PRIMORSKI DNEVNIK PoStnina Platona v gotov in Abb. postale I gruippo 1 ■ Cena 40 lir Leto XIX. Št. 153 (5528) TRST, sobota 29. junija 1963 IZMENJAVA NOT MED ZDA, ZSSR IN ANGLIJO PRIHOD PREDSEDNIKA SOVJETSKE VLAD E V VZHODNI BERLIN ih III i Trojna konferenca v Moskvi bo 15. julija Izredni ukrepi angleške policije za Kennedyja Mac Millan še nima določenega stališča glede večstranske atomske sile za razgovor s Kennedyjem - Schroeder si želi boljše odnose s SZ WASHINGTON, 28. — Moskva, Washington in London so si izmenjali note glede datuma o začetku razgovorov, ki naj bi privedli do sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov, in se dogovorili, da se bodo ti razgovori začeli 15. julija. Predstavnik državnega departmaja je s tem v zvezi dejal, da se državni podtajnik za politične zadeve Averell Harriman u-tegne, na svoji poti v Moskvo, ustaviti v Londonu, da bi se pomenil z angleškim zastopnikom na tej konferenci lordom Hailshamom. Po drugi plati pa se je izvedelo, da se ameriška vlada ne strinja z mnenjem, ki ga je izrazil tisk, češ da je Washington baje prejel iz Moskve vesti, ki naj bi opravičevale nade glede rezultata teh razgovorov; nasprotno — se zatrjuje v krogih ameriške vlade — zdi se, da ZSSR namerava vztrajati togo na svojem stališču in da so stališča obeh strank glede tega vprašanja precej vsaksebi. ZSSR baje še ni pokazala, da je pripravljena razpravljati o bistvenem vprašanju inšpekcij na kraju samem. Ko je govoril danes v Wolver-hamptonu, je Mac Millan izjavil nied drugim, da je glede uspeha bližnje konference za dosego sporazuma o ukinitvi jedrskih poskusov, predvsem važno ugotoviti, ali obstaja volja, za dosego tega sporazuma. Pogajanja v Ženevi im drugod niso mogla imeti uspeha, ker «takim vprašanjem ne prideš na kraj, če jih daš' v roke izvedencem)). Mac Millan je hkrati tudi izjavil, da bo na bližnjih volitvah še vedno na oblasti; «če bo vse šlo dobro, če Dom ohranil zdravje in svoje sile, u-pam, da bom vodil konservativno stranko na bližnjih volitvah.)) Iz Londona poročajo, da je Ken-nedy, ki bo prispel jutri v Anglijo na razgovore z Mac Millanom, danes obiskal s helikopterjem irsko mesto Cork, ki je po velikosti drugo mesto Irske. V Corku so se rodili njegovi pradedje po materi. Angleška policija je sprejela vrsto izrednih varnostnih ukrepov v zvezi s prihodom Kennedyja. Policijski agenti ameriške «Special Branch« in angleške Scotland Yard so natančno pregledali celotno področje okrog Birch Grova, rezidence Mac Millana v Sussexu, kjer bo Kennedy prebival med svojim obiskom v Angliji. Angleški in ameriški agenti so pregledali vse hiše, restavracije in gostilne v okolišu in zahtevali od prebivalcev, da obve-ste policijo,- če bi prispela kakršna koli tuja oseba. Birch Grove bodo Zdi se precej logično, da spričo bližnjih trojnih moskovskih raz-govorov za prekinitev jedrskih poskusov, Hruščov včeraj v vzhodnem Berlinu ni direktno odgovarjal na številne Kennedyje-ve govore v Nemčiji in zahodnem Berlinu. Največ kar je dejal, je bilo — ko je govoril o «mno-gih tujih gostih tako na Vzhodu kakor na Zahodu* — sledeče: .Tisti, ki so se prikazali na Zahodu,, so hlastno zatrjevali, da hočejo normalizirati odnose; toda dejstva odkrivajo čisto druge namere.* Dejal pa je, da se strinja z Ulbrichtovo oceno Kennedyjevega potovanja. Ta ocena pa je: 1. Kennedyjev obisk ima značaj dejanja, naperjenega proti nemškemu ljudstvu in proti njegovim interesom za ohranitev miru; 2. Kennedy je skušal naščuvati del nemškega ljudstva proti dru-gefciu delu in 3. v zahodnem Berlinu se je obnašal kot da stoji v nekem mestu v prednji bojni črti. No, glavna vest dneva je z izmenjavo not določen datum moskovske trojne konference za prekinitev jedrskih poskusov, ki se bo začela 15. julija t. 1. Ugibanja o njenem izidu ne povedo mnogo, če izvzamemo Mac Millana, ki je dejal, da odsotnost izvedencev na takih konferencah samo koristi. Mac Millan se bo danes sestal s Kennedyjem, zaradi katerega pripravljajo angleške policijske sile izredne varnostne ukrepe. Trdi se, da Mac Millan pravzaprav še ne ve točno, kakšno stališče bo v teh razgovorih zavzel glede večstranske jedrske sile NATO. Po eni strani je angleška vlada politično naklonjena tej sili, po drugi pa smatra, da bi bila njena vojaška vrednost zelo omejena, tako da se končno lahko reče, da je London v bistvu naklonjen, da se načrt o tej zadevi, vsaj začasno, spravi z dnevnega reda. Kot smo že poročali, sta se v tem smislu že sporazumela A-denauer in Kennedy, za katerega na splošno trdijo v zadnjih dneh, da je v Evropi uporabljal eno govorico za Zahod, drugo pa za Sovjetsko zvezo ter da je I Januš z dvema obrazoma. I V sosedni Jugoslaviji so včeraj izvolili makedonskega Lazarja Koliševskega z; nika glavnega odbora ne zveze, ki je na svojem plenumu nato sklenila kandidirati za predsednika republike Josipu Broza-Tita, za podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča, za predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, za predsednika zveznega izvršnega sveta pa Petra Stamboliča, dosedanjega predsednika zvezne skupščine. Na sestanku zvezne skupščine, ki bo danes mena tako za ameriško kot angleško vlado. Kot je znano, je angleška vlada sicer politično naklonjena večstranski jedrski sili NATO, toda smatra, da bi bila njena vojaška vrednost zelo omejena. Iz krogov, ki so blizu angleške vlade, se je izvedelo, da angleška vlada nima, za sedaj, nekega določenega stališča glede tega vprašanja. Vsekakor bo prihodnji teden v spodnjem domu razprava o zunanji politiki; to.da izključujejo, da bi tudi ob tej priliki angleška vlada zavezla neko določeno stališče. Tudi zaradi tega je angleška vlada v bistvu naklonjena ameriški zamisli, da se ta načrt, vsaj začasno, odloži z dnevnega reda. Zunanji minister bonske vlade Schroeder je danes izjavil, da • ostane nespremenjen« sklep o vključitvi Velike Britanije v skupno tržišče. Zunanji minister, ki je govoril na združenju industrlj-cev železa in jekla v Duesseldor-fu, je še dodal: »Naše mnenje je, da mora skupno tržišče voditi politiko, ki naj smatra Veliko Britanijo za dobrodošlo jutrišnjo članico«. Minister je še podčrtal, da je politična enotnost v Evropi po- trebna, da bi ustvarili realno in uravnovešeno združitev z ZDA, in da bi ta zveza bila trajna. Ko je govoril o odnosih med Zahodno Nemčijo in ZSSR je Schroeder izjavil: »Nemčija misli resno, ko si želi boljše odnose s Sovjetsko zvezo. Ne moremo pa spregledati dejstva, da je glavno vprašanje naših odnosov z ZSSR vprašanje Berlina in nemško vprašanje. To vprašanje določa odnose med nami in Moskvo«. Končno je Schroeder izjavil, da bo Zahodna Nemčija verjetno sklenila novo trgovinsko pogodbo z ZSSR, ko bo sedanja zapadla 31. decembra letos. ( Londonska policija ne prikriva neke določene zaskrbljenosti, ker -Odbor 100», natnerava jutri »vdreti« v vojaški center, za kemično-bakterioToška raziskovanja' v Por-tonu, blizu Salisburyja. Policija se je zato obrnila na, vojsko za, pomoč, ki je poslala Več kot tfv« tisoč vojakov, da bi povsem obkolili središče in vsa bližnja sperimen-talna področja. Hkrati so poSatvili tudi bodečo žico okrog zgradb in eksperimentalnih polj. To pa predvsem zato, ker bi «vdor» v to središče utegnil imeti hude posledice za »goste«; izpostavljeni bi namreč bili, da se okužijo. Hruščov: Naša sveta dolžnost je krepitev prijateljstva med socialističnimi narodi Sto tisoč Berlinčanov je navdušeno sprejelo sovjetske Jošte - Pozdravni govori na letališču in govor Hruščova na vzhodnoberlinskem županstvu - Pričakujejo tudi obisk voditeljev iz drugih socialističnih držav BERLIN, 28. — Danes je prispel na letališče v vzhodnem Berlinu predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov, ki ga je spremljala soproga Nina. Na letališču ga je prisrčno sprejel predsednik vzhodnonemške republike Walter Ulbricht. Po poročilu agencije Tass je šel Hruščov na obisk v Berlin, da se udeleži proslav Ulbrichtove 70- letnice. Na letališču so bile običajne formalnosti. Po izvedbi obeh državnih himn sta Hruščov in Ulbricht pregledala častno četo ljudske vojske, nakar je predsednik sovjetske vlade pozdravil razne voditelje Enotne socialistične stranke Nemčije, člane sovjetskega veleposlaništva in predstavnike diplomatskega zbora, vštevši kitajskega veleposlanika "Nato se je Hruščov s spremstvom približal zvočniku radia. Prvi je spregovoril Ulbricht, ki je dejal, da je Hruščov najboljši prijatelj Nemčije, na katerega se je lahko popolnoma zanesti. Zatem je Ulbricht nadaljeval; «Ze šest mesecev se navdušujemo nad Vašo politiko mirnega sožitja ter se skupaj s sovjetskim ljudstvom veselimo sijajnih uspehov, doseženih v poslednjem času. V Vas pozdravljamo sijajnega državnika, ki je ponovno rešil mir na svetu. Ves svet pričakuje sedaj Vaših izjav, s katerimi boste ocenili mednarodni položaj. Vi veste za nese napore, ki smo jih storili, da bi izboljšali odnose med Demokratično republiko Nemčijo in med Zahodno Nemčijo. Vi tudi poznate neločljive vezi, ki nas družijo s Sovjetsko zvezo.* Predsednik Ulbricht je nato poudaril, da je treba spremeniti vzhodni Berlin v svobodno mesto v interesu okrepitve svetovnega miru. Nato je dejal; »Predsednik parlamenta Zahodne Nem-čije Gerstenmaier je izjavil v Frankfurtu med Kennedyjevim o-bjskom, da se Zahodna Nemčija odreka vsaki nemški nacionalni politiki. To daje obisku ameriškega predsednika v Zahodni Nem. čiji in v zahodnem Berlinu značaj dejanja, naperjenega proti nemškemu ljudstvu in proti nje. govim interesom za ohranitev miru. Kennedy je skušal naščuvati del nemškega ljudstva proti dru- 1 .**. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiniiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimunmmmiiiimnumiimimiimiMiHiimiiiiiiii Kongres PSI bo od 25. do 29. oktobra v Rimu Leone in Pictioni pred razgovori s Kennedyjem l 115 obtožencev zaradi afere z bananami je postavlje- nih pred sodišče - Razprava bo šele čez nekaj mesecev RIM, 28. — Vsa vodstva političnih strank so v pričakovanju programske izjave, ki jo bo predsednik vlade Leone prebral v ponedeljek pred parlamentom. Danes so se nekatera vodstva sestala in o bodočem stališču do bodoče vlade že razpravljala. Sestalo se je tudi vodstvo PSI, ki je danes dopoldne sklenilo sklicati CK PSI v torek popoldne 2. julija. Istega Kennedy in Mac Millan na enem izmed prejšnjih sestankov Izolirali, celotno področje pa bo pod nadzorstvom policije z avtomobili in .'helikopterji. Kennedy se praktično ne bo premaknil iz Birch Grova. Telefonsko bo neposredno povezan z Washmg-tonorti. Povsod, kjer bo oival tudi za krajši čas, bo Kennedy mogel govoriti po telefonu z Washingto-nom. Neki majhen hotel, nekaj sto metrov od rezidence v Birch Gro-vu so povsem zasedli funkcionarji ameriškega veleposlaništva in namestili številne telefone in teleprinterje, Kennedyja spremlja v Anglijo ilO funkcionarjev Bele hiše -in sto ameriških novinarjev in poseD-nih dopisnikov, ki so povsem zasedli vse hotele in gostilne področja. Ameriški zunanji minister Rusk je imel danes daljši razgovor z angleškim zunanjim ministrom lordom Homom. Razgovorom so • prisostvovali tudi: ameriški obrambni minister Thorneycroft, posebni svetovalec predsednika Kennedyja Mc George Bundy (ki še je včeraj riiz-govarjal s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom). Predmet razgovorbv je zadeval vprašanje večstranske jedrske oborožitve z mešanimi posadkami. Šlo je namreč za pripravljalni razgovor v zvezi z diskusijami med Kennedyjem in Mac Millanom. Današnjim razgovorom je prisostvoval tudi minister za zvezo s Commonwealthom in minister za kolonije Duncan San-dys. Domnevajo zaradi tega, da so razpravljali tudi o vprašanju pomoči Indiji, ki je precejšnjega po- . ..................................1111111,1,1111111111111111111111111111111111111111111111111111111.... dne se bodo sestali tudi pripadniki socialističnih struj, tako parlamentarci, kakor tudi člani centralnega komiteja, ki bodo določiti stališče, ki ga bo PSI zavzela v poslanski zbornici in v senatu po programskih izjavah vlade. Poleg tega bo vodstvo v torek predložilo centralnemu komiteju, naj skliče kongres PSI v Rimu od 25. do 29. oktobra. Prav tako zaradi zavzemanja stališča do nove vlade sta se sestala danes republikanski voditelj Reale in Saragatov namestnik Ta-nrssh Reale -je po sestanku izjavil novinarjem, da se bo tudi vodstvo PRI sestalo v torek in določilo stališče, ki naj ga zavzamejo republikanci pri glasovanju o zaupnici novi vladi. Poslanec Dario Valori, eden izmed voditeljev leve struje v PSI, je v intervjuju za tedensko glasilo KPI «Rinascita» dal dolgo izjavo o sedanjem stanju v PSI in o položaju, ki je nastal po Morovem neuspehu za sestavo vlade. Valori je ponovno poudaril avtonomno funkcijo PSI v delavskem gibanju ter dodal, da je potrebno pojasniti nekatere zadeve med socialisti in komunisti, da bi prišlo do nove politike za vse delavsko gibanje. »Prepričani smo, je dejal, da mora diskusija služiti ne za to, da bi se obstoječi razdor poglobil, temveč da bi se premostil. Potrebno pa je spremeniti politiko PSI v teh zadnjih letih. Po naši analizi sedanje Nove demonstracije črncev v mnogih mestih ZDA AFL - CIO poziva na sestavljanje mešanih odborov WASHINGTON, 28. — V raznih ameriških mestih se nadaljujejo manifestacije, s katerimi črnsko prebivalstvo protestira proti plemenski segregaciji. V Gadsdenu, v Alabami, je poli- cija včeraj razgnala »miroljuben protestni pohodi) in priprla 52 oseb. V Cambridgeu, v Marylandu, so in-tegracionistični voditelji javili, da bo črnsko prebivalstvo uprizorilo neprekinjene demonstracije, dokler ne bodo umaknili lz mesta nacionalne garde. ... . , V Savannahu, v Georgiji, črnsko , ... prebivalstvo grozi, da bo ponovno kot začelo z množičnimi protestnimi manifestacijami, da bi dosegli osvo-■* 1 '- ditev šestih integracionistov, ki sedaj v zaporu. Za danes zve-r so napovedali množično zborovanje. V Chicagu je vsedržavno združenje za napredek črnskega prebivalstva organiziralo za 4. julij, praznik neodvisnosti ZDA, pohod 50 tisoč brezposelnih črnskih delavcev. V St. Petersburgu, v Floridi, sta občinski svet in trgovinska zbornica odobrili resoluciji, ki po- zivajo vse javne lokale v mestu 1 ukinejo plemensko segregacl V Aikenu, v Južni Karolini, 1 naj* . i° je msgr. Smith napovedal, da bodo s prihodnjo jesenjo katoliške I i . i : » : r r ^ I ::: » « n : — —— .. 1 n in jutri, bodo te kandidature brez bčlnišnice v Kolumbiji sprejemale dvoma upoštevali. rtudi črnske-nacjente. V zvezni dr- žavi New York in v Dillonu v Južni Karolini že več let zdravijo črnce v katoliških bolnišnicah. Predsednik sindikatov AFL-CIO George Meany je pozval sinoči vse mestne in državne organizacije federacije dela, naj sodelu-!ejo pri imenovanju mešanih od->orov za rešitev plemenskih vprašanj in pri dejavnosti že obstoječih skupin. Meany je poslal s tem v zvezi okrožnico več kot 800 osrednjim uradom AFL-CIO, v kateri pravi, da je to v skladu s predlogom, ki ga je dal pred osmimi dnevi predsednik Kennedy na sestanku s sindikalnimi voditelji. Atentat v Saigonu dni. Proces se bo torej lahko začel šele čez nekaj mesecev. Ivo Vejvoda v Anconi RIM, 28. — Jugoslovanski veleposlanik v ■ Rimu1 Ivo 1 Vejvoda je obiskal mednarodni ribiški sejem v Anconi, na katerem letos prvič sodeluje tudi Jugoslavija. V velikem Jugoslovanskem paviljonu so veleposlanika Vejvodo sprejeli predsednik sejma dr. Sparapani in zastopniki lokalnih oblasti. Predsednik sejma je priredil jugoslovanskemu veleposlaniku kosilo, na katerem so oih tudi zastopniki pokrajinskega in občinskega sveta Ancone in drage ugledne osebnosti. italijanske in mednarodne stvarnosti, sklepamo, da obstajajo pogoji za borbo v okviru perspektive u-stvarjajanja nove socialistične družbe in zavračamo funkcijo, ki bi jo hoteli določiti naši stranki drugi, da bi namreč PSI služila le kot za popravljanje sistema.* Medtem pa se predsednik vlade Leone in zunanji minister Ptccioni pripravljata na sestanek s Kenne dyjem, ki bo prispel v ponedeljek zjutraj v Rim. V ta namen sc je včeraj Leone sestal s Fanfanijcm in — kot trdijo — zahteval od njega, da se podrobnosti glede sedanjega stanja ednosov med Italijo in ZDA, kakor tudi o morebitnih srečanjih Kennedyja z voditelji KD, PRI, PLI, PSDI in PSI, o čemer se v teh dneh precej govori. Leone in Fanfani sta se v razgovorih baje dotaknila tudi francosko-itali-janskih odnosov, ker bo istočasno s Kennedyjem prispel v Rim tudi francoski ministrski predsednik Pompidou. g- Nekateri poslanci so datjes vložili v parlamentu nekaj ijprav Zanimivih zakonskih predlogov. Liberalni poslanci predlagajo, naj bi država izplačala vsem* bojevnikom iz prve svetovne vojne po 60.000*11% nfc dan 4. novembra, »kar bi znusaRKTOega skupaj nič manj kot 5f milijard lir. Misovski poslanci pa predlagajo, naj bi vsi taki borci in poleg njih tudi tisti iz vojne v Libiji leta 1911, ki so starejši od 60 let, prejemali minimalno pokojnino. Demokrist-janski poslanec in predsednik neposrednih obdelovalcev Bonomi pa je predlagal zakonski predlog, na podlagi katerega bi se pri ministrstvu za kmetijstvo ustanovil poseben rotacijski sklad, ki bi dajal predujme Konzorciju za a miri kredit za melioracije; iz tega sklada bi se kmetom nudila posojila za «formacijo in utrditev kmečke lastnine.* Letni predujem takega ton-da bi znašal sto milijonov. Republiški prokurator v Rimu je uradno sporočil, da se je zaključila danes predstava o sleparski dražbi monopola banan AMB. Tako so sedaj pred sodišče postavili, poleg predsednika monopola odv. Bar-tolija Avvedutija in njegovega tajnika Alessandra Lenzija, še 113 drugih koncesionarjev. Predsednik sodišča bo moral sedaj določiti datum razprave, ki pa ne bo /v juliju, ker so že vsi naroki zasedeni, a predvideva se, da bo sodna obravnava trajala najmanj petdeset delovnih ZA JUTRIŠNJE KRONANJE PAPEŽA Azijsko skupno tržišče NEW YORK, 28. — Ustanovitev azijskega skupnega tržišča je bližja kot bi si mogli misliti — vsaj po izjavah ministra za industrijo in trgovino filipinske vlade. Minister je danes gcvoril na filipin-sko-ameriški trgovinski zbornici in dejal med drugim, da so — zaradi tradicionalnega pomanjkanja politične enotnosti med azijskimi državami — finančni krogi skeptični glede možnosti gospodarske integracije, da pa se položaj naglo spreminja. Sestanek gospodarske komisije ZN za Azijo in Daljni vzhod, ki bo v decembru v Manili utegne biti važen korak na poti te integracije. Minister je dodal, da bi se ameriške industrije morale že sedaj pripraviti, da bi izkoristile prilike, ki jih bo nudila integracija in ekspanzija azijskih tržišč. Tiskovna konferenca U Tanta N£W YORK. 28. — Na današnji tiskovni konferenci je U Tant izjavil, da ga bo Pavel VI. sprejel 11. julija; dodal je, da ne more predvideti, o kakšnih vprašanjih se namerava papež pogovarjati z njim. U Tant je hkrati dejal, da ni preveč optimist glede sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Dodal je, da se mu zdi zelo težko preprečiti pekinški vladi izvršitev atomske eksplozije. Šest «izdajalcev»v rehabilitiranih v ČSSR PRAGA, 28. — »Rude Pravo«, glasilo KP CSSR sporoča, da je SAIGON, 28. — Na generalštabu M.A.G. (posvetovalni organ za ameriško vojaško pomoč) v Sai-gonu, so danes popoldne eksplodirale tri bombe s plastičnim razstrelivom. Pri tem je bilo ubitih vsaj šest oseb, med temi nekaj otrok, 20 pa je bilo ranjenih. Po drugih virih pa naj bi bilo devet oseb mrtvjh. Policija je izjavila, da za sedaj še ne ve za krivce. Po zadnjih vesteh je bilo pri v\Ttnaamcr.nranjemh pa'jekl40,OmVed I 'V višji šoli za c"kJJen°VIum.ctn0** ’ Mt!*a"u *° izde,ali za JutriS"£ temi trije ameriški vojaki; l kronanje papeža Pavla VI. dragoceno tiaro, ki jo vidimo na sliki bil »dovoljen ponovu vpi; v Komunistično partijo« b.v>;*mu predsedniku vlade Vladimiru Kle-mentisu, ki je bil usmrčen leta 1962 kot »zločinec in izdajalec« skupaj z generalnim tajiukoin KP CSSR Rudolfom Slansktm. Rehabilitirani so tudi: Gustav Husak, Ladislav Novomesky, Ladislav ■Holdoš, Ivan HSrvath in Daniel Okali. Bili so obsojeni leta 19E4 na razna zaporne kazni, tudi na dosmrtno ječo. »Rude Pravo« piše, da je vest o tej rehabilitaciji sporočil tajnik KP Slovaške Aleksander Dubček, 25. junija v Bratislavi. Dubček je izjavil, da so bili omenjeni komunisti protizakonito obsojeni kot »zločinci in izdajalci«, čeprav so še vedno krivi zaradi »buržoaznega nacionalizma*. Dodal je, da bosta Ladislav Novomesky in Gustav Husak še vedno izključena iz CK KP CSSR. Dubček ni omenil rehabilitacije Rudolfa Slan-skega, ki je bil obsojen na smrt. li potrebo po miru- Okrog sto tisoč ljudi je navdušeno sprejelo gosta. V mestu je bila množica še bolj gosta. Pred županstvom v vzhodnem Berlinu so se zbrali občinski uradniki, ki so še posebno prisrčno sprejeli goste. Med množico ie bilo mnogo otrok, ki so mahali s papirnatimi zastavami. Hruščova je sprejel na županstvu župan Ebert., Nato je Hruščov stopil na balkon ter ie prebral govor. Y njem je med drugim dejal: «Zadnje čase je bilo v Berlin* mnogo tujih gostov, tako na vzhodu kakor na zahodu. Toda vedeti je treba, kaj nosijo v svoji prtljagi. Tisti, ki so se prikazali na zahodu, so hlastno zatrjevali, da hočejo normalizirati odnose. Toda dejstva odkrivajo čisto druge ramere. Kar se nas tiče, smo prišli proslavljat 70-letnico rojstva našega dragega tovariša Ul-brichta, ki bo gotovo vodil svoje ljudstvo k novim uspehom na poti k socializmu.* Hruščov, ki se ni sicer nikoli spustil v neposredno polemiko s Kennedyjem ali z zahodnonem-ško vlado, se je ponovno zahvalil množici za prijateljski sprejem. Nato je omenil' velik napredek v ZSSR, ki se je pokazal tudi v nedavnih uspehih v astronavtiki, zlasti pa s poletom Valentine Tereškove, Ta polet je nov dokaz enakopravnosti ženske z moškim , v socialističnih državah. Svoj govor je zaključil z besedami: «Tudi vi Berlinčani ste pionirji v gradnji socializma. Mi Rusi smo začeli graditi socializem na vzhodu, vi pa ga gradite ii3 zahodu. Mi ustvarjalci ruskega čudeža z veseljem pozdravljamo ustvarjalce nemškega čudeža. Krepitev prijateljstva in razvija, nje prijateljstva med socialističnimi narodi je naša sveta dolžnost. 2ivel mir na vsem svetu!* Po svojem govoru je Hruščov v spremstvu Ulbrichta odšel v grad Niederschoenhausen, kjer bo bival za časa svojega obiska, ki je sedmi te vrste v Vzhodni Nemčiji. Davi je vzhodnonemški radio JPpr^čil, da se bo udeležil proslav v čast Ulbrichtu tudi predsednik madžarske vlade Janoš Kadar. Pričakujejo tudi prihod tajnika Poljske delavske stranke Gomulke in predsednika češkoslo. vaške republike Antonina Novot. nyja. Sirijo se tudi vesti, da bo prispel v vzhodni Berlin predsednik romunske vlade Georgiju Dej ter ne izključujejo niti možnosti prihoda kakšr“ bolgarske esebnosu. iz vsega tega sklepajo, da bodo nudile proslave priliko za vrhunski sestanek med voditelji vzhodnih socialističnih držav. Pričakujejo tudi. da bo Hruščov ostal v Vzhodni Nemčiji teden dni ter da bo morda danes na športnem igrišču «Walter Ulbricht* imel važen govor. iiiiiiiiiiiiihiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiHiiiiii« Nikita Hruščov gemu delu. V zahodnem Berlinu se je Kennedy obnašal kot političen mož, ki stoji v nekem mestu v prednji vojni črti. Kenne. dy je tudi deloval v interesu a-meriških monopolistov in njihovih zaveznikov v Zahodni Nemči-ji- Za Ulbrichtom je spregovoril Nikita Hruščov in rekel: »Prav prisrčno se Vam zahvaljujem za topli sprejem. Vi veste, kako se strinjam z Vašo oceno položaja. Mi Vas poznamo za enega izmed bojevnikov za zmago marksizma-leninizma ter Vam želimo obilo zdravja in mnogo uspehov. Vsem Berlinčanom prinašam bratske pozdrave Komunistične partije ZSSR. y borbi za mir in socializem v tej sveti bitki, je sovjetsko ljudstvo z vami. Skupni smoter je graditev komunizma in trajnega miru na tej zemlji. Mi nameravamo še bolj utrditi vezi med marksističnimi in leninističnimi strankami vsega sveta.* Hruščov je tudi dejal, da se popolnoma strinja z Ulbrichtovo o-ceno položaja, zlasti kar se tiče potovanja predsednika Združenih ciržav v Evropo. Ko so se končale ceremonije na letališču, sta se Hruščov in Ulbricht usedla v avto, ki ju je odpeljal v rotovž v vzhodnem Berlinu. Medtem ko so se avtomobili peljali po 32 km dolgi poti. so zvočniki širili vojaške koračnice. Povsod so bili nameščeni trakovi z napisi, zastave in transparenti, ki so izražali Hru-ščovu dobrodošlico ter poudarja- L. KOUSE VSKI PREDSEDNIK SZDLJ Glavni odbor SZDLJ je sklenil kandidirati za predsednika republike Josipa Broza-Tita, za podpredsednika Aleksandra Rankoviča, za predsednika zvezne skupščine pa Edvarda Kardelja Predsednik Tito bo predložil skupščini za predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča BEOGRAD, 28. — Danes je bilo prvo zasedanje novoizvoljene zvezne skupščine. Med 670 poslanci je 440 novih. 480 poslancev svetov delovnih skupnosti so izvolile neposredno občinske skupščine, 120 poslancev zveznega sveta pa je bilo izvoljenih na neposrednih volitvah, medtem ko so 70 poslancev delegirale republike in po- krajinske skupščine. Predvideva se, da bodo jutri domovi na ločenih sejah opravili najprej verifikacijo mandatov, izvolili predsednike in odbore. Po ločenih sejah bo skupna seja vseh svetov, na kateri bodo izvolili predsednika zvezne skupščine, odbore in komisije. Drugega dne, v nedeljo, bo zvezna skupščina na skupni seji izvolila predsednika in podpredsednika republike, člane zveznega izvršnega sveta, imenovala zvezne tajnike in druge zvezne državne funkcionarje, med njimi predsednika in člane zveznega u-st.avnega sodišča, namestnika vrhovnega komandanta in javnega tožilca. Plenum Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je na današnji seji sklenil predložiti skupščini, da za predsednika republike ponovno izvoli Josipa Broza Tita. Poleg tega bo Socialistična zveza kandidirala za podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča, a za predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja. Po vesteh iz dobro informiranih krogov bo maršal Tito. kot predsednik republike, predložil skupščini verjetno kot kandidata za predsednika zveznega izvršnega sveta zvezne vlade Petra Stamboliča, dosedanjega predsednika zvezne skupščine. Le-ta bo s svoje strani predložil skupščini v izvolitev ostale elane zvezne vlade. Zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je na današnji seji namesto dosedanjega predsednika maršala Tita, ki je zaprosil, da se osvobodi te dolžnosti, izvolil za novega predsednika zveze Lazarja Koliševskega, bivšega predsednika narodnega sobranja Makedonije, a za generalnega tajnika zveze Mi-lentija Popoviča. Na plenumu Socialistične zveze je dosedanji generalni tajnik zveze Aleksander' Rankovič govoril o spremembah v organih oblasti in vodstva Socialistične zveze in ugotovil,-da-(o te spremembe se- stavni del . politike razporeditve kadrov- na podlagi načela omejitve ponovnih izvolitev in rotacije. Rankovič je ugotovil, da so zadnje volitve pokazale, da so delovni ljudje Jugoslavije pokazali polno razumevanje in podprli politične kriterije, za katere se zavzema Socialistična zveza pri volitvah poslancev in odbornikov. V ilustracijo te ugotovitve je Rankovič navedel, da je med 43.144 odborniki in nad 3.000 poslanci republiških in zvezne skupščine skoro. 78 odst. novih odbornikov, 84 odst. novih republiških poslancev in 74 odst. novih zveznih poslancev, poleg tega je bilo pri zadnjih volitvah občinske skupščine izvoljeno trikrat več žena kot na prejšnjih volitvah. S pozdravom predsednika Tita in njegove soprog? je danes zjutraj odpotoval po petdnevnem bivanju v Jugoslaviji iz Ljubljane z vlakom na Dunaj predsednik Liberije William Tubman s soprogo in ostalimi člani spremstva. »Razgovori med predsednikom Tubmanom in predsednikom Titom, ki so potekali v duhu razumevanja in prisrčnosti«, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve D. Kunc, »so dali priložnost za koristno izmenjavo mišljenj o mednarodnih In dvostranskih vprašanjih«. Drago Kunc je nadalje obvestil novinarje, da bo 30. junija prispela na uradni obisk v Jugoslavijo delegacija vlade republike Tanganjike pod vodstvom zunanjega ministra in ministra narodne obrambe Oskarja Kam-bone. Smoter obiska je izmenjava mišljenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih in proučitev možnosti za nadaljnjo krepitev in razširitev dvostranskega sodelovanja. O novem napadu na Jugoslavijo v skupnem kitajsko-severnokorej-skem sporočilu, je Kunc ugotovil, da je bil ta napad storjen v uradnem dokumentu; zato je bila jugoslovanska vlada- pri»i- ljena protestirati pri kitajski vladi. Kar pa se tiče Severne Koreje, je dodal Kunc, je očitno, da je, podobno kot Albanija, prevzela vlogo sekundanta v kitajskih protijugoslovanskih napadih. Po tem odgovoru je dopisnik kitajske tiskovne agencije »Nova Kitajska« vprašal Kunca, zakaj so jugoslovanski voditelji »povečali zadnje čase gonjo proti Kitajski in drugim socialističnim državam«. »Na katere druge socialistične države mislite?« je zahteval pojasnilo Kunc. »Na Albanijo in druge«, je odgovoril dopisnik. »Katere druge?* je vprašal D. Kunc. Ker dopisnik Kitajske ni mogel, oziroma ni hotel odgovora točno formulirati, je Kunc odgovoril, da »jugoslovanski voditelji samo odgovarjajo na napade Kitajske in Albanije«. »Lahko samo rečem«, je dodal Kunc, »da smo mogoče molčali dalj kot je bilo potrebno in da svoje mišljenje prikazujemo zato, ker smo del mednarodnega delavskega gibanja in ker sodimo, da je naša pravica in dolžnost, da prikažemo naše stališč* o nesoglasjih v tem gibanju«. Na vprašanje, kaj lahko reče o vesti albanske agencije, da se je 21. t.m. v Kuksu pričel proces proti »skupini agentov jugoslovanske in ameriške obveščevalne službe«, je Kunc odgovoril: »To ni prvo sojenje v Albaniji, na katerem se neutemeljeno n;.pada Jugoslavijo. Tudi tokrat gre za navadne izmišljotine montirale r namenom, da se ozračje še bolj zastrupi«. V zvezi z jugoslovansko-zahod-nonemškimi trgovinskimi razgovori, ki se bodo nadaljevali v Muen-chenu, je Kunc izjavil, da bodo obojestranski napori prispevali k podpisu zveznega sporazuma. Infiltracija vojaških sil z ozemlja Saudove Arabije in vmešavanje v notranje zadeve neodvisnega Jemena, je po besedah Kunca, v nasprotju z osnovnimi načeli listine Združenih narodov, z nedavno doseženim sporazumom zainteresiranih držav in z resolu-cijo Varnostnega sveta od 11. ji*, nija, B. B. Socialistični sektor v Alžiriji podpirajo vse revolucionarne sile Po več kot sedemletnem zagrizenem in junaškem boju, v katerem je po nekaterih najno- vejših ocenah izgubilo življenje približno poldrug milijon ljudi, fe sodobna Alžirija pritegnila pokornost aveta s pogumnim iskanjem svoje, alžirske poti v socializem. Revolucionarne sile Alžirije se naslanjajo na stvarno proučevanje socialnih, političnih in ekonomskih sil in odnosv, ki »o nastali v novo ustanovljeni samostojni državi, pri čemer odkrivajo in sprejemajo lastne oblike pri graditvi nove družbe. Jasno je, da s takim svojim stališčem prihajajo v položaj, da sta jim tuja vsak shematizem in dogmatizem, to pa zadeva na nerazumevanje pri ljudeh, ki o-bravnavajo revolucijo knjižno, šablonsko ali pa z nerealnih, skoraj pustolovskih gledišč. Po drugi strani je lahko narodnoosvobodilna vojna a svojo široko o-*novo boja za neodvisnost združila pod svojo zastavo skoraj vse plasti alžirske družbe. Toda, ko jt bilo potrebno določiti poti za prihodnji razvoj osvobojene Alžirije, je prišlo do nujnih socialnih in političnih diferenciacij, ki sicer spremljajo vsako resnično revolucijo. V »Programu za uresničitev demokratske ljudske revolucije«, ki ga je Fronta narodne osvoboditve sprejela lani v Tripoliju, je jasno poudarjeno, da bodo prihodnjo Alžirijo gradili kot socialistično deželo. Toda že pri sprejemanju tega programa je prišlo, kot je znano, do različnih gledišč o bistvu in oblikah socialističnega razvoja, kar je bil eden izmed poglavitnih vzrokov za lansko globoko politično krizo, katere posledice čutijo še zdaj. Za časa krize je nastala nova administracija, v katero so prišli — spričo specifičnih okoliščin — ljudje z najrazličnejšimi nazori. Le-ti so vnesli v novo administracijo tudi veliko starega. Po drugi strani so si kolonialisti na vse načine prizadevali, da bi o-fežkočili prve revloucionarne u-krepe mlade republike. Zapustili so številna posestva in podjetja. Proizvodnja le-teh se je skrajno zmanjšala ali pa je popolnoma prenehala. Posamezniki so celo uničevali naprave. Skupno s kolom je odšlo veliko strokovnjakov. (Okoli štiri petine prebivalstva je nepismenega.) Finančni kapital je »pobegnil*. Toda vse to m najhujše breme, ki ga je podedovala osvobojena Alžirija. Tu naj predvsem omenimo po* polno odvisnost alžirskega gospodarstva od bivše metropole, Alžirija izvaža vino, žito, južno sadje in zelenjavo (okoli 90 odst. celotnega izvoza), uvaža pa skoraj vse industrijsko blago ne le za opremo, marveč tudi za široko potrošnjo. Število brezposelni so po osvoboditvi cenili celo na dva milijona. Begunci, invalidi, požgane vasi — vse je od nove vlade pričakovalo pomoči in rešitv«. Razen tega si je Francka z evianskimi sporazumi zagotovila orecejšnje vojaške in e-k momske pra’vi"o. Jasno je, da vse te in druge objektivne okoliščine lako ali drugače vplivajo na konkretne sklepe in ukrepe sedanje vlade. Ena izmed specifičnosti alžirskih povojnih razmer je vsekakor to, oa obstajajo tako imenovane zapuščene pČBesti. Precejšen del lastnikov kmetijskih posestev, podjetij, delavnic, kino dvoran, hotelov, zgradb itd. ni smel čakati osvobodilne vojske in se je vrnil v Francijo. Niti u-deleženci evianskih pogovorov niso računali s tako množično evakuacijo kolonov. Začasna o-blast je pozvala kolone, naj se vrnejo, toda povratniki so bili zelo redki. Odhod lastnikov je navadno pomenil prenehanje proizvodnje, brezposelnost za nove tisoče delavcev, znižanje narodnega dohodka na raven, ki bi lahko resno zavrla vse ekonomske ukrepe za ozdravitev gospodarstva. Vprašanje: Kaj storiti z zapuščenimi posestvi? — je čakalo na odgovor leto 'lni. Medtem so premožnejši Alžirci, med katerimi so bili tudi udeleženci iz bojev, kupovali tako rekoč zastonj posestva, hotele, kino dvorane, stanovanja. Tudi delavci niso čakali prekrižanih rok. Za- vedali so se, da pomeni prenehanje proizvodnje prenehanje možnosti, da si z delom zagotove obstanek, in so v mnogih krajih začeli sami organizirati delo. Da bi se organizirali, so ustanavljali prve organe upravljanja, ki so jih volili izmed sebe. V oktobru lani je vlada izdala prve predpise o organih upravljanja. Po teh predpisih je ' organe u-pravljanja iz vrst delavcev imenovala administracija. Toda le-ti zaradi sestave, načina izvolitve (imenovanja), pa tudi zaradi tega, ker se niso dolgo zavedali svojih dolžnosti, niso bili vedno uspešni. Delavci v njih niso videli vedno svojih zastopnikov (bili so primeri, da so člani imenovanega delavskega sveta podvojili svoje plače samo zato, ker so postali člani organov upravljanja). Razen tega delavci niso bili prepričani, ali bodo posestvo — oziroma podjetje — trajno upravljali ali ne. Marčevski d»-kreti so jasno začrtali položaj tako imenovanih opuščenih posesti in začetek revolucionarne preobrazbe Alžirije na načelih samoupravljanja. S predsedniškimi dekreti z dne 18., 22. in 28. marca so vse opuščene posesti v Alžiriji prepustili v trajno upravljanje delavcem. Hkrati so z njimi uredili način volitev in pravice ter odgovornosti organov upravljanja. Te zgodovinske sklepe so sprejeli natančno ob prvi obletnici osvobojene Alžirije. Tako so rešili zelo pomembne dileme. Predvsem so pojasnili, kaj so opuščene posesti. Drugič, kar je najvažnejše — pa so te posesti prepustili, delavcem v trajno upravljanje. »Slo je za dve rešitvi — je dejal o tem Ahmed Ben Bela, generalni sekretar stranke FLN in predsednik ministrskega sveta Demokratske narodne republike Alžirije — ali je treba zaupati upravljanje državi, ali pa je potrebno to prepustiti delavcem. Dejansko sploh ni bilo mogoče kakršnokoli oklevanje. S spontano in vsestransko akcijo delovnih množic je bilo načelo delavskega samoupravljanja že zapisano v stvarnosti alžirske revolucije. Močno gibanje odborov upravljanja, ki se je razširilo po vsej deželi, je kratkomalo zahtevalo, da ga uzakonijo in da dobi polno revolucionarno podporo. Z marčevskimi dekreti je postalo delavsko samoupravljanje alžirska revolucionarna stvarnost. Z uvetltid šaibbuhrŠvTlfanja na “ opuščenifi posestih ipojse»t,,, tovarne, zgradbo in drugo)‘je bila v Alžiriji izvedena specifična o-blika nacionalizacije. Torej je ni mogoče ločiti od ustvarjanja socialističnega sektorja gospodarstva. Druga specifičnost je prav v tem, da je samoupravljanje dobilo najmočnejše korenine v kmetijstvu. Nekateri teoretiki, ki iščejo ustrezno formulo za tisto, kar se dogaja v Alžiriji, govore o »agrarnem socializmu«, o »islamskem socializmu« itd.. Kmečke in delavske množice so navdušeno sprejele idejo o samoupravljanju. V njihovi zavesti postaja ta ideja čedalje bolj poglavitni e-lement socialistične graditve družbe. Poudariti moramo, da so hkrati z dekreti o samoupravljanju sprejeli predpise, s katerimi so vsem špekulantom in vojnim dobičkarjem vzeli lahko pridobljeno bogastvo. Ukrepi za zboljšanje življenja najbolj siromašnih, dalje starih borcev in in- validov ustvarjajo, skupno s politiko samoupravljanja, v očeh pravljanja ljudi, ki jim zaupajo. Začeli so se zavedati svoje vloge in svoje odgovornosti. Lete pa postajajo zmerom večje in za državo čedalje pomembnejše. Računajo, da zdaj upravljajo delavci s posestvi, ki merijo o-koli poldrug milijon hektarov zemlje, t. j. približno polovico vse kolonialistične zemlje v Al- I žiriji (vsa Alžirija ima okoli 7 | milijonov hektarov obdelovalne ! zemlje). Teda pravi pomen tega I lahko spoznamo, če vemo, da je j proizvodnja na treh milijonih hektarov, ki so jih imeli koloni, znašala 65 odst. celotne proizvodnje in da od poldrugega milijona hektarov socialističnega sektorja pričakujejo 35 odst. V industriji upravljajo delavci okoli 500 podjetij, v glavnem manjših. Kakih 730 000 stanovanj in zgradb je' prav tako v socialističnem sektorju, čeravno je še mlad in zlasti v industriji šibak, izredne možnosti za iazvoj. Uživa polno podporo vseh revolucionarnih sil in vlade. Razvijal se bo še naprej z razlaščanjem špekulantov, dalje s tem, da bo država gradila nova podjetja, z agrar-no reformo itd. Po prvih predlogih novih predpisov pričakujejo, da bo agrarni maksimum 50 ha, s tem pa bi dobili novih sto in stotisof hektarov zemlje za socialistični sektor. Pred kratkim so ustanovili tudi banko, katere najvažnejša naloga je, olajšati normalno financiranje socialističnega gospodarstva, saj je le-to v začetku naletelo na velikanske težave. Izredna podpora delovnih ljudi Alžirije, odločnost vlade z Ben Belo, da vztraja na tej poti, ustvarjanje enotne revolucionarne stranke, popolna podpora in sodelovanje sindikatov, solidarnost vojske in ljudstva, vse to ustvarja pogoje, da enotno gibanje delovnih množic na načelih samoupravljanja preobrazi družbeno ekonomsko in politično strukturo Alžirije. Prijateljski obisk 17 mrlvih pri nesreči z avtobusom MANILA, 28. — Pri nesreči, ki se je dogodila danes v bližini Bontoca 280 km od Manile, je 17 oseb izgubilo življenje, 14 pa jih je bilo hudo ranjenih. Neki avtobus je namreč zletel v dvanajst metiiPV globpk prepad. Med smrtnimi žrtvami je pet otrok. Predsednik Liberije Tubman je v teh dneh obiskal Jugoslavijo. Na sliki: predsednika Tubman in Tito podpisujeta skupno poročilo o liberijsko-jugoslova nskih razgovorih Ogromen dvig števila zapornikov v Južni Afriki JOHANNESBURG, 28. — Neko poročilo, ki ga je pripravil ravnatelj južno afriških zaporov, navaja, da je sedaj v teh zaporih okrog 67.000 oseb, V zadnjih de* setih letih se je število zapornikov skoraj podvojilo, medtem ko je samo v letu 1962-63 naraslo za 10 tisoč. Iz poročila izhaja, da je pred dvema letoma bilo dnevno povprečje črnskih zapornikov 27 tisoč 914, medtem ko je to povprečje leta 1962 poskočilo na 55 tisoč 673. Pravosodni minister Bal-thasar Vorster ie pred kratkim v parlamentu povedal, da je bilo 5. junija aretiranih 3246 članov afriške tajne organizacije «Poqo». h ni!rj e ~ gledališ če *5 **» glabba ^ bliUahbtva PARIZ, 28. — Ravnateljstvo UNESCO je sporočilo, da bo 26. mednarodna konferenca za javni pouk, ki jo sklicuje mednarodni urad za vzgojo in UNESCO, v 2enevi od 1. do 2. julija ob udeležbi predstavnikov 90 držav. Britanski dramatiki bojkotirajo Južno Afriko Več vidnih britanskih dramskih pisateljev bo prepovedalo izvajanje svojih del v gledališčih, v katerih velja rasna diskriminacija. Na tiskovni konferenci, kjer so sporočili ta sklep 48 britanskih dramatikov, je laburistična poslanka * Barbara Castle, ki vodi britansko gibanje proti apartheidu, izjavila, da so ti pisci obvestili svoje zastopnike, naj v prihodnje v pogodbe vnesejo določilo, po katerem bo izvajanje njihovih del v gledališčih, kjer je v veljavi diskriminacija, avtomatično prepovedano. Cilj tega ukrepa je izolacija Južne Afrike na eko- IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIItlllllltllfmmmillllllllllMfllllllllltHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItllimtlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIimillltlMIItlHIIHIIIHimifMtlllllinilllllimilimillinilllltimlllllHIIIIHIIItltlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIII' V PROFUMOVI AFERI JE SEDAJ V OSPREDJU WARD Zelo odkritosrčne izpovedi Keeierjeve Mnogo obtožb proti «varuhu» dr. Wardu Keelerjeva trdi, da se nikoli ni imela za prostitutko, čeprav so ji «dobrotniki» plačevali «tarife» do 50 šterlingov LONDON, 28. — Dr. Stephena Wardg, ki je bivšega britanskega ministra Johna Profuma predstavil manekenki Christine Kee-ler, so danes pripeljali na sodišče zaradi zapeljevanja v prostitucijo ter izkoriščanja prostitucije. Dr. Ward, ki so ga pripeljali na sodišče v Marylebonu v zaprtem policijskem avtomobilu, je bil priveden v razpravno dvorano uklenjen. Prva obtožba proti dr. Wardu navaja Keelerjevo po imenu. Po tej obtožbi si je dr. Ward med 1. julijem 1961 in 31. julijem 1962 pridobil nedovoljen zaslužek od izkoriščanja Christine Keeler in drugih žensk. Na podlagi druge obtožbe je dr. Ward pripravil Keelerjevo do tega, da je poskrbela, da je neka druga deklica, navedena kot »miss R» in mlajša od 21 let, imela z njim nezakonite spolne odnose. Nadalje je dr. Ward obtožen, da je imel nedovoljen zaslužek od izkoriščanja Marilyn Rice-Davies in drugih žensk v dobi med 1. septembrom 1962 in 31. decembrom 1962 ter zaostalega alžirskega kmeta specifično podobo o socializmu — ki je zanj tako pravičnost kot boj proti špekulantom in boj za pravice delovnega človeka in samoupravljanje. Taki nazori izvirajo iz najglobjih namenov osvobodilnega boja. Kajti ta boj je bil hkrati tudi razreden. Bojevati se proti kolonialistom je pomenilo bojevati se proti patronom, bojevati se za odvzeto zemljo, ki so se je kolonialisti polastili v času prvotne akumulacije skoraj pred stoletjem. Revojucija danes vrača kmetu to zemljo, vendar ne kot lastniku, marveč kot upravljavcu. Tako je socializem na najbolj progresiven način zadostil pradavni želji kmetov, da dobe zemljo. Delavci so z demokratičnimi volitvami izvolili v organe u- I Maria Novotny je izjavila, da je prijateljica dr. VVarda, ki je sedaj v zaporu zaradi »primera Keeler*. Gornja fotografija je iz 1. 1961, ko je bila Novotny v New Yorku obtožena zapeljevanja v prostitucijo. (Ker se piše Novotny, nekateri Usti ne opustijo pripombe, da je nečakinja predsednika CSSR. Ne vemo, koliko je to res ali ne, vendar lahko rečemo, da bi bila predsednikova rodbina silno razširjena, če bi bili vsi češki Novotny njegovi sorodniki) ....................................mlin............................................................................................................HiliumiiiiiiiiiiiimimiMilluiiilSiimiHiHiiiilUlmHll Nekaj se je spremenilo za porabske Slovence Gotovo se ne bi motili, če bi dejali, da precej velik del naših čitateljev sploh ne ve za obstoj porabskih Slovencev, kaj šele, da bi vedel, kako se jim godi. Zato se nam je zdelo umestno ta kratek sestavek ponatisniti. Pudročje, na katerem žive Slovenci v dolini Rabe, se razprostira med Monoštrom (Szent-gotthard) in jugoslovansko mejo na severu Prekmurja. Vsa leta po vojni, posebno pa po znanih dogodkih v letu 1948, je vprašanje porabskih Slovencev bilo »tabu«, vsak poskus razpravljanja o položaju slovenske manjšine v Porabju je sprožil ostro reakcijo in »uradno« porabskih Slovencev sploh ni bilo. V zadnjem času pa opažamo v ravnanju madžarskih oblasti spremembe, ki zaslužijo našo pozornost in priznanje. »Vas glasilo Madžarske sociali- stične delavske partije za županijo Vas, je pred nedavnim poročalo o novih sklepih izvršnega odbora županijskega sveta. Ti sklepi se nanašajo na nacionalne pravice in življenjski položaj porabskih Slovencev. Izvršni odbor je imel posebno sejo, na kateri so prebrali referat o gospodarskem položaju v devetih slovenskih vaseh (Slovenska ves. Dolnji Senik, Gornji Senik, Sakalovci, Otkovci, Stefa-novci, Verice, Ritkarovci, An-dovci) in ugotovili, da tamkajšnje prebivalstvo živi v »razmeroma mačehovskih gospodarskih pogojih«. Sodoono obdelovanje zemlje je zaradi razčlenjenosti tal zelo težavno, hektarski donos je zaradi tega nižji od županijskega povprečja, rast življenjskega standarda zaostaja. Zato je izvršni svet sklenil, da bodo z ureditvijo malinovih plantaž In novih sadovnjakov ter drugimi ukrepi intenzivirali kmetijsko proizvodnjo, da bodo v Dolnjem Seniku zgradili o-troški vrtec, v Stefanovcih kulturni dom, v Ritkarovcih klub in zdravstveno ambulanto in tako prispevali k razvoju družbenega standarda, ter da bodo v prihodnje poiskali boljših možnosti za šolanje odraščajoče mladine. Posebej pa je pomemben sklep županijskega sveta, da bodo odslej seje v lokalnih odborih slovenskih vasi v slovenščini in da bo imela materinščina slovenskega prebivalstva v Porabju dostop v vse javne urade. Ugotovili so namreč, poroča »Vas Nepe«, da je slovensko prebivalstvo v njegovem splošnem in posebej gospodarskem razvoju močno oviralo dejstvo, da slovenščina ni bila uradovalni jezik in da so na sejah krajevnih forumov razpravljali samo v madžarščini. Gre torej za kvalitetno spremembo v odnosu madžarskih oblasti do slovenske manjšine, spremembo, ki so jo narekovale razmere na manjšinskem področju, nedvomno pa tudi spoznanje, da je priznavanje osnovnih človekovih nacionalnih pravic nepogrešljiva silnica vzpostavljanja sodobnih sociali« stičnih družbenih odnosov in njihovega razvoja. Zato pozdravljamo sklepe madžarskega foruma, prepričani, da bodo začeti ukrepi pospešili razvoj dobrih sosedstvenih odnosov med nami in Madžarsko in prispevali k uveljavitvi načela dejavnega miroljubnega sožitja. Upamo pa tudi, da bo iz uradne terminologije sčasoma zginil diskriminatorski izraz »Vendi« za porabske Slovence. Ta izraz, ki so si ga prejšnji režimi sposodili iz germanizatorskega izrazoslovja, ni nič drugega, kot eno izmed sredstev preživele raznarodovalne politike. S tako politiko pa se, kot vemo in vidimo, naši madžarski sosedje ne identificirajo. SLAVKO FRAS da je nagovarjal neko deklico, navedeno' kot »miss X« in tudi mladoletno, da je imela nezakonite spolne odnose z neko tretjo osebo. Potem je še dr. Ward obtožen, da je skupaj z drugimi osebami zapeljal mladoletne deklice v prostitucijo v času med 1. junijem 1961 in 8. junijem 1963; da je dvema ženskama, navedenima kot »miss W» in »miss M«, preskrbel splav; da je skupaj z drugimi osebami od 1. junija 1961 do 31. decembra 1962 vodil javno hišo. Obtožb je vsekakor precej in ni izključeno, da je njih namen tudi ta, da bi se bolj govorilo o dr. Wardu ter pri tem nekoliko pozabilo na Profuma. Res pa je, da med samim procesom prihaja na vrsto tudi Profumovo ime. Ko se je danes začela razprava proti dr. Wardu, so sodniki zahtevali, naj bi se nekatere osebe omenjale samo z začetnicami njih imena. Obramba je to zahtevo sprejela. Najprej je govoril tožilec Mervyn Griffith, ki je podal historiat razmerja med Keelerjevo in Wardom. Potem je Griffith bral obtožbe proti War-du ter «e dlje ustavil pri hujših, in sicer pri splavih; enega je napravila Keelerjeva sama, drugega pa »miss M«. Po govoru tožilca je najprej nastopila kot priča Christine Keeler. Tiho, komaj razumljivo, je Keelerjeva pripovedovala, kako je pri 16 letih prišla v London in kako je dr. Warda srečala v nekem lokalu, kjer je nastopala kot pevka. Potem je Keelerjeva povedala, da jo je dr. Ward po srečanju odvedel, da je živela v njegovem stanovanju, zanikala pa je, da bi bila imela z njim intimne odnose. »Dr. Ward,» je de- jala, »mi je povedal vse, kaj moram in česa ne smem storiti«. Potem pa je prekinila vse odnose z dr. Wardom ter šla k »moškemu, ki ga je ljubila« in ki je pozneje umrl. Povedala je tudi, da je dr. Wardu, ki ga je imela za nekakega »starejšega brata«, predstavila več drugih deklet. V tistem času je živela z Man-dy Rice-Davies, tovarišico iz lokala, kjer je nastopala, in v družbi mladega Perzijca. Kot ji je izjavil sam dr. Ward, je to stanovanje plačeval lord Astor. Leta 1961 pa se je Keeler vrnila k dr. Wardu. — Tu je Keelerjeva v odgovor na neko vprašanje tožilca odgovorila, da je sicer imela intimne odnose s sovjetskim vojaškim atašejem Ivanovom in z britanskim vojnim ministrom Johnom Profumom toda samo enkrat. Povedala je še, da ji je bivši minister sicer dal denar toda »ne zanjo temveč za mater«, nato pa je zanikala, da bi bila prostitutka. »Nikoli se nisem imela za kaj takega,« je dejala, »in Ward je mislil prav tako kot jaz«. Za tem je Keelerjeva navedla nekaj podrobnosti o svojih »tarifah«. Te tarife so šle od nič — torej popolnoma zastonj —,do 50 šterlingov (85.000 lir); včasih je bila tarifa 20 šterlingov. »Toda čeprav nimam nikakega točnega knjigovodstva, menim, da sem vsaj od enega svojih dobrotnikov prejela nekaj stotin šterlingov«. Keelerjeva je povedala, da so bila ta srečanja vedno kratka in se niso nikoli zavlekla vso noč. Na točno vprašanje tožilca je Keelerjeva odgovorila, da Waid nikoli ni prisostvoval tem »srečanjem«, čeprav je delil finančni dobiček. nfiiMliMiiiiiHiiiiiHHiiiiiiiiiiiHimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimHimiiiiiiiiiiuiiuHiiiiiiMMiit Ernesto Brivio zopet na svobodi BEIRUT, 28. — Znani Ernesto Brivio, nekoč občinski svetovalec MSI v Rimu nato pa ustanovitelj nekakšne lastne stranke, ni hotel včeraj dati nikakih izjav o svoji sodni zadevi v Libanonu. Kot je znano, je Brivio še pred zadnjimi volitvami zaradi raznih goljufij pobegnil iz Italije najprej v Švico, končno pa je obtičal v Libanonu, kjer so ga zaprli. Včeraj p« so ga po kakih dvajsetih dneh zapora izpustili. Italijanske sodne oblasti so zahtevale od Libanona izročitev Bri-via toda libanonskemu glavnemu državnemu tožilcu se zahteva za izročitev ni zdela dovolj tehtna. Bivši občinski svetovalec ob odločitvi, da ga izipuste na svobodo, niti ni bil presenečen. Odkar so ga namreč na zahtevo Interpola takoj potem, ko je prispel v Bei-rut pod lažnim imenom, aretirali, je Brivio ves čas v razgovorih z libanonskimi oblastmi in časnikarji zatrjeval, da je samo žrtev političnega manevra ter da se bo vsa stvar kmalu razjasnila in da bo on zopet na svobodi. Včeraj zvečer je res prišel na svobodo, vendar pa. je moral plačati tudi določeno kavcijo, katere višina pa ni znana. Glede njegovih načrtov za bližnjo bodočnost ni nič znanega. Včeraj zvečer »e je vrnil v hotel Continental, kjer prebiva z Gianno Spatola, in danes dopoldne je še bil tamkaj. V vlogi, ki so jo v teh dneh libanonskim oblastem predložili branilci Brivla, in sicer odvetniki JosepVi Antonlos iz Beiruta ter Enzo Gaito in Salvatore Lo Malto iz Rima, so zahtevali, naj libanonska vlada odkloni izročitev Brivia predvsem zaradi tega, ker ni zadevne pogodbe med Italijo in Libanonom. Nadalje trdijo odvetniki v svoji vlogi, da bi bila takšna izročitev ilegalna, ker obtožbe proti Briviu niso zadostno določene. Iz ukaza za zapor Brivia izhaja po mnenju odvet- nikov — da je obtožen takih prekrškov, ki jih libanonski zakon ne preganja. RIM, 28. — Danes je z letališča Fiumicino odletela v New York Gianna Serra, »miss Italia«, ki se bo udeležila tekmovanja za »miss sveta« v Miami Beachu od 10. do 22. julija. Priča je potem govorila, ne da bi se ustavljala ob podrobnostih, o kratkem potovanju v ZDA; ko se je vrnila, je sklenila, da bo živela sama. »Nisem imela lastnega življenja in vse je uravnal dr. Ward, odkar sem vstala pa dokler sem legla spat. Vendar pa sem odšla, ker sem razumela, da je njegov vpliv name v določenih pogledih negativen«. V odgovor na vprašanje tožilca je Keelerjeva dejala, da bi brez dr. Warda ne bila zmožna sama živeti. Novo cepivo proti tetanusu Maurice Ellis, glavni kirurg v eni izmed splošnih bolnišnic v Leedsu (Anglija), Je v britanski medicinski reviji opisal uspešno preizkušnjo ((človeškega« cepiva proti tetanusu — za razliko od ((konjskega«, ki Je v nekaterih organizmih povzročal hude reakcije. Pridobili so ga po zaslugi študentov in delavcev nekaterih tovarn, ki so se prostovoljno prijavili za poskus. Iz tako imenovanih nasprotnih telesc, ki so se izoblikovala v organizmih prej zanesljivo imuniziranih prostovoljcev, so pridobili cepiyo, ki so ga že preizkusili. Ugotovitev: število smrtnih primerov med tistimi, ki so Jim dali «človeško» tetanusno cepivo, je bilo za polovico manjše kot pri zdravljenju s cepivom konjskega Izvora. V bližnji preteklosti so zdravili v tej bolnišnici 36 bolnikov, pri 22 izmed njih so uporabili človeški serum, ki se Je obnesel na vsej črti, vendar pa je to cepivo v enem samem primeru skrajšalo običajno trajanje bolezni kot posledice zastrupitve s tetanusnlm bacilom. 5120 m - največja globina v Sredozemskem morju ATENE, 28. — Največje morsko brezno v Sredozemskem morju, kar jih je bilo doslej odkritih, je baje globoko 5.120 m. Tako je izjavil na tiskovni konferenci v Pireju ruski znanstvenik Nikolaj Sisojev, šef Vasilove ekspedicije. Ruski znanstvenik je z mnogim sondiranjem z oceanografsko ladjo »Akademik Vasilov« ob obrežju Peloponeza 7. junija izmeril navedeno globino. Morsko brezno naj bi bilo 40 milj jugovzhodno od Pilosa. in kultur« dokler bo nomskem, športnem nem področju, vse tam v veljavi rasna diskriminacija. Med pisatelji, ki so sprejeli ta sklep, so tudi Graham Green, John Osborne, Priestlej/, Arnold Wesker, Angus Wilson in Arthur Miller (ZDA). V Riminiju razstava jugoslovanske grafike V notii umetnostni galeriji Del-le Rive v Riminiju so odprli veliko razstavo jugoslovanske sodobne grafike. Razstavo je organiziral tamkajšnji odbor likovnih umetnikov v povezavi z ljubljansko Moderno galerijo, pobudo pa je dal na nedavnem obisku v Ljubljani ob otvoritvi grafične bienale glavni tajnik u-stanove Morgan’s Paint Efrem Tavoni. Prikaz 18 jugoslovanskih avtorjev, izmed katerih je vsak zastopan s tremi deli, predstavlja pomembno afirmacijo jugoslovanske umetnosti sredi največje turistične sezone v tem italijanskem letovišču. Na Češkem festival tujih filmov v 25 mestih Te dni poteka v 25 češkfh I* slovaških mestih tradicionalni festival tujih filmov, in sicer ti* stih, ki so jih izbrali iz rednega letnega uvoza filmov ter izmed najboljših domačih filmskih stvaritev. Ta festivdl je eno treh velikih češkoslovaških filmskih prireditev — namreč ob mednarodnem festivalu v Karlovih Varih in ob rednem nacionalnem festivalu, ki je vsako leto t’ drugem kraju. Tradicija festivala tujih filmov traja že petnajst let. Z njim so povezani pogovori med publiko, domačimi in tujimi igralci ter režiserji, na vsakem festivalu tujih filmov pa podelijo pet nagrad za idejno osnovo in umetniško raven filma. Razen češkoslovaških, sovjetskih, madžarskih, francoskih, vzhodnonemških, italijanskih in še drugih filmov bodo na letošnjem festivalu prikazali tudi dva jugoslovanska filma, in sicer •-grani film -Stopnice hrabrosti» tn risanko «Nadomestek». Jugoslovanska filma bodo vrteli <’ Kožicah, Ostravi, Karlinu, Čeških Budjejovicah in Pardubi-cah. * # * 1 V Beograd je prispela delt' gadja grških književnikov; kot gost zveze književnikov Jugoslavije se bo mudila v Jugoslaviji nekaj dni. Novi Robinzoni na grških otokih ATENE, 28. — Nabaviti si en* ga od tisoč in tisoč otokov okrog Grčije — to je zadnja moda igralcev, igralk, brodolastnikov in velikih industrijcev. Ti moderni Robinzoni kupijo kak zapuščen otok ter ga potem spremenijo v majhen zemeljski paradiž z vsemi u-godnostmi — od klimatiziranega zraka do servisnih hidroplandv za zvezo z drugimi otoki in naseljenimi središči. Anthony Quinn, Onassis, Sora-ya in Niarhos imajo že dlje časa svoj otoček ali pa vsaj svoje zemljišče na otoku, kjer prebijejo svoj počitek. V zadnjem času so Švedi pokazali zanimanje za odkup večjega dela otoka Krf®; Nemcem so pa bolj všeč Egejski otoki ter so grško vlado zaprosili, da bi lahko kupili otok Simi. Švicarjem je za štiri otočke v Korintskem zalivu. Pa tudi skupina Italijanov se zanima z* otok Vado pri Krfu. Tudi Gina Lollobrigida, ki jo za prihodnje mesece pričakujejo v Grčiji ob premieri nekega njenega filma, je zahtevala informacije v tem pogledu. Zakaj bi Korejke zaostajale in se ne bi tudi šle »miss« in »kraljice«... Na sliki sede spredaj tri »kraljice«, izvoljene v Seulu, ki bodo Korejo (seveda Južno) predstavljale na lepotnih tekmah v Long Beachu, Miamiju in Londonu NOVE METODE IN OBLIKE BOLGARSKEGA GOSPODARSTVA Po zadnjem plenumu CK KP Bolgarije Sprejeti novi ukrepi za izvedbo integracije v materialni proizvodnji Poudarek na specializaciji, kooperaciji in tehničnem napredku Zadnji plenum CK BKP, ki so na njem razpravljali o vprašanju reorganizacije partijskega in državnega aparata v gospodarstvu, v bolgarskih političnih krogih ocenjujejo, kot da gre za enega najpomembnejših dogodkov bolgarske notranje politike. Zadnja večja reorganizacija je v Bolgariji bila opravljena leta 1959, Tedaj so bili odpravljeni okraji, namesto teh pa ustanovljena o-krožja, izvršena je bila nadalje koncentracija gospodarstva z združitvijo zadrug po načelu: ena občina — ena zadruga ter osnovni občinski partijski komiteji, Praksa je — kot poudarjajo — potrdila pravilnost te reorganizacije. V resnici pa je zadnja leta v okrožjih, poleg neizpodbitnih j uspehov v gospodarstvu, prišlo I tudi do pojavov avtarkije, loka-lizma im drugih negativnih pojavov, ki jih je tudi pravi sekretar omenil in kritiziral. Ugotovljeno je bilo, da stare metode planiranja, finansiranja in kre-I ditiranja ne odgovarjajo današnji stopnji razvoja Formulirani so bili novi ukre-j pi, katerih cilj je izvajanje in uveljavitev integracije v materialni proizvodnji ter zagotovitev pogojev za uvedbo tehničnega napredka in kooperacije ter specializacije v SEV, nadalje krepitev vloge partije v gospodarskih ustanovah, pa debirokra-tizacija državne uprave in krepitev osebne odgovornosti v reševanju aktualnih problemov V reorganizaciji upravljanja z gospodarstvom, je operativni vlogi partiji zdaj zaupano prvorazredno mesto. Namen je centralizirati tudi nekatere posle iz oblasti industrije, poljedelstva in tehničnega razvoja. Obenem pa se vztraja na postopnem prenosu posameznih funkcij državnih organov na družbene organizacije in na uvedbi tako imenovanih družbenih načel v upravljanje gospodarstva. Za trajno in neogibno nalogo je bila proglašena demokratizacija notranjega življenja dežele. Plenum je tudi odločil, da se v večjih tovarnah prouče možnosti uvedbe stalnih proizvodnih posvetovanj ter proizvodnih odborov kot organov upravljanja, da bi se zatem na osnovi doseženih rezultatov mogle proučiti njihova morebitna širša uporaba v gospodarstvu. Tudi vrsta vprašanj, ki so bila predmet razpravljanja s področja načrtovanja', je dokaj široka, a pri tem je prišlo do številnih radikalnih predlogov za premagovanje konservativnih pogledov in pojmovanj, predvsem v smislu, da ni ničesar že določno in dokončno izdelanega moč storiti samo «od zgoraj«. Ena od poglavitnih ovir načrtovanja je nezadostna povezava načrtovalnih organov s proizvodnjo in pa zapostavljanje udeležbe proizvajalcev pri sestavljanju načrtov in nadzorovanju njihovega izvajanja. Prvi sekretar CK, Todor Živkov, je na plenumu izjavil, da plani še vedno niso realni, Ob tej priložnosti je bilo rečeno, da je npr. plan industrijske proizvodnje v teku leta 1961 in 1962 bil devetstokrat izmenjan in dopolnjen, kar je — kot je bilo poudarjeno — v določenih industrijskih panogah privedlo do zmanjšanja proizvodnje. P6 sklepu plenuma bo državni odbor za načrtovanje v bodoče postopno prerastel v znanstveni plansko-ekonomski organ, vtem ko bi se z operativnim načrtovanjem ukvarjali komiteji za po- samezne industrijske panoge ter podjetja. Poleg tega bodo uvedli še neko novost, namreč načrtovanje v okrožjih, kar doslej v praksi ni bil primer. Obstaja mnenje, da bo s pomočjo dobro pripravljenih perspektivnih planov moč uveljaviti večjo točnost in jasnost tudi v odnosih z ostalimi socialističnimi deželami. Sedanja reorganizacija ima, poleg krepitve vodilne vloge partije, za cilj tudi povezovanje dela partijskih organov v gospodarstvu s proizvodnjo, zatem krepitev demokratičnega centralizma, uresničitev partijske in državne kontrole, poleg državnega komiteja, tudi s pomočjo okrožnih inšpekcij, ki bodo v najkraj- šem času ustanovljene. Značilnost nove metode upravljanja je v tem, da se bo to na področju industrije izvajalo po dveh tirih. Pri okrožnih komitejih bosta namreč ustanovljeni dve komisiji: ena za industrijo in gradbeništvo, a druga za poljedelsko proizvodnjo, kateri se bosta, poleg obstoječih organov oblasti, ukvarjali z gospodarskimi vprašanji, s tem bo moč — kot je pojasnjeno v sklepih plenuma — ogniti se kampanjskemu načinu vodenja teh gospodarskih panog, hkrati pa bo partijskim organom na tak način omogočeno, da bodo vlogo osredotočili na vodenje in organiziranje sistematičnega ter pravočasnega opravljanja vseh teh nalog, A< Prizor iz komedije «Laz’r s p’d K Ianca», ki gledališče na stadionu «Prvi maj«. Nocoj spet predstava uprizarja Slovensko Kulturni razvoj Šiptarje v Skladno s pravilno napredno .politiko reševanja nacionalnega, oziroma manjšinskega vprašanja, temelječo na jasnih in nedvoumnih ustavnih načelih, je manjšinam, iivečim v državnih okvirih sosedne Jugoslavije, zares zagotovljen vsestranki razvoj. Med drugim je n. pr. šip tarska manjšina avtonomne oblasti Kosova Metohije pokazala izreden napredek tudi na področju lastnega kulturnega razvoja. Tako je zadnja gledališka sezona v tej oblasti potekla dobesedno kot v znamenju nekakšnega festivala, ki pa ni bil vezan no eno samo mesto, marveč je zajel vrsto krajev. Gledališke prireditve so bile v Prištini( Peči, Gnjilanu, Dajkovici, Prizrenu, Kosovski Mitroviči, Uroševcu, Istoku in drugod. Pri tem so sodelovali tako poklicni kot amaterski stalni ansambli, katerih je 14, m sicer devet, ki svoja dela izvajajo v jiptarskem, ostalih pet pa v srbohrvaškem jeziku. Pokrajinsko narodno gledališče je v že navedenih mestih, kjer obstajajo stalni odri, zadnjo sezono uprizorilo nad 100 del. Vse bolj se na odrih uveljavljajo tudi dela domačih pisateljev v šip tarskem jeziku. iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiifiii, f.iiiiHiin, n, oiiiiimmiiiiiiiiiiniiiiMii) m uiimmmMiiiiiiuiiuiiiiniii ht tiiiMiiinntiiiini iiiiiiou^ii m mn miiiamiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiii ZA ZAČETEK NAM ZADOSTUJEJO MASKA, »PLAVUTI« IN ZRAČNA PUŠKA Tajnosti čudovitega podvodnega sveta so vedno bolj privlačne Po mnenju francoskega sociologa se človek vrača k vodi Kaj zmore organizem - Prve potrebščine in njihove cene - Stroški se naglo dvigajo, čim zahtevnejši postajamo IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Hlavatyjeva resnična pesem našega Krasa V četrtek zvečer je Robert HUivatg otvaril v Občinski galeriji razstavo svojih najnovejšth ustvaritev. Otvoril nam je pravzaprav vratca svojega srca, da se je iz njega mogla izliti pred nas vsa ona prekipevajoča ljubezen do domače zemlje, ki ga napolnjuje in mu narekuje ohranjati nje mnogoslranski obraz v čarobno mehkih prividih akvarelnih listov. Zdi se pa, da te njegove ljubezni ne znamo prat’ ceniti in je s tem nismo vredni, ker premalo je bilo navzočih na otvoritveni slavnosti prav tistih prosvetljenih razumnikov, ki bi se morali veseliti, da spet razstavlja v Občinski palači slovenski slikar, pa naj bi bit to kdorkoli že, kaj šele Hlavatg, katerega lahko mirno smatramo za najboljšega tržaškega akvarelista umetniško prečiščene narave. Ce si oglčdamo, te nove Hlavatgjeve slike in jih duševno primerjalno s tistimi iz preteklih razstav, ugotavljamo, da se njegova ustvariteljska parabola šs vedno strmo dinga k popolnosti. Ugotavljamo pa tudi,, da je vsaka njegova nova razstava umetniško bolj dovršena od prejšnje. Od edenmdvajsetih slik sicer tudi sedaj večina izmed njih podaja Kras, ampak to je Kras, kot ga še nismo videli v njegovih znanih delih. To pidiio spremembo prinaša nekolike spremenjeni način slikanja v nekaterih delih, v katerem uporablja snovi, ki luknjičasto razpršujejo barvne plasti, tako da ustvarjajo presenetljivi videz starega ometa, starih strešnikov, razritih kolovozov in z belim kamenjem posutih gmajn. V' tpj tehniki so posebno uspele skupine hiš v slikah št. 14, is in 18, pa še 3 in S. Skoro neverjetno je, kako Hlavatg obvladano nadzoruje nastajanje slikovitosti, ki ga povzročata tako nasprpim si snovi kot sta to toda in petrolej. Ker pa poslednji popolnoma izhlapi iz slike, jt rezultat vedno neoporečno pristen akvarel, toda poln razrahljano prhkih, penasto učinkujočih odtenkov barv, Ako nam iz teh novih del izstopa nov, bolj trpele Hlavatp, nas pa iz štirih slik pri vhodu pozdravlja še vedno tisti stari pesniško navdahnjeni in zasanjani akvarelist. kot ga večina njegovih občudovalcev pozna. Vendar pa je sedaj to oblikovno bolje izčiščen umetnik, ki nam odpira oči za uživanje nesluteno prefinjenih skoro prozornih lepot bežnih nastrojen), ker zadostuje mu že igra vzporednosti kamnitih kraških ograj in navpič-nosti dreves, da z njo nadvse prepričljivo pričara pravo bistvo kraške narave. Sliki s7,adnj; snegu in pa eJutranje meglice» sta vzbudili zasluženo občudovanje prisotnih tržaških slikarjev, ko so brez sence stanovske nevoščljivosti priznali njih neobičajno slikarsko dovršenost. Ta nova Hlai atpjeva razstava akvarelov je resnična pesem našega Krasa v svojstvenem napevu njegovih podob. So pa tu še odmevi starejših prispevov mesta v slikah pristanišča, livarne in plavžev, katerim tvori kontrapunkt manjši akvarel istrskega mesteca, ki kontrastno izpada iz sicer tako enovito zaokrožene izbire slik. MILKO BAMBIČ Neki francoski sociolog je pred nedavnim duhovito rekel, da se človek naše dobe vrača spet k svojemu elementu — vodi, iz katere je pred mnogimi, mnogimi milijoni let še v obliki prvega prabitja prilezel na kopno, da bi si ga osvojil. Po njegovem je to najpomembnejša značilnost našega stoletja. V svoji hudomušnosti je francoski sociolog šel tako daleč, da je ta vračanje človeka k prvotnemu elementu označil kot pomembnejšo značilnost naše dobe od -vseh velikih uspehov na atomskem in vesoljskem podrpčju. Kdo bi si bil — pfdvi — še pred borimi petdesetimi leti ali • kaj več mogel zamisliti milijone več ali manj golih človeških teles, ki jih danes v poletnih mesecih videvamo zleknjene na soncu ob vseh obalah morij in oceanov? Človek se torej zares vrača k svojemu elementu in je množično zasedel spet že prod, to je tisti del morskih obal, ki jih valovi ob plimi še prekrivajo, da bi jih ob oseki prepustili človeku. Del »drznejših ljudi« pa se že spušča v sam prvotni element — v vodo. Do tu smo prepustili besedo francoskemu sociologu, ki je na zares duhovit način prikazal kako danes milijoni ljudi iščejo na sončnih obalah morij in oceanov razvedrila, zdravja in okrepitve. Mi pa bomo, na kratko, omenili nekaj konkretnih nasvetov o-nim, ki so se «drznili» ali še bolje onim, ki se nameravajo «drzniti» nekoliko globlje v vodo, kamor si navaden plavalec še ne upa. Mislimo namreč na one, ki so si izbrali — podvodni ribolov. Podvodni ribolov ali točneje ŽIVINOZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE ' 1 ' ....... ... - ■" 1 ■ - ■ * Dobre in slabe strani zelene krme Smo skoro ob koncu prve košnje. Na skednjih imamo že precej sena, spravljenega za zimo. V zvegi s tem želimo kmetovalcem objasniti,,da se pri sušenju in spravljanju sena zgubi veliko hranilnih snovi. Krma, ki jo živalim pokladamo sočno, zaleže mnogo več, kot pa ista krma, če jo posušimo. Zaradi tega skušajmo živalim čim dalje časa dajati sočno krmo in čim manj posušeno seno Seveda smo pri tem v veliki meri odvisni od podnebja in pa tudi od vremena, ki nam dovoljuje enkrat daljše, drugič 'spet. krajše poletno krmljenje. Prav zaradi izgub pri sušenju priporočajo danes posebne načine, kako naj sušimo krmne rastline na ostrveh, v kozolcih in podobno, da bojo te izgube čim manjše, in kako naj krmo spravimo v silose in jo v njih ohranimo za poznejši čas, ko ne bomo imeli več na razpolago zelene krme. Med vsemi načini, kako dpbi-vajo živali poletno krmo, je najboljša paša. Na pašniku dobivajo živali kar same, brež posebnega truda za nas, najboljšo naravno hrano. Po ‘ raznih deželah se čedalje bolj širijo tako-imendvam čredinski pašniki, na katerih, nasejo živali v posameznih pašnih oddelkih, ’ čredinkah. Na ta način dobre travnike in pašnike po načrti) Izkoriščajo ih tudi oskrbujejo. Iz najboljših pašnikov in travnikov dobimo največ, če jih delno kosimo, delno pa pustimo popasti. Da nam pa Živina 'ne hodi po vsem travniku ali pašniku in tam več potepta kakor požre, so na pašniku ograjeni oddelki. Na ta način živina popase vsak dan le majhen del travnika. Se najboljše pa je, če del travnika ogradimo s tako imenovano električno o-grajo. To nanj bo prihranilo veliko truda I Preden pa peljemo živino na pašo, ji položimo doma v jasli nekaj slame ali plev. Na ta način preprečimo morebitno napenjanje m pa preveč redko blatenje. Pa tudi s tem posamezna žival prejme nekaj su-šinfe, ki ji je bo v zeleni krmi primanjkovalo. Ko ženemo živino na pašo, se moramo zavedati, da nam travniki dajgjo . krmo zelo različne kakovosti. Kvaliteta trave in s tem seveda tudi kvaliteta sena je odvisna od zemlje, kjer trava raste, od gnojenja, od padavin, od gostote travnate ruše in pa od tega, Kdaj smo na travnikih kosili. Trava z mokrih in kislih tal ne daje dobrega sena za mlečne krave. Na zamočvirjenih' in kislih tleh so dobre trave, zlasti detelje, v manjšini. Tam zelo rade rastejo loček, preslica itd. Na vse to moramo pomisliti, ko živino ženemo na pašo ali pa jo pričnemo krmiti z zelenjem. Ko naše domače Živali krmimo z zelenjem, jim moramo pokladati toliko, da se nasitijo. Krava pa požre prav rada svojih 70 uo 80 kg zelene krme. Sedaj se pa vprašamo, če je kiava v tem primeru pokrila vse potrebe po pravilnih snoveh, kajti zelo nevarno je, da bo žival trošila več prebavljivih beljakovin in škrobne vrednosti, kakor v resnici potrebuje. Seveda, če je žival v slabem sta-riju, ker je med zimo stradala, bo na pomlad morala porabiti več krme, ki je kar naenkrat v izobilju, da se popravi. Ce je pa govedo v primernem rejnem stanju, bomo dostikrat prebili z manjšo količino soline krme, trave, detelje, lucerne in podobnih, kakor bi jo morda živali hotele požreti. Da bi se pa ži- vali dobro nasitile, jim dodajmo še nekaj slame. Torej ne pozabimo na slamo pred in po zelenem krmljenju! Seveda bomo več slame dodajali tedaj, ko bomo živino krmili z zelo mlado travo ali mlado deteljo. Cim bo pa trava ali detelja nekoliko 0-starela in bo njena hranilna vrednost padla, tedaj zmanjšajmo količino slame v obroku. Ce krmiš kravo samo z mlado zeleno lucerno do sitega, je v krmi beljakovin za 20 1 mleka. Primanjkuje pa škrobne vrednosti, zato daje krava le 10 litrov mleka. (Nadaljevanje na 6. strani) povedano podvodni lou na ribe je razmeroma mlad šport, ki pa ima zelo veliko pristašev. Kako bi. jih tudi ne imel, ko pa je tako razburljiv in hkrati prijeten, saj nam odkriva čudovito lepoto, ki se skriva našim očem že pod nekaj metrov globoko vodo. Kar se podvodnega ribolova tiče, bomo rekli, da se temu športu morejo posvetiti le tisti, ki so povsem zdravi. Posebno važno je, da nam ne nagajata srce in pljuča. , ... remto* privpšgitj .ker tako, ne da. bi 'imel: pb sebi -.nekoga, ki se rtatij spozna in ki nam more v danem primeru priskočiti na po-rngč, kiijti Sebe sicer poznamo, po navadi pa nikoli ne tako, kot bi bilo potrebno Menda ne bomo odkrili nič novega, če bomo povedali, da zmore človeški organizem le določen pritisk, ki je vedno večji, čim globlje Se v Vodo. spustimo Nadalje ne bomo odkrili nobene novosti, če povemo, da more človeški organizem zdržati pod vodo le razmeroma malo časa, kajti pod močnim pritiskom v večjih globinah se začenjajo v krvi razni procesi .katerih posledica je, da se ustvarjajo v krvi razni plini, posebno dušik, ki se zbirajo v mehurčkih, Mehurček plina v krvi pa je zelo nevaren. Ce človek, ki je bil dolgo časa pod vodo in.se mu je zato v krvi ustvarilo nekaj takšnih mehurčkov, naglo zleze na vrh, je v nevarnosti, da mu kak mehurček s krvnim obtokom prileze do možganov in že imamo opravka s paralizo, ali pa še prej v srce, česar posledica je lahko tudi smrt Zato mora podvodni lovec na ribe, ki je bil dolgo pod vodo in v večjih globinah .lesti na vrh počasi, da mu kri spotoma resorbira spet plinaste mehurčke, ki so nastali globoko pod vodo. Sicer pa so glede tega dobro podkovani tisti športniki, ki se s tem športom že dolgo ukvarjajo in ki v znanih kopališčih trenirajo mlade ali nove podvodne lovce. Zato se bomo ustavili le pri nekaterih bolj praktičnih nasvetih, in sicer, kaj za začetek tega športa potrebujemo in koliko nas tak šport stane. Predvsem moramo vedeti, da za začetek potrebujemo le znane gumaste plavuti, ki si jih nataknemo' na noge, ter masko za obraz. Ta dva pripomočka prideta v poštev le za manjša potapljanja, ko dihamo še ((lastne rezerve« brez posebnih naprav za dihanje. Ce prištejemo k temu še ceno zračne puške, nas vsa oprema za prva, začetna potapljanja stane od 15 do 30.000 lir. Ce gremo bolj globoko, potrebujemo že jeklenko za zrak in ustrezne priključke za dihanje in stroški se nam dvignejo za kakih 35 do 40.000 lir. In tedaj prihajajo v poštev še novi stroški, kajti kmalu nam bo potrebna še posebna tuta odnosno obleka za večje globine Te obleke dobimo po različnih cenah, vendar moremo računati že s kompletno opremo, ki nas bo stala okoli 25.000 lir. S tem pa smo že prilezli k večjim zahte-4 vam, kajti če smo..si, gflusljlA *e jeklenko, za zrak ter priključke za dihanje pod vodo, ter posebno obleko, si moramo omisliti tudi že posebno uro, kajti minute v velikih globinah so zelo dolge ali zelo kratke, vsekakor pa rekli bi življenjsko važne. In ena ura, s katero bomo lahko mirno lezli tudi globoko pod vodo stane že svojih 40 do 50.000 lir. V poštev pride sedaj še globinska svetilka, ki stane okoli 5.000 lir in nato še marsikaj, kot npr. čoln. Toda če bomo z navajanjem potrebščin in njihovih cen nadaljevali, bo marsikdo že vnaprej izgubil veselje do tega športa, zato bomo s tem končali. Vendar pa bo držalo, da si moremo ta šport privoščiti tudi z mnogo manjšimi sredstvi in vsekakor drži, da bomo smeli nekoliko globlje le tedaj, ko bomo dobro »trenirani in vsaj primerno opremljeni. In tedaj se nam bo začel odkrivati mikaven svet pod vodo, ki je tem bolj privlačen, čim globlje gremo. Hkrati pa je vzporedno tudi vedno bolj nevaren.:. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21. 3. do 20.4.) Poka-žite smisel za kritičnost, ne spuščajte se v tvegane finančne posle. Ohranite svojo hladnokrvnost, da ostanete gospodar položaja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odločitev nekega vašega sodelavca vam ne bo všeč. Ljubezniva beseda pogosto rodi dober sad. DVOJČKA (od 21.5. do 22.8.) Spori med osebami, ki jih morate voditi, zahtevajo energičnih ukrepov. Opravičite zaupanje, ki ga do vas ima neki prijatelj, in pomagajte mu z dobrim nasvetom. RAK (od 23.6. do 22.7,) Organizacijska napaka bi utegnila povzročiti zakasnitev uspešne rešitve nekega posla. Bodite bolj di-plomatični do reke zelo občutljive osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaše poklicne zamisli bodo deležne vse podpore. Pazite, da bi ne ranili občutljivosti osebe, ki jo ljubite. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro se prepričajte o zvestobi onih, katerim nameravate zaupati važno nalogo. Večer boste preživeli v družbi zabavnih prijateljev. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Borbenost nekega vašega tekmeca bo le-to okrepila tudi v vas. Ne storite ničesar, kar ni docela po vaši volji. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nove naloge vam bodo bolj prijale kot prejšnjih. Pazite, da v svojih odnosih do družine ne storite nekega napačnega koraka. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Imejte kar največje zaupanje vase, da bi ob priliki važnega posla zbudili kar najboljši videz. Razumevanje drage osebe bo utrdilo vaša čustva. KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Ne pretirujte v delu, preveliki napori bi lahko škodili vašemu živčnemu sistemu. Sestavljali boste z drago osebo načrt za bodočnost. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Skušajte odpraviti odvečne stroške in držite se svojega finančnega programa. Potrudite se ostati daleč od oseb, ki vam vsiljujejo svoja mnenja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zahtevali bodo od vas izpolnitev neke težke naloge, a od tega bo odvisno mnenje predstojnikov o vaši sposobnosti. Ne prepuščajte se melanholičnimi spominom. Letošnji uspehi na breških šolah 'I Otroci osnovne šole v Ricmanjih so na svoji razstavi pokazali, kaj so se med letom lepega naučili Tudi razstava slovenske šole pri Domju je zelo bogata Otroci dolinske osnovne šole so pokazali, kaj zmorejo Razstava najmlajših iz otroškega vrtca v Borštu je zelo ljubka Otroci iz borštanske šole so pripravili bogato razstavo Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Praznična matineja; 9.30: Čajkovski: Hrestač; 10.00: Maša; nato Orkestra Ray Heindorf in Dimitri Tiom-kin; 12.00: Podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Popevke Bojana Adamiča; 1.00: Mali koncert; 15.30: »Šentjurjevski provizor«, drama; 17.20: Lahka glasba; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: Harfistka Grazietta Trost; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19.15; Ital. popevke; 20.00: Športna tribuna; 20.45: Zbor s Proseka-Kontovela; 21.00: Vabilo na ples; 22.00: Martinet: Orphee, simfonična pesnitev; 22.35: Godalni orkestri; 23.00: Luis Armstrong. 12.15: Plošče; 12.30: Glasbeni program; 12.40: Krajevna poročila. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 1 3.40: Popevke in ritmi; 1 4.30: Zabavna felasba; 15.30: Dalmatinske popevke; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki in odmevi; 16,45: Album klasikov; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Patti Pade; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; SOBOTA, 29. JUNIJA 1963 8.30: Skladbe za godalne orkestre; 9.10: Nabožna glasba; 10.15: Bachova Suita štev. 4; 10.30: Za sam orkester; 11.30: Koncert; 13.25: Motivi v modi; 14.00: Kitarist Carlos Mantoia; 14.15: Praznični motivi; 16.00: Novosti iz navtike; 16.15: Verdijeva opera «Aida»; 18.40: Plesna glasba; 20.30: Charles Bertin: • Srečanje«; 21.50: Italijanske pesmi; 22.00: G. Belli in Rim v njegovem Času; 22.30: Plesna glasba. //. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Daisy Lumini; 9.00: Ital. pentagram; 9.35: Pisan program; 10.40: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevci; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Tour de France; 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Tour de France; 20.00: Kotiček v večeru; 20.35: Operni program. III. program 17.00: H. Boell: «Ura postanka«; 18.00: Dve Haydnovi skladbi; 18. 40: Preieli smo; 19.00: Peragallova Fantazija; 19.15: Biofizična znanost; 19.30: Vsa-kovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Malipierova Simfonija štev. L; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 4.00: Dobro jutro; 6.30: Pregled športnih prireditev; 8.05: Poštarček; 8.3: Operetni napevi; 8.55: Počitniško popotovanje; 9.10: Deset pianistov; 10.15: Sprshod po južnoameriških pampah; 10.35: L. M. Škerjanc: Sui- ta v starem slogu: 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Zabavna glasba; 12.25: Domači napevi: 12.40: Slovenski oktet; 13.15: Obvesti, la; 13.30: Obisk na Dunaju; 13.45: Jug. operni pevci; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Orkester Svend Asmussen; 15.30: Bizet: S.mfonija št. 1 v C-duru; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Hammond orgle; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Skladbice; 18.45: Novo v znanosti; 19.05: Glasbene razgledni- ce; 20.00: Po domače; 20.20: Ar-sene Lupin; 21.00: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Ples. Ital. televizija 17.45: Program za najmlaiše; 19.00: Dnevnik; 19.15: Pol ure s Tokensi; 19.50: Sedem dni v parlamentu; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: »Gospod srednjih let; 22.20: Slovstvo in umetnost; 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Detektivka: «V Severnem morju«; 2?.10i «Belo, rdeče in sinje«; 23.10; Mednarodne plavalne tekme; ob koncu športne vesti. Jug. televizija 19.30: Turizem: 20.00: TV dnevnik; 20.30: S kamero po svetu; 21.00: Pesmi in plesi Zagorja. Ansambel *Kolo»; 21.30: Popularni koncert — posnetek II. dela koncerta solistov Ukrajinske opere in baleta; 22.40: Zgodba iz serije 01. Vrem« včeraj: naijvišja temperatura 30. najini žja 21.3, ob 19. uri 27.4; zračni. Mak 1015.8 stanoviten, vi age 73 odst., veter severozahodt-rvik 2 km. nebo 3 desetine poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 27 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 29. junija Peter Im Pavel Somice vzide ob 4.18 In zatone ob 19.38 Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 12.40 in zatone ob 0.22 Jutri, NEDELJA, 30. junija ' Emilija S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Resolucija o socialnem zavarovanju občinskega osebja izven staleža Svetovalec PSI dr. Pincherle je kritiziral oblike in način socialnega skrbstva občinske uprave Velik del sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bil posvečen nadaljevanju razprave o letošnjem proračunu. Prvi je govoril komunistični svetovalec Radkih, ki je obravnaval skoraj izključno vprašanje socialnega zavarovanja občinskega osebja, ki ni v staležu. Svetovalec je poudaril, da je stanje teh uslužbencev, zlasti glede njihovega pokojninskega sklada, dejansko kaotično, ker občinska uprava doslej še ni uredila njihovega položaja, kot to določa zakon. Svetovalec Radich je dejal, da komunistična skupina še enkrat zahteva, da je treba zavarovalni položaj teh občinskih uslužbencev čimprej urediti. V ta namen je predložil resolucijo, o kateri naj bi glasovali še pred glasovanjem o proračunu. Resolucija poudarja, da obstoječi zavarovalni zakonski predpisi uslužbencev krajevnih ustanov zagotavljajo vsem uslužbencem enako ravnanje na področju pokojnin, tako za uslužbence, ki so v staležu, kot za tiste, ki niso v staležu. Nato ugotavlja, da imajo občinski uslužbenci, ki niso v staležu znatno manjšo pokojnino kot cstali uslužbenci. Zaradi tega resolucija zahteva ustanovitev dopolnilnega pokojninskega sklada v breme občinske uprave v korist vseh uslužbencev izven staleža za ves čas njihove službe, da bo njihova pokojnina dosegla raven pokojnine uslužbencev v staležu. Glede trditve odbornika za finance, da je pri občinski upravi preveč osebja, je svetovalec poudaril, da to ne drži, ker je ugotovljeno, da več kot polovica u-radnikov opravlja nadurno delo, hkrati pa se občuti veliko pomanjkanje delovne sile v oddelku za javna dela, še večje pomanjkanje delavcev pa pri oddelku za mestno čistočo, kjer bi potrebovali najmanj 150 pometačev. Za njim so govorili indipenden-tistični svetovalec Marchesich, liberalec prof. Della Rossa, misov-ka De Vecchi in demokristjan inž. Spaccini. Nato je socialistični svetovalec dr. Pincherle imel daljšo intervencijo v zvezi s socialno podporo in socialnim skrbstvom občinske u-prave. Potem ko je poudaril, da občinska uprava potroši skoraj 900 milijonov lir letno v te namene, je dejal, da bi bilo treba čimbolj združiti vse socialnopod-porne dejavnosti v občini. Ugotovil je in hkrati tudi kritiziral razdrobljenost delovanja na tem važnem področju za pomoč revežem, kakor tudi preveliko število najrazličnejših podpornih ustanov, ki hvalil občinsko upravo, da je organizirala dobro zobozdravniško oskrbo za šolske otroke, je predlagal, naj bi to, oskrbo brezplačno razširili tudi na reveže. Otvoritev razstave risb otrok šole v Ul. Sv. Frančiška Včeraj ob IS. uri je bila v šolskih prostorih slovenske osnovne šole v Ul. Sv. 'Frančiška otvoritev razstave najboljših risb učencev od 6, do 14. leta. Otvoritve so se udeležili občinski odbornik za šolstvo Prodi, ki je zastopal tudi tržaškega župana, šolski nadzornik dr. Bole, ki je zastopal tudi šolskega skrbnika dr. Vignerija, odbornik miljske občine Kiljan Fer-luga, ki je zastopal tudi miljske-ga župana ter številni ravnatelji in učitelji slovenskih šol. V imenu sindikata šolnikov je vse navzoče pozdravila učiteljica Stanka Hrovatin, ki je prisotnemu odborniku za šolstvo izrazila tudi obžalovanje, da kljub prizadevanjem ni bilo mogoče dobiti primernejših prostorov za tako lepo in pomembno razstavo.. Razstava bo odprta do torka, potem pa jo bodo preselili v jVfilje. V torek seja pokrajinskega sveta 1 ■ Pokrajipski svet se bo sestal v torek cfb 18.30. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o .letošnjem proračunu in nekaj ficlepov navadnega upravnega značaja. iiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiMiiiiiiifriiiiiiiiiiiiiimmimiiimiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiniiiiiiiiimMUiiiiiinmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiii SESTANEK ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKEGA ODBORA ZA LES porabljajo vse preveč denarja za upravno birokratsko delo, namesto, da bi ga uporabili v korist revežev. Zato je predlagal, naj bi občinski svet v bližnji prihodnosti resno razpravljal o tem vprašanju. Dr. Pincherle je pri tem ugotovil, da je danes v Trstu okrog 800 oseb, ki se p.oslužujejo raznih občinskih in drugih nočnih zavetišč. Dejal je, da sta zlasti nočno zavetišče v Ul. G. Gozzi, kakor tudi dnevno zavetišče ustanove *Sar> Vincenzo De Paoli* v Ul. Vidali in v Ul. Donato Bra-mante v takšnem stanju, da delajo sramoto našemu mestu. Za tem je govoril o pomanjkanju prostorov in o nezadostnih higienskih napravah v bolnišnici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu, o nezadostno učinkoviti nevropsihopedagoški' podpori šolskim otrokom, kakor tudi o nezadostni Zobozdravstveni oskrbi revežev. Potem ko je po- Izžrebanc nagrade na tržaškem velesejmu ; 1. nagrada televizijski sprejemnik - Lidia Oppio, Ul. Imbri&iij .7. 2. nagrada slika - Argia Leonardi, ; Ul. Se.verp 4; , 3. nagrade) radio transistor «Min,eiva» - Giuseppe Basile z ladje »Citta di, Mes-sina»;' 4. nagrada lestepte s tremi žarnicami - Fahio^ Humor, Ulj CTamician 22; 5. njtgjada 20 kg riža - Bruno Malazzi, Ul. Combi št. 8; 6. nagrada mala kad iz plastike' - Enrieo 'Gbttivald./UL Cordaroli 26. , Razprava o trgovini z lesom in tehničnih gozdarskih vprašanjih Les m drva sta zelo važna postavka v jugoslovanskem izvozu v Italijo - Današnje velesejemske prireditve V okviru dneva lesa na tržaškem velesejmu ln raznih velesejmskih zasedanj je bil včeraj v sejni dvorani trgovinske zbornice sestanek italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora za les, ki se sestaja enkrat na leto. Sestanka se je udeležilo okrog 30 lesnih strokovnjakov z obeh strani, predsedoval pa mu Je inž. Vitantomo Pizzigallo, generalni ravnatelj za gorsko gospodarstvo. Jugoslovansko delegacijo je vodil tajnik odseka za gozdarstvo In les Zvezne gospodarske zbornice lz Beograda inž. Jerenič. Goste je sprejel na vhodu v dvorano dr. Bellarosa, generalni inšpektor za gozdove v Trstu. Sestanek je bil izključno na tehnični ravni. Na njem so razpravljali o trgovini z lesom pa tudi o raznih strokovnih vprašanjih, ki so v zvezi z gozdnim gospodarstvom. Les in drva imata namreč zelo važno mesto v jugoslovanskem Izvozu v Italijo, zlasti pa v izvozu Iz Slovenije, kajti Italija zelo potrebuje to surovino. Zatcr1 sta’ tudi' obe državi zainteresirani na i;azvo- Križarka «Garibaldi» v pristanišču Včeraj zjutraj okrog 8. ure je priplula v naše pristanišče eskadra italijanske vojne mornarice, v kateri so križarka »Giuseppe Garibaldi«, torpedni lovec »Indo-mito», pomožni ladji »Stromboh« m iVesuvio« ter cela vrsta manjših enot. Eskadri poveljuje admiral Ernesto de Pellegrini dai Coi. sidrale, so se začeli običajni u-radrni obiski. Križarka »Garibaldi« je največja in najmodernejša italijanska vojna ladja. Oborožena je s topovi in z raketnimi izstrelki. V teku včerajšnjega dne pa so odplule iz tržaškega pristanišča proti Anconi velika torpe-dovka «San Marco« ter fregati »Centauro« in »Rizzo«. ju gozdov in ohranitvi gozdnega bogastva. Spričo tega so obravnavali tudi vprašanje boja proti raznim gozdnim škodljivcem, kot je na primer borov prelec. Razpravljali so tudi o sečnji gozdov, o izsekavanju, da se gozdovi primerno razredčijo itd. Ugotovili so tudi, da se je zelo povečal jugoslovanski izvoz iglavcev, po katerih je v Italiji veliko povpraševanje. Pomenili so se tudi o ukrepih, ki bodo potrebni za zagotovitev dobave drv pozimi, tako da bi bolje potekala kot lani. Dosegli so tudi načelni sporazum o uvozu parketov iz Jugoslavije, ki so zelo dobre kakovosti, saj je v Jugoslaviji obilo javorovega lesa, tako da se lahko dovolj časa suši. Na sestanku so izčrpno obravnavali še razna druga tehnična vprašanja.; Delo so dejansko končali ob 13. uri, popoldne pa so šli na izlet na Kras. Danes pa bodo gostje odpotovali na obisk v Oglej in Gradež. Danes bo v sejni dvorani trgovinske zburniae šesto mednarodno zasedanje o pohištvu, ob 12.30 pa ■bOOtV irrbgiasill • zmagovalce natečaj ja za hotelsko pohištvo. Ob 9.30 se bo začelo na velesejmu deželno zasedanje obrtnikov, ob 10.30 pa se bodo sestali italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki, ki se u-kvarjajo s konfekcijo in oblačili. Ob 20. uri pa bodo predvajali v sejni dvorani na velesejmu doku-metnarne filme o deželi* Posojila hranilnice tržaški občini 27. in 28. t.m. je tržaška občina sklenila s tržaško hranilnico naslednje pogodbe za posojila v zneskih * 8.600.723 lir za gradnjo kompleksa INA-Casa pri Sv. Ivanu za nameščence občine in Acegat; 30.000. 000 lir za notranja vzdrževalna dela in za vzdrževanje streh občinskih poslopij (I- in II. obrok); 45.000. 000 lir za gradnjo otroškega vrtca v Rocolu; 11.100.000 lir za ureditev osnovne šole pri Sv. Ani; 27.500.000 lir za nakup materiala in naprav za S.U. Piccole Fer-rovie (Openski tramvaj); 30.000. 000' lir za ' ureditev novega sedeža liceja - gimnazije «F. Pe-trarca*; ! 8.000.000 lir za popravilo zvonika v Križu; 3.170.000 lir za stroške načrta za Kmalu potem ko so se ladje za- ........................................"•.""""......."""" SMRTNA PROMETNA NESREČA PRI ŠTRflMflRJU Avto do smrti povozil deklico ki je čez cesto stekla k materi Sunek je nesrečnega otrcka vrgel kakih 6 m daleč in mu povzročil smrtne rane, zaradi katerih je takoj po prevozu v bolnišnico izdihnil Mlada deklica je včeraj opoldne Izgubila življenje pri prometni ne-sreči pri Štramarju. Vest o tragični smrti komaj 7-letne Lili Cre-vatinove iz Ul. Costalunga 195/3 je globoko odjeknila v mestu. Lili je včeraj skupaj s prijateljico svojih let hodila po desni strani ceste. Komaj le prekoračila most naf' Ospom, je hotela k materi, ki je skupno z nekaterimi otroki hodila na levi strani. Prav v tistem trenutku je iz Milj proti Žavljam privozil s svojo Simco Aronde TS 40285 20-letni Nevio Ficiur s ceste pri Orehu 24 Ficiur se gotovo ni nadejal, da bo mala Lili nenadoma prekoračila pot in trčenje je bilo neizbežno. S prednjim delom avta je Ficiur zadel Crevatinovo tako močno, da jo je sunek vrgel kakih 6 metrov daleč' pred avto. Ficiur je deklici takoj priskočil na pomoč, jo položil v avto in jo z vso naglico odpeijal v bolnišnico. Zdravniki so mali Lili ugotovili neštete udarce in zlome kosti, ter so jo takoj sprejeli na prvi kirurški oddelek, Toda preden so jo bolničarji prenesli na bolniško posteljo je nesrečna mala Creva- tinova že podlegla hudim notranjim poškodbam. Na kraj nesreče so prihiteli a-genti prometne policije, ki so uvedli preiskavo o vzrokih nesreče. Kot so mogli ugotoviti, se je nesreča zgodila tako, kot jo je opisal sam Ficiur, ko je otroka prepeljal v bolnišnico. Ta tragičen dogodek naj bo staršem in otrokom, pa seveda tudi šoferjem še enkrat v opozorilo, da je na cestah potrebna največja previdnost. Slučajno pojasnjena tatvina vetrobrana Te dni so agenti komisariata na Trgu Stare Mitnice prijavili sodišču zaradi tatvine 19-letnega Andrea Frisenno iz Ul. Nordio 3. Z zadevo so se agenti ukvarjali že precej časa. Že 18. maja je 19-letni Sergio Zannier iz Ul. San Zenone prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli vetrobran iz plastike, ki ga je imel na svojem skuterju, ki ga je pustil pred nekim lokalom v Ul. della Guardia. Naslednji dan pa je Zannier bil v bližini bara »Sportivo* v Ul. del- 1’Istria. Na svoje veliko začudenje je na nekem motorju opazil svoj vetrobran. Vstopil je v lokal in vprašal čigav je motor. 21-letni Roberto Fittana iz Ul. del Pozzo št. 2 mu je povedal, da je motor njegov, ter da mu je vetrobran daroval prijatelj, ki ga kličejo •Tanape*. Seveda se je Zannier spet.zglasil na policiji in povedal kaj se mu je zgodilo. Po dolgem času so agenti le izsledili tatu v osebi Frisenne in ga prijavili sodišču. Pittano pa so tudi prijavili sodišču zaradi spiejemanja ukradenega blaga. Obisk misije EGS v ladjedelnicah Misija Evropske gospodarske skupnosti, ki je sedaj na obisku v Italiji, si te dni ogledala ladjedelnice CRDA v Tržiču. Nato pa je obiskala Tovarno strojev In ladjedelnico Sv. Marka v Trstu. Goste je spremjjalo nekaj funkcionarjev IRI. sedež umetnostnega inštituta za urejevanje in okrasitev ladij ter notranjih prostorov; 1.190.000 lir za večje stroške v zvezi s popravilom strehe osnovne šole v Križu (I. obrok); 120.000. 000 lir za vzdrževanje cest na mestnem področju vključno s predmestji in za polaganje bitumskih prevlek (I., II. in III. obrok); 20.000. 000 za ureditev pločnikov na mestnem področju in v predmestjih ; 10.000. 000 lir za novo ureditev te-kališča in naprav na stadionu pri Sv. Soboti in za gradnjo podzemskega prehoda na stadionu ; Zadevne pogodbe sta podpisala za občino odbornik za proračun dr. Rocco, za tržaško hranilnico pa njen predsednik odv. laut. * * * O Danes, ,29. , t.m. bo pokriti bazen na . razpolago javnosti od 13. do 19. ure, ker bodo dopoldne v bazenu tekmovanja za pokal Sctfritmi. NA POBUDO DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE Danes otvoritev razstave domačih vin v Nabrežini Svoj pridelek bo razstavilo 17 vinogradnikov iz raznih vasi - Številne vzporedne prireditve Danes ob 11. uri bo na trgu v Nabrežini otvoritev II. razstave domačih vin, ki bo odprta do ponedeljka do 24. ure Prva razstava je bila lansko leto skoraj ob istem času v Sesljanu in je lepo uspela. Vse pa kaže, da bo letošnja razstava še uspešnejša. Posebna komisija je r.amreč izbrala najboljša vina vinogradnikov iz raznih vasi nabrižinske občine, ki so se prijavili. Tako bo na razpolago gostom 33 hi belega in črnega vina 17 vinogradnikov iz raznih vasi. Najboljša vina bodo seveda nagradili in vinogradnikom podelili diplome ter kolajne in razna darila, ki prihajajo na občino od raznih ustanov in podi jetij. V okviru razstave bodo tudi razne prireditve. Tako bo danes ob 17. uri na trgu v Nabrežini koncert godbe na pihala «E. Toti* iz Trsta, ob 20. pa bodo predvajali barvni dokumentarni film o naravnih lepotah našega področja. Jutri se bo razstava odprla ob 9. uri, ob 17. bo na - športnem igrišču nogometna tekma med krnskim moštvom m enajstorico ladjedelnice iz Tržiča, ob 20.30 pa bo na trgu koncert domače godbe na pihala. V ponedeljek se bo razstava spet odprla ob 9. uri in se bo dokončne zaključila od 24. uri. Tudi v ponedeljek' bqdo ob 21. uri predvajali omenjeni dokumentarni film. Razen tega je v prostorih prosvetnega društva Igo Gruden razstava slik naših tržaških slikarjev, ki je bila odprta sinoči. V Nabrežini bo torej te dni živahno in pestro. Za postrežbo gostom bodo poskrbeli v kioskih na trgu in v Vseh lokalih, ki so se dobro pripravili na prihod domačih in tujih gostov. Kakor v Dolini, bosta tudi v Nabrežini dva Miljčana pekla čevapčiče, postregli pa jim bodo tudi s kraškim pršutom, «pidoči» in ribami. V ponedeljek v angleščini «Luči in zvoki» Te dm so se v miramarskem piirku začele predstave «Luči in zvoki«, ki jih že peto leto zapovrstjo prireja tržaška letoviščur-ska in turistična ustanova. V prejšnjih letih so patetično zgodbo Maksimiljana in Karlote podajali v italijanščini in v nemščini, letos pa jo bodo začeli tudi v angleščini, kar se je pokazalo potrebno spričo vedno večjega prihajanja ameriških, angleških in skandinavskih turistov v naše me. sto in predstava v angleščini bo v ponedeljek ob 21. uri, redne predstave pa se bodo začele 8. julija in se potem ponavljale do 30. septembra vsak ponedeljek ob 21. u-n. Kvaliteta angleške predstave «Maxirnilian oj Mexico, an Empe-ror’s Tragedg» je zajamčena. saj so pri njeni realizaciji sodelovali najboljši igralci znanega londonskega «Old Vic« teatra kot so na .primer John Stride, June To-bin, Coral Broume, Andreio Cru-ickshank in drugi. Pri realizaciji predstave je sodeloval tudi znani italijanski operni pevec Di Ste-fano, ki poje v romanci «Mira-mar» in «La Paloma«. Režija je Oila v rokah gledališkega producenta dunajske Volksoper Marce, la Prawyja. Razstava slovenskih slikarjev v Nabrežini Sinoči1 je bila v prostorih prosvetnega društva nlgor Gruden« v Nabrežini otvoritev slikarske razstave tržaških slovenskih u-metnikov': Cesarja, Černigoja, Luketiča, Hlavatvja, Palčiča in S pa. cal a. Razstavo je otvoril predsednik prosvetnega društva in se zahvalil umetnikom, ki so sprejeli povabilo društva, da priredijo razstavo slik tudi v Nabrežini kot so jo pred kratkim priredili na Opčinah in na Proseku. To je prireditev, ki bo pritegnila veliko število obiskovalcev — Na-brežincev. ljubiteljev slikarske u-metnosti. Prireditelji razstave tržaških umetnikov v prosvetnem društvu v Nabrežini pričakujejo velik obisk tudi zato, ker je v 1eh dneh v Nabrežini razstava vin, ki jo prireja občina. Slikarska razstava bo odprta danes in jutri. Kamion oplazil pešca in mu poškodoval levo roko Sinoči ob 22.50 so pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, Maria Sar-da. starega 22 let iz Ul. S, Mi-chele 22. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe po levi roki. Ozdravel bo v 10 dneh. V bolnišnici je Sardo povedal, da je okrog 2210 hodil ob robu pločnika v Ulici Valerio, ko je privozil mimo neki kamion z e-videnčno tablico iz Padove, ga oplazil po levi roki in nadaljeval svojo pot. Kasneje so ugotovili, da se šofer kamiona ni niti za- skozi naše mesto. Prva I vedel, da je 1 poškodoval Sarda H..riUitfhU.m.................................m................ POROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE ZA MAJ Napredek v industriji in trgovini nazadovanje v pristaniškem prometu Zaposlenih je bilo 96.716 delavcev in uradnikov brezposelnih pa 8.036 - Porast meničnih protestov Trgovinska zbornica je izdala poročilo o gospodarskem položaju v maju, ki kaže na določeno izboljšanje v primerjavi z aprilom. Kot vsako leto se proti poletju veča proizvodnja in viša število zaposlenih. Tudi življenjski stroški so ostali v primeri z aprilom v glavnem nespremenjeni, medtem ko ' so v primeri z lanskim majem porasli kar za 8,8 odstotka. Indeks življenjskih stroškov je namreč znašal v maju 77,28, medtem ko je znašal lani v istem mesecu 71,05. Cene na debelo so se zvišale pri surovem maslu in salami. Mesa smo v tržaški občini pojedli 9.895 stotov, to je za 1.7 odstotka več kot lani v maju. Rib, mehkužcev in rakcev smo potrošili 2.846 stotov, to je nekaj manj kot lani; v prVi'h petih mesecih pa 9.156 stotov, to je kar za 11,3 odstotka manj kot lani.. Tega so krive tudi višje cene rib. Zelenjave in krom-pirja so pripeljali v maju na trg 22.772 stotov, sadja pa 18.902 stota, to je nekoliko več kot lani v istem mesecu. Tobaka pa smo pokadili 38.809 kg, medtem ko je. znašala potrošnja lanskega maja 42.568 kg. Kar se tiče prodaje blaga na drobno sploh, se je v maju precej povečala potrošnja oblek in čevljev, ker so ljudje močno povpraševali po pomladanskih artiklih. Vendar je bilo večje povpraševanje po cenenem blagu. Tudi na obroke se je prodaja povečala. Industrijska proizvodnja je dosegla v maju kar 294,9 točke proti 273,1 točke v aprilu in 242,4 točke v maju 1962, k.ar pomeni lep uspeh. Litega železa so proizvedli v maju 9.028 ton, plošč pa 4.445 ton. Prvih pet mesecev je znašala proizvodnja litega železa 64.450 ton. plošč pa 21.137 ton, kar pomeni ,da se je v primeri z lanskim letom znižala za 12,9 odstotka. Surovega olja so rafinerije predelale 116.631 ton, lani v maju pa 129.716 ton. Proizvodnja jute, platna in vreč se je zvišala za 12,4 odstotka v primerjavi z lanskim letom. 31. maja je bilo na našem ozem* lju zaposlenih 96.716 delavečv ' in uradnikov, to je 975 več kot v aprilu1. V primeri z lanskim majem se. je., število zaposlenih /višalo za 3,0 odstotka. Brezposelnih pa je bilo 8.036, to je 230 manj kot v aprilu in 1.253 manj kol lani v maju (13,5 odstotka). Stavkalo je 5.860 delavcev, ki so izgubili 79.736 ur dela.' Zvišalo se je število protesti-ranih menic in trat. Meničnih protestov je bilo 2.696 v skupnem znesku 106.5Ž7.281 - lir. Nesprejetih trat pa je bilo 2.038 za skupno 122.210.713 lir. Skupno vsota izterjanega davka je znašala 1.260 milijonov, od katerih 835 milijonov od IGE (davka na poslovni promet). V primerjavi z istim me- secem lani se je inkaso od davkov zvišal kar za 449 milijonov. Trgovinski pomorski promet je znašal 400.985 ton, to je 5,6 odstotka manj kot v aprilu. Tudi v primerjavi z lanskim majem se je pristaniški promet skrčil za 10 odstotkov. V prvih petih mesecih je znašal promet 2.087.826 ton, to je 3,7 odstotka manj kot v prvih petih mesecih lani. Promet po železnici je znašal 189.698 ton, to je 0,8 odstotka več kot v aprilu. V prvih petih mesecih je znašal železniški promet 943 tisoč 282 ton, to je 7 odstotkov manj kot lani (1.013.842 ton). Za kmetijstvo je bil maj še kar ugoden, ker je bilo dovolj dežja, tako da ni manjkalo paše in je moča ugodno vplivala tudi na povrtnine. Primanjkovalo pa je suhe krme. Turizem je nekoliko napredoval v primeri z istim mesecem lani. Bilo je namreč 30.072 nočnin italijanskih gostov in 19.081 nočnin tujih, lani pa 25.425 nočnin domačih in 17.386 nočnin tujih gostov. ; i 31. maja je bilo na vsem področju 301.529 prebivalcev, v tržaški občini pa 275.388, Rodilo se je 307 otrok, umrlo pa Ž85 oseb. Trije ranjenci pri nesreči v Zavijali Pri nesreči, ki se je dogodila včeraj ponoči pri Žavljah in o kateri smo poročali včeraj, so se ponesrečile tri osebe. Vse tri so prepeljali v bolnišnico s privatnimi avtomobili. 43-letni uradnik Ago-stino Miliani iz Ul. Buonarroti št. 50/2, ki je vozil avto, se je pobil po desnem očesu, zgornji ustnici, desni podlakti irt ima verjetni zlom čeljusti. Sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. V avtu se je vozil tudi 30-letni delavec Sergio Della Pietra iz Ul. Man-zoni 12. Tudi njega so sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi ran na desnem sencu in zloma zgornjih sekalcev. Ozdravel bo v 15 dneh. 38-Ietni uradnik Silvano Di Majo iz Ul. Locchi 40 pa se bo moral zdramiti 10 dni zaradi lažjih ran na desni veki, desnem kolenu in piščali. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga potem odposlali domov. Z vespo v avto Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice, kamor so ga prepeljali s policijskim avtom, so včeraj sprejeli 49-Ietnega Luigia Moset-tija iz Ul. T. Luciani 18. Mosetti se je pobil po desnem komolcu z verjetnimi kostnimi poškodbami, ranil se je tudi po desni rami ter po levem kolenu in nogi. Izjavil je, da je malo prej vozil po Ul. Molino a Vento vespo TS 24058 proti središču mesta. Ko je dospel do vogala Ul. Rivalto je trčil v levo stran avta Opel Olim- pia TS 19504, ki ga je vozil 32-letni Adolfo Saul iz Ul. Giusti-nelli 1, ki je ravno tedaj zapuščal parkirni prostor na desni. Mosetti se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Gad ga je pičil Včeraj ob 14.30 »o s privatnim avtom prepeljali v bolnišnico 28-letnega Viktorja Škabarja iz Repna 26. Škabar je povedal, da ga je malo prej pičila kača, ko je delal v kamnolomu »Petrovizza* v Repnu. Izjavil je, da je premikal neki kamen pod katerim je bil gad. Zdravniki so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi ugriza na desnem sredincu. Škabar se bo moral zdraviti tri dni. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. junija 1963 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. UMRLI SO: 77-letna Gilda Škrinjar por. Guatto, 694eitn>a Regina Petrovičih, 84-letna Ortensla Odori-co vd. Berrettimi, 84-letna Luigia Ličen vd Ličen, 50-1 etn a Vanda Vatto-vagii vd. Bemtoo. 70-letni Urbano Giachellloh. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored XX Settembre 4; Godina. Trg sv. Jakoba l; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernarl, Trg Valmaura 10; Vlelmet-ti Trg Borsa 12. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DANES, 29. t. m. s pričetkom ob 21. url na STADIONU »PRVI MAJ«, Vrdelska cesta 7 LAZ’R S PD KLANCA komedija v dveh delih Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo zaradi preobsežne scene to delo uprizarjalo samo na stadionu «1. maja« in zato vabi vse cenjeno občinstvo, naj si ogleda to nadvse lepo in zavab-no komedijo v domačem narečju. Prodaja vstopnic: pri Angeli Pečar v Lonjerju, v gostilni pri Društvu v Rlc-manjih, v trafiki Križmančič v Bazovici, v gostilni Kralj v Trebčah, v cvetličarni Danila Žerjal v K rižu, v pekarni Jazbec v Nabrežini ter eno uro pred pričetkom pre dstave pri blagajni na stadionu. DIJAŠKE VSTOPNICE SO NA RAZPOLAGO Tudi SZ na festivalu fantastičnega filma Prvega festivala fantastičnega filma, ki bo v Trstu od 6. do 14. julija, se bo udeležila tudi Sovjetska zveza z Beljajevim filmom .Anfibijski človek». Tako bo na festivalu uradno sodelovalo ^ držav in sicer ZDA, SZ, Češkoslovaška, Poljska, Francija in Italija. V okviru festivala bodo prikazali kakih 10 vsebinskih filmov in približno enako število dokumentarnih kratkome.tražnili filmov in risanic. Absolutno novost bo predstavljal ameriški film «človek votlih orbit» (X, the Man With Z — Ray Eyes), ki pripoveduje zgodbo človeka, ki lahko vidi skozi stene hiš. Ta občutek posreduje film tudi gledalcu po zaslugi po. sebne tehnike, ki je v tem filmu prvič preizkušena. S0LSKE PRIREDITVE Osnovna šola v Mačkovljah vabi ma šolsko (prireditev, ki b0 danes, 29. t.m. ob 17. uri. Osnovna šola na Pesku vabi na o-Blej razstave risb in ročnih del, ki bo danes 29. t.m. Osnovna šola v Križu priredi danes 29. t.m. razstavo ročnih dej in risb. Mali oglasi VPELJANO TVHDKO gospodinjskih predmetov na debelo, v centru, oddamo po Inventurni! ceni zaradi selitve. Pisati ponudbe na upravo našega lista. Prosvetno društvo Andrej Cok na Opčinah priredi v nedeljo 7. julija izlet na Mangart. Vpisovanje pri Draščkovih. 14. Julija bo priredilo Prosvetno društvo »Matjašič« iz Barkovelj izlet k izviru Soče. Odhod ob 4 30. povratek okrog 23. ure. Za Izlet Je potrebna prepustnica. Za osebe, ki nimajo prepustnice, a so pripravljene plačati stroške za kolektivni vizum, Je možna vključitev v izlet s skupnim potnim listcm. Vpisovanje vsak dan razen nedelje od 20. do 2.1.30 na sedežu pri Rumeni hiši. Ob povratku se bodo izletniki ustavili za dve url v Novi Gorici. Odhod bo Izpred Rumene hiše. Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. julija 1963 izlet v Gdzdf Martuljek In v Vintgar. Vpisovanje v prostorih prosvetnega društva. Via di Servola št. 124/1,' vsak dan od 20.30 do 21.30 razen ob sobotah in nedeljah. Josip Lovriha, Dolina št. 233, ima osmico ter vabi vse prijatelje žlahtne kapljice na obisk. URARNA — ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata Izbira ur in zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE Poseben popust! ZDRAVNICA Dr. Ana Marija SANCIN specialistka za zobne in ustne bolezni sprejema v Ul. Servola štev. 174 (Skedenj) — tel. 77-309 od 11. do 13. in od 16. do 18. ure ter po dogovoru Nazionale 15 00 »lil fialio delto scelc-co» Gordon Scott, Moira Orfei. — Arcobaleno 14.30 «La nave irnatta d' mister Roberts« Henry Fonda, James Caigney, VVilliam Povvell, Jack Lemmon. Technicolor. Fenice 15.00 ((Vento di terre lonta-ne« Teohnicotor. Excelsior 15.00 »Nottl mude« East-manicolor. Prepovedano mladimi. Grattacielo 16.00 «L'iinesorabiile de-tective« Eddie Consta-ntine. Supercinema 14.30 «9 ore per Rama« Cimemascope. Technicolor. Alabarda 15.00 »M ipasso del diatvo-lo» Western. Robert Taydor. Filodrammatico 15.00 »Signorlne non guardate i marinah) Alan Lagd. Aurora 15.00 «Pugno proibito«. Cristalio 15.00 «100 ragazze e um ma-rinaio«. Eilwis Presley, Teohnicotor. Capitol 15.00 »11 mio corpo ti appar-tiene« Mario n Bramdo. Garibaldi 14.30 «A cavallo delila tigre« Nino Manfredi, Valenta Mor-riconi. Massimo 15.00 «1 mo^chettieri dej re» Technicolor. Impero 15.00 «Ufla sposa per due». Moderno 15.00 «1 due della legiane« Franohi Ingrassia, Aligdiero No-sohese. Zadnji dah. Astoria 15.00 «La furia del barbari« Technicolor. Astra 15.30 «11 dominatore dei 7 ma-ri». Vittorio Veneto 15.30 »Agente 007 li-eemza di uccidere«. Technicolor. Abbazia 15.00 »Marcia o crepa«. Ste-wart Granger. Doriam Gray. Marconi 15.00 »Nel Mar dei Caralbi« Technicolor. Mamreen 0'Hara, Ideale 15.00 «Totč dl nofcte No. 1» Technicolor. Prepovedano mladini. KINO NA PROSTEM Satellite (Naselje S. Sergio) 20.30 »Semimole« Techmicolor. Rock Hudson, Amthony Q'Uimn. Marconi 20.15 «Nie>l Mar det Caralbi« Technicolor. Maumeen 0’Hara. Razstave V prostorih Prosvetnega društv'8 »Igo Gruden* v Nabrežini je ra/' stava slik tržaških slikarjev. ■ V cpeostorlh prosvetnega društva ((Slavko Škamperle«, Vrdelska cesta 7, je razstava slik’ in risb Tončke Kolerič. Razstava bo odprta samo še danes od 17. do 2,1. ure. Pedagoški odsek sindikata slovenske šole vabi na RAZSTAVO NAJBOLJŠIH RISB učencev naših šol od 6. do 15. leta starosti. Izdelki bodo razstavljeni v osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška '42 od 28. junija do ’2. julija od 9. do 13. In od 17. do 20. ure. Otvoritev bo 28. junija ob 18 uri. c - Člani izbirne komisije so bili: Lojze Spacal, akademski slikar Marija Corsini, didaktična ravnateljica Ksenija Diracca, profesorica risanja Anica Kalan, učiteljica Imena nagrajencev bomo objavili kasneje. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 OBIŠČITE RAZSTA V A SPECIALIZIRANE OPREME ZA HIŠO Med obiskovalci se žrebajo krasne nagrade, med katerimi avto FIAT 500 in osem televizorjev Danes je po hudi bolezni preminila naša draga teta Marija Bizjak stara 78 let Pogreb drage pokojnice bo jutri, v nedeljo popoldne, iz hiše žalosti na Colu št. 10 Žalujoča družina BIZJAK in ostalo sorodstvo Repentabor, 29.VI.1963. 12 OSEB PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM Tudi po zaslišanju vseh obtožencev je zadeva z ropom ostala nerazčiščena Vsi obtoženci skušajo zmanjšati svojo krivdo in v mnogih primerih tudi preklicujejo izjave, ki so jih padali v preiskovalni fazi pred poslopjem porotnega sodišča, sta se zapodila za njim dva obtoženca, ki nista v priporu: Carmelo Scuccimarra in Luciano Crevatin. Mladenič se je tega napada zelo ustrašil ter je prosil karabinjerje za pomoč. Iz sodnij-ske palače se je odpeljal z av-tom kap. Pazzaglie, poveljnika sodnijske policije karabinjerjev. Na predvčerajšnji razpravi so porotniki zaslišali že vse obtožence. Na splošno so mladeniči skušali zmanjšati svojo odgovornost ter so v mnogih primerih preklicali izjave, ki so jih podali preiskovalnim organom. Obtoženec Crevatin je na primer trdil, da ni pomagal Pulinu, ko je ta zbežal /. motorjem. Obtožnica je trdila, da se je Pulin nekega večera peljal z ukradenim motorjem. Nenadoma so mu karabinjerji zastavili pot in po nesreči mu je prav tedaj ugasnil motor. Pulin je baje nekaj časa porival vozilo, dokler se motor ni spet prižgal. Zaradi tega je moral celo plačati globo. Pulin pa je tr- Pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se je nadaljevala včeraj obravnava proti skupini 12 obtožencev, ki so zakrivili, vsaj tako trdi obtožnica, dolgo vrsto tatvin, posebno avtomobilov in motorjev. Med obtoženci pa je tudi že 50-letna ženska, mati enega izmed obtožencev. Gre za Mario Castrignano por. Casa-grande, katero so obdolžili, da je sprejela od svojega sina Fabia več ukradenih predmetov (v glavnem gre za odeje in avtomobilska pogrinjala) ter jih zastavila v javni zastavljalnici. Sin Fabio, ki je eden izmed glavnih obtožencev, pa je na predvčerajšnji obravnavi izjavil, da mati ni vedela, da je šlo za ukradeno blago. Toda 'te in podobne podrobnosti, o katerih se je govorilo na obeh dosedanjih zasedanjih sodišča, so le postranskega pomena. V središču pozornosti je še vedno vprašanje: ali sta Rizzi in Pulin zagrešila rop na škodo Ve-glie Capolino, lastnice tobakarne na Trgu Goldoni? Ženska je včeraj pričala pred porotniki, toda njene izjave niso utegnile kdove-kaj bolje pojasniti tisti nočni dogodek na trgu pred splošno bolnišnico. Capolino je sicer gotova, da sta pri ropu sodelovala dva mladeniča in da jo je eden izmed njiju fizično napadel, vrgel na tla, ji iztrgal torbico in zbežal, drugi pa je bil v bližini s prižganim motorjem. Ko so jo vprašali, če spozna med obtoženci svoja napadalca, je iskreno povedala, da ju ne more prepoznati. Povedala je samo, da je en mladenič nosil vetrovko in beretko s senčnikom. Svojci obeh obtožencev pa so zanikali, da bi bila mladeniča kdajkoli oblečena na tak način. Že včeraj smo omenili, da je Casagrande izjavil preiskovalnim organom, da mu je eden izmed rice), 20 na znanstvenem liceju obtožencev ropa priznal to dejanje. Na obravnavi pa je Casagrande preklical prejšnje izjave ter je dejal, da si je vse to izmislil, ker se je hotel maščevati nad Pulinom in Rizzijem. Tudi Aldo Rustja je včeraj zanikal, da bi mu Rizzi priznal sodelovanje pri roparskem podvigu. «Vse to sem zvedel na ulici in po lokalih — je zatrdil. Nekega večera se je govorilo o tem v nekem dil, da ni ukradel nekega fotografskega aparata. Kupil ga je menda pošteno na Nizozemskem. Predvčerajšnjim ni bilo na obravnavi obtoženca Zoka. Včeraj pa je bil mladenič prisoten. Izjavil je, da se ima zahvaliti za vse svoje sedanje nevšečnosti svoji ljubezni, ali pravzaprav strasti do motorjev. Zok je pred časom pisal predsedniku porotnega sodišča, pri čemer se je izrazil dobesedno takole: «Ni prvič, ko me je ta strašna strast do motorjev pripeljala pred sodišče, toda nikoli se nisem zavedal tako kot danes hude napake, ki sem jo zagrešil. Kradel sem motorna vozila samo, da sem ustregel strasti, ki me je v trenutkih duševne šibkosti popolnoma premagala. Vedno sem skušal pripeljati vozila na kraj, kjer so bila ukradena ter sem se zoperstavil tovarišem, ki so jih hoteli poškodovati*. Obravnava se bo nadaljevala pojutrišnjem, ko bo spregovoril javni tožilec. baru na Pončani. Ne vem, če je o tem govoril Rizzi, ali pa kdo drug. Na vsak način sem najprej zvedel za rop iz časopisov*. Neka druga priča pa je zelo poslabšala položaj obeh mladeničev. Mladi Giancarlo Poldrugo je povedal, da se je več časa družil z Rizzijem, ko si je ta prilastil 60.000 lir, ki so bile last trgovine Delavskih zadrug pri Sv. Jakobu. Skupaj sta živela teden dni izven Trsta in v vsem tem času mu ni bilo treba plačati niti beliča za prenočnino in hrano. Poldrugo je še pristavil, da mu je Rizzi priznal nekega večera pred kinom «Supercinema*, da je sodeloval pri ropu. Priča je praktično potrdila kar je že izjavila preiskovalnemu sodniku. Te izjave pa bi kmalu drago stale Poldruga. Ko se je znašel ttiittitiiiiiiittiiiiMitittniitiitiiitiiiiitHitiiiiiiBiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiniHuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiii VČERAJ NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Pismene naloge slovenskih maturantov iz italijanščine Kandidati so lahko izbrali med tremi predloženimi temami S pismeno nalogo iz italijanščine so se včeraj ob 8.30 začeli zrelostni izpiti na klasičnem in znanstvenem liceju, učiteljišču in trgovski akademiji. Skupno se je ietos prijavilo k izpitom 85 dijakov, in sicer 17 na klasičnem liceju (12 iz Trsta in 5 iz Gorice), 20 na zn (1 privatist), 21 iz Trsta, 6 iz G Cessato il ven to poi, non di galoppi tl suon udino, ne vedea tremando jughe remote al dubitoso lume, ma voi solo vedeva, amici pioppi! Brusivano soave tentennando lungo la sponda del mio dnlce /turne. G. Pascoli *Mirycae» ZNANSTVENI LICEJ na učiteljišču (7 rsta, 6 iz Gorice in 8 priva-tistov) ter 27 na trgovski akademiji (23 rednih in 4 privatisti). . Zaradi praznikov bodo kandidati, n?° e e conquiste della scienza _ _ nrnannhinA tmn rln., , n i 1. m«*« 1. Leopardi prosatore. 2. Dite come 1’ardimento dell’uo- z. a ra ui prazniaov doqo Kanuiuuu , . - - . , :--- ------,; imeli dva dni prosto, v ponede-1 ri'sP?cch>no uno degh aspetti ptu ljek pa bodo hadaljevali z na-1 sl?nlf'c1atlv,i dfUe '',tn "di-rn-logo iz slovenščine. "j Obrazložitev Na vsaki šoli so imeli včeraj [ (j' d Annunzio kandidati na izbiro tri naloge. Objavljamo besedilo vseh nalog so bile postav- v izvirniku kot ljene. KLASIČNI LICEJ 1. Qualche tipico aspetto della vita italiana interpretato o rap-presentato da uno scrittore o da un poeta del secolo XIX. 2. Aspetti e problemi dell’equi-librio europeo tra la fine dell’80u e 1’inizio del 900. 3. Obrazložitev pesmi: G. Pascoli •RIO SALTO* L o so: n on era nella valle fonda suon che s'udia di potafreni andanti: era l’acqua che giu dalle stillanti tegole a furia percotea la gronda. Pur via e via per Vinfinita sponda passar vedevo t cavalieri erranti, scorgevo le corazze luccicanti, scorgevo Vombra galoppar sulVonda. htuc na Vncin '2£ r i predvaja danes 15. uri Metro barvni film: 29. t. m. ob Cinemascope VA NUDA PER IL MONDO (Gola hodi po svetu) Igrajo: GINA LOLLOBRIGIDA ANTHONY FRANCIOSA ERNEST BORGNINE in drugi Mladini pod 14. letom vstop prepovedan KINO «1R1I» PROSEK predvaja danes, dne 29. t. m. z začetkom ob 1«. url barvni film v (Jinemascopu dramatične vsebine ROBIN HOOD DELLA CONTEA NERA (Robin Hood Cme grofije) Igrajo; KEIH MICHELL — KAI FISCHER — ADREINNE ISABEL KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, dne 29. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni film Metro: (Skrivnost Montecrista) Igrajo: RORY CALHOUN — PA ATRICIA BREDIN — GIANNA MARIA CANALE -POLETNI KINO «SATELIITE»—, BORGO S. SERGIO — ob začetku avtobusa it. 21 predvaja danes, dne 29. t. m. z začetkom ob 20.30 uri — pono- vitev prvega dejanja lorju: pustolovski Western film v technico- S EMINO L E Igrajo: R. HUDSON — B. HALE — A. QUINN — R. CARLSON • VESPRO D’AGOSTO» Rientran lente dalle [tete pesehe sette vele letine, e por ton seco dalle ondate fresche di jragranze marine, Son bianche, rosse, gialle e su ci raggia Vocchiata ultima il sole, s'allunga alVaura una canzon selvaggia d’amore e di viole. Ne ’1 ciel di perla le rondini brune ricaman voli a sghembo, non si vede de 'l mar li tra le du ne che un etnereo lembo. Il fiume č pieno di riflessi: " * a schiera le sette vele stanche vengono innanzi insieme con la sera: son gialle, rosse e bianche. G. d’Annunzlo «Primo vere* UČITELJIŠČE 1. Culto delle memorie ed il sentimento della patria nell’ope-ra di Ugo Foscolo; 2. Pinocchio, personaggio d’ar-te, offre anche utili ed impor-tanti motivi dl osservazioni pe-dagogiche; 3. Obrazložitev pesmi: Diego Valeri •VENEZIA* (dalla raccolta «Campane!lino»). TRGOVSKA AKADEMIJA 1. Aspirazioni e movimenti li-berali europei della prima meta del secolo XX; 2. Gli attuali sviluppi del pro-gresso umano in tutti i campi non debbono lasciar cadere i veri, antichi, eterni valori morali del-l’uomo; 3. Il libro č sempre un amico: esso puo esortarci a meditare o distrarci con le sue fantasie; puo portarci nel regno del meravi-glioso o dell’incanto poetico; op-pure interessarci con argomenta-zioni scientifiche e nozioni tecni-che, ma in ogni caso riempie util-mente le nostre ore, porge ali-mento al nostro pensiero. Quali libri sono stati i piu veri amici durante il corso degli studi com-'piuto? aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMimiiiiiHimiiiHimiim Slovenski biliotekarji na obisku v Gorici Včeraj dopoldne so bili na obisku v Gorici predstavniki podružnice društva bibliotekarjev iz koprskega okraja. Med njimi so bili vodje knjižnic iz Kopra, Sežane in Nove Gorice. V prostorih državne knjižnice v VI. Mameli v Gorici jih je sprejel ravnatelj te knjižnice dr. Giu-ho Manzin, ki je gostom razkazal nekatere zanimivosti goriške knjižnice in jim poklonil tudi več publikacij. Zahvalil se mu je ravnatelj študijske knjižnice iz Kopra Srečko Vilhar in izrazil želja, da bi se medsebojno sodelovanje tudi na knjižnem področju nadaljevalo in še bolj okrepilo. Poklonil mu je v dar tudi umetniško skulpturo. Tudi dr. Manzin se je strinjal s tem, da se sodelovanje nadaljuje in še bolj razširi. Gostje so si ogledali še pokrajinski muzej na Komu ter se nato vrnili okrog 13. ure v Novo Gorico, kamor jih je spremljal tudi dr. Manzin. TISKOVNA KONFERENCA DR. SANCINA, RAVNATELJA DIJAŠKEGA DOMA V GORICI Vzgoja v domu teži za pripravo gojencev na odgovorne in raznovrstne naloge v življenju Starši se premalo zavedajo tega načela, ki navdihuje pri delu vzgojiteljski kader ■ Želeti je večjega dotoka dobrih dijakov - Dobri šolski uspoki • Bogat sporod izvoašolskoga dela Urnik trgovin za danes in jutri Šolsko leto se je v Dijaškem domu v Gorici zaključilo s svečanim kosilom, kateremu so prisostvovali vsi notranji in zunanji gojenci, vzgojitelji in vzgojiteljice. To kosilo ni bilo eno izmed tolikih v zadnjem letu. Gojencem bo ostalo v spominu zaradi domačnosti, ki je prevevala, zaradi toplih besed, ki jih je izrekel ravnatelj dr. Sancin, zaradi tega, ker je poteklo prvo leto življenja v modernem Slovenskem šolskem za- • vodu, ki je v ponos slovenski ! skupnosti na Goriškem. Večina dijakov se je tisti dan razšla. V šoli so jim razdelili | spričevala — začeie so se počitni- i ce. Nekaj pa jih je še ostalo v zavodu: maturanti, ki polagajo izpite. Vodstvo doma je na podlagi učnih uspehov napravilo primerjavo s splošnimi šolskimi uspehi, žabe-leženimi na slovenskih srednjih šolah. Podatke je poleg drugih zanimivosti, ki jih bomo objavili v pričujočem članku, posredoval na tiskovni konferenci ravnatelj dr. Sancin. Na siovenskih srednjih šolah, ki jih je v tem letu obiskovalo 276 dijakov, je izdelalo 112 dijakov (40 odstotkov), zavrnjenih jih je bilo 43 (16 odst.), popravne izpite pa ima 121 dijakov (44 odst.). Skoraj prav takšni so rezultati v Dijaškem domu Za izračunavanje učnih uspehov so vzeli 68 dijakov, ki so prebivali v domu skozi vse leto. Od teh jih je iz. delalo 40 odst., padlo 18 odst., izpite pa ima 42 odst. Ostalih osem dijakov niso ocenili, ker so prišli v zavod šele zadnje mesece ali prav zadnji teden. V Dijaškem domu je 23 dijakov strokovne šole, 24 dijakov nižje gimnazije, 12 -lijakov gimnazije in liceja, 8 učiteljišča ter eden tehnične šole »Fermi*. Osnovnošolski oddelek ima P otrok, od katerih je pet odličnjakov, ki bodo naslednje leto dobra osnova 1. razreda enotne srednje šole v Go. rici. Ravnatelj Sancin je uvodoma poudaril, da želi uprava napra-viti iz doma vzgojni zavod, kjer naj bi si gojenci ustvarili široko obzorje za življenje in si utrdili narodno, zavest. Ng žalost se,starši tega še premalo zavedajo ter pošiljajo v dom svoje otroke pred- Gojenci Dijaškega doma v Gorici, zbrani na dvorilču ob zadnjem dnevu šolskega pouka Športno delovanje je obsegalo igranje namiznega tenisa ter odbojke v okviru športnega združenja Dom, ki je r. uspehom nastopal v propagandnem turnirju. Taborniki so v *em šolskem letu ustanovili rod »Mrzlega vrtinca*. V njem se udejstvuje 25 tabornikov, ki so imeli 28 sestankov, 4 nočne orientacijske pohode, seminar, dve taborjenji, veseli večer, sedaj pa se pripravljajo za tabor-1 jenje v Žirovnici pri Bledu. V domu so imeli tudi družabne večere. Prirejali so jih ob pri- liki rojstnih dnevov dijakov. Prav i izrazil željo, da bi se v novem malo takšnih praznikov je šlo šolskem letu vpisalo v dom čim-mimo. nezabeleženih, zakaj ravna- več izmed 98 dijakov, ki bodo v tel j, ki vodi o tem evidenco, vošči dijaku za njegov praznik. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj se gojenci počutijo v domu kot doma. Na vprašanja prisotnih časnikarjev je ravnatelj odgovoril, da je Dijaški dom laični zavod, v katerem se absolutno spoštujejo prepričanja dijakov ter želje staršev v odnosu do religije. Obenem je novem šolskem letu obiskovali prvi razred enotne srednje šole. Da bi dom lahko čimbbolj uspešno opravljal pomembno vzgojno poslanstvo med mladino v prid slovenske skupnosti, pa je potrebno predvsem zavest staršev, da zavod ne služi le za odpravljanje slabih redov, ampak predvsem za kovanje značaja in razvijanje sposobnosti go'enca, da ga bo življenje našlo pripravljenega. Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da velja ob priliki praznika sv. Petra in Pavla dne 29. in 30. junija za trgovine naslednji urnik: Danes, 29. junija: mesnice bo- do odprte od 6. do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure in cvetličarne od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Jutri, 30. junija: velja isti urnik kot za 29. junij razen za trgovine s sadjem in zelenjavo, ki bodo zaprte ves dan. Ta urnik velja za vso pokrajino. Omenimo naj še, da bodo imeli brivci in frizerji danes zaprto ves dan. Pismonoše bodo danes raznašali pisemsko pošto samo v dopoldanskih urah. Pogajanja o zahtevah soboslikarjev. Urad za delo iz Gorice je včeraj poslal vseh trem sindikalnim organizacijam in. prefekturi uradno sporočilo, da bo sestanek med prizadetima strankama (kategorija soboslikarjev in dekoraterjev ter delodajalci) v petek 5. julija ob 10. uri na sedežu Zveze industrijcev v Gorici. Kakor smo svoj čas poročali o tem sporu, zahtevajo soboslikarjt in dekoraterji, da se na njihovo kategorijo razširi izvajanje delovne pogodbe, ki velja za gradbene delavce. Pogodba naj bi se v celoti pričela izvajati L januarja 1964. leta. Kategorija pa želi doseči sporazum, da bi se njena določila pričela izvajati že poprej takoj po podpisu sporazuma, in sicer s 5-od-stotnim znižanjem, ki naj bi veljalo v obdobju med podpisom sporazuma in 1. januarjem 1964. tiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiMMiiniiiiniiiiiMiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiii DECEMBRA NA CESTI PRI LOČNIKU Deklica |e pritekla čez cesto in našla smrt pod avtomobilom Sodišče obsodilo šoferja n*1 6 mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov in . odškodnine staršem Nastopila je vročina, ki se čuti SkZdiHU8fhkUfh°'’ k"itudi pri razpravah na sodišču, I k)er bodo verjetno že prihodnji pomagali odpravljati slabe rede., t d 7a.Kliueili SDOmladans'e» 7. julija v Trstu ali v Gorici. Na tem tekmovanju bodo nastopili atleti vseh kategorij. Naslednjo nedeljo bo v Trstu verjetno deželno prvenstvo za člane in mladince, ki bo služila organizatorjem kot generalka za državno prvenstvo za moške in ženske, ki bo na stadionu pri Sv. Soboti v dneh 19., 20. in tl. julija. Na državnem prvenstvu bi za Bor lahko nastopal samo Sedmak; do sedaj pa še ni dosegel norme 50 m v metu kladiva. Bolj zanimiv je program mlajših mladincev: 28. julija bodo tekmovali v Gorici, 25. avgusta pa bo v Trstu miting, ki bo veljal kot izbirno tekmovanje za sestavo tržaške in nato deželne reprezentance, ki bo zastopala domačo atletiko na vsedržavnih mitingih. Ze naslednjo nedeljo, 1. septembra, bo v Trstu okrajno prvenstvo za posameznike, 8. septembra pa v Gorici izbirno tekmovanje za dokončno sestavo deželne reprezentance, ki bo tekmovala 13. oktobra v Rimu. Po vseh teh izkušnjah in seveda umesnemu treningu, bodo Borovi mladi atleti gotovo dobro pripravljeni, da u-spešno branijo mladi ugled slovenskega tržaškega športa na državnem prvenstvu 21. in 22. septembra v Bologni. Vodstvo Bora bo storilo vse, da se omogoči na- Zfl USPEH ODBOJKARSKE ŠESTORKE POHVALE IN ČESTITKE ŠPORTNEMU ZDRUŽENJU BOR Poleg ustnih pohval je Bor dobil za uspešna tekmovanja moške odbojkarske šestorke čestitke tudi od deželnega odbora italijanske odbojkarske zveze. Pismo se glasi: CONI italijanska odbojkarska zveza Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine SPOST. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR Peželpi odbor želi preko mene izraziti najbolj iskrene čestitke za odličen uspeh, ki ga je vaša ekipa dosegla v meddeželnem finalnem prvenstvu C lige. S svojim briljantnim nastopom se je vaše moštvo uvrstilo v B ligo in tako ne samo pripomoglo k raz iritvi tržaškega športa na vsedržavno področje, temveč tudi k spoznanju odbojke v našem mestu. Želim izraziti vašemu združenju skupno s pozdravi moje iskreno spoštovanje Predsednik podpisan Torre * * * Iz Genove, kjer služi vojaški rok, pa je Edi Košuta naslovil na Bor razglednico z naslednjo vsebino: Najprisrčnejše čestitke za lep uspeh v odbojki. Vsa čast predvsem trenerju Jurkiču, obenem pa tudi vsem igralcem Bora. Kar tako naprej! . Edi Košuta Pozdrave TU uri! f JI 1. — prvi — drugi 2. — prvi — drugi 3. — prvi — drugi 4. — prvi — drugi 5. — prvi — drugi 6. — prvi — drugi X X 2 1 2 1 1 2 1 X 1 1 X 2 1 2 112 X 2 1 17 tujih pla,vata, na mednarodnem mitingu za trofejo 7 gričev RIM, 28. — Poleg italijanskih predstavnikov se bo mednarodnega plavalnega mitinga za «1. trofejo 7 rimskih gričev« udeležilo 17 tujih plavalcev. Miting, na katerem bodo nastopili tudi trije Jugoslovani, bo jutri v soboto in pojutrišnjem v nedeljo. Tuji plavalci so naslednji: FRANCIJA: Gropaiz Gerad, Chri-stophe Robert, Gottvalles Alain (evropski prvak in rekorder na 100 m prosto) Luyce Francis. NEMČIJA: Kueppers Ernst (evropski rekorder na 200 m hrbtno), Freitag Werner, Roos Jochen, Loeffler Horst, Kirschke Holger. JUGOSLAVIJA: Perišič Jurij, Vr-hovšek Danijel, Rogušič Veljko. HOLANDSKA: Mensonides Wie- ger, Jiskoot Jan (evropski rekorder na 100 m metuljčka). MADŽARSKA: Katona Jozsef, Csikany Jozsef, Lenkei Ferenc. TENIS V WIMBLEDONU - (Vi: 1 ,1*. —ati., , . LONPON, 28. — Dvoje presenečenj danes: med posamezniki je Nemec Kuhnke izločil nosilca osme skupine Šveda Lundquista, med ženskami pa je lanskoletna zmagovalka Čehinja Sukova zaradi izpaha kolena odstopila. V glavnem so bili ostali rezultati več ali manj pričakovani. Mraz in nalivi so danes precej oškodovali igralce, zaradi česar so morali marsikatero tekmo odložiti. TENIS V TRSTU NOGOMET RIM, 28. — Lazio je nocoj v prijateljski tekmi premagal leningrajski Spartak 1:0 (1:0). Gol je dosegel v 25’ Florio. Kotov je bilo 10:6 za Spartak. Na igrišču v Ul. Guido Reni se je včeraj nadaljeval mednarodni teniški turnir z udeležbo domačih, jugoslovanskih in avstrijskih igralcev. Včerajšnji izidi so naslednji: Single (moški) Heitzer • Kostoris 7:5, 7:5 Schulteiss - Breskvar 9:7, 6:1 Gaudenzi • Di Davide 6:3, 6:2 Double (moški) Marchi-Graziato - Schulteiss-Heit-zer 3:6, 6:4, 6:4. SZ BOR Odbojkarski odsek javlja, da bo odhod moške šestorke v Cisterno danes ob 12.30 izpred sodne palače na Foru Ulpiano. A V A Lili K A CIJSK f TURNIR ZA VSTOP V KOŠARKARSKO 1. LIGO * i; i • y . • / 11 v (joriziana dokončno n t t :** ^ m (.'■ -a « ” « m m m v višji kategoriji Za uspešne nastope potrebuje ojačen j a Kvalifikacijski turnir za vstop v I. moško ligo se je zaključil: Goriziana, Gira in La Spezia so novi prvoligaši, medtem ko Li-bertas iz Brindisija ni zmogla na tem turnirju niti ene zmage. Goriška ekipa si je, kljub pdrazu v zadnjem kolu, priborila naslov italijanskega prvaka A lige. Svojo zadnjo tekmo so Goričani odigrali v Bologni. Tam-, —----------------.. ,7. kajšnji igralci so si želeli zaklju- tabora, eni bodo navijali za Vir-čiti turnir s prestižno zmago in 4 us,. c*rl)Si pa za Liro. jj-1 3.1L-. Gira je nekoč spadala med naj- boljše italijanske ekipe. Ce da- se tako oddolžiti soškim atletom za poraz, ki so ga utrpeli v Gorici. V tej svoji nameri so tudi uspeli iz dveh razlogov: najprej zaradi svoje igre, drugič pa zaradi deloma negativnega nastopa goriških košarkarjev. Po enem letu je Goriziana spet stopila v družbo najboljših ekip države in bo spet zastavonoša košarkarske tradicije tržaško-goriške-ga ozemlja, ki je vedno nudil državni košarki najvidnejše elemente. Gira iz Bologne Je že tri leta zaporedoma prišla tik do vrat, ki dovoljujejo vstop v I. ligo, a se je morala vedno ustaviti na pragu. Zdaj je v svoji nameri končno le uspela in bolonjski gledalci se bodo spet razdelili v dva nes presojamo trčnutne zmogljivosti, pridemo do zaključka, da bo kaj težko spet pridobila nekdanje vodilno mesto. Do začetka prvenstva je še daleč in v tem času bodo bolonjski voditelji že kje našli potrebna ojačenja. La Spezia se je letos prvič pojavila na pozornici I. moške lige. Zasluga za ta njen uspeh gre številnim tržaškim igralcem, ki v ligurskem mestu služijo vojaški rok in so s svojim pristopom znatno ojačili tamkajšnjo petor-ko. V tako močni konkurenci ekipa iz Brindisija ni imela nikoli izgledov do uspeha in se je zato morala zadovoljiti s podrejeno vlog« Gira, Goriziana in La Spezia bodo v prihodnji sezoni igrale v prvi ligi. Zdaj se veselijo uspeha, vendar jim ta nalaga mnogo novih dolžnosti. Te naloge so še težje posebno sedaj po zadnjih določilih vodstva košarkarske zveze. Na svojem zadnjem zasedanju je namreč vodstvo zveze odločilo, da se iz sedanjih štirinajstih število prvoligaških ekip skrči na dvanajst. Končno so tudi najvišji forumi spoznali, da ni v Italiji toliko kvalitetnih ekip, da bi o-mogočale tako številno prvo ligo. Zato se je odločilo za vrnitev na stare pozicije. Da bi omogočili skrčenje sodelujočih klubov, bodo v prihodnji sezoni izpadle iz prvoligaškega tekmovanja kar štiri ekipe: zato bo borba za obstanek dokaj ostra ter se bo vnela med direktnimi interesenti že v prvih kolih. KONČNA LESTVICA GORIZIANA 6 5 1 458 401 11 Gira Bologna 6 4 2 476 378 10 La Spezia 6 3 3 397 387 9 Liber. Brindisi 6 0 6 316 472 6 I. P. stop na tem tekmovanju čim večjemu številu svojih članov. Veliko preizkušnjo bo Bor prestal 29. septembra: športno združenje bo namreč organižiralo na občinskem stadionu mednarodno atletsko tekmovanje. Poleg seveda najboljših domačih atletov, bo sta v Trstu tekmovali tudi mladinska reprezentanca Slovenije in močna ekipa iz Avstrije. Zadnje moči bodo atleti potrošili v oktobru. ko bo v Trstu deželno prvenstvo za posameznike, Od slovenskih športnikov si za letos pričakujemo mesto med najboljšimi deželnimi vrstami, za nadaljnji razvoj atletike pa je potrebno, da se slovenska mladina bolj navduši za ta rtajlepši šport in se množično združi v Borovo družino. Tržaška Soffitta in ljubljanska Olimpija v namiznoteniškem dvoboju V prostorih PD Ivan Cankar v Ul. Montecchi 6 bo nocoj prvo uradno namiznoteniško srečanje tukajšnjih italijanskih namiznoteniških igralcev z jugoslovansko ekipo. V goste prihaja ljubljanska Olimpija, ki šteje v svojih vrstah reprezentanta Vecka, najmočnejšega slovenskega igralca, ter Kerna in Tomažiča, ki sta na tretjem oziroma sedmem mestu. Ljubljančani bodo brez dvoma s svojo igro nad-krilili Tržačane, ki bodo nastopili v sestavi Durazzano (četrti na državni lestvici) ter z drugorazrednima igralcema Cambisso in Crechi-cijem. Srečanje se bo pričelo ob 21. uri. SZ BOR Atletski odsek opozarja, da bodo lahko člani trenirali na stadionu pri Sv. Soboti v nedeljo od 8. do 12. ure. Finec Pentti Nikula je končno presegel «zid» petih metrov v skoku s palico. Sicer je šel samo 1 cm vi 5je, a to je bilo dovolj za izbolj' šanje evropskega rekorda. Na sliki Nikula med skokom illlliiiifiiiiiiiiiiiilimiiliiiiiiiHilliliiiiiiiiiilllIiiiiliiilitiiiirmitiiHiliilliililllillllliilllllliiiillimilililliiilift1 Živinozdravnik svetuje (Nadaljevanje ' * 3. stranip , trme', 'falo dobi za tretjino več mleka. Sedaj si pa oglejmo jtabe-it $ zelenih ali ■r Umno krmi tisti, ki daje manj lucerne in doda suhih pesnih rezancev in druge škrobnate v w suš ina kg % r I W lo s krmno vrednostjo sočnih lomil: Vi Kfe KRMILA SO: «39 U-HlAflM ij Zelena trava pred cvetjem po cvetju Črna detelja v polnem cvetju Lucerna v začetku cvetja Zelena koruznica ali pitriik Listje krmne pese Deteljina z večino trav, zelo mlada Pri račuhanju krmnega obroka pa moramo vedeti, da krava potrebuje od 16 do 20 kg sušine. 0,25 0,30 0,20 0,25 0,17 0,10 0,15 prebavljive beljakovine dkg • 1,5 1,2 škrobne vrednosti dkg 13 9 ¥ d,6 1,2 bo zgodil?) pozneje), pa jim nes smemo dajati več kot 12 kg repe; na dan v nasprotnem primeru,' V posameznem krmnem obroku TO" itilčkfl, ki haFrTjja bodo dale ni dovolj sušine, žival ne ho irfič-la da krave, fmeto grenak okus! Dr. D. fc. ANTON PAVLOVIČ ČEHOV: Maščevanje kramarske duše Lev Savič 'furmanov, vrl malo-meščan z lepim premoženjem, mlado ženo in solidno plešo, je nekoč pri nekem prijatelju kartal. Ko je zgubil toliko, da mu je pot oblival čelo, mu je nenadoma šinila v glavo misel, da že dolgo ni pil vodke. Vstal je in se po prstih odmajal med igralnimi mizami v okrepčevalnico, Lev Savič si je natočil čašico, popil vodko in namršil obraz v bolesten izraz. Toda v naslednjem trenutku je slišal izza stene glas: »Dobro, dobro...« je dejal veder ženski glas. «Toda kaj naj bi to bilo?« — Moja žena, — je Lev Savič takoj spoznal svojo boljšo polovico. Toda s kom neki govori? »Kadar hočeš, dušica...« je odgo. voril za steno globok, sočen bas. «Danes ne bi šlo, jutri sem ves dan zaposlen...« «To je Dehtjarev!« je spoznal Turmanov v basu enega svojih prijateljev. «Torej tudi ti, Brut! Mar je res ujela tudi njega? Kako nenasitna, neugnana ženščina! Niti enega dneva ne more preživeti brez romana!« «Da, jutri sem zaposlen,« je nadaljeval bas. «Ce hočeš, mi napiši jutri nekaj vrstic. Zelo me bo veselilo... Toda najino korespondenco morava nekako urediti. Najti morava nekakšno sredstvo. S pošto ne gre nič kaj dobro. Ce ti pišem, lahko tvoj puran prestreže pismo pismonoši; če pa mi pišeš ti, prejme pismo moja žena v moji odsotnosti in ga zatrdno odpre.« «Hm, kako naj torej urediva to zadevo?« «S slom tudi ni mogoče pošiljati pisem, kajti tvoj brundač gotovo drži služkinjo in slugo na kratko. Sicer pa bi rad vedel, kaj počenja, Ali karta?« «Da. in pri tem pa butec vedno izgublja.« »No, tedaj ima pač srečo v ljubezni,« se je zasmejal Dehtja- rev. t "'-'.L:;, I* / - ■ i) i »Srček, nekaj sem si izmislil... Jutri, natanko ,qb šestih, ko se vrnem ' ias^itttrA, pojdem skozi mestni pari# kf er»moram govoriti z inšpektorjem, jpgsluisi tojej du- sx - zszz vazo na levi strani stare vinske trte Vež?«^,;, n «« «Vem, vem...« »To je poetično, skrivnostno ir, novo. In niti tvoj vampež, niti moja boljša polovica ne bosta ničesar izvedela o tem. Si razumela?« Turmanov je popil še eno vodko in se vrnil k igralni mizi. Novica, ki jo je pravkar izvedel, ga ni presenetila ne razkačila. Časi, ko je besnel, rohnel, klel in celo pretepal ženo, so bili že zdavnaj minili. Ze zdavnaj je bil pokopal sleherno upanje, vendar mu je bilo neprijetno, in izrazi kakor puran, brundač, vampež in tako dalje, so žalili njegovo samoljubje. Cim bolj je raz- Jutri pričnemo objavljati ponatis knjige OD MAREZIG DO MADRIDA ki jo je napisal JOŽE VERGAN, doma Iz Istre. Avtor Je bil kot 17-letni mladenič priča upora v Marezigah, pozneje pa je šlo njegovo življenje po poti vseh svobodoljubnih preganjancev: skozi fašistične ječe in ilegalo po raznih državah do borb v Španiji in pozneje partizanstva v Franciji. mišljal o tem, tem bolestneje je čutil žalitev... Po prihodu domov je bil Turma. nov razkačen in nezadovoljen. Morda bi bil vse to še nekako prenesel in pozabil, toda klepetanje njegove , žene in -njeno smehljanje ga je vsak trenutek spomnilo na «purana», «brundača», «vampeža». Oklofutati bi bilo treba tega smrkavca, je pomislil, javno bi ga kazalo osmešiti. In pomislil je, da bi bilo zdaj dobro premlatiti Dehtjareva, ali pa ga v dvoboju počiti ko vrabca. Turmanov je dolgo hodil po sobi sem in tja in se naslajal nad takšnimi načrti. Iznenada je obstal in se udaril po čelu. »Jo že imam! Bravo!« je vzkliknil in obraz mu je zažarel od zadovoljstva. Po dolgem razmišljanju je sedel k mizi in napisal s svoji prav nič podohpo pisavo in z mnogimi pravopisnimi napakami tole; »Trgovcu Dulinu; Gospod! * Ce danes, 12. septembra ne bodo položeni v marmor v mestni park na levo,od vinske trte ,200.rubljev, hjpste umorjeni iti vaša galanterijska trgovina zleti v zrak.« • Doriro izmišljeno, kajne?» je zamrmral in si pomel roke. »Seveda se bo kramarska duša zbala irf takoj obvestila policijo. Policaji bodo okrog šestih skriti v grmovju im. če pride falot po pismo, ga bodo zgrabili... No, to se bo ustrašil! Preden bo zadeva pojasnjena, bo imel dovolj časa, da se bo nasedel in našklepetal z zobmi... Imenitno!* Lev Savič je sam odnesel pismo na pošto. Spal je z mirnim nasmehom na ustih in tako sladko, kakor že dolgo ne. Okrog šestih zjutraj se ni mogel več premagovati. Odhitel je v mestni park, da bi na svoje oči užival obupni položaj svojega sovražnika. Previdno se je priplazil prav do stare vinske trte in se skril v bližini za grmovje. Njegova nestrpnost ni poznala meje. Točno ob šestih je prišel Dehtjarev. Fant je bil očividno zelo dobre volje. Požvižgaval je nekaj predse in kadil cigareto. »Zdaj boš pa takoj spoznal .purana’ in ,vamipeža’! Le čakaj,* je mislil Turmanov zmagoslavno. Dehtjarev se je približal vazi in malomarno posegel z roko v njo. Turmanov se je dvignil na prstih m ga kar požiral z očmi... Fant je privlekel iz vaze vazitek, ga pogledal od vseh strani in začudeno skomignil z rameni. Potem ga je počasi odvil, spet skomignil z rameni in napravil sila presenečen obraz: v zavitku sta bila dva bankovca po sto rubljev. Dolgo je Dehtjarev opazoval bankovca. Naposled je zmajal z glavo in ju spravil v žep, rekoč: »merci*. Nesrečni Lev Savič je slišal ta • merci*. Zvečer je stal pred Dulinovo izložbo, žugal s pestjo napisani tabli in mrmral ogorčeno: «Figar! Kramarska duša! Bedno niče!» RALPH URBAN: IDEALIST Ko se je milijonarjeva hči Eve-lynn 1 nasitila sladkega življenja, se je ločila od filmskega igravca Cherryja Brandyja. Nato je napravila izlet na mehiško mejo, ker je slišala, da živijo o Riu Grande idealisti, ki ljubijo samo ženske in grenko življenje. Takšnega moškega je hotela Evelynn podariti sami sebi za petindvajseti rojstni dan. Ko je prispela s svojim avtom v Soreville, se je ustavila pred nekim možakarjem, ki mu je iz ust visela cigara, za pasom pa sta mu tičali dve pištoli. — Hallo, boy, — mu je zaklicala Evelynn, — potrebujem vod- nika. Sto dolarjev dnevno! — -G kay J — je ^vzkliknil toioža-kar.|-f Arnpak (Ulj zfto, Ker imate ftpe-očl. Ime mi »je“Ted. švoJ» rokavice, Alij se mi jih upat* — A tako, ritka Jlce/ Ca’j* samo Kam vas naj ,pdvedem? . Lto in nič drugega.,. —/Najprej,-v kak hotel,} -J j# jK|rai za jforajJom; j«;šllisko*i odgdvorlltf Ečefynn. Zvečer pb točo krogel* tja ih nazaj in se hočem nekaj doživeti. Kaj mi lahko svetujete? — Hm, — je zamrmral Ted. — Pri metodistih govori novi duhov- nik, v Smithovem salonu pa Vs5R' — Morda; večer poka — Well, — .je skenila Evelynn. — Pri SmitHu biAa pro»laviW moj rojstni dan. Sedela sta tik ob glasbi in pila whisky. — Zrak se gosti, — ji je pojasnil Ted, sta' gehtl®rrmna pričela tuliti driig na drugega. — Pri baru prežijo Rdeči John in njegovi prijatelji, oi »idu na drugi strani pa sedi Grbavi Bill s svojimi pajdaši. Mislim, madame, da bi vas moral spremiti ven. To je tudi storil. Komaj sta prišla do vrat, so že pričeli leteti po zraku stoli, mize in nekaj- ljudi. Vodnik je stal pr! vratih In opazoval bitko v krčmi. Evelynn, ki se je skril« za njegov hibe? m rahlo drhtela, je sklenila, da bo preizkusila tega mladega moža. — Ted, — mu je zaklicala na uho, — ali imate dobre živce? — Živce? — ji je zavpil Ted nazaj. — Kaj je to? Je kaj v zvezi s televizijo? — Ne, — je zavpila Evelynn, ampak pri mizi sem pozabilp jVfjjiJ f rokavicami, — Ted! — je vzkliknila Evelynt» in se mu obesila na vrat, — AR hočeš postati moj mož? morda bova je' odgovoril Te3i Tč nocoj dobil* sstffisžarsk.. i. ^ jf- K* «a j* il eIIIMi, UREDNIKI VO: TRST - UL MONTECCHI 8 - IL TELEFON »3-1108 IN M-838 - Poštni predal 659 t POURUŽNILA GORKA: Ulica S. PelUoo MI, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - fel. št ■ 374^8 ■ _ - N4R(|hNI^A: '■«&) Ur V Vnaprej: četr* letna 1800 lir, polletna 8600 Ur, celoletna 8400 Ur — FLRj v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisaa Trst 11-5374 ’ — Za FLRJ: ADlT, DZS, Ljubljana) Stritarjeva ulica 3 1, telet. 21 928, tekoči račun pri Narodni bank) f Ljubljani 600 :4 603-86 - OGLASI: One oglasov. Za vsuk mm v širini enega stolpca: trgovski 100, flnančno-upravnj 150, osmrtnice 120 Ur. — Mau oglas. 30 Ul beseda. — Vsi oglas: se naročajo pri upravi. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat par napotil v edino hotelsko sobp v mestu'. — Ted, — mu je šepnila Evš^ lynn in se privila k njemu, — 'si pra\fi ifiealisjl! Ka pa jfe fa? •— se je žanr , — m ti je pojaf ki še ne boji nit* Smrti, kadar je treba kakšni žen* izpolniti kakšno željo. Mož, kakršen si ti, Ted! Tvegal si svoj* življenje, da bi mi prinesel rok*- viru. -------- .... ..J — A tako, — je odmahnil Tedi — to pa ni bilo nič nevarno. Ve^i jaz dplgijjem mnogo denarja Joh-: mf im Billu in ysem drugim. Ker pa so se razširili po mestu glasovi , da me je nekakšna prismojena milijonarka najela za sto dolarjev dnevno, so vsi ti bratci vražj® pazili in streljali mimo mene, da me ne bi zadeli, ker bi potem propadel tudi njihov d«- - - , , v