PROLETAREC JE DELA V f K I LIST ZA MISLECE CITATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2099. uk. 4, MM. ml4 Ik* pmm* to. tW Ac* «t flWr..| M«rcJk ft. IIH CHICAGO, I LI/., January 21, 1948. .ihiuihed WhiJj at 2801 8. Uvndilf a v« ^ •«• LETO—VOL. XLIIL HRANJENJE MALČKOV v Dcčjem Domu v Ljubljani. Jeza Kitajcev nad zapadnimi silami vzlic njihni pomoči » Prvi veliki izgredi po vojni bili proti Američanom, drugi proti Angležem. — Stare mržnje do imperialistov belokožne rase - // V Kantonu na Kitajskem, ki je veliko mesto, so kitajski demonstranti napadli angleški konzulat in ga zažgali. Trgali so tudi dokumente in razmetali arhive. Precej stvari so tudi odnesli. Vzrok rasjarjeeosti Čemu se je dogodil ta napad? KiUjoem se za malo zdi, ker so se Angleži po porazu Japonske polastili velike luke Hong Kong, ki je kitajska teritorijalno in po prebivalstvu. Angleži Um le gospodarijo. Odločili so, da se mora več sto Kitajcev izseliti iz Kowloona, ki je del tiste angleške kblonlje. Kitajce v Kantonu je to raz-togefflo, in lie prvič, kajti zdi se jim neumno, da bi Angtija, oddaljena od njihovega kraja tisoče milj, odločala, kje naj Kitajci na svoji zemlji žive in kje ne. Jeza tudi na USA Te vrste izgrede na Kitajskem navadno pričnejo študentje, potem se jim pridružijo tudi drugil vročekrvneži. V Kantonu je v priče t ku protesta demonstriralo I kakih tri tisoč študentov. Nosili so napise kot "Doli s koruptno vlado"! "Angleži, izginite iz Kawloona!" "Američani, tudi vi ae poberite!" V demonstraciji v Sangaju, v kateri so nosili enaka gesla, je bil najbolj značilen napis, "Čimveč ameriških posojil, toliko bolj Kitsjci trpimo!" ^M^pi^fftlWIjfc' ■jt po*, sebno razlila po Cianf-Kaiškovi J* ■£55*«*'*o- Jpkv Vankingu posiliš— tako i/t Ul obdolžen in obsojen — neko kijajsko univerzitetno študentko, njegov tovariš — tudi ameriški vojak, pa mu je poma- gal pri tem zločinu. To je bilo ~ . . .; kmalu po premaganju Japonske. Drug vzrok je stara jeza nad Kitajski visokošolci v NaVkingu evropskimi in ameriškimi izze- in v dr ih mestih ^ vpri2arjali ma c ki so gulili Kitajsko skozi protiameriške demonstracije par stoletja in sedaj skušajo mnogi Udnov. Vojaka sta bila aretira-tzmed njih nadaljevati s staro na in obravnava sc je vršila ; pred ameriškim vojnim sodi-Stanje zelo spremenjeno šč<-m na Kitajskem. To deipon-Bili so časi, ko bi tak napad, strantom ni bilo prav, zahtevali kot je bil izvršen od množice 3°* da morata pred kitajsko sodišče, kar sc seveda ni zgodilo. En vojak je bil obsojen, a Kitajci so nadaljevali s propagando, da bo obsodba le na papirju. Nič "hvaležnosti" Kar se tiče Angležev, se jih na Kitajskem več ne boje in še manj pa jih spoštujejo. Njihovi deželi so angleški imperialisti kakih 10,000 ljudi na angleški konzulat v Kantonu pomenil vojno intervencijo. Tudi sedaj je prišlo tia nekaj angleških bojnih ladij/ ampak vojne s Kantonom in Čiang Kaišekovo vlado vsled tega ne bo. Kajti ako jo premagajo, morajo dati vso Kitajsko komunistični agrarni ar- . !vse predolgo gospodarili in nje- Vendar pa je stvar resna, ker no ljudstvo omamljali z opijem, poročilo AP z dne 17. jan. pravi, s da Angleži izseljujejo svoje lju- Živčna" in "mrzla" vojna s§ bo nadaljevala ker nI volje za spravo Naši državniki se udeležujejo raznih banketov in ker so na niih in na raznih drugih priredbah te vrste oni glavni govorniki, jih svet napeto posluša. Kajti to., so ljudje, ki oblikujejo našo notranjo in vnanjo politiko in ki lahko obe vodiio bodisi za svHovni mit ali pa v duhu Trumanove doktrine. Naravno, da dokler se Truman in njegov državni department ne premisli, bo njegova doktrina za borbo proti komunizmu "vsepovsod" čezdalie bolI razvneta in na drugi strani bodo odgovarjali in napadali enako brezobzirno. Frederick Osborn, ki ie ameriški delegat v komisiji Združenih narodov za atomsko energijo, je na banketu v spomin Beniaminu Franklinu v Bostonu dne 15. jan. dejal, da le "železni zastor" (Sovj. unija in njene "satelitke") ogroža svetovni mir. , "Za svet ni m kakega upanja, da so bo mogel mirno razvijati," je izvajal Osborn, "dokler Sovj. unija ne ustavi svoje ekspanzije in se namesto nje odloči za svetovno sodelovanje " Tako kakor Osborn govore drugi člani zvezne vlade, mnogi konqresniki in senatorji, uredniki velikih listov, komentettorji v radiu itd. Razlika je lo, da so nekateri izmed njih v svojih izvajanjih zmerni, drugi pa kličejo v še bolj "touqh" akcijo za "čimprejšnji obračun (z Moskvo)." Propagandni aparat sovjetske zveze ?a odgovore in protinapade ni v zadregi. Javnosti doma in drugje razlaga, da ameriška vlada zakriva svoj militarizem in imperializem z vpitjem proti Rusiji. Glede ekspanzije moskovski tisk in radio razlaga, da kontrolirajo Zed. države vso angle - ameriško in francosko cono v Nemčiii in Avstriii, vso Japonsko, polovico Koreje, skoro vso otočje na Pacifiku, Filipine, grško in kitajsko vlado in navezalo so si pod svoj popoln vpliv italijansko, francosko in angleško vlado. In šo marsikatero drugo. Vsled Trumanove doktrine so bili vrženi iz zbornic i> občinskih svetov v Braziliji vsi komunisti, dasi so biti postavno izvoljeni od vetrne volikov. Preti m jim s porsekudjami tudi v f remiji ie v koli ji. Po nekaterih ie oblast z raznimi odredbami io udarila. In v Zed. državah jo bila to dni imenovana posebna komisija odvetnikov, ki so bili proj v visokih vlad- Olh službah, da prouče, kakšni zakoni bi bili potrebni, da se bi širjenje komunističnih aktivnosti čimboijše zatrlo.' In ker ie tu običai, da se označuje vsakega pro-gresivca ,ki ne brunda proti Rusiji, za komunista aH sopotnika, si lahko predstavljamo, da sedanji reakcionarni val ni šo dosegel viška. V resnici se poostruje In še huje pride. Tako se bo nadaljevalo, dokler se ne dobi kdo, ki bi od noša je med Washingtonom in Moskvo ublažil in ju pridobil skleniti mir med njima predno bi se sedanja "mrzla" vojna spremenila v "vročo", bombardno vojno. Henrv A. Wallace obljublja voditi energiino kampanjo V soboto in v nedeljo 17. in 18. januarja te jc v Chicagu vršila konvencija organizacije CPA (Progressive Citizens of Amerira). Pečala m ie v glavnem, kako organizirati čimveč-jo in kolikor mogoče veliko kampanjo za Henryja A. Wal-Iccea. VrAi'a ne je v Chicagu in ude-! Vžilo se je je, kot so poročali isti. okrog 500 delegatov is šest ncivajsetih driav. Ob tej priliki ie bil v Chicagu tudi Wallace ter konferiral z odborniki PCA in s reporterji. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v« j KOMENTARJI ! teeeee............................................ Zbira in presoja urednik Ameriška vlada je jugoslovanskemu veleposlaniku Savi Kosa-noviču odgovorila, da Jugoslaviji zahtevanega zlata ne bo izbočila. Predvojna vlada ga je lala spraviti v Ameriko in osta-'o ga je še za kakih 70 milijo-iov dolarjev vrednosti. Tudi to ie "mrzla" vojna. brodelne namene, in to poleg vsot, ki so jih nabrali v pomoč Židom v Palestini. Ker je med njimi mnogo bogatašev in srednje bogatih, iim je to laglje kot pa zbrati med vsemi Slovenci v Ameriki par stotisočakov. Tudi tobuk je primerna "mu-nicija" v "živčni" vojni. Ljudje Državni department pravi, da v zapadni Evropi bodo kadili in *lata zato ne bo izplačal, ker nehali misliti na "komunzem". Jugoslavija še ni poravnala svo- Senator Hickenlooper iz Iowe Je jih obveznosti. Trdi, da je seda- i tajnika agrikulturnega depart-nja vlada v Beogradu zaplenila menta Andersona vprašal, če ameriško imovino v vrednosti O Trumanu je njim Wallace ■ An .... , , . . dejal, d. slepomiši in d. ob. |40 stranki tekmujeta katera se bi mogla Wall Streetu čim bolj prikupiti. In pa da je bilo Trumanovo vetiranje Taftove-H»rt-leyeve protunijske postave navadna prevara — pesek v oči. Kajti vedel je, da bo sprejeta znova vzlic njegovemu vetira-nju, pa ni napravil nobenega učinkovitega pritiska, da bi to preprečil. "Igral je politiko", kot pravijo po ameriško. On je za odpravo te protiunij* ske postave, a odborniki unij mu izražajo za njegov boj "hvaležnost" s tem, da se zri vajo na "koleselj" Trumanove stranke in nekateri pa flirtajo z republikanci, kot še v vsaki volilni kampanji. Wallace pravi — in to vemo posebno socialisti, da bo med republikanci in demokrati v boju ta mandate silovito demagogi ran ja. a drugače sta obe stranki eno. Obe kontrolira Wall St, obe sta reakcionarni, obe sta pe-tisnile na stran seda Ima vprašanja, in demokratska streeka je obenem aavrgU ■ ra plačati, ako hoče z Zed državami trgovsko poslovati. In da Jugoslavija Ameriki ni še plačala dveh letal, ki so jih njeni vojaki zbili na tla. Odškodnino sorodnikom ubitih ameriških naša vlada res namerava poslati zapadni Evropi v dar za pol milijarde vrednosti ameriškega tobaka. "Kaj pa naj bo tobak lačnemu človeku?" je vprašal senator in agrikulturni tajnik mu ni mogel zadovoljivo odgovoriti. Ampak nekdo na visokem me- vojakov je Jugoslavija že plača- t stu je to idejo le usilil — češ, da kaj so v novi Jugoslaviji podr-žavili vsa rudniška podjetja in sploh vsa rudna bogastva? di, posebno žene in otroke An gležev, in Kantona v Hong Kong. Komunisti obdolženi krivde Dasi je Kanton zelo daleč od krajev, v katerih vladajo komunistične čete, in četiidi velja za nacionalistično mesto, vzlic temu je governer province dr. T. V. Soong obdolžil za krivce izgredov "komuniste". Angleška ambasada v Nankingu je skeptična in smatra, da bi lahko kitajska oblast v Kantonu varovala tujerodce, ker je vsa moč v njenih rokah. Kantonski župan je obljubil poravnati Angliji vso škodo za zgorelo konzulovo palačo in "ščititi tujce". V Nankingu pa se diplomati zapadnih držav — posebno ameriški, angleški in francoski jako jeze, kajti kar se je dogodilo v Kantonu, se lahko v Sanhkju, kjer je največja anglo-evropska-ameriška trgovska kolonija; dalje v Nankingu, Pciplngu itd. Nekoč je nastala na Kitajskem proti imperializmu belo-poltnih dežel takozvana boksarska vstaja. Zadušile so jo vse prizadete dežele skupno. Še celo pokojna Avstro-Ogrska je sodelovala z nekaj ladjami in vojaštvom > Dolgo so smatrali, da je britansko cesarstvo nepremagljivo. A po prvi vojni so uvideli, in še bolj pa v drugi, da je lphko tudi belopoltna velesila tepena. Sedanja angleška vlada bi kajpada rada živela s Kitajsko v| prijateljstvu. Toda Anglija si je svoj imperialistični aparat in imperialistično diplomacijo na Kitajskem ohranila — torej na Nadaljevanje na 5. strani.) Zokaj to inozemski kapitalisti proti novi Jugoslaviji * Po podatkih, ki jih je objavil ameriški časopis "New Era" jej bilo preko 78'/? vsega kapitala. SEJA KLUBA ŠT. 1 JSZ ki te bil vložen v rudniška pod- j c„icago. - V petek 23. ja-jetja v bivši Jugoslaviji v rokah , . . _ . ... inozemskih kapitalistov. Fran-1 "lo coska družba Borskih rudnikov t it. I JSZ. Teden pemneje—nam-je v šestih letih, od 1933 do 1938 reč v petek 30. januarja — bo izkazala 316 milijonov frankov občni zbor Slov. del, centra in čistega dobička, dočim je znaša- nai k!ub ki Miopm precej del-1. glavnica le 15 mi ijonov. Dru- § ima interes na tem, da se žba Trebča je v petih letih izka-1 zala 1,705.000 funtov šterlingov. M ltvar pomaga- V petih letih je zaslužila 150^ mo podvzetju napredovati v vložene glavnice. smislu naših smernic. Seja se Morda se bo kdo še čudil, za-1 prične ob 8. •Čita je tudi en "igra politiko". Tre-n n. pr. je v svoji »aslanici _ dejal, da naj postava določi sa minimalne meado 7Sc na uro. Wallace |e prešle soboto dejal, da naj ite bo nitja kot dolar na uro. A ostala pe bo bržkone po starem, ker kongresniki in senatorji so za visoke plače sebi in svojim ljudem, masa pa glasuje zanje vseeno, torej čemu ji bi ustrezali? Wallace bo imel v kampanji največjo težavo s tem, ker ga bo veliko bogataških listov omalo-vaševalo ter omenjalo njegove govore kje na zadnjih straneh. Tudi v radiu bo dobil v primeri z drugima dvema kandidatoma le malo oglašanja. A Imel pa bo agitacijo med ljudstvom, kar so pokazali njegovi lanski shodi in v januarju to leto, na katere so udeleženci plačali vstopnino dočim jih je na shode starih strank la, noče pa slišati o drugi omenjeni zahtevi. Nu, v Washingtonu imajo za 70 milijonov jugoslovanskega zlata in iz odgovora Kosanoviču je razvidno, da bo ostalo tukaj. Petrovi ljudje, Fo-tič in drugi ubežniki so tega veseli. Mohandas K. Gandhi se je minulo nedeljo nehal postiti, ko so mu voditelji "osvobojene" hin-dijske in muslimanske Indije bodo taka darila pomagala do večje naklonjenosti nam, in drugič, potrebno je pomagati pridelovalcem tobaka in tobačni Industriji, ker je Anglija prenehala kupovati naš tobak. Dosedaj je bila v tem oziru najboljša od-jemalka. In Angleži veliko kade. Nedvomno bo v teh prepirih prevladala naša tobačna industrija. V Panami se poteguje za pred- obljubili,, da se bodo njihni lju-, sedniško službo šest kandidatov. dje nehali klati. Tisoče na obeh straneh je že bilo ubitih radi vere. Gandhi, ki je duhovni vodja vse Indije, je za njeno osvoboditev izpod Anglije ogromno storil. le mnogokrat je bil na gladovni stavki — doslej skoro vselej proti Angležem. Tu pa je gfotoval v protest proti svojemu ljudstvu. Muslimanski in drugi veljaki so mu obljubili ljudstvo pomiriti — Gandhi jim dejal, da naj masi izttstijo duše. Arapek množicam Je legije napolniti duše s strupom kot pe jim deti pamet v glavo. 7 Žid je v Chicagu so lani nabrali in potrošili $6,539,000 v do- Da-si Panama ne velja za kaj posebno prida demokratično £e~ publiko, je s stališča prijavljenih kandidatur vendarle bolj demokratična kot pa so Zed. države. Tu moreta priti na glasovnico le dva kandidata, oziroma v južnih državah le eden. Republikanski kandidat tam nič ne šteje, razen ako je demokratski kandidat katoličan, kar se je ugodilo v Al Smithovem slučaju. Katoličanov na jugu ne marajo. DtktaUr Franco je odredil, da se cirkulacijo denarja v Španiji zviša od 23 milijard peset (Nadaljevanje na 5. strani.) komaj mogoče i bobna t i In še to i , , samo s pomočjo delavcev, ki so obramba uspešna. Nekaj o naših stvareh Eksekutiva SANSa je imela v soboto 17. januarja sejo ves dan. Udeležili so se je tudi odborniki akcije za obrambo svobode tiska, namreč Frank česen, Josephine Tratnik in J. Pollock, vsi iz Clevelanda. Bil je navzoč častni predsednik Etbin Kristan, od Proletarca predsfdnik upravnega odbora Joško Oven, urednik F. Zaitz in upravnica Anne Beniger, od Prosvete pa urednik Anton Garden in upravnik Filip Godina. Od družbe, ki izdaja Enakopravnost, sta bila navzoča . urednik John Boitjančič in Vatro Grill, ki sta obenem • oba tudi člana Sansove eksekutive. Naravno, da se je mnogo razpravljalo o tožbi proti tem trem listom in »e ukrenilo vse potrebno, da bo pomočjo v "političnih" službah. Američani veliko pijojo Čikaški pivovarnar K. R. Ffoedtert prerokuje, da bodo Američani letos popili 7 milijonov sodov več piva kakor lani. Vzrok je, ker ga bo v tem letu laglje dobiti kot pa lani, ko so ga pivovarne marsikje oddajale po odmerkih. Igračkanje z davki vsled vjolilne kampanje Lani je minnešotski senator moine akcije, za graditev zve-1 prečil, se je predsednik "premi- j stranka kapitalizma ne seižuj Lani je minnešotski senator Knudson skušal spraviti skoči svoj predlog za znižanje davkov. To se mu je posrečilo. Osnutek je bil tak, da bi koristil velckorporacijam še k večjim profilom, "navaden človek" pa bi bil kvečjemu par dolarjev na dobičku. In ker so v kongresu takrat ob enem govorili o "prodajnem davku" (sales tax), bi ae mu davki v resnici zvišali namesto znižali. Predsednik Truman je hotel propagando svojih republikanskih tekmecev izpodbiti s trditvijo, da bi znižanje davkov spravilo nas še bolj v inflacijo In pa da bi zvezni Vlfdi primanjkovalo s znižanjem davkov denarja za nujne stvari — n. pr. za po- zne narodne obrambe in pa Za rasne naše ustanove, ki delujejo v področju zvezne vlade. Tako so se žogali v tej davčni igri eni kot drugi s namenom asmetati javnosti peska v oči. Ako bi Knudsonov predlog ob-veljsl, bi zmagali najvetji la« komneži v našem kapitalističnem sistemu. Truman mu je naklonjen, a je iz političnih razlogov in iz ekonomskih smatral, da nižati davke tistim, ki vidoma bogate ne da bi delali, dočim bi ignorirali one, ki jih najtežje plačujejo, ne bi bilo dobro. Ker so republikanci potem sdriema drezali, češ, ljudje, mj sme vam obljubili snišati da ke« pa je nam to Truman slil" in nedavno dejal, da je znišanje davka vsakemu mesniku $40. To kajpada je bila politična obljuba v volilnem letu. Dejal je, da ho na ta način milijone Američanov z majhnimi dohodki črtanih z liste davkoplačevalcev dohodninskega davka. S tem je Truman izpodbil ar- {ument republikancev, da je sa adaljevanje visokih davčnih ebremenitev. A on kot drugi velo, da ribarijo v kalnem —> sa tlasovc, ki jih bi radi v prihod jem novembru in v primarnih Volitvah, ki se bodo vršile v prihodnjih mesecih po rasnih dr-šavah. Vsi ve4», da ne ena ne druga stranka kapitalisma ne seišuje davkov temveč jih viša. Ne samo dohodninske davke (income tax) temveč prav Uko iadirekt-ne davke, ki jih navaden tlovek ne vidi, a jih vendarle vse on plačil ker so mu podtaknjeni v obliki cen. Vsakdo, kl kaj prodaja, ali oddaja stanovanja in karkoli še v najem, bo svoje davke saračunal odjemalcem In najemnikom. In ni se treba varati, da bodo davki po povemberskih volitvah v eni ali drugi obliki spet svl-šani. Najbolj hoče reakcionarna kongresna klika 4 uvesti svezni prodajni davek in sniiatl dohodninski davek bogatašem. Ampak do novembra nam bodo obljubljali znižanje vsem, kot še v vsakem volilnem boju. Eksekutiva {e imela pred. sabo tudi predlog za iiv dorsiranje Henryja Wallacea za predsedniškega kan* didata na progresivni listi in se izrekla za podpiranje njegove kampanje. Vzroki, radi katerih je eksekutiva napravila ta sklep, bodo povedani v njeni izjavi, ki jo pripravi E. Kristan. Objavljena bo v kratkem. Ameriiki družinski koledar je bil razposlan in kolikor smo dobili mnenj o njemu dosedaj, so vsa pohvalna. Na kratko ga v tej številki omenja Joško Oven in zelo toplo ga je čitateljem priporočila Pros veta. Notic o koledarju v drugihdistih do časa ko to pišemo še ni bilo. V Detroitu so se naši ljudje zavzeli za obnovitev pevskega zbora. Od kar je "Svoboda" prenehala z aktivnostmi, so brez njega. 2elimo jim v teh prizadevanjih vfliko uspeha. V tej številki ima zanimivo pismo o razmerah v Trbovljah in novem ekonomskem redu v tem revirju Paul Berger. To soboto bo letna seja člansta družabnega kluba Slovenskega centra, v petek 30. januarja pa bo občni zbor delničarjev Slov. delavskega centra. V petek 23. januarja bo seja kluba št. 1 JSZ. Na nji bo poroča no, kako stoje naše stvari glede tožbe, 6 stanju Proletarca in Koledarja in poročano bo o seji eksekutive SANSa ter odbora za obrambo svobodnega tiska. In Se marsikaj drugega. <* V nedeljo 25. januarja popoldne bo letna seja kluba št. 118 JSZ v dvorani SNPJ, Strabane, Pa. ^ - _ j f PROLETAREC list za interesi: delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKO SREDO. , Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. glasilo jugoslovanske socialistične zvbze NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo loto $3.00; za pol leta $1.73; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1 75; Three Months $1 00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC JOSKp OVEN:, RAZGOVORI Dvwn by William Gripptr TO JE SEZONA, v kateri služijo advokati. Namreč taki, ki so ob enem veščaki, kako se bo Kat človek lahko davkov iznebi pod eno ali drugo pretvezo. Navaden človek pa si ne'more pomagati. Plačati mora, pa niagari iz praznih žepov. Novo leto se je začelo kot bi rekel Amerikanec — "with a 4>ang". V Indiji so poklali moha-medanci nad poldrug tisoč indijskih budistov, v bojih v Palestini jih gre kakšen ducat vsak dan v večna lovišča Na Grškem se je ravno pred par tedni končala, kot pravijo oficijelna poroči la monarhistične grške vlade, strašna borba za mesto Konica, katero leži nekje blizu felbanslie meje. Na Kitajskem se vrše boji za bogato Mandžurijo Boji se r adaljujejo tudi v Indoneziji m 2301 S. Lawndale Avenue Telephone: ROCKWELL 2864. CHICAGO 23, ILL. Za ■I PISMO IZ JUGOSLAVIJE Snaga in zdravje pira, zato tekmujemo tudi v čistoči. 2e malega otroka naučimo, da si bo redno pred vsako jedjo u- V Washingtonu medtem niso spali. Poslali so ponovne bojne ladje na takozvane vojne manevre v Sredozemsko morje, in Veiina naših izdatkov gre za prošle in za bodočo vojno Iz proračuna za bodoče fiskalno leto, ki ga je predložil kongresu predsednik Truman, je razvidno, da bomo spet plačali 79 odstotkov od vsakega davčnega dolarja za kritje stroškov prejšnjih vojen in za pripravljanje na novo vojno. To bo vzelo v enem letu kakih enajst milijard. Samo 21 odstotkov od vsakega davčnega dolarja bo šlo v razne druge namene, n. pr. za gradnjo stanovanj, za šolstvo, za vzdrževanje zvezne vlade in njenih uslužbencev- Mi torej trosimo za militarizem več kot katerakoli druga država na svetu. In namesto da bi te milijarde rajše obrnili v dobre namene, se naši troški za militarizem večajo od leta do leta. Sedaj so veliko višji kot pa so bili do prve svetovne vojne vsi vladni izdatki skupaj. Za milijarde višji. Zato tudi imamo inflacijo. Mar ne bi bilo boljše, ako bi Truman spremenil svojo "doktrino" tako, da bi se odpovedali militariziranju Kitajske, Grčije, Italije, anglo-ameriške cone Nemčije in militariziranju Zed. držav, pa bi tiste milijarde rajše porabili za javno zdravstvo, za zvišanje pokojnin starim delavcem, ki naj jih bi pričeli dobivati že s 60. letom namesto ko že pomrjejo in jih nič več ne rabijo? Ali ne bi bilo pametnejše skrbeti za gradnjo stanovanj v velikem, za zdravniško oskrbo delovnih množic kot pa trošiti milijarde za izdelovanje atomskih bomb in zapravljanje nadaljnih milijard za gradnjo vojnih baz širom sveta, zato "da Rusijo zajezimo", četudi vemo, da nas ni v stanju napasti? Ameriška militaristična politika nas tira v pogubo, kakor je tiral kajzerjev in potem Hitlerjev militarizem Nemčijo že v drugič v propast. In kaj je dosegel Mussolini s svojim bahanjem o milijonih italijanskih bajonetov? Kje so sedaj? Prav je, da je naša dežela pripravljena na obrambo. Toda kar se pri nas sedaj godi, niso priprave na obrambo temveč na agresivno vojno. Ce se dogodi, bo to ogromna škoda ne samo za dežele, ki jih bi v namenu "obrambe" napadli ampak tudi za Zed. države tolikšna, da si ljudje tega niti predstaviti ne morejo. Tisti v vladnih krogih, ki resnico vedo, pa so tako prepojeni z militarist ičnim duhom, in tako lačni nadvlade nad svetom za kapitalizem, da jim je vseeno kaj pride—samo da bo "komunizem" poražen. pokrajino in naše j bacili, ki žive in se množijo v ne- Imival roke, da si bo zjutraj in ....... ......... ^ ljudstvo so v preteklosti vedeli | snagi. Teh bolezni se lahko na- | zvečer temeljito umil obraz in 1 ob enem poslali ttsočmarinoVv le sosedni narodi, sicer pa le lezemo direktno, če smo se z ro- zobe in da bo pazil na svojo ob- p(-x>]n| opremi kateri naj kami dotikali bolnika, njegovih h ko. Izginile bodo garje, grinte ostanejo na ^jnih ladjah — ter čne stranke, je utonilo v dogma-tizmu. Ameriške delavske unije so politično needine in brez programa. Kam gremo slovenski delavci? Vsa dolga leta od Deb-sa pa skoro do danes je bila za nas samo ena stranka. Kam poj-detno sedaj? O tem se pogovorimo 'kaj več v prihodnjih mesecih. Naše gibahje Veselica društva Šlavije št. 1 SNPJ na Silvestrov večer je Zfr-lo povoljno izpadla. Dvorani — zgornja in spodnja dta bili polni. s s ar« 5=5=385 Državni department je evropske social-demokrate jako pohvalil... Casniška agencija AP je dne 14. januarja objavila v izčrpku hvalo našega državnega departmenta (po evropsko—ministrstva vnanjih zadev), tistim socialdemokratskim, oziroma socialističnim skupinam, ki so postale "obzidje za zabranjenje komunistične poplave." Predvsem je ta hvaležnost naslovljena angleški delavski stranki in pa socialistični stranki v Franciji. Ako bi v Londonu in v Parizu ti nekdanji stari revolucionarji hoteli pogledati nekoliko nazaj, bi vedeli, da se ni ameriška vlada tukajšnjim socialistom NIKDAR ZAHVALJEVALA, neglede kako social-demokratični so bili in brez ozira, da so bili proti bolj-seviški taktiki. Med prvo svetovno vojno so bili vsi vrženi iz občinskih uradov, v New Yorku tudi iz legislature in kongresnik Victor L. Berger iz zvezne zbornice. Mnogo socialističnih časopisov — v angleščni izhajajoči pravzaprav vsi, so bili uničeni. Stranka sama je bila \ibita največ vsled medvojnih persekucij in nato v bratomorni borbi, ki jo je vodil Zinovjev in njemu sorodni ljudje. Ako bi se mogli vrniti Eugene V. Debs,'Victor L. Berger, Moris Hillquit, Meyer London, Maurer iz Pennsylvanije in drugi taki, ki so bili preganjani v borbah, bi se čudili — ne našemu državnemu departmentu ampak tistim po imenu socialdemokratskim strankam, ki pod masko demokracije pomagajo podaljševati življenje kapitalizmu. Seveda, da imajo* komunistične stranke vsepolno hib. Kajpada. da so vsled oslanjanja na takozvano moskovsko linijo, ki se menja po potrebi sovjetske vnanje politike, veliko zagrešile. Ampak kjer koli so prišle na krmilo, so obračunale s starim redom, kar boli tiste, ki so vsled tega vse izgubili. In hudujejo se oni, ki so bili navajeni starega življenja in jim je ljubše, če bi ostali v njemu kot pa da bi pomagali graditi kaj boljšega. V angleški delavski stranki jih je cir.ogo, ki si ne žele pod-jarmljenja pod ameriški kapitalizem. In jih je veliko takih tudi v francoski socialistični stranki. Drugod ima zapadni (ameriški) kapitalizem med socialističnim delavstvom le malo opore. In imel bi jo še veliko manj, ce se ne bi n. pr. razne male dežele, kot so skandinavske, bale "ruskega imperializma". Imele so opraviti z njim že od nekdaj in jih skrbi za njihno neodvisnost. Vse pa so v ekonomski krizi, n..pr. celo švedska, ki Je med vojno vsled svoje nevtralnosti sijajno prospevala. Kaj naj bi torej storila socialistična stranka v Franciji? Ona je bila prva velika stranka v Evropi,ki je šla v takozvano ljudsko fronto skupno s komunisti in s centrističnimi strankami. Poskus se ni obnesel, a na škodi je bila Francija,^ker je plavala dalje po tokih reakcije in se pogrezala vanjo globlje in globlje. Nekateri vodilni ameriški reakcionarji še vedno trdijo, da je Francija v vojni s Hitlerjem tako nečastno propadla po krivdi Leona Bluma in njegove nekdanje zveze s komunisti. Vsak .poznavalec, vsak zgodovinar ve, da je padla vsled njenega skrahi- redki učenjaki in tisti, ki so v naravnem bogastvu naše zemlje in v tovarnah imeli vložen svoj kapital. V težkih borbah in z nadčloveškimi napori /o naši narodi pregnali s svoje zemlje tuje okupatorje, ki so smatrali sebe za izvoljene, gosposke narode, nas pa za suženjske. Z okupatorji vred je naše ljudstvo pregnalo tuli zastopnike vseh prejšnjih proti ljudskih režimov in sklenilo, da si bo vladalo samo. Za vedno mora biti v naši ljudski državi konec izkoriščanju človeka po človeku, naša ljudska oblast budno zasleduje in zatira še zadnje ostanke proti-ljudskega izkoriščanja. Na vseh področjih so že vidni ogromni uspehi ljudske oblasti, povsod tekmujejo delovne množice, da bomo dosegli in tudi presegli civilizacijsko in kulturno raven najnaprednejših narodov. Naša, od delovnega ljudstva izbrana oblast nas je pozvala, da v tednu čistoče tekmujemo tudi v osebni čistoči in snažnosti naših bivališč ter delovnih prostorov, kajti čistoča je odraz ljudske kulture in civilizacije. Ze dolgo časa je znan izrek, da se kultura narodov meri po količini mila, ki ga poedini narodi porabijo. Skrbimo, da bodo naša telesa čista, da bo snažna naša obleka, da bodo snažni naši domovi, dvorišča in naši delovni prostori. Čistoča pa je vir zdravja, kakor je nesnaga vir bolezni. V krajih in domovih, kjer je doma čistoča, je bolezen izreden dogodek, v zanemarjenih domovih in izločkov, obleke in posteljnine, pa si potem nismo temeljito razkužili in umili rok. V izločkih bolnika živi na milijarde kužnih klic in tudi na predmetih, ki jih je bolnik uporabljal. Z rokami prenesemo te kužne klice v usta ter se tako okužimo. Muha in druga mrčes, ki živi najraje v nesnagi in izločkih, so za oku-ženje zelo nevarne. V krajih, ki imajo vodovode z zdravo pitno vodo, kjer so domovi in dvorišča snažni, stranišča in gnojišča urejena, tako da ne morejo muhs do gnoja in da se gnojnica ne razliva po dvorišču ali na cesto, so take epidemije izreden pojav: navadno obolijo. v takem kraju le posamezniki in širjenje bolezni sc lahko zaustavi. TVeba je pač vsak primer nalezljive bolezni takoj javiti zdravstveni oblasti. Kako izredne važnosti je snaga za naše zdravje, spoznamo ravno v epidemijah. Kakor sem omenil, je tudi jetika često posledica nesnage; kar zamislimo si jetičnika, ki pljuje kar na tla, po katerih se plazijo otroci, ki potem s takimi umazanimi rokami prijemajo kruh in s kruhom vred nosijo v usta bacile jetike Grška in Turčija sta dobile od nas — prva pol ducata brzoplov- prebivajo ljudje; valjajo se po nesnagi in prenašajo garje ter druge nalezljive bolezni. Ce smo se z njimi igrali, umijmo si roke! ____ Se tako majhna vasica, kjer Ali~pa glejmo mub*7 H~*> • je v domovih inokrog hiš snaga, pljunka odletele na jed, ki leži kJ?r. roie na <*' nepokrita na mizi in jo in gnojni kožni izpuščaji. Oko-, samb v sluC,aju ... pajmo se temeljito vselej po de-' lu, pri katerem smo se zamazali in zaprašili. Umivajmo si vsak večer noge in umivajmo se čim i nih čolnov, katere naj se upotre-večkrat do pasu. Se tako lepo bi proti grškim partizanom in raščena in oblečena mladinka in i slednja pa pet najmodernejših mladinec nas boiita odbijala, če podmorskih ladij, da se na ta na-bosta imela umazane roke s čr- j čin okrepi njena mornariška si-nimi nohti in če jima smrdi iz la napram Rusiji. Za Turke in ust, in še tako pokrpan delavec za grške monarhiste je to zelo nas bo privlačil, če bo skopan lep dar — ali koliko bo to pripo-in opran. Naj bo koča še tako moglo za ublaženje razmer in skromna, nam bo prijeten dom, miru, o tem v Washingtonu če bosta v njej vladala red in i menda ne razmišljajo preveč. Ali kljub resnem svetovnem položaju se danes vrši najtežja bitka na političnem polju. Republikanci in demokrati (med katerimi saj radi zunanje poli-nam bo teknila, če nam jo na i tike ni danes nobene razlike) so snažno mizo prineso v čisti po- že privlekli njih težko artileri-jda delamo za obrambni sklad sodi, prav gabila pa se nam bo jo na politično bojišče. Vsaka \radi napada klerikalcev, mi mo-pečenka in potica, ki nam bo z poteza, vsak govor in vsaka; ramo na vsak način v tem letu njima postregla gospodinja na kretnja ima v vidiku samo eno nesnažni mizi, v nesnažni posodi; — in to je letošnje november-in z umazanimi rokami. Psi in ske volitve. Trumanov predlog mačke ne spadajo v sobe, kjer za štirideset dolarjev znižanja snaga. Zelo neugodno pa se bo mo počutili v veliki bogati hiši, kjer pljujejo po tleh, kjer so veže, sobe in dvorišča polna odpadkov. Se tako skromna jed ima veliko prijateljev. Letošnjo jesen bo ponovno imelo veliko jubilejno predstavo. Več o tem se ho še pisalo. V petek devetega i januarja sem bil povabljen, da spregovorim par besed na sfeji "Naprednih Slovenk". Bil sem v resnici iznenaden, ko sem opazil veliko število žensk, katere so bile prisotne na seji. Da. kaj takega smo že davno rabili v naši naselbini. Taki močni napredni ženski klubi lahko igrajo silno važno vlogo v vsaki slovenski naselbini, in to še posebno danes, ko val reakcije dnevno raste. Želeti je, da se klubi "Naprednih Slovenk" razširijo v vse naše slovenske naselbine. Članicam čikaških "Naprednih Slovenk" se pa zahvaljujem za povabilo. Proletarec O tem predmetu bomo več govorili prihodnjič. Sedaj omenim samo, da je potreba nujna, ter vsaka naročnina in vsak dolar podpore je zelo potreben. Poleg tako okužijp. Bela as prenaša z uje-dom povzročitelje pegastega lega rja. Bolha prenaša kugo in tudi drug mrčes, ki je vedno znak nesnage, je vzrok raznim obolenjem. Nabolj navadno in tudi najbolj razširjeno kožno bolezen naseljih pa so bolezni, zlasti še garje —- povzroča srbeč, ki se nalezljive bolezni, vsakdanji pojav. Silno težavna je bila v prej- zarije v človekovo kožo, leže tam jajčeca in se dalje plodi. Z šnjih časih borba proti raznim nesnago se garje izredno lahko nalezljivim boleznim, v zane-1 prenašajo od človeka na človeka marjenih krajih, četudi prebivalstvo ni bilo siromašno. Težko je bilo dopovedati zaslep-ljencem, da epidemija griže ali trebušnega legarja ni božja kazen, ampak posledica nesnage in nepoučenosti. V nekem kraju je mati posodo z izločki za grižo obolele hčerke, takoj po mojem odhodu izlila v potok, iz katerega so prebivalci dotične vasi zajemali vodo za pitje in za kuho. ali pa tudi s psa ali tudi z mačke na človeka. Garjev pomeni toliko kot nesnažen. V družini, kjer so se pojavile garje, se morajo vsi oboleli istočasno in temeljito zdraviti, ker sicer je zdravljenje brez smisla, ker se ozdravljeni lahko takoj zopet okuži. Kjer se redno umivajo in ne štedijo mila in vode, se garje ne bodo pojavile. Upam, da ste iz navedenih In v 14 dneh so iz dotične hiše primerov prav vsi spoznali, ka _ j _ ....._i ko važna je snaga za naše zdrav- je. Naša ljudska oblast skrbi, da odnesli 3 mrliče, umrle za grižo. Že dolgo vemo, da so nesnaga in nepoučenost ljudstva povod skoraj vsem nalezljivim boleznim, zlasti še griži, trebušnemu legarju. pegastemu legarju in jetiki. Razen omenjenih pa so tudi garje, grinte, gnojni k bil v sedlu — in nI bilo več Rooaevel-tovega liberalizma. Danes zvoniti po toči je prepozno. Sredi tega političnega šuma in ropota je naznanil svojo predsedniško kandidaturo v novi progresivni politični stranki bivši ameriški podpredsednik Henry Wallace. V reviji "New Republic" je pod naslovom "Stand up and be counted", naznanil svoj program in svoj credo ter absolutno nujnost takojšnje akcije. V bojevitih besedah je orisal nevarnost, katera preti ne samo Zedinjenim državam ampak vsemu svetu. Nevarnost depresije in še večja nevarnost gotove vojne, katera more prinesti konec tega kar imenujemo civilizacijo — ne kaže drugega kot podvzeti korake, kateri edini peljejo v mir. V tem precej dolgem članku, katerega naj bi prečital vsak ameriški delavec in delavka in še posebno matere in očetje, kateri bodo ponovno klicani za oddajo svojih sinov v vojno, katere noče nihče iz-vzemši peščice vojnttl hujska-čev, je orisano vse kaj preti od obeh strani političnih strank, katerih zunanji program je Neki letalec je moral zasilno pristati na neznanem otoku v Tihem morju. Tamkajšnje lju-dožrsko pleme ga je povabilo na kosilo. Letalec se je začel pogovarjati s poglavarjem, ki je gladko govoril angleški. "Veste,'' se mu je pohvalil poglavar, "dve leti sem študiral na oksfordski univerzi." "Pa ... pa vseeno še vedno jeste človeško meso?" se Je čudil letalec. "Da... toda sedaj rabim nož in vilice." MARKO JE VIDEL Vrnil se je domov iz Grčije ameriški vojak, pa so ga izpra-sevali, kakšna je ta dežela. Io jim je dejal: "Mesta imajo tam zelo lepa In starinska, hribovja pa sem si le bežno in od daleč Utegnil ogledati." odpravit* deficit, kateri je nastal v tiskarni radi vedno večjih stroškov. Potrebna bo torej kampanja za naročnike ter kampanja za odpravo dolga v tiskarni. Naši stari prijatelji Proletarca so še vedno ob vsaki krizi pristopili v pomoč, radi tega smo tudi danes brez strahu. BOJ je bil vedno naše geslo — in danes je bolj potreben kot kdaj prej v zgodovini pospešiti napore za ohranitev našegh lista. Mi bomo storili svojo dolžnost. Družinski koledar Naš koledar je v razprodaji. V kolikor Sem imel prilike ga pregled te krasne knjige — je lepši in bogatejši kot kdaj prej. Ima domače sotrudnike, med katerimi prvačita Etbin Kristan ter Tone Garden. Zelo bogato so zastopani pisatelji iz Slovenije. Papir, ilustracije ter tisk so zelo lični. Rojaki, posežite po njem predno bo razprodan. ROMANTIKA Sprehajala sta se po gozdu. Gospodična Ema in gospod Rado. In ona je vzdihnila: "Ah, kako romantično, gospod Rado! Poglejte ta stoletni hrast! Bog ve, kaj bi nama povedal, če bi znal govoriti." In Rado je dejal smehljaje: "Ce bi znal ta stoletni hrast govoriti, gospodična Ema, bi nama verjetno zašepe-tal: "Oprostite, jaz nisem hrast, ampak čisto navaden kostanj." Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! Tole mi ne gre v glavo ? Henry Wallace Skoro gotovo bo vsakemu radi kalcu, kateri bo izrekel dobro besedo temu človeku, nadeta komunistična odeja. Jaz kot socialist vem, da Henry Wallace ni ne revolucionar in ne socialist. Henry Wallace je veren človek buržvaznega mišljenja. On nI ne socialist in ne prekucuh. On veruje v zemljo, v žito, v vse kar raste. Gotovi ljudje in to tudi tisti, kateri bi morali bolje vedeti, ga imenujejo nepraktičnega sanjača in idealista. Mogoče. Ali vsi njegovi govori ter vse njegovo delo dosedaj kaže, da je bil skoro vedno v pravem. Naj ga meščansko časopisje in reakcionarna propaganda še tako smeši — takozvani 'mali človek' bo z njim — zato ker je za mir, zato ker je proti monopolskim izkoriščevalcem, ter zato, ker je Kako to, da še vedno nekaj on edini, kateri ima program za ukosvanik naprednih ljudi trdi, trajni mir. da se gre naši vladi v Grčiji in Na žalost, mi ameriški dela v- drugod v Sredozemlju za dento-ci nimamo ne programa In ne kracijd in sa neodvisnost malih svoje stranke. Tisto, kar je osta- držav, ne pa sa oljna ležišča, to lo od nekdaj bojevite socialisti- mi nikakor ne gre v glave! PRIPOVEDNI DEL VLADIMIR NAZOR: NOVELE VODA (Nadaljevanje.) nila. Roke je iztegnila proti dol- 2enske so se bile zbrale okrog 8inu-suhljatega, bledoličnega dekle- — Vzemi me s seboj, Ive! ta, ki je ležala vznak na tleh.! Svojo prežilko bom zalila. Svoje Poskušale so jo dvigniti, prije- JaKnje napojila. sli vrata, zamahovali s kolom, da bi udarili. — Ušel nam bo. Obkolite hišo! In kar po njem! — Voda! Voda! V vodnjaku jo ima. V kuhinji. Vsi so pritiskali na vrata, samo star berač je stal ob strani. Naslanjal se je na palico, strmel s široko odprtimi, motnimi očmi v nemirno mravljišče in vpil: — Njihovo vodo bom spre- j menil v kri. Mesto dežja bom | majoč jo od zadaj izpod pazduh, — Vzemi me s seboj! Vzemi poslal točo nadnje, živ ogenj nad toda dekle je bilo trdo ko klada, me! — je nastalo vpitje. 1 njihovo deželo." Da ni prišel moj oče, bi bili naskočili. Njegovo obnašanje, kretnja, s katero je zadržal prvi udarec kola po vratih, sta pomirila množico. , _ — Ljudje, — je dejal.—Nadin takoj bi ga bile prinesle, zornik je streijal v zrak, zato da 1 tedaj zagrmel z višine bi vas malo ostrašil. Ce pa je kaj vode notri, potem bo vaša. — Je. Je. — Toliko bolje, Kaj ni lepše sprejeti kakor pa vzeti? Ali ni tudi laže? — Tako je! Tako je! Toda ta človek ... — 2 njim bomo lahko. Martin! Martin! Nadzornik se je zopet prika-| zal. — Martin, meni boš odprl. Košče se je močno uprl v vrata Konšiljerovega dvorišča, toda zastonj. —- Kol! Tistega tamle! Sem ga prinesite! {tukaj počakali. — Bomo! Bomo! — Liva! Liva! Kaj me ne slišiš? — Sama kost in koža je je, pa je težka, ko da je železna. In kako mrzla je! Toda Levija je postajala vedno bolj trda. Gledala je predse da ni z napol priprtimi očmi; premi-1 glas: kala je ustnice, ko da jeclja. — Ženske, proč! — Pustite jo v miru. Vem, Na dvoriščni ograji je stal mo-kaj ji je. Takoj bo minilo. Kar in gledal množico, na lepem. Bn je Konšiljerov nadzornik, In dekle je zares kar samo se- težak iz Malega sela. dlo; čudno se je zasmejalo, zah\- | Toda ravno ta čiOVek ni bil hitalo. sposoben, da bi pomiril vihar, — Svetnica je, svetnica. Sa- & se je začel dvigati v prsih žej-mo pri miru jo pustite! j njh in lačnih žensk, izmučenih Livija se je ozirala okrog se- od dolgega čakanja, ki se jih je be, suhljate roke je držala pre- loteval strah, da ne bodo niče-, . , , križane na prsih, ki so ji jih raz- sar dočakale. Kar nič rade ga "f^0™* £ galile. da bi ji odleglo. Iztego- niso imele, ker je bil za njih tu- Obotavljal se je. Naenkrat pa je vala je vrat, visok in tenak, ko jec; sovražile so ga pa zato, k^r{deJal- u golovrata ptička; krivenčila je je bil zelo oster z ženami iz Ve- — J*°Am ™V^T usta in izrivala iz sebe globoke lega, če jih je ujel na gospodar ~ Nlč ne skrbu Mlrno Dodo vzdihe, o katerih nisi vedel, ali jevem posestvu, se porajajo iz muk ali olajšanja, j — Ti sito, hudoba! Obraz ji je postajal nekam jas- Izprsil se je in znova za vpil: nejši in lepši. ! — Umaknite se, ženske! — Svetnica! Takoj jo boste —Kol! Kol! — se je zopet slišale. oglasil Košče, njegovi tovariši Ona pa se je smeijala, gledala pa so ga že dvignili s tal. proti nebu, govorila v nekaki Nadzorniku je potemnel zanesenosti: obraz. — Oblak, dva! ... Beli oblak — Stoj če ne ... bom streljal! naše sreče; 'črni oblak naše ža- — Hi! Puško si pustil doma losti... Iz prvega rože; iz dru-,. • • pod posteljo, gega solze... Iz nedrij nam bo Iztegnil je roko; od nekod je ~ ~ privlekel puško. — Hu! Hu! — se je razlegel še glasnejši klic. Kljubovanje in sovraštvo sta bila že razvnela žene. Niti ena se ni genila. Roke so uprle v boke in s visoko dvignenimi glasovi kričale na nadzornika. — Nič smodnika ni v nji, kakor ni nič duše v tebi! — Prazna je, kakor buča na tvojih ramenih! Nadzornik je dvignil puško in sprožil visoko v zrak. Po vsej dragi je zabobnelo. Iz vseh kotov pristanišča, posebej iz uličice pred našo hišo. so - V RUSIJI PRAZNUJEJO PRAVOSLAVNI BOŽIČ še vedno po starem koledarju, torej po našem v januarju. Iz Moskve so ameriški korespondent! poročali, da so bile rerkve tam na njihen pravoslavni božič tudi letos napolnjene, a ne toliko kakoV lansko leto. Proslava združitve našega zadružništva Waukegan, Ul. — Priprave za "Proslavo združitve" No. Chicago konsumne zadruge s Co-op Trading družbo, katera se bo vršila v Slovenskem narodnem domu v soboto dne 24. januarja so v polnem razmahu. Odbor se je potrudil preskrbeti slav-nosti primeren program, ki bo ostal rojakom v prijetnem spominu tudi v bodočnosti. Program bo otvorjen s koncertno točko, točno ob 7:30 zve ier, nakar bo sledila poročna slavnost. Nevesta, ki bo predstavljala No. Chicago zadrugo je bo poročila z ženinom, ki bo predstavljal Co-op Trading družbo. Priče poroki bodo predstav-liki raznih organizacij, med njimi predstavnice društva št. 119 SNPJ, katere so pred skoro 28 leti sprožile idejo ustanovitve Slovenske zadruge v No. Chi cagu. Ker je ta slavnost pomen Trst, zadnjemu dopisu iz Trbovelj želim dodati, • da večina tamkajšnjih rudarjev zasluži pod 10,-000 dinarjev mesečno. Od rudarjeve plače seveda odtrgajo 7.3'i za socialno zavarovanje: za pokojnino, bolnišnico, zdravila in zdravnika, za časa bolezni ali poškodbe pa dobi polno plačo. Delodajalec (v tem slučaju država) da 20.7' i od plače v iste svrhe. Vse skupaj je seveda državna institucija. Kakor mnogo drugih zakonov, ki so jih že spremenili, nameravajo spreme-In oče je kmalu potem sam niti tudi ta zakon tako, da dr- PISMO IZ TRBOVELJ Pile PAUL BERGER 10. jan. — K mojemu trafik je več, v njih pa delajo le državni uslužbenci z določeno plačo. Ker cigaret primanjkuje, je vsak kadilec vpisan pri svojem trafikantu, tako da vsak dobi svoj odmerek cigaret. ' Brivcev je še precej, ki se bra- začelo teči; na čelo nam bo ka-palo... — Svetnica! Svetnica! — Kako lepa je zdaj! — Kaj še vidiš, Uvk? Hotela je vstati. Iztegovala je vrat, dvigala glavo, odpirala usta. Vsaka mišica njenega telesa je podrgetavala. — Vidim ga! Vidim... K nam prihaja. Voda mU sega do kolen. Vodo zajema. Škropi nas. Zaliva nas kakor rože. In povsod diši po dežju_____Dvignite me! Ko so jo dvignile, je kriknila v nenadnem strahu. Obraz se ji je skrivenčil. —- Kri! Kri! Otroka so zikja-li. Dajte vode! Prinesite vode! In začela je drgetati. — To je vročica, ki jo povzroča žeja. — Vode Vode! — Gorje nam in njej! Niti kapljice vode nimamo. Tisti trenutek je planil Košče pred dvoriščna vrata. — To je voda, — je dejal. — Kje pa? — V tej hiši. V vodnjaku v kuhinji. Nastal je hrup. Ko da se je tudi svetnica ob tej vesti iztrez- stekli ljudje na obrežje. Vsi so jo mahnili naravnost na dvorišče. — Konšiljerjev nadzor nik strelja v ženske! Konšiljerjev nadzornik strelja v ženske! — so zagnali krik Košče in njegovi tovariši. Moški so začeli pobirati .kamenje in ga — ne da bi koga vprašali, kaj se je prav za prav prijetilo — že od daleč začeli metati na nadzornika. Umaknil se je za ograjo, toda ogenj je bil že v strehi. Moški so kar naprej metali kamenje, tre- stopil na dvorišče. Ko se je vrnil, je dejal: — Nadzornik bo odvedel v kuhinjo tri najstarejše izmed vas. da se »prepričate, ali ima vode. Trije so vstopili in odšli z nadzornikom po stopnicah navzgor. Slišati je bilo, kako se odpirajo hišna vrata. — Tako je prav in pošteno, gospod. Ladje ni.. Nič več ne moremo čakati. Pred nočjo moramo biti doma. Zdaj je vse žej-no in lačno... bolj kakor prej. In ženske so zopet tiščale proti vratom, v rokah so nosile svoje posoda. Tudi prerivale so se že, v strahu, da zadnje ne bi ostale brez vode. Zdaj so govorile o nadzorniku in njegovi puški le v smehu in šalL Prerok je nekaj mrmral o ognju, toči in poplavi, svetnica Liva, ki jo je znova prijelo, pa je grulila ko golobica. v Starci so se vrnili. Dejali so: — Nič ni. Niti kapljice. žava ne bo prekladala denarja iz enega žepa v drugega. Poleg ljiva tudi za širšo javnost, sta bila kot priči povabljena tudi župan mesta So. Chicaga in poset. Waukegana. Slavnostni govornik bo Jerry Voorhis, ekzekutivni tajnik zadružne lige, nekdanji kongres-nik iz Californije, pisatelj in na-prednjak. Vsi, ki so Voorhisa že slišali pravijo, da te prilike zopet komaj čakajo in so uverjeni, nijo vstopiti v mestno služboj da ga bodo vsi navzoči odobra-, - . , ln nh ker jim tolj ugaja biti svoj go- vali S kratkim govorom vas bo> sva potovali v to deželo. Oh, J J K J J * ......dobro vam znani se spomnim na ona leta ka- rojak Math. Ogrin, dolgoletni *<> prijazni občutki ^ *klejo! poslovodja zadruge. Matija je vi J« sem bila tedaj stara 31 let, zadrugi zelo veliko delal, pa vsled zaposljenosti zelo malo govoril. On vam bo sedaj lahko marsikaj zanimivega povedal, saj njemu je zadružni živelj znan do korenin. Program bo zaključen ob 9. mrs. Angela Kos, katera je svo-ječasno živela na Elyju, in pri kateri sem imela svoje 'jerper-ge" skozi šest tednov mojega bi- -vanja v omenjeni slovenski naselbini. Rock Springs je prijazno mesto in visoko nad morsko gladino, katerega večkrat objamejo peščeni viharji in kjer si rojaki služijo kruh s kopanjem premoga. Imajo tudi svoje domače shajališče Narodni dom, kateri jim služi v razne dobre namene, posebno pa v vsestranske društvene potrebe. Naslednjo soboto zvečer po mojem prihodu, se je v Narodnem domu vršila vinska trgatev, na katero sem bila tudi jaz povabljena. Bila je izredno velika udeležba mladine in tudi starejših ljudi. Ob omenjeni priliki sem se seznanila s številnimi našimi rojak in rojakinjami, kakor tudi znanci, s katerimi sem "kramljala" pred kakšnimi šestimi leti, ko sem bila zadnjič v omenjenem mestu. Rock Springs vedna rada ob-iščem. To je bil že moj tretji Prijetno je bilo ponovno stisniti roke tamošnjim prijaznim z rančem. Njih velikodušnost mi ostane v trajnem spominu. Omeniti želim, da tam živi tudi moja stara znanka in prijateljica mrs. Kržišnik, ki je sedaj lastnica hotela. Z njo sem se seznanila na ladji le}a 1901, spodar. Gostiln je tudi vedno pozdravil tudi^dobro vam znani manj v privatnih rokah. Sicer jih nihče ne sili, da bi morali oddati gostilne mestnemu ljudskemu odboru, ampak imajo le gotove odmerke pijače. Kadar zmanjka pijače, tedaj privatni gostilničarji enostavno zapro za par dni gostilne. Drugi si pa pomagajo s tem, da vina ali žganja tega .odtrgajo rudarju 20% žalne prodajajo, če ga hoče odje- urj s svatbeno koračnico, nakar . m i • j _I____1 ' M«1IUI nAoti /Inmntr ^ _1__III nlar l/o_ pristopajte k slovenski narodni podporni jedn0ti USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 66 naročite si dnevnik PROSVETA 99 m Naročnina sa Zdrušene države (Isvsemšl Chicaga) In Kanado J fl.SO na leto; $4.W aa pal leta; |t.M sa četrt leta; sa Chicago in • Cook Co., IS.5S sa celo lete; $4.75 sa pal leta; sa laosemstvo fll. Naslov za liti in tajništvo je: 2657 south lawndale avenue chicago 23, illinois Izvoz avtomobilov iz ČSR Državno podjetje "Tatra" je letos podvojilo izvoz svojih avtomobilov tako, da je od januarja do konca julija izvozilo tretjino svoje proizvodnje. Na prvem mestu se izvaža osebni av tomobil tip Tatra 57b. Zelo priljubljen je v inozemstvu earod-namični osebni avtobil tip Tatra 8. in v velikem številu se izvažajo tudi tovorni avtomobili. Največ avtomobilov znamke Tatra se izvaža v Madžarsko, nato v Holandijo, Dansko, Jugoslavijo, Švico in Island. Avtomobili znamke Tatra se izvažajo tudi v Brazil jo, Urugvaj, Palestino in Turčijo. Tudi v ameriški oblasti Nemčije vlada veliko zanimanje za avtomobile Tatra in pred nedavnim so imeli ameriški strokovnjaki pogajanja z zastopniki podjetja Tatra v Pragi glede prodaje licence za proizvodnjo earodinamičnega avtomobila v Z. D. A. davek, ki deluje skoraj enako kot ameriški. Cim večja je njegova družina, tem manj plača; naobratno pa dobi še posebno iz-jemščino po 175 dinarjev mesečno za vsakega otroka do 18. lesU starosti in za vsakega dijaka do 27. leta starosti. V oktobru je vsak rudar dobil brezplačno 2 kg slanine, 6 kg enotne moke in 6 kg jabolk. Udarniki so tisti rudarji, ki prekoračijo določeno normo. Pa ne samo enkrat, pač pa morajo pro-ducirati skoraj vedno nad normo. Kadar je rudar proglašen sa udarnika, dobi gotove predpra-vice. Na primer v Zasavskem magazinu, kakor se sedaj imenujejo njihove trgovine, katerih imajo okrog osem, je blago ali čevlji označeno z znižano ceno le za udarnike. V Trbovljah so sedaj štiri vrste prodajaln. Kot jte omenjeno imajo osem trgovin, ki jih obratuje zasavski revir. Od teh je glavna zaloga na Vodi, znana pod imenom Bridenblade. Iz tega magazina zalagajo trgovine po Trbovljah, v Hrastniku in Zagorju. Poleg teh so državne in mestne trgovine. Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, katero je moj pokojni oče začel pred 70 leti. je sedaj državna grocerija. Ker žena mojega pokojnega nečaka ni imela kaj prodajati razen par kopit, je bila prisiljena trgovino po 70 letih obstoja zapreti in je šla delat v premogovniški urad. Ne^ rodna stvar pri tem je, ker si rudar ne more več svojih čevljev popraviti niti enega žeblja za* biti v pete, ker nihče žebljev ne prodaja. V Trbovljah imajo dve čev-ljarni, ki preskrbujejo prebivalce z obuvalom. V eni popravljajo stare in izdelujejo nove čevlje, v drugi pa popravljajo čevlje samo za rudarje. Ti dve čev-ljarni obratuje Mestni ljudski odbor (MLO). Te delavnice pa malec nesti domov. Ker primanjkuje stanovanj, medtem ko se vrača vedno več izseljencev iz Nemčije in Francije, vzamejo oblasti sobe tam, kjer so in to največ gostilniških sob. Vzamejo eno in puste eno, ali pa vzamejo obe, pijača pa se potem toči le v kuhinji. Vse to je seveda le začasno, dokler ne Zgradijo bolj udobna stanovanja. Vsi uposlenci MLO-ja v briv-nicah, krojačnicah, mlekarnah, čevljarji in natakarice ter kuharice delajo 8 ur dnevno, kar je seveda dobro, ker zaslužijo sedaj več kot prejšnja leta ob 12-urnem delavniku. Vsakdo pa opazi, bodisi turist, tujec ali domačin, da gostoljubnosti ni prav nobene v gostilnah MLO. Za slabo postrežbo imajo sicer pritožbeno knjigo na razpolago, toda za negostoljubnost ni medicine! Ko so Nemci vdrli v Jugoslavijo, so vzeli po 20 dinarjev za eno njihovo marko. Nova Jugoslavija pa je dala 60 para za eno i marko. Tako so človeka, ki je do delnice članov No. Chicago prihranil par grošev, dvakrat j zadruge zamenjane za enako "rezirali" vrednost v Co-op Trading delni- pekeV Je rekel cah To ie d6lar za dolar' ali bo sledil ženitovanjski ples, katerega se boste gotovo vsi navzoči udeležili. V spodnjih prostorih doma se bo med 9. in 11. uro servirala svatovska večerja. Vstopnina za program, ples in večerjo bo samo 60c. Vstopnice se dobe v pred proda j i v zadružnih trgovinah in pri članih pripravljalnega odbora. Na slavnost ste vabljeni vsi, ki vas ta svatba zanima. Za program in ples bo igrala znana Perushova godba iz Jo-lie ta, katera igra za gramofonske plošče "Rondo Records" in na jolietski'radio postaji ob nedeljah popoldne od 4.-4:30 ure. Popoldne, na dan proslave bo godba igrala ob 3:30 uri v prostorih "Co-op Services" na Mc-Alister ulici, kjer bo producirala program za gramofonske plošče. Iz urada fo-op Trading družbe mi je poročano, da je bilo poročilo, ki je bilo nedavno natisnjeno v lokalnem listu pomot-no in da naj članstvo še enkrat v slovenščini zagotovim, da bo- mrs. Kržišnik pa 14 let, obe nadebudni ter iskajoči sreče v tej t deželi, ki je tedajne čase marsikomu obljubljala boljšo bodočnost. Nekateri so jo kajpada dosegli, drugi pa so se razočarani izgubili v morju tujine. V času mojega bivanja v omenjenem mestu, sta me vljudni rojakinji mrs. Kržišnik in mrs. Kos, kl je sestra mrs. Kržišnik, večkrat povabili na razne zabave, obiske, kakor tudi avtne izlete. Rock Springs in prijazni ljudje mi ostanejo za vedno v spominu. Hvala vsem skupaj! Frances Seliškar. Zanimivo številke o požarih in škodi ' V 40 letih — od 1907 naprej, so požari v tej deželi povzročili $14,900,500,000 škode in nad 405,000 življenj je bilo izgubljenih v njih. Pišite po novo knjigo "Sle-vensko-ameriška kuharica" ▼ Proletarčevo knjigarno. $5.00. Naročite si jo še dana«. Gledališka knjiinica Moskovska gledališka biblio-1 ne prodajajo čevljev, niti se ni- teka, ki fc bila ustanovljena pred dvema letoma, razpolaga z 75 tisoč dramatičnimi deli, 1500 gledališkimi revijami, 55 tisoč risbami in skicami in 150 tisoč časopisnimi izrezki. Med starejšimi dokumenti je mnogo ruskih gledaliških del iz 19. in 20. stoletja. Livarna "Litostroj" v Ljubljani v polnem obratu V jeseni lansko leto je bila v Ljubljani velika slavnost, ko je začela obratovati velika nova tovarna, ki je ena najmodernejših za izdelovanje hidravličnih stiskalnic v Evropi. Izgradnja tovarne pomeni veliko pridobitev za jugoslovansko gospodarstvo. . Poleg tovarne gradijo industrijsko šolo, delavsko mesto s 1600 stanovanji, sindikalni dom in velik park. hče ne upa žeblja darovati, kajti tudi žebljev primanjkuje. Žeblji so ročno kovani in pridejo iz Krope na Gorenjskem. Vsa znamenja kažejo, da bodo prisiljeni žeblje sami izdelovati v centralni trboveljski delavnici. Kakor čevljarne, tako obratuje MLD tudi krojačnice, briv- nice, mlekarne itd. Tobačnih ----- ■ — ■ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and 8URGVON 3724 WEST SSth 8TR88T Tel. Crawford Uit OFFICE HOURS: 1:30 ta 4 P. M. (Except Wed., Sat. and 8un.) S:SS to S:SS P. M. (Except Wed., Sat. and 8un.) ttl9 8o. Rldaeway Ave. Tel. Crawford S44% If aa answer — Call A matin SIM "Vojna je peKe^ je ameriški general Sherman, ki je imel z njo skušnje v veliki civilni vojni, ki se je bila med severom in jugom v letih 1861-65. Fant se ni motil, kajti posledice vsake vojne se dolgo poznajo. Bankovci po 10 dinarjev se po domače imenujejo "kovači," po 1000 dinarjev pa "jurji." En deciliter je "cukančič," dva litra pa "Štefan" in pet litrov je pa "urban." . Plakat na neki hiši v Trbovljah se glasi: .Zdaj vsakdo svoje sreče je .... kovač, če delaš pridno, nisi več berač; kot državljan enakovreden, sa obnovo tudi si potreben. " Iskren pozdrav vsem čitate-ljem Proletarca! vsako delnico v vrednosti- $15 boste prejeli dve in pol delnice od Co-op Trading, katerih vrednost je $10 vsaka. Tako je bilo sklenjeno v združitveni pogodbi. Za pripravljalni odbor. Albina L. Furlan. Ko Vas ZAPEKA Naredi NERVOZNE KOT MAČKO Dobite takojšnjo olajšalno pomoč s TRINER J EVIM GRENKIM VINOM PLUS ... dodatna pomoč > velikih količinah važnega Vitamina B 1. Na tisoče slovenskih družin rabi to nad 60 let. V ROCK SPRINGSU Ely, Minn. — Dne 9. oktobra 1947. sta me hčeri Alice in Kristina odpeljali na postajo železnice Great Northern v Duluth, od koder sem se odpeljala proti daljnemu zapadu, v Rock Springs, Wyo., kamor sem srečno dospela 11. oktobra ob 1:15 url. Na postaji me je čakala moja stara znanka in prijateljica e » » $ HVIM MM $ • M M • M MS M M»»M»MMM>mmmmmi TRINERJEVO G R L N K O VINO Obnovljeni poljski rudniki V Szklarachu v Južni Sleziji (Poljska) se delo na obnovi tamkajšnjih rudnikov in tovarn za nikel, ki so bile razrušene zaradi vojne, nadaljuje z velikim tempom. Z ponovno vpostavit-vijo nekaterih peči se bo dosegla proizvodnja 100 ton niklja mesečno. Ljubezen je globoka kakor morje. Cim več daje. tem voč premore.—Shakespeare. eeeeaeaeeeeeeeeeeeeeeaeee« j BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD Tal 20-3C1 484 Broad Straot JOHNSTOWN, PA. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL i Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno telefoni i canal 7172—7173 MMM»aMMMeMMMMaMMMMM»«tMMMMMMMa« ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MOHAWK «707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PaOLETAUr.c, January 21. 194« AMERIŠKO LJUDSTVO LETOS PRH) IZREDNO VAŽNIM VPRAŠANJEM F. A. VIDER, predsednik SANSa Letošnje leto zna biti za to deželo in narod eno najbolj značilnih v njeni zgodovini, v katerem se lahko odloči usoda začetku konca tiste Amerike, katero je svet poznal eno in pol stoletja. Ako bo ameriški narod zapopadcl važnost odločilnega momenta ter krenil v pravo smer, ako bo imel dovolj poguma in odločnosti, da se zoper-stavi vsakim grožnjam in plazenju od strani onih, ki pehajo deželo v gospodarski prepad ter vojno, tedaj je upanje, da se zopet uspostavi red in stabilnost v deželi, v nasprotnem je pa katastrofa neizogibna. V tem letu se vršijo splošne volitve, pri katerih bomo po več letih volilci zopet imeli priliko za izbirati med tremi predsedniškimi kandidati. Republikanska stranka je stranka velebiznisa, bankirjev, kakor tudi vneta zagovornica "privatnega lastništva", katerega pridno ščiti z vsemi sredstvi, ki so j f na razpolago, tu in v tujini. Njeni voditelji so skrajni reakcionarji, kateri so pripravljeni zanetiti nov vojni požar v obrambi privatnega kapitalizma. Politična stranka demokratov, dasi tudi zagovornica privatnega "enterprajza", se je smatrala kot predstavnica srednjega sloja, toda pod liberalnim vodstvom pokojnega predsednika Franklina D. Roosevelta je šla stopnjo dalje in večkrat podprla upravičene zahteve delovnega ljudstva, kakor tudi priznala pravico delavcem do strokovnega organiziranja. Toda po smrti demokrata Roosevelta je demokratska stranka izgubila ves svoj demokratični značaj; zlezla je pod odejo republikanske reakcije, kateri sedaj pridno sekundira v vseh njenih eks-tremnih akcijah zunanje, kot notranje politiki. Na Kitajskem in v Grčiji naša vlada protežira režima teme in korupcije, katerih se branijo vsi pošteni Grki, kakor Kitajci. Kljub številnim poročilom zanesljivih Amerikancev, ki so bili osebno v onem delu Kitajske, katera je pod vodstvom Ciang Kaiškove vlade in katerega so označili kot "despota", mu je naša vlada še vedno pripravljena sipati milijone denarja ameriškega ljudstva. Slične razmere kot na Kitajskem vladajo tudi v Grčiji, kljub temu je poleg obilnega denarja vlada zadnje čase poslala še številno bojno mornarico, da tam brani od grškega ljudstva obsovraženo in gnilo monarhijo. Posegli smo v notranje zadeve Francije in Italije, katero vmešavanje je bila posledica izključitev iz vladnega vodstva, potom demokratičnega procesa izvoljene komunistične poslance, kar ne more imeti dobrih posledic za našo bodočnost. 2uga-mo vsenaokrog onim, ki nam se ne uklonijo, z veliko pestjo in atomsko bombo, v isti sapi pa domačemu ljudstvu predsednik zatrjuje, da smo za mir. Kaj bi rekel kapitalistični svet, kaj naš kongres, ako bi se ob obrežju Centralne Amerike pojavilo rusko vojno brodovje, v Moskvi bi pa povedali, da je bilo brodovje poslano zato, da pazi na ondotno prebivalstvo, da ne bo volilo zagovornikov kapitalističnega sistema, si lahko mislimo, dasi bi bilo bistveno isto, kar smo storili mi, ko smo poslali vojno brodovje v Sredozemske vode, da tam vstrahuje-mo one, ki se borijo za svobodo in boljšo bodočnost. Kaj dela naša demokratična vlada doma!?? Pribežališče daje ljudem dvomljivih karakterjev in nasprotnikov tradicij ter demokratičnih idej te dežele, kakor-šne so si zamislili in zanje tudi borili očetje te republike. Preganjajo in celo prosekutirajo se državljani radi njihovih liberalnih mišljenj ali prepričanj; vladne službe se odpovedujejo uslužbencem, o katerih lojalnosti do ameriškega naroda ni bilo do sedanje dobe govora; mnoge se naziva s komunisti ali ruskimi sopotniki v namenu, da se jih ostraši in tako prisili spremeniti njihovo prepričanje. Posledice tega postopanja so že občutljive, da sosed šunta proti sosedu, delavec proti delavcu, domačin proti priseljencu itd. Kam bo deželo privedlo na ta način pod-žigano sovraštvo, ni pbsebno težko uganiti. Vse to vidijo pošteni in narod ljubeči ter progresivno orientirani Amerikanci, vsled česar si prizadevamo ob pravem času odvrniti gospodarski in narodni polom. Med temi zavednimi in dalekovidnimi državljani je tudi Henry A. Wallace, ki se je brez dvoma in po resnem premisleku odločil kandidirati za predsednika Zedinjenih držav na listi Progresivnih ameriških državljanov. Upoštevajoč sedanje razmere v deželi, kakor tudi vse okolščine, je treba priznati pogum možu, ki se je odločil za ta resni korak. Da ne bo njegovo stališče lahko, tega dejstvs se dobro zaveda, kar je priznal v svojem odločilnem govoru dne 20. decembra 1947, kateri govor je bil res zgodovinskega po- Vn^vSfSs o kraškem teranu ln o Kraševcih dijaštva. Krajevne uprave pa Pred kratkim je v Primorskem i movati na trgu kot edino le s te- očividno dosedaj niso napravile dnevniku župnik Virgil fcček na tega pritiska na vzgojne ustano- pisal o tem vprašanju lep članek ve in vse izgleda, da je način in z utemeljitvijo iz dosedanjih Rooseveltovega kolegija zaen- praktičnih izkušenj prišel do za- krat edino delujoč v kolikor se ključka* da bi moral kraški te- _ ITALIJANSKI REAKCIONARJI snova upajo, da bedo s pomočjo ameriškega kapitalizma ter Vatikaaa jesdili po Evropi in dobili nasaj svoj prejšnji del Afrike. dobro premisliti vsak volilec, posebno pa še matere in očetje, ki imate sinove ali hčere vojaških let, prej ko boste šli na volišče. Ako bo narod zavrgel letošnjo priliko in volil za kandidate republikanske-demokratske stranke, ki obe verujeta v mir potom težke "pesti", tedaj bo narod tudi sam odgovoren za vojno, ako jo omenjeni stranki, če prideta v vodstvo, provoci-rata. Vsak glas, ki ga bomo kot volilci oddali za novo PCA politično stranko na dan volitev, bo pomenil glas proti vojni, proti draginji, proti brezposelnosti, proti političnim in drugim šika-nam delavcev od strani vlade ali delodajalcev itd., ter končno proti vsi reakciji civilnega ali klerikalnega kova. Na omenjeni dan mora ameriško ljudstvo dvigniti tako močan glas, da ga sliši ves svet, glas protesta proti sedanji zavoženi zunanji politiki in domačim krivicam, da tako svetu pokažemo, da je večina te* ga naroda za spravo in mir, ter da le manjšina militaristov, im-perialistov in vojnih dobičkarjev podpihujejo na vojno. Sloga, mir in bratstvo z vsemi narodi, to naj bo naše geslo! SANS. Mi, kot Amerikanci slovanskega porekla, ne bomo izgubili ničesar, če se pridružimo PCA organizaciji in podpremo kandidaturo Wallacea, ker če bo progresivna stranka prejela mnogo glasov ob prihodnjih predsedniških volitvah, tedaj bo reakcija izgubila pogum za destruktivno nadaljevanje, mi in ameriški narod vobče bomo pa mnogo, mnogo pridobili. Strašiti nas ne sme nobena grožnja, obrekovanje ali intimidacija, pa naj pride od katerekoli strani, ker v konstitu-ciji te republike nam je garantirana politična svoboda. Za časa prve kakor tudi druge svetovne vojne, smo ameriški državljani slovenskega porekla doprinesli svoj pošten delež za dosego zmage te dežele in kot taki imamo ne le pravico, ampak tudi dolžnost govoriti o usodi njene bodočnosti. Kak da je bilo skimi muslimanskimi in prote- ^ ^ čeprBV ^ posebna komi- S2.756.16 $4,389 15 je veliko število bilo žrtev med-1 stantskimi predstavniki pri «ni: docnaia ^ se delitev po- _ _ l. _ j _ _ ------— — — —ma^ t + n 1 * _ 1 — i t.. .. a l i---*--i i j v ' ji« šiljk v Jugoslaviji pravično deli gotovo rajše odprl nebesa Titu Sprideni sir so nato dali tovarni kot pa Rozmanu. Tako so mi poza milo, skvarjeni sladkor pa to- trdili tudi ljudje v Pueblu, ko varni za pripravljanje živinske sem bil lanskega novembra med krme. V Grčiji je ameriško u-. njimi. pravno osebje in je odkrilo že Izdajalcem sv. Peter ne bo več takih "nesreč". A omenjajo ustrtzal, in to naj si pri A. D. JSZ, na £aten bodo važna poro-jih fc reporterjl. V kongresu ni- zapomnijo. John Sukle. , «la predvsem s seje SANSa k. hče ne kriči pri razdajanju ii-____ J« vrtita zadnjo soboto^ Na veža v Grtiji za "efficiency". A .. nji so b.l. tudi clam obrambne- če se bi take malomarnosti pri- Zbof Svobocfa Vofcl V f od^ora z* svob.odo tls,kra ~ pctile recimo v kaki "satelitki", | »j. ... M itorej. bo na teJ nasl ^ PreCej kot je Jugoslavija, to bi bilo vi- gfOOlteV SVO/fft VtSt gradiva, n«irnti Muh__V naipm mo- StU zbor. Proletarca so na nji zastopali IZDATKI: Najemnina urada .......................................................-............175.00 Razsvetljava in čiščenje .1..........................................-........................................4& Plača tajnika . ............................................................................................................................................104.00 lika ............................................................................................................................................323.60 ................................................................................................1 66 kazilnega gradiva, ki ga je pred Plača pomočni Poštnina seboj ne povezanosti med Italijani, Nemci in fanatičnimi katoliki, ki so zaključili postaviti korporativno katoliško državo po vzorcu Španije pod Francom, Italije pod Mussolinijem in Slovaške pod podrepnikom Hitlerja. Na svoji sodni obravnavi Stepinac ni zanikal resničnosti do- Telefon in telegrami .................................................................•............18.20 Uradne potrebščine ....................................................................................................................................................47.30 Izredna pomoč ....................................................,........*............................................44.13 Kongres za civilne svobodščine............................................................6 00 Naročnina ...................................................................................................................................................................................120° časniki ...............................................................................................2 30 Prispevki nabrani v podporo ZOJSA, New York, N. Y.............................177.75 Razno ..................................................................................-.......— _^ Skupni izdatki iz upravnega sklada.......................$ 916.82 Bilanca v banki dne 31. decembra 1947.....................$3,467.95 Bilanca ročne blagajne 31. decembra ........... 4.38 3,471.33 $4,389 15 SKLAD OTKOAKE BOLNIŠNICE Bilanca 31. oktobra 1947 $128,730 30 Prispevki v novembru 110° Prispevki v* decembru.........................................549.00 Obresti .......... ......................................... ttft.00 $129,915.30 Obljubljena vsoU (Pledges)................33,000.00 .$162,915.30 SKLAD ZA SVOBODNI TISK Bilanca v banki 31. oktobra 1947................$ 99.75 Podružnica št. 1, SANS, Detroit, Mich..................50,00 x Podružnica št. 2, SANS, Chicago, 111....................2.00 Padružnica št. 54, SANS, S. Chicago, 111..........16.00 Frances Babich, Detroit, Mich.....................................6 00 Skupaj Mirko G. Kuhel, tajnik. ................>,..$ 173.75 Vincent Cainkar, blagajnik. Vittorio Emanuele III bil jako bogat Bivši italijanski kralj Vittorio Emanuele III., ki je nedavno umrl v izgnanstvu v Egiptu, je stvu torej ne bo treba delati za vsakdanji kruh. Vdike držav«, majhno mesta Stlri države ameriške unije tri izmed njim velike po obsegu. ložila dr: sva—fotografije, lastnoročno podpisane dokumente in zaprisežene izjsve — temveč je zadržal svojo obrambo do zadnjega. Tedaj pa je skušal po-k«t£tl, da je ugovarjal prekrškom ter da je njegovo stališče bilo moralno nepregrešno, kajti delal je v interesu katoliške Hrvaške proti ogrožanju komunizma. Morda je važno omeniti, da jugoslovanska vlada nI podvaaia legalnih korakov proti Stepincu do fest mesecev po končani svetovni vojni. Namesto tega In kar se je hotela izogniti obravnave, je zahtevala, da Vatikan nadškofa premesti. Maršal Tito nam je-povedal, da je osebno prosil za to papeževega legata škofa Hurleyja iz St. Augustina, Fla., ameriškega državljana, ki zastopa pa peško državo v prestolnem mizi. Tu v Ameriki bi nekaj ta kega bila že velika pridobitev, t ^dobro^avlja. Na Balkanu pa je to nekaj, ki se „ ,, : --------------— dogodi enkrst v tisoč letih. I - ... h. V Jugoslaviji je danes resni- OS IZ ZOpOOO čna enakopravnost vere v očeh Paonia, Colo. — Včeraj sem postave in predstavlja začetek se Srečal v tej naselbini z vozni-prave tolerance. kom, ki je odhajal v 10 milj od- Seveda le dve leti in pol po dal jeni Somerset. "Smem prise-strašni vojni se še vedno dobe sti," sem ga vprašal. Dovolil napetosti, ki imajo biti razreše- mi je. ne, in tu in tam obstoja možnost Ko sva dospela na cilj, sem __* " ImHI ^ .Trw> Cnni. flllClllCflCI USTOIIOVa v ta namen ga Vabimo vsled tega vse naše prejšnje pevce ter pevke, da nam pomagajo v tej akciji. Da-, ____ Ije. dase nam pridruži mladina, frug ^drugim,^da bomo vjem nekaj drugih. Pridite, da izveste, kako stoje naše stvari. In ^>delujmo vsi sa izbruh sile, kakor se je do- ustavil pri prijatelju Joe Suni-gajalo v mladih Združenih drža- j chu. Njegova žena je hči Antona Sejo v ta namen bomo imeli 30. jan. v SND, John R. Rd. Rcnry Retsel, 1523 C. 8 Mile Rd., Hazel Park, Mich. letu uspevali še boljše smo lani. — P. O. Jezo Kitajcev nad dnimi silami JSLA najboljša naša ^T-' $ ~ Ii___* ' ..1_____ vzlic mihni pomoči (Nadaljevanje s I. strani.) Chicago.—Jugoslovansko hra-1 ta način ne bo prijateljstva. Več vah napr&m torjjski duhovščini Penkota, to je iz kraja od kjer nilno in posojilno društvo bo le- sreče imajo Um Zed. države, to-in pripadnikom anglikanske cer- ^ Kamelovi fantje. Govore le- tos izplačalo znova po 3 odstot- da med mladino so tudi obsov-kve po ameriški revoluciji. To- po slovenščino, kakor da so vče- ke dividend. To je kajne znatno | ražene, ker je nacionalistična, da osnovni vzorci se zde zdravi in zgleda, da *o vrata odprta takemu verskemu miru, kakršnega v preteklosti Balkan fte nikoli posnal ni. Zgleda da je večina posvetnih ljudi in duhovščine razen starih nespravljivcev in tistih, ki so naravnost pod inozemsko direktivo, odloČila pomagati graditi zedinjen povojni narod brez zu-nanjega vmešavanja, političnega ali klerikalnega, in s polno notranjo svobodo na podlagi zakonite enakopravnosti. Protestantski pastorji, s katerimi smo govorili, so naravnost povedali, da imajo sedaj saščito, ki Je po- raj prišli iz starega kraja, a ro- več kot pa plačajo banke. In več jeni so v Somersetu. kot donašajo bondi kakršnekoli Navijali smo gramofon in peli sorte, lepe slovenske pesmi. Sunich pa Ako imate kaj prihrankov, nas Je postregel s kalifornijskim vložite jih v to društvo. Njegov vinom ln z večerjo. Hvala mu! urad je 2610 S. Lawdale Ave., mestu Jugoslavije. Ko .potem prej ni*> mogli uživati kot maj- zapustil milfjonsko imovino. V. 0 nobe velikega me_ angleških bankah je zapustil ^ J^.^ nj*v<1^fl mMta so šest milijonov dolarjev vrednosti bondov, ki si jih je nakupil na stroške italijanskega naroda in z zavezniškimi podkupninami v prvi svetovni vojni, zato da je spravil Italijo v vojno proti Av-stro-Ogrski in Nemčiji, s katerima je bil v zavezništvu. Visoke vloge je nedvomno zapustil tudi v Ameriki, v Švici in še marsikje. Njegovemu serod- sta. Njihna največja mesta so več kot polovico manjša kakor Ljubljana. Reno, ki je v državi Nevada največje mesto, šteje 21,317 prebivalcev, Burlington v Vermon-tu jih ima 27,686, Boise, Idaho, 26,130, in Cheyene v Wyomingu 22,474. Vatikan (5o štirih mesecih ni od govoril na to zahtevo in ko je vlada dobila dokaze, da nadškof Stepinac ni le nadaljeval s svojo nelojalnostjo, temveč je skrivaj celo blagoslavljal ustaške podzemske formacije, ki so imele namen ruvariti proti novi vladi, šele tedaj so pričeli legalno postopanje in ves rekord nadško-fovega medvojnega sodelovanja s sovražnikom je bil obelodanjen. Kolaboracija pravoslavnih in . muslimanov hna manjšina v katoliški Hrva ški državi in pravoslavni Srbiji. Očigled stare razdeljenosti, ki je razdirala Balkan, ni težko* pojmovati grenkobo žolča, ki jo občutijo nova jugoslovanska po-koljenja napram vsem cerkve-njakom, ki jočejo vzpostaviti stari hrvaški ali srbski šovinizem ali pa cerkvene konflikte. Taka pot pomeni zanje — smrt; v "edinstvu in bratstvu'* njihovem narodnem geslu — pa vidijo — življenje. > Naše priče Da bi ne prevladovalo mne- Člani naše deputacije so vsi nje, da so v tem konfliktu priza-' ljudje, ki so posvetili svoje živ NAJBOUSA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 v IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtar obeh knjig j« DR. r. J. KEEN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 25, ILL deti le katoliki, med katerimi j 3 nastala razdeljena lojalnost oboje med duhovščino in ljudstvom, želimo poudariti, da so na isti način pripadali na eno ali drugo stran tudi pravoslavni in mohamedanci. S prihodom partizanskega gibanja so pričeli srbski četniki čedalje bolj in bolj kolaborirati s sovražnikom in se boriti proti lastnemu narodu. Višja srbska duhovščina, ki je bila pod vplivom in je dobivala pomoč (od elementov) izven svoje domovine, je stopila na stran konservativnih politikov in gojila monar-histične težnje. Nova ljudska fronta jim ni dopadala. Ko smo obiskali veličastno poslopje patriarha v Beogradu in njegovo ljubko bizantinsko kapelo, njegovo krasno obednico in prestol-no dvorano, ki jq primerna za kralje, smo zaslutili, zakaj bi bila za take cerkvenjake iz starinske šole nova ljudska oblast težko sprejemljiva. Nižja du* hovščina in precej škofov, ki so gledali na politični razvoj s širokega narodnega vidika in so pokazali svojo osebno lojalnost "napram skupinam, ki so se aktivno borile z narodnimi sovražniki— Italijani in Nemci — se zde trdno za vlado tn ne malo izmed njih ima sedaj vladno službo. V pravoslavnem centru smo govorili z nekaterimi duhovniki ln s ljenje krščanskemu duhovni-štvu in širjenju krščanske cerkve. Kjer koli je nevera, kjer koli je verska svoboda ogrožana ali zanikana, se bomo kakor drugi duhovniki odsvali in uprli. Naša protestantska dedščina je dedščina svobode in lo svobodo čisljamo nad vse drugo. Ker smo našli to osnovno svobodo —r svobodo bogočastja — obstoječo v Jugoslaviji, zamore-mo prinesti nazaj tako navduš-ljivo poročilo. Samo s simpatičnim razumevanjem in podpiranjem gradilnih prispevkov življenju narodov vzhodne Evrope se more premostiti zaliv med našim življenjem in njihovim ter preprečiti zadnjo vojno na svetu. .. Emory Stevens Bučke, George Walker Buckner, Jr., Phillip Parker Elliot, William Howard Mellsh, Guy Emery Shlpler, Samuel Trtfkler, Claude Williams, Edmund Devol, M. D., Jean Nussbsum, M. D. k,(Poslovenil Mirko G. Kuhel.) SANS, Potem smo šli vsi skupaj k Penkotu in tam peli tfer plesali. Kakor sem že star, sem se vrtel kot za stavo. Z menoj je bila v diru m rs. Penko in upam, da se ni izmučila. Zabavali smo se pozno v noč. Ob tej priliki smo dobili štiri nove naročnike na Proletarca, s sodelovanjem Antona Penko. Hvala vsem. Chicago 23, 11L Občni zbor tega društva se bo vršil zadnjo soboto v februarju. Na dnevnem redu bodo važna poročila odbornikov, volitve treh članov v direktorij in potem pa bo prosta zabava za vse. in naravno, da naša vlad* tudi v komunističnem delu Kitajske ni popularna. Letna seja kluba št. 118 m Striibane, Pa.—Članstvu kluba št. 118 —SZ naznanjam, da se bo vršila naša letna seja v nedeljo 25. januarja ob 2:30 pop. v dvorani SNPJ. Želim, da Se je udeležite vsi, ker na dnevnem redu so volitve In brezplačna Ako imate kaj denarja, ki si ga želite varno shraniti, prihra- j in druge važne stvari, nite si ga v Jugoslovanskem hra- i Frances Bartol, tajnica S Keep her SAFE... Policijske metod« nad tujci hi zelo poostrene vsi tujci, ki so tu po opravkih is Rusije in iz njenih "satelitk", »o sedaj pod strogim policijskim nsdzorstvom zveznih detektivov, ki pazijo na vsak njihov korak. Have your appliances checked TODAY! Nesreče kot gornja se lahko preprečijo! Otroci in odrasli so enako v nevarnosti resnih opeklin in možne smrti vsled zastarelega in poškodovanega ličevja v navadnih hišnih električnih napravah. Nadomestite raztrgane Žice ... dajte pregledati notranje žičevje vaših svetilk, toasterjev, ploftč, likalnikov in drugih naprav ie danes! Vseh nevarnih delov žičevja se ne more z lahkoto opaziti. Mnogo električnih naprav je bilo za tasa vojne izdelanih'ii slabega nrkaterijala vsled pri-manjkovanja... in ti izdelki predstavljajo povojno nevarnost. Uverite »e, da so nove naprave najboljše kakovosti Na) jih v valetn domu pregleda izurjen 1 ' kt L ' električar fte dane^ in nadomestite nepopolno žičevje z dobrim, ki se sedaj lahko dobi. ' • . Ta oglas je objavljen v interes« varnosti la kot prispevek k splošni kampanji aa preprečeni« nesreč, kl Jo vedi NATIONAL SAFETY COUNCIL. A Yugoslav Wookly Devoted to t na EDUCATION interest of the Worker* mmT» #A ■ T/'T1 A Ti V 2 i ^ ORGANIZATION e yJ i 11 k I /A H I C O-O P S IK A T 1 V 1 OFFICIAL ORGAN OF i rx i w i.i.i aa rv rw v COMMON WIALTH J. S. F. and Hi Educational Bureau JL lVv/JUJu JL JL llVJUv/ NO. 2099. »wblUh*d Wnklr a« SMI 5«. L*w««UU AT«. CHICAGO, ILL., January 21, 1948. tVL. XU1I. WHAT ABOUT SPECULATION? We hope the workers and housewife of America will not be fooled by the great ado that is now being raised because some persons associated with the government used their inside knowledge to make a killing by speculating in grain. There is something worse than the fact that officials do such things. It's that the government itself stands back of the speculation system. Above all other relevant facts, the most important one for Americans to understand is that speculation is legal. According to the laws of the land and the system that those laws are designed to preserve, there is nothing wrong about it. As a matter of fact, those who deal in futures facilitate the sale and movement of grain under the rules of private enterprise. And so we asure all who care to look at things straight that to approve the freedom of private enterprise (which is another way of saying producing for profit) is to kill any right that one might have to complain about the results of speculation. Socialists don't believe in speculation and are consistent when they oppose it. Their consistency derives from the fact that Socialists are opposed to the private-enterprise system in the first place and propose, instead, a system of planned production under which grain and all other needed things would be produced for the welfare of all who contribute their labor in the processes of production and distribution, Even workers have no right to expect to eat their cake and have it too. No more have they a right to use their political power, either affirmatively or by default, to endorse capitalism and then complain about the evils which are inescapable results of capitalism. We either are for the private-profit economy or we're against it. If we're for it we must permit the owners and the speculators to play the game according to the rule—and, of course, for their own benefit absolutely. If we don't like to have profit-seeker gambling with our daily needs, then we'd better vote as though we didn't like that. We should than vote for Socialism. For under Socialism the economy would be managed for the general welfare and nobody would be permitted to mulct the people or grow rich at the people's expense merely because he was smart enough to do so. Significant is the fact that nobody is going to go to jail for o{ a cornering the wheat market. Those who did it broke no laws. On the contrary, they have operated with the santion of the millions of people who are complaining about high food prices— and that's the greatest shame of the whole crazy business. Reading Labor Advocate. Listen, Sucker! Most interesting part of President Truman's address to Congress was his proposal to cut Individual taxes by $40 per head profits—which Truman complained have increased at a great and make up the loss by imposing a heavier levy on corporation rate. While workers will like the general idea, they will do well to consider the reaction of Chairman Earl Bunting, of the National Association of Manufacturers. i The Truman program is inflationary because it means more spending. 2. It wil discourage Industrial expansion and tesnit in a drop in the production of goods. No. 1 means that when you have more money the economic royalists" are all set to take it away from you by increasing prices still higher. The gist of No. 2 is that the same "royalists" just won't permit workers to produce goods unless the government gives the owners of the nation a free hand to take the biggest possible profit grab. The bad feature of it all is that the NAM crowd is not only making dark threats, but are able to make good without breaking any of the laws of capitalism. Yep, the owners still call the tune. As a result, you are hooked coming or going: When prices are down you don't have the money to buy. And when you do have the money prices go skyward. That, friend, is capitalism—and neither Truman, Taft nor Wallace is going to ask for 4aws to manage the nation's economy the Socialist way.—R. L. A. TKE MARCH OT LABOR Attention Dotroit Slovenian Male Chorus The male chorus of the IX-troit Slovene Singing Society will hold a .special meeting at 8:00 P. M., Friday. January 30th at tht Slovene National Home, 17149 John R 3trcet. The Male Chorus is also instigating a drive for additional membership. Anyone interested in American and Slovenian choral wo k is requested to attend this meeting. Your presence is more than welcome. Slovene girls and women wish ing to form a choral group of their own arc #lso asked to attend this meetiing. Our fullest assistance and cooperation will be extended to you. Our present group consists of August Pluth, Ernest Retzel, Anton Scrrec, Johnnie Potochnik, Albert Naprudnik, Rudolph Potochnik. Ludwig Retzel. Art Benedict, Rudy Grum, Jr., Jack Gorup, Tony Jurca, Jr., and Henry Retzel. We feel that we have an excellent group. If you care to join us pica so attend this meeting or for NOOIMOngfrnH, £ further information call Henry • j ( if.lV.l B ) Retzel—Lincoln 2-9583. ' 1 FROM AN ARMY REGULAR Fleming Urges S75 Billion As a Depression Backlog A gigantic program of public work?, designed primarily to avert the workers of America with a lesson which they would do well I a nation-wide depression has been to learn and remember. suggested to President Truman. What Wallace is demonstrating is the utter impossibility It comes from a regular army en-of the task, to which some "liberal" unionists appear to be com-; S'^r. M«J°r General Philip B mitted, of "capturing" a political party of capitalism and then reforming it. | Right now many workers, and most leaders of the organized labor movement, appear to be hopeful that they can serve the interests of labor by supporting the Democratic party. Regardless of their announced intention to 'support friends and defeat enemies," anybody with half an eye can see that the several labor committees are preparing to leed union members into the Democratic ranks next November. We submit that such a political tactic is h waste of timz. Men better calculated than our union lenders have tried it and failed The late "Teddy" Roosevelt had an Inside track, but he found it necessary to form a new party to find expression for his Ideas and hope for his policies. Wallace, too, tried to veer the party which had honored him in a different direction. But he couldn't do it. If WALLACE TEACHES A LESSON Whatever one may think about Henry Wallace as the leader third party" movement, we submit that his action provides Fleming, head of the Federal Works Agency, who has served with dis tinction in many big government Mbs. .. ] First, he asUmated there if prospective need for S75.000.000,000 worth of pubUc improvements. He stressed that state and local gov ernments should Set busy on the plans right now. This would, he aaid, assure an orderly flow of public construction in prosperous times and Would provide a backlog when spending power began to slump., "Tke last depression taught us that without adequate planning it Labor really intends to solve its problems by political! took many months to pat even a power, then it must either suport the Socialist party or unite hMD*u* ^ its power in a party of its own with principles to which no cap- ~ 1 K ~ italist party will subscribe. We are certain that Labor will some day attempt to do just that. But we fear that the organized workers will compromise too often with the parties of capitalism, and wait so long before they take positive class action that they will be weakened both in numbers and in purpose at the time of their greatest need for strenght.—Reading Labor Advocate. useful public projects,'* be em p ha sized. He knows, because at one time, he headed W. P. X. Right now state and local authorities' plans amount to only a fraction of Fleming's program British Government Takes Over Raik; Socialism Not So Simple As It Seemed , High Prices Paid for Run-Down Carriers and Coal Mines; Steel Owners, Who Have "Good Thing," Not Tempted When the British Lahpr government came into power after he war, it gladdened the hearts of its followers by promising Socialism' in our time." The government would take over the bastions of capitalist power" in England—the railroads, coal mines, steel, power and other big industries, and control of banking. It all seemed very simple. British Labor went right at the ob, and now' has progressed far enough to reveal both real accomplishments and unexpected difficulties. !V> tr -Ct Recently the government took over all 58 railroads in Britain, with their 52,000 miles of track, hotels, bus, truck and steamship lines, paying the former private owners $4 billion in guaranteed government bonds. These bonds pay 3 per cent interest, amounting to $120,000,-000 a year in terms of American money. This interest must be paid in both good times or bad. In addition, the government must spend huge sums to "rehabilitate" the roads and their equipment, which are badly run down. Althogether, the owners should be happy, but in future years there will probably be many arguments Whether the government put over a good deal for the British people. # <0 The government appointed the same bank "governor" who has served the private owners, and 16 "directors" from finance and industry. It would be hard to find a real Socialist among them. Government ownership of the Bank of England does not "nationalize" British banking much more than the Federal He-serve Bank system does in the United States.