vinarjev.
Uredništvo je »m Starem trtr® štev. 19. Telefon ®J*T. 860. — Upravo Utvo ja na Marijinem trgu =====. štev. 8. — Telefon štev. 44. ■■■ :■-■-==
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40
Tprašamjem glede inserutov 1. dr. se naj priloži sa odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
štev. 168.
Velja v Ljubljani in po pošti:
«elo leto ... K 84-Pol leta .... 42 — četrt leta . . .	„21-—
*> mesec .... 7-—
*a inozemstvo:
** celo leto naprej	K 95 —
** Pol leta .	, 50 —
** četrt leta „	„ 26--
■* ttesec ,	. 9--
V Ljubljani, nedelja 13.	'*a	1919._______________ IL	leto.
Na pismene naročbe brea poiiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino pV~ po nakaznici.
r> • računajo po po-prostoru In sirarn visok ter 45 mm . ,	orostor	za	enkrat
, a večkrat popust.
Latinski blok.
Italijo obhajajo slabosti. Glavni del programa je za antanto brez Italije končan. — Nemčija je podpisala mir in ki dvoma, da bo tudi skupščina sprejela versajiski mir. Blokada, ki jo hoče antanta brezpogojno vzdržati do ratifikacije, ]e za izstradano nemško ljudstvo prehuda nrfe i? oneiuogoči vsak resen odpor mir ' -Ln^nemi1 sprejemu tako težkih v. 0 v?.1. Pogojev; v teh razmerah ostane i em 'j1 edino že nada v razvoj bodočih ogodkov — danes je treba ali sprejeti ali stradati.
Po ratifikaciji od strani Nemcev, Je potrebna še ratifikacija vsaj treh antantnih držav, da postane traktat pravo-®*°Čen im se začasno izvajati posamezne klavzule. — Katere bodo te tri države, ki bodo prve v svojih narodnih zastopstvih dobile verzajlsko pogodbo ? V prvi vrsti Fr a n c i j a, to je jasno. Angleška, ki je dobila kolonije, in ki ji je ostala uo-dotaknjcna moč na morju zlasti z avtomatičnim plusom po potopitvi nemškega brodovja — je druga velesila, ki to kar najhitreje izvršila ratifikacijo. Ostane še tretja velesila. Zedinjene države? Japonska? Italija?	F
i a|Z Ame^|k® ni gotovo, da bo šlo gladko. — Med tem namreč, ko morejo zbornice na Francoskem in v Angliji edinole sprejeti ali pa odkloniti mirovno P godbo v celoti — vprašanje je eno-s vno da ali ne — ima ameriški senat piavico modificirati njene poedine točke; v tem slučaju bi nastale med zavezniki zelo delikatne diskusije, ki bi zavlekle kočno priznanje pogodbe. — Toda tretji pomočnik je zasiguran — Japonska, ki si je prilastila imperij na daljnem vzhodn, bo gledala, da pride do ureditve takoj, saj posla bo zanjo v nebeški republiki Kitajski itak dovolj. — In Italija? Na njo ne računa nihče.
Italija danes ne ve, v katero smer “i se obrnila. Kako bo sprejela mirovni fraktal rimska zbornica, o tem ni mo-zaf ta nikaka sodba. Italija je glaSanJiUa Dažela> ki Jih )e Pr°-
°	8	“*a	gam a zanajsvetejšisvoj
Paladij, pohlep po zemlji in belih Sužnjih j e zastri laškim državnikom
pogled v bodočnost. Posledice se kažejo že danes. — Ker niso bile italijanske zahteve utemeljene po nikakih ne človeških in ne božjih pravicah, so morali in murajo italijanski politični voditelji polagati na sodno mizo le kos papirja — londonski pakt in tir j ati kot Shylok tunt mesa iz živega telesa. Ker izgubljajo trda tla pod nogami, se jih je začela polaščati besnost.
Groze z zvezo z Nemčijo, prete z Belo Kunom, skratka: kot otrok, ki se je pobil ob mizo, pa se jezen zaganja vanjo.
Antanta danes ne mara več drveti tako v slepo za Italijo. Dokler se ni končala versajlska ceremonija, je bilo pač treba obetati in zagotavljati zaveznici vsega, česar je ta zahtevala. Sedaj stoje stvari drngače. Dasi ne smemo pričakovati temeljitega preobrata v našem jadranskem vprašanju — zlasti ne mi Slovenci — v svojo korist, je značilno, da si je Francija preskrbela garancijo za svoje zahteve v zvezi z Angleško in Ameriko. — Poleg lige narodov imamo torej novo trozvezo, ki se obvezuje, da si bo medsebojno branila status mirovne pogodbe — o Italiji pa ni niti govora. Razočaranje sledi razočaranju. — Italija, mojster v intrigah in kršenju pogodb, popolnoma brez čuta za svetost dane besede — je danes zapuščena sama in leta nižje pod oblaki. — Grožnja z italijansko-nemško zvezo ne more žaleči preveč, kajti dva meseca po ratifikaciji mirovne pogodbe mora Nemčija razorožiti svoje trdnjave, po treh mesecih znižati armado na 200.000 mož, katero število mora po preteku pol leta ponovno znižati i. t. d. Vojaškega pomena ta zveza torej v do-gleduem času ne bi imela — ne glede nato, da bo šel razvoj v Nemčiji čisto drugo pot, po kateri današnji mogotci v Italiji ne bi mogli iti. To vedo ti dobro sami in poskušajo poslednje sredstvo. Vrgli so v svet idejo o zvezi romanskih narodov o latinskem bloku. Že tekom pogajanj pri pariški konferenci so Lahi stopili na stran Rumunov proti Jugoslaviji; enako kot ščuvajo na nas Nemško Avstrijo so si našli zaveznika
na naši vzhodni meji — za blok agitacija se je zanesla celo na pirenejski polotok. Latinski blok bi štel po italijanskih kombinacijah vsaj do 80 milijonov ljudi, ki naj bi držali ravnotežje proti germanstvu, anglosaštvu in — last not least — proti slovanstvu. — To je ideja sedanjega ministrskega predsednika Nittija.
Toda vse besede in vsi dokazi Italijanov o skupni latinski civilizaciji ne pomagajo— Francozi so realni in čisto mirno so vstopili v britansko-amerikansko grupacijo. Auguste Gauvain je označil idejo o latinskem bloku, ki naj bi vzdržal odpor proti celemu svetu, naravnost kot blaznost. Italija ostaja torej sama, kdo ji bo garantiral londonsko pogodbo, vsaj za kratek čas? Reški dogodki gotovo ne bodo preveč mamljivo uplivali na latin-ko sestro Francijo; kdor je živel med francoskim narodom, si ni v dvomih o „simpatijahki jih goje v Galiji za male Rimljane. Rumunski ministrski predsednik je zapustil Pariz, da poda demi-sijo; Rumunija ima dela polne roke, ureditev lastnih notranjih razmer ji ne bo dopuščala, da bi izražala drngače kot platonično svojo naklonjenost za mater Italijo. Rešitev italijanskih problemov je na mrtvi točki. Latinski blok jo prazna beseda. Goriška, Trst, Reka, Abesinija, Smirna — se li italijanski na-rod-zaveda v kam ga vodijo slepci? Gotovo ne. — Ljudstvo je gladno, demobilizacija vzbuja strah pri vladi in vsa zunanja politika, kot jo vodi danes Italija dela utis, kot da izganjajo hudiča z Belcebubom — v kotluvreinnotranjopozornost bi radi obrnili na zunanje dogodke. Koliko časa bo pa to šlo ? 20. in 21. t. m. bo počivalo delo v Franciji in Italiji — proglašena je splošna oseminštirideseturna stavka — prvi praznik latinskega bloka, seveda ne takega kakor si ga zamišlja g. Nit ti. Ofizijozi trdijo, da gre samo za zvišanje mezde, mi pa menimo, da je to le mal primaren simptom.
Kot nam poročajo, nastopajo tržaški i t a li j a n sk i in slo ven s ki socijalisti enotnozasamostoj-n o s t Trsta. — Tudi zelo značilen pojav. Trezni Tržačani itak vedo kaj pomeni Trst pod italijanskim gospod-stvom v latinskem bloku bi propadlo na nas navezano pristanišče.
Italija stoji torej pred problemi, ki jih čas neizprosno ppmika — in mi čakamo mirni, pripravljeni, da stopimo
na
poziv
usode.
Spectator.
Slovenska trgovska akademija.
Na zadnjem zborovanju zaupnikov JDS v Ljubljani se zahteva v resoluciji glede ustanovitve nekaterih strokovnih šol tudi ustanovitev slovenske trgovske akademije in sicer v Mariboru.
Zgodilo se je menda prvikrat, da se je v slovenski javnosti izrazila želja oziroma Izrekla zahteva po ustanovitvi trgovske akademije. Ni mi znano, če se je naučno ministrstvo že bavilo z vprašanjem glede ustanovitve slovenske trgovske akademije in ke-daj in kakšno stališče namerava zavzeti naša vlada v tem vprašanju. Zdi pa se, da se do danes niti slovenska javnost niti naši trgovski krogi niso zanimali za ustanovitev »višje trgovske šole*. Dejstvo je tudi, da smo se Slovenci le malo posvečali trgovski široki in bi najbrže še danes lahko na prste sešteli vse one naše ljudi, ki posedujejo tako obširno in dale-kovidno trgovsko naobrazbo, da bi mogli imeti nekaj vpogleda v svetovno trgovsko politiko. Kolikor pa smo imeli Slovenci takih ljudij, so bili porazgubljeni po inozemstvu, saj jim naša majhna domovina ni mogla nuditi prilike, da bi doma uporabili svoja trgovska znanja in pokazali svoje trgovske zmožnosti. — V bodoče bo to povsem drugače. Postali smo del samostojne države in v tre-notku, ko se odpro meje, bo tudi nam dana možnost najti direktnih trgovskih zvez z inozemstvom za im-
vLADIM1R LEVSTIK.
126 nadaljevanje.
s
ževa
Višnjeva repatica.
na ~.>Ve,ndar Pa je naša dolžnost, da opozarjamo naiiVi °fa. 0 Vohnobo teh ljudskih pijavk. Zakaj iz •• žalJev je pognalo blagostanje, od katerega se i mesa v glavi; če oni darujejo maliku, plačujemo 1 račun. Ne razburjamo se po vzorcu meščanskih arizejev, marveč gledamo iu čakamo; nam gre za se, ne za klavrno majhno burko. Ura prihaja, ko _Yne združeni proletarijat in pomete komedijante kulisami vred . . .« Sledil je bobneč poziv na zdru-»VoV^6 V eno’ m°S°čn° *n nepremagljivo armado;
01’tve se bližajo — v slogi je moč in zmaga!« p - »To je dovolj prizanesljivo,« se je namuznil K 01. »Drugod ima nova pesem krepkejšo melodijo.«
»Politika je zmerom manist, dvignivši kazalec. ak le bodočemu mandatu sodruga Mahneta.«
»Stojte, še nekaj je tu!« Egon je bral dalje, ® videč Dore, ki je odkimavala, da ne. »Beležka, ‘k za člankom . . . Vsled pojavljanja višnjeve repa-lce je zaspala radovednost, s katero je nedavno še čakalo nadaljnih razkritij iz preteklosti nekega ukajšnjega veljaka. Tudi »Ljudstvo«, ki je privleklo zadevo na dan, molči; očividno se je izvršila za oglom kravja kupčija...« Ah, budalost!« sejepre-uul mladi mož in nejevoljno vrgel list po mizi, o Je padel ravno pred očeta. »Menimo se kaj
enaka,« ga je poučil hu-»Ves grom in tresk velja
pametnejšega; ako bi šlo po mojem, bi morali veljati politični razgovori v družbi za nedostojne.«
Humanist je potegnil ž njim, da bi spravili čoln hitreje mimo krnice; rekel je, da lahko poizkušajo novo šego na »soareji«, ki jo pripravlja svojim ožjim prijateljem in znancem. Vsi so sprejeli napoved z veseljem, zahaj v Pohlinovi družbi je bil vedno kratek čas in poceni smeh na tuje stroške. Učenjak je žarel od radosti sredi splošne hvale; Šmučiklas pa je medtem potuhnjeno razgrnil »Rdeči plamen«, našel z očmi kočljivo mesto in bral:
»Toda mi bomo skrbeli, da stvar ne izgine z dnevnega reda; mi ne delamo kravjih kupčij, in narod ima pravico videti svoje bogove v pravi luči. Namesto da aranžira malikovanje »višnjeve repatice,« naj bi »vzor značaj« — »očetje domovine« so zmerom »vzor značaji« rajši premišljal kam se je pogreznila Nela V*** ž njegovim zavrženim otrokom- Mi vemo in bliža se čas, ko povemo brez usmiljenja — saj ga tudi on ni poznal!«
Smučiklasu je omahnila roka; obraz mu je visel v gubah težke skrbi, in spodnja čeljust mu je drgetala. »Kaj pomeni to?« je klenkalo v njegovi glavi. »Vabilo na kravjo kupčijo«? Nemogoče! S tem, da se začnem pegajati, je reč priznana, in če se umaknem, takisto . . . Kje je izhod? Eh, mari bi me bil vzel hudič tisti dan, namesto da me je zmotili Sodba prihaja, in pardona ne bo . . . Edino, kar morem, je vztrajati na sedanji poti; zaradi grofa me bo ščitila vlada, ki je z Mahnetom vedno v dobrih stikih. Od »zgoraj« je treba gasiti »Rdeči plamen«, dru-
gače sem izgubljen, vse pride na dan in vse splava po vodi!« Zazdelo se mu je, da smatia bister okret na desno že zdavnaj za »edino realno politiko;« karkoli podobnega je bil stavil dotlej, je bilo premalo : Še jutri dopoldne jo mahnem k ekscelenci ter mu oprezno ponudim pakt, češ, treba je združiti poštene moči zoper občenevarna stremljenja ...«
Brada se mu je naježila od divje odločnosti, in srdito je kimal grofu, ki je dejal prav tisti hip: »Politika je grda reč; jaz gospoda ji ne morem priznati opravičenega mesta v človeškem dejanju in nehanju. To je dejanje najostudnejših strasti, nič drugega I Kakor hitro pa gledamo svet s tega filozofskega stališča, si moramo priznati, da je strankarstvo nepotrebna, nezmiselna in poguhonosna bolezen javnega življenja. Meni, človeku starih, lojalnih tradicij, bi bilo najljubše, če bi videl vse stranke združene v eno, edino pametno in zveličavno, v do domovine in pokorščine do takšna stranka je preprosta, kakor in edina vredna velikih ljudi. . .« svojo misel na široko in glokoko ter jo zastopal tako zgovorno, da je navdušil celo težkoumnega Skalona. Vsa družba je čutila, da pada mogočno seme na rodovitna tla; perot zgodovine je komaj slišno trepetala nad glavami trojice. Gospa Antoinetta je blaženo sklepala roke na želodcu ter prisp odabljala trenotje z nekim drugim, v »Nadljudeh« Natalije von Schimmelvliess, kjer se posvetuje nemški cesar s svojimi generali o usodi sveta.
_________________ (Dalje	prih.)
stranko zvestobe njenega vladarja; Kolumbovo jajce Razpletel je
post in eksport. Iz blagovne tigovlne se bo razvil denarni promet in tako zopet povzročil za trgovca sto in sto novih vprašanj, ki jih bo treba hitro in strokovnjaški razrešiti. Potrebovali bomb zato ljudi z višjo trgovsko izobrazbo v eksportni hiši, kakor v banki, v državni kakor v privatni službi in od velikosti obzorja njih izobrazbe bo odvisen razvoj in ob3toj našega trgovstva.
Pri nas smo dosedaj poznali razun mnogih privatnih trgovskih tečajev le dveletno trgovsko Šolo. Trgovska izobrazba, ki si jo pridobi učenec v trgovski šoli, zadostuje v praksi komaj za izvrševanje najenostavnejših, popolnoma mehaničnih pisarniških poslov, saj je učni načrt v trgovskih Šolah omejen le na najpotrebnejše. Tudi je predizobrazba, ki jo prinese učenec za trgovsko šolo s seboj tako minimalna (zahteva se za vstop v trgovsko šolo ljudsko šolska izobrazba), da naravno ne more biti prave podlage za višjo trgovsko izobrazbo. Edina »Mahrova šola" je bil pri nas strokovni trgovski zavod svoje vrste, ki je še precej odgovarjal s svojim obširnim učnim načrtom potrebi po višji trgovski izobrazbi in ki bi te po praktičnih uspehih svojih gojencev v trgovski stroki lahko primerjal z trgovsko akademijo. — Toda ta zavod je bil nemški.
Pod naslovom ,trgovska akademija" se razume navadno štiriletno /trgovsko šolo, ki je svoj čas tudi nosila naslov »trgovska akademija4*. V zadnjem času pa se je začelo strogo ločiti pojma »trgovska akademija" in »višja trgovska šola". Zadnja je postala le glavni in temeljni del trgovske akademije. Trgovska akademija pa je sedaj skupen naslov za ves kompleks višji trgovski šoli priklopljenih in z njo združenih učnih zavodov to so: enoletni abiturijentski tečaj, dveletna trgovska šola za dečke in deklice, večerni trgovski tečaji za trgovske in obrtne vajence in končno večerni trgovski kurzi za gospode in dame ter počitniški trgovski tečaji za ljudsko in meščanskošolsko učiteljstvo.
Naszanima predvsem štiriletna višja trgovska šola, ki bi tvorila temeljni učni zavod tudi na naši slovenski trgovski akademiji. Je enakopravna drugim srednjim šolam in ab-solutorij na višji trgovski šoli je enakovreden absolutoriju oz. zrelostnemu izpitu na ostalih srednjih šolah. Poleg vseh naravoslovnih predmetov, ki se poučujejo na srednjih šolah v višjih razredih in poleg vseh trgovskih predmetov, ki se poučujejo na nižjih trgovskih šolah (knjigovodstvo, trg. korespondenca, trgovska veda etc.) se predavajo na višji trgovski šoli še po dva do trije tuji jeziki, ki pridejo za trgovstvo dotične dežele najbolj v poštev (pri nas bi bili poleg srbohrvaščine najpotrebnejši francoščina in laščina) in sicer jeziki kot taki in še trgovska korespondenca v dotlč-nih jezikih. Dalje poleg algebre, politična aritmetika, trgovsko in obrtno pravo, trgovska zgodovina in zemljepis, blagovna veda in narodna ekonomija. Absolventom trgovske akademije je odprta pot v vsa trgovska in industrijska podjetja ne le doma ampak tudi v inozemstvu, najdemo jih na vodilnih mestih, bančnih in denarnih zavodov, eksportnih trgovinah in večjih trgovskih agenturah kakor tudi v strokovni službi najrazličnejših industrijskih in drugih podjetjih.
Hrvati imajo že sedaj kar tri trgovske akademije in sicer v Zagrebu, Osjeku in Sušaku ter žedanes mislijo na ustanovitev eksportue akademije. Slovenci pa imamo še danes le dveletno slov. trgovsko šolo in nekaj privatnih učnih tečajev v Ljubljani, Celju in Mariboru. To dejstvo je dokaz, kako malo se zavedamo potrebe, vzgojiti sl ljudi z višjo trgovsko izobrazbo, ki bi bili zmožni razviti naše trgovstvo na znotraj in mu pridobiti veljave tudi v inozemstvu. Moledujemo pa dan za dnem in se bridke pritožu-
jemo vvseh oblikah inprivsa-ki priliki, kako se vtihotapljajo v našo državo raznitujci in židovski trgovci, kinam bodo tudi res počasi toda sigurno zasedli ravno v trgovstvu vsa važna mesta in gapo-tegnili potem s svojim kapitalizmom popolnoma v svojo odvisnost.
V jeseni dobimo Slovenci najvišji kulturni zavod: slovensko univerzo. Zganimo se ter odločno zahtevajmo takojšnjo ustanovitev slovenske trg. akademije. Vzgojimo si ljudi v pravem in zdravem trgovskem duhu; osvobodili smo so narodno — osvoboditi se moramo tudi gospodarsko, ker le neodvisno in pozitivno gospodarstvo je in bo podlaga zdravi in močni državi, kakršno si pač vsi želimo.
Dr. Lotrič:
Češke zadeve.
(Dalje.)
Realistične, t. zv. Masarykove stranke, ki se je oficijelno imenovala napredna (pokrokova), v pravem pomenu besede ni več. Bila je to stranka inteligence, samih kulturnih delavcev. Mas, ki so vsled demokratizacije volilne pravice odločale v političnem življenju, ni imela za seboj. Masaryk sam je bil pri zadnjih državnozborskih volitvah v bivši Avstriji izvoljen največ od socijalnodemokratičnih volilcev. So-cijalna demokracija mu ni postavila protikandidata, če prav ni kandidiral oficijelno na njen program, ker se je klanjala njegovi avtoriteti. Realistična stranka pod vodstvom Masa-rykovim je bila pravzaprav visoka politična šola za poli-tičnevoditeljevseh naprednih in socijalističnih strank. Kdor izmed Masarykovih učencev je čutil posebno nagnenje, da vstopi v aktivno politiko, je zapustil to stranko in odšel tja, kjer so bile organizirane mase. Realističen dnevnik »Čas" je bil po svoji vsebini gotovo najboljši časopis na kontinentu. Med vojsko je bil ustavljen. Po prevratu ne izhaja več. Odšel je Gospod, njegovi aposteljni pa so se razšli na vse strani, da uče nauk svojega velikega učitelja. Herben, M a -cliar, Šamal so pri narodni demokraciji; Bartošek pri socijalistih, Loskot, Pelant pri agrarcih, bivši katoliški duhovnik K u n t e, temeljit poznavalec verskih vprašanj, se je posvetil tihemu delu; zunanji minister Ben eš je bil že pred vojsko, če se ne motim, organiziran pri socijalni demokraciji. Kam se nagne dr. Bo u ček, ne vem. Tvrzicky je v Severni Ameriki ravnatelj češke korespondenčne pisarne. Drtina, mož svetovne veljave, solnce modroslovne fakultete, je zajedno vodja naučnega ministrstva. Med Ma-sarykovci po deželi se je izvršil podoben proces.
Najmlajša Masarykova generacija tvori sicer svojo stranko pod starim naslovom. Toda je še v povojih. Pri zadnjih volitvah je semintja nastopila samostojno. Ponajveč pa so njeni pristaši volili Modračkovo skupino. Kak bo razvoj te nove stranke no vem. Bivša realistična stranka je bila skupina samih visoko na-obraženih kritikov, ki so dajali smer vsemu javnemu življenju in .tako indirektno vodili tudi češko politiko. Teh ljudi ni več v stranki. Po tem dejstvu se lahko tudi presodi pomen, ki ga ima mlada napredna stranka v češkem narodu in preceni ulogo, ki jo igra.
Kdor bo piaal kulturno in politično zgodovino slovenskega naroda naj novejše dobe, se bo moral pač v posebnem poglavju in obširno pečati z nekdanjo Masarykovo stranko, ki je imela odločilen vpliv na večino naših mlajših naprednih kulturnih delavcev. Uvedla sta k nam Masa-rykove ideje predvsem dr. Dermota in dr. L o n č ar. (»Poslanica slovenski mladini", »Naši Zapiski"). Isto delo je nadaljevala »Omladina" potom številnih sodelovalcev.
Danes stoji Masarjk kot predsednik republike nad strankami. Prvotna
provizorična ustava mu ni dajala tako-rekoč nikake vladne moči. Bil je le reprezentant države, podobno kot predsednik francoske republike. Vsa moč je bila v rokah vlade, predvsem ministrskega predsednika in ta je bil — dr. Kramaf. Masaryk je ostal zelo rezerviran. Držal se je strogo ustave. Začeli pa so se oglašati vplivni možje vseh strank, ki so zaht e vali močnega predsednika. Njim so sledile mase, ki so pri vsaki priliki zahtevale, da se da Masarykn moč v roke, ker Masaryk je danes v čehoslovaški republiki edina oseba, katere avtoriteti se vsak pokori. Za svojo samostojnost se ima češki narod predvsem zahvaliti Masaryku. O njegovem delovanju med vojsko se bodo pisale cele knjige. Ima naj večjo zaslugo pri ustanovitvi čeških legij. Obhodil je vse ententine države. Deloval je neumorno. Koliko truda ga je stalo, da je prepričal angleške državnike, da je treba na vsak način razbiti Avstrijo, če se hoče odstraniti za bodočnost nemško nevarnost. In da ni bilo Masaryka, Avstrija bi še danes obstojala, sicer obstrižena, in Habsburžan bi bili ostali še na krmilu. Potom Wilsona, s katerim sta dobra osebna znanca, seje Masaryku konečuo vendar le posrečilo pripraviti Anglijo do tega, da je pristala na razkosanje stare podonavske monarhije. Istega dne, ko je Anglija priznala samostojno Češko, je bila usoda habsburškega rodu zapečatena !
Na pritisek od vseh strani se je prvotno provizorično ustavo v toliko spremenilo, da se je dalo predsedniku večjo moč. Kako ustavno stališče bo imel predsednik v republiki, bo odločila definitivna ustava. Večina naroda je za to, da predsednika direktno voli vso ljudstvo ter se mu da tako moč, k o -jo ima v Združenih državah Severne Amerike. Nikogar bi ne bilo na Češkem, ki bi se temu nazoru upiral, če bi bile garancije, da bi republiki predsedoval vedno tak predsednik kot je Masaryk. Saj pa ima tudi vse tiste idealne lastnosti, katere zahteva od pravega vladarja Plato. Demokrat pa je ostal do kosti, kot je vedno bil. Napram neki deputaciji ka-varnarjev in gostilničarjev se je izrazil, da bi tako rad še vedno hodil v svojo stalno malostransko kavarno, pa ne ve, kaj bi k temu rekli čuvarji predsedniškega dostojanstva. Preselili so ga na kraljevski grad, on pa bi najraje ostal v svojem profesorskem stanovanju na Mali strani. Masaryk se je izučil za ključavničarja. Pozneje je še le začel študirati. Bil je trd boj za svoj obstoj. Na univerzo se je vpeljal s svojo svetovno znano knjigo o samomoru. Neki samomorilec mu je zapustil vse svoje premoženje, ker mu je tako imponiralo, kako je Masaryk izborno pogodil razpoleženje in duševno stanje samomorilca. Ne mislim pisati Masa-rykove biografije, k To bo storil žo kdo drug, ki je bolj poklican kot jaz. Sicer je dosedaj na Slovenskem o Masarjrku skoro še največ pisal v prejšnjih letih »Slovenec". Toda samo take stvari, ki niso bile resnične.	____________
Nečloveško postopanje Italijanov.
Pred kratkim je v neki gostilni v Brd'h prepevalo več domačih fantov narodne pesmi. Pri sosednji mizi so sedeli trije goriški Lahoni, med niimi ženska, ki se je vsajala nad slovensko pesmijo, fantje pa so ji odgovarjali in tako je nastalo prerekanje. Omenjena ženska je tekla naznanit celo zadevo italijanskemu poveljniku tamošnje posadke. Na lice mesta je prišla kara-binerska patrulja, ki je hotela na fante streljat', kar pa je preprečila sestra enega izmed fantov. Drugi dan so pozvali prizadete na karabirtersko postajo pod pretvezo, da se morajo zglasiti kot bivši avstrijski vojaki. Na postaji so jih takoj aretirali in nato vklenjene odpeljali v Kormin in čez par dni v Videm. V Vidmu so bili nastanjeni pod milim nebom v pro štoru, ograjenem z bodečimi žicami in zastraženi s 3trojnimi puškami. Cez
nekaj dni so jih tirali pred vojno sodišče, ki jih je obsodilo na smrt Smrtna obsodba se ni izvršila, pač pa so jim na rokah puščali kri. Oslabeli mladeniči so padli v nezavest, nakar so jih italijanski krvniki strašno pretepli, tako da so se od šibkostim bolečin valjali po tleh. Silili so vanje* naj kričijo „Evviva Italia" in jim grozili, da ne prenehajo s pretepanjem, dokler ne store tega. Fantje pa se niso udali. Ko se je zdelo rabljem mučenja dovolj, so jih odpeljali v bolnico.
Čim so sorodniki znali, da leže v bolnici, so jih šli obiskat in našli vse svoje v strašnem stanju. Jokaje so prosili, naj jih izpustijo na svobodo. Šele na večkratne prošnje in posredovanja je vojaška oblast obljubila sorodnikom, da jih premesti v Trst. A te obljube ni držala, pač pa jih je odgnala v jetnišnico v Padovo. Tudi zadostne hrane niso dobivali. Po štirje so dobivali na dan samo eno mesno konzervo in hlebček kruha. Da jim sorodniki niso poslali izdatne pomoči v živilih, bi bili ujetniki umrli od lakote.
To poročilo lahko vsak čas podkrepimo s pričami.
Na Otavi pri Šempasu so te dni aretirali in internirali iz neznanih vzrokov trgovca Špacapana.
Ker piimankuje v zasedeneili ozemlju mesa, so vojaške oblasti odredile rekvizicijo desetine go eje živine-
V Lokavcu so Italijani prijeli iz nežnanega povoda župana in g * odvedli v tržaške zapore.
V Št. Andtežu pri Gorici so Lahi popravili ijudsko šolo ter na pročelje nabili tablo z napisom »Scuola elementare". Ob obeh koncih table so razobesili dve laški zastavici. To je Štandražanom razburilo že ‘tak vročo kri in neke noči so mladeniči s?ge tablo in oba prapora raz zid tef. hi skupaj sežgali. Vsled tega	. obkolili In zastraŽili Št. Andre**
da ni mogel nihče ne noter ne ve ter uvedli v celi občlrtl preiskave * krivcev niso HdSii, zato pa pobirajo domačinom razne vrednosti, kakor odeje in delajo škodo, n. pr. razbijajo cvetličnjake itd.
Za smeh. — Kakor znano, so v zasedenem ozemlju uvedli v ljudske šole dveurni pouk laščine. Učijo različni tenenti in marescialli (naredniki)-Uspeha nimajo niti najmanjšega. Tako je vpr.išal v neki občin! »učitelj" svoje učence, kako se po italijansko pravi ,.gospod učitelj". Med otroci — molk. Le eden se oglasi: »Sigaor mineštra". Drugi učenec ga takoj popravi: »Signot ir.oitro".	P-	P.
Nemiri v Italiji.
Trst, 11. julija. Rimska vlada je odredila stroge maksimalne cene raznim živilom. Z vso konsekvenco hoče izvesti v pokrajinah največje draginje te svoje naredbe. Trgovci živil so se tem naredbam izognili. Poskrili so enostavno vse zaloge živil, odpovedali brzojavnim potom več naročb v inozemstvu. Telegrafisti pa so te brzojavke inhibirali, jih izročili vladi, kil® začela nastopati proti prekupčevalcem. V vseh krajih trgovci oddajajo zelo maihne količine živil prebivalstvu. V obmorskih mestih Italije ribiči ne prinašajo rib na trg Pomanjkanje mesa je splošno. Vlada je v Trstu znižala cene živil za 30 odst.
Položaj v Rimu.
Trst, 11. julija. (Po Ldu.) „Gaz-zetta di Venezia" podaja v poročilu iz Rima od 9. t. m. sledečo sliko o položaju v Rimu^
Radi stavke tiskarjev sta izšla danes samo lista »Avanti" in BPo-polo Romano". Demonstracije so se ponovile. Splošna stavka kaže, da bo končala. Tekom dneva je vendar odo mnogo neprijetnih epizod.
Ponoči je vojaštvo bivakiralo po ulicah. Tramvajski vozovi, ki so proti osmi uri zjutraj zapustili remize, s* kmalu zopet ustavili promet. Demonstranti so posebno naskočili čevljar-nice in prodajalnice svinjskega mesa* Ena teh prodajalnic je bila popolno«
oplenjena. Mnogo žensk je odnašalo kupe gnjati in slanine. Vsega skupaj le bilo aretiranh preko 500 oseb.
Obe delavski zbornici sta objavili *etak, v katerem poživljajo delavce *opet na delo; v stavki pa ostanejo tiskarji.
Hud dogodek je zabeležiti danes zvečer na trgu „Vittorie Emanuele", kjer so karabinerji streljali proti demonstrantom. Dva 17 letna mladeniča bila ustreljena. Ogorčena množica je naskočila na oddelek karabi-aeriev, ki so zopet streljali. Več ljudi le bilo ranjenih. Po tem dogodku še "°<j ogorčena množica je hoteia lin-£ati karabinerje. Naskočila je dva kamjona, od katerih enega je zažgala. Ogorčenost in razburjenost množice Pj®vladuje. Karabinerji so bili odpo-
Mirovna konferenca.
Meje Nemške Avstrije. »Temps" , **• t. m. poroča: Vrhovni svet je v ; današnji seji zaslišal Tardieuja pred- ! seamka komisije, ki ji je poverjena ■ določitev avstrijskih mej. Ta komisija i 1'P^agaia, da se pusti Cehosio- i najvažnejše delo onih mejnih P0P'av, ki 80 se lzvrgjIe v prid Če-
/S2em,iu Omunt (Gmltnd) in midi tPeldsberg). Razentega je ko-tn i Pre^la8ala, da se z ozirom na *«««* „se P°veča nemško-avstrijski i®	proti Ogrski med Donavo
« jugoslovansko mejo, dovoli Čo-“°1U mostišče na južnem bregu "Onavecnasproti Bratislavi.
Meje proti Bolgariji. Pariz, *1. julija. „Temps“ javlja: Danes popoldne bo imela sejo komisija, ki je določena za posvetovanje o bolgarskih mejah. Kakor se čuje, so meje' v Dobrudži in proti Srbiji žo prc-c®j natančno določene, dočim so se o mejah proti Orški in Turčiji do i!!l u .samo Površno posvetovali in čali *(Ldu) sedai natančneje pe-
Politični pregled.
P Razkroj madžarske rdeče garde. Budimpešta, 11. julija. (Čtu.) Listi poročajo, da bo general rdeče armade Aurelij Kromfeid in tudi njegov namestnik odstopil. Listi menijo, da je odstop šefa generalnega štaba Krom-felda v zvezi z naraščajočim razkrojem madžarske rdeče armade. (Ldu.)
p Francoski sbcijalisti. Saint Germain, 11. julija. (Dun. Ku.) Vodstvo francoske socijaiističue stranke je sprejelo sklep, ki odklanja vsako skupno delo z gospodujočimi razredi celo v obliki mešanih komisij, ter poživlja da ustanovi delavske svete p v8od, kjer se to še ni zgodilo. (Ldu.)
., P Nov politični list. V Dubrov-nJfr te včeraj izšel nov neodvisen po-Hfltoi list »Narod".
p Nov slovenski lisi bo začel Shajati v Velikovcu. Imenoval se bo »Korošec".
P Celovške razmere. Celovec, ! 11. maja. »Klagenfurtcr Nachrichten" j se Vfše pogajanja, glasom i vic noje baie U8Peh, da se v Celo- j voiaškT^VT1^3 'iudska bramba in i
petni hvahk! Et Protestira Protl z0' ' steina j .8tarf;Sa terorističnega si-lntrT v°Ia^kih svetov, ker glavna na-ie vsake vlade v Celovcu bodi, da Prehran zadostno preskrbljeno s
r P Važna pogajanja v Celovcu.
2aR?vec» 12. julija. (Izvir, por ) Med kraljestva SHS, zastopniki vlad misije in nemško-koroško lan- So se vodila večdnevna poga-} "J3, Qre predvsem za prehrano Ce-s.^Ca' za strogo določitev demarkacij-črte in druga pereča vprašanja, r, Se tičejo Jugoslavije in Koroške, j^spehi teh pogajanj bodo jasni te-va?1. prihodnjega tedna. Izvedeni bodo ažni vojaško politični koraki.
Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil
Pokrajinske vesti.
kr Novo mesto. Deželna vlada v Ljubljani, oddelek za trgovino in obrt, je stavila premoženje veleposestnika Hermana Gorjar,yja na Ruperč-vrhu pri Novem mestu pod sekve-sturo. Ko se je sekvestr g. A. Lapajne podal tja, da popiše vse premoženje, ni dobil g. Gorjar.jrja doma. Njegova soproga je dala izjavo, da se njen soprog ne vrne več v Jugoslavijo in da nima v Jugoslaviji nobenega premoženja več. Čudno se nam zdi, kako je to mogoče, da je vziic ukazu deželne vlade, da se premoženje državljanov tujih nam Sovražnih dižav ne sme prodati, bilo posestvo letos pomladi prodano g. Staretu iz Domžal za 900.000 kron, kateri denar je g. Go'jany vzlic otežkočenim potnim razmeram mogel izvesti v Nemško Avstrijo. Poklicane oblasti bi morale dognati kateri »Jugoslovan" je, pomagal in preskrbel potni list temu Nemcu. Na eni strani izdajajo oblasti vse polno ukazov, na drugi strani se pa pustijo-voditi za nos. Pač smešno — vendar resno.
kr Zveza trgovskih nastavljen-cev na slov. ozemlju, krajevna skupina Celje prosi vse one gg- člane in članice, kakor tudi nečlane, da jim svojčas doposlane pole »Podatki zal. 1919' katerih do sedaj še niso vrnili, kar najhitreje natančno izpolnijo in vrnejo, ker te podatke nujno labimo za sestavo Statistike. Obenem se po-zivlje vse one gg. tovariše in tovarišice, ki še niso člani naše zveze, da k isti pristopijo, kajti dokler ni zadnji irgovski nastavljenec organiziran, nam ni mogoče iti po poti, katero smo si začrtali. Sele tedaj zamoremo nastopiti, kadar smo do zadnjega organiziran«, ker le v edinosti je moč.
kr Feuervvehr v Celju. Društvo, ki je bilo nekdaj ognjišče nemškega nasilja in šele v drugi vrsti strokovno, dobrodelno društvo, še vedno obstoja v neizpremenjeni obliki r.cprej. Bil bi pač že skrajni čas, da se naši slovenski činitelji v mestu, v mislih imamo predvsem naš obrtni stan za to društvo zanimajo in ga primerno pre-osnujejo. Slovenska gasilska zveza, žalska župa bo šla gotovo rada na roko. Pripominjamo, da imamo v Gaberjih lepo organizirano gasilno društvo s slovenskim poveljem. Obe društvi bi mogli skupno kar najlepše delovati.
kr Slovenski napisi v Celju rastejo kakor gobe po dežju.,1*• le nekateri trdovratneži še čakajo, kljub temu, da je termin že potekel. Te si bomo prihodnje dni natančneje ogledali.
kr Celje. „Nova Doba" je priobčila v eni zadnjih številk zanimiv članek o gerentstvu in gerentih na Slovenskem. To potrebno zlo nam je prinesla doba prevrata. Mislili smo tedaj, da ne bo trajala ta ex lex institucija tako dolgo. Priznati si moramo objektivno, da trpi pod tem vse gospodarsko in kulturno živllenje. Zlasti se občuti to v velikih občinah. JDS. je iz tega vidika na svojem glavnem zboru v Ljubljani sprejela tudi resolucijo, ki zahteva, da se naj izvrše po Slovenskem v doglednem času občinske volitve, izvzeta bi bila samo auto-nomna mesta, kjer razmere še niso konsolidirane. V vsakem slučaju imamo torej še rečunati v Celju z daljšo dobo gerentstva. V Celju je dosedanja ureditev ta, da je vsakokratni okr. glavar obenem tudi vladni komisar mesta Celje, združuje torej v eni osebi dvoje ogromnih odgovornih mest in poslov. Popolnoma brez ozira na katerokoli osebo, moremo po večmesečni praksi, ki jo opazujemo, leči, da se nam ta ureditev ne zdi najsrečnejša. V Mariboru je ureditev ločeim, poleg okrajnega glavarja je samostojen vladni komisar, ki vodi kot mestni gerent posle autonomne mestne uprave. Želeli bi si brez ozira na katerokoli osebo podobno ureditev tudi v Celju in to iz zgolj stvarno principiclr.ega stališča. Ako vlada izvede to preureditev, bo ta ukrep obojestranskim interesom doslej združenih agend samo v korist. Naloge, ki čakajo mestno občino, so vsestransko tako velike in važne, da
po naši sodbi ne kaže s tem odlagati.
kr Celje. Te dni smo dobili ko-nečno vžigalice, prodajajo se po 50 v. komad, malenkost zares, samo da so, tako pravijo nekateri. Mesarji zopet javno naznanjajo, da stane telečje meso 10 K, ko ga greš kupit, se pa prepričaš, da bi dobil za 10 K sicer 1 Kg telečjih kosti, boljši kos pa plačaš po 14 K. Da ni moči, da se odpomore temu socialnemu zlu in nečuvenemu izkoriščanju prebivalstva od strani mesarjev, je že zares od sile.
kr Dobrna. O tvorila se je redna avtomobilska zveza: Celje — Žensko zdravilišče topilce Dobrna.
kr Društvo zasebnega urad-dnlštva, odsek za Štajersko. V Celju je izvolilo na zadnjem občnem zboru nov odbor, ki bo pričel takoj z intenzivnim delom. Da bo pa to delo res popolno, se prosi vse tovariše in tovarišice, ki še niso včlanjeni, da priglase takoj pristop pismeno gornjemu društvu v Celje, Narodni dom.
kr Železna Kaplja. V tukajšnji ljudski šoli so nemške tolpe res napravile precejšnji nered, ker so vsa učna sredstva, knjige razmetale in je tudi ena granata udarila pri enem voglu. Ali vsaj druge sobe bi se dale toliko urediti, da bi se zamogla šola lahko odpreti. Pa čisto nič se nihče ne briga in tako mine čas in otroci trpe škodo. Kdo je kriv, da se tukajšnja šola ne odpre. Pri dobri volji bi se od nemških tolp povzročena notranja škoda oziroma nesnaga vsaj v par tednih bila dala odpraviti. Gre se vendar za naše otroke, up našega naroda. Pristojna oblast kje si?
kr Sinčavas — Železna Kaplja. Po tej progi vozita odi. julija naprej obestransko po 2 vlaka. Iz Sinčevasl zjutraj ob 7. uri 45 minut, ter ob 11. url dop. Iz Železne Kaplje ob 8. uri 8 minut zjutraj in ob 1. uri 50 minut popoldne.
kr Šent Andrež ob Labudski dolini. Nemška aVolkswehr*je hoteia ropati pri kmetu. Gospodinja in hčerka sta v skrbeh, ker že zahtevajo ključe. Pa prileti dekla izza vogala in vpije: ,,Die Serben kommen." (Srbi pridejo.) Nemški vojaki se razkrope, hiša pa je bila rešena ropanja. Srbi pa tedaj še niso prišli.
kr St. Uj ob Dravi. Iz Ljubljane je došlo k nam mnogo živeža, moke, masti itd. A tudi tobaka, smotk in cigaret smo dobili, za katerega nas posebno Vrbljani zavidajo. Glavno zalogo tobaka za Režek je prevzel trgovec J. Schaller, ki se je tudi potrudil, da zadovolji ljudstvo z živežem.
kr Celovec. Začela se je akcija, da bo dobivalo revno prebivalstvo živila po znižanih cenah. — Žemlje in drugo pecivo se je začelo pojavljati v vedno večji množini po gostilnah in izložbah. Prehrana Celovca se je znatno zboljšala in celo Nemci žele, da ostane Celovec Jugoslaviji.
kr Ribnica ob Vrbskem jezeru. Dobili smo iz Ljubljane toliko živeža, da je vse zadovoljno. Onkraj demarkacijske črte pa gledajo skoz prste.
kr V Breznem ob Dravi je danes takozvana flosarska nedelja t. j. žegnanje z procesijo za srečo tlosaijev. Je to star običaj iz časov, ko jo po Dravi še cvetlo flosarstvo.
kr Dravograd. Dva šolarja S in 9 let stara sta našla granato ter jo sprožila. Granata je razpočila in oba šolarja grozno razmesarila, da sta bila takoj mrtva.
kr Konjice - Zreče. Železniško ministrstvo namerava podaljšati železniško progo Konjice-Zrcče. Prodpri-prave se bodo baje kmalu pričele.
kr Ormož. Z dovoljenjem oblasti so vršijo tukaj zopet redno živinski sejmi in sicer živinski vsaki prvi ponedeljek v mesecu, svinjski pa vsaki torek.
kr Prevalje. Z ozirom na članek »Grob junaka" od Fr. Gorišeka torek 8. julija št. 163, naj se popravi glede šolske mladine v Prevaljah in sicer: »Bila je šohka mladina od ekspotizure Fara-Prevalje s svojim učiteljem, ki je obiskala grob junaka Malgaja, ter mu potožila šopke na grob. Lep učiteljev nagovor je orosilo oči nedolžnih otrok, ki so mu zapeli »Lepa
naša domovina". Popravi naj se, ker na pievaljski šoli sploh še ni pouka do danes, dočim je učitelj na fari pričel s poukom takoj sredo po Bin-koštih, ob povratu beguncev.
kr Drugi glasbeno-dramatičen večer je priredila slovenska mladina v Trstu 12. t. m. v „Narodnem domu", čisti dobiček je namenjen v kulturne svrhe.
Našemu kralju Petru I.
Ljubljanski grad 1. 1914—1. 1919.
(Reminiscence.)
V petek na večer, ko je mrak legal na ljubljansko ravan, so zadoneli topovi pesem ... Masivna, impozantna zgradba ljubljanskega gradu je zrla na vrvenje po ljubljanskih ulicah. Narod se je zbiral. Z onega veličastnega stolpa vihra veličastna državna zastava jugoslovanskega ujedi-njenja. V zrak švigajo blesteče rakete. Zvonik v zelenih girlandah ... In spomini nam vstajajo... Leta 19141 Soba štev. 4 ... Tudi ona zre naravnost na sedanje vrvenje Ljubljane ... Molči, ne govori gromskim govorom... Tiho in lepo je bilo življenje te sobe 1. 1914. Tam so bili minerji, grobo-kopi, ki so izpodkopali trhle temelje samodržtvu oholih Habsburžanov, v tej svetli sobici, obrnjeni proti kri-stalnosnežnim Kamniškim planinam, proti granitnemu orjaku Grintovcu, so živeli molje, mladina, takrat zasmehovani in pijuvani. Dr. Gregor Žerjav... Ivan Cankar... Dr. Dabinovifi ... Miha Cop . .. Rus, žel. rev. Mogil-nicky, star mož, Aleksander Toman, ameiikanec-republikancc sivolasi Sokrat ..,	*
Kako sta plakala dr. Dabinovič in dobri Rus, ko se je dne 2. decembra 1. 1914 raznesla na Gradu vest: Bel-grad padel I
Današnja Ljubljana.
Pri vseh težkih vesteh je soba št. 4 na Gradu plakala. Vsaka vest jo je dvignila v nestrpno pričakovanje. Upi... nade I Ali se kedaj uresničijo ? Delimo zemljevidi.. V vsakem preganjanem človeku je klilo trdno upanje na popolno uresničenje naših stremljenj in idej.
Včeraj je ljnbljansko mesto praznovalo rojstni dan našega prvega in neustrašenega borca — kralja Petra I. Ob zgodnjih urah je začelo po ulicah praznično in živahno življenje. Sprva je slabo vreme napovedovalo neuspeh. Godba je okoli polu 6. svirala po ljubljanskih ulicah, okrašenih z zastavam’, budnico ... Izjasnilo se je in brhke cvetličarke so prodajale po ulicah za naše invalide cvetlice ... Pred 10. dopoldne je prikorakala tukajšnja posadka pred stolnico. Srbski novin-ski polk je zavzel dolgo fronto od Vodnikovega trga do Št. Jakobske dekliške šole. V povsem novi opremi, v novih amerikanskih uniformah, v novih čevljih. Polkovnik Stibilj Vukasovid je po srbskem običaju nadzoroval čete, nato se je pričela v stolnici slovesna sveta maša ob grmenju topov ...
Po slovesni maši je bila na trgu pred Mahrovo hišo glavna parada čet pred polkovnikom Stibilj Vukasovičem. Tej paradi so prisostvovali predsednik dr. Janko Brejc, podpredsednik dr. G. Žerjav, župan ljubljanski dr. I. Tavčar.
Ob zvokih;nove vojaške godbe so mimo polkovnika Vukasovlča kot zastopnika dravske divizijske oblasti defilirale čete v trdem redu. Pogled na nje je bil impozanten. Zanimivo je življenje v nekdanjem nemškem kazinu, kjer so razni nemški mogotci, osobito general Kraus, pripravljali pogin slov. narodu, sklepajoč in kujoč razne in-fernalne načrte za popolno uničenje narodne samostojnosti Slovencev. V kazini je sedaj komanda dravske divizijske oblasti. Vsi oni masivni stebri z balkonom so odeti v temno zelenje. Na pročelju balkona je pritrjena slika kraljeva z napisom: »Živio kralj Peter."
Svečanost je krasno uspela. Opoldne je nastal nad Ljubljano silen deževni vihar...
Sttfsn 4»
'Smosuivm*  ....................
13 JuHJe- *8.;p
68 m
Dnevne vesti.
dn Vdanostna brzojavka deželne vlade — kralju. Predsednik Deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc, je poslal na kabinetno pisarno kralja Petra nastopno brzojavko: Va šega Veličanstva rojstni dan praznuje danes prvič z zanosom in radostjo celokupna Slovenija. V imenu Deželne vlade za Slovenijo, njenih poverjeništev, oddelkov, uradov ter vsega prebivalstva' Slovenije, polagam pred Vašega Veličanstva jasni prestol izraz verne zvestobe in iskrene vdanosti z vročo željo za Vašega Veličanstva in kraljevske hiše blaginjo in dobrobit ter za pro-speh, veličino in srečno bodočnost našega za vedno svobodnega troimen-skega naroda. — Predsednik Deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc.
dn Otvoritev poštnega prometa na Koroškem. Vsled izjemnih in tehničnih težkoč za nekaj časa prekinjeni celokupni poštni promet se je zopet otvoril pri naslednjih poštnih uradih naše Koroške! Bela, Borovlje, črna pri Prevaljah, Dobrlaves, Guštanj, Labod, Pliberk, Podrožčica, Prevalje, Ruda, Sinčaves, Sv. Pavel v Labodški dolini, Velikovec in Zg. Trušnje. Pri ostalih naših poštnih uradih na Koroškem, kateri poslujejo za sedaj samo za pisemsko pošto, se uvede ceiokupni promet, čim bodo tehnične ovire odpravljene.
dn Za srbske maturante. Ker je število postelj, ki jih ima pripravljalni odbor za sprejem srbskih maturantov do sedaj na razpolago, premajhno, in želimo naše srbske goste ne samo kar najsijajneje sprejeti in pogostiti, ampak tudi kar najuljudneje nastaniti, smo prisiljeni se obrniti na slavno občinstvo s prošnjo, da nam pomsga v tej stiski. Kdor bi bil pripravljen odstopiti za čas gostovanja srbskih maturantov brezplačno kako sobo z eno ali več posteljami, naj blagovoli to javiti do 15. t. m. pisarni pripravljalnega odbora ?a sprejem beogradskih maturantov v fizikalni dvorani I drž. gimnazije,
dn Senzacija Iz Trsta. Pariz, 10. julija. (Pos. por.) „Le Journal" javlja iz' Rima: Tržaška policija je aretirala Karla Marušiča, na katerega domu so našli puške, municije, bombe, brzojavne aparate in zrakoplove (?) v skupni vrednosti 20 miljonov frankov. Marušič se brani izdati sokrivce.
dn Zakaj so dopusti zaprti?
Pri slov. plan. polku na Koroškem so dopusti že nad d/a meseca zadrti. Vprašamo uijudno dravsko divizijsko oblast, čemu to; zakaj so pa doptnti za topničarje in dragonce dovoljeni? Koliko piide nujnih in potrebnih prošenj za dovolitev dopusta, n. pr. smitni slučaji i. dr.; toda zaman prosiš in tarnaš. Prosimo dotično oblast večje uvidnesti in lojalnosti.
Ljubljanske vesti.
I Drugi koncert za naše invalide je danes od 16. do 20. me na vrtu Narodnega doma. V slučaju slabega vremena se viši konceit v spodnjih prostorih Nar. doma. Svira gledališki orkester pod vodstvom g. prof, Jeraja. Vstopnina je dve kroni za osebo. Preplačila na korist invalidnega fonda se bodo hvaležno sprejemala,
1 Beilevue. Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Šiški vabi k vrtni veselici, ki se vrši danes, v proslavo 30 letnega obstoja, v prostorih hotela ,.Beilevue". Sodeluje godba ZJŽ in godba na lok. Začetek ob 15. uri.
1 Primorski sokolski krožek: Vse člane opozarjamo, da je skupen odhod na Brezovico s posebnim vla kom ob 13‘20 in ne ob 15*01. Zbirališče pred južnim kolodvorom. Na zdarl
Odbor.
I Petelinov most v Trnovem
je v takem stanju, da bi se moral vsak, ki gre čezenj, zavarovati na življenje. Opozarjamo slavni magistrat, da si kdo od gospodov ogleda to znamenito brv in potem poroča v prihodnji občinski seji, kaj in kako bi se dalo ukreniti za varnost življenja trnovskih meščanov.
dn Gojenci (gojenke) tretjega letnika državnega učiteljstva v ‘
Ljubljani, ki žele prihodnje leto na- ‘i stopiti učiteljsko službo, nsj se javijo S zanesljivo do 20. julija ustmeno ali pismeno pri ravnateljstvu, kjer dobe pojasnila o Sesttedenskem počitniškem tečaju. Ravnotako se naj priglase tudi abiturlenti gimnazij in realk, ki bi nameravali se posvetiti učiteljski službi. — Ravnateljstvo.
dn Ljubljanski dopisni urad popravlja. Vest o smiti socljalista in advokata dr. Henrika Tume je priobčil tudi ijubljanski dopisni urad. Sedaj ta urad objavlia nastopno brzojavko: Ljubljana, 12. julija. Glasom zadnjih poročil iz Trsta se je izkazala vest o smrti odvetnika dr. Henrika Tume, ki so jo pred dnevi prine3ii nekateri potniki iz Trata, za neresnično. Pomota se je dogodiia bržkone vsled tega, ker je ta čas umrl v Trstu znani tržaški socijalno demokratični vodja, zdravnik dr. Sinigaglia, kateremu so tržaški socijalni demokratje priredili izredno impozanten žalni sprevod, katerega se je udeležilo več desettisočev ljudlj. (Ldu.)
dn Težava z žigosanimi bankovci je vedno hujša. Vsak se jih boji in vsak se j h brani. Označba je pa na večini bankovcev že zabrisana in bo v tem pogledu vsak dan slabše. Nujno je želeti, da vlada v tem pogledu nekaj ukrene, ker je postopanje zelo ncjednakc. (Skrajno strogi in nedosledni so nekateri večji poštni uradi na Štajerskem, ki oddajajo žigosane bankovce, katerih par ur nato že ne pri poznavajo in zavračajo. Strankam se s tem povzroča naravoost mučne sitnosti in pota in zmeda je vedno večja.
Kulturni pregled.
ki Dante Alighieri: Božanst-vena komedija. Prvi del: Pekel. Pre-vel in pretolmačil prof. dr. Iso Kršnjavl,
ilustriral ga je hrvatski umetnik M. Rački. To je ena najlepših knjig, kar jih je zdaj na jugoslovanskem književnem trgu. Knjiga ima zelo velik obseg velike četvorke, posebno pa nas izne-nadijo mnogoštevilne in prekrasne slike, ki so že same na sebi velika umetnina in tudi zelo dobro reproducirane. Knjiga ima veliko vrednost in je lahko v ponos knjigotržcu in sotrudnikom, ki se niso bali ne truda ne stroškov, da so knjigo opremili kar najlepše je bilo mogoče. Kdor sc za delo zanima, mu ne bo žal, da ga naroči; krasno vezana velika knjiga bo kras vsaki čitalnici, vsakemu salonu in stane samo 60 Ki Izdal jo jo „Grafičko-umetnički i nakladni zavod Jugoslavija v Zagrebu11.
ki Novo opereto je uglasbil naš znani srbski skladatelj Pero Stojanovič. Nova opereta se imenuje »Poletni čar11. Najprvo jo uprizori Raimundovo gledališče na Dunaju. "
ki Reforma. Smotra za crkveno-polltlčka te staleška pitanja katoličkog nižeg klera i katoličke crkve u kraljestvu SHS. Hrvatska katoliška nižja duhovščina je začela izdajati list „Re-foimo", v katerem zastopa svoje zahteve po modernizaciji katoliške duhovščine. List je za duhovščino zelo zanimiv. Naročuje se v Zagrebu, Hrvatska zemaljska banka
ki Glasbena Matica je sinoči priredila v proslavo godu našega narodnega kralja Petra, koncert v korist vojnim invalidom. Nastopil je komorni kvartet (gg. brata Zika, Trost in Dežela) v Čajkovskega kvartetu za godala D'dur, ki ga ima stalno v svojem koncertnem reoortoirju Glavni češki kvartet iz Prage. Kot na zadnjem koncertu »Ljubljanskega Zvona", tako so nam tudi sinoči izvajalci odkrili vse skrite lepote ruskega dela s skrbno temaiično izdelavo fn fino niansiranlm dinamiškim predna-šanjem. Očarljiv je bil zlasti Andante cantablle s sordiniranimi instrumenti. Upajmo, da doživimo v prihodnji koncertni sezoni redne komorne večere! —- Na sporedu sta bila dalje dva nova Pavčičeva samospeva, ki se brez
dvoma priljubita vsem ambicljozuim solistinjam. Pavčičeve pesmice dičijo ljubke melodije in blesteča klavirska spremljava. Zahtevajo pa dobro izšolan glas, čuteče srce in nežnorokega spremljevalca. Gdč. Sadarjeva jim je bila kos. Pela jih je občuteno, spremlja! jo je docenlno skladatelj sam. — Pevski zbor Glasbene Matice
je zapel dva šopka Mokianj srbskih narodnih pesmi le ij lastno točnostjo in natanSflj Zadnji del „Osu se nebo zvezi je moral na burno zahtevo obči ponoviti. Na koncu koncerta, k' bil posebno dobro obirkan, j® zapel še srbsko himno „Bože pf*
L
Najnovejše vesti.
Proslava Petrovegadne v Mariboru.
Maribor, 12. julija 1919.
Impozantna manifestacija našemu kralju.
Petrov dan je naš Maribor proslavil prav slavnostno. Na predvečer
ob dva četek s razobesi
setih so oznanjali topovi za-avja. Vsa javna poslopja so la trobojnice in okrasila okna s kraljevo sliko in zelenjem. Okrajno glavarstvo je bilo sijajno razsvetljeno. Postbno pozornost je vzbujal stolp Narodnega doma, lepo okrašen in razsvetljen z rdečim ognjem. Nad škofijsko palačo, nad stolnim kapitljem in mestnim župuiščem so prvikrat plapolalo slovenske trobojnice: tudi župnišče je bilo lepo ozaljšano in razsvetljeno.
Dravski most je bil ople ten z gir-landami v slovenskih barvah in z zelenjem ter razsvetljen z lampijoni. Okrasili so ga bili fantje dravskega konjeniškega polka v najliujšcm deževju. Prav lepo je b i okrašen vhod v mariborsko vojaško bolnico štev. 1; nad ajim je bila deska z nadplsom: »Živijo kralj Peter 1.1“
Ob polu 21. je bila bakljada in mirorov vojaške godbe po vseh večjih ulicah. Bakljade se je udeležilo več sloglava množica, ki je narastla na Glavnem trgu gotovo na 8000 oseb.
Francoska misija slavi naš praznik.
Tudi francoska misija v Mariboru se je pridružila našemu slavju. Ko ie bakljada šla mimo hiše francoske misije, ki Jo bila okrašena z zastavami v slovenskih in državnik barvah ter s slikami Petra in Aleksandra, je zaigrala godba marseljezo. Množica pa je pozdravljala zastopnike Francije z burnimi Živio-klici.
Pri oknu škofovske palače se je pokazal knezoškof dr. Napotnik in prijazno pozdravljal množico.
Vse nemške k?oge, ki še vedno zagrizeno in zajedljivo pričakujejo pri-klopijenje Maribora Nemški Avstriji, so te manifestacije siino bodle, zlasti ko so videli enodušno razpoloženje slovenskih manifestantov. Slavje so Vsenemc! demonstrativno prezirali, ziasti se je odlikoval znani in prosluli nekdanji vojni dobavitelj Scherbaum, ki je pred bakljado zaprl vsa okna in vrata svoje hiše. Naravnost zabarikadiral se je pred zmagovitimi klici.
Včerajšnja slovesnost,
Danes ob šestih je priredila vojaška godba budnico. Ob devetih je v stolni cerkvi opravil knezoškof dr. Napotnik z asistenco službo božjo, katere so so udeležili predstojniki vojaških in civilnih oblasti in velika množica.
Pri maši so prvikrat peli Te-deum v slovenskem jeziku in nato himno »Bože pravde". Od desetih do ednajstih je sprejemal pod polkovnik Uzorinac vdanostne izjave deputacij raznih oddelkov in zavodov mariborske posadke io pogostil vse po stari srbski šegi. Od ednajstih do dvanajstih je sprejemal okrajni glavar dr. Lajnšič udanostae izjave predstojnikov in zastopnikov civilnih in cerkvenih oblasti in raznih jugoslovanskih korporacij ter jih istotako pogostil. Tudi knezoškof dr. Napotnik je posetil okrajnega glavarja, da mu v svojem in v imenu duhovništva lavantinske škofije preda udanostne častilke. Med gratulanti je bil tudi vodja francoske misije.
Ob 12. do pol 13. je bil P' nad ti koncert voj. godbe v nk parku, kjer se je pobirala vsi« za invalide.
Reški dogodki.
Sestava komisije.
Pai iz, 11. julija. (Pos. pc preiskovalno komisijo glede re$ godkov odpošije Amerika gej Summerall-a, Anglija generala * Sestavo te komisije je zahtev«! toni.	,
Pariz, 11. julija. (Pos, pof>) nja poročila iz Reke javljajo, bilo pri spopadih ubitih devet coskih vojakov lndvanajsti'
plačilc
Za
t
Kr. c K 40
i«
Tisk
ščno$!
Italijani zanikajo resnič poročil.
Trst, 11.julija. „Giorna!c lia“ javlja iz Reke, da je pri spopadih množica napadla n^jr varno, kamor so zahajali Fratra jo popolnoma demolirala. Mr tudi ročne granate. Žrtev ni hi'0.
v Sl
m
Svat
vlač
mi
čatl
dej;
ob
voj
sod
bav
jez
Intervencija entente n» St. Germain, 12. julija,
„DaiIy Mail" javlja v soglasju * gimi angleškimi listi, da so n* r
fr»a co
v Reko po ena angleška, t in ameriška vojna ladj*
bodo baje pomagale s sv-- ,	-«-■
komisiji, sestoječi iz genfa* nv ' t ( J I
voj!01
rasisti konflhd; francoskimi in itatijanskim' voia Orijentski trlok.
Ulic
mu
jezi
Zaj
sen
Spi
Ijai
Bukarešta, 11. julija. (D*1 Predsednik nar. konservativne sW Take Jonescu je v intervjuju M da je sedaj potreba, da se ust»» orijentski blok, ki bi se mcrfll tezati od Bahiškega do Sredozei°* morja in ki bi moral obsegati P®1! Čeheslovaško, Romunijo, Grš»’ morda tudi Ogrsko. Take Jone?* vidi za ustanovitev takega blok® bene težave in samo obžaluje, blok ni ustanovil že pred n»(j konferenco, ker bi se p tem drugače zgodilo. Take Jone.’c®J, pristavil, da njegov stati in d>« jatelj Venizeloš in tudi predsedtfL saiyk enako mislita; posebno zelosom je Jonescu ta predlog * ■ tančno prcštudiial. (Ldu.) — (P*L poročilu naj bi bila tedaj JugoS1* izolirana!)
let;
to
fo<
ba
še
bi!
kri
i
lir
t
bi
ki
8
l
d
r
Mirovna
pogodba z Avstrijo.
St. Germain, 11. julija. (L Ku.) Nemško-avstrijska mirovna
gacija je predložila danes skup00 ,Q ki vsebuje deloma na podlagi ^« daniih not, deloma na podlag'.7
“-	-	-	*	■	ane DfOti)%
poročil natančno formulirane protCj loge k vsem klavzulam mirovn«j
godbe izvzemši gospodarske do!j
Novi izpresTiinjevalni predlogi s® y v prvi vrsti vprašanja o državl|ay in o varstvu manjših in dej«^
Glede varstva delavcev se sklicuj®* na sklepe bernske konference, r
Nemiri v Rimu. -
Trst, 11. julija! »Giornalc M ha" javlja, da se je v Rimu komisija, obstoječa iz sedmih ©' delavskih zastopnikov in štirih U, trgovcev, ki ima nalogo izvesti	;
cen živežnim pridelkom za 50 U| tem namerava vlada ublažiti f splošne stavke v Rimu.	J
-TiA
Zahtevajte ,,j-ugoslavtjo" P*, ^ gostilnah, kavarnah in Pridobivajte novih naročnik
Darovi.
Za slovenske oslepele rojake :
ni»«?r’ Edvard Globočnik v Kranju kot pre-piacllo nekega honorarja K 13 —.
' Za Clril-Metodovo družbo r Ljubljani:
5. stotnija slov. plan. polka K 54-—,
Za Malgajev spomenik:
Lekarnar Trnkoczy v Ljubljani K 25 —,
Za Cankaijer spomenik:
Pf- štirn, Hraše pri Smledniku K 10-—. Za »Narodno obrano":
Kr gostovanju majorja Jurkoviča K140'—. K iA. l3^' stražarji pri odhodu v Celovec _ r Pinančna straža v Pliberku K 20 —.
kdaj&telj in odgovorni urednik:
Anton Pesek.
J8** »Zvezna tiskarna« v Ljubljari,
Poslafto.*
Pojasnilo k »Veliki uganki«.
v s* ‘111 presenečen sem vsled napada rai« ’ v kolikor se tiče moje osebe Postave prošnje, ki so jo Št. Iljski v1»h nase,jenci naslovili na deželno v»ado v Ljubljani in Belgradu.
maniok ptestavi prošnje nisem naj-S,n!eJlu ». da bi v tem zamoglo ti
deiania JaceSa> da bi se 8!ede teSa
ob mojo o"fbo 8pl°h kd° Spodtikatl
Voini Ji j 2tlal» da s6tn bil med sodiJA	k°t	tolmač	k	vojaškemu
bavit na Srbskem in da sem se tam U»ii. 8 Prestavami vlog iz srbskega lei,ka na druge jezike.
.. , Pred nekaj dnevi me je dobil na «iici v Mariboru ter me naprosil, da P11 Prestavim na nemški in slovenski £z*k neko vlogo, ki jo je prinesel iz Sreba, češ, da on nima časa. Jaz m mu to drage volje obljubil.
Drugi dan mi izroči v srbohrvaščini
v h ro?nj(!i k2ats!ovlienp na viado Jani	dfeželdd	vlado v Ljub-
Iz vloge in priloženega imenika ,em razbral, da stavijo do vlade prošnio
ieta 902 (?ohmen) naseljeni od
1902 naprej po okolici Št. Ilj.
to tmJv $ ie bdo govora, da so iitHcfl f’.	80 b,li bale politično
ndeferentni, ki so se le s kmetijstvom x vili *td., ter prosijo vlado, da bi jih 5e v nadalje na posestvih pustili.
iz predloženega imeiiika, ki pa ni bil uraden ter ne vetn, če se podatki krijejo s pravim dejanskim stanom, ie bilo posneti, da so ta posestva kupili od prednikov, ki so nosili nemška *nena, od kojih so nekateri stanovali J Gradcu in je le pri treh posestnikih o o tudi zapisano, da so ti trije zemljo P,b od Slidnurke.
sUoV pr?gni* se je vlado pro-Hivost-3 8e v Poetični zanes-donio • Posameznikov ura-fnH ® 1 nformira ter njih na-_ na pripadnost ih način,
kako so prišli do zemljišč po zemljiški knjigi okrajne sodnije v Mariboru vgotovi.
Ker je bila prošnja naslovljena na vlado in so se v prošnji predlagale uradne poizvedbe, nisem nadalje o vsebini in resničnosti posameznih navedb razmišljal, prvič, ker razmere tukaj premalo poznam in drugič, ker je vloga itak bila namenjena kompetentni vladi in oblastim, ki imajo tozadeven pregled in bodo pred. rešitvijo prošnje prav gotovo uvedle potrebna poizvedovanja, zato sem vlogo kratkomalo dobesedno prestavil na slovehsko in nemško.
Drugi dan popoldne me g. Jenič povabi, naj se peljem z njim v Št. Ilj, da bodo vlogo kmetje in župan podpisali. Ker nisem bil Še nikdar v Št. liju, sem to povabilo rad sprejel. V Št. liju srno se podali h gerentu Slovencu — Kranjcu g. Thalerju. Ta je kmete že poznal, prečital prošnje v vseh treh jezikih, rekel, da so razmere prilično take, kakor je pisano ter je podpisal.
Ker se je tudi govorilo, da bode šla deputacija teh kmetov z občinskim zastopnikom v Ljubljano k vladi, da ustmeno pojasni s/oj položaj smatral sem vlogo odposlano na vlado le v to svrho sestavjjeno, da se na podiagi iste poprej izvrše uradne poizvedbe, predno se jih osebno zasliši.
Ko me je za tem urednik g. Žebot, ki je doma iz Št. lija, telefonično vprašal, če mi je kaj znano o Št. Iljski zadevi, šel sem takoj h g. Jemču po vse tri vloge z izvirnimi podpisi, pokazal g. Žebotu v uredništvu vse tri izvode in stvar pojasnil.
Vkljub temu pa je Izšel Iz uredništva napad na mojo osebo.
Ne vem, kaj si naj mislim?
Ali je že to potegovanje za Švabe, če prestavim iz srbščine prošnjo, naslovljeno na našo vlado v svrho, da stvar preišče?
Vsak prebivalec ima pravico obračati se pismeno na lastno vlado.' Saj vendar ni bolj kompetentne oblasti, kot je vlada — Jcjer predsedujejo naši voditelji vseh strank — imajo gotovo zbran vsestranski materijal ter se bo njih odločba ravnala Ie po uradnih poizvedbah in ne po navedbah do-tlčne vloge.
Ne morem pojmitt. kako pridem jaz do tega, da nie uredništvo ,Straže, vkljub informacijam napada in smeši ? ter mi hoče nekaj natveziti, o čemur še razmišljal nisem.
Do sedaj še nikdo ni trdil, da bi bil jaz Nemcem preprijszen. Dovolj sem med njimi trpet dolgih pet let.
V predležečem sh čaiu ne uvidim podiage, da bi se imel povod braniti, mučno pa je za me, da ne poznam dovolj tukajšnjih razmer in ne vem, ali se me namenoma napada v dosego gotovih ciljev, ali pa le vsled nespo-razumljenja.
V Mariboru, dne 9. julija 1919.
Dragotin Oilčvert.
Afali oglasi
stanejo prvih 10 besed 4 Jf, vsalta nadaljna beseda 30 viri. - Dopisovanja In jen/trii ponvdbe pa vsa^a beseda 1 jf.
fj Freda se: S
211 uh e rt pištoli (1 Zitnmer-in l Jagdgewehr) ter moško kolo prodam. Št. Peterska vojašnica, soba 54.	974
Damska svilena Muza, popolnoma nova in častniška suknja, skoro nova, se ugodno proda. Ogleda se od 3.-6. pop. Marije Terezije cesta 13/11, vrata 107.	978
Moško kolo se proda. — Kje, pove uprava.	982
Prodajalka, Izurjena v prodaji mešanega blaga, išče stalnega mesta. Ponudbe pod „Stalno mesto" na upravo.
Jaroslav fireuer mestni stavbenik, Ljubljana, Gosposka ulica 8, sprejme takoj več zidarjev in težakov za delo v Ljubljani.
Trgovski zastopnik, uveden v vseh strokah, išče zastopstvo proti proviziji, za Maribor in okolico. Ponudbč pod »Provizija" na podružnico Jugoslavije, Maribor.
Razno:
Lepo meblorano sobo z električno lučjo in posebnim vhodom išče za takoj ali pozneje soliden gospod. — Cenjene ponudbe pod »Bančni uradnik" na upravništvo.
 	979
Diplomirana učiteljica otvori tečaj francoskega jezika. Vpraša se: Pražakova ulica št. 10, III. nadstr., desno od 4—6. ure popoldne.
Deklico iz boljše hiše, katera ima ljubezen do otrok, iščem k dvema otrokoma v starosti 2 in 5 let. Zaposlena bi bila od 9—12 in od 15—19 ure. Naslov v upravi.
Popravila žepnih ur in zlatnine sprejema F. ČUDEN SIN, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	926
nogavic ter sukanca, črnega in belega, nudi tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra
nasip.
Proda se novo moško kolo znamka „Waffenrad" z garancijo 10 mesecev. Čibej Avgust, Vodovodna c. 203.
Naprodaj je hiša z gostilno in prodajalno, sadnim vrtom in nekaj zemlje v Rožu na Koroškem. Natančnejše podatke podaje Zdravko Cvltar Sv. Jakob v Rožu. 963
Mazilo za lase varstvena znamka „NET0P1R“, zoper izpadanje las, napravim mi-ziio, učinkujoči tudi zoper izpadanje brk in brade. Zadostuje steklenica za 10 ali 12 kron; zadostuje za celo leto. Za uspeh jamčim. Spričevala na razpolago. Pošiljam tudi po pošti ter priložim navodilo. Ana Križaj, Spodhja Šiška, Kolodvorska ulica 200, ali pa v trafiki pri farni cerkvi.
jjjj KUpi s e: [jj
Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na^upravnlštvo pod »Vinski
Kupim malo posestvo. Poizve se v podružnici »Jugoslavije'' v Ptuju. 971
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4' —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8,
r- rr..
Prodam okoli 100 hi hrastovih vinskih sodov
popolnoma v dobrem stanu od 60 do 600 litrov.
Ponudbe je poslati na naslov Franc Majdič, Kranj,
Trapistovski
H sirit
p rima, vsako količino, kakor tudi čajno maslo in ostale mlečne proizvode razpošilja v zavojih po 5 kg po celi Jugoslaviji s pošto ali železnico po najnižjih cenah Parna mlekarna, Bjelovar, Hrvatska.
Živo apno, zidno in strešno opeko
• -v celili v e go«ih --
ponuja
„Ljubljanska homerci-jalna družba z o. z."
Ljubljana, Blelvvelsova cesta 18 (nasproti liceju.)
Angleška -$9® čudatvorna mast
hladi, Čisti, mehča izvlačl tuje tvarine, prepredi za-strnpljeuje krvi In operacije.
Vpošiija samo proti predplačilu franko K 8*8o za 1 dozo. Lekarna Thierryjav Pregrada, glavna zaloga r Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štev. 5
in vse druge lekarne.
Gozdarski urad barona Borna ima na razpolago, oziroma izdeluje vsake vrste in vsako množino
Jt,
abojev in sodčkov
Z mehkega lesa. — Vprašati je pri gozdarskem uradu baroua   	Borna	v	Tržiču	(Gorenjsko).
v?
Državne toplice ^
Dobrna pri Celju (prej Neuhaus)
Izv
Visokoradioaktiven termalni vrelec 37° C.
zdravilni uspeh pri ženskih boleznih, pri obolenju živcev, revma-itd. Moderni zdrav, pripomočki, deloma na novo vpeljani po vzorcu Dunajske ženske klinike.
***nik: Dr. Benjamin Ipavic iz ženske porodniške klinike prof. Ernsta
Wertheim-a na Dunaju.
Prospekte daje topliško upraviteljstvo v Dobrni.
les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETI, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani.	419
fp SI U % h <&;
Blagajničarka slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, išče službe. Ponndbe pod »Marljiva" na upravo.	670
Strojnik, obenem kurjač, se Spl-fejttie k parnemu kotlu. PonUdbe s spričevali na naslov Val. Scagrtetti. parna žaga za drž. kol. Ljubljana.
Trgovska agentnra prevzame razna zastopstva za Spod. Štajersko, n. pr.: špecerijske, kem čne, papirnate predmete, žganje, e v. stroje itd. Ponudbe se prosi pod: ležeče, 983
I gm
j	srbečico, hraste, lišaje,
!	uniči pri človeku in živini
|	pražilo zoper srbečico,
j	Brez duha in ne maže
perila. 1 lonček za eno osebo 4 K.. Po pošti 5 K Hu ,■ 1. ...	„ „	poštnine prosto. Pirodaja
Henrik Matifi jf Ceijii.;id ^posnja lokama
 _  j Tmkdczy v Ljtlb-
| Ijani, zraven rotovža.
Liptavski
SIR
na drobno in debelo razpošilja po zmerni ceni
. Agentura", poštno Maribor.
Pošten učenec zdrav in krepak, sc sprejme akoj v trgovino z mešanim blagom Josip Černelč v Sv. Petru pod Sv. Gorami, Štajersko.
Več mizarskih pomočnikov, ki se preskrbe s hrano, stanovanjem in dobro plačo takoj sprejme Ig Toplak, stavbeno in pohišt eno strojno mizarstvo, Trbovlje II.
Pridno gospodinjo iščem za takoj k dvema otrokoma. Poizve se v podružnici »Jugoslavije" v Celju. 977
Gozdni čuvaj išče službe na kaki graščini ali tovarni. Naslov v upravništvu. 976
Deklico, petnajst do sedemnajst let, iščem k trem otrokom. Naslov v upravi.
Tesarje kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana; Jeranova ulica št. 13	747
Mlinski kamen
za žrmlje in
brusilni kameni
vsake velikosti se prodajo. Cena po dogovoru.
Jožef Planina, Rogatec, Štajersko
K. Linhart, urar
Marija Terezija c. 7.
Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Šchaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Poplavila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
Ueščak
v lesni industriji
Slovenec, 36 let star, večletni vodja večjih lesnih podjetij in žag, popolnoma verziran v modernem obratovanju žag ter lesnih industrij, išče v jugoslovanski državi v večjem podjetju vodilnega mesta. — Cenjene ponudbe pod „1. K. 1883“ na upravn. lista.
Bukovega
oglja
Več vagonov drv, briketov ima naprodaj
M. KOROŠEC
MARIBOR
Majerje, a cesta 23.
Istotamse prod* blagajna sistem Wertheim-Wiese,
Zahtevajte
povsod
40% voskovo kremo
„HIF“
s katero najbolje ohranite usnje. Z\ „H 1 F“ jamčim. Došlo je več vrst
cigaretnega papirja in stročnic, mila, riževega škroba itd. po sol dnih cenah. Se pripojočam
Oroslav Čertalič,
Ljubljana, Resljeva cesta 20.
JUGOSLAVIJA- dne' 13. julija 1919,
Priporočamo edino toyarniško zalogo
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
za rodbino in obrt ter njih poaameznih delov.
Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno bi&go.
JOS. PETELIN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip,
za vodo desno.
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek, Celje.
za papir, kupi .^Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Trorniska zaloga
gramofonov in god* benih avtomatov
Tehnično en gro skladišče
JOSIP SOJKR, Zagreb
A. nabUU! yci, Sodna ulic*'
Izvršuje vsa tozadevna popdj vila strokovno in ceno. Ugoo* zamenjava obrabljenih plošk.
Gramofoni z vmetom denarja za oostiinicafi1
Samostanska ulica št. 7
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni Inžener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeiezoof tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica fit. 7.
Izvršuje strokovno:	\
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrf*®* betonske in železobetonske jezove, mostove, žele* betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske j zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse df*W betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršitev vse n*2ft stavbeno inženerske stroke.	.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških
Naznanilo.
Naznanjam, da sem otvorll v Kranlu
nudi že zacarinjene žarnice, jermena, borax, šelak, ter vse tehnične potrebščine in kemične produkte.
Dobavljamo takoj
svilena sita za mline iz svile, vse številke 102 cm široki, povprečna cena za 1 m K165*—.
Pri požard, ki je dne 8. julija 1919 uničil skoraj vso vas Zagradec, pogorela so tudi podpisani posestnici poslopja. Že 11. julija mi je izplačal
in se slavnemu občinstvu priporočam za nakup vs« v mojo stroko spadajočih predmetov.
Bogomir Šinkovec
med. drogist, Kranj.
zavarovalne družbe „DUNAVM
polno zavarovalno vsoto. Za hitro in pošteno izplačilo izrekam imenovani družbi srčno zahvalo
Zagradec, dne 11. julija 1919.
Marija Tomlje.
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječ#’ kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovafl0 po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog' mesa, sve vrsti zemaljskih proizvod^
učitelj ..Glasbene Matice* in edini strok, dežel, sodišča
Ljubljana, Kongresni trg št. 16
(nasproti nunske cerkve). Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikallj. 167
Prva slovenska kavarna
— 1 ~ Fina ■-= inozemska kolesna
se priporoča Jugoslovanom domačim in tujim ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna.
(kompl. garniture)
trgovina s kolesi	gg
Ljubljana, Marije Terezije 0.14. g
Stran 6.
Razkrinkanijtabsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica L ARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(3i. nadaljevanje.)
Smisel njenega govorjenja je bil:
»Mama nima ljubezni za mene,« je nadaljevala. »Že ko sem bila majhno dekletce, je ravnala z menoj kakor z neko stvarjo, ki se je namerava znebiti z največjo koristjo. In Hana — mrzim jo; nikdar ne bi bila smela zapustiti svojega samostana; postati bi bila morala nuna, potem bi me ona in njeno dolgočasno slikanje ne nadlegovala tako kot me zdaj. Nameravam se poročiti, zaradi tega pa vam ni treba zavidati mi malo sreče predno to storim. Vi veste bolje nego kdorkoli, kaj imam pri-čakovi od konvencijskega zakona; vzemite samo svoj lastni slučaj, dobro veste, kako bedni ste z grofom Larischem.«
Nisem si mogla kaj, da bi mi ne bilo žal za razburjeno dekle.
»Veš, Marija, hočem ti odpustiti še to pot; nobene besede več o tem — pojdi z menoj k Jun-qeumanu. Nameravam pomeriti nekaj obleke.«
Med mojim govorjenjem se je voz ustavil in Marija je, kakor je bilo videti, kmalu pozabila svoje križe in težave v vznemirjenju, ko so ji razkazovali najzadnje zimske novosti. Čudila sem se, kako hitro se je spreminjalo njeno razpoloženje, in sem si mislila, da je dobro tako, kajti ko bi prišel zanjo čas ločiti se od Rudolfa, nemara ne bi preveč občutila ločitve.
Popeljala sem Marijo nazaj v palačo Večerov, nato pa sem se vrnila v svoj hotel, kjer me je čakala brzojavka. Moja najmlajša -hčer se je ponesrečila in naš zdravnik v Pardubicah je želel še enega zdravnika. Bila sem v silnih skrbeh in sem nemudoma poslala po profesorja Wiederhcferja, ki je še isti večer odpotoval z menoj z Dunaja.
Nezgoda ni bila tako resna, kakor sem po sporočilu mislila, pač pa mi je bolezen ter smrt mojega starega očeta, bavarskega vojvode Maksimilijana kmalu potem onemogočila pisati Mariji, kakor sem obljubila. Vendar ni trajalo dolgo, ko sem prejela od nje pismo; iztežka sem kdaj brala tako histerično pisanje. Skozinskozi se je vii izraz orijentalskega fatalizma, ki' se je družil s prekipevajočo upornostjo zoper svojo usodo, in spoznala sem, kako željno si je želela prostosti in ljubezni. Srce me je bolelo zanjo, vendar sem menila, daje najbolje, ako se izognem vsakemu izrazu sočutja, ko sem ji odgovorila na pismo.
Zarana v decembru sva se z grofom Larischem podala na Dunaj nakupovat za božič. Drugi dan po najinemu prihodu mi je Jurij povedal, da je sprejel povabilo na večerjo pri Večerovih. Vsa začudena sem strmela vanj. »Kaj pa je izpremenllo tvoje mnenje o baronici?« sem vprašala.
»O, nič zato,« mi je odgovoril soprog. »Srečal sem danes baronico; Marija je bila ž njo. Povsem iznenaden sem videl, kako lepo se je razvila.«
Nasmehnila sem se. Toraj je porednica oči-vidno skušala osvojiti si mojega možal
Tisti večer smo večerjali pri Večerovih, kjer smo se sešli z zvestim častilcem Marijinim, vojvodo Braganza, ki je bil s svojim zakonom z mojo sestrično Elizabeto Tax!sovo v sorodu z menoj. Mi-guel je bil tedaj mlad in zal vdovec, kajti Elizabeta mu je bila že pred nekaj leti umrla, njegova dva sina pa sta bila pod varstvom nadvojvodinje Marije Terezije. Zabavali smo se prijetno in žal mi je bilo, ko me je Jurij opomnil, da je prišel čas za opero.
»Kaji Fausta greste poslušat?« je vzkliknila Marija. »Prosim, vzamite me seboj.«
Ozrla sem se ra soproga. Nikdar ga nisem rada prosila za nobeno uslugo, vendar se nisem mogla ustavljati Marijini prošnji. Na srečo je grof dobro večerjal in tako je bila moja priprošnja z nenavadno dobrosrčnostjo uslišana. Velela sem Mariji, naj vzame svoj plašč, in ko sve stopili v njeno spalnico, me je obsula s prehvaiežnimi poljubi.
»Oj, kako si ljubeznjiva,« je vzkliknila, nato pa si je dala opravka pri toaletni mizici. Videla sem, da je bila jako razburjena in ko si je dela prekrasen dijamanten polumesec v svoje črne lase, se nisem mogla premagati, da ne bi vzkliknila: »Ali, draga moja, saj ne gremo na bali« Neža, ki ji je pomagala, se je zlobno nasmehnila, kakor da bi hotela reči: »Kako neznansko ste abotni,« Marija pa se je nasmejala.
»Zakaj mislite, da grem tako silno rada v opero?« je vprašala. »Da bi Fausta slišala? Ni-malo ne. Želim pa iti tja, ker boste tam dve belgijski kmetici, in jaz vem, kako boste iznenadni videti me v vaši loži.«
»Veš, pazi na svoje vedenje,« sem opozorila. »Prosim te, da pomniš, da nimam jaz nobenega prepira s prestclonaslednico, in jaz menim, da kažeš prav Čuden okus s tem, da se ponašaš ta večer v operi z dijamanti.«
v 1	1	(Dalje	prihodnjič.)