domžalski občini. 0 teh širših nalogah in o teh, ki nas čakajo vsakega posebej na delovnem mestu, smo se pogovarja/i s predsednikom koordinacijskega odbora za stabilizacijo pri OK SZDL Domžale tov. Viljemom DRŽANIČEM.
Kako bi tov. Držanič v kratkem orisali razmere?
Spodbudni rezultati gospodarjenja za prve tri mesece letošnjega leta nam vzbujajo določeno mero optimizma, kar smo dosegli na nekaterih področjih tudi v občini kot na primer v zunanji trgovinski bilanci. Ko bležimo presežek 9 %, v zunanjetrgovinski menjavi je vsekakor omembe vredno tudi to, da smo na področju zaposlovanja še vedno v okvirih sprejete politike. Tudi izgube v nekaterih TOZD še ne bi zahtevale posebne panike, v kolikor ne bi v danem trenutku imeli pred seboj splošne slabe gospodarske situacije v Jugoslaviji; nanjo so predvsem vplivale naše notranje slabosti v gospodarjenju, pa tudi zunanji vplivi — kot napr. podražitev nafte, ki je zahtevala samo v letošnjem letu 1 milijardo in 3 milijone dolarjev.
Kako je prišlo do devalvacije? Kje tičijo razlogi za to, da smo se odločili zanjo?
Na notranjem področju smo se vsa leta od 1968 ubadali z zelo veliko inflacijsko stopnjo, tako da nismo uresničevali sprejetih vsakoletnih resolucij, pa tudi ne srednjeročnega plana 1976-80 v celoti. Najbolj kritično stanje je vseskozi na zunanji trgovinski bilanci države, ker se nam je povečal primanjkljaj.
Vzporedno smo se tudi zadolževali in naši dolgovi v tujini so dosegli tisto točko, da po tej poti ni bilo mogoče naprej.
Eden od prvih ukrepov je bila sprejeta devalvacija dinarja, ki pa ji sledijo še dodatni ukrepi, ki jo bodo spremljali, da se učinki devalvacije ne bi izničili.
Kje pa so v teh okoliščinah naše naloge?
Če se sedaj vprašamo, kako bomo gospodarili v naši občini — je odgovor ta: več in bolje delati, ter, da bomo ob tem porabljali le toliko, kot smo dejansko ustvarili. To doseči pa ni tako enostavno, ker naše gospodarstvo še ni na taki stopnji tehnološke opremljenosti, da bi bilo sposobno konkurirati v vsakem trenutku na svetovnem tržišču. Le izvoz naših proizvodov je porok, da bomo lahko uvažali dovolj surovin, ki jih na domačem trgu ni, uvažali pa seveda tudi sodobno orepmo. Ne moremo trditi, da naši delav-
ci niso pridni in vestni pri delu, vendar v današnjem času se produktivnost kaže predvsem v tem, s kakšno opremo nek proizvod proizvajaš. Zato moramo tudi v bodoče podpirati tiste naložbe, ki bodo nadomeščale zastarelo tehnološko opremo.
Če hočemo več izvažati, moralno tudi razbremeniti različne dajatve (družbeno režijo), ki vplivajo, da so naši proizvodi na svetovnem tržišču dražji in jih prodajamo pod (jugoslovansko) ceno. Razliko pa pokrivamo z višjo ceno na domačem tržišču in tako ustvarjamo novo inflacijo. Ta začaran krog se nam ponavlja iz leta v leto.
Kako planiramo gospodarjenje za naprej?
Skupščina SFRJ bo sprejela nekatere spremembe resolucij" o uresničevanju srednjeročnega plana Jugoslavije v letu 1980, ki pa so take, da jih bo možno uresničevati v letošnjem letu in vgrajevati v ekonomsko politiko prihodnjih let le z uveljavljanjem gospodarjenja in razvojne politike v okviru realno razpoložljivega dohodka.
Spremembe so predvsem naslednje:
Znižuje se planirana stopnja rasti družbenega proizvoda od 5 % na 4 %, rast industrijske proizvodnje se znižuje od 6 % na 4,5 %.
Za eno tretjino se povečuje rast izvoza blaga in uslug od 6 % na 8 %.
Znižuje se stopnja rasti gospodarskih investicij v osnovna sredstva in sicer od 6 % na 3,5 %. Tako bodo prvič gospodarske investicije rasle počasneje kot družbeni proizvod.
Omejuje se dodatna rast splošne in skupne porabe.
Spregovoriva še malo o našem gospodarjenju v občini:
Če poznamo vse te spremembe zvezne resolucije za leto 1980 in jih skušamo prenesti na naše občinske razmere, spoznamo, da bo denarja za splošno in skupno porabo manj. Sedaj, ko imamo v razpravi osnutke srednjeročnega plana občine in samoupravnih interesnih skupnosti, nas čaka odgovorna naloga, da se bomo dogovorili, kaj bomo črtali in kaj bomo pustili v planu. Če hočemo tudi v občini prispevati, da se naše gospodarstvo okrepi in utrdi — za kar brez dvoma vsi smo, bomo odvajali le toliko denarja /a posamezne dejavnosti, ki ga bo gospodarstvo tudi ustvarilo (brez zunanjih in domačih kreditov).
Mislim pa, da imamo dovolj volje in moči, čeprav bo to težko, da bomo vskladili naše potrebe, ki jih financiramo preko svobodne manjave dela v znatno manjšem obsegu že v letošnjem letu, še zlasti pa v celotnem srednjeročnem obdobju 1980-85, ki pa bo tudi stabil zacijski srednjeročni plan.
Zanj bomo preuvsem z boljšim delom prispevali vsi. Kajti naša boljša prihodnost je edino-le v tem, da si jo ustvarimo z marljivejšim, skrbnejšim, odgovornejšim delom prav vseh. Za dvig produktivnosti - ki jo v besedah želimo vsi povečati -je to edina (ampak res edina) pot!
M.B.
ŽIVILSKI KOMBINAT "ŽITO" LJUBLJANA, n.sol.o TOZD MLiNi LJUBLJANA, n.sub.o. LJUBLJANA, Šmartinska 154
Komisija za delovna razmerja pri TOZD MLINI LJUBLJANA
OBJAVLJA naslednja prosta dela oziroma naloge:
1. POLNJENJE MOK v mlinu Homec - 2 izvajalca
2. SKLADIŠČNA DELA v prevoznem parku Vir - 2 izvajalca
3. SKLADIŠČNA DELA v skladišču Vir - 1 izvajalca
Za vsa navedena dela oz. naloge se zahteva popolna ali nepopolna osemletka in zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 1-mesečnim poskusnim delom.
Osebrni dohodek je vezan na količino in kvaliteto dela in znaša cca 5.500 din dalje.
TOZD MLINI ne razpolaga s stanovanji, prehrana med delom pa je urejena. Delo je možno nastopiti takoj ali po dogovoru. Kandidati, ki želijo imeti stalno zaposlitev v živilski stroki, naj se osebno zglasijo na upravi DE Domžalsko področje — Saranovičeva 27, Domžale. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
r
Ponovno v akcijo NN
Vsakodnevni ekonomski, politični in vojaški pretresi v tem nemirnem svetu nam nenehno utrjujejo zavest o nujnosti stalnih intenzivnih priprav za obrambo neodvisnosti in socialističnih vrednot naše domovine.
Vpripravah za vodenje splošne obrambe vojen in zaščitno pridobitev socialistične revolucije pa se morajo še v večji meri množično aktivirati delovni ljudje in občani in vse najširše in najodgovornejše družbene sile.
Ocene akcije NNNP v letu 1979 kažejo, da smo prav na tem področju dosegli pomembne rezultate, zlasti še pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih in drugih subjektov za izvajanje nalog SLO in družbene samozaščite. Akcija je presegla pričakovanja in se potrdila kot pomembna oblika preverjanja celotne družbene organiziranosti, pripravljenosti in praktične usposobljenosti. Bistveno je prispevala k podružab-Ijanju obrambe in družbene samozaščite, saj so delovni ljudje in občani pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje.
Na takšnih ocenah lanskoletne akcije NNNP je zrasla zamisel letošnje. Akcija mora biti politično mobilizacijska in množična, ki naj prispeva k ustrezni organiziranosti delovnih ljudi in občanov, informiranju o konceptu SLO, o mednarodni situaciji in notranjepolitičnih razmerah, uresničevanju ekonomske stabilizacije ter razvijanju samoupravnih družbenih odnosov, uveljavljanju   obrambnih priprav
V kar največji meri mora prispevati k usposabljanju občanov, zlasti mladine za uresničevanje njihovih nalog na področju SLO in DS, h krepitvi moralno političnih vrednot, vzgoji in zavesti, poglabljanju koncepta splošne ljudske obrambe, k borbeni pripravljenosti in usposobljenosti celotnega prebivalstva.
Zato bo težišče aktivnosti v letošnji akciji NNNP zlasti na:
— razvijanju in usposabljanju narodne zaščite;
— praktičnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine za vodenje vseh oblik oboroženega boja s posebnim poudarkom na protioklopni, proti-desantni in protizračni ter obrambi naselij in mest;
— usposabljanju najodgovornejših organov in vodstev glede usklajevanja in vodenja SLO;
— načrtnejšemu in dolgoročnemu delu pri usmerjanju mladine v vojaške šole in študij SLO;
— učinkovitejšem in hitrejšem reševanju problemov ob mobilizaciji;
— praktično urejanje teritorija za potrebe in naloge SLO;
— ustanavljanje in usposabljanje splošnih enot civilne zaščite v stanovanjskih hišah, ulicah, zaselkih, vaseh in manjših organizacijah združenega dela;
Pripravljenost ob vsakem času je dolžnost, ki jo domžalski gasilci dobro uresničujejo. To je dokazala tudi vaja za Veleblagovnico
kot dela srednjeročnega planiranja, zagotoviti materialnih rezerv, zalog hrane v gospodinjstvih itd.
V akciji pa se je tudi pokazalo, da ponekod še nismo dovolj organizirani, premalo usklajeni in usposobljeni, nezadostno materialno opremljeni itd.
Akcija mora prispevati k nadaljnjemu podružbljanju i splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z ustvarjanjem pogojev, da bodo o vprašanjih SLO resnično odločali delovni ljudje in občani.
— krepitvi organizacijske pripravljenosti in usposobljenosti specializiranih enot;
— dogovarjanju in usklajevanju obrambnih načrtov med TOZD, KS in občino;
— množičnih telesnokultumih, tehnično-kulturnih in kulturnih aktivnostih, ki so pomembne za SLO in DS;
— ustvarjanju rezerv hrane in drugih materialnih sredstev v slehernem gospodinjstvu.
Torej dajemo prednost nekate-
Cclo preizkusi sposobnosti in izurjenosti niso vedno brez nevarnosti. Kaj šele, če gre zares. . .
rim nalogam, ki smo jim morda doslej namenjali premalo pozornosti. To je zlasti usposabljanja za oborožen odpor prebivalstva, obrambe naselij in mest, nadaljnji razvoj civilne zaščite v najmanjših organiziranih skupnostih, usklajevanje načrtov za obrambo med KS in TOZD ipd.
Zato bodo v letošnji akciji NNNP sodelovale tudi oborožene sfle: JLA in teritorialna obramba.
Akcija bo potekala na območju ,vse Slovenije v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih.
Takoj naj bi pričeli z izdelavo programov aktivnosti.
Do30. septembra 1980 morajo vse KS, TOZD, delovne skupnosti, SIS, družbenopolitične organizacije, društva itd. izdelati svoje programe za izvajanja nalog SLO. Osnova za načrtovanje mora biti poleg izhodišč RK SZDL, ocena akcije v preteklem letu in varnostne in vojnopolitične ocene v posameznih sredinah.
V času od 1. oktobra 1980 pa do konca marca 1981 se bodo intenzivno izvajale različne oblike usposabljanja   delovnih   ljudi in
občanov za izvajanje nalog v SLO in druge aktivnosti po programu.
V mesecu aprilu in maju 1981 pa bodo množična preverjanja pripravljenosti in usposobljenosti.
Tudi pri planiranju aktivnosti v zaključnem delu akcije so vsi nosilci samostojni, vendar bo za razliko od akcije v letu 1979 v občini sprejeta tudi enotna predpostavka, na podlagi katere bodo potekala praktična preverjanja.
Osnovni nosilec politične akcije so organizacije SZDL skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi nosilci SLO in DS. KK SZDL v KS oz. osnovne organizacije sindikata v TOZD prevzamejo odgovornost za programiranje, usmerjanje, koordiniranje in usklajevanje usposabljanja in izvajanja nalog SLO in DS.
Razumljivo, da morajo družbenopolitične organizacije organizirati politično aktivnost v akciji, strokovne naloge pa opravijo za to usposobljeni organi ( odbori, komisije, štabi . . .)
Komiteji za SLO in DS se vključujejo v akcijo v skladu s svojo vlogo in fukcijo.
Gotovo je najpomembnejše, da se akcije lotimo takoj in da strnemo vse naše sile v okviru frontne Socialistične zveze. Vsak mora opraviti svoj del nalog na področju obrambnih in družbeno samozaščitnih priprav, za katere je odgovoren v okviru svoje redne dejavnosti.
Na občinski ravni smo se že dogovorili, kako bomo temeljnim skupnostim strokovno in politično kar najbolj pomagali.
Zaključna preverjanja v aprilu ali maju 1981 morajo dokazati, da smo pripravljeni in sposobni ohraniti varnost in trdnost naše domovine pred kakršnokoli nevarnostjo.
To pa naj ponovno dokažejo naši delovni ljudje in občani, mladina in žene, v množični politično obrambni manifestaciji.
Maks Jeran
TAKO SE OBJEKTOV NE G RADI I
OBILO TRUDA - MAJHEN EFEKT!
Pri osnovni šoli Šlandrove brigade je zrasel nov športni objekt: igrišče, trim steza, tribuna, ograje in še kaj. Vse lepo in prav boste rekli. . . Pa ni! Četudi je bilo vanj vloženega mnogo dela pridnih otroških rok (dela/a je celo brigada) in prizadevanja mentorja, pa je s tem objektom marsikaj hudo narobe . . .
Objekt je v prvi vrsti rezultat osebnega prizadevanja telesnokul-turnega delavca na šoli, to je vidno na vsakem koraku. Očitno je bilo hudo osebno tudi koncipiranje dejavnosti, ki se bodo odvijale na objektu. Če bi bilo drugače in če bi bila v strokovno načrtovanje in izvedbo objekta vključena tudi ostala dva pedagoška delavca za telesno kulturo na šoli ali celo kak strokovnjak izven nje, objekt ne bi imel toliko napak, kolikor jih ima.
Pa ne gre samo za napake pri koncipiranju: najhuje je z izvedbo. Ni treba biti gradbeni strokovnjak, pa je takoj jasno, da gre s stališča izvedbe za popolnoma „sfušan" športni objekt.
Zakaj se oglašam? Zato, ker menim, da se športnih objektov tako ne gradi/ Ne nazadnje pa je družba za tak „izdelek" dala ne ravno majhen denar: telesno kulturna skupnost je prispevala natanko 12,8 milijona starih dinarjev, šola sama pa gotovo tudi ne malo. Morda je res, da za tak denar nihče ne bi napravil objekta o kakšnem govorimo, čisto zagotovo pa je tudi res, da nismo tako bogati, da bi za take objekte, kakršen se razprostira ob šoli Šlandrove brigade, lahko namenjali še manjše zneske. Kajti končni efekt je bil kljub dobremu hotenju - to je danes že očitno - slab.
O nevarnostih, ki na šolarje na igrišču prežijo, pa vedo povedati svoje strokovnjaki. To pa je navsezadnje tudi že druga zgodba.
H
N3
Pridobivanje lokacijskega in gradbenega dovoljenja
r
Kako pridem do gradbenega dovoljenja
Graditi ni preprosta reči Kup težav se človeku nakopiči: če imaš denar so tu nakupi, organizacija dela, izvedba. Ob vsem tem je pa marsikomu najteže, ko se ne znajde v postopkih za pridobivanje različnih dokumentov, ki so pri gradnji potrebni.
Da bi olajšali to delo graditelju in vsem, ki se za gradnjo šele odločajo, smo zaprosili ing. arh. Iva Kranjca, svetovalca za urbanizem na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Domžale ter predstavnika Biroja 71 iz Domžal ing. Rada Ferjana, ki sta (tudi na pobudo izvršnega sveta SOb Domžale) za občane pripravila tole prepotrebno informacijo o pridobivanju lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter ostalih .papirjev", ki jih za gradnjo potrebujete.
Običajno se človek odloči za gradnjo le enkrat v življenju in zato se ni čuditi, da se v postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja ne znajde prav.
Pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta je ustaljen postopek, ki je reguliran s predpisi.
Pred pričetkom morate vsekakor potrebno razčistiti osnovne elemente in sicer:
1. Ali je zemljišče zazidljivo, za kakšno vrsto gradnje in pod kakšnimi pogoji. V ta namen naj si vsi, ki žele graditi, pridobe te podatke na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ali pa na Biroju 71 Domžale, ki vam kot pooblaščena strokovna organizacija izdela lokacijsko informacijo. Če je zemljišče zazidljivo ali pa so za vas pogoji nesprejemljivi ne pričakujte, da bo zazidljivo. Kadar je odgovor pozitiven se pravi so pogoji za vas sprejemljivi, tedaj je potrebno razčistiti:
2. LASTNIŠTVO ZEMLJIŠČA Če ste že lastnik zemljišča,
tedaj si morate priskrbeti potrdilo o lastništvu ali uporabi zemljišča, ki ga dobite na zemljiški knjigi (soba 27 - sodišče) nanj pa morate nalepiti za 25,00 din sodnih kolkov.
Kadar želite postati lastnik zazidljivega zemljišča si priskrbite
najprej potrdilo o namembnosti parcele, ki ga izda upravni organ za urbanizem SOb Domžale na pismeno vlogo (formular dobite na vložišču soba 1), ki mora biti kolkovan s 14,00 din državnih kolekov. Vloga je rešena takoj in osebno vročena stranki (v sobi št. 60/11). To potrdilo potrebujete za prepis, ki ga običajno uredi vaš advokat.
PARCELA, ki je namenjena zazidavi mora biti odmerjena in mora imeti obvezno urejen dostop.
3. FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE je običajno določeno z zazidalnim načrtom. Kadar pa je v coni, ki se ureja z URBANISTIČNIM REDOM in podobno, se mora posebej določiti in odmeriti tako, da je objekt, ki bo postavljen imel najugodnejšo lego in pri tem upošteval obstoječe parcelne meje in naravno konfiguracijo terena.
4. LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA mora vsebovati vsa z zakonom predpisana soglasja.
Kot pooblaščena organizacija izdeluje lokacijske dokumentacije, strokovna mnenja in lokacijske informacije podjetje za projektiranje BIRO 71 Domžale. Vse navedene dokumente lahko stranke naročajo na uradni dan (v sredo) in sicer od 8.-12. ure in od 14,—16. ure. Ob naročilu morajo stranke imeti mapno kopijo (matrica), ki
Na osnovi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79 in 7/80) je skupščina občine Domžale na 23. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 23.6.1980, 22. ločenem zasedanju zbora združenega dela in 22. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 24.6.1980, na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, sprejela naslednji
SKLEP
Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje VRTACNIK Mirko, roj. 1950, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, stanujoč v Ljubljani, Kosovelova ul. 51.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 06-27/80-11
jo dobijo na Geodetski upravi SOb Domžale (soba 12).
Pred naročilom izdelave lokacijske dokumentacije izda BIRO 71 pismeno lokacijsko informacijo, iz katere je razvidno, ali je možno izdelati pozitivno ali negativno lokacijsko dokumentacijo. Nato sledi dejansko naročilo lokacijske dokumentacije. Ob naročilu stranki dajo formular za izdelavo geodetskega posnetka terena (ki ga izdela Geodetska uprava SOb Domžale) skupno z vrisom velikosti stavbne parcele. Zaželjeno je, da stranka navede svoje potrebe in želje v zvezi z gradnjo. Po pridobitvi geodetskega posnetka pristopi BIRO 71 k pridobitvi potrebnih soglasij, zatem pa k izdelavi lokacijske dokumentacije. Za pridobitev strokovnih mnenj (prizidava in nadzidava objektov in podobno) mora stranka dostaviti mapno kopijo in pa eventuelno projekt nameravanih del.
Vse to velja za individualno gradnjo (stanovanjski, počitniški, gospodarski objekti in delavnice), za družbeno gradnjo (industrija, komunala, blokovna gradnja), pa BIRO 71 s posameznimi naročniki sklene pogodbe o izdelavi lokacijske dokumentacije.
5. VLOGA ZA LOKACIJO Ko ste prejeli LD — lokacijsko
dokumentacijo BIRO-ja 71, morate skupaj 2 (dva) izvoda in 1 potrdilo o lastništvu parcele vložiti prošnjo (na formular v sobi 1 — vložišče) za izdajo lokacijskega dovoljenja.
6. LOKACIJSKI POSTOPEK
- odločba o lokaciji
a) Vašo vlogo prejme s pošto oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
b) RAZPIS - pristojni referat nato razpiše lokacijski ogled.
c) OGLED na kraju samem. Kaj mora stranka vedeti o samem postopku ob ogledu na kraju samem? Kadar je lokacija v skladu z zazidalnim načrtom:
d) Tedaj MEJAŠI niso vabljeni na ogled (ker so ali niso dali pripombe na ZN v času javne razgrnitve). V vseh ostalih primerih mejaše obvestimo o času in namenu lokacijskega ogleda.
Pismena izjava mejaša mora vsebovati naslednje: ime in priimek ter poln naslov, navedbo strani in št. parcele, kjer meji in eventuelno pripombo, ki jo ta ima na situacijo v lokacijski dokumentaciji ali sicer. Izjav mora biti podpisana. Omalovaževanje te izjave ima lahko posledice, ki se izražajo v kasnejši pritožbi in eventuelna odločba iz formalnih razlogov lahko odpravljena.
7. LOKACIJSKA ODLOČBA se izda ako se izpolnijo vsi pogoji, ki so bili ugotovljeni na lokacijski razpravi (ogledu). Eventuelne dopolnitve se morajo izvesti še pred
izdajo odločbe. Končna situacija lokacijske dokumentacije mora vsebovati novo stanje, ki so ga pogojevale: izjave mejašev ali pa terenske možnosti in so bile kot sprejemljive upoštevane s strani upravnega organa, ki vodi postopek.
PRAVNOMOČNOST
a) Lokacijska odločba je veljavna in pravnomočna po preteku pritožbene dobe (15 dni). Podaljšanje je možno le za 1 leto.
8. Prekvalifikacija kmetijskega zemljišča.
Zakon o kmetijskih zemljiščih nalaga investitorjem plačilo odškodnine za spremembo kmetijskega zemljišča v gradbeno parcelo po stopnjah od 10, 25 do40din/m2. Ta je odvisna od razreda zemljišča v katastru.
Odškodnina se plača za celotno površino funkcionalnega zemljišča razen v odloku opisanih izjem (nadomestna gradnja na obstoječem funkcionalnem zeljišču).
9. GRADBENO DOVOLJENJE
Kot imetnik lokacijske odločbe se morate v času enega leta podvizati, priskrbeti sami ustrezni načrt in z njim nato zaprositi za vsa soglasja, ki jih lokacijska odločba predpisuje. NE POZABITE prebrati lokacijske odločbe, ker ta vsebuje vse potrebne podatke, ki ji!i mora upoštevati stranka oziroma projektant.
Vlogo boste oddali na (sobi 1) vložišču, po 3 izvode načrtov ter morajo vsebovati:
a) predpisana soglasja (točka 18. lokacijske odločbo
b) odločba o prekvalifikaciji kmetijskega zemljišča;
c) potrdilo o plačani prekvalifikaciji zemljišča (odrezek položnice);
d) izjavo nadzornega organa (formular soba 1);
e) takso po odmeri (razen pri stanovanjskih objektih);
f) prijavo pričetka del na vložišču (v roku enega leta).
Gradbeno dovoljenje z dvema izvodoma načrtov mora stranka dvigniti osebno. Priporočljivo je, da se stranka predhodno telefoni-čno informira o končanem postopku. Po navedenem izhaja, da je potrebno mnogo dela več ljudi, ki v delovnih povezavah ali samostojno prispevajo k cilju, pripraviti vso potrebno dokumentacijo tako, da investitor lahko prične graditi v skladu s predpisi.
Ob koncu prosimo vsi, ki vam urejujemo zaprošene dokumente, da ste strpni in ne odvzemate preveč časa z nepotrebnimi vprašanji in obiski v pisarni. Mnogokrat najdete odgovore na svoja vprašanja na že izdanih odločbah Le tako bomo veliko množico vlog reševali vsaj po možnostih hitreje.
r
Datum: 24.6.1980
PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENlC, 1. r.
OGLAS
Prodam dvosobno stanovanje s telefonom v Domžalah.
Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
Brivsko-frizersko vajenko sprejme Saje Milena, Radomlje, Cesta borcev 7, tel. 721-594.
13. JULIJ
Šoferji in avtomehaniki praznujejo
13. julij so si slovenski šoferji in avtomehaniki izbrali za svoj stanovski praznik, ker so pred 37 leti prvikrat stopile v boj motorizirane enote in skupaj s Šlandrovo brigado osvobodile Žužemberk.
Šoferji in avtomehaniki v Domžalah tudi med letom uresničujejo družbeno pomembno naloge svoje organizacije
Slovenski vozniki in avtomehaniki se množično pripravljajo na praznovanje. Skoraj v vseh regijskih centrih, v katerih je povezanih 65 osnovnih organizacij ZŠAM z 18.000 člani, bodo večje proslave s paradami osnovne organizacije pa pripravljajo številna tekmovanja o poznavanju cestno prometnih predpisov, v spretnosti in tehniki vožnje ter razna športna tekmovanja.
Zveza je v zadnjem času svojega delovanja, od leta 1953, naredila nedvomno velik korak naprej. Kolektivno vodenje, ki ga je začrtal tovariš Tito, je prineslo pozitivne rezultate tudi naši organizaciji. Komisije, ki jih je formirala Zveza, so pozitivno opravile delo ter opravičile zaupanje. Člani, predvsem poklicni vozniki, so ponosni na organizacijo, saj je dobila eno svojih največjih bitk, priznanje poklica. Nedvomno pa organizacija, v sodelovanju z Republiškim svetom za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, veliko prispeva k boljši cestno—prometni varnosti, statistični podatki pa ponazarjajo, da njeni člani dobro poznajo kodeks prometne etike in se lahko zavestno prilagajajo vsem prometnim in zakonskim predpisom varnosti cestnega prometa.
Veliko delo je opravila tudi komisija za vzgojo in izobraževanje, saj je že vsem znano, da klub številnim kritikam izšola najbolj popolne voznike. Dolgo časa je bilo potrebno, da je komisija preko avto šol ZŠAM dokazala, da le mojstri svojega kova lahko nudijo tisto, kar je za današnje prometne razmere več kot pomembno in koristno. S tem, ko še ni vsem priznan bonificiran staž voznikov, ne gre grajati komisije za življenjske in delovne pogoje, saj je tu še kup zakonskih predpisov in določil, a priznati moramo, da je tudi na drugih področjih naredila mnogo v prid voznika. Njena želja, da se v prihodnosti nekoliko bolj posveti avtomehani-ku, je povsem na mestu, saj so bili prav oni do sedaj nekje ob strani.
Na proslavah bodo podeljena razna priznanja in odlikovanja zaslužnim članom, vzornim voznikom pa plakete za skrb in pravilen odnos do prometne politike.
Želimo, da se vsi pridružite praznovanju na osrednjih proslavah, najbolj pa si želimo, da ostali prometni udeleženci in avtobusni potniki vsaj na ta dan ne izustijo neprijaznih besed, ki lete na voznike, ampak jim čestitajo za njihov praznik. Marjan Vrtačnik
Šoferji - avtomehaniki v paradi
DELAVSKA UNIVERZA DOM2ALE
RAZPISUJE
v šolskem letu 1980/81 naslednje šole in tečaje:
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - 7. in 8. razred za vse tiste, ki
niso uspeli končati osnovne šole
DVOLETNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO - 1. in 2. letnik Pogoj: končana osnovna šola in starost nad 17 let — zaposlitev DVOLETNO DELOVODSKO TEKSTILNO ŠOLO - 1. letnik tkalske in konfekcijske smeri
Pogoj: končana poklicna šola ključavničarske stroke, ali za krojačke, šivilje, pletilje in zaposlitev v tekstilni stroki — 2 leti prakse STROJPISNE TEČAJE
KROJNO-ŠIVILJSKE TEČAJE - začetne in nadaljevalne GOSPODINJSKE (kuharske) TEČAJE TEČAJE ZA VOZNIKE VILIČARJEV
Pogoj: končanih vsaj 6. razredov osnovne šole, starost nad 18 let, zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti ali vozniški izpit TEČAJE ZA SKLADIŠČNO POSLOVANJE za delavce, ki opravljajo dela in naloge v skladiščni službi
TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA za delavce, ki delajo v gostinski in prehrambeni stroki
TEČAJE ZA UPRAVLJALCE „S" NAPRAV za delavce, ki delajo
na nevarnih mestih ogroženih od eksplozivnih zmesi
TEČAJE NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - začetne in
nadaljevalne
TEČAJE IZ VARSTVA PRI DELU za profile delavcev v delovnih organizacijah.
PREDAVANJA: v šolah za starše in šolah za življenje, o prometni varnosti za šole in delovne organizacije.
Skupaj s Klubom samoupravljalcev organiziramo vse oblike DRUŽBENEGA IZOBRAŽEVANJA: šolo samoupravljanja — šolo za delegate usposabljanje v osnovnih organizacijah ZK seminarje za kandidate in novosprejete člane ZK politično šolo in dopisno šolo marksizma seminarje za vodstva in članstvo DPO posvete in tribune z različnih tematskih področij vse ostale oblike na podlagi medsebojnih dogovorov.
USPOSABLJANJE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN SAMOZAŠČITO na podlagi dogovora z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine, pristojnimi komiteji v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
V posamezne oblike izobraževanja in usposabljanja se lahko vpišete VSAK DAN od 6. do 14. ure v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE DOMŽALE, Kolodvorska 6/1, kjer dobite tudi vse potrebne informacije ali po telefonu na številko: 721-082 ali 722-278.
13. JULIJ — DAN ŠOFERJEV IN A VTOMEHANIKO V
Ob vašem prazniku sprejmite razen čestitke tudi našo
iskreno željo: »VOZITE SREČNO IN VARNO PO NAŠIH CESTAH.«
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Naši brigadirji na Kobanskem
združenega dela, zato moramo skupaj z Zvezo sindikatov uveljavljati kadrovski vidik planiranja kot obvezno sestavino v vseh razvojnih načrtih OZD. Dosledno se bomo borili za odpravljanje starih učnih spon in uveljavljali takšen vzgojno-izobraževalni proces, kjer bo učenec pomemben subjket—graditelj in sooblikovalec vzgoje in izobraževanja.
Mladi se moramo zavedati, da bodo učenci pri opravljanju proizvodne prakse spoznali različne delovne procese in se pobliže seznanjali s samoupravo v TOZD, saj bodo tako po končanem šolanju že pripravljeni stopali v redno delovno razmerje. S proizvodno prakso, na kateri bodo praktikantom nalagali najbolj neprijetne in suhoparne naloge, ne bomo mladim predstavili delovne organizacije v pravi luči.
Nekaj besed moramo prav goto-
Letos sodeluje na republiški mladinski delovni akciji Kobansko 51 brigadirjev iz naše občine. Pomagajo urejati ceste, električno napeljavo in telefon v nerazviti občini Radlje ob Dravi. Brigadirji so odšli na akcijo dobro pripravljeni zahvaljujoč centru za mladinske delovne akcije pri predsedstvu Občinske konference ZSMS. Za boljši standard brigadirjev so poskrbeli pokrovitelji-Hclios, kije vsem brigadirjem poklonil majice in Univerzale, kije za vse brigadirje izdelal kape in Melodija, Termit, Lek in Tosama.
In kakšne so bile zadnje minute pred odhodom?
1. Vsak brigadir je dobil majico, kapo, dva emblema in knjigo 6. SNOUB Slavka Šlandra.
2. Mladinci so takoj oblekli majice, ki so v ,.občinsko rumeni" barvi in zataknili kape.
3. Nekatere so pospremili starši, a časa za slovo je bilo malo, saj se je vsem mudilo, da čimprej zagrabijo za krampe in lopate.
4. Zdaj pa poženi šofer. Vsi smo vkrcani. Domžale, nasvidenje čez tri tedne!
Igor Lipovšek
Začrtali smo si pot
Na programsko-volilni konferenci OK ZSMS Domžale, kije bila 19. junija letos, smo se mladi delegati iz 00 ZSMS zbrali, da bi ocenili svoje delo v preteklem mandatnem obdobju in si na podlagi dragocenih izkušenj utrli še lepšo in boljšo pot v prihodnost. ZSM je družbenopolitična in vzgojna organizacija mladih in prav gotovo je ena naših najpomembnejših nalog za usposabljanje in izobraževanje mladincev, da bodo lahko odgovorno prevzemali na svoja ramena številne obveznosti v gospodarskem, političnem, družbenem in samoupravnem življenju. Aktualne gospodarske razmere terjajo odgovornejši odnos pri opravljanju delovnih nalog in drugih obveznosti. Mladi moramo biti prvi, ki se bomo zavzemali za uresničevanje stabilizacijskih programov in prvi, ki bomo kritizirali neupoštevanje dogovorov za racionalnejše poslovanje. Stanovanjska problematika, izobraževanje ob delu, preobrazba družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanje dohodkovnih odno-
sov, so zadeve, ki jih mladi v osnovnih sredinah moramo obravnavati in reševati. Le na ta način bo mladinska organizacija zares naša organizacija, organizacij, ki bo obravnavala in reševala probleme mladih, da bodo s svojo kreativnostjo enakovredno vplivali na družbene in ekonomske tokove. Za uresničitev tega cilja pa moramo posebno pozornost posvečati kvalitetnemu in učinkovitemu delu delegatov in delegacij. Delegati morajo biti dosledni prenašalci mnenj in stališč svojih osnovnih sredin, obenem pa morajo svojo osnovno organizacijo redno in pravočasno obveščati o sklepih in dogovorih, ki so jih sprejeli na organih, v katere so bili delegirani. Mladi moramo nenehno spremljati in ocenjevati delo delegacij in neodgovorne posameznike obravnavati na sejah v osnovnih sredinah.
Mladi prevzemamo pomembne naloge tudi na področju preobrazbe vzgojnoizobraževalnega procesa. Šolati se bo treba tudi za potrebe
vo spregovoriti tudi o mladih članih ZK. Prizadevne in aktivne mladince bomo predlagali za vstop v ZK in si s tem zagotovili, da bodo mladi komunisti zares idejno in akcijsko jedro mladinske organizacije. Mladi ne smemo dovoliti, da bodo v ZK predlagani mladinci, ki ne sodelujejo pri delu mladinske organizacije, kaj šele, da bi bili med najbolj aktivnimi in prizadevnimi.
Veliko govorimo tudi o prostovoljnem delu.
Z dobro organiziranimi lokalnimi mladinskimi delovnimi akcijami, klubom brigadirjev in stalno brigado bomo pripravljali mladince, za udeležbo na republiških mladinskih delovnih akcijah. Nenazadnje pa bomo mladi z lokalnimi delovnimi akcijami prispevali pomemben delež v prizadevanjih za stabilnejše gospodarstvo.
Nekatere so pospremili starši, a časa za slovo je bilo malo, saj seje vsem mudilo, da čimprej zagrabijo za krainp in lopato
ŽIVLJENJE POD PLATNENO STREHO:
Oklo 80
Tudi letošnji junij je za 50 mladink in mladincev iz naše občine minil v usposabljanju za obrambo in zaščito. Na tem usposabljanju so se zbrali tisti, ki nimajo tega pouka tam, kjer delajo, to je izvenšolska mladina.
Naša občina je ena izmed redkih v Sloveniji, ki organizira takšno usposabljanje v obliki taborjenja, kar ima velike prednosti pred poukom v šolskih učilnicah: mladi preživijo tri tedne skupaj, življenje je organizirano „po vojaško", pouk poteka v naravi in pod strokovnim vodstvom mladih vojaških starešin. Najpomembnejše pa je to, da se oblikujejo na neusiljen način: tovarištvo, medsebojna pomoč in način skupnega življenja in skrb za lastno varnost ter disciplino. Program usposabljanja je bil dokaj obsežen. Kar 59 tem in 150 ur je bilo organizirane dejavnosti, ki je obsegala vse, od vojaške taktike, poznavanja orožja in drugih obrambnih sred-
stev, delovanje civilne zaščite, službe OJOA, oblike prve pomoči, do koncepta SLO in DS ter streljanja z vojaško puško. Velika pozornost je bila posvečena tudi družbenopolitičnim temam in o položaju Jugoslavije v svetu in odnosom, ki v njem vladajo.
Poleg tega so si mladi ogledali tudi letališče Brnik, Induplati Jarše in Tosamo.
Velika pozornost je bila posvečena svobodnim aktivnostim, ki so se odvijale v različnih sekcijah: strelski, nogometni, odbojkarski in pevski. Mladi so izdali tudi dve številki glasila „OKLO 80", v katerih so strnili svoje vtise in tudi misli o takšnem načinu usposabljanja.,
Se posebnost letošnjega tabore-nja: mladinci so sodelovali na proslavi ob 40-letnici III. konference KPS na Vinjah, dobili majice s Titovim likom in z napisom OKLO 80, organizirali taborne ognje in se seznanili z bogato tradicijo teh znanih partizanskih krajev.
K. K.
Pionirji na zaključni prireditvi za Športno značko na OS Slandrove brigade
lu'tijcviiih
KJE BODO NAŠA „PLJUCA"?
Leta minevajo in kar opazili nismo, kako smo se v Domžalah nenadoma znašli sredi betona, asfalta, tlakovanih površin. Večje vrtove starejših hiš so pozidali že prej; najprej so neopazna šla sadna drevesa, grmičevja, travniki, kolikor jih je v mestu še bilo . . .
Ko se je moralo iz središča mesta že umakniti (govorim takole na pamet) že kakih 30 hiš, so z njimi odšla še druga drevesa. Nihče se ni vprašal ali bi jih morda lahko vključili v projekt, ki bo na tem mestu nastal: Prišli so možje z žago, drevesa so neusmiljeno padala. Nikogar ni bilo, ki bi se zavzel zanje. Sle so visoke smreke, šli so košati kostanji, na katerih so rojile čebele, šli so grmi, akacije, šle so ciprese . . . Namesto njih rastejo visoki betonski objekti, ki bodo z zguljeno zelenico ,,nadomestili" izgubljeno.
Namesto dreves pa ostajajo tudi obljube, da bo v mestu v prihodnje več zelenih površin. Park za Alkom, kjer mu je namenjen prostor, bodo dočakali morda zanamci, park pred občino je namenjen spomeniku, park ob tovarni UNIVERZALE je — kot pravijo strogo „zasebne" Univerzalove narave, park ob železnici pa tudi ne sprejema občanov.
Preostane nam le še to, da počakamo na čas, ko bodo nekoga zbodli kostanji v vrtu „pri Pošti", ali tisti pri Kebru ter jih bo dal — zaradi enotnega videza Domžal — posekati.
Morda bo koga zbodel tudi pogled na panoramo Domžal, če se bo povzpel denimo na Šumberk, pa bo dal posekati še onih 5 ali 6 lip, ki še ,,štrle" in sicer betonsko že enotnega pogleda na naše mesto.
M. Brojan
Nepozabna srečanja
Mestni odbor ZB NOV Domžale organizira vsako leto izlet in to meseca junija. Letos smo obiskali Šmiglovo zidanico, Pekel — Trbovlje muzej - Čebine.
Vedno je veliko zanimanje za izlet, zato smo se namenili, da bomo vsem prijavljencem omogočili udeležitev. Prijavilo se jih je 115, zato smo naročili dva avtobusa in kombi.
V lanskem letu smo bili na Pohorju pri Treh žebljih, v letu 1978 pa na Primorskem. Vedno obiskujemo partizanske spomenike, zato smo se tudi leta 1978 obrnili na organizacio ZZB NOV Ajdovščina in jim sporočili, da pridemo. Počakal nas je predsednik ZB NOV, nam povedal o znamenitosti kraja, največ pa o delovanju pod fašistično Italijo in seveda v času NOB. Tako smo z njimi navezali kar prijateljske stike. V lanskem letu so nas prosili naj jim svetujemo kam naj gredo na izlet, ker imamo v tem večje izkušnje. Predlagali smo jim: Urh -Domžale — Rudnik in Moravče. V celoti so sprejeli naš predlog in tako so jih člani našega odbora pričakali na Urhu, jih pripeljali v Domžale, kjer jim je ob spomeniku Borbe in dela dr. Miro Stiplovšek povedal o zgodovini Domžal, največ pa o narodnoosvobodilnem boju na Kamniško—domžalskem območju. V spomin na to srečanje smo jim poklonili knjigo „Pomniki v domžalski občini."
Letos pa smo jih obvestili, da nameravamo organizirati izlet v
zgoraj navedene kraje, če želijo naj se ga udeležijo z nami. Rade volje so naš predlog sprejeli in tako smo jih pričakali v Domžalah, kjer smo jim ponudili zajtrk, nato pa smo odšli po začrtani poti.
Veseli so bili, da so se udeležili tako lepo načrtovanega izleta v Šmiglovo zidanico, kjer je bila konferenca KPS 17. aprila 1938. Organizirano je bilo, da smo lahko poslušali originalne posnetke in si kupili knjižico „KONFERENCA KPS V SMIGLOVI ZIDANICI". Pot smo nato nadaljevali proti Trbovljam, kjer nas je v muzeju sprejela kustosinja ih orisala pot in delo „RDEČIH REVIRJEV." Od tu smo nadaljevali pot na Čebine in naprej k domu Pod Javorjem, kjer smo imeli tovariško srečanje.
Na tem srečanju smo imeli tudi krajšo slovesnost, saj je bil med nami tovariš MODEC STANE-KOSTJA, ki je v mesecu maju, ravno v najtežjih dneh, ko nas je za vedno zapuščal naš ljubljeni in nadvse spoštovani borec in učitelj, in voditelj, komandant in človek, čigar del ne bomo nikoli pozabili, tovariš TITO, praznoval svoj 60. rojstni dan. Tovariš Kostja se je rodil v Trbovljah, končal glasbeno šolo, je nosilec "Spomenice 1941", borec štabne patrole XIV divizije, član kulturne skupine XIV divizife, bil ranjen v nogo, drobec mine mu je ostal med kitami, zato mu je otežkočal hojo. Po težkih naporih partizana - borca - kulturnika, ki je s svojo pesmijo in harmoniko
vlival poguma drugim in sebi, je moral ponovno v bolnico, ker se mu je odprla rana. Tu je ostal kot politdelegat, nato pa komisar oddelka. Deloval je v partizanski bolnici „Snežnik" - je zbranim povedal predsednik ZB NOV Venc-Ija Perka, tov. Zdene Skok in mu izročil skromno darilce. Navzoči
so prisluhnili tovarišu Kostji, kije povedal le skromen prispevek svojega dela v času NOB.
Tovariši iz Ajdovščine so se zahvalili za tako lepo organizirano tovariško srečanje, ki jim gaje pripravila naša organizacija z željo, da naj bi taka srečanja postala stalna.
Boža Habjan
HUMANA AKCIJA NA MORAVŠKEM
V mesecu maju je Krajevna organiza-cija-RK Moravče organizirala obiske pri krajanih starih nad 70 let nepokretnih invalidih in bolnikih.
K sodelovanju je povabila mladino, ki se je rade volje odzvala in požrtvovalno sodelovala v tej humani akciji. Mladinke in mladinci so obiskali 163 krajanov in jim zaželeli predvsem zdravja pri tem so jim tudi izročili skromna darila. Najbolj hvale vredno pa je to, da so s tem dokazali, da niso pozabili nanje. Obiskani krajani so bili še posebej veseli, da jih je obiskala prav mladina. Prijazen nasmeh in iskrene želje so za rjiarsikoga pomenile veliko več kot ne vem kakšno darilo. Mladini, ki je s svojo akcijo počastila Dan mladosti in teden RK, ki je bil v maju, je treba izreči vso pohvalo za njihovo humano akcijo. Krajani želimo, da bi se še večkrat tako skazali! Mladinci so v akciji tudi uporabljali svoje avtomobile, da so lahko v tako kratkem času (v dveh dneh) opravili kar zahtevno nalogo. Pri akciji je sodelovalo okoli 20 mladink in mladincev.
Finančno so pri akciji pomagali KS Moravče, Rašica Moravče, AMD in KO ZB NOV Moravče, za kar jim v imenu RK izrekamo lepo zahvalo. Zahvala pa velja tudi OŠ Jurij Vega, ki je dala na razpolago kombi za prevoz daril, posebno pa še tov. ravnatelju Maksu Zajcu, ki je ves čas sodeloval pri akciji.
Posebno pa so se ob tej priliki mladinci spomnili upokojene babice Ane Štefan. Prav je, da se je tudi mi. Štefan Ana je bila dolgoletna babica v Moravski dolini, saj je aktivno delala pri nas 26 let
(1939-1965). Bila je požrtvovalna zdravstvena delavka in med ljudmi zelo priljubljena. Med vojno je sodelovala v NOB kot terenska zdravstvena delavka. Obiskovala je ranjene partizane in aktiviste po domovih in jim nudila pomoč po navodilih dr. Komatarja. Pri tem delu je bila neštetokrat v smrtni nevarnosti. Po vojni je bila pobudnik za ustanovitev RK in DPM v Moravčah. Sama je na terenu zbirala člane in ves čas, dokler je mogla, aktivno sodelovala povsod, kjer je bilo potrebno. Nastopala je na različnih tečajih kot predavateljica prve pomoči. Bila je tudi dolgoletna članica takratnega šolskega odbora -in socialnega skrbstva. Po upokojitvi pa je vestna blagajničarka DU. Menimo, da njeno vsestransko delovanje lahko še bolj občudujemo, če povemo, da je poleg napornega dela vzgojila še 7 svojih otrok. Mladinci so ji za spomin in v znak hvaležnosti podarili sliko matere z
otrokom. Mi pa ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
Celotno akcijo je s svojimi sodelavci požrtvovalno vodila naša patronažna sestra Slavka Pustotnik.
J. V.
Pogost pojav med nami:
ZLORABE POSEBNE VRSTE
Tudi jaz se pridružujem tovarišu Brojanu, ki je objavil v Občinskem poročevalcu z dne 6. junija 1980 imenovani članek in obsojam vse tiste, ki počno tako nepoštena in za našo socialistično družbo nedovoljena dejanja. Sprašujem se, kako si upajo nekaj takega? In to na račun tistih, ki res potrebujejo solidarnostna stanovanja, to so delavci z nizkimi osebnimi dohodki. V svoji potrošniški miselnosti ne vidijo nič drugega kakor denar, pa naj bi ga dobili tudi na račun naše družbe, z izgovorom, da „so dovoljena taka dejanja". Po televiziji smo videli oddajo o potrošniški miselnosti nekaterih, pa tudi v „Komunistu" je o tem veliko pisalo. Naša socialistična, samoupravna družba ne bi smela biti tako potrošniška, da je nekaterim j^hivni smisel življenja, samo kopičenje bogastva, tudi na račun družbe. To se je pokazalo tudi pred kratkim, v kritični situaciji pri nas, ko so posamezniki nesli čez mejo milijone dinarjev. Kako so jih zaslužili in dobili, je drugo vprašanje. Mislim, da bi treba vse to preveriti in takim posameznikom stopiti na prste.
Danica Zidarič
POBUDA PROF. MILENE VODOPIVČEVE:
Pred dnevi se nam je oglasila prof. Milena Vodopivčeva in spregovorila na temo, o kateri v današnji številki že prinašamo drug članek. Gre za to, da v našem mestu izginevajo drevesa eno za drugim, nihče pa sc ne pobriga za to, da bi< jih nadomestil z novimi.
Tov. Vodopivčeva predlaga, da bi večjo hortikulturno pozornost namenili obrežju Kamniške Bistrice, kjer so bila določena hortikulturna dela že opravljena, vendar ne v tolikšnem obsegu, da bi lahko rekli, kako za Kamniško Bistrico nastaja prijetno domžalsko sprehajališče. Naša sogovornica vidi v ozelenitvi obrežja, ureditvijo sprehajalne poti, ki bi segala precej proti severu, tisto možnost - pridobiti zelene površine, ki jih v mestu pogrešamo.
Prav bi bilo, da tale prispevek vzpodbudi turistične delavec, strokovnjake v Samoupravni komunalni interesni skupnosti, ter v strokovnih službah skupščine občine, da povedo svoje mnenje.
B.
Domžalsko likovno društvo se je približalo šolam
Poleg razstav tudi druge akcije
Tu in tam je bilo zadnji čas slišati, da delo likovnega društva „Petra Lobode" Domžale nazaduje, kar gledano v celoti, sploh ne drži. Letos je na marsikaterem področju prišlo do premikov na bolje, čeprav je res, da je bilo doslej malo razstav, ki pa jih bo jeseni zagotovo več. Pred kratkim so domači likovniki razstavljali svoja dela v ljubljanski tovarni Lek, pionirji iz štirih osnovnih šol domžalske občine pa so se predstavili v organizaciji društva s svojimi risbami, nastalimi v prvem občinskem pionirskem ex tempore, na razstavi v osnovni šoli Šlandrove brigade.
Tako to, kot razstavo del odraslih likovnikov, bodo jeseni prenesli na druge šole in v delovne organizacije. Ko se bodo izboljšali pogoji razstavljanja v preddverju Hale v Domžalah, bodo seveda razstavljali tudi v tem prostoru.
Likovniki so se tudi letos redno sestajali v ponedeljkovi likovni šoli, kjer so delali po sprejetem programu. Najbolj delavni so večkrat slikali tudi v naravi. Člani so se udeležili dveh slikarskih kolonij. Tako so bili štirje na ex tempore v
r
Vrhpolje pri Moravčah:
Že pet let vozi kruh
Predstaviti vam želim šoferja Pavla JERIČA, starega 29 let, zaposlenega v „ŽITU" Ljubljana, TOZD Kamnik — pekarna.
Pavle je zaposlen v podjetju „ŽITO" Ljubljana, delovna enota pekarna Kamnik že celih sedem let. Podjetje mu je dalo in zaupalo v upravljanje motorno vozilo TAM z nosilnostjo 1.100 kg. Vozilo je sprejel novo in je z njim prevozil kar 130.000 km; še vedno brezhibno za vsakodnevni prevoz kruha iz Kamnika na Vrhpolje in Moravče.
Pavle Jerič je tudi med občani Moravske doline zelo priljubljen. Kako tudi ne, saj je „zaslužen" za njihov kruh . . .
Kruh razvaža Pavle po raznih trgo-vinah-poslovalnicah na območju Moravske doline in po ostalih trgovinah trgovskega podjetja „Naprcdck' Domžale. Dnevno prevozi povprečno po 200 km. Vsak dan pride v službo že ob zgodnjih jutranjih urah; najkasneje ob štirih mora avto, naložen z košarami kruha, odpeljati iz Kamnika na področju Domžal. To je njegova prva vožnja. Ko kruh po poslovalnicah razloži, se vrača v Kamnik ponj. Njegov delovnik traja osem ur do 13 ure, ko delo opravi. Takrat odide domov v Šmartno v Tuhinju.
V poslovalnico trgovine „Naprcdck" na Vrhpolju pa vozi kruh ob torkih, četrtkih in sobotah v jutranjih urah. Kruha pripelje po potrebi občanov-največ 80 kg. Z dostavo smo zadovoljni, ker je vedno pravočasna in tudi kakovost kruha je v redu, pa tudi odnos voznika do potrošnikov.
Pavle je športnik in rad kolesari ter keglja. Je član telesno kulturnega društva Kamnik. Dne, 25. maja letos se je v Moravčah udeležil kolesarske rally vožnje pod naslovom „Akcija kolo 80". Zasedel je solidno 8. mesto.
Član avtomo društva v Lukovici je žc dve leti. V tem društvu tudi aktivno sodeluje na raznih tekmovanjih s svojim avtomobilom.
Na tekmovanjih je prejel več pokalov, pa tudi diplom mu ne manjka.
Pavle pravi, da je zanj največji užitek tekmovanje na avto-raliyu, posebno pa še takrat, če zasede dobro mesto. S tem športom pravi, da bo nadaljeval.
Na koncu razgovora sem Pavlu JERIČU zaželel dobrega počutja in sreče ter zdravja pri opravljanju njegovega odgovornega poklica.
Tekst in foto: Jože NOVAK
Novem mestu, kjer sta bila člana ing. Bogdan Potnik in Mojca Vilar za svoja dela nagrajena.
10 članov društva si je ogledalo v Narodni galeriji v Ljubljani razstavo otroških portretov in stalno zbirko.
Dejavnost društva je bila letos predvsem usmerjena v okrepitev sodelovanja z osnovnimi šolami in Centrom srednjih šol, kar je v skladu z nalogami ljubiteljskih kulturnih organizacij, ki so dolžne pomagati pri uresničevanju novega zakona o osnovni šoli in zakona o usmerjenem izobraževanju, ki obravnavata tudi naloge na kulturnem področju.
Da bi okrepili stike s šolami, smo novoizvoljeni predsednik društva akademski slikar Janez Pra-protnik, mentor društva akademski slikar Danilo Fugger in podpisani nedavno obiskali večino osnovnih šol v občini in Center srednjih šol. Ob tej priložnosti smo se z ravnatelji šol in likovnimi pedagogi pogovarjali o vsebini in oblikah sodelovanja likovnega društva pri razvijanju likovne dejavnosti najmlajših.
Tako je društvo skupaj z likovnimi pedagogi in vodstvi šol ob velikem razumevanju in pomoči osnovne šole Šlandrove brigade v tej šoli pripravilo prvi pionirski ex tempore, v katerem je sodelovalo 21 mladih. Zdaleč z največjo udeležbo so se izkazali „Šlandrovci", zastopane pa so bile še šole Josip Broz Tito, osnovna šola Venclja Pcrka in Martina Koželja iz Doba.
Mladi likovniki so upodabljali svoj kraj, kakršen bi naj bil leta 2.000. Navzoči strokovnjaki in člani domžalskega likovnega društva so bili mnenja, da je večina nastalih risb izpričala veliko domi-
šljijo in otroško izvirnost. Najboljše risbe bodo objavili v letošnji zadnji številki društvenega glasila Perspektive.
Društvo je tudi letos tesno sodelovalo s foto-kino klubom Mavrica, katerega predsednik je zavrtel film o ex tempore leta 1977 v Kamniku, posnel pa je tudi pionirski ex tempore.
Uredniški odbor Perspektiv je nedavno sprejel dolgoročno vsebinsko zasnovo tega glasila, ki temelji predvsem na potrebi po temeljitej-šem obravnavanju likovne vzgoje. Že v številki, ki je te dni izšla, je novi koncept močno viden. Sicer pa so to pot namenili veliko prostora tudi najmlajšim likovnim ustvarjalcem, ki objavljajo izbrane risbe in besedila o likovni ustvarjalnosti.
Tudi s Perspektivami želi društvo prispevati svoj delež predvsem k likovni vzgoji članov, drugih občanov in tudi mladine. Ob obisku na šolah so se dogovorili, da bodo jeseni ustanovili v okviru društva posebno likovno skupino mladih, ki se bo najbrže sestajala štirinajstdnevno in bo delala po posebnem programu, ki ga bodo v društvu sprejeli skupaj z likovnimi pedagogi in vodtvi šol.
V začetku julija bo društvo organiziralo tradicionalno tridnevno slikarsko kolonijo na Primorskem, v katero so povabili najbolj prizadevne člane društva. V začetku septembra pa bodo znova pripravili, najbrže v Domžalah in Mengšu akcijo „Čopič za vsakogar", v kateri se bodo tudi letos, tako kot lani, ko je bila prvič na programu, pomerili v slikanju tisti, ki sicer ne slikajo.
Tone Štefanec
ŠPORTNA ZNAČKA - NA OŠ ŠLANDROVE BRIGADE Krožek za športno značko je vodila tovarišica Ela Košir
Kadarkoli sem jo videla z otroki, sem občudovala njeno ljubezen in znanje do njih, do dela in do vsega. Optimist je tov. Ela in ko so v petek, 20.6.1980 prikazali za zaključek šolskega leta kratko akademijo, nam je bilo vsem prijetno pri srcu. Kratko, lepo in skromno! Da, taka je tudi ona. Športno značko so dobili vsi predšolski otroci — zlato značko.
Tekmovanje za športno značko je začela uvajati že leta 1976 Telesnokulturna skupnost Slovenije, skupaj z Zvezo telesnokulturnih organizacij SR. Gre za zbirko 15 značk, ki jih lahko nekdo osvoji, če začne tekmovati že v predšolski dobi. V našo šolo je bilo vključenih 63 učencev in od teh seje vpisalo k sodelovanju za zlato značko 48 učencev, doseglo oziroma dobilo pa jo je 40 učencev t.j. 65 %. V uvodnem govoru je starše pozdravila tov. pomočnica Ivanka Pečečnik.
„ Vsak petek so otroci pridno prihajali k tov. Koširjevi, ki vam je dala toliko lepega športnega užitka, ko ste spretna tirsali po cunjah, nato stopili na kotalke in smuči, pa zopet sedli na kolesa. Res, včasih sem vam kar zavidala, kaj vsega ste deležni, kar nam in našim otrokom ni bilo dano. Vodstvo šole se zato tov. Eli še prav posebej zahvaljuje, za njen trud in lepe ure, ki vam jih je nudila.
Vam mladi tekmovalci pa v imenu šole iskreno čestitam za prvo zlato značko z željo, da še naprej pridno tekmujete."
Prisrčen stisk roke in značka, ki jo je podelila tov. Koširjeva, je sklenil zaključek tega lepega dneva. Pogačar Jana Bručanova
ZDRAVSTVENI DOM DOM2ALE, n.sol.o. TOZD „SOZV DOM2ALE". n.sub.o. 61230 DOMŽALE, Titov trg 1
VABI  k sodelovanju na podlagi sklepa delavskega sveta:
- VODJA SLUŽBE SPLOŠNE MEDICINE
Pogoj:
visoka strokovna izobrazba spi. medic, smeri ali postdiplomski seminar ali specializacija, 3 leta delovnih izkušenj, moralno-politične in etične lastnosti po družbenem dogovoru občine Domžale i
- VODJA SLUŽBE ZA VARSTVO ŽENA, OTROK IN MLADINE
Pogoj:
visoka strokovna izobrazba spi. medic, smeri, postdiplomski seminar ali specializacija, 3 leta delovnih izkušenj, moralno-politične in etične lastnosti po DD občine Domžale
- VODJA SLUŽBE  ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA
Pogoj:
visoka strokovna izobrazba spi. medic, smeri, postdiplomski seminar ali specializacija, 3 leta delovnih izkušenj, moralno-politične in etične lastnosti po DD občine Domžale
- VODJA SLUŽBE ZA AKTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO NA DOMU
Pogoj:
višja šola ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, moralno-politične in etične lastnosti po DD občine Domžale.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema kadrovska služba ZD Domžale na naslov: ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, 61230 Domžale, Titov trg 1, in sicer 20 dni od dneva objave.
DONIT MEDVODE n. sol. o. TOZD SVIT KAMNIK
Komisija za medsebojna razmerja
RAZPISUJE prosta dela in naloge
1. DVA TEHNOLOGA za dela v tehnološko-kontrolnem oddelku
2. DVA ORODJARJA
3. REZKALCA
4. BRUSILCA
5. VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV V PROIZVODNJI
ZAHTEVE: pod 1.:
— TSS — strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik), 3 mesečno poskusno delo
00 okoli 8.000 din pod 2., 3 in 4.:
— poklicna šola ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 3-mesečno poiz-kusno delo
OD okoli 9.500 din pod 5.:
— 3-mesečno poizkusno delo OD okoli 5.500 din
Nudimo vam stimulativne OD, možnosti izobraževanja, izpopolnjevanja in napredovanja ter pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, medtem ko od vas pričakujemo disciplino izpolnjevanja delovnih nalog.
Kandidate prosimo, da vložijo pismene ponudbe v roku 15 dni od objave razpisa na naslov DONIT TOZD SVIT KAMNIK, Žebljarska 5.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 25 dni po izteku razpisa.
POIZVEDBA
Dne 5.6.1980 okoli 20. ure je izginil ali bil odpeljan izpred stolpnic Ljube Šercerja pes rjave barve /glej sliko/.
Kdo bi kaj vedel o izginulem psu, naj sporoči: Vidmar Marjan, Domžale, Ljubljanska 85/01, tel. 061/722-840.
f''ifIfffco<£fVo§
Po sklepu Odbora za medsebojna razmerja delavcev,
DODATNO RAZPISUJE
„MLINOSTROJ" tovarna strojev DOMŽALE, Študljanska 5, naslednje štipendije
3 štipendije za šolanje na Srednji tehnični šoli — strojne smeri
Prijave pošljite na naslov: „MLINOSTROJ" tovarna strojev Domžale. Rok za prijavo je 15 dni od datuma objave oglasa.
Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI Jarše Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA   dela in naloge induplati
OBRATOVODJA TEŽKE KONFEKCIJE
Pogoji:
višja izobrazba tekstilno-tehnološke, konfekcijske ali organizacijske smeri
najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah.
Kandidati naj pismene ponudbe dostavijo v 15 dneh v kadrovsko službo DO. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku veljavnosti objave.
TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA „MARKETING" Promet na veliko in malo LJUBLJANA, Cankarjeva 7/1
RAZPISUJE prosta dela in naloge
SKLADIŠČNEGA DELAVCA - VILIČARISTA
s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje del in nalog, naj pošljejo prijave v roku 15 dni na naslov: TOZD „MARKETING" — Promet na veliko in malo, Cankarjeva 5, Ljubljana.
MEŠANI PEVSKI ZBOR DOMŽALE
DOMŽALČANII
Si kdaj zapojete v veseli družbi?
Ste že kdaj z veseljem prisluhnili lepemu petju?
ČE JE TAKO VAS VABIMO, DA POSTANETE NAŠ
ČLAN.
Odločite se in pridite na avdicijo, ki bo 16. in 18. julija 1980 med 18. in 20. uro v Glasbeni šoli Domžale.
Mešani pevski zbor Domžale
KLEPARTSTVO PIRNAT MAKS DOMŽALE, KOVICEVA ULICA
V delovno razmerje sprejmem takoj kvalificiranega - nekvalificiranega delavca za kleparska dela. Plača po dogovoru.
„Odbor za medsebojna delovna razmerja Glasbene šole Domžale objavlja prosta dola in naloge:
1. učitelj kitare - delovno mesto Domžale - Mengeš
2. učitelj izraznega plesa - delovno mesto Domžale - Mengeš in cicibanov
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še strokovno usposobljenost določeno z zakonom o Glasbenih šolah.
Razpisni rok traja 15 dni od dneva objave.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe i ustreznimi dokazili na naslov: Glasbena šola Domžale* ljubljanska 61."
..Glasbena šola Domžale razpisuje vpis učencev v oddelke cicibanov, mlajše pripravnice ter izraznega plesa - ritmike.
Starostna meja za cicibane in pripravnico je od 5 do 7 let. za izrazni ples pa od 5 do 1 2 let
Starši lahko vpišejo otroke na Glasbeni šoli Domžale vsak dan med 8. in 12. uro.
Vlečno službo vršim na vseh relacijah NON-STOP
NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, p. Radomlje Tel. 1061) 721-784
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge za novi vrtec v Moravčah
- 1 MEDICINSKO SESTRO PEDIATRIČNE SMERI
(1 leto delovnih izkušenj v ZD ali bolnici, zaželjen strokovni izpit).
- 1 VZGOJITELJICO
(končana 5-letna vzgojiteljska šola ali 4-letna vzgojiteljska šola z 1 leto delovnih izkušenj).
- 2 VARUHINJI
(končana osnovna šola, starost najmanj 18 let, veselje za delo z otroki, v 5 letih potrebno opraviti šolo za varuhinje ob delu).
- 1 KV KUHARICA ZA DOJENČKOVO KUHINJO
- 1 SNAŽILKA-PERICA
Nastop službe 1. septembra. Razpis velja 15 dni.
Prošnje prinesite osebno na upravo zavoda, Domžale, Savska 3.
V SPOMIN
ZAHVALA
Kruta usoda nam je iz naše sredine iztrgala našega ljubega I sina, brata in strica
VOJKOTA KASTE LIC
Ob mnogo prerani izgubi našega Vojkota se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za poklonjeno cvetje, izrečeno sožalje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Se posebno pa se zahvaljujemo sosedom: Grilj, Tič in Prašnikar, Gostič in Ribič, Mohoričevim in družini Jančck, njegovim sodelavcem TOZD „Droga" - LEK Mengeš, Moravskim pevcem, govornikom in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Njegovi najdražji.
JOŽE GOSTINCAR
Ob odprtem grobu so se od predanega tovariša poslovili vsi tisti, ki so poznali njegove zasluge in ob spremljavi zadnjih akordov je Jože našel poslednji dom v tisti zemlji, ki jo je vedno ljubil.
Lojko
ALBIN SUSTARSlC
Na pokopališču v Domžalah so se številni borci, znanci in prijatelji poslovili 19. junija od svojega tovariša Jožeta Gostinčarja. Pokojni Jože se je rodil pred 85. leti v Brezovici, osnovno šolo pa je obiskoval v Dobu. Zc v rani mladosti je spoznal vse krivice, ki so se godile ljudem, zato je v njem kmalu zraslo spoznanje, da se bo potrebno boriti proti krivicam in sedanji oblasti. Za svoje napredne ideje jc znal pridobivati tudi ostale, veliko pa je pripomogel kot družabnik Veitovc tiskarne na Viru, da se jc v njej tiskala Speran-sova knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Čeprav so se tedanje oblasti prizadevale, da bi ga materialno prizadele, ga to ni strlo in je s svojim delom nadaljeval tudi v času vojne. 2e leta 1941 je bil povezan z organizatorji vstaje in njegov dom jc postal stalno zbirališče pristašev Osvobodilne fronte in partizanov. Marsikaterega je rešij pred okupatorjevimi zapori in tudi zanesljive smrti.
Pokojni Jože je bil znan tudi kot sadjar, pri katerem so našli številni ljudje dobre nasvete. Rad se je zadrževal v svojem sadovnjaku, saj je v njem nabiral življenjske moči.
Na domžalskih Žalah smo se 29. maja poslovili od Albina Suštaršiča, katerega življenjska pot se je začela v Radečah pri Zidanem mostu. Ko se je izučil za mlinarja, jc služil kruh po različnih krajih na Štajerskem in se v tridesetih letih zaposlil v Nastrano-vem mlinu v Radomljah. To delo je opravljal vestno, vendar je moral kmalu zaradi svoje naprednosti zapustiti dom in oditi v partizane. Po vojni se je vrnil in opravljal delo mlinarja tudi v Studi in nato pri Žitu v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve. Ves prosti čas je posvetil delu v številnih organizacijah v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir. Povsod je znal ustvarjalno vplivati na sodelavce in številni njegovi predlogi bodo ostali večni spomenik v kraju, kjer je živela tudi njegova družina ob njegovi veliki pozornosti. Tov. Albinu so se zbrani ob slovesu zahvalili za njegovo delo in mu zaželeli mirnega počitka v zavesti, da bo njegovo delo ostalo med krajani.
Lojko
zahvala
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
alfonza hočevarja
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma v Domžalah, ki je vrsto let skrbelo za njegovo zdravje in dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih.
Hočevarjevi.
ZAHVALA
Ob smrti moža, ata in starega ata
JOŽETA GOSTINČARJA
se zahvaljujemo vsem, Posebno zahvalo smo upokojencev Domžale, GOSTINCAR. Iskrena AVBELJNU - LOJKU kola, pevcem in godbi poti, mu darovali cvetje
ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, dolžni zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma dr. Petru CliRARJU in medicinski sestri Danici hvala organizaciji ZB NOV Domžale, tov. Francu za poslovilne besede, praporščakom, voditelju proto-Domžilic. Hvala vsem, ki sta ga spremljali na zadnji in izrazili sožalje.
Vsi njegovi.
REALIZIRATI ZE SPREJETE SKLEPE
Problemska razprava o telesni kulturi
Telesnokulturno življenje postaja resnična potreba vse širšega kroga delovnih ljudi in občanov, ki se zavedajo njenega pomena za zdrav telesni in osebnostni razvoj človeka. Žal pa moramo ob interesu za razpravo o nadaljnjem razvoju telesnokulturne dejavnosti v občini in širši družbeni skupnosti v času priprav na problemsko konferenco Republiške konference SZDL v gornjo trditev nekoliko podvomiti. Redke so bile namreč razprave o vprašanjih telesne kulture v naših krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kljub vzpodbudam sveta za telesno kulturo pri O K SZDL in dobro pripravljenemu gradivu o aktualnih vprašanjih telesne kulture v občini.
Pa vendar je bila razprava na problemski konferenci v Trzinu 16. junija 1980 vsebinsko bogata in kvalitetna. Delegati telesnoku I turnih organizacij (društev), družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, šolskih športnih društev, telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij so obravnavali gradivo za republiško problemsko konferenco ter nanizali vrsto problemov iz naše občine in predogov za odpravo le—teh. Delegati so ugotovili, da smo se o nekaterih pomembnih vprašanjih, opredelili že na problemski konferenci v letu 1977, da pa sklepov v celoti še nismo realizirali. Ugodno so ocenili pozitivne rezultate v zadnjem obdobju, zlasti na področju množičnosti, aktivnosti šolskih športnih društev, in v nekaterih panogah tekmovalnega športa.
Veliko je bilo razprave o uresničevanju portoroških sporazumov in opozarjamo tudi na nekatere slabosti sistema selekcij, ki se kažejo ponekod zlasti v slabšem društvenem življenju.
Menili so, da mora biti vrednotenje telesne kulture izraženo tudi skozi njen materialni položaj, vendar si ga morajo telesnokulturne organizacije same priboriti s kvalitetnimi programi, ki so odraz potreb in interesov delovnih ljudi.
Problemsk konferenca je podprla osnutek stališč in sklepov za republiško problemsko konferenco ter sprejela stališča in sklepe, ki se nanašajo na problematiko v občini.
Navajamo jih v celoti:
1. Nadaljnja samoupravna preobrazba odnosov na področju telesne kulture je središčno vprašanje njenega nadaljnjega razvoja integracije v samoupravno organizirano združeno delo ter skupna naloga vseh družbenopolitičnih dejavnikov, v prvi vrsti pa telesnokulturnih delavcev samih.
2. Skupna poraba in v njej dejavnost telesne kulture mora biti odvisna od rasti družbenega dohodka. Delež telesne kulture v skupni porabi pa mora rasti hitrje, ker se nam podaljšuje prosti čas in fiziološko potrebujemo več fizičnih aktivnosti. Telesnokulturna aktivnost nam namreč mora vedno bolj bogatiti življenje.
Za nadaljnje uveljavljanje svobodne menjave in čim neposrednejše menjave dela je treba natančno opredeliti storitve na področju kulture in jih ponuditi združenemu delu.
3. Planiranje na področju telesne kulture mora biti sestavni del celovitih planov krajevnih skupnosti.
V vseh krajevnih skupnostih naj se pri svetih krajevnih skupnosti ustanovijo komisije za telesno kulturo.
4. V srednjeročnem planu 1981-85 moramo v prostorskem planu zajeti dejavnost telesne kulture na celotnem območju občine. V urbanistične načrte razvoja občine morajo biti vneseni tudi prostorski načrti in rešitve telesnokulturnih objektov. Lokacije manjših objektov, namenjene predvsem šolski in predšolski mladini, morajo biti ob šolah in vrtcih ali v strnjenih soseskah, športno—rekreacijskih centrov pa take, da jih lahko koristi več krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
5. Organi Zveze telesnokulturnih organizacij ne smejo namenjati sredstev za financiranje dejavnosti, ki ni programirana in družbeno dogovorjena.
6. Za osvežitev, dela delegacij je treba okrepiti sodelovanje družbenopolitičnih organizaefj J« telesnokulturmh organizacij z delegacijami in uvesti neposredne stike ter pomoč strokovne službe Telesnokulturne skupnosti.
7. V krajevnih skupnostih moramo organizirati močnejša športna društva z združevanjem manjših telesnokulturnih organizacij. Taka društva naj imajo sekcije za posamezne panoge.
S tem bomo zagotovili enotno vodenje politike v telesni kulturi v krajevnih skupnostih.
8. Zveza sindikatov je družbenopolitična organizacija, ki naj vodi politiko telesne kulture v združenem delu in usmerja delavce organizacij združenega dela v aktivno vključevanje v telesnokulturne organizacije v krajevnih skupnostih, kjer le—te delujejo.
9. Pomemben vir financiranja telesne kulture so lastna sredstva organizacij združenega dela, ki jih le—ta namenjajo za rekreacijo delavcev.
Uresničiti je treba že sprejeto stališče o združevanju sredstev, izvajanje dejavnosti pa naj bo prepuščena telesnokulturnim organizacijam.
10. Prevladujoč vpliv v telesnokulturnih organizacijah bi morali imeti mladi organizirani v ZSMS in mladi člani ZK. Mladim športnikom in ženskam je treba v organih telesnokulturnih organizacij in organih na ravni občine zaupati več odgovornejših funkcij.
11. Ugotavljamo, da je temeljna usmeritev portoroškega sporazuma pravilna, vendar je prišlo do izkrivljanja vsebine sporazuma, predvsem zaradi prisotnosti drobnih interesov posameznikov in skupin oziroma nerazumevanja sprememb. To je dolgoročna usmeritev, zato moramo vztrajati na temeljih in usmerjevalnih selekcijah v šolskih športnih društvih.
Osnova množičnosti pa mora biti zagotovitev objektov in strokovnega kadra.
Telesnokulturne organizacije se morajo organizirati tako, da bo čimveč občanov redno telesnokulturno aktivnih.
12. Opredeliti moramo kaj je kvalitetni šport in z merili priznati status vrhunskega športnika mladim in perspektivnim na republiški ravni ter članski kategoriji le na zvezni ravni.
Nosilci prioritetnih panog (selekcij) morajo pripraviti poročilo o svojem delu za zadnji dve leti. Na podlagi poročil mora Telesnokulturna skupnost sprejeti politiko prioritetnih panog v naslednjem srednjeročnem obdobju.
13. Za tiste kategorije športnikov, ki ne dosegajo vrhunskih rezultatov, po merilih za vrhunski šport, mora Zveza telesnokulturnih organizacij izdelati tekmovalni sistem na nivoju občine ali sosednih občin (Domžale, Kamnik).
14. Začeto delo s športno značko se mora še povečati, saj športna značka je začetek telesne vzgoje v vzgojnovarstvenih zavodih in malih šolah za vse otroke.
15. S samoupravnim sporazumom med Občinsko izobraževalno skupnostjo in Telesnokulturno skupnostjo je treba opredeliti naloge in obveznosti pri nadaljnjem razvoju šolskih športnih društev tako z vidika razvijanja množičnosti in vrhunskega športa. Oblikovati je treba tudi koordinacijski odbor za usklajevanje in dogovarjanje o celotni telesnokulturni aktivnosti v šolah med Telesnokulturno skupnostjo in Občinsko izobraževalno skupnostjo.
16. V srednjih šolah je treba ustanoviti šolska športna društva na enakih principih kot v osnovni šoli, da bi okrepili telesnokulturno aktivnost mladostnikov med 14. in 18. letom.
17. Več pozornosti moramo ob strokovnem delu z mladimi v telesni-kulturi nameniti moralno—etični vzgoji.
18. Prepletanje dejavnosti in sodelovanje telesne kulture z dejavnostjo otroškega varstva, socialnega varstva, tehnično kulturo in drugimi mejnimi dejavnostmi, naloge in medsebojne obveznosti naj se opredeli v samoupravnih sporazumih in po potrebi tudi v skupnih delovnih telesih.
19. Uresničiti je treba že sprejeto stališče o lastništvu in upravljanju objektov, ki naj bodo v upravljanju krajevnih skupnosti, razen objektov širšega občinskega pomena, s katerimi naj upravlja Zveza telesnokulturnih organizacij Domžale.
Telesnokulturna skupnost naj pripravi analizo objektov po krajevnih skupnostih v občini ter na podlagi republiških normativov pripravi dolgoročni plan izgradnje objektov in uskladi srednjeročni plan.
Nerazrešena vprašanja koriščenja šolskih športnih objektov (telovadnice) naj se urejajo v okviru komisij za telesno kulturo v krajevnih skupnostih ali v posebnih koordinacijskih odborih.
20. Telesnokulturna skupnost v sodelovanju z telesnokulturnimi organizacijami in Zvezo telesnokulturnih organizacij mora z načrtnejšim izobraževanjem strokovnih kadrov zagotavljati enega od pogojev za nadaljnji razvoj telesne kulture.
21. Strokovne službe Zveze telesnokulturnih organizacij in Telesnokulturne skupnosti morajo pomagati telesnokulturnim organizacijam pri programiranju dela, sestavljanju planov in izvajanju le—teh.
22. V obdobju preobrazbe odnosov v telesni kulturi obsojamo nespošto-vanje družbenega dogovora o statusu vrhunskih športnikov amaterjev. Smo za to, da imajo vrhunski športniki urejene življenjske razmere in za nagrajevanje po delu, smo pa proti prekupčevanju z ljudmi, ki imajo status amaterjev in lovu za zaslužki.
V profesionalnem nogometu pa obsojamo metodo preprodaje igralcev (tudi za našo družbo nesprejemljive vsote), afere, podkupovanja in lažiranja rezultatov ter nepošten odnos do občanov, ki so s svojimi sredstvi prispevali k razvoju te panoge.
Ogorčeni pa smo v primerih zapiranja vrhunskih nogometnih prireditev širši jugoslovanski javnosti zaradi materialnih interesov posameznih klubov (Crvena zvezda, Hajduk).
23. Delovne ljudi in občane je treba zlasti v času sprejemanja planskih dokumentov širše informiranosti o razvoju dejavnosti telesne kulture v občini, programih telesnokulturnih organizacij in problemi, ki se pojavljajo.
SVET ZA TELESNO KULTURO PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL DOMŽALE
Kegljanje
Športno društvo Invalid Domžale je v okviru praznovanj praznika občine Domžale organiziralo kegljaški turnir v borbenih tekmah. Na tem tekmovanju so nastopile ekipe invalidov iz Žalca, Kočevja, Ljubljane, Kranja in Domžal.
Prisotne tekmovalce je v imenu pokrovitelja Skupščine občine Domžale   pozdravil predsednik
zbora združenega dela Lado Škrja-nec, ki je orisal tudi pomembne dogodke, zaradi katerih proslavljamo naš praznik in zaželel vsem tekmovalcem tudi to, da bi še v naprej gojili tradicije NOB in revolucije ter krepili tovariške odnose. To je pa tisto, kar je, po besedah tovariša Škerjanca, potrebno stalno negovati in dograjevati, saj s tem krepimo našo enotnost in samoupravno stvarnost.
Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
1. ŠDI Ljubljana
2. ŠDI Domžale - II
3. DI Žalec
4. ŠDI Borec Kranj
5. DI Kočevje
6. ŠDI Domžale - I. Zmagovalec je prejel prehodni
pokal, vsi nastopajoči pa so prejeli diplome. Več kot doseženi uspehi pomenijo ponovno zbližanje že starih tovarišev in razšli so se v pre-
pričanju, da se bodo kmalu spet videli na podobnem tekmovanju.
Loj ko >|
OGLAS
V varstvo na svojem domu v Mengšu sprejmem takoj dva otroka.
Naslov v uredništvu glasila.