PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ™>b. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVII. Št. 12 (7800) TRST, petek, 15. januarja 1971 DANES OTVORITEV ASUANSKEGA JEZA V KAIRU PRVI URADNI RAZGOVORI MED PODGORNIM IN EL SADATOM Egipt zavrnil izraelske mirovne predloge-Mir v Jordaniji po drugem dogovoru o premirju med vojsko in gverilci N'lt 1^*0, 14. — Danes popoldne je predsednik vrhovnega sovjeta 1 °laj Podgorni skupno s člani svoje delegacije in v spremstvu 9iptovskega predsednika El Sadata ter drugih visokih egiptovskih o ZrfVLl'*<0V ot*P°,oval v Asuan, kjer se bo jutri udeležil slovesnosti p .*ončni izgradnji asuanskega jezu na Nilu, največjega dela v Biptu po izgradnji Sueškega prekopa. Za ta dela je Egipt dobil 00 Sovjetske zveze veliko denarno in tehnično pomoč. “opoldne so bili v Kairu prvi da po ju- ai- rndni razgovori med Podgornim in Sadatom. Kot poroča egiptovska Bencija MEN je El Sadat obrazlo-. Podgornemu položaj na Bliž-J^.uahodu. Med drugim je egip-v»ki predsednik poudaril, da se rjel noče umakniti iz zasedenih . Noskih področij v vojni leta 1967 ,n da noče izvajati resolucije Zdru-narodov. El Sadat se je poleg j?8a zahvalil Sovjetski zvezi za ve-r* dobave orožja in za splošno Podporo Egiptu. Egiptovska agenci-, .Poudarja, da je Podgorni zago-liJu.Egiptu nadaljnjo podporo. Poučni razgovori Podgornega in ostari elanov sovjetske delegacije z liptovskimi voditelji se bodo na-j^^ali po povratku iz Asuana v Na večerji, ki jo je v sredo El 7®dat priredil sovjetski delegaciji, * Podgorni med zdravico poudari’ da zavojevalna politika Izrae-a Predstavlja neposredno grožnjo 24 mdr in povzroča povečanje na-na svetu. Pri tem je de-p’ da se Izrael ne bi upal nada-Jputi z napadalno politiko, če mu "C bi ZDA finančno in vojaško požgale. Nato je predsednik vrhovnega sovjeta izjavil, da odnosi med pielsko zvezo in Egiptom nimajo °benih prikritih namenov, ki bi Predstavljali grožnjo za mir. . Egiptovski predsednik pa je de-P' da ima sedanje srečanje z vo-Sovjetske zveze, v okolišči-/p v katerih se nahaja egiptovski j®r°d, poseben pomen. Poudaril je, ua bodo Egipčani odločno branili ®* * * * v°je pravice za dosego pravične-miru. Nocoj so v dobro obveščenih kro-g*. v New Yorku sporočili, da je glPt danes sklenil zavrniti mirov-j? Predloge, ki jih je Izrael prete-j teden predložil veleposlaniku arringu, ko je bil na obisku v Je-SJdicmu. Egiptovska delegacija pri jpuzenih narodih je sklenila, da .objavi nobene izjave o zavr-omenjenih predlogov, da bi r® be še bolj otežkočila prizadevanja n napori posredovalca Združenih Prodov. osnovi informacij, ki so jih >., . Pri Združenih narodih in v Jr01*1 prestolnicah, so politični o-ju^ald v New Yorku spravili drPuj osnovne točke kratkega me-. canduma, ki ga je predsednica p aejske vlade Golda Meir izročila natekli petek veleposlaniku Jarrin-g0, v Jeruzalemu. Ti opazovalci u-le Ovijajo, da vsebuje memorandum ^nekatere »zamisli*, ki naj bi spro-4 razpravo in dale Arabcem mož-hT"1’ da jih sprejmejo kot osnovo Ugajanj. ^“tedtern ko prijatelji Izraela trdi-r ’ ba je Jeruzalem s tem memo-p^Udmom precej popustil in da še juri' ni dal tako jasnih predlogov n glede umika izraelskih čet, i^ei krogi menijo, da se je Iz-2 memorandumom izognil konča) 013 vprašanjem in da na pove-ar , 4ccne» za umik z zasedenega sl^ega ozemlja. Iz vsega tega Vajl’ ugotavljajo politični opazo-pj,Cl- da Izrael v bistvu ni spreme-r4 av°jega starega stališča, da mo-j .'ti varnost Izraela zajamčena ai'aKr?Vno P0*^*®30’ ^ I30 obvezovala sosede in z vzajemno pri- val pot v Kuwait. Najm ima s seboj poslanico predsednika Gedafija za egiptovske in kuwajtske voditelje, ki se nanaša na položai v Jordaniji. Libijski predsednik predlaga združitev vseh arabskih sil za boj proti Izraelu. Radio v Tripolisu je oodal, da bo prihodnji teden v Ku-waitu konferenca poglavarjev arabskih držav, ki bodo razpravljali o tem vprašanju. Ceausescu obišče Italijo BUKAREŠTA, 14. — Itatijansko-romunski politični razgovori so se danes zaključili, ko je zunanji minister Moro obiskal predsednika romunske rspublike Ceausesca v zimski rezidenci v turističnem kraju Predeai na Karpatih. Razgovor je trajal dve uri in se je nanašal predvsem na evropsko sodelovanje v vidiku predvidene evropske konference o varnosti, glede katere sta romunsko in italijansko stališče dokaj blizu. Tako v Rimu kot v Bukarešti se podčrtuje pomembnost evropskega sodelovanja, ki naj razširi skupne vidike do Evrope v širšem svetovnem obeležju, Gre za bolj odprt razgovor med evropskimi državami in za nove odnose med njuni. V tej zvezi je seveda bil ponovno govor o Berlinu, da se ustvarijo ugodni pogoji za celotno politiko pomirjen ja. Moro in Ceausescu sta obravnavala tudi položaj na Srednjem vzhodu in druga pereča mednarodna vprašanja. Moro je posredoval Ceausescu vabilo predsednika republike Sara-gata, da uradno obišče Italijo, kar je predsednik Romunije sprejel. Datum obiska bo kasneje določen. Ponoven napad na sedež Aeroflota v New Yorku NEW YORK, 14. - Ponovno je prišlo do vandalskega napada na sedež urada sovjetske letalske družbe »Aeroflot*, kamor so zjutraj ob 6.30 vrgli več kamnov in razbili šipe. Isti sedež je bil opustošen med demonstracijami lanskega novembra. Tudi v tem primeru gre za skrajno židovsko skupino, ki jo vodi rabin Kahane, ki so ga v ponedeljek aretirali in kasneje izpustili. Proti tej skupini nazvani tJe-wish defense league* (židovska o-brambna zveza) je generalni to- žilec New Yorka vloži! štiri tožbe zaradi resnih incidentov, do katerih je prišlo od maja do decembra v New Yorku. «New Yark Times* objavlja razgovore z ženami sovjetskih funkcionarjev, ki žive v New Yorku in ki so povedale, da so jih po cestah in trgovinah zasledovali aktivisti židovske organizacije in da so večkrat imele vtis kot, da bi živele »pod tujo okupacijo*. Prišlo je tudi do napadov na njih o-troke, ki sedaj več ne hodijo v parke. Iljičov se je vrnil v Peking MOSKVA, 14. — Agencija TASS sporoča, da se je vrnil v Peking namestnik zunanjega ministra Leonid Djdčov, ki načeluje sovjetski delegaciji, ki se pogaja s Kitajci za ureditev meja. Na letališču v Pekingu ga je pozdravil kitajski kolega Tsiao Guan Hua in načelnik sekcije z Vzhodno Evropo zunanjega ministrstva Joui Tsan. Prisoten je bil tudi sovjetski veleposlanik na Kitajskem Vasili Tolstikov. PARIZ, 14. — Prvič bo obiskala Kitajsko francoska parlamentarna delegacija. Obisk je predviden meseca julija. VELIK KULTURNO-POLITIČNI DOGODEK Drama «Moč teme* pred polno Verdijevo dvorano v Gorici Uspeh skupne abonmajske politike štirih kulturnih in prosvetnih ustanov ter organizacij - Na predstavi so bili navzoči vidni slovenski javni delavci v zamejstvu GORICA, 14. — Z dolgim in pri-1 je tudi potrebno. Nadvse razvese-srčnim aplavzom je občinstvo, ki j ljlvo pri vsem tem Je bilo dejstvo, je nocoj docela napolnilo Verdijevo dvorano v Gorica, pozdravilo zaključek Tolstojevega dela «Moč teme* v izvedbi Slovenskega gledališča iz Trsta. Akterji današnjega večera niso bili samo igralci na odru, ki so nam pripravili zares nepozaben večer, ampak v nič manjši meri tudi slovenski ljudje, 820 po številu, ki so z abonmajskimi vstopnicami napolnili 500 sedežev v parterju, z listki, kupljenimi tisti večer, pa 300 sedežev na balkonu. Ce naj na kratko ocenimo včerajšnjo predstavo Slovenskega gledališča iz Trsta v kinodvorani Verdi, potem moramo zapisati, da gre za enega izmed najpomembnejših kultumo-politSčnih dogodkov v vsem povojnem dogajanju slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. K tako pomembnemu dosežku je prispevala predvsem skupna abonmajska politika slovenskega gledališča, Slovenske prosvetne zveze, Zveze slovenske katoliške prosvete ter ustanov za kultumo-umetniške prireditve EMAC v Gorici. Prek takšne akcije smo izpričali Slovenci na Goriškem hotenje, da gledamo na kulturo kot na nekaj, kar nam je vsem skupno in kar nam da Je bila v presenetljivo velikem številu prisotna na predstavi ravno naša mlada generacija. V toyerju Verdijeve dvorane so občinstvo sprejeli predsednik u-pravnega sveta Slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar ter direktor FiUbeit Benedetič, tajnik SPZ Edmund Košuta, predsednik ZSKP prof. Kazimir Humar ter predsednik EMAC Giuseppe Agati. Nadalje so bili med občinstvom prisotni tudi predsednik upravnega sveta splošne boinišndce dr. Peter San-zan, podpredsednik pokrajinske u-prave Marko Waitritsch, pokrajinski svetovalec Jože Jarc, podžupan občine Doberdob Karel čemic, ht pan Sovodenj Jože Ceščut, župan števerjana Slavko Klanjšček, občinski odbornik v Gorici dr. Damjan Pavlin in občinski svetovalec prof. Bratina. Iz Trsta so prišli odgovorni urednik Primorskega dnevnika inž. Stanislav Renko, član izvršnega odbora SKGZ Švab, podpredsednik SPZ Mirko Kapelj, ravnatelj ZTT Silvij Tavčar in drugi. Prireditev so si nadalje ogledali generalni konzul SFRJ Boris Trampuž, konzul Drago Žvab, predsednik (Nadaljevanje na 6. strani) OB PRISOTNOSTI NAJVIŠJIH CIVILNIH IN VOJAŠKIH OBLASTI Včeraj v Trstu slovesno odprtje novega sodnega leta Pomemben in odkrit govor namestnika gen. pravdnika dr. Mayerja, ki je odločno obsodil zadnje fašistične izgrede in vsako narodnostno mržnjo Namestnik gen. pravdnika dr. Mayer govori na svečanosti ob odprtju sodnega leta •iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiimniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniuiuiini, SKUPNO STALIŠČE CGIL, CISL IN UIL SINDIKALNE ORGANIZACIJE NAPOVEDUJEJO SPLOŠNO STA VK0 ZA IZVAJANJE REFORM Izredno ostre polemike okrog včerajšnjih izjav ministra za delo Donat Catina - Danes seja vsedržavnega sveta KD RIM, 14. — Reforme ter z njimi povezana ocena gospodarskega položaja, odnos do sindikatov in razmerje sil med strankami levega centra so še vedno v ospredju političnega položaja, ko prihaja do vedno ostrejših treni- Zlasti so se raz vnele polemike okrog včerajšnjih izjav ministra za delo Donat Cattina, kar je balo zaradi odločnega stališča, ki ga .je zavzel minister za delo »proti stranki krize* povsem logično in razumljivo. Danes popoldne so se sestala tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, ki so obravnavala na osnovi predloga, ki ga je izdelala CISL tudi po indikacijah drugih sindikatov, reforme in načine boja sindikatov v prihodnosti. Predvsem so obravnavali možnost splošne stavke, ki bi jo proglasili februarja, ko- likor se reforme ne bodo izvajale in da bi ob tej priložnosti priredili v Rimu veliko sindikalno zborovanje, katerega bi se udeležili de lavd iz vseh pokrajin. Ostra polemika, ki se je vnela danes v zvezi z izjavami Donat Cattina je zajela tudi predsednika vlade Colomba, ki je dejal, da je logično, da ne bo komentiral onega, s čimer se strinja, o tem kar pa se ne strinja, pa ne bo govoril z novinarji. Colombo je zaključil, da vlada skupno odloča in da je bistvena skupna volja vlade, ki se skupno sklene in ko so vsi člani vlade skupno odgovorni. Komunisti so zelo ugodno ocenili ministrova izvajanja in podčrtujejo resno kritiko, ki .jo je izrekel na račun gospodarjev in »stranke krize*. Prav tako se je socialistično *hejo, ki je ne more nihče od V J, Ugotoviti. se je končno vrnil mir. noč so med jordansko vla-pgj3? Palestinskimi organizacijami Odseli drugo premirje za 24 ur. tta &zr'os*4 za spoštovanje mira, ki (w prevzeli obe strani, so dale AJ® rezultate. Danes ni padel v le noben strel, trgovine so bi-nrJjfbrte in življenje se je počasi ^aliziralo. ■ r°razum, ki so ga podpisali na eposlaništvu v A ;ti predstavnikov ___jra za nadzorov! .. Jia. določa, da so prepovedani iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn DELEGACIJE 31 DRŽAV V SINGAPURU Nevarnost razkola v Commonvvealthu ob problemu dobave orožja J. Afriki Afriške države groze z izstopom iz organizacije, ce bo Velika Britanija spet prodajala orožje rasističnemu režimu v Pretoriji hjnbr i tuj Trpkem veleposlaništvu v Arna-a^?*3, Navzočnosti predstavnikov vse-Dn-o^kega odbora za nadzorovanje ten-,.- »a nT na gvorilske postojanke in le. T^tojanke jordanske vojske. Po ato sporazum predvideva pro-sltp^oanje vsem članom palestin-sio 8 lobodilnega gibanja. Stranki t.nj Sc dogovorili, da si bosta do 20. so ’ ‘2rnen.jali ujetnike. Dogovorili lejjj tudi, da bo Glavni odbor pa-Sobi-i ‘.'g" osvobodilnega gibanja Cev v- ’n uskladiščii orožje gveril-bofl *d ga bo lahko ob potrebi in 'J0orakvetistva jordanske ^‘t°lS palestinskega odpomiške-*dravi!an'a 80 2 zadovoljstvom po-c« dogovor in povabili gveril-joftj®' ga spoštujejo. Tudi poveljnik haitske vojske maršal Majali je )Ajo a svojim edinicam, naj izva-R. dosežen sporazum, čil *®0 v Tripolisu je danes sporo-je član libijskega revolucio ,?veta Mohamed Najm odpo-v Kairo, od koder bo nadalje- SINGAPUR, 14. — Kata) preprečiti dokončno in nepopravljivo razbitje OammonweaLtha, Je v bistvu glavno vprašanje, s katerim se bo moralo ukvarjati 31 delegacij, ki prisostvuje konferenci ministrskih predsednikov držav članic te organizacije. Konferenca se Je začela danes v Singapurju in bo trajala devet dni. Prisotnih je 25 ministrskih predsednikov, med njimi britanski premier Edward Heath; šest držav, med njimi Indija, Pakistan in Nigerija, pa Je poslalo delegacije na nekoliko nižji ravni. Dnevni red zasedanja predvideva kot glavne točke, ki naj bi jih proučili, politični položaj v »vetu, gospodarski položaj, položaj v Južni Afriki, vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost in bodoči razvoj Commonwealtha. 2e na svečani otvoritvi zasedanja pa se je jasno pokazalo, da bo v središču pozornosti namen Velike Britanije, da ponovno dobavi orožje rasdstičneami Južnoafriškemu režimu. Kot Je znano, Je bil eden od prvih sklepov britanske konservativne vlade ta, da ponovno dobavi Južni Afriki znatno količino orožja (predvsem vojnih ladij, podmornic in letal). Ta sklep Je naletel na odločen odpor skoraj vseh afriških držav, ki »o videle v njem okrepitev rasističnega režima v Pretoriji in posredno grožnjo za vso Afriko. Protestirata Je tudi laburistična .,-pozicija, ki ja napovedala, da bo v primeru, da bi prišla spet na oblast, takoj razveljavita ta sklep. Vlada pa se brani, češ da orožje ne bo služilo Južni Afriki za izvajanje njene rasistične politike, pač pa da je namen tega ukrepa omejevati moč sovjetske flote na Indijskem ooeanu. Ta razgovor, kot kaže, ni prepričal Afričanov, niti tistih afriških držav, ki so po Commonwealthu tesno povezane z Veliko Britanijo. Dvanajst afriških članic te organizacije, s Tanzanijo in z Ugando na čelu, grozi z izstopom iz zavezništva, tudi nekatere druge države pa, kot so Indija in Kanada, odkrito nasprotujejo namenu konservativne vlade. Kot rečeno, Je vprašanje dobave orožja Južni Afriki prišlo v ospred-je že med samo otvoritveno svečanostjo, ko Je imel besedo predsednik singapurske vlade Lee Kuan Yew. Ta Je v svojem sicer priložnostnem nagovoru opozoril, da bi Co*nmonwealth utegnil »eksplodirati*, ko bi na konferenci ne znali uskladiti nasprotujočih si stališč glede tega problema. Tudi glede vprašanja vstopa Velike Britanije v EGS je bil Lew dokaj polemičen in dejal, da bi ta korak močno oškodoval članice Commonwealtha. Predsednik Zambije Kenneth Kaunda pa Je predlagal udeležencem konference, naj podpišejo »načelno listino«, s katero naj bi se vse članice obvezale, da ne bodo pomagale režimom, ki izvajajo rasistično politiko. Na predlog avstralske- ga ministrskega predsednika Gor-tona, ki sta ga odobrila tudi predsednika Ugande Obote in Tanzanije Njerere, so nato sprejeli sklep, da bo to »načelno listino« proučila posebna komisija, šele nato pa jo bodo dah v odobritev konferenci. Britanski premier Heath, ki bo moral stati med konferenco na zatožni klopi, je izjavil, da’bi morali o vprašanju dobave orožja Pretoriji razpravljati ob robu konference in ločeno od ostalih argumentov, ki so na dnevnem redu. Konferenca se bo zaključila 22. januarja. Ce ne bo prišlo do kompromisa, bi to utegnilo biti zadnje zasedanje Oommonwealtha. glasilo pridružilo izjavam Donat čil kot »koristen kompromis*, ki o-Cattina. hranja učinkovitost stranke, dopu- šča pa večjo notranjo dialektiko. Jutri bodo na kongusu volitve o predloženih resolucijah in se bo novi vsedržavni svet sestal šele v nedeljo, ko bodo tudi volitve tajnika stranke. Danes je na kongresu PLI govoril tudi tržaški delegat Trauner. Drugače pa je v demokristjanskih vrstah in je menda kar pet mini- strov nameravalo pismeno zahtevati od predsednika vlade, da pride na dnevni red ministrskega sveta »primer Donat Cattin*. kasneje pa so se menda premislili, kot tudi Pic coli ni poslal protestnega pisma Colotnbu, Forlaniju in tudi Dnoat Cattinu. Po vsej verjetnosti se bo notranja demokristjanska polemika razvnela danes in jutri, ko se bo sestal vsedržavni svet stranke, ki ima na dnevnem redu sicer politiko do Juga, dejansko pa bodo obravnavali notranje zaostrene odnose. Tajnik stranke Forlani je nedvomno v težavah in med dvema ognjema, saj gre po eni strani za preplah, ki ga je dvignil Piccoli, po drugi pa za zahtevo po političnem raz čiščenju levice stranke. Socialdemokrati so med najbolj užaljenimi zaradi obtožb demokrist,-janskega ministra in ni še povsem jasno, kaj bodo naredili. Sedaj verjetno čakajo, da se vrne iz tujine Pretti. Zelo kritični so tudi republikanci. Zanimiv je govor ministra za industrijo Ga ve, ki je na letni skupščini zveze trgovinskih zbornic omenil važnost solidarnosti vlade in da je treba v prvi vrsti pomagati predsedniku vlade, da lahko učinkovito vodi vladno politiko. Donat Cattin sam pa je danes na kratko odgovoril, da gre za časopisno že v naprej odločeno polemiko in da .je mnenja, da je rekel samo to, kar .je v skladu s programom in načeli vlade ter da se je izrekel za politično stabilizacijo in gospodarski razvoj, ki ga .je treba takoj dopolniti z izvajanjem reform. Zaključila se je seja izvršnega odbora PSI, ki je sklical CK PSI za 3.-5. februar, ko bodo obravnavali politiko reform in verjetno izvolili De Martina za predsednika stranke. Odobrili so resolucijo o univerzah, davčni reformi in vprašanjih Juga, ki jo bodo .jutri objavili. Na kongresu liberalne stranke so staro soglasno odobrili spremembe statuta, ki predvidevajo novo razdelitev mest v vodstvenih organih Danes stavka pristaniških delavcev RIM, 14. — Jutri bo 24-uma stavka pristaniških delavcev, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker se niso pričeli razgovori »o politični liniji glede pristanišč, ki jih zahtevajo sindikati* ter za politiko reform in o nekaterih zahtevah pristaniških delavcev. Slavnostnemu odprtju novega sodnega leta pri kasacijskem sodišču v Rimu je včeraj po že ustaljeni praksi sledilo odprtje novega sodnega leta tudi v Trstu odnosno na področju, za katero je pristojno tržaško prizivno sodišče. V to področje spadajo kazenska in civilna sodišča v Trstu, Gorici, Vidmu, Tol-meču in Pordenonu. Slovesnost se je pričela nekaj po 10.30 s sprevodom, v katerem se stopali namestnik generalnega pravdnika dr. Alberto Mayer ter predsednik prizivnega sodišča dr. Renzi z vsem zborom sodnikov. Na čelu sprevoda so sodnijski uslužbenci nosili znake pravice, za predsednikom prizivnega sodišča pa so stopali posamezni sekrijski predsedniki prizivnega sodišča. Sprevod je krenil iz dvorane prizivnega sodišča v prvem nadstropju sodne palače na dvorišče, kjer je bila častna straža, nato so sodniki stopili v veliko dvorano porotnega sodišča, katero so medtem že napolnili številni gostje. Med drugimi so bili prisotni: član višjega sodnega sveta iz Rima dr. d’Argentina, predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti, predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi, tržaški župan ing. Spacrini ter župani Gorice, Vidma, Tolmeča in Pordenona, predsednik pokrajinskega sveta dr. Zanetti, deželni vladni komisar dr .Cappelli-ni, kvestor D’Anchise s podkve-storjem dr. Zapponejem, poveljnik vojaške cone general Ciglio, poveljnik legije karabinjerjev iz Vidma polk. Del Bianco, poveljnik cone finančnih straž iz Benetk polkovnik •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiimiii ZARADI ARETACIJE 12 DELAVCEV BASKOVSKE NARODNOSTI Protestna stavka delavcev v Bilbau Aretiran katalonski profesor, ker je hotel med zasliševanjem govoriti v materinščini MADRID, 14. — Odmev, ki ga je imel v vsej Španiji zloglasni proces v Burgosu proti šestnajstim baskovskim rodoljubom, se še ni polegel: po eni strani je še živ odpor proti frankističnemu režimu, ki ga je proces vzbudil v širokih, predvsem delavskih in študentskih množicah, po drugi pa se množijo policijski ukrepi proti vsem, ki jih sumijo, da so sodelovali pri protestnih stavkah in demonstracijah, do katerih je prišlo ob prilila procesa. Končno je zadržanje vlade ob procesu vzbudilo negodovanje pri najbolj ekstremističnih silah Španije, ki sedaj odpovedujejo svojo pod-stranke. Malagodi je sporazum ozna- poro režimu. Odnosi med Jugoslavijo in LR Kitajsko Napadi na palestinske gverilce zavirajo rešitev krize na Bližnjem vzhodu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Odbora sveta narodov in družbeno - političnega sveta zvezne skupščine za zunanjo politiko sta na današnji seji, po poročilu veleposlanika Jugoslavije v Pekingu Bogdana Oreščanina, podprla ukrepe za nadaljnji razvoj in vsestranski napredek odnosov med Jugoslavijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Na seji je bilo u-gotovljeno, da je prišlo do napredka v odnosih med Jugoslavijo in Kitajsko in ocenjujejo, da so pogoji za nadaljnji razvoj in razširitev jugoslovansko - kitajskega sodelovanja v obojestranskem interesu. Na današnji redni tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve SFRJ Dragoljub Vujiča na vprašanje o položaju v Jordaniji dejal, da ponovitev oboroženega napada na pa les tinsko osvobodilno gibanje otež-koča in zapleta napore za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in za- gotovitev zakonskih pravic palestinskega ljudstva. Zato sodimo, je izjavil Vujiča, da je neobhodno, da se takoj preneha z oboroženim napadom na člane palestinskega o-svobodilnega gibanja in doseže medsebojni sporazum in solidarnost med arabskimi državami. Na zanimanje novinarjev je zastopnik državnega tajništva dejal, da datum obiska predsednika japonske vlade Sata v Jugoslaviji še ni določen. B. B. Najbolj presenetljiva vest priha-ha iz Bilbaa, kjer je kljub izrednim policijskim ukrepom kakih tisoč mestnih ladjedelnic priredilo protestno stavko in demonstracijo. Delavci so protestirali, ker je policija aretirala dvanajst delavcev baskovskega porekla pod obtožbo, da so organizirali stavke ob procesu v Burgosu. V Barceloni pa je paUcaja aretirala uglednega intelektualca, u-niverzitetnega profesorja Jordija Carbonella, ki je tnsd udeleženci svojevrstnega protesta španskih intelektualcev v samostanu v Mont-serratu. Carbonella, ki poučuje lingvistiko na barcelonski univerzi ter je direktor »Katalonske enciklopedije*, so pred dnevi klicali na policijsko postajo, da bi ga zaslišati v zvezi z dogodki v Montser-ratu, kot so že zaslišali vseh tristo udeležencev te manifestacije. Profesor, ki je po narodnosti Katalonec, rti hotel odgovarjati na vprašanja, ki so mu jih zasliševala postavljali v španščini, češ da smatra katalonščkm tat uradni jezik svoje države. Zaradi njegovega zadržanja so ga takoj aretirali. Kot smo že omenili, zgublja režim pristaše tudi na desnici: član vsedržavnega sveta »falange*, A-gatangelo Sol er, je podal danes o-stavko z osebnim pismom generalu Francu. Soler v pismu trdi, da se ne more strinjati s sedanjo vladno politiko, ki da je potisnila fa-langiste v ozadje. Calabrese, škof, predsednik tržaškega kazenskega sodišča dr. Gian-nuzzi, državni prokurator dr. San-tonastaso, predsednik porotnega sodišča dr. Corsi, rektor tržaške univerze prof. Origone, šolski skrbnik dr. Fidenzi, predstavniki konzularnega zbora, med katerimi jugoslovanski generalni konzul Boris Trampuž, senator Šema, poslanec Škerk in druge osebnosti. Potem ko je glavni kanclist pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Ac-conda prebral odlok o sestavi tržaškega prizivnega sodišča teir kazenskih sodišč v deželi, je namestnik generalnega pravdnika dr. Alberto Maver podal izčrpno in tehtno poročilo o delovanju'sodnijskih organov v preteklem letu, o stanju sodstva in o njegovi problematiki. Takoj moramo povedati, da je poročilo dr. Mayerja tako po svoji objektivnosti kot tudi po polemični noti, s kataro je obravnaval nekatera pereča vprašanja tržaškega gospodarskega in političnega življenja. bilo res nekaj novega in nevsakdanjega v zgodovini tržaškega sodišča in verjetno italijanskega sodstva sploh. Dr. Mayer je med drugim jasno in brez kakršnih koli ovinkov ožigosal ravnanje osrednjih oblasti z gospodarsko problematiko Trsta, nato pa odkrito in ostro obsodil nedavne fašistične izgrede v Trstu ter pri tem dejal, da se zdi, da »iih politične oblasti preveč dopuščajo* in s tem o-težkočajo uveljavljanje raznih norm v tej zvezi, ki jih predvideva kazenski zakonik. A povrnimo se k začetku. Potem ta je dr. Mayer obžaloval, da mora kot najstarejši spregovoriti namesto obolelega generalnega pravdnika dr. Francesca Cananzia in ko se je poklonil predsedniku republike in najvišjim predstavnikom sodstva, se je takoj lotil položaja tržaškega gospodarstva zlasti v zveri z ladjedelnico Sv. Marka. V tej zvezi je dr. Mayer dejal, da je leto 1970, ki bi zaradi zgodovinske obletnice ob stoletnici Rima kot glavnega mesta Italije moralo iztekati v vsej državi praznično in z navdušenjem, skalil pri nas program preosnove pomorskih služb, ki bi nujno moral zadati pomorstvu tega izmučenega mesta še en smrtni udarec po onem v letu 1966, ko so bili sprejeti zloglasni in nepopularni ukrepi, ki so odločili ukinitev slavne večstoletne ladjedelnice Sv. Marka, kar je povzročilo izgubo kruha tisočem visoko kvalificiranim delavcem in številnim pomožnim tvrdkam prav tako visoko tehnično specializiranim v o-kviru raznih dejavnosti ladjedelnice. »Zaradi ponavljanja takih krivičnih atentatov na življenje mojega dragega rojstnega mesta, sem tat njegov zvesti sin menil, da moram biti njegov glasnik pri predsed-stvenem odboru našega spoštovanega vrhovnega sveta in mu predlagati umestnost odpovedi letošnje otvoritvene svečanosti, ki bi tnora-rala iz več kot logičnih razlogov usklajevati poročilo o »pravici* v okrožju in zato tudi o »pravici* v mestu in bd se tukaj v Trstu ne moglo izogniti ironičnemu priokusu grenke in obenem krute farse.* Dr. Mayer se je nato na dolgo zadržal piri težavah in problemih (Nadaljevanje na 2. strani) Belci na obisku v Gabonu RIM, 14. — V Gabon je odpotovala italijanska študijska delegacija, ki jo vodi podtajnik za zunanjo trgovino Belci in ki se bo zadržala v afriški državi dva tedna. Proučevali bodo možnost izmenjave in predvsem izvoza orodnih strojev in opre- SLOVESNA OTVORITEV NOVEGA SODNEGA LETA (Nadaljevanje s 1. strani) gne in Emilije z očitnim namenom, kot je pač njihova miselnost, lažno tor PomanJMJi^tlh ^ **in* ! ^«7 o^an^u meZTtoU^o ga zbora, ki jih je označil za dra matične, ter počasnosti, togosti in okostenelosti sodnega postopka. Sam podatek, da mora za cmimd in kazenski postopek od prvega do tretjestopnega sodišča poteči poprečno šest oziroma dve leti, dovolj zgovorno kaže, da je zakonik o kazenskem odnosno civilnem postopku potreben nujne reforme. Potem, ko se je dotaknil še nekaterih drugih pravnih vprašanj, je v zvezi z reformo kazenskega postopka predlagal, naj bi združili sodno preiskovalni postopek, ki bi ga morali zaupati predstavniku tožilstva; naj bi razširili procedure procesov po hitrem postopku ter naj bi omejili vlaganje prizivov in istočasno dovolili, da bi sodniki v sodni posvetovalnici v primeru neutemeljenih prizivnih razlogov zavrgli prizivne vloge. Dr. Mayer se je nato dolgo zadržal ob vprašanju pomilostitev, katerih umestnost in učinkovitost je dvomljiva. Kako naj se pač počuti državljan — se je vprašal — ki je vedno pošteno delal in garal za košček kruha, ko ugotovi, da bi n. pr. ob priložnosti državnih praznikov, moral biti nagrajen, »nagradijo« s pomilo-stitvijo pa tistega, ki je kršil zakon. Izkušnja nas res uči, je nadaljeval dr. Mayer, da se da vsakega posameznika, ki je zašel na kriva pota, rešiti, vendar pa so taki posamezniki bolj redki, kot si je mogoče demagoško predstavljati: ničevo in svetohlinsko človekoljubje pa je tisto, ki upa, da se da s pomilostitvijo že zakrknjenega in nepoboljšljivega zlikovca ponovno vključiti v družbo. Namestnik generalnega pravdnd-ka je v nadaljevanju svojega dolgega poročila govoril o «delovanju pravice v posameznih sodnih o-krožjih«. Zadržal se je pri sporih, katerih je največ v ekonomsko bolj razvitih sodnih okrožjih. Vzroke zanje je treba iskati v splošnem socialnem okviru. Kar zadeva kriminaliteto, je dr. Mayer ugotovil, da je v stalnem naraščanju, zlasti kar zadeva rope, izsiljevanja, nasilna ugrabljanja o-seb. Namerni umori so se v lanskem letu podvojili, tatvine pa so se od 9.215 v letu 1969 dvignile na 10.632. Tak porast kriminalitete je pripisal tudi številnim filmom, ki poveličujejo nasilje, napade, hitre in nepoštene zaslužke, poželenja in drugo. Pri tem igra svojo vlogo tudi tisk, ko v svojih stolpcih obširno poroča v skrajno brutalnem izrazoslovju in natančnem opisovanju dogodke iz črne kronike. Nič manj zaskrbljujoč ni pojav prometnih smrtnih nesreč. Ni dovolj, kot to predvideva zakon štev. 296 z dne 11. maja 1966, zvišati najnižjo kazen v primeru smrt-r_- prometne nesreče. Zatičinkovito preprečitev takih nesreč je treba predčasno izolirati cestne brezvestneže in jih izločiti iz prometa ali pa jim odvzeti vozniško dovoljenje. Posebej je dr. Mayer omenil še pravico do stavke in dejal, da marsikdo še vedno noče spoštovati pravico do svobode mišljenja in drugih človečanskih svoboščin ter končno, da je treba tudi glede stavk drugače urediti italijanski kazenski zakonik. Najzanimivejši del govora namestnika državnega pravdnika pa je bil vsekakor tisti, v katerem se je z nenavadno odločnostjo in odkritostjo dotaknil nedavnih fašističnih izgredov v Trstu. Zdi se nam umestno v celoti objavili ta del govora. Dr. Mayer je dejal: »Največjo zaskrbljenost je povzročila ožtvltev nasilja skrajnih elementov tako Imenovanih »Izvenpar-lamentarnih« skupin, posebno tistih na skrajni desnici, proti katerim, tako se zdi, da je politična oblast preveč popustljiva, s čimer oteiko-ča uvel javi jan ie raznih norm, ki jih glede tega predvideva normalen kazenski zakon; med drugim praktično razvodeni vsebino zakona od 20. junija 1952 št. 645 in ustvarja nelahko aplikacijo tistega z dne 2. oktobra 1967 št. 895. V takem ozračju napetosti so 8. decembra žal hudi incidenti vznemiril) to delovno mesto v njegovih najčistejših čustvih, ko se je tolpa mladih zlikovcev pritepla iz raznih krajev Veneta, I^ombardije, Roma- svojih najbolj nekulturnih in banditskih početij s podlim namenom kompromitirati dobro ozračje obojestranskega sodelovanja in pomiritve, do česar je prišlo v zadnjih letih v naših obmejnih področjih ter da bi namerno preprečili omikano in vljudno povračilo državniškega obiska, ki so ga pred dvema letoma opravili visoki predstavniki rimske vlade »omikanemu jugoslovanskemu narodu«, kakor je tedaj z avtoriteto podčrtal šef naše države. Dobro, poudarjam, če je omikanost tudi vljudnost, vzgoja, dobra volja, poštenost in odkritost, potem moram, ponižno sledeč visokemu zgledu šefa države, priznati, da sem onstran meje s polnimi pljuči dihal omikanost, ki zaradi škodljive dejavnosti krdel naših mladeničev pošastno in fatalno izginja v naši državi. »Zdi se, da so svet napadli nered, lažna legalnost, kriminalnost, psev-dopolitičnost sile, demagogija, sistematična kontestacija, trgovska in vojaška oborožitvena tekma in to — ie dejal sv. oče — ni mir, ni civilizacija, ni kristjanstvo.« Na vsak način so bili ti mladeniči prijavljeni sodnim oblastem in bodo morali odgovarjati zaradi sodelovanja pri nedovoljeni manifestaciji, cestnih blokov, nasilja in odpora varnostnim silam, namernega povzročanja škode in neupravičene posesti orožja. Palice, železni drogovi, železna tolkala so hranjena v skladišču dokaznih predmetov. Prav tako hočem spomniti te lažne heroje, da tako boleče in žalost povzrnčujoče fojbe niso nič drugega kot zgodovinska seneza za tiste nlihove paJice z žeblji, za tista njihova železna tolkala. In še so posledica zahrbtne napadalne in neizzvane vojne, ki jo je iiktorski bes divjaško sprožil proti Grčji, Albaniji in Jugoslaviji z napovedanim ciljem, da jim «zlomijo hrbtenico«; in končno je posledica dvaisetlet-neea trdega zatiranja, s katerim je fašizem brezobzirno obsodil dobrohotno in miroljubno prebivalstvo manjšin« Zadnja del govora je dr. Mayer posvetil vprašanjem organizacije posameznih sodnih uradov v sodnem okraju, omenil najpomembnejše procese v minulem letu ter delovanje zaporov in celovmih kolonij. Na kraju je zaprosil prvega predsednika prizivnega sodišča dr. Ren-zija, naj »v imenu italijanskega ljudstva* slovesno proglasi odprtje sodnega leta, kar jc dr. Renzi tudi storil. Po slovesnosti .ie bila v veliki dvorani prizivnega sodišča v prvem nadstropju sodne palače zakuska za goste. K sestavi sodišč se bomo še povrnili, žal pa smo tudi letos prisiljeni ugotoviti po pregledu seznama imen vseh ~ sodnijskih uradnikov, da med njimi, prav tako kot lani, zopet nismo našli skoro nobenega funkcionarja slovenske narodnosti. Tako ravnanje, ki se že toliko let ponavlja, nikakor m v skladu z duhom in črko bodisi republiške ustave, bodisi deželnega posebnega statuta, bodisi mirovne pogodbe. Za območje tržaške pokra- Pogled na goste v dvorani med otvoritvijo novega sodnega leta jine pa pomeni naravnost kršitev točnih določb posebnega statuta londonskega memoranduma. Edini Slovenec v vsem seznamu je za goriško območje samo dr. Avgust Sfiligoj, ki je član komisije za brezplačno obrambo pri goriškem tribunalu, pri tržaškem tribunalu pa samo dr. Stanislav Gregori -Grgič, in še ta samo kot namestnik izvedenca v »specializirani sekciji za agrarne spore«. PRED DANAŠNJO UPRIZORITVIJO V AVDITORIJU O «MALI DRAMI» SNG IN O AVTORJU «ŽAB» V režiji Mileta Koruna nastopajo v tem delu Gregorja Strniše, Polde Bibič, Janez Hočevar in Svetlana Makarovičeva Kot smo že pisali, se bo drevi v Avditoriju predstavila tržaškemu gledališkemu občinstvu kot gost Stalnega gledališča v okviru uprizoritev iz inozemstva in v izvirnih jezikih «Mala drama« iz Ljubljane. »Mala drama« predstavlja naravno programsko in umetniško dopolnilo velikega odra. Oder «Male drame« SNG ni sekundarnega značaja, temveč je enakovreden velikemu odru v vsakem pogledu, seznanja sodobnega gledalca z domačimi in tujimi deli iz tradicionalne klasične in modeme eksperimentalne dramaturgije. »Mala drama« SNG dopolnjuje redni program tako v repertoarnem, igralskem, režijskem in stilno irrterpretadjskem pogledu. Dejavnost tega komornega odra sega šest let nazaj do uprizoritve liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii I ZADNJE SEJE INDUSTRIJSKEGA ODSEKA GOSPODARSKE K0N1ULTE Od gradbeništva se zastoj širi na druga področja domače industrije la novega predsednika odseka imenovan ing. Canarutto, za podpredsednika pa ing. Umani - Uspeh tržaških podjetij v Zagrebu Za skupen nastop v obrambo tržaškega pomorstva Te dni se je ponovno sestal industrijski odsek pokrajinske gospodarske konzulte. Na dnevnem redu sestanka, ki je bil v pros-orih trgovinske zbornice, sta bila v glavnem dve točki, in sicer razprava o nekaterih vprašanjih v zvezi z razdobjem domačega gospodarstva, in pa imenovanje novih voditeljev odseka. Svetovalci so se najprej’ toplo zahvalili ing. G Vignuzziju, ki je vodil industrijski odsek konzulte od leta 1968 dalje ter dr. M. Mo-dianu, ki je bil od istega datuma dalje podpredsednik Za novega predsednika so nato imenovali ing. G. Canarutta, za podpredsednika pa ing. B. Umani ja. Sestanka se je udeležil tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, ki je poročal o pripravah za napovedano ustanovitev pokrajinskega konzorcija, ki bo dajal bankam jamstva pri izdajanju posojil malim industrijskim podjetjem. Sledila je razprava o obsegu zaposlenosti v industrijskih obratih tržaške pokrajine. Z namenom, da bi redno sledili premikom na tem pod-1 staja tudi izvoz na čezmorska tr-ročju, so v okviru odseka ustanovi- ‘ žišča iz dneva v dan bolj proble- Zaradi pomanjkanja prostora bomo odredbo prosvetnega ministrstva za izredne didaktične usposobi jen ostne izpite za profesorje na slovenskih šolah objavili v naši jutrišnji številki. li poseben študijski odbor. Nato je sp egovoril ing. Canarut-td, ko je predočil prisotnim svetovalcem težaven položaj v gradbeništvu. Govornik je naglasil, da so se v zadnjem času sila zredčile gradnje novih stanovanjskih hiš, ker so se naročila izpred nastopa urbanističnega zakona »legge pon-te« večinoma izčrpala. Dejavnost v gradbeništvu zavira tudi zamuda, s katero se pripravljajo narodni urbanistični načrti v okviru tržaške občine, brez katerih ne more steči niti splošen regulacijski načrt. Tudi ing. Umani je naglasil nujnost rešitve gradbeništva iz sedanjega položaja, saj se bo kriza iz te dejavnosti sicer kmalu prenesla na številna druga področja, ki spremljajo to pridobitno panogo. Z mrtve točke naj bi skušali spraviti gradbeno industrijo tudi s posebnimi olajšavami finančna narave. ' SV&C5Vh!bntak«b satozt* I(?K I glede plačila trošarine. Občinska uprava se bo pravdala ter bo do Občinska seja v Gorici Drevi ob 18.30 bo v Gorici občin- VIŠARJE VEDNO BOLJ OBISKOVANE Geste na Ponrani Cenjeni gospod urednik! Prosim Vas, da nam odstopite v svojem dnevniku nekoliko prostora, da se tudi mi, prebivalci s Pon-čane malo pritožimo. V mislih imamo nekatere naše ceste. In ker smo na dan treh kraljev brali v Vašem dnevniku, da je občina predvidela kar pol milijarde lir za vzdrževanje in popravilo cest, mislimo, da je sedaj pravi čas, da se oglasimo. Če bodo trošili za cestna dela v periferičoih rajonih kot je naselje Sv. Sergija in Valmaura (po starem pravimo Slovenci temu okolišu Sv. Ana), je to prav, a napak bi bilo, če bi pozabili na predele, ki tvorijo danes že kar mestne okraje. Odcep od Ulice Orlandini, ki so ga pred kratkim preimenovali v Ulico Ucekar, je še vedno netlakovan. Ulica se steka v Ulico d’Jsella, od katere je spodnji del tlakovan, zgornji pa ne. Obe ulici sta taki, da se ob deževju pogrezamo v blato, od suhem vremenu pa se dvigajo z njih oblaki prahu. Ker obe ulici skupaj nista dolgi (približno 100 m), bi strošek za tlakovanje verjetno ne bil tako velik, da bi ga ne bilo mogoče odščipniti od nameravane pol milijarde. Pred kratkim so na novo zalili z asfaltom in zgladili Ulico Ponziana. Res je bila že v slabem stanju, vendar mislimo, da bi asfaltiranje zgoraj omenjenih ulic bilo nujno, da se zaokroži cestna mreža v tem okolišu. Pričakujemo, da se bodo naši občinski svetovalci, ki smo jih volili, odločno zavzeli za to sicer majhno, a za nas zelo važno in potrebno stvar. Volivec s Pončane Zimska sezona za novoletne prež- Kobaridom je bito dosti oblstoval- niike prev gotovo nd dosegla svojega viška, ker sprva nJ Mo snega, ko pa Je zapadel, Je prehud mraz marsikoga odvrnil od smuke. Sele v teh dneh, ko se je nekoliko otoplilo, se zanimanje za smučanje povečuje. V nedeljo so se številni smučarji odpravili v čsmd vrt in na Lokve, kjer imajo dobro urejena smučišča .Tudi na Livku nad oev. Največ, seveda, pa Jih zahaja v Kanalsko dolino, kjer je na voljo dosti smučarskih naprav. Mladi smučarji Slovenskega planinskega društva iz Treta so se včeraj s petimi avtobusi odpeljali na smučišče k Sv. Antonu. Dosti »prometa« je bilo na trbiških progah, ki so se popoldne nekoliko razredčile, kar so številni ljubitelji smučarskih skokov odšli na mednarodno tek-movaino prireditev v bBžind mesta. Tudi na Višarjdh je bito dosti ljubiteljev snega, katerim je bila na voljo urejena proga do doline. (Na sliki spodnja postaja žičnice, ki pe-IJe na Vičarje. Napis ob vhodu je v treh jezikih, v italijanščini, slovenščini in nemščini.) ločila svojega zagovornika. želne uprave, list «Dibattdto undta-rioi> pa je mnenja, da manjka politična volja, kako bi sioer moglo priti do takšnih diskriminacij na Tržaškem in na Goriškem, da niso še razpisali natečaja za didaktične ravnatelje niti dotočili organika (kar valja tudi za šolskega nadzornika), da ne izvajajo zakona od leta 1961 o slovenskih šolah (stalež profesorjev); nočejo priznati obstoja slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini (Nadi-ške doline...); nočejo uvesti poučevanja slovenščine na obmejnih italijanskih šolah, medtem ko poučujejo druge tuje jezike, ki so manj potrebni za sodelovanje z vzhodnimi državami. Članek zaključuje z ugotovitvijo da — razen nekaj klientelizma in podvladja — dežela ni pokazale politične volje, da bi se resno soočala z vprašanjem kulture, tradicij ter družbenega položaja Slovencev, dasdravno denar za kaj takšnega imajo na razpolago in tudi možnosti obstajajo, da se kaj takšnega uresniči. ZA BRIŠKO VINO Pozor na potvorbe zaščitnega znaka Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin je v zadnjem času ugotovil, da nekatera podjetja in gostinski obrati prodajajo pod značko «briškega vina* tudi taka vina, ki ne odgovarjajo zakonskim predpisom za konfekcijo po zakonu zaščitnega vina z Goriških Brd ki katerega prisotnost je dvomljiva. Potrošnike zaščitenega briškega vina opozarjamo, naj zahtevajo jamstveno znamko (vinogradnik ki tlači grozdje v sodu) ki .jo že spioš-no uporabljajo podjetja, ki ustekleničijo vino znamke »Briško* (Col-lio). Za vse podrobnejše informacije se prizadeti lahko obrnejo na Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin v Gorici, Ul. Morelli 43, tel. 87-127. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiimiiiiiiiiiiitiimiraiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiij SINDIKALNE VESTI Podjetje RIBI ne namerava uveljaviti nove pogodbe Pri tem navajajo kot razlog, da tudi vlada ni spoštovala svojih obvez Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL sporočajo: Tri sindikalne organizacije so zahtevale sestanek s predstavniki av-toprevozne družbe Ribi iz Gorice, da bi se pogovorili o aplikaciji nove delovne pogodbe za uslužbence tega podjetja v Gorici. Sestanek .je bdi dne 8. t.m. na deželnem sedežu ANAC v Vidmu. Predsednik te ustanove geom Chiozza je obenem tudi ravnatelj jodjetja RIBI & Co. in je zato govoril v imenu ANAC in v imenu podjetja Ribi. Ob tej priložnosti je obvestil sindikalne zastopnike, da ANAC ne namerava aplicirati nove delovne pogodbe, ker tudi vlada ni izpolnila svojih obvez do kon-cesioniranih avtobusnih podjetij. Mi nister Donat Cattin naj bi dne 22. decembra lani ob 2o. uri telefonsko sporočil, naj prizadeta podjetja ne uveljavijo nove pogodbe, ker tudi vlada in parlament niso izpolnili svojih obveznosti v zadevi. Sindikalne organizacije so poudarile zahtevo, da se smatra za polnoveljavno nova delovna pogodba, ki .je bila podpisan!. Predstavniki ANAC so tudi po obrazložitvi stališča sindikatov vztrajali na svojem stališču, da ne bodo izpolnili določb nove delovne pogodbe in da bodo dali navodila včlanjenim podjetjem, naj izplačajo samo na račun ali kot predujem določene vsote svojim uslužbencem. "Položaj je torej sedaj tak, da skušajo delodajalci izreko ANAC ponovno postaviti v diskusijo že odobren osnovni zakon, ki predstavlja novo delovno pogodbo. Sindikati si oridržuje.jo, da bodo proučili položaj s tem v zvezi in potem sprejeli ustrezne sklepe za zaščito prizadetih delavcev. Predavanje Kmečke zveze v Števerjanu Danes, v petek, ob 19.30 bo v Števerjanu na sedežu prosvetnega društva Briški grič na Valerišču drugo predavanje, ki ga ie organizirala Kmečka zveza iz Gorice za števerjanske vinogradnike. Predaval bo ravnatelj zadružne kleti v Dobrovem inž. Zvonimir Simčič, ki bo razvijal ob tej priliki drugi del teme svojega prvega predavanja v vinogradništvu in kletarstvu. Vabimo vse tiste, ki so se udeležili njegovega prvega predavanja, da ga pridejo poslušat in pripeljejo s seboj še druge sosede. Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer ob 20.30 so v splošni goriški bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v o-smih dneh. 18-letnemu štud.-ntu Ju riju Devetaku iz Gorice Ul. Aosta 142, ki so mu ugotovili rano nad desnim očesom. Devetak je povedal, da je dobil poškodbo pri vežbanju s košarkarsko ekipo Splii- genbrtu v dvorani UGC v Gorici. Za deset dni so pridržali na zdravljenju tudi 67-lefaiega Antona Vižintina iz Ločnika, Ul. Giulio Cesare 24. Možu je prejšnji večer okrog 21. ure nenadoma postalo slabo, ko je pešačil čez Trg S. Giorgio v Ločniku in je padel. Pri tem se je poškodoval po obrazu in na lobanji. VERDI: 17.00: «La morte risale a tori sera«. Raf Vallome, Bva Renzi. Italijanski barvni film. Mladini pod 14. totem prepovedan. CORSO: 17.15: «Borsalino#. Jean Paul Betmcmdo, Alain Detom. barvnd film. MODERNISSIMO: 17.15—22.00: «11 tuo dolce corpo da ucoidere«, G. Ardison in P. Prevost; italijanski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA: 17.15—21.30: »Larino d’oro: Processo per fatti strani comtro Luoius Apuleius, cittadino romano«, B. Bouchett In J. Steiner ; Italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE: 17.15—21.30 «L’armato Brancalecme«, Vittorto Gassman, Catherine Spaak. Italijanski kine-maskop v barvah. Tržič AZZURRO: 17.30: «Una prcstttuta al servizio del pubblico ed in re-gola con le leggi delto State«. Gtovanna Ralu, Giancarlo Glan-nini. Italijanski film v barvah. EXCELSIOR: 16.00 «La morte risale a ieri sera«. R. Wolff in R. Valtone. Barvni film. PRINCIPE: 17.30 «Quante beile Se-rafine per le strade eittadtae.* Kinemaskop v barvah. Mava Dorica SOČA (Nora Gorica): »Sramota*, švedski film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Krvava luna«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: «SanatoriJ za ženrice*, francoski barvni film — ob 19.30. RENČE: «Dr. Živago«, ameriški barvni fiim — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: «Detektlv#, ameriški barvni film — ob 19 30. PRVACINA: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna »Vlila 8. Otu-sto«, Korao Italija 244, tel. 35-38, V TR2ICU Danes ves dan tn ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Dott Ri-smondo — Ulica Toti 52, tel. 72701. NEMŠKI IN SLOVENSKI MANJŠINSKI KOMPLEKSI Neznaten jezikovni otok nemškega porekla je dobil revijo, ki naj zaustavi njegovo izumiranje Življenje v Ljetzanu-Giazai je trimesečna kulturna in folklorna revija trinajstih veronskih in sedmih vicervtinskih občin in drugih jezikovnih otokov v alpskem loku. Izdaja jo Inštitut za germanske jezike in literature na milanski univerzi (Universita degli studi di Milano, via Festa del Ferdom 7. Uprava in uredništvo via XXIV Maggio 20.) Revije ne prodajajo, pač pa jo pošiljajo v zameno italijanskim in tujim kulturnim inštitutom, ki bi jo zahtevali izključno pri omenjenem inštitutu na milanski univerzi. Gre za namške oaze v vznožju italijanskih Alp, ki je njih nemško srednjeveško narečje že skoraj u-sahnik) v italijanskem okolju. Danski časnikar Andersen je 8. septembra 1968 objavil v vodilnem danskem dnevniku »Politike v Kjobenhaven* velik članek, v katerem je opisal kraj Giazza-Ljet-zan v hribih nad Verono. Andersen je strnil namen svojega članka v pozivu: «Skušamo rešiti, ko že bije polnoč, civilizacijo in kulturo, ki sta preživeli srednji vek.* Revija germanskega inštituta v Milanu si je pa postavila v svojem uvodniku prve številke v januarju 1970 nalogo, da iztrga temi zadnje sledove civilizacije, šeg in jezika bavarskih naseljencev, ki so se naselili v krajih med Verono in Vecenzo v 13 veronskih in 7 vicentinskih občinah in v drugih jezikovnih otokih, ki kot vemo še obstajajo v beneških pokrajinah okoli Sappade in v naši bližini v sami deželi Furla-nija-Julijska krajina v Saurisu in Timau v Kanuji. Nihče nd v prejšnjih časih znanstveno preiskoval, kdaj so se ti prebivalci z nekim čudnim germanskim narečjem naselili na južni strani italijanskega alpskega loka in so se zato kmalu pojavile domneve ki govorice, na koncu pa se je začelo že pisati, da so to ostanki razbitih Cimbrov. V novejšem času so pričeli raziskovati razne fevdalne arhive in so odkrili, da je 1287. leta škof in fevdalni gospod v Veroni Barto-lomeo da li a Soala dovolil, da se v nenaseljenih krajih naselijo bavarski naseljenci. Leta 1408 so oblasti že ustanovile Vicaršatus Montenearum Theutonicorum. Še kasneje se je razširila na te kraje Beneška republika, ki je, kot pri nas v Beneški Sloveniji, dala di S 'tem nemškim naselbinam tudi ________________ najširše samoupravne pravice. Razni nemški profesorja so v novejših časih odkrili, da gre za neko staro bavarsko narečje, ki je v svoji izoliranosti ohranilo številne arhaične oblike. Kajpada traja debata o «Cim-brih* še naprej. Ti stari bavarski naseljenci se ne morejo odreči romantični legendi kot se nekateri naši Rezijani nočejo odreči legendi, da so potomci Rusov in ne skromni Slovenci, ki so v svoja gorski dolini ohranili toliko arhaičnih elementov stare slovenščine. Tudi nekaterim nemškim krogom je ljuba zgodovinska predstava, da gre za veliko nemško naseljevanje še iz rimskih časov. Naj omenimo le eno iz najpo-veJMh primerov takega pisanja. Gre za pisanje Bemharda Wurzer-ja: »Nemški jezikovni otoki v gornji Italiji* (Verlagsanstalt Athe-sia. Bočen, 1969). Tu kratkomalo beremo: «Skopi nemški jezikovni ostanki v sedanjih Sedmih in Trinajstih občinah so zadnje častitljive priče skoro tisočletnega nemškega kolonizacijskega delovanja (od 6. do 15. stoletja), ki se je proti jugu raztegnilo v širino...* Podobno bi bilo, če bi kak slovenski zgodovinar izdal na primer v Založništvu tržaškega tiska nacionalistično pobarvano zgodovino slovenskih naseljencev na obeh o-balah Tilmenta, ki so jih po madžarskih vpadih od 10. stoletja klicali oglejski patriarhi, da so ustanovili po vsej Furlaniji do Li-venze svoje Belgrade, Gorice, Goričice in druge kraje s slovenskim imenom. Nd nam do tega, da bi se vmešavali v polemike nacionalističnega značaja, pač pa hočemo našim ljudem prikazati, kako hoče italijanska kulturna ustanova v Milanu v sodelovanju z bavarskimi in še drugimi nemškimi znanstvenimi krogi ne le razsvetliti vse elemente nemške kulture v nemških naselbinah, ampak tudi če le mogoče zaustaviti hiranje te nemške naselbine. Od blizu hočemo opazovati boj za življenje in budi umiranje male ne-italijanske narodne skupinice sredi italijanskega prebivalstva. Slovenci v Italiji smo že doživeli in še nenehno doživljamo, kako umirajo posamezne slovenske vasi na zahodnih obronkih Beneške Slovenije. Nismo pa niti stali ob njihovi smrtni postelji, da bi že-brali zadnjo tolažbo v njihovem slovenskem narečju, niti nimamo prave predstave, zakaj so umrle, kako 90 se tujki metastaze širili, da jim je najprej ohromel jezik, nato pa še ostali organi. Njihova dediščina, vsi njihovi kulturni običaji, vse njihove šege, njihove pesmi in pripovedke, vse tisto, kar je bilo zanje značilno, da so bili naše revno slovensko sorodstvo v prvem kolenu, je šlo z njimi v grob, in smo Slovenci revnejši za tisto njihovo zakladnico starih slovenskih izročil in so manj bogati tudi Italijani teh pokrajin, kor niti oni niso znali vsaj v muzejski, narodopisni zbirki ohraniti zgodovine slovenskih prebivalcev teh krajev. Revija milanske univerze proučuje, kot pove že sam naslov življenje kraja Giazza, ali kakor se imenuje v stari baivatrščini Ljetzan, u-kvarja pa se tudi z vsemi mogočimi stvarmi, ki so v zvezi z jezikom, topomomastiko, jezikoslovjem, fofcloro in običaji, skraitka z vsemi pojavi v življenju te narodne skupnosti. Giazza je edini preostali jezikovni otok nekdanjih 13 občin in je tudi glavni kraj občine Sed-va di Pirogno. Domačini, skupno z učitelji, županom, župnikom in uredništvom anagrafskega urada so v letih 1968 in 1969 izpeljali popoln popis prebivalstva v kraju Giazza. Hkrati so šli od hiše do hiše z magnetofonom in beležili pripovedke in zgodbe, fotografirali vse, kar ima pečat stare izvirnosti in spraševali ljudi ah razumejo in ali govorijo staro bavarsko narečje. Našteli so 445 prebivalcev doma, z stalnim bivališčem v občini, in 126 emigrantov, ki so se odselili drugam v Italijo ali v tujino. Oba seznama so priobčili v dveh prvih lanskih številkah revije Liezan Giaz-za z naslednjimi podatki: ime in priimek, rojstni dan, stalno bivališče, poklic in rubilka o jeziku etaucias gareida*, kar bi bilo v knjižni nemščini tdeutsche Gerede» ali po naše nemška govorica. Priimki so v ogromni večini italijanski. Tako je mnogo priimkov Bo-schi, Caippedlebti, Dal Bosco, Fag-giond, Longo, Lucchi in Razzi. To pomeni, da so jim dali italijanske priimke, ko so se ustanavljali matični uradi. Zanimivo je, da je med njimi pet Peiterlinov, ki so so rodili v občani in stanujejo v zaselku Oubere Ljetze — Obere Ljetze — Gornje Ljetze. Preseneča, vsi emigranti razumejo in govorijo taucias gareida, medlem ko jih je pa doma dobra tretjina, ki ne razumejo nemškega narečja. Prebivalstvo kraja je tipično hribovsko prebivalstvo, ki se kot drugod v Italiji, izseljuje drugam po Italiji in v tujino, je večina navadna nekvalificirana delovna sila, nekateri so izučeni zidarji, kmetov pa je malo. Mlajši rod, ki je zrasel po letu 1940 pozna domačo govorico «taiucias gareida* slabše kot starejša generacija. Najbolje razumejo in govorijo domače bavarsko narečje gospodinje. Velika večina emigrantov iz tega kraja se je naselila v bližnjih piemontskih in lombardijskih industrijskih središčih in bolj malo jih je odšlo v tujino, in sicer v Švico in Francijo, kakih 30 pa je odšlo iskat delo v Južni Tirol med tamkajšnje Nemce. Revijo Vita di Ljetzan izdajajo znanstveni krogi milanske univerze. Zato pretežen del člankov obravnava v italijanščini zgodovino teh krajev, njihova krajevna imena. stare slovnice «cLmbrekega» jezika, jezikovne razprave o njihovem narečju in v nepokvarjenem njihovem narečju prinaša še živo ljudsko ustvarjalno prdpoved-niško literaturo v primerjavi s knjižno nemščino in z ustreznim prevodom v italijanščino. Za preproste ljudi iz Lletzana-Giazze je prav to ljudsko izročilo najbolj privlačno in prav z objavljanjem takega ljudskega blaga dosegajo izdajatelji, da bo mogoče vsaj v tem edinem «rimbrskeo» kraju znanstveno zajeti in za kasnejše rodove ohraniti spomin na življenje in ustvarjalno ljudsko moč nekih nemških kmetov in gozdnih delavcev, ki so 700 let živeli nekje na jugu svoje lastno življenje iz svoje lastne moči. al — re (Konec jutri) IZ UMETNOSTNIH OALEHIJ Tržaški likovniki v dvorani Sofianopulo Obsežno praznično razstavo je priredil v svoji razstavni dvorani Sofianopulo deželni umetniški sindikat, včlanjen v Zvezni zbornici dela. Že poimenovanje razstavišča pa slikarju Sofianopulu nam pove, da so v njem včlanjeni večinoma predmetno ustvarjajoči tržaški likovniki, mlajši in starejši vse do triindevetdesetletnega Pie-ra Lučana, ki je zastopan na razstavi z oljem rdečih vrtnic. On in še razni drugi sodelujoči slikarji so bili nagrajeni že na prejšnjih tovrstnih razstavah. Zato je letošnji izid nagrajevanja sledeč: za slikarstvo je zasluženo prejel prvo nagrado, zlato kolajno vladnega komisariata po posebnosti svojega slikanja znani Gianni Blason. Drugo nagrado, srebrno kupo dežele Furlanije — Julijske krajine so podelili delavnemu Vit-toriu Cossutti. Enako kupo za kiparstvo pa so prisodili S. Fondi. Srebrni kupi sta prejela tudi slovenska slikarja Silvester Godina in Vladimir Ražem. dočim je šlo srebrno odličje Tržaške hranilnice slikarki Giusti. Lepi pečat trgovske zbornice se pridružuje prvi nagradi Roberta Rozmana, zmagovalca na ex tempore tekmovanju, ki ga je lani priredila KASTA. Naši slikarji so se tu torej kar dobro odrezali. Nadalje so prejeli pohvalne diplome naslednji slikarji. De Fran-cesco, Dimini, letos že z enako nagrado odlikovani Enzo SoUazzi, znani Sergio Micalesco, slikarki Zeriali in Paulette Maier in do sedaj neznani G. Sarti. Prireditve so se udeležili še naslednji tržaški likovniki: Arbo-ne, Argenton, Auber, Bambič, Beltrame, Chiesura, Cianciolo, Cor-va, Dambrosi starejši, Dumiani, Grimaidi, Griselli, Hrelia, Lau- renti, Lucano, Giana Malabotti, Pampanini, Pierobon, Reia, Crd-colici, slikar in kipar Russo, Škodnik, Stracca, Deziderij Švara ter kiparji Gregori, Zappelli in Hirst. Koroški Slovenci v evropskem prostoru V Celovcu je izšla brošura bivšega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Valentina lnzka z naslovom «Koroški Slovenci v evropskem prostoru. Idejno - politična študija.» Avtor je v stoji študiji obdelal razvoj položaja koroških Slovencev v republiki Avstriji od razpada av-stroorgrške monarhije do danes. V začetku analizira razmere, ki so sledile razpadu, opisuje priprave plebiscita in njegovo izvedbo ter našteva argumente, s katerimi je po njegovem mnenju moč obrazložiti dejstvo, da je na ozemlju z visokim številom slovenskega prebivalstva bila oddana rahla večina glasov za Avstrijo. Sledi opis razmer, v katerih so živeli koroški Slovenci po plebiscitu od leta 1920 do 1938 ter zlasti govori o dolgih pogajanjih za kulturno avtonomijo koroških Slovencev, ki so bila brezuspešna. Na kratko je nato omenjeno razdobje 1938—1945, to je razdobje odpora proti nacizmu. Zadnji del študije pod naslovom *V obdobju sodelovanja (1945—1970)» obravnava razmere po drugi vojni, govori o povojni ureditvi obveznega dvojezične- ’ I PETEK, 15. JANUARJA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Saksofonist Getz; 12.10 Zdravstvena oddaja; 12.20 Za vsakogar bekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Problemi Krasa; 19.20 Slovenski oktet; 19.40 Nove plošče; 20.00 Šport; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.40 Radijska igra. KOPER 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Mi, Beatles; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.45 Popevke; 19.02 Gianni Morandi; 20.10 Kvizi; 21.00 Gledališke kronike; 21.45 Francoske nove plošče; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Parada orkestrov; 9.00 Zdravstvena oddaja; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Lahka glasba; 11.45 Orkester Lefevre; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Tops pops; 16,20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Vaši pevci , vaše melodije; 17.30 Sredozemske melodije; 18.00 Simfonični koncert; 22.35 Violinist Igor Ozim. NACiONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Barbra Streisand; 13.27 Strojena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Oddaja za otroke; 16.20 Spored za mla- ga šolstva in o poznejših zakonih. ki so to obveznost ukinili. Avtor govori zatem o delovanju in nastopih dveh osrednjih organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, ter o skupnih nastopih o-beh organizacij o vseh zadevah čl. 7 državne pogodbe, ki govori o pravicah koroških Slovencev. V drugem delu brošure je ponatisnjen program Narodnega sveta koroških Slovencev v slovenščini in nemščini. V zadnjem delu pa je sestavek v nemščini, ki govori o »manjšinah v prostoru Alpe-Jadram (Die Minderheiten im Raume Alpen-Adria). Zbrani so osnovni podatki o Slovencih v tržaški, gori-ški in videmski pokrajini, o njihovem šolstvu in njihovih organizacijah. Dalje so zbrani podatki o Italijanih v Sloveniji in Hrvaški ter podatki o koroških Slovencih. Valentin Inzko: Koroški Slovenci v evropskem prostoru. Idejnopolitična študija. Izdal in založil dr. Valentin Inzko. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Moharja v Selov-ou, Vikitringer Ring 26. »Življenjski krog sodobnega človeštva* je Jorgcnsen imenoval to svojo skulpturo, za katero je danska komisija za umetnost plačala 25 milijonov in jo dala postaviti pred neko bolnišnico. Niiiiiiuiiiiiiniruuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Bostonu zadržali za dva milijona dolarjev rib Odpadki živega srebra so okužili vodno favno Prva zastrupitev z ribjim mesom, ki ga je okužilo živo srebro, je bila leta 1953 na Japonskem -Ameriška televizija posvetila oddajo temu problemu V Bostonu so v skladišču ustanove »Food and Drug Administra-tion* (zvezna ustanova za nadzorstvo nad zdravili in hrano), zadrževali tovor rib, ki so jih uvozili iz Japonske in katerih vrednost znaša nad dva milijona dolarjev, kar pomeni približno eno milijardo in 250 milijonov lir. Ribe so zastrupljene z industrijskimi odpadki živega srebre. Začeli so z analizami v laboratorijih, medtem pa radio, televizija in časopisje nadaljujejo s kampanjo proti zastrupljanju voda, ki jo povzročajo industrijske ostaline živega srebra tudi v globokih oceanskih vodah. Že leta 1953 so prvič poročali o zastrupitvi človeka na Japonskem z mesom ribe, ki je bila okužena z živim srebrom. Dogodek je vzbudil veliko zanimanja in je pomenil precej resen problem bodisi zato, ker so bile ribe zelo močno zastrupljene, pa tudi zato, ker temelja prehrana Japoncev predvstm na ribah. Od leta 1953 do danes ni bilo po svetu veliko primerov zastrupitve z živim srebrom, ki povzroča smrt ali pa hudo možgansko paralizo, vendar se je kampanja proti onesnaženju voda z industrijskimi odpadki živega srebra znova začela zaradi rezultatov analiz v vodah, ki so jih izvedli v Kanadi in v Združenih državah Amerike. Z raznimi analizami v okviru raziskav so ugotovili, da se kemični odpadli material industrijskih obratov v mnogih državah dino; 18.15 Nove plošče; 18.45 E-konomska panorama; 19.30 Lahka glasba; 20.20 Radijska priredba; 21.15 Koncert 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Baletna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Haydnovi kvarteti; 16.15 Avantgarda; 17.25 Strani albuma; 17.45 Jazz; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Beethoven; 20.15 Zdravniška oddaja. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba; 10.20 Italijanska instrumentalna glasba; 11.00 Medigra; 11.45 Koncert; 14.05 Komorna glasba; 15.30 Simfonična glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenske, dalmatinske in makedonske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Dvorak; 12.30 Kme- tijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz albuma skladb za mladino; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Franz Liszt; 16.40 Rad imam glasbo, 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Glasba za violino; 18.50 O-gledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Darka Škobemeta; 20.00 Naj na rodi pojo...; 20.30 »Top pops; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov do mačih; 23.(te Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Zdravstvena oddaja; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Beethoven; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 TV - 7; 22.00 «Qualcu-no bussa alla porta* — TV priredba; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Pirandello: »Pensaci Giacomino*; 22.50 Re- oartaža. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 16.20 Smuk za Žerake; 17.40 A. Lindgr«i: Erazem in potepuh; 18.15 Obzor nik; 18.30 Zabavna-glasbena oddaja; 19.00 Dokumentarna oddaja; 20.35 Izkažimo se! — kviz; 21.45 »Nepremagljivi* — serijski film. (samo v ZDA predelajo vsako leto več tisoč ton živega srebra) porazgubi v atmosfero pa tudi in največkrat v morje, jezera in reke. Najbolj strupena snov med industrijskim odpadnim materialom, ki lahko povzroča smrtne zastrupitve, pa je zmes metila in živega srebra, ki je podobna belemu zelo drobnemu prahu. Doslej so strokovnjaki menili, da se ta snov usede v celoti na dno rek, jezer in morja in da prav zaradi tega ne more povzročiti veliko škode. Po najnovejših raziskavah pa so ugotovili, da se zmes metila in živega srebra pomeša med plankton, ki je hrana za številne majhne ribe in na tak način zastruplja vodno živalstvo. Strupena snov se namreč zadrži v organizmih majhnih rib, ki so navadno hrana večjim. Med temi sta najbolj okužena od strupene zmesi tun in sabljarica. Navatkio sta prav ti dve vrsti rib tisti, ki dajeta meso za kon-serve in v ZDA so že umaknili s tržišča milijone konservnih škatlic tunine in sabljarice. Kmalu bodo prepovedali tudi prodajo nadaljnjih desetih odst. vseh konservnih škatlic z ribami, ki so trenutno na trgu. Sanitarni pregledi so stalni in zelo strogi tako nad svežimi ribami kot tudi nad konserviranimd, ki so jih že razdelili prodajalcem. V Bostonu se n.pr. ukvarja 15 analitikov s tovori rib, ki jih uvažajo iz Južne Amerike, Azije in Kanade. Funkcionar ustanove »Food and Drug Admdnistration* Arthur J. Beebe, ki ima nalogo, da vodi analize v Bostonu, je izjavil, da je večji del sabljaric iz Tihega oceana nestrupen ali vsaj na taki stopnji strupenosti, da ni škodljiva človeškemu zdravju. Za mejo zastrupitve ribjega mesa, ki še ni nevarna za človeka, pojmujejo strokovnjaki količino, ki ni večja od 0,5 dela živega srebra na milijon. Toda tudi če bi bala količina nekoliko večja, strokovnjaki pravijo, da bi se človek zastrupil le v primeru, če bd vsak dan jedel po dva kilograma ribjega mesa za dve leti. Zdi se namreč, da so nastale zastrupitve z ribjim mesom, ki so jih doslej zabeležili, le pri ljudeh, ki so jedli skoraj izključno ribe, ki sicer niso bile zastrupljene, vsebovale pa so minimalno količino živega srebra iz krajev, kjer niso spoštovali niti najosnovnejših sanitarnih ukrepov in ukrepov proti zastrupljanju morja. Ameriška televizija Je pripravila oddajo o tem problemu, s sodelovanjem najbolj znanih strokovnjakov s tega področja. Mne-,ija so se sicer nekoliko razlikovala, toda v splošnem so sa bili strokovnjaki edini v tem, da je že treba uvesti strogo sanitarno nadzorstvo posebno nad nekateri- mi vrstami rib, ki služijo za hrano ljudem, čeprav položaj zastrupljanja z živim srebrom še ni alarmanten. Poleg tega bi bilo treba sprejeta tudi takšne vrste ukrepov, ki bi ne le preprečevale nadaljnje zastrupljanje voda, pač pa bi očistile vodovje vseh usedlin industrijskih odpadkov živega srebra, ki jih že več desetletij nenadzorovano spuščajo v morje. Razprava, ki se je o tem problemu začela v ZDA, je posebnega pomena predvsem za tiste države, v katerih so največja ležišča živega srebra na svetu, to je za Španijo, Italijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Mehiko, ZDA, Jugoslavijo in Japonsko in za tiste pokrajine po svetu, v katerih so najveoji industrijski obrati za predelovanje živega srebra. O KOROŠKIH «KLADIVARJIH» V manjšinsko problematiko na Koroškem je v zadnjem letu večkrat posegla s svojimi nekompromisnimi stališči in kritikami skupina mladih ljudi, ki je zelo razburkala mlačne vode političnega in kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Skupina, ki jo sestavljajo dunajski študentje in celovški sredpješolri, deluje v okviru Kluba slovenskih študentov na Dunaju ter izdaja list Kladivo, ki neusmiljeno udari povsod, kjer se to zdi potrebno. Pristop skupine k manjšinski problematiki koroških Slovencev je so-ciakio-ekonomski in socialno-psi-hološki. V svojem delovanju izhaja iz dejstva, da se odvija narodnostno zatiranje Slovencev na Koroškem na osnovi ekonomskih struktur kapitalističnega tipa, ojačene z nacističnim rovarjenjem Heimat-dienstovih in podobnih organizacij. Gospodarski razvoj dežele Koroške je obtičal na najnižji ravni prav v tistih predelih, kjer so naseljeni Slovenci. Naj navedem nekaj zgovornih podatkov: v Ziljski dolini znaša zaslužek prebivalcev 55,5 odst. avstrijskega poprečnega zaslužka; v okraju Velikovec se je število zaposlenih moških znižalo v zadnjem desetletju za 20 odst. Kolikor se gospodarske investicije na južnem Koroškem sploh delajo, so te usmerjene v nemške tovarne in to take. ki ne potrebujejo kvalificirane delovne sile, tako da se neizobraženi delavci sploh ne šolajo. Dejstvo pa, da uprizarjajo deželne avstrijske institucije gonjo proti odprtju slovenske tovarne Gorenje v Pliberku, potrjuje prepričanje, da pri zatiranju slovenske manjšine na Koroškem sodelujejo tako gospodarski dejavniki kot dejavniki nemškega nacionalizma. Pri raziskovanju metod zatiranja manjšine na Koroškem skupina študentov ne zanemarja socialnopsihološkega aspekta. Ta se kaže v težnji sistema, da bi odtujil ljudi, kajti edino sami sebi odtujeni ljudje se popolnoma podredijo pogojem produkcijskih razmer, ki jih sami niso ustvarjali ali soustvarjali. Nemški nacionalistični pritisk, ki se kaže v kulturnem zatiranju slovenske manjšine, je v bistvu le sredstvo odtujevanja določenega dela prebivalstva. Istemu namenu služijo manjkajoči slovenski krajevni napisi, napisi na javnih poslopjih, neprimerna ureditev dvojezičnega šolstva, ki onemogoča veliki večini slovenskih otrok pouk v materinščini, hi jim s tem zmanjša možnost razvijanja lastnih idej in prakse. V določeni meri so koroške šole podobne kolonialnim šolam, ki so avtohtono ljudstvo odtujevale lastnemu jeziku in kulturi s tem, da so jim vsiljevale tuj jezik. in. tišjo kulturo. Tako vzgojene ljudi pa so si mnogo lažje podrejevali. Kulturni pritisk na slovensko manjšino se torej kaže kot sistemu imanentna potreba, vzgojiti si poslušne delojemalce. Deželne oblasti te odtujdfcvene težnje bolj ali manj odkrito podpirajo,! čeprav si svojih rok jasno ne umažejo. Zaradi tega je skupina prepričana, da je edina realna pot v politiki slovenske manjšine na Koroškem tista, ki povezuje narod' nostno-kulturne zahteve (n.pr. ureditev šolstva) z zahtevami po izboljšanju gospodarskega položaja in po spremembi ekonomskih struktur sploh. Zdaj pa si oglejmo stališča «kla-divarjev* do manjšinskih organizacij in ustanov. Obema centralnima organizacijama NSKS (Narodni svet koroških Slovencev) in ZSO (Zveza slovenskih organizacij) očitajo oportunizem nasproti oblastem, ki da se kaže v pisanju njihovih listov »Nai tednik» oz. iSlovenski vestnik», ki da resnične konflikte zakrivata namesto da bi jih odkrito obravnavali in gradili pravo samozavest koroških Slovencev. Ne strinjajo se s podporo, ki jo ZSO nudi avstrijski socialistični stranki, ker je ta, posebno v vrhovih, vsa prežeta z nemškim nacionalističnim duhom: zadnji dokaz o tem je bil razpust strankine mladinske organizacije, ki je vključevala precej Slovencev, češ da s« je preveč poslovenila. NSKS podpira avstrijsko ljudsko strariko (OVP), o kateri menijoi da je vsako sodelovanje z njo znak politične nezrelosti ali cinizma, saj je ta stranka odkrito sovražna do Slovencev im nudi pribežališče desničarjem ter nacionalistom «Kladivarji» obsojajo spore med obema organizacijama, češ da so le osebnega, prestižnega značaja-Ugotavljajo tudi, da je kulturna politika obeh organizacij na isti žalostni ravni, saj sta vsebina njunega dela v glavnem «folklorizem> in »večerništvo*. Zaradi tega so prišli do zaključka, da se ne morejo vključiti v navedeni organizaciji, saj bi se gotovo izčrpali že pri poskusu notranje preobrazbe struktur, in bi jim bilo delo navzven praktično onemogočeno. To pa ne pomeni, da ne sodelujejo s posameznimi člani teh or ganizacij. Za slovenske hranilnice na Koroškem smatrajo, da bi se ob spre; menjenem vodstvu in strukturni prilagoditvi sodobnim zahtevam mogel odvijati dobršen del denarnega prometa iz Jugoslavije v Avstrijo preko teh ustanov, ki bi se tako razvile v gospodarsko hrbtenico slovenske manjšine. Tudi do matične domovine niso nič manj kritični, saj ji očitajo, da je večkrat zaradi tako imenovanih »dobrih sosedskih odnosov* (beri: gospodarskih momentov) zanemarjala ali celo prezrla manjšinsko problematiko. Naj za konec še povem, da je pričujoči članek povzet iz sestavka, s katerim so koroški študentje izrazili svoja stališča ob svojeri obisku v Ljubljani pretekli mesec, ko sta jih med drugim sprejela podpredsednik slovenske skupščin* in rektor ljubljanske univerze. JOŽKO MOREL Istočasna smrt dvojčic Javora ponovno obudila stare domneve Rodili sta se 25, umrli pa 10 minut druga za drugo Zgodbe o dvojčkih so znane. Cesto se enemu dvojčku dogaja isto, kar se dogaja drugemu, pa čeprav sta stotine kilometrov drug od drugega. Res je, da je marsikatera takih zgodb izmišljena, so pa tudi zgodbe, ki so resnične, Včasih celo tragično resnične. Ena takšnih zgodb se je pripetila pred nedavnim sestrama Javara v nekem naselju blizu finske prestolnice. O tem je tisk že poročal, vendar bolj na kratko, zato se k žalostni zgodbi vračamo. Dvojčici Tula in Marjata Javara sta bili stari 23 let in živeli srečno življenje s starši v kraju Porvo blizu Helsinkov. Delali sta v tovarni slaščic in bili znanj kot zelo družabni in veseli dekleti. Pred nekaj meseci sta se obe hkrati zaročili. Nekega večera, pred dvema tednoma sta se, kot po navadi vrnili iz tovarne. Njuna mati pravi, da sta se dekleti vrnili z dela veseli. Po večerji je Marjata stopila v svojo sobo, pekaj minut zatem je vstala tudi Tula, da bi stopila za njo. Toda prišla je le do veže in se tu zrušila na tla. Njun oče, po poklicu mehanik, je takoj dvignil hčer in jo na rokah odnesel v avtomobil, da bi jo odpeljal v najbližnjo ambulanto. V trenutku, ko je pognal motor, je iz sobe pritekla Marjata in vsa razburjena vprašala, kaj je Tuli. »Ne vem*, je odvrnil oče in dodal: »Odpeljal jo bom k doma z nič hu- zdravniiku, ti pa ostani materjo. Po mojem ni dega.» Toda brž ko se je Marjata vrnila s ceste v hišo, se je tudi ona nezavestna zrušila na tla. Tudi njej je, podobno kot Tuli, pricurljala kri iz nosa. Mati je takoj poklicala Rdeči križ in dekle je prišlo v bolnišnico le nekaj minut za sestro. V bolnišnici se je začela obupna borba za njuno življenje. Vsa zdravniška vnema pa ni zalegla. Sestri sta se rodili 25 minut druga za drugo, umrli pa 10 minut druga za drugo. Zdravniki so v prvem trenutku mislili, da sta dekleti podlegli zastrupijervju, vendar so starši domnevo izpodbili, kar so vsi večerjali isto hrano. Morda sta dekleti kaj pojedli v tovarni? so se vprašali. Tudi to ni bilo res. Tudi analiza sladkorčkov, ki jih izdelujejo v tovarni, je pokazala, da v njih ni nikakršnega sredstva, Id bd moglo škodovati njunemu zdravju. In kaj se je potemtakem z njima zgodilo, da sta na tako čuden način umrli? Neki švedski znanstvenik je izrazil mnenje, da je pri dekletih morda prišlo do možganske krvavitve, pri prvem dekletu je morda počila žila iz neznanega razloga, pri drugem pa zaradi razburjenja, ker je prva padla v nezavest. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spraviti boste morali dva sprta poslovna tovariša. Ne bodite preveč napadalni, ker bi vam to škodovalo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne pretiravajte v svojih zahtevah. Odkritosrčno priznanje je že pol odpuščanja. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne odkrivajte prezgodaj svojih načrtov. Večer bo zelo buren, vendar tudi vesel. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odpovedati se boste morali nekemu delu, ker ste preveč obloženi z drugim. Privoščite si nekoliko počitka. LEV (od 23.7. do 22.8.) Opravite prej delo, ki vam bolj leži. Več optimizma, ki ga morate prenesti tudi na druge. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S tremo ne boste prilezli daleč. Negotovo razpoloženje v domačem vzdušju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neupravičeno vas bodo napadali, zaradi česar bodite pripravljeni. Nekdo je hudo ljubosumen. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Težave, s katerimi ste imeli opravka, so že mimo. Več potrpežljivosti z osebo, ki jo imate radi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prijetno vzdušje z ustreznimi poslovnimi uspehi. Pokažite več razumevanja do želja drage osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) (od 21.12. Nepredvideni uspehi, ki pa bi znali biti tudi nevarni. Opravka boste imeli z zelo občutljivo osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Žolčna diskusija poslovnega značaja, ki vas bo spravila v slabo voljo. To se bo odražalo tudi v družini. RIBI (od 20.2. do 2(1.3.) Z velikim začetnim uspehom si boste utrli pot k še boljšemu položaju. Braniti boste morali neko osebo. Prof. Lehtovar, ki se že 40 let ukvarja z vprašanjem dvojčkov, pravi: »Dvojčki iz istega jajčeca se biološko smatrajo za eno bitje, ki pa se rodi v dveh primerkih, rekli bd v dveh izvodih. Takšni dvojčki hkrati spolno dozorevajo in se prav tako hkrati, rekli bi v istem ritmu starajo-Nekoč, ko ni bilo razpoložljivih sredstev, so tudi umirali v kratkem časovnem razmaku. Ob pomoči medicine je danes drugače, kljub temu znaša časovna razlika med smrtjo enega in drugega dvojčka kvečjemu štiri do pet let-Ko eden izmed dvojčkov zboli, bi moral drugi takoj na zdravniški pregled. Isti strokovnjak pravi, da dvojčki cesto zbolijo istočasno za istimi boleznimi. To se najenostavnejše pojasnjuje z domnevo, J® se hkrati okužijo. Kar se tiče dvojčkov, je Finska značilna po tem, da jih im® v poprečju največ na svetu. ProL dr. Ericson pravi, da »na 200 porodov pridejo trije pari dvojčkov, od katerih je en par enojajčnih dvojčkov*. To je močno nad svetovnim oprečjem. Tudi prof. dr. Ericson, ki ®* dolgo ukvarja s problematiko dvojčkov, ne ve dati pojasnila 0 čudni smrti Tule in Marjate. Kakor pravijo starši, sta bit* Marjata in Tula vedno zdravi Imeli sta običajne otroške bolezni, ki sta jih preboleli vedno istočasno. Ko sta bili stari poldrugo leto, sta eli obe istočasno W" di večji izpuščaj na obrazu. Z®* nimivo je pri tem, da je takr®‘ ena hčerka živela pri starših; druga pa pri stari materi, torej daleč druga od druge. To je b>; la tudi edina doba, ko sta bi® dekleti druga od druge ločeni. Dekleti sta tudi skupno delajj' imeli iste prijatelje in prijate!J1' ce, istočasno sta odhajali od Joj ma ali se vračali domov. M®** pravi, da sta jo često presenečal*1 ker sta iste tv ari povedali vsem enako, pogorio z istih® besedami. IH Bi v sk Gi ve pr Ai loi vj pe lei tri le ko Je os za les na ka Ki se co od vs sn v ne Po it» ki trn se ob ča L ki ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE v W' V GRINDELWALDU Britt Lafforgue v slalomu premagala odlično Jacotovo Kar pet Francozinj med najboljšo deseterico GRINDELWALD, 14. - Z odlič- no drugo vožnjo si je Francozinja “ott Lafforgue zagotovila zmago v slalomu na 33. mednarodnem žen-skem smučarskem tekmovanju v ^nndehvaldu. Tudi to tekmovanje Velia za svetovni pokal. Današnje tekmovanje je potrdilo Premoč Francozinj v tem športu, Avstrijke pa so doživele pravi po-*!*• Francija si je namreč zagoto ™a v prvi deseterici nič manj kot P®! mest, torej točno polovico, po-tega pa je pobrala tudi vse p medalje. Avstrijke so se mora-*e todovoljiti z eno samo tekmoval-*° m®d prvo deseterico, in sicer i® bila to Proellova, ki je bila šele 0sma in je zaradi slabe uvrstitve ^Pravila svoje vodilno mesto na “^vioi za svetovni pokal. “o prvem spustu je imela danes ^ftoljši čas Francozinja Jacot, kasnejša zmagovalka Britt Laffor-*He Pa je zaostala za 18 stotink sPkunde. V drugi vožnji pa je Ja-opravila precej slabši spust svoje rojakinje, ki je tvegala za vse in je imela pri tem r®čo. Progo je izpeljala do konca '_res izrednem času, ki ji je pri-nesel celo 75 stotink sekunde prednosti. \elik podvig je opravila tudi ko-16-letna Danielle Debemard, 5_se je uvrstila na odlično tretja mesto in je s tem potrdila, da ra-f? v tej mladi tekmovalki velik francoskega ženskega smučanja. ^stvica slaloma: L Britt Lafforgue (Fr.) 87”52 2- Michele Jacot (Fr.) 88"27 *• Danielle Debemard Fr.) 88”66 *• Barbara Cochran (ZDA) 88’Tl. 5- Florence Steurer (Fr.) 89**13 ®- Mariin Cochran (ZDA) 89”14 7- Annie Famose (Fr.) 89"7C “• Anne-Marie Proell (Av.) 90”02 Rosi Mittermaier (Z. Nem.) 90” 33 10- Patty Boydstun (ZDA) 90’ 78 fjtvica posamezmc za svetovni po-, ie Po tem tekmovanju naslednja: *• Michel Jacot (Fr.) 91 Annemarie Proell (Av.) 75 3. Francoise Mačehi (Fr.) 65 4. Britt Lafforgjia (Fr.) 64 5. Isabelle Mir (Fr.) 59 Ekipna lestvica za svetovni pokal 1. Francija 694 2. Avstrija 372 3. Švica 100 4. ZDA 74 5. Zahodna Nemčija 66 6. Italija 58 7. Kanada 38 8. Velika Britanija 19 Bachleda prvi v slalomu SONDRIO, 14. — Poljak Andrej Bachleda je osvojil prvo mesto v slalomu, prvemu od obeh tekmovanj veljavnih za Trofejo Vanoni. Na 2. mesto se je uvrstil Avstrijec Harald Rofner. Prvi Italijan je bil Carlo Demetz, ki pa je obtičal na 6. mestu. 1. Andrej Bachleda (Polj.) 109”82 2. Harald Rofner (Avst.) 110”07 3. Max Rieder (Z. Nem.) 110”14 4. Henry Brech (Fr.) 110”32 5. Rick Chaffee (ZDA) 110”47 6. Carlo Demetz (Ital.) U0”79 7. Peter Frei (Švi.) 111”47 8. Sven Mikaelsson (Šve.) 112”42 9. Piette Pouteil-Noble 112”54 10. Olle Roleti (Šve.) 112”56 11. Jakob Aschaber (Avst.) 113”60 12. Jean Louis Ambroise (Fr.) 113”75 KOLESARSTVO Merckx športnik leta BRUSELJ, 14. - Italijanska ko lesarska hiša Mol teni. ki ima letos v svojih vrstah tudi prestižnega belgijskega kolesarja Eddyja Mer-ckxa, se bo udeležila francoske etapne dirke »Tour de Francev. To .je danes izjavil tehnični vodja hiše Molteni Giorgio Albani, ki je napovedal nastop svojih kolesarjev tudi v dirki po Sardiniji, v dirki Pariz - Nica, v vseh vožnjah veljavnih za svetovni pokal ter na Giro dTtalia. Albam je tudi napo- ............................................ PO ZADNJIH NEUSPEHIH PROSEŠKE ENAJSTERICE Claut zamenjal Pescatorija kot tehnični vodja Primorja tovi trener bo uradno nastopit v soboto, 16. januarja F® zadnjih uspehih je vodstvo Pri-1 Bostonu ter 5. februarja v Nevv rj*!* sklenilo oprostiti trenerja Pe- Yorku. Trije atleti so Azzaro, Are-^atorija in poveriti tehnično vod- se in Del Buono. J**® Mariu Clautu, bivšemu nogo-jAetošu Triestine. Claut je v vlogi ijU®fja branilca več let branil barve nestine, ko je moštvo nastopalo * y A ligi. Pescatori bo na vsak ujcin ostal na razpolago Primorju ot igralec. Novi trener Claut bo Jadno predstavljen nogometašem v f**«, 16. t.m. ob 20.30 v Luxevi na Proseku. Že naslednjega j?® bo novi trener na proseškem Sfisču imel priliko, da vidi vse ^Sometaše na delu. Moštvo Primorje B bo v okviru O^enstva III. amaterske lige igralo t>®. Proseku proti enajsterici COOP. •lt.ln>0rie A pa bo izkoristilo nedelj-1 .Počitek za trening - tekmo proti •Jajsterici Zaule, ki nastopa v III. 6"aaterski ligi. B. R. MR3Z1WWB ^se, Azzaro in Del Buono Zvabljeni v ZDA Rim. Ameriška atletska tu7® ie povabila tri italijanske a-J*? na vrsto srečanj, ki bodo 29. januarja v Nevv Yorku in Prisotnost Italijanov je zagotovljena, samo A rese bo odločil po krosu petih mlinov. Na potovanju, na katero se bodo podali 24. januarja, jih bo spremljal tehnični vodja Pagani. vedal, da namerava Eddy Merckx postaviti nov svetovni rekord v enourni vožnji na kronometer. Eddyja Merckxa so medtem izvolili v Franciji za športnika leta. Referenduma se ie udeležilo veliko število novinarjev iz skoraj vseh držav sveta. Na drugo mesto se je uvrstil znani brazilski nogometaš Pele, na tretje sovjetski dvigalec uteži Aleksejev. Na lestvici najboljših sta tudi Ničičin, ki je četrti ter Grk Papamikolau, peti. FRANKFURT, 14. - Tretje me sto, ki ga je nemška nogometna reprezentanca osvojila na svetovnem prvenstvu v Mehiki ie stalo nemško nogometno zvezo 200.000 francoskih frankov (22.000.000 lir). Prireditelji SP so odšteli nemški zvezi približno 1.300.000 francoskih frankov za tekme, ki jih je nemška reprezentanca odigrala v Mehiki, medtem ko trdijo Nemci, da so .jih priprave in potovanje stali približno 1.500.000 frankov. KOŠAŠKA Šare in Kralj (srednja dva na sliki) sta bila med tekmo mlajših mladincev Eor - Don Bosco najboljša strelca #plavih» MLADINSKA KOŠARKA V prijateljski tekmi poraz Borovih mladincev Borovi mlajši mladinci so v sredo odigrali prijateljsko tekmo proti košarkarski ekipi Libertas iz Trsta, ki nastopa v promocijskem prvenstvu. LIBERTAS TS - BOR 64:59 (23:17) Borova postava: Švare 8, Valter Hrvatič 6, Kralj M. 12, Stojan Hrvatič 2, Kralj R. 11, Štokelj 4, Kafol 8, Kapdč, Francia, Podobnik 6. Prosti meti: Bor 7:12, Libertas Ts 2:6. «Plavi» so zelo dobro začeli, saj so vodili kar z 10:0, nato pa so nasprotniki uredili svoje vrste in nadoknadili zamujeno. Tekma je bila od tedaj vseskozi izenačena in igralci Libertasa so le v končnih minutah strli odpor požrtvo valnih borovcev, k: so tokrat zadovoljivo igrali. Na splošno so se vsi dobro izka zali, kar .je seveda zelo razveseljivo, saj čaka »plave* v nedeljo odločilno srečanje doma proti POM. b. L * * * RIM, 14. — Tekmovalna komisija italijanske košarkarske zveze je priznala vse izide nedeljskega kola A lige, razer. tekme Virtus Norda - Snaidero Videm zaradi priziva, ki ga je vložila bolonjska ekipa. Igralca Paola Violo so diskvalificirali za eno prvenstveno kolo. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuninmiiiiiiiiiiiiiiniiiiinia V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI Jutri na stadionu Prvi maj derbi med Bregom in 01ympio Obe ekipi sta še brez točke na lestvici V drugem kolu moške odbojkarske D lige bo ekipa Brega nastopila v slovenskem derbiju proti 01ympii. Igralci 01ympie so v prvem kolu igrali proti ekipi ACEGAT in gladko izgubili 3:0. To je treba pripisati dejstvu, da so ekipo ponovno uvrstili v D ligo po odpovedi ALPT B. Igralci se zato verjetno niso mogli zadovoljivo pripraviti v tako kratkem času; poleg tega pa se zdi, da je ekipa v primeri s prejšnjo sezono nekoliko okrnjena. Brežani so v tem tednu, po naivno zgubljeni tekmi proti Kennedy-ju skušali odpraviti nekatere vrzeli, ki so bile v tem kolu očitne. Zlasti so vadili kritje tolkača in zadnje linije, kar je njihovo najbolj ranljivo mesto. Kar se tiče posameznikov so skoraj vsi: v zadovoljivi formi, tako da bi v tem pogledu moral biti trener brez preglavic. Druga plat pa je še vedno statičnost nekaterih elementov, ki niso še dojeli dinamiko sistema in s tem ustvarjajo nepotrebne vrzeli na igrišču. Upajmo torej, da jih bo lekcija v zadnji tekmi končno predramila. Tekma med obema ekipama je odprta vsakemu rezultatu: če ima Breg bolje pripravljeno ekipo, ima pa 01ympia mnogo bolj izkušene e-lemente, kar se seveda ne sme pod- Rudi Škrinjar med tekmo Breg - Kennedy uspešno »odpira* blok Furlanov cenjevati, saj je v takih tekmah prav izkušenost včasih odločujoča. Igra bi morala biti dokaj razburljiva in agonistično veljavna, saj gre za dvoboj med našima edinima predstavnikoma v D ligi. Obe ekipi bosta hoteli vsekakor iztržiti ves dragocen izkupiček in s tem popraviti svoj položaj na lestvici. Tekma bo na stadionu «1. maj* v soboto, 16. januarja. S. R, ALPINIZEM Na Danskem pripravljajo alpinistično odpravo, ki se bo lotila prav posebnega podviga: prečiti namreč namerava ves velikanski otok Gro-enland. Ta odprava, katero bo vo cSl eden najboljših danskih plezalcev John Andersen, ne bo opravila ponovitve legendarne Nanseno-ve poti, ki je merila «le» 300 km, ampak bo prečila otok po kontinentalnem ledu v dolžini 1400 km. Andersen bo še s tremi člani odprave krenil na pot iz Angmagssa-lika v zadnjih dneh aprila, skupinica bo nato nadaljevala pot mimo fjorda Kangerdlugssuatsiaqa, ledenika Francija, Mont Forela (kjer bodo v bližini opravili nekaj vzponov na 2.232 m visoki Ingolfsfjaeld), cilj pa bo v Nigssuaqu pri Jakob-shavnu. Pogumni planinci menijo, da bodo to dokaj težavno prečenje opravili peš, brez sani in vprežnih psov, v treh mesecih. ATLETIKA Urbančičeva 56,13 MELBOURNE, 14. — Jugoslovanska atletinja Nataša Urbančičeva, ki že dalj časa živi v Avstraliji je na nekem altetskem mitingu v Melbournu vrgla kopje 56,13 m daleč. Jugoslovanski ženski rekord v tej disciplini je 57,06 m, kar dokazuje, da je Urbančičeva trenutno v zelo dobri formi. Atletinja bo dopotovala v Jugoslavijo v začetku junija in bo v domovini opravila zadnje priprave pred evropskim prvenstvom v Helsinkih. OD 25. 00 29. MAJA mmmm Na dirki «Alpe‘Adrija» letos štirinajst ekip Tekmovanje bo imelo sedem etap - Proga bo vodila tudi po Italiji - Start v Pulju, cilj v Ljubljani PULJ, 14. — Peta amaterska ko-. to, da mu odvzamejo vozniško do- PREDOLIMPIJSKE ZANIMIVOSTI Koliko bodo v Muenchnu veljale vstopnice za 01 Tudi za razmeroma malo denarja bo mogoče precej videti lesarska dirka Alpe-Adri.ja bo letos na sporedu v času od 25. do 29. maja. Razdeljena bo na sedem etap. Start bo imela v Pulju, proga bo delno vodila po Italiji in Avstriji, zaključila pa se bo v Ljubljani Dirke se bo udeležilo 84 dirkačev, Id bodo branili barve 14 moštev. Svoje ekipe so prijavile Italija, Avstrija, Švica, Zahodna Nemčija, Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija. Italijo bodo zastopala tri moštva iz Veneta. Posamezne etape bodo naslednje: TOREK, 25. MAJA 1. etapa: Pulj - Opatija 95 km: 2. etapa: krožna dirka po Opatiji na kronometer za posameznike 18 km. SREDA, 26. MAJA 3. etapa: Opatija - Lignano, 155 km. ČETRTEK, 27. MAJA 4. etapa: Lignano - Paularo, 140 km. PETEK, 28. MAJA 5. etapa: Paularo - Celovec 156 km. SOBOTA, 29. MAJA 6. etapa: Celovec Ljubljana, 1.35 km: 7. etapa: krožna vožnja po Ljubljani na kronometer za posameznike 20 km. Ves del tekmovanja, ki bo potekal po italijanskih cestah, bo organiziralo združenje. Videmsko kolesarsko AVTOMOBILIZEM Včeraj so pokopali Giuntija MADRID, 14. — Nadaljujejo se polemike po tragični smrti italijanskega avtomobilskega dirkača Giuntija. Danes je povedal svoje tudi španski avtomobilist Jose Maria Juncadella, ki se je udeležil tragične dirke za volanom ferrarija 512 S in se je uvrstil na 5. mesto. »Nesreča je skoraj nepojmljiva in absurdna. Nemogoče je misliti da je lahko dirkalec s toliko izkušenostjo, kot je Beltodse, kar tako porival svoj stroj po pisti. Najmanj, kar bi ga lahko doletelo je voljenje. Gotov sem, da je Boltoise zakrivil Giuntijevo smrt nehote, to pa ga ne rešuje krivde*. V Rimu so medtem nesrečnega Giuntija danes pokopali. Pogreb se je udeležila velika množica ljudi, ki so se hoteli tako oddolžiti spominu mladega italijanskega pilota. Vroč« tribune NIKOZIJA, 14. — Med tekmo O-monia - Pezoporikos, veljavno za ciprski nogometni pokal so bili ranjeni _ štirje .policijski, agenti in precejšnje število navijačev obeh (»kip. Neredi so se začeli ko je sodnik priznal drugi gol Pezopori-kosa: 2.000 gledalcev je vdrlo na igrišče in povzročilo precejšnjo zmedo. Zmagal je vsekakor Pezoporikos 2:1. Prirediteljski odbor olimpijskih 1 ger v MUnchnu je objavil cene vstopnic za vse športne panoge, ki bodo na sporedu, kot tudi za otvoritveno in zaključno svečanost. Cene niso preveč visoke, če upoštevamo, da gre za olimpijske igre in tudi z 10 markami bo mogoče, na primer, videti finalna tekmovanja v atletiki ali plavanju. Prireditelji seveda računajo na zelo velik obisk in na gotovo razprodajo vseh vstopnic. V italijanske lire preračunano bodo vstopnice za posamezne najvažnejše panoge veljale: Otvoritvena in zaključna svečanost: od 3400 do 17.000 lir. KOŠARKA predtekmovanja (zjutraj in popoldne): od 850 do 2.550 lir; predtekmovanja (zvečer): od 850 do 3.400 lir' polfinale: od 1.700 do 6.800 lir; finale: od 2.550 do 10.200 lir. BOKS predtekmovanje: od 850 do 3.400 lir; polfinale: od 1.700 do 6.800 lir; finale: od 2.550 do 10.200 lir. ATLETIKA dopoldanski spored: od 850 lir do 3.400 lir; popoldanski spored: od 1.700 lir do 10.200 lir; zadnji dan: od 3.400 do 13.600 lir. PLAVANJE dopoldanski spored: od 850 lir do 5.200 lir; popoldanski spored: od 1.700 lir do 10.200 lir. TELOVADBA ekipno (večerni spored): od 1.700 do 6.800 lir; finale posamezniki: od 3.400 Ur do 10.200 lir. ODBOJKA predtekmovanje: od 850 do 2.550 Ur; polfinale: od 850 do 4.250 lir; finale: od 1.700 do 6.800 lir. Obiskovalec, ki bi si hotel ogledati na najcenejši način, na primer ves popoldanski atletski in plavalni program, en finale v telovadbi, 4 polfinalne tekme v košarki in prav toliko v odbojki, finale v boksu »n iiiniiiiMiiiiiiiniiHiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Galli evropski prvak MILAN, 14. — Italijan Tomroaso Galli je premagal Španca Aiso Marina in osvojil naslov evropskega prvaka boksarske srednje .junior kategorije. Galli .je izvojeval zma go no točkah v 15 krogih. Italijan .je pred tem srečanjem bil prvak peteUnje in peresne teže. Zadnji naslov .je zgubil proti Špancu Le-gri. Gaili je tehtal 58,200 kg, Marin pa 58 kg. SMUČANJE ST. MORITZ, 14. - Mladi avstrij ski smučar Hans Kogler si je da nes med treningom zlomil nogo. otvoritveno svečanost, bi moral izdati za vstopnice približno od 50.000 do 60.000 lir. Navedeni program je pa tako obsežen, da ga je mogoče časovno le težko speljati. Mnoge panoge se bedo namreč odvijale istočasno ali pa v oddaljenejših arenah, skupno pa gre za okoli 80 ur prisostvovanja športnim dogodkom ali skoraj 6 ur dnevno. Seveda smo računali samo na popoldanske programe ali na večerni del tekmovanj, kar napor obiskovalca še poveča. Obiskovalec, ki bo na vsak način hotel videti vse to, bo res nekaj več izdal za vstopnice, prihranil pa bo na hrani. . . ker ne bo imel časa za večerjo! - lin - NOGOMET Argentina-Franeija 2:0 MAR DEL PLATA, 14. - Argentinska nogometna reprezentanza se je oddolžila Franciji za poraz. Pred 20.000 gledalci so Argentinci pre-magaU Francoze 2:0. Prejšnji petek je Francija porazila domačine z dokaj nenavadnim rezultatom 5:3. Argentinci pa kljub zmagi niso popolnoma zadovoljili, saj so Francozi v prvem polčasu večkrat prevzeli pobudo v svoje roke in nevarno oblegali vrata domačinov. hokej na ledu V meddržavni prijateljski tekmi v hokeju na ledu .je v Ljubljani reprezentanca Romunije premagal« Jugoslavijo s 5:3 (3:2, 1:1, 1:0). S AH Jutri se bo v Slatini Radenci v Sloveniji pričelo jugoslovansko državno žensko šahovsko prvenstvo. Za ta turnir se je prijavilo 18 ša-histk. ATLETIKA MELBOURNE. 14. - Znani avstralski atlet Ron Clarke se je po končani športni karieri zaposlil... kot filmski cenzor. KOŠARKA MALINES, 14. — Simmenihal se je uvrstil v četrtfinale mednarodnega košarkarskega tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Milančani so sinoči premagali Racing Mali-nes s 75:71 (42:37) v povratnem srečanju tega tekmovanja. Italijani so zmagali tudi v prvi tekmi, In sicer s 96:74. Najuspešnejši strelec italijanskega moštva je bil Mašini, ki je dosegel 20 točk. »Bela šola* SPDT pri Sv. Antonu, v kateri osvaja svoje prve smučarske veščine nad sto mladih tečajnikov 31. Prvi bataljon Istrskega odreda , Tl so ja neznanih razlogov izgubili zvezo z našo umika-L*0 se kolono ta krenili desno proti vasi Pavliči ter se SjlU v gozdiček pod njo. Pozneje so Nemci opazili Zupan-in Glavinovo, ki jo je bil poslal Zorc v izvidnico ter sijali proti njima s strojnico in oba zadeli. Sreča Je bila . tem, da Ju sovražni vojaki niso dobili. Mrtvo Cvetko Potem domačini pripeljali na Trsek z vozom in jo na r^ačem pokopališču pokopali. Zupančiča pa smo prenesli . bolnišnico pod Beko, kjer se Je zdravil do začetka septem-j^Nato pa smo ga skupaj z drugimi prenesli v bolnišnico v. Fodobno kot Trseku, so se Nemoi približali tudi Borštu, Je bila komanda mesta Koper in Jo napadli. V vasi so motorno kolo, ki so ga uporabljali naši, ta zažgali a je težko ranjenih. Ko je izbruhnil požar je bilo v stavbi 94 oseb. Reševalne skupine in gasilce je procej oviral gost dim, ki je napolnil stavbo. Oblasti so seveda uvedle preiskavo, da Dispozicije finančnega ministrstva o plačilu taks za državne koncesije Tisti, ki še niso plačali dodatne takse 400 lir za vozniška dovoljenja, morajo to storiti do 27. januarja s poviškom 10 odstotkov RIM, 14. — Finančno ministrstvo je danes sporočilo nekaj dispozicij o plačilu taks za državne koncesije v zvezi z vozniškimi dovoljeni. Vozniki, ki niso plačali dodatne takse v višini 400 lir do 28. decembra — kakor je predvideval vladni dekret — morajo opraviti plačilo do 27. januarja. Plačati pa bodo morali tudi globo v višini 10 odst., to je 40 lir. Plačilo dodatne takse in globe lahko izvedejo tudi skupaj, tako da položijo na poštni tekoči račun št. 36000 — prvi prad za dohodninski davek v Rimu (IGE) — znesek 440 lir. Za v Siciliji izdana vozniška dovoljenja morajo vozniki plačati isto takso na poštni tekoči račun 7/3400. Precejšnja globa je predvidena za taste, ki ne bodo opravili plačila v predvidenem roku. Višina globe bo nihala od dvakratnega zneska dodatne takse — torej 800 lir — do šestkratnega zneska iste — 2.400 lir. Dodatno takso morajo plačati brez izjeme vsi, ki so v preteklem letu plačali takso za državne koncesije v tedaj določeni višini. Za leto 1971 je predviden rok za plačanje taks državne koncesije do 28. februarja, kot običajno s ko-leki. Kdor je pa plačal dodatne takse v višini 700 lir — kakor je predvideval vladni dekret z dne 27.8.1970 št. 621 — ima pravico, da odšteje od takse za leto 1971 znesek 350 lir. V tem primeru ne bo plačal takse z znamkicami, temveč po poštnem tekočem račun št. 46000. Poštno potrdilo bo moral seveda priložiti, skupaj s potrdilom o plačilu zneska 700 lir, vozniškemu dovoljenju. Poprečno v Jugoslaviji največ prometnih nesreč BEOGRAD, 14. - V Jugoslaviji se poprečno pripeti največ prometnih nesreč v razmerju z obstoječimi vozil. Podatke v tej zvezi lahko najdemo v uradni statistiki, na podlagi katere so ugotovili, da je v Jugoslaviji na tisoč privatnih vozil 8,2 žrtev prometnih nesreč, v Nemčiji 2,5, v Italiji 1,1, v Francija in Anglija 0,7. Izvedenci pripisujejo izredno visoki odstotek prometnih nesreč pomanjkanju cestne vzgoje tako pri voznikih kot pri pešci. Precej važno vlogo pa verjetno ima pri tem rakovi izpustitvi. MiiiiitiiHimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitimtiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii bi odkrile vzroke požara. PRIHOD LETALA V SANTIAGO JE PRENAŠALA TELEVIZIJA BRAZILSKI JETNIKI SO KONČNO DOSPELI V ČILE PRIČAKUJEJO SE VESTI 0 POSLANIKU BUCHERJU Predsednik Medici je podpisal dekret, s katerim so jetniki prenehali biti brazilski državljani - Na letališču so jetnike pričakali čilski funkcionarji in politični begunci, ki jim je Čile nudil zatočišče PROTESTNI TELEGRAM ITAL. SINDIKATOV ŠVICARSKI VLADI Odnos švicarskih sindikatov do tujih sezonskih delavcev Ukinitev statusa sezonskih delavcev bi v Švici onemogočila vsako težnjo po stabilizaciji - Vrsta reakcij in komentarjev na izjave obojih sindikatov SANTIAGO DE CHILE, 14. — Letalo vrste »boeing* letalske družbe »Varig*, kd je s 70 političnimi jetniki odpotovalo tri minute po polnoči (po brazilskem času) iz Rio de Jaoeira, je danes zjutraj ob 8.21 (po italijanskem času) dospelo v Santiago de Chile. Z izpol nitvijo tega pogoja so se tako zaključila pogajanja med brazilsko vlado in gverilci za izpustitev švicarskega poslanika Enrica Bucher-ja, ki je bil ugrabljen pred enim mesecem in enim tednom. Vsak čas se sedaj pričakujejo vesti o posla- S SKLEPOM PREDSEDNIKA AHIDZA V Kamerunu pomilostili črnskega katoliškega škofa Zavrnjena pomilostitev treh obsojencev YAUNDE, 14. — Predsednik kamerunske republike Ahmadu Ahidžo je danes pomilostil msgr. Alberta Ndongma, škofa v Nkongsambi, ki je bil 6. januarja obsojen na smrt zaradi zarote proti predsedniku republike. Smrtna kazen je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Predsednik Ahidžo pa je na drugi strani odbil pomilostitev v korist Ernesta Uandia. ki je bil voditelj tajne organizacije «Zveze prebivalstva Kameruna». Uandie je bil obsojen na smrt na »procesu upora*. Kamerunski predsednik je nadalje potrdil smrtni obsodbi, ki zadeva Gabriela Tabeua, ustanovitelja gibanja »Svetega križa» in Raphaela Uandiom in msgr. Ndongmom. bil Uandiov osebni tajnik. Pomiloščena pa sta bila Celestin Takala, član organizacije »Svetega križa» in Mathieu Njasser, ki je bil Uandiev osebni tajnik. Vest o pomilostitvi je naletela na pozitiven odmev v Vatikanu. Pripominjajo, da so vatikanski krogi takoj po obsodbi izrazili upanje, da bo kamerunski predsednik rešil življenje črnskemu škofu. Iz Dakarja pa je prišla vest, da je radijska postaja v Konakriju zanikala, da bi tamkajšnje oblasti aretirale msgr. Gomeza, katoliškega škofa v Kankanu v Zgornji Gvineji. Pred dnevi je konakriški katoliški list «Afrique nouvelle* pisal, da so gvinejske oblasti aretirala dva škofa, in sicer že omenjenega Gomeza in konakriškega škofa Ray-monda Čidimba. Vatikanski krogi sklepajo na podlagi demantija k>v nakriških oblasti, da je bil Čidimba v resnici aretiran. Predsednik Anuar El Sadat Je danes izrodil odlikovanje posadki papirusovega čolna «Rha 11», s kate-■hn so Thor Hejsfdshl In njegovi tovariši prepluli Atlantski ocean od maroške obale do otokov Barados Na letalu je bilo skupno 118 o-seb: 70 bivših jetnikov, tri hčerke zakoncev, ki so bile v brazilskih zaporih, 35 policijskih agsntov in deset članov posadke. Med izpuščenimi jetniki .so tudi italijanski državljan Roberto Antonio Fortini, ki je sodeloval z organizacijo »Revolucionarna ljudska avangarda* (prav la organizacija ;e izvedla u-grabitev švicarskega poslanika; in francoski državljan Rene Luis Lau-gary de Carvalho, član brazilske komunistične partije. Malo pred odhodom so jetnikom prebrali dekret predsednika Ernilia Garrastazuuja Medicija, s katerim so prenehali biti brazilski državlja ni. Predsednik Medici je namreč z dekretom določil, da se 68 jetnikov do smrti ne sme vrniti v Brazilijo, Franzoza in Italijana pa je obsodil na izgon. Na letališču se .je zbralo mnogo sorodnikov, ki se pa tudi niso smeli približati odhajajočim. Jetnike so na leatlišču v Satia-gu de Chile funkcionarji čilskega notranjega in zunanjega ministra, časnikarji in fotografi ter množica brazilskih političnih izgnancev. Ko je letalo pristalo in so jetniki začeli stopati z letala so navzoči zapeli čilsko narodno himno. Vsakega jetnika posebej so fotografirali, slike pa je takoj oddala televizija. Brazilski gverilci so namreč postavili pogoj, da bodo izpustili Bucherja, ko bodo časopisi objavili sliko o pristanku letala in izstopu jetnikov. Brazilska vlada je skušala vse nekoliko pospešiti tako, da je slike oddajala direktno televizija. Ostali časnikarji pa se niso smeli približati jetnikom, katere je tudi čilska vlada zaprosila, naj bi ne dajali izjav. Prošnjo čilske vlade so dosledno spoštovali. Letalo je malo po prihodu spet odletelo v Brazilijo, jetnike pa so pospremili v neko profesionalno središče, kjer se bodo lahko odpočili. Nestrpno se sedaj pričakujejo vesti o Bucherju. Predvideva se, da ga bodo gverilci pustili na kakem zapuščenem mestu, kot se je že zgodilo ob izpustitvi ameriškega poslanika Elnrioka. Verjetno se bo Bucher sam javil čez nekaj ur. Avstrijski zunanji minister na Poljskem VARŠAVA, 14. - Včeraj je prispel na tridnevni uradni obisk v poljsko glavno mesto avstrijski zunanji minister Kirchschlaeger, katerega je ob prihodu pozdravil poljski zunanji minister Jedrychowski. Avstrijski zunanji minister je ob prihodu izjavil, da je minilo deset let, ko avstrijski minister obišče Poljsko ter omenil predvidene razgovore o dvostranskem sodelovanju. Omenil je tudi, da je bila Poljska med prvimi vzhodnimi državami, ki je, po SZ, podpisala avstrijsko državno pogodbo iz 1955 leta. Sovjetska zveza bo uvažala nafto? MOSKVA, 14. — Sovjetska zveza, ki je sedaj ena velikih izvoznikov nafte, bo verjetno v bodočnosti »črno zlato* še uvažala, kot je izjavil Rafkat Mingarejev, sovjetski podrmnister za črpanje nafte in naravnih plinov. Morebitni uvoz nafte ne pomeni. trebna za cenejše dobavljanje na razne predele države. Po mnenju Mingarejeva se še večno predvideva, da se bo proizvodnja čez 10 let dvignila na 645 milijonov ton proti 352 milijonom iz lanskega leta. Z dodatkom 25 milijonov ton katere bi morale čez približno 10 let letno pridelati druge evropske socialistične države, bi se skupna proizvodnja socialističnega tabora gibala med 650-670 milijoni ton. Potrošnja in izvoz bi se moral v istem obdobju gibati okoli 680 milijonov ton. Razlika je torej relativno majhna in ne predstavlja velike skrbi. Vzroki morebitnega uvoza s strani Sovjetske zveze niso torej povezani z morebitno manjšo proizvodnjo, temveč s cenejšim načinom dobave na oddaljenejša področja, Id nimajo lastnih vrelcev, ki pa so lahko dosegljiva uvoženi nafti. Gradnja naftovodov in črpanje je v ogromni deželi kot je Sovjetska zveza razmeroma drago, zato smatrajo strokovnjaki, da bi bilo cenejše oskrbovati nekatere predele z uvoženo nafto, domače o-stanke pa izvažati. Primer morebitnega uvoza ni povsem nov v SZ, ki že redno kupuje cenejši naravni plin v Perziji, svojega pa nato prodaja za-padndm državam Evrope. Sovjetska zveza odjema sedaj nekaj nafte tudi v Egiptu v zamenjavo za tehnično in materialno pomoč. Mingarejev je tudi izjavil, da znašajo sovjetske investicije v naftno industrijo milijarde rublov in da ta panoga lepo napreduje. Začetek procesa proti Miroijubu Laziču (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Pred okrožnim sodiščem v Titovem Užicu se je pričeto danes razprava proti 27-letne-mu emigrantu Miroijubu Laziču iz Užtoke Požege. Lazič je obtožen, da je kot član jugoslovanske antiko-munistične organizacije v Parizu 1964. leta vrgel steklenico z vnetljivo zmesjo na zastopstvo jugoslovanskega Aerotransporta ln turistične zveze Jugoslavije v Parizu in da je Istega leta, skupno s so-delovalcl, skušal ubiti pravnega ništva v Parizu dr. Milutinoviča Po tem dogodku so francoske oblasti prepovedale delo organizacije in voditelje organizacije pregnale iz dežele. Lazič je iz Francije odšel v Zahodno Nemčijo, kjer je nadaljeval svoje protijugoslovansko delovanje. Junija lani, ko je nezakonito prispel v Jugoslavijo, je bil blizu Kranja v Sloveniji aretiran. Na današnji razpravi se je Lazič trudil, da bd se prifcašaal kot žrtev emigrantskih krogov. B. B. ŽENEVA, 14. — Med včerajšnjim sestankom v Bernu je švicarska vlada razpravljala tudi o prekinjenih razgovorih italijansko - švicarske komisije in o stanju italijanskih delavcev v Švici. Kakor je znano, se je mešana komisija sestala najprej oktobra v Rimu, nato pa še od 14. do 18. decembra lani v Bernu. Sestanek so prekinili, ko je italijanska delegacija odločno zahtevala, naj se reši problem italijanskih sezonskih delavcev, tako da se sploh odpravi status sezonskega delavca. Ta problem zadeva približno 120.000 italijanskih državljanov, ki so sezonsko zaposleni v Švici. Jasno pa je, da švicarska delegacija ni hotela o tem razpravljati, saj skuša švicarska vlada na vse načine omejiti število tujih delavcev, posebno pa omejuje število sezonskega delavstva »stabilizacijski* zakon, ki so ga v Švici izglasovali marca lani. Švica je sicer pristala, da 4000 sezonskih delavcev dobi dovoljenje za redno delo, kar predstavlja približno 3 odst., torej popolnoma nezadovoljivo število. švicarska vlada je med včerajšnjim sestankom popolnoma odobrila delo svoje delegacije, saj bi drugačna odločitev ne ustrezala sedanji švicarski gospodarski politiki. Delo mešane komisije ni zadovoljilo italijanskih sindikatov. CGIL, CISL in UIL, ki so takoj ob zaključku zasedanja mešane komisije izdali poročilo, s katerim so zahtevali od italijanske vlade, naj skuša zavirati vstop Švice v EGS. Na to zahtevo so odgovorili švicarski sindikati, po mnenju katerih bi lahko tak dogodek samo oškodoval italijanske delavce, ki bi prvi občutili povečanje napetosti. Zahodnonemški minister za deio Walt«r Arndt na obisku v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Član zveznega Izvršnega sveta in predsednik odbora za vprašanja zaposlitve v inozemstvu Jerkič je sprejel danes ministra za delo in socialno skrbstvo Zahodne Nemčije Walterja Arndta, ki je gost zveznega izvršnega sveta. Med razgovorom, ki so se ga udeležili tudi drugi Jerkičev! sodelavci se je ugotavljalo, da je dosedanje sodelovanje za zaposlitev jugoslovanskih delavcev bilo zelo ko-listno in da je pomagalo pri rešitvi nekaterih problemov in pomanjkljivosti. Jerkič in Arndt sta se dogo. vorila, da bo bodoče sodelovanje posvečeno predvsem izboljšanju pogojev dela jugoslovanskih delavcev v Zahodni Nemčiji. Ivo Jerkič in Arndt sta seveda poteg tega razpravljala tudi o nekaterih drugih vprašanjih skupnega interesa. Minister za delo in socialno skrbstvo Zahodne Nemčije Arndt je o-biska! tudi predsednika sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dušana Petroviča. V razgovoru, ki se ga je udeležil tudi tajnik sveta Dizdare-vič, sta se dotaknila vrste vprašanj v zvezi s sodelovanjem Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Pri tem je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja odnosov med nemškimi in jugoslovanskimi sindikati. Posebno pozornost so posvetni konkretnim ukrepom za izboljšanje življenja in dela jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v Zahodni Nemičjl. B. B. Policijske oblasti so v ZDA aretirale nekaj katoliških duhovnikov pod obtožbo, da so pripravljali zaroto proti ameriški vladi. Na sliki (v sredini): nuna Elizabeth Mc Alister, ki je bila tudi aretirana Tri italijanska največja sindikal; na združenja so poslala protes® telegram tudi švicarski vladi. V odgovor na ta telegram je združenjf švicarskih sindikatov izdalo poročilo, s katerim poudarja, da bodo švicarski sindikati vedno zagovarjali pravico tujih delavcev do menjave dela in kraja in da bodo vedo0 nasprotni vsakemu omejevanju svobode tujih delavcev. »Ukinitev statusa sezonskih delavcev, ki bi v trenutku postali stalni delavci, nadaljuje poročilo, bi pa onemogoča* vsako težnjo po stabilizaciji in orne jiitvi tuje delovne sile v Švici, kat smo si postavili za cilj.* Telegram treh italijanskih sindikalnih konfederacij švicarskemu zv«*' nemu sv*tu in poročilo švicarskega sindikalnega združenja sta seveda povzročila vrsto komentarjev in r* akcij, ki jih je zabeležil švicars® tisk. Nihče ne zanika problema se zenskih delavcev, mnogi se pa zgražajo nad »izsiljevanjem* italijansk® sindikatov. Konfederacija švicarske g a patronata je v svojem tedenskem listu zabeležila skoraj gro® njo: «Bolje bi bilo, da bi odprli vre ta izseljencem iz drugih dežel, saj kvaliteta italijanskih delavcev k dneva v dan pada, ker se veča Stavilo prebivalcev iz južne Italija-Verjetno bomo morali v kratke® spremeniti našo politiko priseljevanja ...» Dnevnik «Tribune de Geneve* nekako podpira zahteve in protest italijanskih sindikatov in poudarja, d* bernska vlada ne bo zanemarja®j morebitnih italijanskih posegov ( Bruslju. Mnogi časopisi — med katerimi »Journal de Geneve* — govorijo o prisotnosti italijanskih delavcev v Švici kot o «politični nevarne sti», saj bi lahko italijanski sindikati poskušali poseči direktno v Sv*’ ci, kar bi lahko samo zaostrilo napetost in povzročilo nevarne reakcije, do katerih je skoraj prišlo ** časa Schvvarzenbachove pobude. Srbsko vrhovno sodišče omililo kazen študentu Vladimiru Mijanoviču BEOGRAD, 14. — Vrhovno sodišče Srbije je zmanjšalo obsodb5 Vladimiru Mijanoviču, absolvent filozofske fakultete in bivšeu"1 predsedniku fakultetskega odi**® zveze študentov Beograda, na 0°° leto. Mijanoviča je lani okrožno te dišče v Beogradu obsodilo na 0°° leto in 8 mesecev strogega zapo4* zaradi sovražne propagande. V rite4, no sodišče je ugotovilo, da je krožno sodišče pravilno oče«1® stvarno stanje, zmanjšalo pa je k®' zen zaradi mladosti Mijanoviča k1 ker do sedaj še ni bil nikoli k#* novan. «Moč teme» v Gorici (Nadaljevanje s 1. strani) _____________________________** ZKPO iz Nove Gorice Darij Brate*1 celotni ansambel Primorskega drste skega gledališča iz Nove Gori0* Itd. Nadalje so bili prisotni vsi vil-nd politični in kulturni delavci ® Gorice, kritiki italijanskih listov H® Kakor smo že uvodoma poved** je občinstvo toplo pozdravilo g®’ dališke igralce za njihovo izvrst*® podajanje vlog, pri tem pa je ® prav posebej nagradilo s plosk* njem svojo rojakinjo, Goričani® Bogdano Bratuževo. K uspehu ® pripomogli prav vsd igralci kal®* tudi Jožko Babič, ka je igro i*®" ral. Ob zaključku je SPZ pode*®* igralcem lep koš cvetja. svetnika jugoslovanskega veleposla- ČETRTA AMERIŠKA ODPRAVA NA ZEMELJSKI NARAVNI SATELIT V načrtu osvojitev stožcev ega kraterja» Shepard in Mitchell bosta prehodila več kot 3 km poti CAPE KENNEDY, 14. - Ustanova NASA je objavila načrt poleta odprave »Apolla 14». Po tem načrtu bosta vesoljca Alan Shepard in Edgar Mitchell pristala z lunarnim modulom »Antares* na Luni v petek, 5. februarja ob 10,16 po srednjeevropskem času. Člani odprave, to je že imenovana vesoljca in Stevvart Roosa, ki bo upravljal matično ladjo, bodo odpotovali s Kennedyjevega rta 31. januarja ob 21.23 po srednjeevropskem času. Lunami modul »Antares* bo pristal na področju visokih planot severno od kraterja Fra Mauro. Shepard in Mitchell bosta preživela na Luni 33 ur ter se bosta v tem času da bo proizvodr\ja čez približno 10.dvakrat »sprehajala* po njeni povr-let začela padati, temveč bo po-1 šini. Vsakikrat bosta preživela zu- naj »Antaresa* po 4, oziroma 5 ur. Pri drugem »sprehodu* se bosta povzpela na »stožcev krater*, ki je visok več kot 200 metrov. Vsega skupaj bosta prehodila več kot tri kilometre poti. Za raziskovanje Lunine površine bosta uporabila nekakšno samokolnico, ki jima bo pomagala prevažati razne znanstvene instrumente. Na Lunini površini bosta med drugim namestila aktiven in pasiven seizmo-meter (potresomer), en odkrivalec ionov ter merilec z mrzlo katodo. Ti instrumenti bodo merili tok, gostoto in jakost ionov v bližini Lune. Poseben aparat pa bo meril jakost protonov in elektronov sončnega izvora. Poseben magnetomer pa bo beležil spremembe magnetnega polja med »sprehodom*. V bližini lunarnega modula bosta Shepard in Mitchell namestila aparat z žarki »laser*, ki bo omogočil izmeriti točno razdaljo od Zemlje do Lune. Glasnik NASA je pojasnil, da znaša premer »stožčevega kraterja* 300 metrov, globok pa je 75 metrov. »Antares* se bo ločil od matične ladje 18 km nad Lunino površino (v primerih »Apolla 11» in »Apolla 12» se je lunarni modul ločil že 100 km nad Luno. »Antares* bo razpolagal tudi z dodatnimi 15 sekundami za iskanje primernega kraja za pristanek. V Houstonu se je medtem nadaljevala druga letna konferenca o se-lenologiji na kateri je navzočih več kot 500 učenjakov z vsega sveta. Debate in diskusije na konferenci so zelo žive. Mnenja o nastanku našega naravnega satelita so deljena in včasih popolnoma nasprotna. $ eni strani so na primer učenjaki, v trdijo, da je imela Luna nekoč vte če jedro, drugi pa pravijo, da “ bila vedno hladna. Zelo zanimive pa so izjave Golesa z oregonske univerze, ki ® dl, da bi morali znanstveniki lagati z 20 različnimi luninimi meninami, ki naj bi jih dobili iz pff toliko različnih krajev. Takega la človek ne more opraviti ter JJ bilo zato najbolj koristno, če bi * uveljavil sovjetski način razisk*^ Lune z avtomatičnimi postajami' ,, Na kraju je treba še omeniti, je Sovjetska zveza izstrelila urnfP satelit vrste »Kozmos* s štev*J[ 391. SZ je nadalje podpisala z ***’, ško republiko čad sporazum za ' gradnjo opazovalnice umetnih s*** litov.