Poštnina plačana v gotovini
I L U S T R O V A N I LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 Din
DRUŽINSKI TEDNIK
Leio VHI.
Ljublfana, 1. oktobra 1936
Štev. 39.
Iihaj« vsak Četrtek. — Uredništvo !n uprava v Ljubljani, Tyr!eva cesta »tev. 28/1. Poltnl predal Itev. 345. n PoStna hranilnice v Ljubljani št. 1S.393. — Rokopisov ne vraCamo, nelrankiranih dopisov ne sprejemamo.
NaroCnina za Četrt lota 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 50 frankov, v Ameriki 2‘/, dolarja. — NaroCnino Je treba plačati
Razgled po svetu
Zlati stebri se podirajo
Po večletnem herojskem odporu Je moral francoski frank priznati premoč angleških valut — Zmaga belih na španskem
Danes
ToUp ati dcu^atc
Vi vsi ste bržčas srečali v življenju ljudi, ki so se vam zdeli drugačni, ko večina. Ugajali so vam, a vendar niste vedeli kaj vam je na njih všeč in v vem se razlikujejo od drugih, od Večine.
Razmišljali ste in premišljali, dokler niste naposled izprevideli, da so vam Jakšni ljudje všeč zgolj zategadelj — ker vedo kaj hočejo. In še to ste bržčas ugotovili, da so V6i ti ljudje na yodilnik mestih, da so korektni, postenj in spoštovani; skratka: pravi možje, ljudje na mestu, rojeni voditelj: v svojih podjetjih ali v svojem poklicu.
Redki so taki ljudje; le slučajno jih utegnemo srečati na težki poti življenja; tako redki in tako slučajni so ko drago žlahtno kamenje.
Vsaka stvar ima dve plati, dobro in slabo, plemenito in nizkotno; v zameno za enega delavnega človeka najdeš tisoč lenuhov...
Oglejmo si drugega človeka: brez volje tava po svetu, brez veselja je njegovo življenje, brez dela teka okoli, sebi, okolici in družini v napoto in v breme. Človek, ki živi iz dneva v dan, brez delovnega in življenjskega nadrla, brez lepe misli, brez plodne ideje *n še neplodnejšega udejstvovanja.
Primerjajmo zdaj prvega z drugim: človeka, ki ve kaj hoče — s človekom, ki zapravlja in trati čas. Priznati boste morali, da je med njima ogromna razlika. Iz tega sledi, da ni vseeno ali delaš ali ne delaš, ali delaš tako ali drugače, saj tudi ni vseeno, če se vedeš v družbi tako ali drugače.
No, ker smo že pri vedenju, kakopak pri lepem in plemenitem vedenju, naj vam povem, da sem se prav zaradi vedenja domislil primere med delovnim človekom in lenuhom — med: TAKO ali pa DRUGAČE...
Prav te poslednje besede so naslov neke knjige, ki mi je na moč ugajala. Lepo in pametno je zgrajena, imenitno in bogato ilustrirana ta knjiga »Tako ali drugače«.
Na levih straneh so bile nazorne slike kako se ta ali ona stvar ne sme, na desnih kako jo je treba pravilno in dostojno opraviti, kako se je treba , vesti, na levi spet kaj in kako za božjo voljo ne 6meš.
Pogosto sem listal po tej knjigi, pogosto si ogledoval spačke na levih straneh, ki jih le prepogosto vidiš v resničnem življenju — in pogosto sem «e zamislil. Tako knjigo bi moral umetnik narisati ne samo zato, da ojvozori dostojne ljudi kako naj se vedejo in kako ne, temveč tudi zato, da opozori ljudi, kako naj živijo in kako naj ne hodijo po svetu.
Premislite — to mi boste priznali, da bi taka življenjska knjiga bila še zanimivejša in še bolj potrebna od bontona. Pregreški zoper lepo vedenje osmešijo zvečine človeka, ki jih zakrivi, pregreški zoper življenje so pa usodni, strašni in le prepogosto nepopravljivi v škodo onim, ki jih zagreše.
Narišimo si sami v mislih tako življenjsko knjigo: lenuh na levi, na desni marljiv človek; pijanec na levi, zmernež na desni; surovež in pisani oče na levi, na desni blag možak z otrokom na kolenih...
Ljudje so današnji dan otopeli. Vdano si trkajo na prsi in dejo: »Ne gre, ne morem!« Mnogo jih je, ki objokujejo stare čase, mnogo jih je, ki obupavajo, ki se smilijo samim sebi.
Toda malo jih je, ki so iskali novih Poti, a še manj jih je, ki so jih dejansko našli.
Spomnil sem se dečka, ki je iz pomočnika postal genialni ravnatelj! Uganite to zastavico! Preprosta je njena rešitev. Deček je bil prvi v pisarni in poslednji je odhajal. Ob nedeljah, ko so drugi brcali žogo, je prihajal v službo — In tedaj ga je generalni ravnatelj zalotil v pisarni... O, ljudje božji, nikar ne mislite, da ga je oštel; plačo mu je povišal in f>ovi-sal ga je. S klina je stopal deček na klin, dokler nd naposled stopil na naj-višj.i klin lestvice — na mesto generalnega ravnatelja.
Toda pustimo generalne ravnatelje! Naše življenje, delavsko in meščansko nam je bliže.
Oglejmo si mater in ženo! Kako skrbno in z ljubeznijo neguje otroke, kako ljubeče in vztrajno skrbi za moža! čudeže ustvarja iz nič. In druga? Sama beseda »gospodinja« ji je v nadlego! Sicer ste pa sami že premnogo-krat v življenju videli primere. Ali mar ne boste priznali, da ni vseeno, ce storiš nekaj TAKO ali DRUGAČE?
Srečal sem ondan prijatelja, mlade-
Ljubljana, 30. sept.
Ta teden se kronist pač ne more pritoževati, da mu manjka gradiva; saj so dogodki kar drug drugega podili.
Pač najvažnejši in najusodnejši za politični in gospodarski razvoj sveta je devalvacija ali razvrednotenje francoskega franka. O tem dogodku bi lahko na dolgo in široko pisali, učeno ali manj učeno, ne da bi preprosti bralci kaj prida razumeli ta velezapleteni problem. Morda še najbolje je zadel uvodničar nekega francoskega lista, ko je napisal:
»Sedanji frank se je rodil 25. junija 1928 pod pokroviteljstvom pokojnega Poincareja. Umrl je ta ponedeljek in parlament se je sestal samo zato, da bo sklepal o njegovi nadaljni usodi. Učakal je osem let.
»Zakaj je moral tako mlad v smrt?«
»Zaradi svetovne krize.«
»Od leta 1931 je angleški funt padel za 4 0°/», z a prav toliko tudi dolar; in 50 držav je sledilo denarnemu zgledu Velike Britanije in Združenih držav.«
V	poslednjem odstavku je najboljše pojasnilo in najjedrnatejši odgovor na vprašanje: »Zakaj?«
ga človeka, trgovca. Kljub krizi mu cvete trgovina. Toda možak je sposoben in jHišten. Njemu je trgovanje šport, veseli ga. Zmerom se uči, zmerom se ogleduje po zgledih, da bi postal še sposobnejši, da bi še napredoval. Poleg krize, poleg konkurence in poleg vseh zaprek mu vendar cvete trgovina. Ta mož ima voljo, neupogljivo voljo. Povzpel se bo, o da, še više se bo povzpel, do popolnega uspeha!
Pripovedoval mi je marsikaj! Prav tedaj se je bil vrnil iz tujine. Mnogo je videl, marsičesa se je naučil — zase in za svojo stroko kakopak v prvi vrsti! Pogosto odide v tujino; ni mu žal troskov, saj se mu poplačajo. Vrača se sposobnejši, z novimi, plodnimi idejami. Moj prijatelj je sposoben trgovec in sposoben učenec — življenja. Čakajo ga še veliki uspehi; prepričan sem, trdno sem prepričan, da bo uresničil vse 6voje želje, vse svoje načrte.
Današnji dan pozna vsak otrok besedo: kriza. Da, kriza je, toda vprašajmo se kje je, zakaj je? Morda zaradi tega, ker je mnogo takih ljudi, kakršen je moj prijatelj? Roko na srce! Zato je prav gotovo n i t
Ta primor nam dokazuje — kakor
Francija, dežela malih varčevalcev in velikih tradicij, kakor je tako dobro nekdo zapisal prav te dni, se je do zadnjega krčevito upirala razvrednotenju svoje valute. Rajši je žrtvovala nič koliko vrlih trgovcev konkurzu, rajši je — čeprav s krvavečim srcem — gledala, kako ji propada še nedavno tako cvetoči tujski promet, rajši je zadrgavala svoj izvoz, samo da ostane frank, simbol njene moči in bogastva, čvrst in nedotaknjen. Toda svaka sila do vremena, kakor pravi srbohrvatski pregovor. Tudi franku je napočila devalvacijska ura — da bodo delavci imeli delo, da bo trgovina vzcvetela, da se bodo spet napolnili hoteli na rivieri in v Bretanji. Devalvacija valut je povojna medicina za vse gospodarske bolezni, naj že prida izda ali ne. Upajmo, da francoska operacija ne bo ostala brez trajnega uspeha; tega si moramo želeti tem bolj, ker bo ta operacija
posredno prizadela bolj ali manj vse države, ki so v politično-go-spodarskih stikih s Francijo, torej tudi nas.
*
H koncu še kratek pregled razdelitve sveta z denarstvenih vidi-dikov (po stanju pred devalvacijo franka);
1.	Edini dve državi, ki sta ohra-
na tisoče drugih — (samo okoli sebe se ozrite!), da res ni vseeno, ali delamo
TAKO ali pa DRUGAČE.
nili predvojni zlati standard, sta Švica in Holandska (zdaj sta tudi oni storili po francoskem zgledu in znižali vrednost svojega denarja) .
2. Države, ki so svoje valute po njihovem prvotnem padcu stabilizirale ob normalnem zlatem kritju: Francija, Belgija, Italija, Češkoslovaška in Poljska.
3. Edina država, ki je svoj denar popolnoma razvednotila, potem ga pa dvignila spet na prvotno višino, čeprav nima skoraj nič kritja zanj: Nemčija.
4. Države, ki so opustile zlati standard in so v večji ali manjši denarstveni krizi ter so zato omejile trgovanja z devizami: vse države, ki niso naštete v prvih treh točkah. Semkaj spada tudi Jugoslavija.
Pred odločilne fazo bojev na Španskem
Ali so le zadeli tisti, ki so že v začetku prerokovali zmago revolucionarjem?
Potek dogodkov jim skorajda utegne dati prav. Komaj so bile vladne čete prejšnji teden po dolgem srditem naskakovanju zavzele Alcazar v Toledu, že so jih uporniki s protinapadom vrgli ne samo iz trdnjave, temveč celo iz mesta samega — mesta, ki je bilo ves čas do danes trdno v vladnih rokah. Zdaj postaja napad na Madrid neizpodbitna realnost in njegov padec utegne biti le še vprašanje nekaj dni. In potem...
Ves čas španske revolucije suto skušali svojim bralcem nepristransko orisati vzroke te državljanske vojne in njen razvoj. Nikakor nismo marali gledati dogodkov ne skozi te ne skozi one naočnike. To nam je danes tem lažje, ker se z dozorevanjem dogodkov kažejo čedalje jasnejši obrisi razmer na španskem.
Desničarji, t. j. monarhisti in ekstremni nacionalisti, so odlično organizirani; v njihovih vrstah tako rekoč ni miličnikov, zato so pa skoraj vsi sposobni mladeniči in možje pod zastavami. Njihove čete sestoje iz izvežbanih vojakov in legionarjev, poveljujejo jim sposobni častniki in generali.
že to bi skoraj zadoščalo za zmago proti vladnim četam, se-stoječim večidel iz prostovoljcev, delavcev, rudarjev in kmetskih mladeničev, če še povemo, da upornike zalagajo z orožjem od zunaj, medtem ko so vladne čete navezane le nase, smo povedali dovolj.
V	vladnem taboru vlada pobitost, zmeda in nesoglasje — neizogibna posledica porazov. Morda se bodo miličniki še poslednjič zbrali v obupni obrambi republike — če ne bodo od nekod dobili orožja, bo njihov boj vnaprej obsojen v neuspeh.
Ves čas španske državljanske vojne so se posebno Francozi kr-
je začel izhajati naš novi ljubezenski roman
Zakon na poskušnjo
(str. S in 0)
Nova rubrika (str. h)
Ztcalo naših dni
V	njej lahko sodeluje vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati
Na ženski strani (7)
Kako si sama sešiješ plesno obleko
(s krojnimi risbami)
Danes 10 strani
čevito borili za nevtralnost vse Evrope. Dosegli so jo le na papirju. Dobro vedoč, da je izid bojev ha španskem velikega pomena tudi za Francijo, se še zdaj najvne-teje med vsemi evropskimi državami zavzemajo za sklenitev premirja v bratomorni vojni. Kaže, da tudi to njihovo prizadevanje ne bo obrodilo sadu. Tako bomo doživeli na Španskem bržkone tisto, česar si sme Evropa najmanj želeti: popolno, uničujočo zmago ene stranke, medtem ko bi bila kompromisna likvidacija vojne naj modre jše i za Špance same 1 za Evropo. Zakaj, prav tako kakor bi pomenil triumf levičarskih ekstremistov uničenje premnogih dragocenih vrednost, prav tako si more od popolne zmage uporniških generalov obetati raj na zemlji samo zaslepljen fanatik.
V	nekem švicarskem listu smo brali tragičen dovtip: »Kdo neki bo izgubil na španskem?« vpraša žena svojega moža, čitajočega najnovejša poročila z bojišč.
»Španci,« odgovori kratko njen mož.
Nemški zunanji minister v. Neu-rath (v svetlosivi obleki) je pred nekaj dnevi prišel v Budimpešto
Grmenje na Daljnjem vzhodu
Po nekaj mesecih navideznega zatišja na Kitajskem se je te dni začelo spet bliskati. Japonci so se bili očividno že dovolj ustalili v Mandžuriji in v drugih Kitajcem ugrabljenih pokrajinah ter bi se radi založili z novim grižljajem kitajske zemlje.
Ondan je bilo namreč prišlo do novih »incidentov« med Kitajci in Japonci; tako vsaj trde v Tokiu. In Japonci so kajpada »priložnost« takoj porabili, da po preizkušenem receptu zagrme na razbojniške Kitajce z ostro diplomatsko noto. Ker jim Kitajci seveda ne bodo dali »zadoščenja«, si ga bodo šle japonske čete z vso moralno in materialno pravico same iskat...
Takšna je ta pesem o Kitajcih in Japoncih. Zmerom Ista. Pesem
o	krvoločnem jagnjetu, ki je nedolžnemu volku kalilo vodo...
Italijani v Abesiniji
so začeli z vso vnemo kolonizirati deželo. Gradijo ceste in železnice, postavljajo šole in druga javna poslopja — obenem se pa pripravljajo na vojaško zasedbo še tistega —> zahodnega — dela Abesinije, kjer vlada še zmerom negušev zastopnik.
Selasijev poslanik v Parizu Volde Mariam je obupal nad svobodo svoje domovine. Isti dan ko je neguš slavil s priznanjem svojih delegatov v Ženevi sicer v praksi nedolžno, zato pa vsaj načelno pomembno zmago, mu je njegov pariški zastopnik obrnil hrbet...
Observer
Bivši abesinski poslanik Volde Mariam je priznal svojo vdanost italijanski vladi na italijanskem poslaništvu v Parizu
Haka
arri
Politika Zveze narodov
(»Kladderadatsch«, Berlin)
Kronika	pretekl
■ Zagonetna tragedija inL Vrtačnika ▼ lisanskom rudniku. Dne 22.
t m. je v rudniku antimona v Ivanjid, v uriškem okrožju, poetal žrtev še nerazjasnjene nesreče, ali pa morda zahrbtnega zločina, rudniški ravnatelj, 30 letni Ljubljančan inž. Vojmir Vrtačnik. Na postelji, kraj mrtvega 6oproga je ležala v globoki nezavesti njegova mlada žena Silva, roj. Rozmanova iz Ljubljane. Ko so v banovinski bolnišnici go. Vrtačnikovo zbudili. spet v življenje, je v velikih bolečinah povedala, da sta z možem prejšnji večer jedla papriko in klobase, ki so bile najbrže pokvarjene. Hhrati sumd mlada gospa, da ju je nekdo s hudodelskim namenom zastrupil. — Ko je pokojni inž. Vrtačnik pred sedmimi meseci prevzemal posle od odpuščenega nekvalificiranega rudniškega ravnatelja, mu je le-ta zagrozil, češ: »Kakor pojdem zdaj jaz, pojdete nekoč tudi vi!« Mož je bil baje v prijateljskih stikih s tovarniškim slugom, ki je novemu ravnatelju prinašal vode ter sploh skrbel za postrežbo. Preiskava, ki so jo koj uvedli, išče sledov zlasti v tej smeri. To pa še posebno zaradi tega. ker pokojnik med delavci ni imel nasprotnikov, saj so mu bili vsi za njegovo uspešno posredovanje pri zadnji stavki zelo hvaležni. Da je imel inž. Vrtačnik res srce za delavca, dokazuje tudi to, da je svoje lastne prihranke, okrog 35.000 dinarjev, založil delavcem za mezde, ki jim jih je dolgovala uprava rudnika, dasi že sam več mesecev ni dobil niti beliča.
V	četrtek, dne 24. t. m. je v Ivanjaci ob^ obilni udeležbi delavstva pokopal inž. Vrtačnika katoliški župnik, ki ga je bil pred komaj šestimi tedni poročil z gospo Silvo. Mlada vdova, ki ji je kruta usoda tako kmalu iztrgala ljubljenega soproga in ki je sama le po naključju ušla 6trašni smrti, se zdravi zdaj v Beogradu.
■ Seaton Watson pri dr. Mačku. Znani angleški publicist Seaton Wat-eon je te dni prispel v Zagreb, kjer je obiskal dr. Vladka Mačka in se z njim razgovarjal poldrugo uro. Nato se je sestal še z nekaterimi znanimi političnimi osebami. Iz Zagreba odpotuje v Beograd, nato se spet vrne v Zagreb, potem pojde pa v Prago. O svojem bivanju in svojih razgovorih v Zagrebu ni hotel časnikarjem ničesar povedati.
■ Bolgarski avtomobilisti v Sloveniji. 24. t. m. so se mudili v Ljubljani na turneji po naši domovini bolgarski avtomobilisld. Izletniki potujejo v 13 vozovih; vodi jih kot zastopnik organizacije bolgarskih avtomobilistov," direktor Ilristo Topčileščov. V Kranju so položili lep venec na grob Franceta Prešerna, nato so potovali do Bleda. Izletniki so s potovanjem po naši državi zelo zadovoljni, zlasti pa ne morejo prehvaliti lepot naše slovenske zemlje.
■ Nakup železniškega materiala v Nemčiji. Zaradi nakupa železniškega materiala v znesku 400 milijonov dinarjev, je odpotovala v Nemčijo strokovna komisija prometnega ministrstva pod vodstvom načelnika inž. Stanoje Milivojeviča. Prav tak material izdelujemo tudi že doma, odnosno ga bo prihodnje leto začela razpečavati naša nova, velika livarna v Zenici. Domača industrija je že ponovno izrazila svoje pomisleke zastran nepotrebnega nakupovanje v tujini.
■ Rdeči križ t dravski banovini. V 300 organizacijah društva Rdečega križa v dravski banovini je bilo konec minulega leta včlanjenih 13.009 oseb. (V vsej državi je štelo društvo 143.903 članov.) Od začetka delovanja Rdečega križa v 1. 1921. pa do konca 1. 1935. je glavni odbor prejel iz dravske banovine za članarine Din 2,204.379 06, za izredne prispevke pa Din 435.272-50, skupno torej Din 2,639.651-56. V istem času je glavni odbor nakazal enotam R. K. v dravski banovini za podpore ob poplavah, za priredbo Samari ta nekih in bolničarskih tečajev itd., lepo vsoto 3,236.19870 dinarjev.
a V okolici Caričine so odkrili •Stanke Justinianovega mesta. Ek6pe-*hcija naših znanstvenikov pod vodstvom univ. prof. dr. Petkoviča je v okoBcd Niša odkrila temelje velike starokrščanske cerkve, ki po velikosti ne zaostaja za carigrajsko cerkvijo sv. So-‘tije. Cerkev je okrašena s krasnimi
Banka Baruch
11.	Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles: Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luzern burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
mozaiki. Ostanke starodavne stavbe imenujejo okoličana Caričin grad ali Caričina. Večino razvalin so kmetje že odnesli, da so z njimi popravljali svoje hiše, vendar so arheologi odkrili temelje cerkve in še neke druge velike stavbe. Današnja Caričina je po mnenju naših učenjakov prizorišče velikega bizantinskega mesta iz 6. stoletja, imenovanega Justiniana prima. Prihodnje leto bodo izkopavanje nadaljevali.
■ Strašen požar na Dravskem polju.
Prejšnji teden je ponoči ogromen požar zajel vas Spodnje Jablane na Dravskem polju. V bližnjih Cirkovcih je pred enim mesecem požar uničil štirim posestnikom vse imetje, vendar je bil požar požar v Jablanah še mnogo strašnejši. Gorelo je kar 50 poslopij. Vsem posestnikom, ki so jim hiše zajeli plameni, je uničeno vse. Škodo cenijo na pol milijona dinarjev. Gasilci iz štirih bližnjih krajev so z nadčloveško požrtvovalnostjo preprečili, da ni uničena vsa vas. Vzrok požara še ni znan.
a Versko blazna kočarica že drugič zanetila ogenj. Marija Ravnikarjeva iz Zaloga pri Moravčah, ki je spomladi v navalu blaznosti zažgala kozolec sosedu Francetu Koslu, je prejšnji mesec zažgala še gospodarsko poslopje župniku Markiču. Pred malim senatom je požigalka pripovedovala, da ji je Bog zaukazal požigati. Začasno ostane v ljubljanski umobolnici, pozneje jo bodo pa prepeljali v Lepogla-vo, kjer nameravajo zgraditi posebno poslopje za nesrečnice njene vrste.
B Maščevalen otrok zažgal hišo. Dne 27. t. m je v Dobrunjah 4 letni otrok, ki je bil tepen, ker je vrgel kamen na mimovozeči avtobus, iz maščevalnosti zanetil v ozadju hiše požar. Sprva ni nihče opazil grozeče nevarnosti, zato se je ogenj z bliskovito naglico razširil še na gospodarsko poslopje, polno krme. Ker je bilo zaradi pomanjkanja vode gašenje popolnoma onemogočeno, je domačija pogorela do tal. Skoda je le delno krita z zavarovalnino.
■ Tramvajska nesreča v Ljubljani.
V	nedeljo se je malo pred poldnem na križišču cestne železnice pred Figovcem pripetila nesreča, ki pa na srečo ni terjala smrtne žrtve. Zaradi napačno postavljene kretnice, usmerjene proti Šiški, je viški tramvaj zavil na levo in z vso silo zavozil v tramvajski voz, ki je bil pravkar pripeljal več potnikov s kolodvora. Vsled nenadnega sunka so se razbila vsa okna v tramvaju, na tramvajski ploščadi stoječa potnika pa je vrglo na tlak. Oba ponesrečenca sta hudo poškodovana.
Kuhinjska posoda, jedilno orodje
Franc fjjclcb
LJUBLJANA, Wolfova ulica
B Pokojninsko zavarovanje žurnali-stov bo urejeno v najkrajšem času. 0 tem tako važnem vprašanju novinarskega stanu so te dni razpravljali na seji delegatov vseh petih sekcij Novinarskega udruženja v Beogradu pod vodstvom predsednika J. N. U. g. Stanka Viranta, direktorja »Jutra«. Člani Centralne uprave J. N. U. so bili v zvezj s tem vprašanjem pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in ministru za socijalna politiko g. Cvetkoviču. Dobili eo zagotovilo, da se bo pokojninsko zavarovanje novinarjev uredilo v najkrajšem času.
B Zastrupili se s plinom v vodnjaku. Pri kopanju vodnjaka bldzu Karlovca se je te dni začel dušiti v globini 29 metrov delavec Mirko Petrovič. Drugi delavec Maksim Jelaša mu je takoj pritekel na pomoč, a je tudi on kmalu omedlel zraven Petroviča. Zvečer so ju potegnili iz jame, toda bila sta že mrtva. Zastrupil ju je plin.
B Družina zgorela. Na Makižu pri Beogradu je te dni iznenada začela goreti hiša revnega kočijaža Andjel-koviča. Lastnik je živ zgorel, hči banica je umrla naslednjo noč, žena Julka, ki je v blagoslovljenem stanju, pa tudi ne bo ostala pri življenju. Edino 3 letni sinček Dragoljub se je rešil. Mislijo, da je požara in grozne nesreče vzrok strela.
B Sleparjenje po telefonu. Pred kratkim je neznan moški glas po telefonu naročil pri tvrdki Miroslav Urbas 100 kranjskih klobas za Slovensko Matico. Zaprosil je, da mu klobase pošljejo na glavni kolodvor in oddajo človeku, ki ga je neznanec na telefonu natanko popisal. V pisarni Slovenske Matice so hudo osupnili, ko so dobili račun, ker niso klobas naročili in niso nameravali prirediti izleta, da bi jim bile te klobase potrebne, kakor je telefonično povedal neznani slepar.
B Poslovanje blagajne Poštne hranilnice v Ljubljani bo za stranke od 1. oktobra dalje od 8. do 13.30.
B Vse cenj. čitatelje »Družinskega tednika« opozarjamo, da jim tvrdka »Radiosan«, Zagreb, Dukljaninova ul. 1., pošlje popolnoma brezplačno poskusni zavitek Herean-čaja. Na zamudite te priložnosti! Sklicujte se na oglas v »Družinskem tedniku-sl Pišite še danes!
0 temer «et govori
liliiloscova bolezen
Ali so romunskemu državniku hujševaina iredttva pokvarila kri?
Srečanje ob Miški postelji
Dramatskl obisk bivše španske kraljice pri njenem na smrt bolnem prvorojencu
(n.) Newyork, sept.
Velika svetlolasa gospa bledega obraza ta objokanih oči stoji pred vrati bolniške sobe. Njene roke rahlo drhte.
V	trenutku ko prime poleg nje stoječi zdravnik za kljuko, stisne roka te žene mrzlično njegovo laket, kakor da bi jo podzavedno hotela ustaviti. Noge ji hočejo odreči pokorščino. Zdravnik bi ji rad vlil upanja; bodrilno jo gladi po trepetajočih rokah.
Počasi odneha slabost, s stisnjenimi zobmi se žena vzravna, pripravljena tudi na najhujše, odločena, da vdano v voljo božjo sprejme kar ji je usoda prihranila za temi zaprtimi vrati.
Mati v stiski
Ta žena je bila nekoč španska kraljica. Prepotovala je najprej Evropo in se potem odpeljala še čez Atlantik — da je zdaj le še mati, ki trepeta za svojega otroka.
Pariz, sept.
Veliki evropski državnik Nicolae Titulescu je zunaj nevarnosti in tako bo bivši romunski zunanji minister kmalu spet na nogah. Toda še pred nekaj dnevi je kazalo drugače. Skrivnostna bolezen je bila vrgla orjaškega moža na posteljo, jela se mu je razkrajati kri. čudni glasovi so vstajali in se širili; zastrupljenje? Samomor? Uganka...
Tako nedvomljiva uganka, da se jo je celo enemu izmed najuglednejših francoskih časnikarjev, Ju-lesu Sauerweinu, vredno zdelo iti razpletat. Odpeljal se je ondan v St. Moritz v Švico, kjer je ležal Titulescu, pripravljen vsak trenutek izdihniti dušo. A tudi Sauer-weinu se ni posrečilo razvozlati skrivnosti zapletek...
»V vseh očeh,« je napisal ugledni žumalist v ,Paris-Soiru-, »v vseh
očeh sem bral sum, gluh sum, ki j Nj“en’ najstarejši sin, slabotnež, ki
ga je odgaiala s posebno ljubeznijo, saj se ji je zdel tolikanj nanjo navezan, je umiral v daljni deželi. Vedela je, da jo kliče, da bi jo rad videl pri sebi, njo, svojo mater ob svoji bolniški postelji. Vso dolgo pot je vedno dobivala poročila od njegovih zdravnikov. Vsak dan so jo brzojavno obvestili, da je še živ, a še zmerom v smrtni nevarnosti. Danes, ob koncu tega potovanja, polnega upa ta strahu, je vendar že na cilju, tam, kamor jo je klicalo srce.
Stopila je pred dr. Valentija, zdravnika svojega prvorojenca, toda strah ji ni dal, da bi ga vprašala kako je njenemu otroku. Težko je zbrati toliko poguma, težko je slišati čisto resnico. Za temi belimi vrati bo dobila odgovor na vse svoje upe ta dvome...
Dramatsko svidenje
Z zaprtimi očmi je stopila v sobo. Ko jih je trenutek nato spet odprla, je bil njen obraz kakor ožarjen. Neizrekljivo blaženstvo se je zrcalilo na njem in v očeh so se ji lesketale solze veselja. Pričako-
P
mu nihče ni vedel utemeljitve. Ce-
lo	na obrazih zdravnikov sem ga srečal, ko so sedeli po pregledu bolnika v globokih naslanjačih in skrivnostno šepetaje nekaj razlagali. Snovi so imeli dovolj. Ali ni mar neki dunajski časnik trdil, da se je bil Titulescu zastrupil, hoteč se tako ogniti posledicam, ki so ga čakale, odkar je prišel v nemilost?
V	Londonu so vedeli slednjo podrobnost o zaroti, ki naj bi jo bili skovali njegovi nasprotniki, da se ga s strupom odkrižajo. še hujše je v Ameriki: tam so o Titulescovi bolezni napisali že pravcat kriminalni roman, vreden očetovstva pokojnega Wallacea. Vsi trde, da vedo — le zdravniki brezglavo stikajo glave.«
Kako tudi ne! Ko se je 11. septembra Titulescu odpeljal z riviere, je analiza njegove krvi pokazala, da je v njej 4,800.000 rdečih krvnih telesc na 1 mm3. V St. Moritzu so jih ugotovili le še 1 milijon 200.000...
»Ugibali so,« pripoveduje dalje Sauerwein, »ali se ni Titulescu .pokvaril* z zdravili. Mož ima namreč nekako manijo po zdravilih: če mu zdravnik zapiše en obrok, bo prav gotovo vzel tri, meneč, da bo bolj zaleglo. Posebno rad je jemal zdravila za pomirjenje živcev, skoraj še strastneje je pa užival kroglice za hujšanje; domišljal si je namreč, da je predebel.«
»Ko sem ga poslednjič videl v Bukarešti,« piše francoski žurna-list, »mi je ponosno pripovedoval, za koliko kil je shujšal. In res je bil malone vitek... Da se ni nemara podzavedno postopno zastrupljal s hujševalnimi sredstvi, vsebujočimi fenol, voljčjo jagodo ali katero drugo škodljivo snov?«
Tako so ugibali zdravniki, trdno prepričani, da se v Titulescovem organizmu odigrava zastrupljeval-ni proces. Toda nihče med njimi ni mogel verjeti, da bi bil veliki državnik žrtev hudodelske nakane.
Transfuzije krvi so skoraj že ob dvanajsti uri ustavile proces razkrajanja rdečih krvnih telesc. Titulescu je rešen, napetost o njegovi skrivnostni bolezni je ponehala. Nerešena bo ostala le še uganka o vzrokih te bolezni... vsaj za nas, navadne zemljane.
vala je bolnika v zadnjih zdihljajih, s postelje se ji je pa smehljal mladenič poln življenja — njeo ljubi, najdražji sta.
Zagledal jo je, razširil je roke in zavriskal:
»Mama!«
Prvi mah je obstala kakor uka; pana, ni mogla verjeti tolikšni sreči; potem je pa planila v njf". gov objem, jecljaje med poljub1 in solzami:
»Sin moj... sin moj!...«
Princ CoVadonga, prvorojenec bivšega španskega kralja, se je bil pred letom ali kaj poročil z neko kubansko bogatinko in se je preselil v Ameriko. Pred nekaj tedni se je ranil na nogi in ker boleha za hemofilijo, se mu rana ni h°-tela in ni hotela zaceliti. Zdravniki so mu neštetokrat transfundirau kri, a zaman. Kazalo je že, da Je katastrofa neizogibna, ko se je zdajci začela bolezen obračati na boljše.
Njegova mati, bivša španska kraljica, ni strpela v tej strašni negotovosti — tem manj, ker je vedela, da je snaha zapustila njenega sina in da je sam samcat med tujci. Pričakovala ga je na smrtni postelji, dobila ga je skoraj zdravega.
Zdaj je vladarica v sanatoriju že kar domača. Vsako jutro in vsak večer pride na obisk k svojemu sinu. Dosegla je edini cilj svojega potovanja v Ameriko; zdaj je lahko vedno pri svojem otroku. Odšla bo šele, ko bo popolnoma zdrav.
In kaže, da bo to prav kmalu. Poklicni darovalci krvi dajejo moči njegovemu telesu, dušo mu bo pa ozdravila mati...
Doktor Valenti je povedal, da bo mladi princ v treh tednih lahko že na nogah In takrat mu bo bivša kraljica dala roko v slovo, na njeno mesto bo pa prišla druva — tista, ki mu bo več kot mati, mlada Kubanka, danes še dekle, a v kratkem grofica Cova-donga, druga prinčeva žena...
Nina B.
Spanje pravičnega
(n.) Augsburg, sept. — Te dni so tu sodili vlomilca, ki je imel prav posebno smolo.
Vlomil je bil namreč v stanovanje nekega starega rentnika; on in njegova žena sta spala kakor ubita.
Vlomilec je srečno opravil svoje »delo«. A ker zgledi vlečejo, je tudi njega prijela zaspanost, zato je sklenil malo podremati.
Drugo jutro sta ga stara dva našla smrčečeaa na zofi. Kainada sta jadrno poklicala policijo in ga pomagala spraviti tja, kjer bo lahko še neskrbneje spal.
I	nino od enega milijona na 10 mi-f lijonov. Da bi svojo zahtevo opra-vičiL je navedel v obtožnici, da ga je ženina vzgoja stala pol milijona, za njeno toaleto in nakit je v štirih letih zakona potrošil 5 in pol milijona din, za potovanja in razne druge zabave pa približno
1,500.000	din.
Razumljivo je, da sodnik ored-loženih računov ni upošteval; zavrnil je njegove zahteve in ločil zakon v njegovo škodo. Po sodnikovem mnenju se njegovo »trgovanje« more smatrati kot žalitev ženskega dostojanstva ta kršitev zakonske zvestobe.
Dne 13. in 14. oktobra t. L se bo vršilo I. žrebanje novega 33. kola drž. r. loterije, ki tudi tokrat vsebuje za današnje razmere vprav ogromno štev. dobitkov v skupnem znesku
Originalna tatvina
Newyork, avgusta. Newyorški advokat Marmont je nedavno tožil bankirja Johna Tiberija, češ da mu je »ukradel ženo«.
„ ¥;*rl?.ont in njegova žena sta se M MILIjonov in 320.000 dinarjev z bankirjem Tiberijem seznanila ob tej priliki opozarjamo naSe cenj. čina potovanju iz Evrope v Ameriko.
2e takoj v začetku je Marmont. opazil, da se bankir zelo zanima za njegovo ženo. Delal se je, ko da ničesar ne vidi, ni se razburjal in tudi prepovedal ni ženi sestankov z bankirjem.
Preden so pristali v Newyorku, je bankir predlagal advokatu, naj mu proda ženo za milijon din. Advokata je visoka vsota premotila,
Zato je brez ugovora privolil v poroko z bankirjem, toda še preden je bankir advokatu izplačal dogovorjeno vsoto, je gospa Marmont zapustila svojega moža in odšla k njemu. Tedaj si je pa bankir premislil. Menil je, da mu zdaj, ko je mlada žena prostovoljno prišla k njemu, ne bo treba plačati odkupnine.
Advokat pa ni bil istega mnenja. Tožil je bankirja in navil odkup-
chpanska juha
Kuha v Španiji se juha, velik ogenj ie gori; da bo juha bolj okusna, zdnjo mnogo mest skrbi.
So iz Moskve tja poslali iveplenice, smolnat les, da jim plamen ne ugasne, da bo vedno velik kres.
Iz Berlina sol prihaja, da to juho osoli,
Lizbona s poprom jih zalaga juha s poprom bolj diši.
S petršiijem, z majaronom London jih postreči zna, ko pa voda bo zavrela, še mesa Madrid doda.
Ko bo kuha že končana, s piskri bodo tja prišli, pograbili mastne kose, jih pojedli in odšli.
Špancem bodo pa pustili kup pepela, kup kosti in — ker so velikodušni — v kotlu vročem — pest pomij.
Ivau Rob.
tatelje na prilogo znane glavne ko-lekture drž. razr. loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Iliča 15, ki je priložen celi naši današnji n a-kladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno in solidno delo te ko-lekture je tako znano vsej naši javnosti, da jo lahko tudi mi s svoje strani priporočimo našim čitatel jem.
Prisebnost (n.) Pariz, sept. — Znana gledališka igralka je v nekem zdravilišču vneto flirtala na dve strani.
Ondan se je ravno zabavala z drugim ljubimcem, ko je prvi potrkal na vrata. Lahko si mislite, kako prijetno je bilo naši greš-nici.
Toda motite se, če mislite, da si mlada igralka ni znala pomagati. Potisnila je fanta v sosednjo sobo, pograbila svojo skrinjico za lepotičenje obličja ta si z majhno krpo vneto nadrgnila obraz z mažo, ki ima sicer odliko da polepša polt, zato pa spremeni takrat, ko se človek z njo natre, še tako čeden obraz v odurno nakazo.
Tako namazana je odprla vrata. Njemu ni kajpada niti na um prišlo, da bi se bila njegova draga upala tako našemljena pokazati drugemu kavalirju kakor samo njemu...
6am s svojo ljubljeno — spet zaradi ponarejevanja denarja... ma otrokoma. Poslal je Drugače je bil pa Wilson dober, m kraj, sam je pa začel radodaren mož in 'vsi, ki so ga po-liarno 'življenje.	znali, so ga radi imeli: od njegove
moža pripeljala na hišne gospodinje pa do cestnih otroča-svojem denarnem polo- jev. Le-ti so ga klicali x>tari očka«;
.Vsakdanji prizori iz sodobne Španije, Matere in žene jejo smrt svojih sinov in rednikov
(n.) Budimpešta, sept. — Ameriški tovarnar William Rocker se je na avtomobilski vožnji po Budimpešti nevarno pobil. Smrti so ga obvarovali le s prenosom krvi.
Bogataš je ozdravel in se vrnil domov. In glej: ni pozabil svojega rešitelja, darovalca krvi. Poslal mu je 1000 dolarjev z obljubo, da mu bo dal še 4000 dolarjev; vrhu tega
Angleškega Prelesnika slava in zaton
Se s 83 leti panji denar! ^	s: rvff.
James Wilson, krali oona- mu se ie spomnil, da 'svlf0vU	se	raZJr,	\e	tudi	slajena »n s\adno kavo,
žena ali	Kne»PP°v0 .UrnSKopa spo*
če pa sku^oi tudi brez ^k^°faKor je pa boste	predelana v	^ato	ie
Z"ta In '»°br0 kartTaZ-praien° S'adn°
tSTUo	in dobra-
Mola to •	—	BBSP	Tf*	*
James Wilson, kralj ponarejevalcev, vnovič pod ključem
Mož, ki je morala zaradi njega angleška narodna banka vzeti stare bankovce iz prometa in jih nadomestiti z novimi
Tragika izprijenega genija
(n.) London, sept.
Visok, star gospod z lahno upognjenim hrbtom, brezhibno oblečen in gosposkega nastopa, je zavil v čakalnici Podzemeljske postaje v Piccadilly-Cir-cusu k avtomatu za menjavo kovancev v nikljasi drobiž.
Malomarno je spustil v špranjo velik Srebrnjak, počakal na peščico penny-jev in šilingov, jih mirno vtaknil v žep in krenil proti izhodu.
Prav takrat mu ie šepnil na uho tih glas:
»Izvolite za menoj, sir. Policija.«
Gospod se je obrnil in krenil za neznancem, ne da bi se bila zganila '*e črta na njegovem obrazu.
Taksi ju je odpeljal na bližnjo polivko stražnico; ves čas nista sopotnika spregovorila niti besedice.
Na policiji so v tolikanj brezhibnem in gosposke n starem gospodu spoznali Jamesa Wilsona, starega 83 tet, stanujočega v St. Joohn’s .Woodu, neznanega poklica.
, Obtožili so ga, da ponareja kovance m jih nato menjava v drobižnik avtomatih.
Ondan je prišel pred sodnika. Obsodili so ga zelo milo, že zaradi njegove visoke starosti: dobil ie samo tri leta.
Toda mar niso ta tri leta za starčka tri in osemdesetih let toliko ko smrtna obsodba?
»Če se mi ne bi smilila vaša starost", mu je dejal sodnik, »bi sedeli do konca svojih dni; tako strašen zgled ste svojin bližnjim.«
Obsojenec je sklonil glavo in toliko ga je sodnik edini slišal, tako tiho le zamrmral: »Hvala...«
Drobne, umetniške VVilsonove roke se stežka odtrgale od pregrade. *i deli obtoženca od ostalega sveta. >n obsojenec je z drsajočim starčevskim korakom odšel iz sodne dvorane, lako snažen in-dostojanstven je bil v SV(>ji črni salonski suknji, da se je premnogim med občinstvom zasmilil v srce.
In vendar...
*
Čudno je vodila usoda tega moža. *di se, kakor da bi bilo življenje sa.no napisalo roman, v katerem se neprestano menjajo srečni in težki dnevi, Prizorišče in statisti — le on edini, James Wilson, ostane vedno enak: skrivnosten, genialen, zaradi svoje sle Po vsem velikem vedno omahujoč po temnih potih življenja.
Po očetu, bogatem avstralskem farmarju, je podedoval veliko premoženje, a njegova strast za konjske dirke, *jer je stavil na svoje ljubljence nezaslišane denarje, ga je spravila ob vse. Ostal je 6am s svojo ljubljeno Zeno in z dvema otrokoma. Poslal je družino v varen kraj, sam je pa začel siveti novo viharno 'življenje.
Usoda je tega moža pripeljala na krivo oot. Po
mu se je spomnil, da zna imenitno risati, in tako ga je obšla misel, da bi ponarejal denar.
Najprej je poskusil srečo v Ameriki, toda kaj kmalu so ga odkrili in zaprli. Po prestani kazni se je odpeljal v Evropo, da bi tu poskusil svojo srečo. Dolgo mu niso prišli do živega; šele ko so najboljši detektivi Scotland-Yarda vzeli stvar v roke, so ga za-zasačili. To je bilo leta 1912. Sodišče ga je obsodilo na 10 let ječe.
A tudi v ječi genialni risar ni odložil čopiča. Pod pretvezo, da bi rad nekoliko slikal, je kar s prosto roko, brez. ravnila in šestila, ponarejal bankovce; tako dobro jih je ponarejal, da so še strokovnjaki komaj spoznali ponaredbo. Celih osem let je trajalo, preden ga je policija izsledila in so ga vnovič zašili.
Ko je odsedel tudi to kazen, je z nekim pajdašem »odprl« pravcato
daje moč!
tovarno za izdelovanje bankovcev; veste, kje? Nasproti policijski sttažni-ci v streathamskem okraju...
Denar,; ki ga je Wilson takrat , »izdeloval« je bil tako dobro ponarejen, da je morala angleška narodna banka vzeti takratne bankovce iz prometa in jih nadomestiti z docela drugačno zunanjostjo.
PIJANCEV ZATON
Takrat je začel James Wilson, že od nekdaj velik ljubitelj alkohola, na debelo pijančevati. In to ga je tudi pokopalo: iz genialnega ponarejevalca velikega sloga je postal navaden hotelski tat. Od tistih dob je skoraj več presedel za zamreženim oknom kakor doma. Padal je od obsodbe do obsodbe; poslednjič so ga zašili 1. 1932
hišne gospodinje
objeku-
njim se je še posebno zapislal v srce, saj jih je pri slednji priložnosti obdaroval s srebrniki — s pravimi, ne ponarejenimi!
James VVilson ve, da bo njegova sedanja obsodba poslednja. S 83 leti je 31etni zapor obsodba na smrt. 'VVilson je to čutil, ko je oddrsal sključen izpred sodišča...
Toda stari mož ne toži. Dvoje mu drži glavo pokonci: zadoščenje, da nihče ni mogel dognati skrivnosti, kako je utegnil v ječi ponarejati denar, in zavest, da sta njegova otroka preskrbljena. Ko ga je bil sodnik vprašal po njima, je vzravnal svojo utrujeno glavo in s trdnim glasom odgovoril:
»Moja sinova sta srečna. Ustvarila sta si svoj doni. Toda izvedeti ne smeta, kdo jima je oče, zato tudi ne povem, kje živita. To skrivnost bom vzel s seboj v grob...«	E.	S.
Dvajsetletnica... pri šestdesetih letih!
(n.) Moskva, sept. — Nekaj mesecev je tega, ko je v Usurijsku v Sibiriji umrla neka Ana černovi-čeva.
Kljub temu da je bila že preko šestdesetih, je ohranila do zadnjega diha v dobesednem pomenu mladostno svežost in lepoto. Njena polt je bila ravno tako gladka in sveža kakor v njenih zgodnjih dekliških letih.
Ko je bila »stara« štirideset let, jo je zasnubil bogat kmet; obrnil se je do njenih staršev, misleč, da je še mladoletna.
Pri petdesetih se je poročila s trgovcem, starim 22 let; mladenič je mislil, da je njegovi izvoljenki šele 16 ali 18 let.
Ko je umrla, ni bila videti starejša od 20 let. Njena koža ni bila prav nič nagubana, pa tudi njene oči, zobje in , lasje so bili lepi in zdravi kakor pri mladem dekletu.
Za to čudo se zdaj zanimajo znanstveniki vsi vprek; moskovski medicinski institut je celo izposloval, da bodo njeno truplo izkopali in ga znanstveno preiskali.
Vohuni
(n.) Newyork, sept. — V Ameriki so aretirali nekega vohuna. Pri njem so našli fotografski apa-
rat. Veste, kam ga je bil skril? V okovje svojih očal.
En sam gib je zadoščal: gib, ki si je z njim nataknil naočnike, je sprožil vzvodič, ki je odprl zaklopko — in že je bil posnetek narejen.
Slike tega aparatiča so bile tako dobre, da so ohranile ostrost tudi pri precejšnji povečavi.
Bogato plačilo darovalcu krvi
(n.)
riški je na
ga
ga je povabil v Ameriko.
Srečni darovalec je 241etni Vasilij Tabaokovič, sin nekdanjega častnika carjeve garde.
Recept, kako najdeš dobrega moža
(n.) Pariz, sept. — V nekem časopisu beremo recept, kako najdeš dobrega moža. Naj se z njim okoristijo še cenjene bralke našega lista — kakopak samo tiste, ki še niso oddane.
Recept je čisto preprost: imeti je treba le pravo razmerje določenih odlik. Hudomušni dopisnik je natančen; našteva jih kar v odstotkih. Poglejte, kaj vse morate imeti;
Takta, dobre volje . . .	5*/*
Prizanesljivosti, veselosti 5'/»
Dobrosrčnosti...............10'/«
Reda in domačnosti v gospodinjstvu . . . 10’/« Dobre kuhe ..... 20*/» Nežnosti in ljubezni . . 50*/«
Filatelija
• Švica. 1. oktobra izidejo tri novo znamke, namenjene pokritju izdatkov za tkzv. obrambno posojilo. Na vseh treh je upodobljen švicarski planinec po sliki Ferd. ilodlerja, zgoraj je pa napis »Pro patria« (Za domovino). Znamka za 10 ct (prodajna cena 15 ct) je vijoličasta, za 20 ct (30 ct) rdeča, za 30 ct (40 ct) pa modra. V prometu bodo do 31. maja 1937, pošta jih bo pa prodajala samo do 30. novembra t.1.
100"/.
Dopisniku se je zdel recept nezmotljiv. Toda hudobni urednik mu je dodal še »soli«: če hočeš imeti dobrega moža, je napisal, si izberi takšnega, ki bo imel vedno polno mošnjo denarja, da bo lahko ustregel vsem tvojim željam; prvi in največji pogoj je pa, da bo njegova bodoča tašča tiha, skromna in potrpežljiva.
* Brazilija je za lOOletnico dne 11. julija 1836 rojenega skladatelja Carlosa Gomesa izdala 4 znamke. — Za pravniški kongres v Riu de Janeiro je izšla spominska znamka za 300 reisov.
* Belgija je izdata S mamke « sliko kralja Leopolda, po 70 ct, 1 Ir. in 150 Ir.
* Romunija. Za skavtski kongres v Prasovu je romunska poštna uprava izdala t ji- spominske znamke, po 1 + 1 lej (modro), -3 + 3 leje (sivo) in 6 + 6 l§je (škrlajnordečo).
* Belgijski Kongo je dobil znamke v spomin na tragično smrt kraljice Astride. Znamke kažejo mlado kraljico v tropski obleki, obdano s petimi domačinskimi otroki. Izšle so tri vrednote: 1'25 fr + 5 ct (sepia), 1'50 Ir + 10 ct (karmin) in 2p50 fr + 25 ct (modra).
* Poljaki so za Gordon-Bennetlovo balonsko tekmovanje, ki se je začelo 30. avgusta t. 1. v Varšavi, pretiskali redne frankovne znamke z »Gordon-Benett 30. VIII. 1936«.
Kriza upada ?
Blagostanje se vrača...
...v Združene države
(n.) Newyork, sept.
V Združenih državah ima vsaka tretja družina avtomobil in radijski aparat. Vsak drugi Američan je zavarovan za življenje, vsak tretji	ima	vlogo v banki, vsak peti
ima	vrednostne	papirje	in vsak
osmi	ima	v hiši	telefon.	Te številke	pač	dovolj	nazorno	povedo,
da je življenjski standard v Združenih državah višji kakor v katerikoli drugi državi sveta.
A tudi druga znamenja zboljšanja gospodarskih razmer niso nič manj zgovorna: dohodki železniških družb so se letos v primeri z 1. 1935. podvojili; jekla so pridobili toliko kakor že šest let ne; poraba cigaret je rekordna; naložbe v bankah rasejo od dne do dne; industrije dele svojim delničarjem mastne dividende in zlato se vrača v federalne banke.
Tako ni čudo, da prerokuje trgovinsko ministrstvo, da bo letos narodno premoženje zraslo za celih 7 milijard dolarjev (300 milijard din) na 60 milijard dolarjev! Kajpada vplivajo take razveseljive številke zelo ugodno na razvoj trgovine.
V letih krize je bil ameriški narodni proračun hudo na tleh; izdali so Američani katero leto kar za 9 do 12 milijard dolarjev več kakor so zaslužili. Se lanski do-
hodki (53 milijard) niso zadoščali za kritje izdatkov, zato si bodo pa Američani letos s približno 60 milijard zaslužka lahko privoščili malo več avtomobilov kakor lani, več radia in telefona, več zavarovalnih polic in krzna itd. — in še si bodo lahko kaj deli na stran.
Povprečno torej dohodki ameriške družine od leta do leta naraščajo.
Trgovinsko ministrstvo je izračunalo, da je letos ljudsko blago-
stanje doseglo približno 75“'« (lani samo 68%) tistega, kar je bilo leta 1929., t. j. tik pred nastopom krize; to velja povprečno za 1 prebivalca. Pri delavcih se je ta številka povzpela celo že na 90°/« (lani 82"/»). Povprečno zasluži danes ameriški delavec 1.320 dolarjev (60.000 din) na leto.
Zaradi tolikanj vidnega nazadovanja gospodarske stiske so se že jeli oglašati nasprotniki Rooseveltove politike in zahtevati, da se podpore za nezaposleno delavstvo znižajo. V isti sapi pa ti ljudje trde, da je to zboljšanje le umetno, bolj na zunaj kakor v jedru. Toda vzlic temu črpata ameriška trgovina in industrija iz navedenih številk novo upanje v oživljenje tako dolgo ohromelega narodnega gospodarstva — dokaz, da čisto iz trte izvite le niso.
Družinski proračun
Hrana Stanovanje Obleka Kurjava in Razno
razsvetljava
USA..................32T/.	17'6“/o	llT/.	5T/.	32'7“/.
Evropa	. ... 43 “/.	14 •/.	13 •/.	5 •/•	25 •/.
Torej izdajo Američani manj za nujne življenjske potrebščine kakor za razne nepotrebnosti.
Na koliko ljudi pride povprečno 1 avto . .	USA 5	Francija 22	Vel. Britanija 23	Italija 109	Poljska 1.284
Na koliko ljudi pride povprečno 1 radio . .	USA 5	Danska 6	Vel. Britanija 7	Rusija 90	Bolg. 354
Na koliko ljudi pride povprečno 1 telefon .	USA 8	Danska 10	Vel. Britanija 20	Francija Rusija 33 200	
Koliko vode porabi povprečno 1 oseba na dan (v galonah*):
Newyork Pariz	London	Berlin	Amsterdaife
142	47	43	38	30
f 1 galona je 4‘54 litra.
(»Literary Digest«, Newyork)
>. ..V ožite U
na&šžt dni
V	tej rubriki lahko sedeluje vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati
Na občinske stroške
V	Ljubljani imamo vet kinov, tudi kino-gledališča jim pravijo po novem pravopisu. Med njimi so trije taki, da bi se tudi večja mesta 1 ahko z njimi postavila:	Union, Matica in
Sloga. Vsa čast jim! Do nedavnega vsaj smo jim peli hozano vsi vprek: živela konkurenca! Zakaj vsi ti vodilni ljubljanski kini, ali vsaj prva dva od njih, so tekmovali med seboj, kdo bo bolj ustregel občinstvu. Zdaj je teh lepih časov konec. Vodilni kini so namreč baje ustanovili med seboj kartel, filme si bodo nabavljali sporazumno, reklamo bodo delali sporazumno in celo izkupiček si bodo sporazumno delili.
Stvar ima prav gotovo dobre strani, za podjetnike vsaj, za nas občinstvo pa ne. Preveč smo vajeni kinematografskega koncerna iz polpreteklega časa in njegovih blagoslovov. Pametno je, da so se podjetniki združili proti zagrebškim izposojevalnicam, ker so jim diktirale neusmiljene cene — bojimo se le, da bo na koncu koncev račun za ta sporazum plačalo občinstvo.
Bolgarski brai
Pred tremi, štirimi dnevi je prišel v ljubljanske kavarne mlad, čedno oblečen gospod, razdelil po mizah razglednice s svojo sliko in spremnim besedilom, spravil v žep drobiž, ki so mu ga dala dobra srca za njegovo razglednico, in šel. Besedilo poleg slike je bilo v srbohrvaščini in je oznanjalo, da je zbiralcu milih darov ime V.Velikov, da je »Bugarin* (to je danes moderno!) in da je sicer *bez finansijskih sredstava*, pa je vendar >turist* in je tproputovao srednju i zapadnu Evropu*, a »mo-mentalno se nalazi na putu za Ori-jent*.
Človek mora biti res precej nesramen, če zapiše, da je brez denarja, pa prosi, da mu dobre duše finansirajo njegovo popotovanje po svetu. A kaj hočemo! Ta > turi stična* moda nam je po vojni prišla s severa, iz nemškega rajha, in mi skromni in ponižni Slovenci smo bili vsi srečni, če smo se lahko odkrižali zvenečega kovanca in v zameno spravili sliko takegale potujočega nemškega pustolovca. Nemcem so se zdaj pridružili, kaže, še Bolgari. Tolaži nas za zdaj samo to, da nam je »bolgarski brat*, ki nas je te dni počastil s svojim »turističnim* obiskom, brat samo po imenu, ne tudi po krvi: že od daleč ga namreč njegov obraz izdaja za čistokrvnega potomca ljudstva, ki je bežalo čez Rdeče morje. Da se zadovoljimo s to skromno tolažbo, je morda tudi zrcalo naših dni...
Tirolska moda v Ljubljani
Naša brhka dekleta in zale gospe hudo obrajtajo vse, kar je tuje. Nu,
temu smo se že privadili bi ni da bi se na take reči obregovali. Pariz je Pariz in njegova moda je za naš ženski svet nedotakljiva — četudi pri-caplja za njo šele čez leto dni. Toda da bi bilo res prav vse, kar si izmisli pariški krojač, tudi za naše ženstvo
—	ne, to pa ne bo držalo! Tirolslca moda že ne, hvala lepa zanjo! Saj smo tudi mi Slovenci gorjanci in hribovci, a Tirolce se vendarle ne gremo! Ne da bi hoteli to vrlo alpsko ljudstvo žaliti, Bog ne daj! Le to je, da je v našem ljudstvu predobro znan izrek o pameti, ki pride s štiridesetim letom; in drugič, tudi beseda »tirola* sama med nami ne velja baš za poklon. Ali vam ta dva argumenta ne zadoščata, cenjene dame? Ne glede na to, da se vam to tirolsko hribovstvo res, prav res ne poda.
JzpoZnjevanZta
Tobviev	veli
NAPISAL HANS HORST BRACHVOGEL
Hrano je drevil Toby na motornem kolesu po newyorških cestah, dokler ni končno dosegel svoj cilj, založništvo »Atlantic-Talegrapha«. Skočil je iz voza, ga prislonil ob robnik, planil mimo vratarja in se zagnal v eno od čakajočih dvigal. »V uredništvo!« je bevsnil nad boyem, in že je brzelo dvigalo v 22. nadstropje. Toby je planil ven, naravnost v ena izmed vrat.
Urednik, ki je kraljeval notri, je brez naglice dvignil glavo iznad papirjev.
»Velikanska stvar!«, je vzkliknil Toby hlipaje in položil štiri fotografske plošče na mizo. »Za opoldansko izdajo.«
»Hm?« je zabrundal urednik brez posebnega zanimanja.
»Napad na bančni transport na Jer-sey-City«, je ponosno povedal Toby.
vragov, ali bodo še legitimacije pregledovali?
Stražnik mu je zastavil pot. »Ne utegnem!« se je besno zadrl Toby in se vzvitorepil med redarji.
Lepa reč, je pomislil, ko je zagledal zagozdene vozove in sanitetske kolone ter reševalce. Toda potem ni več utegnil razmišljati. Napravil je sliko — novo ploščo — spet sliko — kadeče se ruševine — na smrt ranjeni na nosilih — reševalci pri delu — gotovo — koliko je neki ura? Enajst.
Neznana roka se je težfco spustila Tobyju na ramo. »Časnikarsko legitimacijo prosim!« je rekel leden glas.
Toby se je iztrgal, in v tek. Tekel je, kar so mu noge dale. Za njim je zabrlizgala policijska piščalka. Zdaj je pri motornem kolesu. Pritisnil je in pognal. Zaprasketalo je, enkrat, dvakrat — potem je motor zaspal. Bencin je bil pošel.
S	kraja nesreče je priteklo nekaj stražnikov. Čisto v njegovi bližini je stal velik avto. Ne da bi dolgo pomišljal, je skočil vanj in kar takoj po-
...Dalje ni govoril,
zakaj tisti trenutek je planil velikan zariplega obraza...
v sobo širokopleč
Počrni s mehkim svinčnikom vsa polja, ki so na sliki označena ■ piko, in ugani, kaj slika predstavljal
»Štirje mrtvi, dva nevarno ranjena, napadalci so imeli oklopni avto, toda napad je vendarle spodletel.«
Urednik je Tobyja sočutno pogledal. »Koliko je neki ura, mladi mož?« je vprašal.
»Kaj?« je osupnil Toby in pokazal na stensko uro: »Deset.«
»Natančneje: pol minute manjka do desetih«, je rekel urednik. »Deset bo šele, ko se odpro ona vrata in prinese tiskarski vajenec drugo jutrnjo izdajo.«
Vrata so se odprla, fantič je vrgel snop časnikov na mizo in vrata spet zaprl za seboj. Urednik je vzel enega od listov in ga dal Tobyju. Tisk je bil še vlažen. Pokazal je na prvo stran.
»Prosim!« je rekel. »Cestni napad na Jersey-Cily. Štiri slike: ena kaže mrliča, druga oklopni voz, tretja hudodelce in četrta spremstvo transporta.« Nasmehnil se je pobitemu Tohyju in mu vrnil njegove plošče. »Vidite,« je nadaljeval, »že teden dni mi prinašate dan za dnem ,senzacije‘ in vsakikrat vam moram pokazati, da so vaše senzacije1 že kar klasične, tako stare so. Poslušajte me vendar že in izbijte si iz glave željo, da bi postali fotoreporter; postanite če hočete...«
Dalje ni govoril, zakaj tisti trenutek je planil v sobo širokopleč velikan zariplega obraza. Izdajatelj lista sam.
»Trčenje vlakov v Bronxu«, je zatulil nad urednikom. »Pošljite tja najsposobnejšega moža. Mogoče se nam posreči, da dobimo kaj že v opoldansko izdajo.«
Urednik je prestrašeno poskočil. »Allan je v Flatbushu. Slika klavirski vztrajnostni rekord. Perltins je šel v pristanišče k sprejemu ,Bremna1, ostala dva ste včeraj sami poslali v Kalifornijo, da napravita cel kup slik.«
Izdajateljev obraz je že temno rdeč. Oči mu stopnjo iz jamic. »Gromska strela!« je zaklel. »Ves dan se prekladajo fantini tori naokrog, če jih pa ]»trebuješ, ni nikogar. Telefonirajte! Dobodite koga! Če poročila opoldne ne bo v listu, je vašega urednikovanja konec. Konec 1 Razumeli, gospod?!«
Urednik je planil k telefonu. Malega Tobyja je bil že zdavnaj pozabil. Ta je bil pa že spodaj in že je sedel na svojem motorju. Odgrmel je.
»Moja velika priložnost,« je zamrmral Toby in pogledal na uro. Do pol dvanajstih se mora vrniti. O pol dvanajstih lomljenja konec. Potem začno svoje delo rotacijski stroji in ob dvanajstih so že prvi raznašalni avtomobili na cesti.
Toby je vozil ko vrag. Preteto, prekleto, kako daleč je ta Bronx, in koliko prometnikov in koliko križišči Resk, za las je šlo ob avtobusu, no vendar, zdaj je že bolje. Odvrl je popolnoma; g rine in ropotaje je motor vrglo naprej. Koliko je ura? Tri četrt na enajst. Zdaj pa še zapora. Tri sto
gnal na drugo hitrost. Ko je prišel do druge zapore, so ga uradniki pozdravili. Začudil se je, potem je pa videl, da plapola na njegovem vozu praporec policijskega predsednika. Sijajno, je pomislil, s tem pridem povsod naprej. Kako pozno je? Deset minut čez enajst. Še dvajset minut.
Toda takoj je nehal premišljevati. V zrcalu je videl, kako se podi za njim štiri, šest, osem motornih koles. Policija! Stisnil je zobe. Moja prva in
rat? Potegnil ga Je Iz žepa, ga nameril im napravil več posnetkov svojih zasledovalcev. Ta ali oni bo gotovo uporaben.
Pri tem je bil pa moral zmanjšati hitrost in prišli so mu opazno bliže. In zdaj Broad\vay. Najprej so mu prometniki delali prosto pot — enega je Toby ovekovečil, prav ko je z obema rokama ustavil avtomobile in potem strumno pozdravil predsednikov voz
—	toda potem... je bilo vsega konec. Motorji so bili že čisto blizu. Povsod policija — kako tudi ne, če si si prilastil vprav voz policijskega predsednika! Pred njim avtobus, levo podzemlje, desno sami avtomobili. Toby je zavrl, da se je voz zavrtel skoraj okoli svoje osi. Skočil je ven, tekel med vrstami avtomobilov, planil v prvi taksi, zasedeno, odskočil, tekel dalje, nov taksi, prost.
»Vozite!« je zagrmel nad šoferjem. »Vozite k ,Atlantic-Telegraphu‘! Plačam policijsike globe vsega sveta!«
Pogledal je nazaj. Ali so ga zgrešili? Tam kjer je bul pustil Stude-baker, je mrgolelo ljudi. Še dva posnetka. Koliko je ura? 11 in 24 minut. Še šest minut.
»Vozite hitreje!« je zahlipal. Bil je že čisto hripav. Ko se je spet obrnil, se je bolestno nasmehnil. Ne, niso ga bili izgubili. Spet so biili za njim z motorji in vse se jim je umikalo. Sicer pa, saj mora biti takoj tam. Koliko je?
11	in 28.
Taksi je obstal. Toby je segel v žep. Toda že teden dni sem nima počene pare.
»Pozneje,« je zamrmral.
»Ne, takoj,« je rekel šofer.
Toby je postal besen in se je iztrgal. Šofer pa za njim in ga je z vso močjo udaril v obraz. Toby je omahni in se mimo vratarja opotekel v lvigalo, zašepetal »Uredništvo«, se zavlekel skozi vrata, položil plošče in aparat previdno pred urednika in zbral vse svoje moči, da je rekel:
»Posnetki iz Bronxa... Neznanec se je polastil avta policijskega predsednika... Gangster ali norec... Divji lov križem New-Yorka... Mogoče železniški atentator?... Presenetljiv razplet.«
Tisti mah je v vseh nadstropjih rezko zazvonilo: Lomljenje je končano! Prepozno, je pomislil Toby in nezavesten omahnil na tla.
Tako ni mogel več slišaH, da je zvonjenje zamrlo v drugem hrušču, v stavnici, tiskarni in po pisarnah so zažarele luči, zablestele številčnice, peli in brenčali telefoni, zvonili signalni zvonci. Brez prenehanja. Tako dolgo, dokler ni urednik v 22. nadstropju vendar že dvignil prstov z gumbov signalne naprave na svoji mizi.
In tako se je zgodilo, da je ,Atlan-
je zagrmel nad šoferjem. »Plačam policijske globe vsega sveta!...*
morda zadnja velika priložnost, je pomislil. Potem je vozil brez ozirov. Dokler niso prišli ovinki. Na prosti cesti ga ne bi nikoli dohiteli, toda v krivuljah je moral zavirati; tega onim ni bilo treba.
Zdajci se je nečesa spomnil. Poskusil je obvladati drveči voz z eno roiko. Šlo je. Nato je s prosto roko zagrabil kamero. Moral jo je spustiti. Pretežka je bila. Morda mali fotografski apa-
tic-Telegraph1 prvič od svojega obstoja, izšel s polurno zamudo. Prvič je bil pa tudi takoj razprodan in so ga morali trikrat ponatisniti. Napravil je svojo najboljšo kupčijo. Tudi drugi listi so sicer prinesli poročilo o železniški nesreči v Bronxu, toda poročali niso ničesar, ali so pa priobčili le kratko in suho uradno izjavo o ropu avtomobila policijskega predsednika, ki ga je poznal vsak Newyorčan. Ljud-
je eo se na eno oko Jokali, z drugim pa smejali.
Kaj je p« prinesel ,Atlantic-Tele-graph1? Sliko policijskega predseduj ka (iz arhiva), potem posnetek: zadnji del voza in zadaj, v vrtoglavi naglici, policaje na motornih kolesih — potem povprek čez motor: predsednikova zastavica na hladilniku in za njo na cesti pozdravljajoči stražnik — bežeči pasantje, radovedna zijala. In še en posnetek: množica ljudi, in med njimi
—	kako srečno naključje! — razločno blesti predsednikova zastavica, mahajoči ljudje, dirjajoči policaji in pr0" metni redarji, ki se pode za kamero.
Prešmentani	,Atlantic - Telegraph1!
Le kako se mu je to posrečilo!
V uredništvu sta se pa trudila dva detektiva, štirje policijski uradniki; trije uredniki in šofer, da bi spravili Tobyja k zavesti. Končno se je pri" kazal celo izdajatelj lista.
»Vode!« je zapovedal.
Prinesli so kozarec. Vrgel ga je v koš.
»Vedro vode!« je zagrmel.
Prinesli so vedro in zlil je vso vodo Tobyju na glavo. Toby se je pod hladnim curkom skrčil, odprl oči, zameži-kal in jih v velikem strahu takoj spet zaprl. Kar je pomnil, ni bil še nikoli videl tako rdečega in srditega obraza. In kako ga je zdaj nadrl:
»Ah, vi!« je zavpil. »Predramite se! Ali mislite, da ste doma v spalnici? Slabo ste začeli! Pri Coney-Islandu
gori parnik. V večerniku hočem videti vaše poročilo s slikami!«
Takrat je Toby vendarle na stežnj odprl oči. Počasi se je pobral. Urednik mu je potisnil v roke aparat, denar in legitimacije. Kriminalni uradniki so pristopili. V rokah so jim ta-žvenketali pripravljeni okovi. Toda orjak z rdečini in rjovečim obrazom jim je zastavil pot.
»Za mladega moža tu,« je rekel, »položim jaz sam varščino!« *•
Zanimivosti z vsega sveta
Najkrajša zveza med Parizom in Ri" niom pod Mont-Blancom. Še ta mesec prično Francozi gradnjo predora pod Mont-Blancom. Misel je stara že šestdeset let. Predor bo dolg 12 km primerjavo: št. gotthardski predor j'e dolg 15, si .nplonski 19 km).
Pripravljalna dela za prihodnjo olimpijado, (leta 1940. v Tokiu), so se š® začela. Doslej je dala vlada na razpolago 5 milijonov jenov. Že sedaj so začeli gradnjo 13 velikih hotelov v Tokiu. Olimpijski stadion bo imel prostora za 120.000 gledalcev in bo stal 15 milijonov jenov (okoli 180 milijonov din). Japonci hočejo, kar 6e propagande tiče, celo Nemce , prekositi.
Ulica Charlija Chaplina v Londonu-Tako so te dni krstili ulico, kjer stoji osnovna šola, kamor je pred mnogimi leti hodil kot šolar slavni filmski umetnik.
Hazardiranje v budimpeštanskih političnih klubih. Ogrsko notranje ministrstvo je pred nekaj dnevi razpustilo
6	političnih klubov, ker so njihovi člani igrali ruleto in druge prepovedane hazardne igre. V škandal je zapletenih več ko 400 najuglednejših osebnosti peštanske družbe.
Goethe — avstrijski vohun? Zadnje dni septembra je poteklo 150 let, kar so beneške oblasti aretirale ob Gardskem jezeru, največjega nemškega književnika Goetheja, meneč, da je avstrijski vohun. Obletnico zmotne aretacije bodo zdaj ob Gardskem jezeru proslavili s priredbo velikih svečanosti.
50.000	ljubavnih pisem je zadnja leta napisal neki angleški usnjah Pred sodiščem, kamor je še pričevat v neki zadevi, je na vprašanje, s čim se preživlja, odgovoril, da je usnjarsko obrt opustil, ker mu več nese pisanje ljubavnih pisem kmečkim fantom iu dekletom.
100 rimskih taksijev, na.uenienih poživi jenju prometa v Adis-Abebi, so ondan blagoslovili na trgu sv. Petra v Rimu.
Kmetica, bodoča operna pevka. Štiridesetletna Marija Jokai iz ogrske vasice Szar ima prekrasen glas in mnogo igralskega daru. Budimpeštanska opera bo zato preprosti pevki pomagala ugladiti pot na operne deske.
Šcstmilijonsko apanažo je dodelila holandska vlada princu Bernhardu von Lippe-Biesterfeldu, ki se bo konec tega leta poročil s holandsko prestolo-naslednico. Z drugim odlokom je holandski parlament zvišal zasebno listo princese Julijane na 7 niliionov Din.
Bramanske svetiščne plesalske (bajadere) zahtevajo osemurni delavnik.
V	protestni noti, ki so jo poslale angleškim oblastvom prosijo zaščite pred izkoriščanjem po bramanskih svečenikih.
Moža, ki si zapomni 3000 besed vsakega teksta, ki ga prečita, so nedavno aretirali -v Carigradu zaradi vohunstva. Izvrstni spomin ie vohunu — Karadimitrov mu je ime — uspešno služil pri opravljanju njegovega »poklica«.
Park večnega miru so začeli te dni, s privolitvijo obeh vlad zasajati na meji Meksike in Združenih držav. Ta park naj bo viden dokaz miroljubnosti in strpnosti obeh držav. Na ozemlju mirovnega parka ne bodo pobirali nikakih carin.
Cilajte-
VktM&aiU
pM-pocoZafe
/sDzužlbiM
tednik"
„on" je že to opazil!
Zdaj so srajce veliko bolj bele!
\
Ti že zelo dolgo nisi zahtevala denarja za novo periloI
51
Kako je to, da je Tvoje perilo vedno tako snežnobelo in kakor novo?
To je moja tajnost:
Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo čisto, prizanesljivo in snežnobelo.'
SCHICHTOVO
MILO JELEN
varuje perilo
ZA NAMAKANJE ŽENSKA HVALA
'II milimi uiijiii uiMHtni
na
Roman Iz naših dni Po francoščini priredil Ž. O.
Nekdo je plaho potrkal.
^Naprej!« je rekla Marija Duvalova, družbenica mlade, v razkošnem stanovanju kraljujoče gospodarice.
Vstopila je mlada sobarica.
»Ah, ti si, Eva! Nu, kako si za-00 vol j na s svojo službo?«
»O, hvala. Pravijo, da je gospodična Marcela zelo dobra... Le ka-naj se vam zahvalim, da ste J111 priskrbeli tako lepo službo? Po-£UdUa se bom, da vam nikoli ne
00	žal, kar ste zame storili.« ric ara c*ama Je P°Sledala soba-
»Zakaj naj bi mi bilo žal?« je rekla dobrohotno.
»Morda bom kdaj kaj napak stojna, ker še nikoli nisem bila v siužbi in marsičesar še ne znam...«
»Saj res, novinka si še!« Ponudila je deklici stol. »Daj, prisedi malo. časa imava dovolj, saj se Sospodična vrne šele čez eno uro.«
»Nu, kaj ti je na srcu?« je vprašala in se bodrilno nasmehnila.
Sobarica se je zresnila.
»Gospodična Fernandova zelo Paglo zapoveduje. Komaj bi bilo, da bi človek izvršil zapoved, še Preden jo je prav dogovorila...« _
»Temu se boš morala pač privaditi, nič ne pomaga. Glavno je Pa, da ji ne boš nikdar ugovarjala.«
»Nikdar?«
»Nikdar!«
»Tudi tedaj ne, če bi mi krivico delala?... Včasih se zgodi...«
»Takrat še posebno ne.«
Sobarica je nejeverno zmajala z glavo.
»Kadar gospodinčna nima prav, 86 tega prej ali slej prav dobro sa-toa zave, saj ni neumna. Prav v takih primerih moraš brezpogojno storiti po njeni volji in — molčati.«
»čudno, čudno!« je menila sobarica. »Uboga gospodarica, ne bo h dobro v življenju, če se ne bo Uavadila ugovorov.«
To rekši je zmajala z glavo na nučin, ki je zgovorno izdajal nje-ne misli.
»Ne smeš pozabiti, kaj je tvoja gospodarica,« je resno povzela sta-pu dama. »Njen oče je bil eden izmed naj večjih bogatašev na francoskem hi je svojo edinko ljubil nad vse. Ko ji je bilo enajst }et, je gospodična Marcela razpolagala z mesečnim proračunom tisoč frankov; toliko si je lahko privoščila samo za svoje postranske Izdatke. Ko je dosegla petnajsto leto, je dobila tisočak že na teden — in še to ji je bilo malo spričo njenih neštetih izdatkov in daril. Zakaj gospodična Marcela je Prav tako radodarna za druge, kakor je zase razsipna. Denar ji skopni med prsti, da še sama ne ve kdaj.
Eva je strme poslušala vzgoji-teljičino pripovedovanje.
»Takšno bogastvo!« se je zar Vzela. »Saj si ga niti predstavljati r>e morem: nobenega izdatka je ni treba biti strah!«
Marija Duvalova se je nasmehnila.
»Kdor pozna Marcelo Fernan-dovo, se temu ne čudi. Njeno bogastvo je tako neizmerno, da bi Pilo čudno, če ne bi razmetavala denarja z obema rokama. Manj razumljivo je pa, kako je to bogastvo vplivalo na njen značaj.«
»Gotovo je velika čudakinja, ne?«
Vzgojiteljica je zmajala z glavo.
»To ravno ne. Le silno svojeglava je in muhasta. Tako na primer ji niti na um ne pride, da bi se vprašala, ali to ali ono sme ali ne. Njena volja je njen zakon. Po naravi je dobra in odkrita dekle, toda če bi jo pičila kakšna muha, in naj bi bila še tako nesmiselna, se človek lahko zanese, da bi je noben nasvet in nobena prepoved ne izbila iz glave.«
»čudna ženska!...«
»Pozna se ji, da dolga leta ni imela matere nad seboj... Izgubila jo je, ko ji še enajst let ni bilo; od tistih dob ga ni človeka, ki bi se postavil po robu njeni volji. Njen oče ni prenesel, da bi ji kdo še tako nedolžno nasprotoval. Ko sem po smrti njegove žene prišla za vzgojiteljico k njegovi hčeri, mi je zabičal, da je ne sme nikoli videti žalostne ali nesrečne; paziti moram, da se ji bo sleherna želja izpolnila... Ena sama solza iz njenih oči in moje službe bi bilo tisto uro konec! Zato mi je pa po drugi strani za sleherni njen smehljaj obljubil nagrado...«
Stara dama je obmolknila in zavzdihnila.
»Pristala sem na te pogoje,« je povzela čez nekaj časa. »Plača je bila tolikšna, da si je niti v sanjah nisem mogla želeti lepše, razen tega mi je takrat še živela mati in njej sem hotela osladiti poslednje urice njenega življenja... Vrhu tega sem si dejala, da utegnem marsikaj dobrega storiti za onega otroka, ki so že takrat vsi tekmovali, kdo se mu bo znal bolje prilizniti...«
»In je šlo?«
»Seveda je šlo. Oporekala ji sicer nisem nikoli, vzlic temu sem se ji tako privadila, da jo imam rada ko lastno hčer in da je ne bi marala nikoli več zapustiti.«
»Mnogo ste morali prestati!«
»Ne preveč, saj ni slabega srca.«
»Kako pa tedaj, kadar jo je kaj polomila?« je vprašala Eva.
»Obzirno sem jo pokarala in po navadi je zaleglo.«
»čudno se mi zdi, da se ne poroči. To bi bilo dokaz, da je njen značaj • t
Toda vzgojiteljica ji je živahno skočila v besedo:
»O njenem značaju nima nihče pravice govoriti! če naša mlada gospodarica še zmerom ni poročena, je vzrok samo ta, da se ni marala odločiti za nobenega izmed snubcev, ki so se ji skušali približati.«	,	,,
Eva se je dvoumno nasmehnila.
»Doslej nisem še o nobeni ženski slišala, da bi se ne marala poročiti,« je menila nejeverno.
»Zakaj naj bi se neki pulila za to?« jo je ognjevito zayrnila Marija Duvalova. »Ta štiri leta, kar ji je oče umrl, sva prepotovali tako rekoč ves svet in videli nič koliko krajev in ljudi! Kdor toliko doživi, se mu lepe sanje kmalu razblinijo. če bi bila Marcela kdaj koli le s prstom mignila, bi padlo prednjo na kolena snubcev, kolikor bi se ji jih le hotelo.«
»Torej ji nobeden ni bil všeč?«
Vzgojiteljica je skomignila z rameni.
»Kako, če pa vsi preže samo na njen denar!« je žalostno vzdihnila. »Kako naj potem veruje v pravo ljubezen? Vse njene imovite prijateljice, ki so se pred njo poročile, so nesrečne. Mislim, da za bogata dekleta sploh ni pravega, res nesebičnega ženina.«
Eva je zamišljeno prikimala:
»Ni čudo, saj je za moške tolikšno bogastvo prehuda izku-šnjava!«
»Zato jih ne kaže preveč obsojati. Tudi ženskam se zvrti v gla vi, kadar zagledajo dragocen nakit ali lepo toaleto. Nu, naša Marcela je razumno in modro dekle in zna ločiti dragulj od ponaredbe; zato tudi ne kaže prav nič volje, da bi si prezgodaj zataknila zakonsko zanko za vrat.«
Eva se je pomembno zmrdnila.
»Ostala bo stara devica!« je menila s takšnim glasom, kakor da bi napovedala katastrofo.
»To ni zmerom baš obupno,« je mehko odgovorila stara dama. »Jaz na primer se prav dobro počutim. In dokler bo gospodična Fernandova imela mene pri sebi, ima docela prav, če ostane sama in prosta: zakaj ne bi izrabila svojih najlepših let!«
»že res,« je zamišljeno pritrdila sobarica. »Kadar si ženska lahko sama plača vse, česar si poželi, ji mož res ni neobhodno potreben.«
Takrat se je od zunaj zaslišalo odpiranje in zapiranje vrat.
»Gospodična se je vrnila, zato brž na delo. Ni treba, da bi te dobila praznih rok!«
Komaj je sobarica odšla, so se že odprla vrata v salon in na pragu se je prikazala vitka in stasita mlada dama, ogrnjena v ohlapen sobolji plašč.
»Uf, kako toplo je t’ kadar prideš od zunaj!«
Vrgla je klobuk in rokavice v naslanjač.
»Danes je moralo biti neprijetno v parku, ne?« je vprašala Marija.
»Ne preveč. Drevje je bilo sicer vse v ivju in veter mi je dobro pordečil nos; toda prav tak zrak mi najbolj prija, žal vam je lahko, Marija, da niste šli z menoj.«
»Odkar prihajam v leta, me rado zebe,« je odvrnila družbenica v opravičilo. »Zato sem rajši pletla za vaše male varovančke. Vidite, koliko sem naredila!«
Pokazala je svojo pletenino. Marcela jo je vzela v roko in si jo ogledala.
»Dobra moja Marija — ali se zavedate, da služite nama obema nebesa s svojimi pletilkami? še dobro, da ste tako potrpežljivi. Jaz
Kini prinašajo
SOKOLSKI DOM SISKA
telefor 88-87
Od 3. do 5. t. m. »PRINCESA INKOGNITO«
V gl. vlogi:	Jeannette	Macdonald
Od 6. do 8. t. m. »CARIČIN GARDIST«
V gl. vlogi: Marcel Ditrich
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 8. t. m. ob 20.30 uri in v nedeljo 4. t. ra. ob 16., 18. in 20.30 uri veseli erotični velefilm v nemSkem jeziku
»ŽENE ŠTRAJKAJO«
Trude Marlen i Paul Richter
KINO ŠOŠTANJ
predvaja v soboto 3. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 4. t. m. ob 18. in 20. url velefilm >CROF MONTE CRISTOc
V gl. vlogi: Elissa Landl in Robert
Donat.
se ne morem ogreti za šivanje in druga ročna dela.«
»Počakajte, ko boste v mojih letih...«
»Da, takrat se bom mnogo manj drsala in manj bom hodila na sprehode, to vem,« je veselo pritrdila deklica. »Toda da bi pletla in se stiskala k peči? Ne, ne, mislim, da bi se morala hudo spremeniti, da bi me mikalo kaj takega.«
V	mislih na to je udarila v smeh.
Potlej je kar brez prehoda vprašala:
»Kaj novega s pošto?«
»Nič!«
»Ali so mi prinesli obleko?«
»Da, v vaši sobi je.«
»Tudi neke knjige sem pričakovala.«
»So prišle.«
»Imenitno! Ali ste telefonirali v .Casino de Paris‘?«
»Da. Rezervirala sem ložo, kakor ste želeli.«
»Sijajno! Bom vsaj videla, ali se je Maurice Chevalier kaj spremenil po tako dolgi odsotnosti. Mislim, da bo lepi Maurice že nekoliko v letih!«
Marija Duvalova se je nasmehnila:
»Ali vas res Chevalierjeva leta kaj zanimajo?«
»Kakor lanski sneg,« je malomarno odvrnila mlada dama.
Potlej je vzdihnila:
»Kaj hočem! Ko pa ne vem, kako naj čas ubijem!«
Prekrižala je roke in se ustopila pred svojo družbenico:
»Ah, Marija, ko bi vedeli, kako v neskončnost se vleče čas, če človek nima cilja pred seboj in ne ve, kaj bi počel!«
»Pa jo mahniva na potovanje!«
»Zimski šport in riviera? Hvala lepa, zmerom ista pesem.«
»Pojdiva kam drugam.«
»Potovanje me ne mika več. Ne, verjemite mi, v Parizu je zima še najkratkočasnejša. O, Pariz, moj lepi Pariz!«
»Zakaj se pa potem dolgočasite?«
»Da, prav vprašate, zakaj?« je zategnila sanjavo in počasi odložila plašč.
Zastrmela je nekam v daljo in zamišljeno dejala:
»Kakor da bi živa duša znala povedati, zakaj se tri in dvajsetletno dekle, bogato, svobodno in zdravo, včasih dolgočasi na smrt...«
»Nikarite no, Marcela! Kaj naj neki pomenijo te otožne misli? že .nekaj časa opazujem, da ste nekam tihi in zamišljeni. Ali vas tišče kakšne posebne skrbi?«
»O, ne!« je malomarno odkimala deklica in zmignila z rameni. »Nič posebnega mi ni. Le tole je: vtis imam, kakor da bi zapravljala življenje in brezglavo tratila čas... Naj počnem kar koli, naj se zabavam, naj delam ali hodim na sprehode, v meni je neka čudna praznina in kar ne morem se od-križati občutka jalovosti vsega svojega početja... Verjemite mi, takšni občutki niso prijetni.«
»Ne smete se jim vdajati, otrok moj! Morda bi kazalo, da se bolj ukvarjate s siromaki, z nesrečneži, ki nimajo nikogar razen vas: takrat se vam takšno početje ne bo več zdelo tako jalovo... O kako malo je treba storiti, da je človek sam s seboj zadovoljen!«
»Sami pač najbolje veste, Marija, da je vaše prigovarjanje odveč: mar ne izdam dovolj v dobrodelne namene?«
»Ali ne bi morda še sami hodili obiskovat svoje varovančke?...«
Deklica je premagala zehljaj.
»Poskušala sem že, a kaj hočete: ne morem se prav vživeti v njihove male razmere. Kadar začno ubožci tožiti, me obide ena sama misel: obsuj jih z denarjem, da jim ublažiš gorje — potem pa brž, brž proč od njih, daleč proč, da ne bom več slišala njihovih tožb ne videla njihovega gorja. Strašno je to, vem; bojim se, da nimam več srca.«
»Bilo bi škoda, če bi bilo to res, dobra moja Marcela,« se je nasmehnila dekličina družbenica. »Kajti do danes nisem še nikoli zaman potrkala nanj.«
»Da, da, že vem, dajati je slabše ko jemati. In vendar... včasih
me obide želja, da bi tudi sama kaj jemala...«
Obmolknila je vsa zamišljena, in vzdih se ji je utrgal iz prsi... Potlej je pa zdajci stresla ramena, kakor da bi hotela vreči neko breme z njih.
»Pustiva te reči!« je dejala. »Koliko jih je, ki bi bile vesele, če. bi mogle biti na mojem mestu! In jaz se drznem pritoževati nad svojo srečo! Uf! Vzela bom spet knjige v roke, saj so mi še najboljši prijatelji.«
»Bojim se, da preveč berete; to draži domišljijo.«
»Pri romanih se mi vsaj razočaranja ni bati; junaki v njih so plemeniti vsi vprek, sama zvestoba jih je in junaštvo. In deklice mislijo zgolj na to, kako jih bodo osrečile... Vidite, Marija, samo v romanih se mi življenje zdi res še lepo. Tako, zdaj pa zdravstvujte, prijateljica; dobiva se pri večerji.«
II.
»Dajte, dajte, Marija, zdramite se! Zelo važne stvari vam imam povedati.«
Stara vzgojiteljica je mežikajo odprla oči.
»Koliko je ura, Marcela, da ste vstali pred menoj?«
»Osem, draga moja.«
»Ah, osem šele...«
Zdajci se je vzpela na postelji:
»Moj Bog, kakšna nesreča se je pripetila, da ste vstali tako zgodaj?«
»Nobena nesreča, narobe: sreča! Ah, dobra moja Marija, ko bi vedeli, kako se mi je mudilo, da vas vidim... da vam povem! Nič več me ne trapi dolgčas! Našla sem cilj, ki se bom zanj borila! Vendarle je življenje lepo!«
»Kaj naj pomeni to govorjenje?«
»Golo resnico, Marija! čudovito, vam povem... Doživela bom roman.«
»Kaaaj?«
»Da, postala bom junakinja prečudne prigode; povem vam, od veselja sem kar iz uma.«
Deklica je živčno prestopala po družbeničini spalnici z dolgimi nestrpnimi koraki, kakor da bi komaj čakala, da pride iz pretesnih zidov te sobe. Med govorjenjem je živahno mahala z rokami in podčrtavala važnejše besede. Vse v njej je kipelo od neke misli; kar videlo se je. kako jo je ta misel spravila iz ravnotežja.
Toda stara družbenica očitno ni bila takega kova kakor njena lepa sobesednica, široko je zazehala in se blaženo pretegnila, poltej je pa brez trohice navdušenja zamomljala:
»Nu, Marcela, katera je tista prečudna novica, ki me zaradi nje niste pustili, da bi se naspala?«
»Poročila se bom, Marija! Sklenila sem si izbrati moža!«
»Ah!« je zategnila stara devica. »Sem si mislila, da more tolikanj prekipevajočo misel samo mora roditi.«
»Kakšna mora! Tak predramite se vendar že! če vam povem, da se možim in da me čaka pravi roman! Menda vendar ne boste trdili, da bi bil to privid iz vaših sanj!«
Toda Marija ni marala več poslušati.
»Tako dobro sem spala, Marcela, pa me greste budit zaradi take abotne istorije,« je rekla očitajoče.
»Zdaj mi je pa tega že zadosti!« je nestrpno zavpila mlada milijonarka in se vzravnala, da se je njena visoka postava zdela še vitkejša in skladnejša pod satenasto pidžamo. »Kaj me res nočete razumeti? Komu naj pa govorim o svojih upih in načrtih če ne vam, ki vas je moj oče določil, da mi boste stali ob strani pri vseh usodnih korakih, ki me čakajo v življenju?«
Srdito je zacepetala z nogami in trdo dodala:
»Bogme, vprašati se moram, čemu vas sploh imam, ko me še poslušati ne morete, ne da bi se mi posmehovali!«
Družbenica ni pod ploho očitkov niti trenila z očmi. Počasi sl je popravila zglavje in se je skoraj popolnoma zravnala na postelji. Potem je mirno odgovorila:
»Tako, zdaj lahko začnete, otrok moj. Moje oči in moja ušesa so odprta, da bodo videla in slišala vašo čudovito povest.«
»Marija!! Ali vašega zasmehovanja ne bo še konec? če ne bi vedela, da ste mi vdani z dušo in telesom, bi niti trenutek ne osta-
li	več v tej hiši. Poslednjič vam povem, da sem sklenila stopiti v zakon.«
»To že vem. Vprašam se le, kdo je oni nesrečnež, ki ste se zarotili zoper njega?«
Marcela je nebrižno skomignila z rameni.
»Mož je postranska stvar...«
»Ne bi rekla! Doslej je veljal za glavno točko vsake poroke.«
Prezirljiv zmrdljaj je skrivil Marceline ponosne ustnice.
»Mož! Kakor da jih ne bi bilo toliko kakor peska na dvorišču! Sami dobro veste, Marija, da mi je treba le izbirati med njimi.«
»Vem. Samo da doslej nihče ni našel milosti v vaših očeh.«
»Ker so vsi zatrjevali, da me ljubijo, v resnici jih je pa skominala samo dediščina mojega očeta.«
»In zdaj ste odkrili takega, ki mu tega ne morete očitati?«
»Kaj še! To bi se reklo, iskati vrtnico med koprivami. Preveč razočaranja sem že doživela, da bi mogla še verovati v moško nesebičnost.«
»Če je tako,« je mirno dejala nekdanja dekličina vzgojiteljica, »vam moram pa že priznati, da bolj zvezno govorite, kakor sem se bala pri vaših prvih besedah.«
»Najprej me poslušajte, potem se šele veselite!« je rekla Marcela in se skrivnostno nasmehnila. In ne meneč se, kako bo stara devica sprejela njene besede, je hudobno dodala:
»Pripravite se. draga moia: ne bom se poročila z enim tistih pra-znožepih gospodičev, ki zavijajo oči in govore o ljubezni. Ne! Nasprotno: vzela bom moža, ki si ga bom kupila, moža, ki si o njegovih čustvih do sebe ne delam nobenih iluzij.«
»Moža, ki si ga boste kupili!«
Marija Duvalova se je še bolj vzpela in strmo pogledala svojo sobesednico.
»Da, da, prav ste me razumeli: moža, ki bi delal po moji volji — ne zato, ker bi me ljubil ali vsaj trdil, da me ima rad, temveč zgolj zato, ker ga bom plačala, da bo tak, kakor si ga bom želela, in da bo delal, kar mu bom velela.«
»Moža, ki ga boste plačali, da bo delal, kar boste veleli! O, ubo
ga moja glava! Ali so tudi takšni možje na svetu?«
»Mislim,« je docela resno odgovorila Marcela, »mislim, če jih na splošno doslej še ni bilo, da bo dober zgled mnogo pripomogel, da se stvar hitro uveljavi.«
»In prav zares mislite vi prvi stopiti na to pot?!«
»Zakaj ne?« je z nedolžno nepri-siljenostjo odgovorila deklica. Sedla je na rob postelje, prekrižala noge, jih objela z rokami in preudarno dejala:
»Gotovo vam ni neznano, da že nekaj mesecev čitam tuje pisce v izvirniku. Tako sem se zadnje čase s posebno slastjo posvetila španskim pisateljem. Ravno snoči sem brala roman, ki...«
»V kakšni zvezi naj bo španska literatura...«
»Skoraj v nobeni; toda ko sem brala ta roman, porojen iz možganov nekega novodobnega Cervantesa, se mi je na lepem zabliskala ideja, da bi si kupila moža. In potem sem vso noč samo o tem sanjala.«
»španski pisatelji bi sl lahko izmišljali pametnejše stvari, ne pa da vam s svojimi idejami begajo glavo.«
»Tak res ne razumete, Marija, da je ideja, ki mi jo je navdahnilo branje te knjige, genialna? Kupila si bom moža, to se pravi, izbrala si ga bom po tem in tem vzorcu, ki sem si ga ustvarila v mislih. Plačala ga bom, da mi bo...«
»Da, da, to ste že povedali. Težava bo le v tem, kako boste našli človeka, ki bo meni nič tebi nič pristal na vaše pogoje?«
Toda deklici to vprašanje ni zadajalo skrbi.
»Odvisno je zgolj od cene,« je menila z naivno odkritostjo. »A s te strani se pač ni bati zaprek.«
Družbenica je razširila roke. In malone jezno je kriknila:
»Upam, da vam bo božja previdnost nametala dovolj ovir na pot, da ne boste nikdar našli tako pokvarjenega moža, da bi pristal na takšno kupčijo.«
Marijini ugovori so jeli Marcelo dražiti. Skočila je pokonci:
»Seveda, po vašem je fant, ki reče dekletu: ,Ljubim te‘, zraven si pa misli? ,Tvoj denar bi rad‘ — tak fant vam je kajpada spodobne j ši od tistega, ki se brez zahrbtnih misli obveže, da bo pošteno izpolnjeval sklenjeni dogovor?«
Kdo naj odgovori na tak argument!
Stari družabnici so se od groze razširile oči. Toda deklica je ostala resna. Ves njen nastop je izdajal trdno in neomajno voljo.
Pet smrti zapisanih ljudi
Najnevarnejši poklic na svetu. Pustolovščina pilotov za preizkušanje letal
(n) Newyork, sept.
Ni še dolgo tega, ko je Lee Gehlsbach, najboljši in najzanesljivejši pilot za preizkušanje letal v USA izjavil v nekem klubu:
»Edino gibalo pri vseh preizkuševalnih poletih je to, da ei mora človek neprestano dopovedovati: Bolje je, da se ponesreči pet pilotov in razbije deset letal, kakor pa da bi vozila nepreizkušena in slaba letala in ogra-žala varnost potnikov. Kavno pred par dnevi sem prvič preizkušal nov enokrilnik. Bilo je letalo takega tipa kakor ono, ki se je »pomladi z njim ubil Jimmy Collins. Prav zato so zbrali inženirji vse svoje znanje in ustvarili letalo, ki je najbolj popolno, kar sem jih do sedaj videl.«
Po teh Gehlsbachovih besedah lahko nazorno spoznamo vso nemarnost naj-»ratolomnejSega poklica našega časa.
TRDOVRATNO LETALO
Drugi dan po tej izjavi je Gehls-bach spet letal z omenjenim letalom. Moral bi se bal vzpeti do 6000 metrov in se nato v lepi spirali spustiti na tla. Če bi letalo še to preizkušnjo dobro prestalo, bi ga prevzela ameriška mornarica.
Gehlsbach je startal. Na letališču so stali mornariški inženirji in z daljnogledi vneto opazovali sleherni gib letala. V višini treh milj je začelo letalo krožiti, kakor da bi ga sam vrag obsedel. »Čas bi že bil,« je dejal eden izmed opazovalcev, »da preneha s to neumnostjo«. Toda letalo je krožilo še vedno...
In zdaj so jasno videli vsi: Gahls-bach se je na svojem sedežu iznenada vzpel; letalo je pričelo padati poševno proti zemlji, pilot je pa vi«el na njem kakor vihrajoča zastava. Star_ pilotski trik je, da pilot vstane s sedeža. Cesto
General Cabanellas (starec s sivo brado) se vrača po zahvalni maši za zavzetje San Sebastiana k svojemu avtomobilu
je namreč z malim zračnim uporom, ki ga povzroči človek, če se vzpne, nvoči spraviti letalo iz spirale. Toda to letalo ni hotelo ubogati.
Gledalce je stresla groza. Ali bodo morali biti priča poginu enega izmed najboljših preizkuševalnih pilotov?
»Kakih 700 m visoko,« je pozneje pripovedoval eden izmed opazovalcev, »ko je letalo ko kamen padalo v globino s hitrostjo 70 m na sekundo, je skočil Gehlsbach iz letala. Aparat je z oglušujočim truščem švignil mimo njega...«
Preden se je padalo odprlo, je strmoglavil Gehlsbach 400 m globoko z isto hitrostjo kakor njegov aparat. V trenutku, ko se je pa padalo odprlo, je švignilo letalo tik mimo njega v globino. Naposled je letalca zajel ugoden zračni tok in ga polagoma nesel navzdol; letalo se je raztreščilo v atome.
Ko se je Gehlsbach nekoliko opomogel, je siknil skozi zobe:
»To je bil najbolj trmasti stroj, kar sem jih kdaj preizkušal. Hotel me je po vsaki ceni vloviti in potegniti s seboj. Da me ni zajel zračni tok, bi bilo najbrže po meni...«
PET MOŽ
Preizkuševalno letanje je tako nevarno, da vsa USA ne premore več ko pet mož, ki opravljajo ta poklic. Njihova imena so znana povsod, posebno pa v zavarovalnicah. Doslej ni še noben preizkuševalni letalec učakal v tem poklicu več ko dve leti in pol. In vendar ni nič čudnega, da se še zmerom dobe ljudje zanj. Kajti pustolovskih natur je na svetu zmerom na prebitek; vrhu tega je tudi plača izvrstna. Za sedem ur resda smrtno nevarnega dela prejme izku-en pilot 14.000 dolarjev (700.000 din)! Začetnik dobi 1500 dolarjev plače na mesec; razen tega mu plačajo zavarovalnino za 15.000 dolarjev (pol milijona din). Višjih zavarovalnih polic ne prevzame nobena zavarovalnica.
Navadno se vzpno letalci 1000 do 3000 metrov visoko, tedaj spuste letalo, da strmoglavi kakih 100 metrov globoko, potem se pa vlove in lete spet naravnost. Temu pravijo »majhen skok«, če prenese letalo take »male skoke«, potem začno še z večjimi: takrat se spuste z letalom 3000 do 4000 m globoko. Pri teh poskusih se ponesreči mnogo pilotov. Kaj rada se namreč odlomijo krila, pilota ukle-ne pritisk v sedež in tako strmoglavi skup 6 trupom v globino. Tako se je zadnja štiri leta ponesrečilo kar 17 pilotov.
14 G
Družbe, ki prevzemajo letala, postavijo vse mogoče pogoje. Tako so zahtevali prevzemniki nekega potniškega letala samo 2 G. To se pravi: hitrost, s katero drvi aparat z obrnjenim sprednjim delom proti zemlji, mora dosezati dvakratno hitrost normalnega padanja. Ameriška kopna armada zahteva 4 G. Največ zahteva pa vojna mornarica: 9G. To je nedopovedljiva, malone zares vražja hitrost, zato je tudi kaj pogosto smrtonosna.
9	G — to pomeni tudi, da človeka, ki tehta denimo 80 kg, tišči ob sedež s težo 700 kg. To je največ, kar pač prenese človeško telo. če pritisk še bolj naraste, tvega pilot, da mu zmrvi prsni koš in ga zaduši. To se je pripetilo nekemu pilotu, ki je stroj pognal na 14 G.
A tudi 9 G ni šala! Pri 9 G so mišice do skrajnosti napete, človek začuti iznenada želodec in pljuča visoko v grlu. Po takem naporu je potreben večdnevni počitek, da se organi spet pomirijo. Nekateri letalci celo za nekaj časa oslepe, ker pritisk tako potisne kri v očesne žile, da vidni živec docela otrpne. Zdaj se inženirji ukvarjajo z izumom posebnega steznika za pilote, ki bi jim med poletom ščitil notranje organe.
Poleg teh telesnih nevšečnosti morajo piloti pogosto tudi duševno mnogo prestati. Kolikokrat vidijo na lastne oči strmoglaviti lastnega prijatelja! Pred kratkim je to doživel ravno Gehlsbach. Njegov prijatelj Collins je startal pri preizkušnji. Med letom se je zmotil in pognal na 10 G. Ni mogel več obvladati stroja: nedaleč od Gehls-bacha je zgrmel na tla in zgorel.
HLADNOKRVNOST JE VSE
Lee Gehlsbach je edini preizkuševalni pilot v Združenih državah, ki izvršuje svoj poklic že tri leta in je še zmerom čil in zdrav. Sam pravi, da se mora zato zahvaliti samo svoji hladnokrvnosti.
Bržkone bo držalo. Kajti, celo takrat, če se letalo že skoraj razčesne, se utegne hladnokrvni letalec še zmerom rešite e padalom, če ne izgubi prisebnosti. Najkritičnejši trenutek je takrat, ko mora prestreči svoj aparat. Le dober in res pravilno zgrajen stroj prenese to preizkušnjo.
Lee Gehlsbach nam je pripovedoval tale doživljaj:
»Leta 1935. sem moral preizkusiti v Ohiu težko mornariško bombno letalo. Vzpel sem se z njim 2500 m visoko, ga obrnil proti zemlji, in strmoglavil navzdol. Zdajci zaslišim tresk in se brž ozrem. Videl sem, kako se je eno krilo pravkar odtrgalo. V višini 1200 metrov se je odtrgalo še drugo krilo. Mirno eeim vstal, počakal že tri sekun-
CiutezmsUa. tca$edifa
Resnična zgodovinska povest iz 18. stol. / Priredil Z. P>
Cel roj mladih gospodičev se je trgal zanjo in njen plesni red je bil, kakor bi trenil, počečkan s samimi podpisi. Toda vse izumetničene in sladke besede njenih oboževalcev so ji zvenele plehko; v primeri z junaki njenih najljubših romanov so se ji zdeli nezanimivi in abotni.
Edina izjema je bil Pierre d' Ar-mincour, mlad častnik, ki je umel tako naravno kramljati, ki mu je zvenel glas tako prijetno in mehko, ki so mu svetle oči včasih tako koprneče zažarele, kadar se je zagledal vanjo. Zmerom je takrat obrnila glavo vstran in zardela.
Pierre d- Armincour, ki je prišel na večmesečni dopust v Marseille, se je tisti večer zaljubil v Mariono. Od tistih dob je zmerom znova iskal prilike, da bi 6rečal ljubljenko svojega srca. To se mu ni kdo ve kaj težko posrečilo, saj je bil gospod Clermont dober prijatelj Pierrovega pokojnega očeta, generala d'Armincoura, in je zato vabil mladega moža, ki ga je prav očetovsko ljubil, večkrat v svojo hišo. Kakopak ni mogel Pierre mnogo na samem govoriti z Mariono, zakaj v gosposkih družbah tedanjega časa je bilo prav nevljudno, če so bili mladi ljudje različnih spolov brez prič na samem.
Kljub temu je pa kmalu vzklila nežna ljubezen med Pierrom in Mariono; zgovorni pogledi, včasih nežen siisk desnice, včasih nežen, slučajen dotik... Same malenkosti, ki so pa v njunih očeli imele neizmerno veljavo in so ju osrečavale. Ljubila sta se. Brez besed sta vedela, da sta drug drugemu namenjena.
Ni pa ostala skrivnost, da se mlada človeka očitno prav rada vidita. V družbi so si smehljaje namigavali, da sta kakor nalašč ustvarjena drug za drugega: oba sta bila lepa, mlada, bogata, prikupljiva in .iz imenitnih plemiških družin... Zakonu ni bilo nič v napoto, celo zaželjen 6e je zdel. Splošno so vsi pričakovali, da bo kmalu zaroka tudi javno razglašena.
Pierre je že hotel odpotovati v Pariz, da si izprosi pri materi dovoljenje za poroko, ko ga je nepričakovano presenetil ukaz vojnega ministra: on, stotnik d-Armincour, bi se naj nemudoma javil pri svojem polku, ki je bil premeščen v Zapadno Indijo in se je že vkrcal na ladjo.
Pierre se je prestrašil. Prav zdaj, ko se mu je nasmehnila sreča, naj odpotuje v daljno tujo zemljo, ki se bo odondod vrnil mogoče šele čez nekaj let.
Pri priči je stekel k Marioni in ji povedal strašno novico; tudi ona je bila vsa razgorčena in skrušena. Še celo gospod Clermont se je zdel užaloščen, saj je nežno in skrivno zbli-žanje otrok opazoval z dopadenjem; preklinjal je na tihem nepričakovano nesrečo, ki je vsaj za enkrat porušila njegove nade in upe
»Obžalujem to nesrečo, mladi prijatelj«, je dejal Pierru, »nič bi mi ne bilo ljubše ko to, da bi videl svojo hčer srečno z vami.«
Pierre je v stiski molčal in zdajci zaprosil:
»Gospod Clermont, dovolite nit, da se poročim z vašo gospodično hčerjo takoj in jo vzamem s seboj v tujino!«
»Za najino srečo' gre, gospod Clermont...« je čez nekaj trenutkov tiho pripomnil.
Marionin oče je stresel glavo:
»Dragi prijatelj, to je nemogoče. Pomislite samo kakšne nevarnosti in kakšni napori vas čakajo na takšnem dolgem potovanju. Marion je mlada in nežna. Da niti ne omenim političnih nemirov v tistih daljnih krajih, da ne omenim morečega podnebja, ki nam Evropcem gotovo ne prija. Prezgodaj, Pierre, sem izgubil svojo ženo, zato me morate razumeti, da sem v skrbeh za zdravje in srečo svojega edinega otroka... Vi sami, če Marion res odkritosrčno ljubite, ne morete resno misliti na tako nevarno stvar.«
Pierre je žalostno pobesil glavo in se zamislil. Zdajci ga je spreletela odrešilna misel. Ves bled in razbur-
de. skočil s padalom iz letala ter srečno pristal.«
Kakor smo že rekli, je v vsej severnoameriški Uniji le še pet mož, ki so tako rekoč zapisani neizogibni smrti; velike letalske tovarne si najemajo vedno znova te može, Ee morajo preizkusiti kakšen nov model. Ne zadostuje namreč, da marljiv inženir pregleda in preračuni sleherni vijak in slednjo zakovico. Šele ljudje, ki tvegajo pri preizkušnji svoje življenje, so nam poroki za stoodstotno varnost novega letala. Zahvalo smo dolžno sicer tudi inženirjem in delavcem, mnoao več pa ljudem, kakršen je Lee Gehlsbach. Ljudem, zapisanim
smrti...	(n)
jen se je obrnil h gospodu Clermontu in resno dejal:
»Prav, bom pa dal slovo vojaškemu stanu!«
Gospod Clermont ga je strmo po-gledal in ga očetovsko podučil:
»Prijatelj Pierre, take nečastne pot* si vojak ne sme izbrati. Vaša čas* in vaše dostojanstvo bi utrpela nepo; pravljivo škodo in zlobni jeziki t* vam očitali, da ste bojazljivec, ki 91 ne upa slediti klicu domovine. Ne> vaše vojaške kariere, ki ste jo tako uspešno začeli, ne smete po nobeni ceni zavreči. Pomislite samo, kaj *>* dejal vaš pokojni oče, hrabri in slavni francoski general, če bi vedel, da fe mu sin zaradi ljubezni odreka vojaškemu stanu...«
Pierru so segle besede mirovnega sodnika globoko v »srce. Zdajci 111 vedel več kaj naj stori, kam naj zateče po pomoč. Dolgo je premišljaj’ dokler ni naposled proseče dvigu'* oči in povzel:
»Dragi tast, dovolite mi, da se p°" ročim še pred odhodom z vašo hčerjo, vendar naj ostane Marion do moje vrnitve pod vašo očetovsko zaščito.*
Toda gospod Clermont je bil neizprosen. Otožno je pogledal svojo hčer in svojega bodočega zeta, rekoč:
»Potrpita, otroka moja. Čakajta drug drugega; potrpežljivost je lepa čednost in svetoval bi vama, da vztrajata.«
Kljub vsem ugovorom in kljub vsemu prigovarjanju se oče ni da' omehčati.
Pierre je moral zagrizti v kislo jabolko.
Ves žalosten se je Pierre poslovil od Marione in jo pri slovesu preprosili da je privolila še v nočni sestanek. Previdno se je splazil Pierre, ko se je stemnilo, v park in čakal na njenem najljubšem prostorčku, pod veliko platano. Nebo je bilo posejano z zvezdami in mesečina je lila na mogočno drevje in risala dolge in čudne sence po gredah. Pierre se je že zbal, da Mariono kdo straži in da ne bo mogla priti na sestanek. Negotovost se j« stopnjevala do bolečine — dokler n* naposled prišla, ko prikazen iz sanj» vsa drgečoča od strahu, da bi je kdo ne zalotil. Strastno se je vrgla Pierru v naročje in ga obsula s poljubi.
Tisočero nežnosti sla imela tisto uro drug do drugega. Molče sta uživala srečo nočne ure — in ko sta se naposled spet zavedla resničnosti, sta se brž še pogovorila o bodočnosti, prisegla sta si, da bosta dan in noč drug na drugega mislila in tako premostila vsaj v duhu razdaljo, ki ju bo ločila-Kakopak sta se tudi domenila, da si bosta pisala, pogosto in mnogo... dokler ne bo minil čas tega strašnega pregnanstva in ne bosta srečno za zmerom drug poleg drugega.
Ure so minevale. Topel nočni veter je vel skozi gosto drevje in razgibal skrivnostne sence, ki jih je risala mesečina. Marion je položila svojo drobceno glavico v Pierrovo naročje in zrla s široko razprtimi veki svojemu ljubčku v oči.
Nemo sta se gledala; dolgo, dolgo.«
Nenadejano je rekla Marion:
»Pierre, nič ni na svetu, kar bi naju lahko ločilo. Zdi se mi celo, da bi nie tvoji poljubi oživili, če bi ležala mrtva pred teboj. Tako zelo te ljubim...«
Pierre še je zdrznil, ker je tako skrivnostno in čudno govorila; potlej je zaprl oči in poiskal v poltemi njena ustavil
Tri leta so minila, in usoda je šla svojo pot: Pierre d'Annincour je bil v bojih hudo ranjen. Sovražniki so ga ujeli in dve in pol leti je ostal v ujet-n iški h taboriščih sovražnika, surovega in neciviliziranega plemena. Mnogo je pretrpel, mnogo je. prestradal... Naposled, po mnogih neuspelih poskusih, se mu’ je vendar posrečilo pobegniti na francosko stran. Vsi njegovi stari tovariši so bili presenečeni, zakaj mislili so. da je že zdavnaj mrtev. Trije tedni so minili, dokler se je mladi stotnik nekoliko opomogel, vsaj toliko* da je lahko spet nastopil službo. Potlej se je vkrcal s peščico svojih vojakov na ladjo in se vrnil v domovino.
Ko je ladja pristala v Brestu, je Pierre takoj odpotoval v Pariz k svoji materi. Že prej ji je bil pisal, da bi se uboga ženica preveč ne prestrašila. Svoje neveste Marione pa ni prav nio obvestil, zakaj hotel jo je v MarseilleU presenetiti. Generalka d’Armineourova je bila presrečna, da bo spet uzrla svojega sina. saj je mislila, da je njen edinec že zdavnaj mrtev. Ubogo materinsko srce je vzdrhtelo ob svidenj'*
—	in ni moglo verjeti, da sin že spe* odhaja, ko je komaj prišel...
>V Marseille moram, draga mati-* je prostodušno priznal Pierre in j* razkril svoje srce. Pripovedoval ji je> da Mariono današnji dan še bolj ljub* ko prej - in da se namerava že * (Nadaljevanje na 10. strani)
Parfumi
(n) Le pomislite, kaj vse mora prenesti naša uboga koža: različna sredstva za lepotičenje, posebno kre-rno za masažo, toaletno vodo, lcremo (ki mora biti dovolj mastna, da je dobra podlaga pudru) in naposled še puder sam.
Torej pet različnih sredstev in pet različnih vonjav.
Kajti, čeprav si dandanes vsak kemik prizadeva, da bi parfumiral čim oolj svoje lepotne izdelke, vendar obdrži še vsaka krema svoj poseben duh po kafri, po lanolinu, po kakšni smoli ali oranžnem cvetu.
Te vonjave so sicer zelo lahne, vendar se vsrkajo v nežno žensko k°io. Zato zahtevajte, da imajo naša lepotilna sredstva poleg drugih dob-T%h lastnosti tudi lahen vonj.
Obenem se parfumirajte s parfu-rh°m, ki bo podčrtal vašo osebnost. Nežna plavolaska bo uporabljala le lahen, izredno fin parfum, ki vsebuje vonj drobnih pomladnih cvetlic: jasmina, šmarnic, pa tudi španskega bezga.
Temnim, temperamentnim ženskam se bo podal nekoliko močnejši vonj vrtnic ah rdečih nageljev in še dru-Sih močnejših, tako imenovanih »fan-luzvjskih parfumov«.
Pri parfumiranju pa tudi starost ne igra tako majhne vloge. Pametna zenska bo sama opazila, kdaj doseže °n° dobo, ko ne bo mogla več tekmo-va.i s svojo lepoto na vsaki plesni Prireditvi, ko bo pa skušala še nadalje ostati »očarljiva dama«, čeprav o }a vzdevek neopazno dobival dru-Sacen prizvok: prizvok miline staro-nežnega razumevanja in dosto-lanstva.
Ali ne srečavamo radi povsod starejše dame, v elegantni temni obleki, okoli nje pa šibak vonj po vijolicah ali sivki?
Kakšna pravila seveda tudi o parfumiranju ne obstoje, saj pa tudi ni pravil o lepoti; očara nas le tisto, kar je nenavadno, pa vendar skladno z nekim splošnim okusom. Zato bo vsaka dama sama znala izbrati svoj parfum in ga tudi pravilno uporabljati.
Parfum ne sme biti nikoli tako močan, da že oddaleč udari v nos. Mora opozarjati na svojo nositeljico, ne nas pa mamiti v obliki razpršenega oblaka okoli nje.
Dobra navada je, da vdišavimo predmete, ki se jih večkrat dotikamo. Majhne blazinice vate, prešite s svilo in pomočeno v svoj parfum, položite na obešalnike, kjer imate spravljeno svojo obleko, in v predale, kjer shranjujete svoje perilo.
Zmečkajte košček papirja zavitega v svilo, in to kepico parfumirajte ter jo položite v klobuk. Hranite svoje rokavice in pajčolane v vdišavljenih skrinjicah!
Razpršite si po laseh nekoliko nežne toaletne vode, ki jo dobite v vseh odtenkih, torej tudi v odtenku vašega parfuma. Vrh tega je toaletna voda cenejša in jo lahko uporabljate v večjih množinah, ker ima zelo rahel vonj.
Preden greste na ples ali v opero, kanite si kapljico parfuma za vsako uho, na obrvi, v izrez obleke in na dlani rok.
Poznala sem očarljivo ženo, ki si je parfumirala ustnice; toda... vprašala bi vas... zakaj?...	J.	C.
Nekaj preiikaišeniSi resepSev od naših naročnic
(Za jesenski čas)
1. DUŠENE ZELENJAVE
Vzemi: 1 kg čebule, 1 kg košnja, 3/j kg peteršiljevih korenin, '/* kg zeleninih gomoljk, liste 2 zelenih kolerab in 20 olupljenih paradižnikov.
Najprej očisti paradižnike, t. j. olupi jih in jim poberi peške. Nato zreži neštete zelenjave v stroju za meso. Nadalje zreži na rezance še eno ohrovtovo glavico, sesekljaj malo zelenega peteršilja in zelene, nekoliko majarona, dodaj ščepec Popra, pimenta in 1/s kg soli.
Ko je to pripravljeno, daj vse ? veliko posodo in duši tako dolgo, da postane tako mehko, da se razpusti. Nato napolni z dobljeno snovjo kozarce, vlij na vrh malo olja in zaveži.
Pozimi dodaš žličko te »marmelade« h goveji juhi namesto zelenjave (oz. namesto »Juhana« ali »Maggija«), služi pa odlično tudi za izboljšanje postnih juh in omak, golaža itd.
ZELENA PAPRIKA V KISU IN OLJU
Zavri 1 I vinskega kisa in */< 1 namiznega olja in dodaj primerno soli. V to tekočino vrzi 20—25 opranih zelenih paprik, s prirezanimi peclji. Kuhaj jih 10 do 15 minut, ohladi jih in deni v kozarec. Ko serviraš, dodeni vedno nekoliko olja, ki stoji v kozarcu na površju in ima posebno dober okus.
JAM (DŽEM)
Na 1 1 vode vzemi 13/« kg sladkorja in kuhaj tako dolgo, da dobro prevre. Zdaj dodeni 2 >/< kg osnaženih in olupljenih hrušk in Pusti vreti 'h ure. Pozneje dodaj se: 2 V« kg jabolk, 2 y, kg sliv, 2 'U kg breskev; vse mora biti osnaženo in olupljeno in vsakokrat, ko dodaš nov sad, pusti vreti 'h me.
Ko je mezga dovolj gosta, ohladi, dodaj 8 gr salicila in napolni kozarce.
POCENI ČEŠPLJEVA MARMELADA
Vzemi 5 kg češpelj brez peška in jih kuhaj 3 ure, dodaj V«1 vinskega kisa, kuhaj še Vi ure. To snov je treba neprestano mešati.
Takšna marmelada je priporočil iva posebno zarto, ker se zelo dolgo ne pokvari.	(n.)
Prah v omari
(p.) Razločujemo dvoje vrst prahu v šolah in drugih javnih prostorih: anorganski, rudninski prah, je prah, ki ga zanesejo otroci in ljudje t obutvijo v javne prostore. Prišteti moramo — zlasti v šoli — še prah od Porabljene krede, prah od obrabljenih zidov in siceršnjih šolskih predmetov. Ves ta prah je pa skorajda nedolžen.
Druga vrsta prahu, organski Prah, ki sestoji iz drobcenih človeških odpadkov, je nevarnejši. Tak prah je sestavljen iz drobcenih kosov las, prh-
ljaja, obdrgnjenih kosmičev kože, iz bakterij itd. Tak prah se kaj rad razkraja, in če ga o pravem času ne odstranimo, zgnije in se iz njega rode bolezenske klice. Zatohel in dušeč zrak, zlasti v zaprtih učilnicah, ima svoj vzrok zvečine v organskem prahu.
Jasno je, da je učilnica toliko zdra-vejša, kolikor manj prahu je v njej. Zategadelj je prav, da učitelji odstranijo iz učilnice vse nepotrebne slike, okvire in risbe, sicer pa uredijo učilnice tako, da se ne bo mogel prah nabirati na nedostopnih mestih.
Važno je seveda predvsem, da učilnice zračimo, vsak dan pometamo in brišemo predmete v njih, ker le na ta način uspešno zatiramo zahrbtne klice, ki preže na našo mladino. *
Zračne kopeli
(p.) Ljudje, ki so navajeni zračnih kopeli, so mnogo manj - občutljivi za spremembe temperature, to se pravi, njihovo telo, zlasti njihova koža. je odpornejša. Podnebje ob morju je zato tolikanj zdravo, ker veje tam zvečine močan veter, ki piha človeku kar skozi obleko. Ljudje, ki preživljajo počitnice ob morju in se prevečkrat kopajo v premrzli vodi, s kopanjem samo uničijo ugodne učinke zračne kopeli.
Kadar paleti začnemo z zračnimi kopelmi, lahko nadaljujemo telovadbo goli tja do jeseni, pozimi pa v vsaj malo zakurjeni sobi, pa se ne bomo prehladili. Čudili se bomo, kako nizko temperaturo bomo lahko brez škode prenašali. Slabotni ljudje naj telovadijo sprva v hladnih dneh pri zaprtem oknu, ker bi se sicer zaradi hladnega zraka lahko prehladili. Na prostem je seveda zrak čistejši, zato je tudi -teloyadba pod milim nebom uspešnejša in koristnejša.
Presnova v telesu se pošteno okrepi z zračnimi kopelmi; človek dobi imeniten tek in tudi sicer se čuti krepkejšega in odpornejšega. Ljudje, ki se zjutraj 'ijo, naj zvečer zgodaj ležejo, zakai zaspani in utrujeni ljudje se kaj radi prehladijo. Pozimi ni napak, če si nataknemo tople rokavice in stojimo med zračenjem na tbpli volneni preprogi.	*
Na Angleškem preskušajo neke vrste plavuto ob ladijskem trupu, ki bo baje ublažila tresenje parnikov... Pravijo, da odslej morske bolezni več ne bo
Vsaka si lahko sama naredi plesno obleko!
(n.) Jesen je čas, ko vsaka dama temeljito pregleda svojo garderobo, ker se zaveda, da do sezone plesnih prireditev, koncertov in gledališča ni več daleč. Na koncu »velikega čiščenja« pa ugotovi kljub svoji skromnosti, da potrebuje vsaj še eno obleko, da ji bo odlegla na plesu ali v gledališču.
Plesna obleka! Kaj vse pomenita ti dve besedi: mladi deklici sanjavo romantiko prvih plesnih vaj, skromni uradnici neizpolnjivo željo, lepi, razvajeni dami pa celo vrsto sladkih spominov, novo veselje in nove uspehe.
Toda kaj, ko v vso to poezijo kmalu kane bridka kanlja prozaičnega vnra-šanja: Koliko bi neki stalo? »Saj za blago bi že bilo,« boste dejale; »a šivilje, šivilje, te so drage!« In čudno, da je prav tista šivilja najbolj draga, ki naredi najbolj po vašem okusu. Saj veste, kako je z oblekami; čeprav ni razkošna, »šile« mora biti, saj velja »šik« za obleko prav toliko ko »sex appeal« za njeno nositeljico.
Ker smo pa prepričani, da imate ravno toliko okusa ko vaša šivilja, smo se odločili, da priobčimo majhen popis, kako si lahko same skrojite in sešijete obleko. Ne samo da bo ta obleka mnogo cenejša, tudi zelo vas bo razveselila, ko jo boste oblekli in videli, kako se vam je posrečila.
Zamislili smo si nekako kombinacijo krila in tunike, ki je ravno letos
MERE H KROJU
a = dolžina krila — 85 cm, b = dolžina tunike = 81 cm, c = dolžina do pasu = 39 cm, d = Širina ram 32 cm, e = okrog prsi = 89 cm, t ~ okrog pasu -=; 71 cm, g = širina bokov = 97 cm, h == dolžina rokavov — 43 cm, i = všiv (spredaj 20 cm, zadaj 15 cm),
J = guba (poljubna glob?.- , od 10 cm dalje), k = širina rokavov — 45 cm,
I = orDanui v rokavih.
posebno moderna. Krilo mora biti temno, tunika pa bodi svetlejše barve. Najbolje je, le izberete oetre kontraste: črno krilo in rdečo, svetlomodro ali svetlozeleno tuniko. Ako vzamete nekoliko dražje blago, lahko kombinirate obleko tudi tako, da ima tunika negativen vzorec v svetlejši barvi kakor krilo. Kombinacija srebrne in črne barve je izredno elegantna.
Krilo ima po sredi precej globoko gubo, drugače je popolnoma gladko. Tuniko pa prepašemo s pasom v barvi krila. Nanj pritrdimo šopek drobnih cvetlic, rožo ali pa štiri gumbe, ld jih ovijemo z vrvico, ki jo zvežemo v petljo, kaikor kaže skica. Rokavi so v obliki gnjati in segajo do komolcev, ob vratnem izrezu je pa majhen naborek, ld učinkuje izredno mladostno.
Zdaj pa še k delu:
Najprej si oglejte posamezne črte, njim pripadajoče črke in dolžine. Nato prenesite kroje v pravem merilu najprej na papir, potlej šele na blago.
Vse dolžine in širine so merjene po srednje močni in srednje veliki postavi. Po potrebi še kaj razširite, podaljšajte ali zmanjšajte. Tunika se mora lepo prilegati telesu. Črlkasie črte na krojih pomenijo všive (Zwi-ckel).
V pas všijemo organdi, da je bolj kompakten in se lenše prileže telesu. Ravno tako podložimo tudi rokave na ramah z nagubanim organdijem.
Za krilo kupimo 1 m 80 cm, za tuniko pa 2 m 50 cm.
Zdaj pa šivanko, sukanec in škarje v roko in obleka bo kmalu gotova! Z njo boste zadovoljni vi, še bolj pa vaš možiček, ki mu to pot ne bo treba preveč globoko seči v žep!
Idealen zakonski mož na laponskem
(n) Prijazen, dobrodušen in zavaljen mož s skromnim zaslužkom — to
je srčna želja vsake Japonke. In če 6e ji posreči, da dobi takega zaročenca, je pripravljena živeti skupaj z njegovimi starši, roditi tri otroke in se zadovoljiti s trikratnim obiskom kina na mesec.
To je najzanimivejše, kar je dognala anketa v neki »šoli za neveste«, t. j. v eni izmed premnogih vrst zavodov, kjer se mlade Japonke pripravljajo za svoj bodoči poklic — za dobre in ponižne žene in gospodinje. In še nekaj je ta anketa pokazala, česar Evropa do danes še ni vedela: da je Japonska raj za rejene može.
Tudi zastran zakonske zvestobe je anketa prinesla na dan zanimive stvari. Na vprašanje, kaj bi storile z možem, ki stalno skače čez plot v tuj zelnik, je odgovorila velika večina mladih dam, da bi ga skušale poboljšati. Če bi se jim to ne posrečilo, bi jih polovica vdano prenašala moževo nezvestobo, druga polovica bi pa moža zapustila. Veliki večini deklet se zdi še najprimernejše, da si poiščejo moža po starem običaju, po ženitnih posredovalnicah, zakaj zdi se jim odveč. da bi se z zaročencem natančneje seznanile še pred poroko. Le malo se jih je ogrevalo za poroko iz ljubezni. Zato je pa toliko zanimivejše, da se skoraj vsa dekleta vnemajo za precej debele može, toda morali bi se kljub temu zanimati za šport in imeli stalne dohodke. Žele si skupnega doma z moževimi starši, in sicer rajši v mestu kakor na kmetih.
Le malo si jih želi državne uradnike in može, ki imajo smisla za gledališče in glasbo, ali pa može z možatim nastopom.
40% deklet je reklo, da bi moral njihov mož zaslužiti najmanj 30 ameriških dolarjev (1500 din), 40% se jih pa zadovoljuje že z 20 dolarji. 70% jih je zahtevalo, da jih bodoči mož popelje vsaj 3krat na mesec v kino ali v gledališče in na koncerte, ostalih 30% pa hoče še večkrat v kino in gledališče.
50% deklic je končno izjavilo, da si žele tri otroke, 25% štiri, 20% pet, 5% pa celo šest otrok. Neka nadarjena mlada dama je pa vztrajala energično na številu 13.
CIKOPI1A
Naš pravi domači izdelek!
k im j o.
ir6**!
KROJNE RISBE ZA PLESNO OBLEKO, KI SI JO LAHKO VSAKA DAMA POCENI SAMA SEŠIJE
Mziefedele
Muza
»Maestro,« je zaljubljeno gostolela neka starejša koketa pred Rossinijem (1792—1868), »ali vas moja bližina za prav nič ne navdahne?«
»Pač,« je menil skladatelj, »celo za nekaj hudo vzvišenega in čistega...«
>(), saj ni mogoče!«
»Da: za gnus pred grehom,« je dogovoril Rossini in se s hudobno resnostjo poklonil.
Tristan Bernard in esperanto
Ondan so v družbi, kjer je bil tudi slavni Irancoski dramatik in humorist Tristan Bernard (*1866), ugibali o koristnosti svetovnega jezika. Neki ugleden pisatelj se je toplo zavzemal za esperanto:
»Če hočemo bolje razumeti drug drugega in vendar že doseči trajen mir na zemlji, nam je takle pomožni jezik zelo potreben.«
»Saj tak jezik vendar že od pamti-veka imamo,« je menil malomarno Tristan Bernard.
»Kateri naj bi to bil?«
»Jezik oči«, je odgovoril humorist in veselo pomežiknil. »Pa vendar svetovni mir nima zmerom koristi od njega.«
d’Albert in ljubezen
Slavni nemški skladatelj Eugen (/' d'Albert je malo pred smrtjo govoril v Rigi s svojini odvetnikom o novem zakonu — sedmem! — ki ga je nameraval skleniti z neko mlado Italijanko.
»Nikar!« ga je svaril odvetnik. »Ali se mar zanesete, da jo zares ljubite?«
»Ali se zanesem?« je resno odvrnil d’Albert. »Kako da ne bi vedel, kaj je ljubezen, ko sem bil vendar še šestkrat poročen!«
Samo zaradi nje...
Slavni poljski pianist in skladatelj Paderewski je nekoč priredil v Lan- ^ donu koncert. Po prireditvi so mu v garderobi predstavili neko damo, ki ga je prišla vabit na večerjo. Da bi se umetnik rajši odzval, jo še dodala:
»Povabila sem tudi zala mlada dekleta.«
Paderewski se je spoštljivo priklonil:
»Hvala vam, gospa, za ljubeznivo vabilo. Toda prišel bom prav gotovo samo zaradi vas, ne morda zaradi deklet.«
Varčnost
Slikar Menzel je imel navado, da je spal skoraj cele dopoldneve. Tudi tedaj, kadar bi moral vstati, je skoraj vedno prespal dogovorjeni sestanek. Bil je velik skopuh in si ni maral kupiti budilke. Večkrat si je pa pomagal z originalnim domislekom.
Spisal je pismo in. ga naslovil na samega sebe. Oddal ga je na pošto, a brez znamk. Drugi dan zjutraj, točno ob osmi uri, ga je zbudil pismonoša z zvonjenjem, toda Menzel svojega pisma ni hotel nikoli prevzeti, 'Dovolj mu je bilč, da ga je poštar — Zbudil.
Zob gospoda TaUeyranda
Za časa večerjo, ki jo je priredil Talleyrand za svoje prijatelje, je starejša dama izgubila zob. Talleyrand, ki je bil vedno zloben, je iztaknil drugi dan nekje konjski zob in ga'poslal tisti dami s spremnim pi mom. V pismu je sporočil, da mu je v izredno čast, da ji sme nadomestiti izgubljeni zob. Omenjena dama mu je še tisti dan odgovorila:
»Dragi moj knez! Mi starejši ljudje, ki smo se rodili v zlatem času pred revolucijo še vedno nekaj damo na vljudnost. Samo Vaši izredno fini vzgoji in Vašemu dobremu okusu se imam zahvaliti, da ste si dali izpuliti zob z željo, da nadomestite mojo neznatno izgubo. Sklenila sem zato, da si dam v znak Vaše vljudnosti zob vkovati v zlato. Ob vsaki priliki se bom potrudila pokazat! obiskovalcem spomin na gospoda pl. Talleyranda-Perigorda, kneza Beneventskega. Vedno Vam vdana
Eleonora, markiza Cardignanska.«
KER SO VSI PRVOVRSTNO
Egipčanski predsednik vlade Rahas paša je na potu ▼ Karlove Vare obiskal v Berlinu nekega znamenitega specialista. Na sliki ga vidimo ■ družino in a spremstvom
Poslednja slika Alcazarja iz Toleda, ki so ga Španci v bratomornih bojih popolnoma razdejali
27. nadalievame
Roman
»Ne gre za to«, je odgovoril Mou-linet. »Vaše vedenje, priznati moram, je bilo korektno. Toda blaznost je, da vas moja hči podpihuje, namesto da bi vas skušala bodriti za spravo. Vse se da še popraviti. Takšen majhen nesporazum med dvema prijateljicama, ničev spor med dvema sestričnama... to vendar ni nič! Objameš se, pa mir besedi! Dvoboj, škandal, prelom... to je pa strašno! Ali se mar ne zavedate posledic takega nepremišljenega dejanja? Za vas bodo grozne... Zame pa?... Zame bodo nesrečonosne!... Mojo kandidaturo mi boste ubili...«
Kljub resnosti zadeve, se grof ni mogel vzdržati nasmeška. Ate-naida, ki je zvita ko kača čepela v naslanjaču, je podsmehljivo siknila.
»Pardon, gospod grof!« je nadaljeval Moulinet z visokostno na-mrdnjenim obrazom, »mislim, da sem dovolj storil za vas, da smem zdaj tudi kakšno željo izraziti. Ta strašna afera se mora mimo končati. Sleherni dan se zgodi kaj takšnega, in vendar se ljudje zaradi takšnih babjih mamj ne koljejo.,. Zadeva je prav preprosta. Sestaviti bo treba zapisnik,
—	madame Derblayeva naj obžaluje, kar je rekla moji hčeri, moja hči pa naj obžaluje, kar je odvrnila njej. Vi, dragi zet, boste umaknili izziv — in če bo vsak izmed vas nekoliko popustil, ne bo ostalo naposled nič več...«
»Torej se bomo morali odreči vsemu!« je prekinila grofica očeta.
»To se prav pogosto zgodi.«
»Toda ne v takem primeru, če gre za ljudi, kakršna sva gospod Derblay in jaz«, je pripomnil grof. »Ukažite svojemu predobremu srcu, naj molči, gospod Moulinet; udušite tožbe... Stvar se naj razvije kakor je treba... Vam, dragi tast, želim lahko noč, zakaj čaka me še razgovor z la Bredom, preden ležem.«
Nebrižno je pozdravil svojo ženo in tasta, potlej je pa odšel.
Moulinet je stopil k svoji hčeri in zajecljal:
Po francoskem izvirniku
§eei'gesa Ghn&ča
priredil A. R.
»Tak, glej vendar, otrok moj!...«
Grofica je vstala, bleda in hladna, in ne da bi očetu privoščila pogled, je s tresočo se roko odprla vrata svoje sobe in odšla.
Moulinet je otožno stresel glavo, in prvič si je moral priznati, da so v življenju težave, ki jih niti z denarjem ne moreš odstraniti.
»Dober svet se rodi čez noč!« si je dejal na tihem; »jutri zjutraj bomo treznejše presojali!«
Medtem ko se je oprijel tega šibkega upanja, je odšel v svojo sobo, da se spočije v postelji cesarja Karla V.
*
Dve uri sta minili, odkar je tovarnar mirno in spokojno spal. Lahen dotik na rami ga je prebudil. Odprl je oči, in ko je zagledal grofiča Oktavija poleg sebe, je brž skočil na noge. Bil je že beli dan; ura je kazala pol sedmih.
»Imava še časa dovolj«, je zamrmral Rene.
še nikoli se mu ni zdel duh spro-ščenejši, še nikoli ni čutil več moči in sile v svojem telesu ko to jutro. Prav ponosen je bil sam nase. Temu človeku močne volje je vsaka podkrepitev moralične moči pripravila skrito veselje. Stopil je k oknu in ga odprl. Mil, z vonjem cvetočih rož prenasičen zrak ga je še bolj osvežil. Razgledal se je po prekrasnih gredah in košatih drevesih... Solnce je stalo že visoko na nebu in njegovi žarki so se poigravali po gladini ribnika. Narava se je nališpala ko za kakšno slavnost.
»Lep dan!« je vzkliknil vedro Rene, kakor da bi se pripravljal na lov.
Tedaj se je srečal s pogledom grofiča in opazil v njegovih žalostnih očeh tih očitek. Stopil je k svojemu svaku in mu, ljubeče sti-skaje roko, dejal:
»Nikar se ne čudite, da me vidite tako brezskrbnega in skoraj veselega. Tako mi je pri srcu, kakor da bi se vse dobro končalo.«
Postal je resen.
»Ker se pa mora človek tudi na nesrečo pripraviti, sem ukrenil vse potrebno. V tistemle pismu je vse odrejeno.«
Pokazal je z roko na pisalno mizo, ki je na njej ležal velik ovitek z naslovom notarja Bache-lima.
»Maj stari prijatelj in vi bosta izvršilca moje oporoke. Vam, dragi moj Oktavij, zapuščam svoje najdražje...«
Veselje je spreletelo Oktavijevo lice. Hotel je nekaj reči, vendar mu je glas zamrl v grlu. Objel
je Reneja, naslonil mu je glavo na ramo in se razjokal.
»Pomirite se, Oktavij, bodite hrabri!« je nadaljeval tovarnar. »Upam, da vam bom lahko sam izročil svojo sestro, če me pa ne bo več, prijatelj dragi, bodite nežni in dobri z njo; če nihče, ona to zasluži. Tako nežno in tako plemenito srce ima, da bi jo naj rahlejša žalost potrla...«
Renejev glas je bil neskončno mil in mehak, ko je govoril o otroku, ki mu je bil več ko pravi oče. Z dlanjo si je pogladil čelo in spokojno se smehljaje dejal: »Obleči se moram. Ali ne bi stopili z menoj, da mi delate družbo. Potlej bova obiskala barona. Rad bi neopazno odšel.«
Oktavij je prikimal, ne da bi odgovoril; potlej je pa po kratkem premoru vendar s trudom izdavil: »Rene... preden sem prišel k vam, sem srečal sestro... Obljubite mi, da ne boste odšli prej, preden se ne poslovite od nje.«
Rene je zapičil vprašujoč pogled v Oktavijeve oči.
»Po noben ceni ne smete zapustiti Klare, ne da bi ji dali priliko, da se opraviči, ako je to mogoče...«
In ko je tovarnar začudeno namrščil obrvi, je Oktavij resno nadaljeval:
»že tri dni vem, kaj se je med vama zgodilo. Klara mi je vse priznala; dobro vem, česa je kriva. Obžalujem jo, verjemite mi, Rene,
V 24 URAH
barva, piisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REGCN LJUBLJANA
ker je morala pretrpeti toliko gorja, nič manj je pa ne občudujem, ker je vso bol tako hrabro skrivala. Rene, prosim vas, bodite popustljivi, bodite dobri... Pošteno bo od vas, če ne boste uboge obupane žene popolnoma strli. Energičen in hraber mož ste, zato se človek lahko z vami odkritosrčno pogovori... Pomislite, da mogoče ne boste več videli svoje žene. Ali jo hočete mar z dvojnimi očitki, vso strto prepustiti usodi? Zagrenila vam je življenje, ali si naj mar še očita, da vas je nagnala v smrt?...«
Tovarnar se je obrnil vstran, da bi svak ne videl njegovega ge-notja. Po kratkem razmišljanju je dejal:
»Storil bom, kar zahtevate od mene. Vem, da bo ta pogovor za vašo sestro in zame nad vse mučen. Skušajte ga skrajšati; olajšajte mi slovo in pridite pome...«
Grofič je prikimal, prisrčno je stisnil Reneju desnico in odšel z njim v spalnico.
že navsegodaj je stekla baro-ronica k svoji prijateljici. Našla jo je vso izmučeno in potrto; pre-čuta noč in strašne skrbi so pustile na njenem obrazu vidne sledove. Baronica Prefontova se je zaman trudila, da bi ji vlila poguma; Klara ji niti odgovorila ni. S srepim pogledom, s stisnjenimi ustnicami in bleda v obraz je ležala mlada žena nepremično na zofi, Zdelo se je, da je njen mračen pogled zatopljen v nekakšen strahoten previd.
Nekaj časa je nemo ležala... Ko je ura bila, se je Klara zdrznila. Če bi se ne bila niti takrat ganila, bi človek mislil, da z odprtimi očmi trdno spi...
Prihod njenega brata jo je nekoliko streznil. Strastno se je tedaj oklenila upanja, da bo Reneja vendar še pred odhodom uzrla, zato je z brezbarvnim in skoraj strtim glasom naprosila Oktavija, naj pregovori njenega moža.
In od tistega trenutka dalje je čakala tresoča se od razburjenja; zdaj je stekla k oknu in odprla oknice, da bi se prepričala, če ji ne lažejo, da Rene še ni odšel, zdaj je stekla k vratom, obstala pred njimi in prisluhnila, ali morda že ne prihaja... Tedaj je zaslišala korake na hodniku. V tem strašnem strahu in razburjenju se je zbala trenutka, ki si ga je doslej z vsem
srcem in vso dušo želela, še bolj je pobledela in okoli oči so se ji zarisale še mračne j še sence. Namignila je baronici naj odide, in obstala plaho drhteča z razprtimi usti sredi sobe. Rene je vstopil.
Nekaj trenutkov sta si stala nemo naproti, in Rene je z bolečino v srcu opazil sledove, ki sta jih zarisala na mlad ženin obraz skrb in strah nocojšnje noči; Klara, ki je še nekaj trenutkov prej imela pripravljenih toliko besed in vprašanj, se je zaman trudila, da bi zbrala svoje misli, in ni našla v svojih izmučenih možganih drugega ko strahotno praznino.
Toda tega morečega molka ni mogla več dalje prenašati. Stopila je k Reneju, ga prijela za roko in ihte obsula moževo desnico s solzami in poljubi.
Tovarnar je bil pripravljen na pomenek; mislil je, da bo žena prosila in moledovala, namesto tega je pa opazil tako očiten izraz bolesti, da je onemel. Hotel je odtegniti roko, ki je na njej čutil vroče solze ljubljene žene, vendar ni mogel; tako ganjen je bil, da ga je obšla popolna nemoč.
»Klara,« je dejal z brezbarvnim glasom, »za pet ran božjih!... Do dna duše me pretresa vaša bolest. Toda biti moram hladnokrven... Prosim vas, pomirite se... Močni bodite, in prizanesite mi, če vam je kaj do mojega življenja...«
Pri teh besedah je dvignila Klara glavo. Izraz v njenem obrazu se je zdajci popolnoma spremenil. Zdelo se je, da se je drugače odločila.
»Vaše življenje!« je dejala. »O, rajši bi stokrat žrtvovala svojega. Jaz, nesrečnica, jaz sem kriva, da ste zaradi moje nepremišljenosti v taki nevarnosti! O, zakaj nisem prenašala vseh žalitev? Sramotitve bi bile samo oprale mojo krivdo... Toda v trenutku prekipevajočega srda sem pozabila na vse! Rene, ta dvoboj je nesmisel... Ne bo se vršil, preprečila ga bom...«
»Kako?« je vprašal Rene in nagubal čelo.
»Svoj ponos bom žrtvovala za vaše življenje,« je svečano spregovorila Klara. »Ničesar, prav ničesar se ne bojim in ničesar se ne sramujem, samo če bom lahko za vas kaj storila... Ponižala se bom pred grofico... še je čas...«
Tovarnarjev obraz se je zmračil.
»Prepovedujem vam!« je energično dejal. »Moje ime nosite — In tega ne smete pozabiti! Sleherno poniževanje, ki bi ga bili deležni vi, bo mene ponižalo. In razen tega, ali mar ne razumete, da ga iz dna srca sovražim, tega moža, ki je kriv vsej moji nesreči? že leto dni si neskončno želim, da bi se lahko pomeril ž njim. Bodite prepričani, da mi je ta dan dobrodošel!«
Klara je pobesila glavo. Navadila se je ubogati, kadar je Rene ukazal. Njega so lastne hrabre besede opogumile in hkratu pomirile; zato je z nežnim glasom nadaljeval:
»Spoštujem vaš dober namen — in hvaležen sem vam. V začetku najinega skupnega življenja je bi-
lo	marsikaj narobe; vse samo zaradi enega samega nesporazuma, ki nama je obema prizadejal premnogo gorja. Tega niste samo vi krivi. Tudi mene zadene krivda... Vešega vedenja nisem mogel razumeti... sam se pa nisem znal žrtvovati... Preveč sem vas ljubil!
Toda oditi nočem prej, dokler vam ne dokažem, da v mojem srcu ni prostora niti najmanjšemu srdu... Verjemite mi, da je tako. Pomirite se, Klara! Oprostite mi vse, pozabite gorje, ki sem ga zakrivil. Prisrčno mi stisnite roko in mi recite nasvidenje...«
Pri teh besedah se je Klari razjasnil obraz; v strastni hvaležnosti je dvignila roke proti nebu ih vzkliknila:
»Vam naj oprostim? Jaz? Ali mar ne vidite, ali mar ne čutite, da vas ljubim? Ali vam nista mar tega že zdavnaj povedala moj razburjeni glas in zmedenost mojih oči, kadar sem bila v vaši bližini?«
Klara se je približala Reneju in mu ovila svoje lepe roke okoli, vratu; naslonila je glavo na njegovo ramo. Vonj njenih las in žareč pogled njenih oči sta Reneja omamila.
Klara je spregovorila ko v sanjah:
»Nikar ne hodi od mene! O, ko bi vedel, kako te ljubim! Ostani pri meni, za zmerom! Mlada sva še — in še toliko časa je pred nama. Užijva srečo in radost! Kaj ti je mar moža in žene, ki naju sovražita! Pozabila ju bova... Odpotovala bova, daleč proč, daleč proč od ljudi... Tam bova našla srečo, novo življenje in ljubezen, tam bova užila vse sladkosti, tam bova sanjala sanje, ki nikoli ne usahnejo...«
Rene se je nežno izmuznil iz njenega objema in preprosto dejal:
»Mene čaka dolžnost; najino čast moram oprati...«
Klara je globoko zavdihnila. Grozljiva resnica ji je preteče bolščala v obraz. Spet je uzrla Blignya s sovražnim pogledom, smejočega se, s sproženo pištolo v roki... Tedaj je skušala poslednjič pregovoriti Reneja. Napela je vse svoje duševne moči; globoko je pogledala Reneju v oči in proseče vzkliknila:
»Ne!... Nikar!...«
V	tistem trenutku je Oktavij odprl vrata in stopil v sobo. Pomignil je Reneju in se vrnil na hodnik. Klara je razumela, da je napočil trenutek odhoda. V tistem usodnem trenutku se ji je zdelo, da ji je padla koprena z oči. Izpre-videla je, da je konec vsemu; onemogla je padla možu na prsi ih se ga tesno oklenila.
»Adieu«, je rekel Renč v slovo.
»O, nikar me ne zapuščajte tako! Nikar s to ledeno besedo!... Recite mi, da me ljubite. Nikar ne pojdite prej, preden mi niste tega priznali!«
Rene je ostal neizprosen, že zdavnaj ji je odpustil, vendar ji ni hotel priznati, da jo ljubi. Lahno se je izvil iz Klarinega objema, stopil k vratom in držeč kljuko s prsti, dejal:
»Prosite Boga, da se živ vrnem,« bodreč jo s temi besedami k pogumu.
To je bilo vse, Mlada žena je kriknila... Baronica je prihitela iz sosednje sobe.
Na dvorišču je zaropotal voz. in zdrdral po drevoredu.
Klara je omahnila, ne meneč se za baronica, na zofo in zarila glavo v blazine. Ničesar ni hotela več videti, ničesar slišati! v tej strašni uri, ki utegne spremeniti njeno življenje, je hotela biti sama s svojo boljo. V tej nemi žalosti je ostala nepremično nekaj minut.
KROJAŠKO ROČNO DELO, VSLED ČESAR OBDRŽE ZA VEDNO SVOJ EKSAKTNI KROJ. KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. *•
Marcel Allaln In Plerre Souvestre
- k r I m i
»Moja žena? 0, gospod, saj to je najstrašnejše! Ni bila moja žena!... vamo neka prijateljica!... Če bo moja zena, moja prava zakonska žena, zaradi te železniške nesreče izvedela za r? .m°jo iznevero, sem izgubljen!... -aijubljen sem bil v malo dekle... am Bog s; ga vedi, kaj se je z njo zgodilo!«	. j j j
Dobri mož torej ni vedel, da je zaveznica razbojnikov!
»Lbogo dekle je izginilo ko kafra...« le stokal debeluhar, »povsod sem jo 9 iskal! šele štirinajst dni jo po-Jiam... Samo enkrat sem se v Parizu njo ^sešel: veste nevarno je zaradi , °5e žene. Takrat sva se zmenila za
0 potovanje... Taiko žal mi je zanjo!
da so jo vendar rešili...« fandor je preslišal tarnanje trgovca
111	se kar lotil zadeve:
»To"ej ste se z njo zmenili za 6esta-ek na postaji... Ali ste ji tudi rekli, a «>ste nesli denar?«
»Kajpada, gospod!... Toda zdaj so e tile nepridipravi, ti ničvredneži Pošteno obrali! Peklenski strah sem mislil sem že, da me bodo
ubili!«
»Kar pomirite se,< je odgovoril andor, »roparjem smo že na sledi...« »Knega celo poznam...« je plaho del trgovec.
Skoraj bi Fandorju ušlo ime Lou-[/, • vendar ga je še o pravem Sasu 'sil. Potlej je pa vprašal:
»Katerega mislite?«
»Eden je pri meni v službi... skla-uiscmk je...«
»Ali gte vinski trgovec?« »Komisionar velike vinske trgovine, gospod.«
»V Parizu?«
»V Bercyu... Vsak mesec moram polagati račune... Kakšnih sto petdeset tisoč frankov; zdaj so mi jih ti roparji pobrali... Martiale, je moje ime!... J.sak človek me pozna v javnih skladiščih! Martiale, zastopnik tvrdke Kessler in Barru... Ah, prepričan sem, “a je bil ta rop že zdavnaj pripravljen... Skladiščnik je vedel, da konec Meseca zmerom nosim denar!«
»Joj, kako neprevidno!« se je začudil Fahdor.
»Kako bi naj bil slutil? Sicer pa denar ni izgubljen!«
Pandor ja je nekaj prešinilo. Kakor
01 odrezal ga je minila utrujenost... »Denar ni izgubljen? Ali mar že
veste, kako boste prišli roparjem do živega?«
»Tega ne morem reči, pač so pa do-b]li samo polovico...«
»Torej niste imeli vsega denarja s seboj?«
»O, pač! vendar...«
Vinski trgovec se ie do solz nasmejal:
»Pomislite,« je dejal časnikarju, »ro-Pai-jem sem pošteno podkuril! Zmerom kadar potujem, se iz previdnosti fcavarujem...«
»Kako? Kako le to storite?« »Preprosta stvar! Bankovce prere-Zem na polovico... Desne polovice nesem s seboj, brez levih pa za nikogar Bič vredne niso...«
»Tega ne razumem!« je dejal Fandor. »To je vendar prav preprosto! Ta ®esec odnesem leve polovice, drug •nesec pa desne... Bankovce potlej zlepijo, in saj veste: zlepljeni bankovec ne izgubi veljave... Škode ne morem nikoli utrpeti! Če me kdo okrade, sporočim kratico in malo francoski 'banki Številke ukradenih polovic, pa dobim čez tri mesece za moje polovične — lepe nove bankovce!«
. Zdaj je Fandor razumel. Spomnil se l®« da delajo tako tudi drugi trgovci, prenašajo velike vsote... Gospodu Martialu torej ta rop nič ne škoduje...
»Kje pa imate druge polovice bankovcev?«
»V železni blagajni tvrdke v Ber-^u...«
. Fandor je nekoliko sekund molčal se do krvi grizel v ustnice.
. Nenadejano je obrnil gospodu Maršalu hrbet in stekel k nekemu železničarju.
»Ali bo kmalu vozil tod skoz brzi ^lak proti Parizu?«
»Ne, gospod!«
»Hvala!«
Fandor jo je mahnil vzdolž železniškega nasipa.
»Imenitno!« si je dejal. »Brž bom napisal poročilo za naš list... zdaj ravno utegnem!«
Izvlekel je beležnico in legel v travo...
Toda moči so ga jele zapuščati. Dve Prečuti noči in razburjenje... vse to ga J® telesno in duševno popolnoma strlo!... Svinčnik mu je padel iz rok... ntrujeno je pobesil glavo in se zleknil v dehtečo travo...
*
»Hudimana! Hudimana... Vse je izgubljeno... Kaj bodo le rekli v uredništvu?«
Fandor se je prebudil šele okoli šestih popoldne. Ves nevoljen je ošteval samega sebe...
Kakor obseden je stekel na bližnjo postajo:
»Kdaj odpelje vlak v Pariz?«
»Čez dve minuti že; pravkar je javljen...«
»Brzi vlak?«
»Ne, to je vlak, ki prispe ob desetih v Pariz.«
Fandor je obupano zakrilil z rokami in se jel živčno sprehajati po postajnem hodniku.
»Šele ob desetih zvečer! Joj, ti nesreča! Če bom šele ob desetih v Parizu, bo morda že prepozno... Moj Bog, moj Bog! Še toliko ne utegnem, da bi stekel na pošto in Juvu brzojavil. Pravi idiot sem, da spim brezskrbno ko polh!...«
XXXIX Zaseda v javnem skladišču
Juve se je ves dan potikal po starem mestu Frochotu. Čeprav se je na vse kriplje prizadeval, da bi prikril dogodke minule noči, so časniki vendar zvohali kaj in kako je bilo. »La Capitale« je natisnil celo dolg članek.
V	poročilu ni bilo imena njegovega tovariša, ki se je z njim vred na tako čudovit način rešil iz Chaleckove pasti.
Ljudje so si šušljali grozljive podrobnosti o Chalecku, o Juvu, o Lou-partu, o skrivnostni zdravnikovi hiši, o prečudni dogodivščini iz bolnišnice... Resda so bile vse te novice komaj resnici podobne, vendar so jih ljudje požirali ko sveže žemlje.
Juvu kakopak ni bilo do tega, da bi uredništvom sporočil resnico; celo všeč so mu bila vsa ta meglena namiga-vanja, zakaj dejal si je, da je pre-mnogokrat zelo važno, če časniki napak poročajo... Potlej so vsaj storilci manj previdni...
Preprečiti pa seveda ni mogel, da bi se ne bil okoli Clialeckove vile zbral cel roj radovednežev, ko so začeli kar zapovrstjo prihajati zidarji, monterji, kleparji in kdo ve kakšni obrtniki še... Vsi ti delavci so bili pod strogim nadzorstvom temno oblečenih gospodov, ki so bili komur koli bolj podobni, sam stavbenikom ne.
Juve, ki si ni želel, da bi bilo pri preiskavi preveč prič, je ukazal stražnikom, naj razženejo zijala. Od tistega trenutka dalje ni mogel več prikrivati kdo je, zato je vsakomur, ki ga je le dobil v pesti, temeljito izprašal vest.
V	pritličnem salonu je sedel za mizo in zasliševal kar na debelo. Zlasti se je zanimal za gospoda Nathana, znanega brusača demantov iz ulice de Provence, zakaj mož je bil hkratu lastnik te vile. Ko je možakar čul, kaj ee
je vse v njegovi hiši dogajalo, je biil do kraja obupan.
Že štiri leta je bil posestnik te vile; podedoval jo je po očetu. Doktorja Cbalecka sploh ni bliže poznal; pred štirimi leti se je pogodil z njim za hišo in Chaleck mu je do današnjega dne točno plačeval najemnino.
»Torej niste niti pojma imeli, da si je doktor Chaleck uredil v vili dvigalo s sobo, ki je bila na las podobna njegovi delovni sobi?«
»Še sanjalo se mi ni!« je prepričevalno odgovoril možakar. »Pred kakšnimi osemnajstimi meseci me je najemnik prosil, da mu dovolim nekaj prezidav. Ker ni zahteval od mene niti beliča za prezidavo, res nisem imel vzroka, da bi se upiral. Toda povejte mi, prosim, ali sem jaz odgovoren za poškodbo na kanalu?«
»Tega ne vem,« je odgovoril Juve; »to je stvar občine.«
»Ali grem lahko vsaj v klet pogledat, da precenim škodo?«
»Šele jutri, gospod, ko bo preiskava končana.«
Juve, ki sta mu stala ob strani policijski agent Michel in frochotski načelnik, gospod Dupalion, je zaslišal še nekaj stražnikov in sosedov, vendar ves njegov trud ni rodil uspeha.
Ko se Juve in Michel opoldne nista odpravila k obedu, temveč sta si naročila obed iz gostilne, je gospod Dupalion porabil priložnots in dejal:
»Gospoda, vidva itak več vesta ko jaz. Razen tega me pa še žena čaka z obedom; popoldne moram v pisarno. Če me lahko pogrešata, bi kar...«
Juve je ustregel želji svojega starega tovariša in se mu zahvalil za pomoč.
Medtem so tudi delavci odšli na obed — in v hiši sta ostala Juve in Michel sama.
Med obedom sta se pomenila o najbolj perečih vprašanjih.
Tisti nočni telefonski klic mi ne gre v glavo... takrat, ko je bil izvršen umor,« je začel Michel; »če je žrtev sama klicala policijsko stražnico — in to je bilo šele proti jutru — se vendar ni mogel izvršiti umor že opolnoči, kakor izvedenec pravi; če je pa uboga ženska umrla res že okoli polnoči, je moral nekdo drugi telefonirati...«
Juve je smeje se odgovoril:
»Vaše razmišljanje bo držalo; zame je stvar preprosta: žrtev sama ni mogla biti pri telefonu, zakaj spomnili se boste, da smo našli ob sedmih zjutraj umorjenko že vso trdo. Ko je torej zapel telefon nekaj pred šesto uro, je morala biti že zdavnaj mrtva... O tem sem popolnoma prepričan in se strinjam z izvedenci.«
»Potlej je moral telefonirati samo nekdo tretji!«
»Da, nekdo tretji, in sicer nekdo, ki
Po telefonu
Cveba telefonira svojemu prijatelju Žolni:
»Halo, Žolna, &i ti?«
»Da.«
»Ali mi lahko posodiš eto din?«
»Oprosti, ne razumem, slaba zveza.«
»Vprašal sem, ali mi lahko posodiš eto din?«
»Nekaj mora biti na progi, da je tako slaba zveza,« meni Žolna. »Niti besedice ne razumem.«
Tedaj poseže vmes telefonska centrala :
»Oprostite, zveza je prav dobra!«
»Če je tako, mu pa v i posodite stotak!« zagodrnja srdito Žolna.
V	gostilni
Gost: »Plačam!«
Plačilni: »Kaj ste gospod imeli, telečjo ali govejo pečenko?«
Gost: »Nimam pojma — vem le to, da je imela okus po milu.«
Plačilni: »Aha. potem je bila goveja — telečja diši po petroleju!«
Praktično
»Milostljiva, pri vratih eo kar trije gospodje s sesalci za prah. Pravijo, da ste jih naročili na poskusno predvajanje.«
»Res je. Vsakega pošljite v drugo sobo, pa naj pokažejo kaj znajo!«
Preveč dobrot
Tujec (pravkar 9e je pripeljal): »Sobo bi rad!«
Hotelski ravnatelj: »ševilka 37 v drugem nadstropju. Dečko vam bo pokazal pot.«
Tujec:	Prav! Kdaj pa pri va6
jeste?«
Hotelski ravnatelj: »Prvi zajtrk od sedmih do enajstih, drugi zajtrk od pol enajstih do dveh. obed od dveh do osmih večerja od osmih do polnoči.«
Tujic: »Za pet ran bežjih! Kdaj si naj potlej ogledam mesto?«
Hu
mu je bilo do tega, da pride umor bri! na dan... in ker ni hotel čakati...«
Juve ee je prekinil, toda Michel ga je priganjal:
»Česa ni hotel čakati?... Povejte mi, gospod komisar!...«
»Otroška uganka! Čakati ni hotel, da se vrneva Fandor in jaz!«
»Da se vidva vrneta?... Saj ste vendar rekli, da se morilcu še sanjalo ni, da sta bila vidva medtem v hiši...«
Juve je odkimal in prepričevalno dejal:
»Ali je morilec vedel za to, res ne vem, vedel je pa — in to je pribito — doktor Chaleck... Ta mož je prav natanko vedel, kdaj sva odšla iz hiše, zato je precej po najinem odhodu ali sam telefoniral, ali je pa telefoniral kdo drugi po njegovem naročilu...«
Michel, ki ga je Juvov odgovor pre-cčj prepričal, je nadaljeval:
»To je prav za prav postranskega pomena; brez dvoma je bil umor v naprej pripravljen in premišljen. Vzroki so seveda neznani, nič manj pa osebe, ki so v umor zapletene!«
Juve je molče poslušal.
»Še nekaj,« je nadaljeval policijski agent, »mi, prosim, pojasnite: ko sle se vrnili v delovno sobo, kjer so našli truplo umorjenke, ste pač že bržčas slutili, da je v hiši še druga tej slična soba. Zakaj šli ste proti balkonu, nekaj ste tam iskali in našli celo na parketu sledove svojih lastnih stopinj; torej bo to bržčas okno one sobe, ki je bil v njej izvršen umor in ki ste vi v njej vso noč preždeli...«
Juve je hotel odgovoriti, toda Michel ga ni pustil k besedi.
»...Oprostite, gospod komisar, saj ste mi vendar zatrjevali, da je moral nekdo prinesti truplo umorjenke med vašo odsotnostjo v sobo; opozoril bi vas samo na to, če dovolite, da je bila kri na laseh že strjena, da smo našli tudi na preprogi sledove strjene krvi in da je kri celo skozi preprogo pre-curljala; to bi bilo kakopak nemogoče...«
Michel je ves sijal od navdušenja, misleč da ima prav.
Juve se je dobrodušno nasmehnil:
»Dragi Michel,« je dejal, »imeli bi prav, če bi to trdil, kar vi pravite; res je, da smo našli truplo v tisti sobi, kjer se je umor zgodil, pač pa to ni bila soba, ki sva v njej vso noč s Fan-dorjem preždela! Kljub sledovom pri oknu! Zvitorepec, vi! Prav gotovo so podobne mojim, moje pa vendar niso; v najini odsotnosti jih je nevidna roka samo zarisala, torej spet nov dokaz, da je morilec vedel za najino navzoč-nost.«
Juve je vstal; obed je bil pri kraju. Medtem ko je Michel z užitkom srebal črno kavo, se je Juve, prižigajoč si cigareto za cigareto, živčno sprehajal po salonu in modroval:
»Vidite, Michel, po malem bomo prišli na sled vsem podrobnostim, vzroki hudodelstva se nam pa neprestano bolj odmikajo. Zdi se nam, da vidimo neznane lutke pri delu, zdi se nam, da so to: Loupart, Jožefina in morda še drugi, vendar ne vidimo nitk, ki so lutke na njih privezane... nič ne vemo. kdo jih premika...«
Komaj slišno je Michel zamrmral in z ironičnim pogledom poškilil na svojega šefa:
»Vodja tega lutkovnega gledališča bo nemara spet vaš... ,Fantomas‘...<
mor
Zagovoril jo je Mark Twain (1835—1910) je nekoč dejal občudovaje neki dami:
»Kako lepi ste!...«
»Škoda, da ne morem istega reči o vas,« je dobil neljubezniv odgovor.
»Storite tako kakor jaz: zlažite ee!« je menil 6lavni humorist.
Jamstvo
Današnji dan dobiš za vsako stva r jamstvo. Za avtomobil eno leto, za radio dve leti, za hladilnik tri leta. Špela se je dala portretirati. »Gospod profesor, ali mi tudi jam-
Poštenost
Šef je izgubil dvajsetdinarski kovanec. Učenec ga je našel.
»Ti si pošten dečko,« ga pohvali šef, »toda jaz sem izgubil dvajsetdinarski kovanec, ne pa drobiž!«
»Da, res je,« je odgovoril učenec, »toda iz previdnosti sem ga šel menjat, zakaj ko sem že nekoč našel kovača, ni imel lastnik drobiža za nagrado!«
Omedlevica
»Milostljiva,« zakliče služkinja vsa preplašena, »gospod ležijo nezavestni v predsobju poleg neke velike škatle!«
»Imenitno!« se razveseli gospodinja. »Prav gotovo je modistka prinesla moj novi klobuk.
čite za podobnost?« »Jamčim!«
»Koliko let?«
I
n.
»Že eno uro me zalezujete, gospod! Poštena ženska sem!« »Motite se, gospa. Hotel sem samo izrabiti vašo senco, ko je tako vroče!«	(»II	Travaso	delle Idee«, Rim)
Vzorec pošlje brezplačno
„RADIOSAN“, Zagreb
Dukljaninova 1.
Juve je namrščil obrvi in trdovratno molčal.
Policijski agent Michel se je zavedal, da je zinil nerodnost; pobesil je glavo in zastrmel v zadregi v kavno skodelico. Juve res ni maral, da je kdo omenjal ,Fantomasa‘; samo včasih je to dovolil svojemu prijatelju Fandorju. nikoli pa ni smel nihče od podrejenih ziniti samo besedico o tem. Vse svoje življenje je bil Juve posvetil temu — za nekatere tako fantastičnemu — bitju. Zaklel se je, da ga mora izslediti — naj stane kar hoče.
Brez prehoda je tedaj komisar vprašal agenta:
»Michel, nedavno ste mi rekli, da se med hudodelci nič več ue kažete pod krinko Sapeurja...«
»Res je,« je odgovoril Michel, ki se je precej spet zavedel svoje podrejenosti; »nekdo me je izdal... Tudi mojega tovariša Noneta... in sicer prav tisti večer, ko se je v tej hiši zgodilo hudodelstvo!«
»Prav zdaj se spomnim, da mi je Nonet pripovedoval nekaj o neki ,železniški zadevi*,« ga je prekinil Juve, »ki jo pripravljata Barbu in neki Ton-nelier. Ali morda tudi vi kaj veste o tem?«
»Zal — ne, gospod komisar; prav takrat sva morala oditi, ko so se o tem pogovorili...«
»Kaj pa Nonet dela od takrat?«
»Poslali so ga v Chartres.«
Juve je skomignil z rameni. Popadel ga je bes zaradi službenih premestitev, ki jih ravnateljstvo odreja po svoji glavi. Agente kar na lepem iz najvažnejšega dela iztrga in jih pošlje zaradi kakšne malenkosti sani Bog si ga vedi kam.
»Mogoče bi se bilo agentu Leonu, ki so ga poznali v razbojniški družbi pod imenom Nonet, posrečilo, da bi bil izvedel zanimive podrobnosti o .železniški zadevi*, če bi ga ne bili brezglavi gospodje na ravnateljstvu premestili...« je premišljeval Juve, ne da bi o tem črhnil svojemu podrejenemu le besedico.
Ko je komisar priporočil agentu Michelu, naj si izmisli kakšno drugo ime, ki se bo lahko z njim uveljavil pri »Zeleni opici«, je stopil v klet, da bi naročil delavcem kar se mu bo zdelo potrebno. Michel je medtem odšel v prvo nadstropje pregledovat spise na Chaleckovi pisalni mizi.
Okoli pol osmih zvečer je odšel Juve iz skrivnostne hiše,»in v misli zatopljen zavil po cesti des Martyrs.
V	bližini buljvarja so ga presenetili živahni klici časniških prodajalcev:
»Nova železniška nesreča! — Sim-plonski ekspres je trčil v marsejski brzi vlak! Mnogo mrtvih in hudo ranjenih!«
Juve je iztrgal fantu časnik iz roke in preletel poročilo. Ko je prebral imena ponesrečencev, ga je obšel strah, zakaj vedel je, da se je Fandor vozil z marsejskim brzim vlakom, ki se je vanj zaletel ekspresni vlak.
Ko pa vendar ni našel imena svojega prijatelja, je bil nekoliko pomirjen; toliko bolj, ko je bral, da je nesreča doletela samo poslednja dva voza. ki sta bila namenjena v Pon-tarlier.
Kljub temu je bil pa še zmerom v skrbeh zastran Fandorja, pa tudi Jo-zefina mu ni šla iz nusli. Iz skušnje je vedel, da časniškim poročilom ni zmerom verjeli...
Poklical je taksi in se odpeljal proti domu.
»Zdaj se bom Se brž preoblekel,« si je dejal, »potlej pa stopim na policijsko ravnateljstvo, tam bodo gotovo že zanesljivo vedeli podrobnosti.«
Ko je stopal mimo vratarja, ga je možak poklical:
»Gospod Juve, brzojavka!«
»Zame?« je začudeno vzkliknil komisar in prevzel brzojavko.
Ni se zaman čudil, zakaj živel je popolnoma zase in ni občeval skoraj z nikomer. Niti svojim najboljšim prijateljem ni zaupal svojega zasebnega naslova, zakaj doma je hotel imeti mir. Tudi svojim agentom je najstroie prepovedal, da ga motijo doma; za nujna in važna sporočila je telefon...
Z živčno naglico je raztrgal brzojavko, preletel besedilo in se olajšano oddahnil:
»Imeniten fant!« je zamrmral, stopajoč kar čez dve stopnici; »svojo stvar je čudovito opravil; zdaj utegnemo vendar že biti na cilju...«
Ko je pa Juve v svoji sobi še enkrat prebral brzojavko, se je zavedel, da ne gre že za konec, temveč Sele za začetek...
Pogledal je na uro.
»Osem k je polglasno dejal predse. »Ne bom več utegnil oditi na policijsko ravnateljstvo, da bi vzel še kakšnega agenta s seboj. Nič ne de! Fan-dor je dovolj zame! Poslušen učenec svojega mojstra!«
Komaj se je v naglici preoblekel in si na hitro potolažil želodec, je že odšel iz hiše in se odpeljal s cestno železnico v Jardin des Plantes.
Tam je izstopil in jo mahnil proti Bereyu.
Že dve uri je čakal Juve v ogromnem labirintu pariških javnih skladišč.
Postal je že nestrpen.
Ko je minilo že pol ure čez določeni čas, je začelo Juva skrbeti. Kje neki Fandor tiči? Ali mu je mar kdo štrene zmešal? Kako si je mogel sploh nekaj tako neumnega izmisliti, da ga vabi semkaj v ta preteta skladišča?...
Juva so morili vsi mogoči dvomi. Ali naposled brzojavke sploh ni Fandor oddal? Saj je dečko doslej vsa poročila naslovil na policijsko ravnateljstvo! Kaj ga je le zmešalo, da mi je brzojavil na zasebni naslov?
Zdajci so Juva presenetili čudni glasovi. Zdelo se mu je, da je slišal žvižge in precej nato ropot prevrnjenih sodov.
Komisar je pridržal dih.
Zdelo se mu je, da je nekje v daljavi opazil na velikih izložbenih šipah temne sence.
Ko se je po tihem splazil bliže, je zdajci odjeknil strel...
»Zdaj pa postaja resno,« je siknil skozi zobe in potegnil samokres. Senca je izginila, ropot je pa trajal dalje; s spremenjenim glasom je zaklical Juve:
»Kdo je tu?«
Odsekano in ukazujoče mu je odgovoril neznan glas:
»Stoj!«
Komisarju se je zdelo, da se plazi nekdo proti njemu. Tudi on je povzdignil glas in ukazal, naj neznanec obstoji; v tistem trenutku sta že odjeknila dva strela. Juve je opazil odkod sta krogli prileteli.
»Kar streljaj!« je zamrmral Juve; »boš vsaj prej postreljal svoje naboje; potlej sem pa jaz na vrsti!...«
In res je po šestem strelu postalo vse tiho in mirno. Juve se je previdno plazil med sodi proti postavi, ki jo je prej videl. Zdajci je zmagoslavno vzkliknil, zakaj pred njim je stal neznanec!
V istem trenutku se je pa njegovo zmagoslavje spremenilo v brezmejno začudenje:
»Ti si, Fandor?« je začudeno vzkliknil.
»človek božji, Juve, kaj je pa tebe sem prineslo?« je še z večjim začudenjem vprašal Fandor.
»Torej si name streljal? Zlodja, to je pa od sile!«
»Jaz?« je začudeno vprašal Fandor, »ti, ti si name streljal...«
Zudi
Vi
SI ŽELITE ZNANJA, ŽELITE KAJ KUPITI ALI KAJ PRODATI.
DO VSEGA TEGA PRIDETE NAJLAŽE IN NAJHITREJE POTOM MALIH OGLASOV V »DRUŽINSKEM TEDNIKU«.
ČE ŽELITE KAKŠNIH POJASNIL ZASTRAN NAŠIH CEN ALI PA ČE IMATE KAKRŠNOKOLI DRUGO VPRAŠANJE GLEDE NAŠIH MALIH OGLASOV, PIŠITE NA OGLASNI ODDELEK »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«. ODGOVORILI VAM BOMO TAKOJ IN POPOLNOMA BREZPLAČNO.
Zapomnite si še to: NAŠE CENE SO ZMERNE IN ČASU PRIMERNE.
Pri teh besedah je pomolil Juvu svoj samokres, ki ni v njem manjkala nobena krogla.
Juvo je molče ogledoval Fandorjevo orožje in pobesil glavo.
Časnikar je ponovil svoje vprašanje: »Kaj le ti tu stikaš, Juve?«
Ljubezenska tragedija Marione Clermontove
(Nadaljevanje s 6. strani).
bližnjih dneh z njo poročiti. »Prekrasno dekle ti je to, mamica, razumela bi me, če bi jo poznala.«
»Seznanila sem se z njo,« je odgovorila gospa d’Armincourova — in Pierre je ostrmel.
»Kje... Ali je to mogoče?«
»Marion me je nekoč obiskala; priznala mi je vse.«
»Joj, kako srečen sem... Mamica, tak, povej mi no...«
Pierre je bil ves navdušen ob tej novici. Mati še do besede ni prišla, zakaj iz njega so kar vrela vprašanja. Ker je pa mati bila nekam čudno tiha in tako strašno resna, celo žalostna, je Pierre zdajci ves v skrbeh vprašal:
»Kaj je, mati, povej mi vendar...«
Gospa d’Armincourova se je obotavljala in nežno pobožala sina po čelu:
»Pierre, zberi se! V življenju ni vse tako kakor bi človek želel...«
»Kaj se je zgodilo z Marioino? Reci mi, pri priči mi povej...«
Pierrovo razburjenje ni poznalo meja.
»Ubožček, dobri moj fant,« je zašepetala inati. »Marion je umrla. Jutri bo njen pogreb.«
Okoli Pierra se je svet pogreznil. Zdelo se mu je, da pada z visokega stolpa v neskončno, neskončno globino. Misli so se mu zapletle; dolgo je trajalo, preden se je spet toliko opomogel, da je lahko prisluhnil materinemu pripovedovanju:
»Dragi sinko,« je začela mati, »Marion je čakala mesece in mesece glasu od^ tebe. Tedaj so ji nenadejano sporočili, da si padel v bojih. Njena bol je bila brezmejna. Lepega dne me je vsa obupana obiskala in si olajšala srce. Zdelo se mi je, da bo zblaznela. Zatrjevala mi je, da zanjo življenje nima več nobene cene, toda ker se
Hut^a aitsa,
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din!
i
Ljubljana, Seienburgova 1
Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusev, plaščev, perila itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri
Preskerju
Sv. Petra cesta štev. 14
K
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem 1
Poravnajte naročnino!
Remington
IB novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev
model „Junior“ je mali v kovčegu, lepo opremljen — družinski — potniški in pisarniški stroj. Nizka cena dovoli vsakomur, da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od:
Gen. zast. Remington tvorniee tt. MATADOR, Zagreb, Diea 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28/0. Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20
Tel. 34-19
boji za starega očeta, mu noče prizadejati preveč bolesti. Dejala je, .da sama ne ve, kaj bi storila. Ali na; se zateče v samostan, ali naj se pa poroči s komer koli, samo da očetu izpolni željo... Sinko moj, rečem ti, deklica je bila tako potrta in tako brezmejno žalostna, da se mi je srce trgalo.
Radio Liubli 0113
od 4.—11. oktobra 1936
NEDELJA, 4. OKTOBRA ^ 8.00: Za kratek čas in za Vas! (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut za ženske, 15 minut za moške, vodi gosp. prof. Marjan Dobovšek- ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos spominskega koncerta Antonu Dvoraku iz Brna ■ 10.50: Gozdne slike (plošče) ■ 11.00: Otroška ura: Ljubimo živali! (g. dr. I. Tomšič) ■ 11.30: Prenos otvoritve razstave Mihe Maleša ■ 12.00: Suite (koncert Radijskega orkestra) ■ 13.00: Čas, spored, poročila
■ 13.20: Kar želite — to dobite (plošče po željah) ■ 17.00: Kmetijska ura: Prva pomoč živini (g. Alojzij Rigler)
■ 17.20: Koncert tamburaškega orkestra ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Slovenska ura ■ 20.30: Večer opernih spevov: Sodelujejo: g. Stjepan Marčec (samospevi), g. prof. M. Lipovšek (klav. spremlj.) in radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.20: Moderna plesna glasba (plošče).
PONEDELJEK, 5. OKTOBRA 12.00: Uverture (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Napitnice in zdravice (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza H 18.00: Zdravstvena ura: Jesenske nevarnosti (g. dr. Ivo Pirc) ■ 18.20: Dunaj v glasbi (plošče) H 18.40: Kulturna kronika: Deveti mednarodni kongres za gledališče, radio in film (poroča g. prof. Niko Kuret) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Večer jugoslov. pesmi. Sodelujejo: Pevski zbor »Cankar«
in Radijski orkester H 21.15: Koncert ruske glasbe (Radijski orkester) 9 22.00: Čas, vreme, poročila, spored E 22.20: Koncert na kromatični harmoniki, igra g. Rudolf Pilih (Konec ob 23. uri.
TOREK, 6. OKTOBRA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Balalajke igrajo (plošče) HI 12.45: Vreme, poročila E 13.00: Čas, spored, obvestila H 13.15: Koncert radijskega orkestra K 14.00: Vreme, borza 18 18.00: Koncert Radijskega orkestra E3 18.40: Vzgajanje in okolica (g. dr. Stanko Gogaila) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček: Foxl-mukilon-novo-sti ■ 20.00: Etbin Kristan: Samosvoj — drama v petih dejanjih ■ 21.00: Lahka glasba (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.20: Berlioz: Stavki iz fantastične sinfonije (Konec ob 23. uri)
SREDA, 7. OKTOBRA 12.00: Naša pesem, naša glasba (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Mladinska ura: Razvoj prometa in prometnih sredstev v Egiptu od najstarejših časov do naših dni (g. dr. Valter Bohinec) M 18.20: Lutke iz gomoljev (g- Prof- Niko Kuret) 918.40: Delavska ura: Gibanje tekstilne industrije v Sloveniji (g. Filip Uratnik) H 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 19.30: Nac. ura 9 19.50: Uvod v opero 9 20.00: Prenos R. Sa-vinove opere »Matija Gubec« iz Narodnega gledališča v Ljubljani — v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored (Konec ob 23. uri)
ČETRTEK, 8. OKTOBRA 12.00: Reproduc. orkestralni koncert 9 12.45: Vreme, poročila 9 13.00: Cas, spored, obvestila 9 13.15: Beethoven (plošče) 9 14.00: Vreme, borza 9 18.00: Jugoslovanska orkestralna glasba (Radijski orkester) 9 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) 9 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 19.30: Nac. ura 9 19.50: Šahovski kotiček 9 20.00: Prenos koncertnega večera iz Beograda 9 22.00: Čas, poročila, spored 9 22.20: Dies irae iz Verdijevega Requiema — plošče (Konec ob 23. uri)
Radio modeli letošnje sezije so senzacija tako v kvaliteti, kakor v ceni in ugodnih pogojih
Ormig
Minerva
so aparati za Vas!
Obrnite se na tvrdko
VAl
Ljubljana
Dalmatinova ul. 13
Tel. 33-63
PETEK, 9. OKTOBRA 11.00: Šolska ura:	(Ob obletnici
smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I.) Na Oplencu 1. 1921 i,n 1936; govori g. Josip Lapajne 9 12.00: Junaku v spomin (plošče) 9 12.45: Vreme, spored, obvestila H 13.15: Slovenske elegične skladbe (Radijski orkester) 9	14.00:
Vreme, borza 9 18.00: Ženska ura: Kaj mora vedeti žena o zakonodaji (ga. dr. Donata Capuder) 9 18.20: Orgelski koncert (plošče) 9 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) 9 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 19.30: Nac. ura 9 19.50: Zanimivosti 9 20.00: Rezervirano za prenos ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored (Konec ob 22.15 uri)
SOBOTA, 10. OKTOBRA 12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes godba vesela in pesmice vmes E 12.45: Vreme, poročila 9 13.00: Cas, spored, obvestila 9 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes 9 14.00: Vreme ■ 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester) 9 18.40: Avtomobilske ceste drugod in pri nas (g. ing. Porenta) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila 9 19.30: Nac. ura 9 20.00: Zunanja politika (g. dr. Alojzij Kuhar) 9 20.20: »Novi športni preroki, vesela zvočna igra, izvajajo člani radijske igralske družine, vodstvo: Ivan Pengov. Dogaja se dandanes kjerkoli, samo v Ljubljani ne 9 22.00: čas, vreme, poročila, spored 9 22.20: Za konec tedna — vesel drobiž (igra Ra* dijski orkester), Konec ob 23. uri.
Prihajamo zopet z modnimi novosti za jesensko sazljo
manufaktura Jš/uM/ana
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas Šifro, mora dopla-čati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* štni položnici na ček. račun »Družinski ted* nikc uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
cJzifcraiacije
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
IŠČE SE STREŽNICA, k! zna lepo prati perilo in nogavice ter fino krpati. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Natančna«.
POSOJILO BREZ POROKOV dajemo držav-in samoupravnim uradnikom ter upokojencem. Pišite na upravo pod »Amortizacijska«.
INTIMNI ŽENSK? KOLEDAR, velikost no-tesa*	180	strani, mora imeti	vsaka	dozorela
žena,	da	se pouči, kako se	lahko	brez fizične	ali	moralne Škode na	versko	in medicinsko	neoporečeu način	trajno	izogiba
spočetja. Po povzetju Din 20’—. Zaloga v Ljubljani: Kati Voda. Medvedova 8; dobi se tudt v Učit. knjigarni in ▼ trafikah nasproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr-ševl c. 53.
Službe
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
MIZARSKI POMOČNIK in šofer z izpitom, zmožen vseh stavbenih del in politirar, star 28 let, išče službo. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod: »Nekadilec.«
16 LET STAR FANT, z dvema z uspehom dovršenima gimnazijama, bi se rad izučil za ključavničarja. Korošec Ladko, Dolenja vas štev. 45, p. Zagorje ob Savi,
Dopisovanje
Vsaka beseda 25 par. Davek V50 Din. Za šifro al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
TRGOVSKI POMOČNIK želi spoznati pošteno in značajno dekle v starosti do 28 let. Le resne dopise na upravo pod: »Hrepenenje po tihi sreči,«
STAREJŠI LOČENEC, zdrav in soliden, z lastno tridružinsko hišo, išče pošteno tovarišico, če mogoče z majhnim kapitalom in koncesijo za trgovino. Upokojenka ni izključena. Dopise pod: »Pacifist Maribor.«
33 LETNI POSESTNIŠKI SIN, bivŠ! podoficir, lep, zdrav, abstinent, s srčno izobrazbo (izven vsakdanjosti) delaven in varčen, želi znanja z zrelejšo inteligeutno in preprosto gospodično, z nekaj premoženja, katera bi imela veselje do kmetijstva v svrho ženitve, ozir. prevzetja (nakup) lepe domačije. Znanje nemščine zaže-ljeno. Ponudbe na upravo pod: »V delu je rešitev.«
UČITELJICA 26 LET, čedne zunanjosti dobra gospodinja, želi postati dobra ženka in mamica. Dopisovati želi le s plemenitim inteli-gentom od 28 do 35 let, v državni službi, ki naj odgovori na upravo neanonimno pod: »Le, če bo možna tem potom sreča!«
SIMPATIČNA DAMA, v življenju nesrečna, želi znanja z dobro situiranim gospodom, ki bi ji bil pripravljen pomagati. Samo resne ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Samostojna«.
MLAD SIMPATIČEN GOSPOD sl želi znanja z ravno tako simpatično gospodično iz boljše družine, staro 20 do 25 let. Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in Inteligenca. Po nudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Sim patično dekle<_______________________________________
ZNANJA ŽELI po dopisovanju mlad gospod, srednje postave, muzikalen, • sigurno bodočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj ka pitala v svrho kasnejše ženitve. Cenjene dopise na upra\o lista pod šifro »Hrepenenje«
(Sfanovan/e
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed
SOBO ALI SOBICO iščem za stalno v bližini glavnega kolodvora po možnokti s centralno kurjavo in strogo separiranim vhodom. Dopise na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Označba cene«.
STALNO STANOVANJE iščejo tri odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo in pritikline. Naslov v upravi »Družinskega tednika«.
Kozznefifea
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro aP dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lasje posta* nejo spet bujni, vrne se jim lesk Id postanejo popolnoma zdravi, Če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica s nav odi' lom stane Din 80*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. lllca 84
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka Žena
tudi v najtežjih slučajih Že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. tlica 84
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si Jih z Oro-barvo za lase, ki Jo dobite v črni, fjavi, temnorjavt. svetlo* rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30’—, Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84.
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše In najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi in zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost In lesk. 8teklenica z navodilom Din 80*—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji^ Zagreb Ilira 34
Prodam
Vsaka beseda 25 ali i»u par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POHIŠTVO. Več šperanih sob na zalogi, orehova korenina, od 3.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 870 Din naprej pri LancoŠ D. Wolfova 12. -________________________________
Tako zadovoljni kakor so drugi, boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko 8 sliko prečudežne Marije c Brezi). Izdelava ▼ naravnih barvah Je tako okusna In lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši Se posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gor6 na nas. ki pričakujemo njene tolažbe. Dre so okusno 1*-delane, so trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107’—, Din 08*— in Din 87*—. Naročite po dopisnici z oavedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant. urar. Jesenice-Fužine.
Izdaja *a konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. val v Ljubljani.