No. ,104
AkiEiti$k/i Domovina
A'/l/l E S* 1 e/l ril--HO M E>
AMCIUCAN IN tPIMT FORCION IN UNOUAO# ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 27, 1959
SLOVCNtAN
MORNING NCWIFaMR
STEV. LVm.-VOL. Lvm.
Ribiška vojna med Vel. Britanijo in Islandijo
Novi grobovi Hruščev v Albaniji -Po en^utdZr™uL bole* poslal čestitke Tilu!
zni je preminul v Marymount |	---
Islandci se ne bodo udeležili bolnici včeraj zjutraj 66 let sta- Predsednik sovjetske vlade je posvetovanja NATO V ri Louis Zupančič, po domače I-ondonu, ker Angleži šči-.Voptov, 5159 Stanley Ave., Ma-
tijo s svojo mornarico "nezakoniti” ribolov v islandskih vodah.
REYKJAVIK, Island. — Po-tebni odbor, ki je pripravljal
ple Hts. Pokojni je bil doma iz Knežje vasi pri Dobriniču, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Bil je zaposlen pri Lincoln Moving Co. do marca letos, ko je šel
. , .	-	-	-	- v pokoj. Bil je član Društva sv.
zbolislaendije na Atlantskem Jovefa št H6 KSKJ; Dl.uštva
na kongresu NATO v Londonu
Mir št. 10 SDZ Janeza Krstnika št. 37 i Tukaj zapušča soprogo Anno,
Prihodnji mesec, je objavil, da r'i rnogoče, da bi se Islandci ude-
Si11, tat'ega zborovanja, mad1roj. Perko, ter hčere Ann, Ma-
om ko britanske pomorske S.le	Margoreti v starem kra-
° °*edbe Mandlje o nbo* Ju bra|a Jonezn Pogreb bo ■»vu islandskih obaln.h vodah	k zju,raj ob 8;45 iz Louis
prišel na 12-dnevni obisk v Albanijo, najostrejšo komunistično nasprotnico Titove Jugoslavije.
DUNAJ, Avstr. — Nikita
Hruščev, predsednik sovjetske
| vlade, se je pripeljal z letalom
jv albansko prestolnico, kjer bo
^ v.	i ostal 12 dni na uradnem obisku,
m Društva sv. rr ,	„	,	.	,
11 od, v Beogradu in Atenah so v
zadnjih dneh ugibali, kaj naj ta obisk Hruščeva v Albaniji, najmanjši in najnepomembnejši od
Kolikor dela, toliko kruha pravijo kitaj, tovariši
Hong Kong. — Vedno več znakov ka^e, da v rdeči Kitajski primanjkuje hrane. Tako se je na primer predkratkim pritoževal neki kitajski komunistični časopis nad nepravilno razdelitvijo hrane v novorojenih komunah, posebno tistih, ki so blizu velikih mest.
Časopis trdi, da je v takih komunah precej ljudi, ki so tako srečni, da imajo sorodnike in prijatelje v mestih ali v tujini, ki jim pošiljajo pakete s hrano. Srečni lastniki paketov jih pa ne delijo s svojo okolico, vpo-
W omogoča j o “nezakonit” rib°-1 Ferfolia “pogreb." zavoda ~v cer-
Venceslava na
Maple 1
I KGV SV
h" ^pok°-cbičajnih treh milj na 12 milj češ, Pal,scb ^a^anJa-
mora na ta način zavarovati!	ic orla von Quiram
bbolov, ki je glavno sredstvo1
Preživljanja
AMERIKA NAJ ZAHTEVA SVOBODO ZA SATELITE
Clevelandski kongresnik Michael A. Feighan je v Kongresu zahteval, naj se Združene države zavzamejo za osvoboditev evropskih narodov, ki so proti svoji volji prišli pod oblast Sovjetske zveze in njenih komunističnih pomagačev. Pozval je predsednika Eisenhowerja, naj naroči državnemu tajniku Herterju, da zahteva v Ženevi od Sovjetije samoodločbo za satelitske narode na temelju svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorstvom.
WASHINGTON, D. C. — “Je naša ameriška vlada opustila tradicionalno zunanjo politiko priznavanja pravice samoodločbe vsem narodom?” je vprašal v Kongresu Michael A. Feighan. demokratski kongresnik 20. volilnega okraja v Ohio. Opozoril je Kongres na dejstvo, da tekom sedanjih razgovorov zunanjih ministrov štirih velikih sil ni Nikita Hruščev je te napove-j konec, pravi časopis. Predlaga, ‘ nihče dvignil svojega glasu za pravice narodov, ki so proti dovalce nekoliko iznenadil, ko je,naj vsak dobi take obroke hra-( svoji volji prišli pod oblast komunizma v Evropi.
ne, kot so primerni za njegovo “Pozornost svetovne javnosti,
pridnost pri delu. Ako pa dobi jo bila povedena proč od stiske I tista, ki je začela prva oborože-
satelitskih držav, pomeni. Na-j rahljajo jih samo zase, akora-povedovali so poskus Hruščeva j vno dobivajo tudi od komune ustvariti neslogo in spore med ^ redno obroke. Še več, navadno zavezniki NATO na jugovzhodu se polenijo in sabotirajo odre-in obenem pritisniti tudi na Tita. Ijeno jim delo. Tega mora biti
stva.
njenega prebival-Druge države so Islandsko
poslal Titu za njegov 67. rojstni Po kratki bolezni je preminu-^cjan ^0pje čestitke in se istočasno la v Euclid-Glenville bolnici Vic- |silno prijazno izrazii tudi o ju-toria Von Quiram, rojena Ropoš,'goslovanskih narodih.
2ac, «7	.................stara 65 let. Bila je vdova, so-,	.
hlevo priznale ah se „ vsa, m.	Andrew je umr, ,eta ,952 | Titove, smatrajo predsednika
” s,l„ prohvile le Anglija ,0 ^ kBaj	^ ,seslr0 M Albanije Enverja Hodzo za svo-
JC zavrnila in poslala v zaščito	,___ .	jega najbolj strupenega nasprot-
‘knaus, 11 nečakov in eca j nika vse od junija 1948) ko so bi, §čih vladati ostro pomanjkanje grešnik M. Feighan in dodal, da
in vee drugih soro ni ov. °Je~Mj vr£eni iz Kominforme. Alban- hrane in da tudi podeželske ko- ne “smemo ne po pomoti ne nn na je bila v Felsoszzolnok na ai ori	im,n« »oKfn.raU mnnc nisn dobro žaločene /.
povrhu še pakete, naj se vrednost paketov odbije od obrokov.
V Hong Kongu mislijo, da je to poročilo dokaz, da mora v mestih in industrijskih sredi-
zasužnjenih narodov. Posledica ! vati Nemce in to še danes dela.
tega je, da je dobila javnost vtis, da je zasužnjenje teh na-lodov sprejeto na temelju dejanskega stnaja,” je poudaril kon-
&v°jih ribiških ladij v islandske ^Tde svoje pomorske sile. Pri em je prišlo do nekaterih angle-^ h nastopov, ki so povzročili na Gandiji dosti hude krvi. ^ngleško - islandska “ribiška Vojna” je trenutno edina večja Lizpoka v NATO, od kar je bilo ^šeno vprašanje otoka Cipra.
Erhard na poti do novega toinisfrsk. predsednika?
BONN, Nem. — V krogih Jamške krčanske demokratske franke trdijo, da so vodilni ’Reni člani za kulisami že dosegi kompromis glede nove nemške vlade po odstopu sedanjega anclerja Adenauerja.
Za novega ministrskega pred-Sednika bo predlagan sedanji j^inister za gospodarstvo Er-ard. Za njegovo skupino je to
Madžarskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 50 let. Vpokojena je bila pet mesecev. Zaposlena je bila poprej pri Cleveland Twist Drill. Pogreb bo v petek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Čas še ni določen.
John Molle st.
Danes zjutraj je umrl po hudi bolezni v Euclid Glenville bolnišnici John Molle st. s 25868 Highland Rd. Pogreto ima v o-skrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri.
ci so ponovno že javno zahtevali mune niso Kosmet (Kosovo in Metohija), njo. del Jugoslavije, kjer živi dosti
Albancev in trdili, da Jugoslavija zatira njihovo narodno manjšino v svojih mejah. To je spor zaneslo na narodno osnovo in ga Egiptovski oblastnik S6 vne-
Naser najavil volitve
še bolj zaostrilo. Tito je do preloma z Moskvo 1. 1948 smatral Albanijo za nekaj svoj pašaluk in je bil seveda hudo nejevoljen, ko se mu je ta izmuznila iz rok in postala glavno oporišče komin, formističnih napadov nanj.
ma za zahodni vzor svobodne demokraacije.
ne na
noben drug način podpreti Rusov v njihovih odločnih naporih zlomiti podjarmljenim narodom voljo do odpora”!
Feighan, ki je znan po svojem odločnem stališču proti komunističnemu nasilju, je dejal, da je njegov govor poziv predsedniku Eisenhowerju, naj naroči državnemu tajniku Herterju, da bi na
KAIRO, Egipt. Naser je sre- gestanku zunanjih ministrov
Katoličani v preslolici žalujejo za pok. Dullesom
WASHINGTON, D. C. — V
Jugoslavija prispevala prvič v ZN begunski fond
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Iz poročila agencije ZN za begunce je razvidno, da so za lanske leto prispevale države čla-
v ,	- -	-	katoliški katedrali sv. Mateja je «n.i. iclu	ui/.avc tia-
1 uspeh, toda morala ga .ie bjia 24. maja žalna slovesnost za nice skoraj $3,000,000. Agenciji ^aje precej drago plačati. ^ Za p0k0jnim državnim tajnikom J. je bilo tako omogočeno, da je
F. Dullesom.	| likvidirala in zaprla 21 begun-
Ob priliki pontifikalne maše skih taborišč, begunce same pa za novega apostolskega delegata spravila do dela ali v druge so-
^ovega ministra za gospodar ^tva bo namreč predlagan Er-ardov konkurent in Adenauer-V kandidat Etzel, podpredsed-j^k pa naj postane voditelj par-ariaentarne skupine Krone.
Etzel in Krone vlečeta nava-110 z Adenauerjem, dočim bo °tel Erhard voditi svojo lastil0 Politiko. Ako bo stranka u-asničili ta kompromis, ni iz-ločeno, da se bodo kmalu po-^azale razpoke v vladi. Erhard la Oamreč bolj za čisto nemško °htiko, Etzel in Krone pa bolj avdarjata skupnost in Alant-0 zvezo.
nadškofa Vagnozzija je wash- cijalne ustanove, ako niso bili ingtonski katoliški nadškof po- več za delo sposobni. Iz poroči-
Ženevi zahteval samoodločbo zasužnjenih narodov na temelju svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorstvom.
*
Razumljivo je, da bodo Sovjeti vsako tako zahtevo zavrnili kot vmešavanje v “njihove notranje zadeve," toda važno je, da svobodni svet Sovjetiji in komunizmu ne priznava pravice do podjarmljenja tujih narodov, pač pa še vedno nudi tem moralno eporu v njihovih naporih za dosego svobode.
Herter in Gromiko sta si bila zopet v laseh
ŽENEVA, šv. — Sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je sicer napovedal svojo udeležbo na
Angleški zunanji minister Lloyd je posegel vmes in opozo. ril svoja tovariša, da na tak način konferenca v Ženevi ne more deseči uspeha.
Razgovori so za danes in jutri prekinjeni, ker so odšli vsi štirje zunanji ministri na Dul-lesov pogreb v Washington.
V petek tajna seja
Za petek popoldne je določena prva tajna seja zunanjih ministrov, njej bodo sledile druge. Sodijo, da bodo te privedle do sporazumov, ki bodo odprli pot ao sestanka na vrhu.
Tajne seje so bile napovedane po sestanku angleškega zun. ministra S. Lloyda s sovjetskim zun. ministrom A. Gromikom.
ko
Konec stavke v Cape Canaveral
caf>e carnaveral, Fia.
^veza1 stavbnih mizarjev, ki oklicala pred 11 dnevi stav-v. Oa Patrick letalskem opori-.Cla ^d, se je pogodila s svojimi o °dajalci in pozvala svoje Ua^ na delo.
p olavci so dobili z novo po-v. b° 40 centov poviška pri ur-ni Plači.
di preteklega tedna izjavil, da namerava razpisati prve svobodne parlamentarne volitve tekom šestih mesecev do enega le-I ta. Trdi, da je svoje rojake od 11. 1953 naprej, ko je prevzel oblast, že tako dobro vzgojil za de-I	mokracijo,	da lahko misli na
“politično evolucijo.’ Naser je sicer velik prijatelj Moskve, toda po vzorec za egiptovsko demokracijo bi pa vendarle raje šel v Ameriko in deloma tudi v Francijo. Rad bi imel demokracijo z močnim ustavnim predsednikom,	kot sta Eisenhower
ali De Gaulle.
V svoji zunanji politiki je Naser ves vnet za sestanek nevtral-
zval navzoče	vernike,	naj	se	v	; la	je	tudi	razvidno,	da	so	lani	nih državnikov Nehruja, Sukar-
svojih	molitvah	spomnijo	pokoj-	prvič	prispevale	v	ta	fond	sle-	no in Tita.	Tito je enako navdu-
nikove “plemenite duše,” apo-	deče države: Kambodža, Gana,	šen za to idejo kot Naser, oba sta	pogrebu pok. J. F. Dullesa, je v
stolski delegat je pa v svojem	Maroko, Rodeška federacija in	namreč izginila z odra svetovne	ostrih besedah prijemal združe-j/lvez’Je zarrJeiena	in do verjetno
nagovoru označil pokojnika kot	Fyassaland ter končno tudi Ju-	politike, nihče več ne govori o	ne države češ, da hočejo Zah. j Pre*ek*°	ve^	tednov,	predno	bo
“trdnjavo proti materijalizmu goslavija.	1 njihovih zunanjepolitičnih na- Nemčijo spremeniti v oporišče | Z0Pe^ odprta,
in tiraniji.” Maše se je udeležilo j Kot se zdi, bi Tito rad postal Črtih. Nehru in Sukamo pa kar atomskega napada na Sovjetsko^ David Alexander, direktor 1,200 vernikov, med njimi dosti patron vseh prokomunističnih molčita, se jima verjetno ne zdi zvezo.	j Mokhotlong Mountain Ti-ans-
odgovornih federalnih uradni-j beguncev. Taki so zaenkrat al- potrebno, da bi Naserju in Titu Ameriški državni tajnik Her-	1"1''
kov, članov Kongresa, diploma-	žirski begunci v Tuniziji in Ma-	zopet pomagala v ospredje sve-	ter je v ostrih besedah zavrnil
tov itd.	Soku.	tovne javnosti.	Gromika češ, da je bila Sovjetija
/z Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Frank Cevka s 6607 Schaeffer Ave. je v Euclid Glenville bolnišnici, soba 420.
Mrs. Jennie Tomšič s 4018 St. Clair Ave. je v Mt. Sinad bolnišnici.
Matt Zabukovec s 15807 Hunt-mere Ave. je moral v St. Alexis bolnišnico. Njegova čevljarska popravljalnica na 16021 Waterloo Rd. bo kak mesec zaprta.
Odsotna—
John in Margaret Rožanc sta odpotovala z SDZ na obisk v domovino, kjer bosta ostala nekako štiri mesece. V času odsotnosti bo vodil Lakeland Realty v imenu svojega očeta Edward J. Rožanc.
Oltarna društva—
Bus bo jutri zjutraj odpeljal izpred cerkve sv. Lovrenca ob osmih zj. Članice naj bodo na mestu že 10 minut preje. Na razpolago je še nekaj sedežev, če se kdo želi popeljati v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer se bodo oltarni društva, slovenskih fara udeležila skupne procesije sv. Rešojc-ga telesa. Sv. maša bo ob devetih.
Scia—
Redna mesečna seja S. N. Čitalnice, 6417 St. Clair Ave., se bo vršila v petek, 29. maja, ob .osmih zvečer. Uradniki in člani, kakor tudi zastopniki društev so vljudno vabljeni.
Globok sneg v Afriki!
Globok sneg:	zapadel v delu
južne Afrike. Oskrba v nevarnosti, živali in ljudje zmrzujejo.
DURBAN, Juž. Af. — Prebivalstvu grozi pomanjkanje in nekateri so morda že zmrznili, ko je globok sneg. kot ga ne pomnijo že nad 30 let, zapadel v Britskem protestoratu Basutoland. V predelu Mokhotlong je ponekod zapadlo od šect do osem čevljev snega. Cesta med Natalom in Basutolandom, koder običajno prihaja v deželo potreben živež, je zametena in bo verjetno
V Beogradu se jezijo nad konferenco velikih štirih v Ženevi
port Co., ki je priletel v lahkem letalu s svojo družino z omenjenega področja, je pravil, da je večje število živali zmrznilo in da se je lahko kaj takega zgodilo tudi prenekateremu domačinu. Zveza z vzhodno Basutoland je
vC10 *n soparno. MožJiost ne-hai ',v^ajvišja temperatura 83, ponoči 70.
BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslovanska komunistična vlada nič ne skriva, da je zelo nezadovoljna nad konferenco zunanjih ministrov v Ženevi. Vsak tuj časnikar lahko posluša cele ure beo. grajske tožbe in razlage, kaj in zakaj ni prav, kar delajo velesile v Ženevi.
Titova vlada ni načeloma proti takim konferencam, obsoja jih na že v naprej na neuspeh. Razlog je zelo preprost: v Ženevi se pogajata dva “bloka,” ki se merita samo po vojaški moči, in se še zmenita ne za razne nevtralne države, ki mislijo, da je “aktivna nevtralnost” veliko boljše in lepše geslo za mednarodno politiko kot razne vrste blokovske propagande.
V Beogradu nimajo ničesar proti temu, da se na blokovskih
konferencah pojavljajo tudi male države kot so Čehoslovaška, Poljska, Nizozemska, obe Nemčiji itd; trdijo pa, da v tem slučaju spada tudi Jugoslavija med povabljene goste in svetovalce. Vlada je morala s precejšnjo grenkobo ugotoviti, da so v Ženevi sicer govorili o tem, kaj naj počno tam male države, da pa pri tem Jugoslavije niso niti z besedo omenili. Zbodlo jih je prav posebno tisto poročilo, da moskovski delegat Zorin kar nič ne taji, da je on dal parolo za splošni molk o Jugoslaviji. Zorin je pa menda na tej konferenci mogočen tovariš; nekateri ce-
s svojim uporom na domačih ^eži kakor mora na jugoslovan- Tnog°ča samo z letali. Nad 9
tleh zaposlila kar 15 nemških divizij in to prav do konca vojne! To zgodbo mora na novo poslušati vsak tuj časnikar, ki stika za novicami po Beogradu.
Da pri takih razgovorih pride-1 |a‘sno^ io na dan marsikatere zanimivosti, ni nič čudnega. Tako vedo sedaj v Beogradu, zakaj je pred par meseci ruski poslanik kar na hitro obiskal Tita. Hotel je od njega zvedeti, kaj bi napravila Jugoslavija, ako bi Moskva sklenila mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Tito se je izognil jasnemu odgovoru, kar je razumljivo. Si je že opekel prste ta-
skem gospodarstvu.
lo mislijo, da igra vlogo angelja krat, ko je priznal vzhodno-nem-varuha za Gromika. Tako pošto- ški komunistični režim in je za-panje napram Jugoslaviji se zdi radi tega Adenauer pretrgal di* Titovi vladi nezaslišano. Naj plomatske zveze z Jugoslavijo, velesile pokažejo s prstom na Kako hudo to boli Jugoslavijo, tisto malo ali srednjo državo, ki Pojemajoča trgovina z Nemčijo
Vkljub temu neprijetnemu položaju v Beogradu še zmeraj upajo; na kaj, jim ni posebno Najrajše bi videli, da bi bila pritegnjena na ženevske konference Poljska za vzhodni blok, Norveška za zahodni, Jugoslavija pa za. nevtralce.
Ena tolažba je vendarle ostala Jugoslaviji. Jugoslovansko časopisje ima svoje posebne poročevalce v Ženevi. Poročevalci naravno ne zvedo nobenih posebnih novic, lahko pa v svojih poročilih udrihajo proti vzhodnemu in zapadnemu “bloku” in jima solijo pamet. Tako so menda časopisna poročila še edino področje, kjer se sedaj lahko izživlja Titova “aktivna nevtralnost.”
000 čevljev visoki prelaz Sani, ki veže Natal z Basutolandom je' žameten in bo preteklo najmanj tri tedne, predno bo prehoden, j Po besedah Alexandra je polo- j žaj v Mokhotlongu pereč zlasti i zato, ker dovažajo hrano, gori-1 vo in vse druge potrebščine v ta predel preko omenjenega prelaza.
Polio paraliza postaja zopet nevarna bolezen
HAJNOVEJšEVESTI
BERLIN, Nem. — Danes je 27. maj, ko je potekel sov je tiski “ultimat” za umik zahodnega vojaštva iz Zah. Berlina. Tu je sicer vse mirno, le da se je v mesto nagnetlo na tisoče radovednih turistov, ki bi radi videli, kaj bo vse 27. maj prinesel.
WASHINGTON, D. C. — Zunanjepolitični odbor Predstavniškega doma je odbil od predsednikovega predloga za pomoč tujini $226,800,000. Eisenhower je zahteval $3,930,000,-000.
DENVER, Colo. — Dva lopova sta odprla s ključem oklopni avto, ki je pripeljal denar in odnesla $164,450. Stražarja sta bila v času ropa v banki, kamor sta šla po kovance.
WASHINGTON, D. C. — Danes popoldne bodo z vsemi vojaškimi častmi pokopali na Arlington narodnem pokopališču pok. Johna F. Dullesa v navzočnosti predsednika Eisenhowerja, nemškega kanclerja Adenauerja, zunanjih ministrov velikih štirih, ki so prišli za to priliko iz Ženeve v Švici, kjer so za dva dni prc' kinili svoje razgovore, in še cela vrsta drugih državnikov in diplomatov z vsega sveta.
TIRANA, Alb. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je pozval balkanske države, nai postanejo temelj miru, Italijo in Grčijo pa je posvaril na nevarnosti vodljivih izstrelkov iz Albanije, če postaneta oporišči za ameriške vodljive izstrelke.
WASHINGTON, D. C. — L.
1957 je bilo 147 slučajev polio paralize, lani pa 283, tako trdijo HAVANA, Kuba. — Včeraj se
ravnokar objavljene številke naše federalne zdravstvene slu-; žbe. Služba opozarja 50 milijonov Amerikancev pod 40 leti, naj pazijo in se dajo pravočasno’ cepiti, da ne bo prepozno. |
je zrušilo nekje sredi Kube lahko letalo, s katerim se je vozil Rani Castro, brat in ožji sodelavec Fidela Castro. Ponesrečenega letala in potnikov še niso našli.
■MERI5M DOMOVINA, MAY 27, 1959
Ameriška Domovina
9117 St. CUlr Ave. — HBoderson 1-0028 — Cleveland 3, Oble
National and International Circulation
Publlahed dally except Saturday«, Sundaye, Holidays and let week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAt
Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Clevelaiid, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 104 Wied., May 27, 1959
Agrotehnični minimum
Obeh besed se ni treba ustrašiti. Vzeti sta iz slovarja jugoslovanskih komunistov. Po naše naj pomenita, da moral vsak lastnik zemlje smatrati za svojo nalogo, da ob dela svojo zemljo tako, da mu bo donašala kar največ koristi, vsaj pa ne manj kot donaša povprečno obdelovanje po dobne sosedove zemlje. Za neodvisne kmete v Jugoslaviji bosta obe besedi postali kmalu strah, kajti za titovce pomenita geslo, ki naj v njegovem imenu pobero kmetom zemljo in jo preneso na zadruge.
Jugoslovanski komunisti so se dolga leta ukvarjali mislijo, kako bi neodvisne kmete prisilili, da preneso vsaj obdelovanje zemlje, ako že ne lastnino samo, na zadruge Po dolgem premišljevanju so prišli na sledeči načrt:
Jugoslovanski komunistični režim vlaga zadnja leta zmeraj več kapitala v kmetijsko proizvodnjo. Osušuje barja, investira v namakalne sisteme, regulira reke in potoke kroti hudournike, skrbi za dobra posebna semena in umetna gnojila, nudi kmetijski proizvodnji strokovne nasvete, omogoča ugodne nakupe traktorjev in poljedelskih strojev, organizira poučne tečaje, obvezuje zadruge, da morajo pomagati kmetom pri kmetovanju itd. Vsa ta prizadevanja so režimu naložila velike stroške, samo v investicije v korist kmetijstvu je šlo do sedaj že nekaj sto bilijonov dinarjev.
Pri vsem tem je treba imeti vedno pred očmi, da ima Jugoslavija primeroma malo zemlje, ki bi bila pripravna za lacijonalno obdelovanje. In še ta zemlja ima vsako leto manj površine. Deloma jo spirajo vremenske nezgode, deloma jo ljudje namenoma izločujejo iz kmetijske proizvodnje, deloma jo pa kmetje kakor nalašč tem slabše obdelujejo, čim več režim vlaga vanjo.
To ne gre, pravijo jugoslovanski komunisti, in se pri tem sklicujejo na vzglede mnogih kapitalističnih držav, ki v nekaterih primerih res predpisujejo, kako morajo lastniki plodne zemlje postopati s svojo lastnino. Trdijo, da mora za lastnike jugoslovanske plodne zemlje veljati načelo agrotehničnerrt minimumu. Razumejo ga pa nekoliko drugače od nas. Po njihovem predstavlja agrotehnični minimum dolžnost (torej na samo navadno nalogo), da lastnik zemlje prideluje na svoji zemlji to, kar smatra skupnost za najboljše (torej ne po svcji uvidevnosti) in da obdeluje zem Ije tako, kot odreja skupnost (torej ne po svoji volji). Lastnik zemlje je torej samo neke vfste upravitelj svoje lastne zemlje, skupnost ima pravico, da mu predpiše, kako jo mora obdelovati in kaj pridelovati.
Kdo naj vodi tako kmetijsko politiko? Predpise in načrte naj dela naravno centralna vlada v Beogradu, izvršujejo naj jih pa okrajni in občinski odbori, ki bodo dobivali potrebna navodila iz Beograda preko republiških “vlad.”
Koga bo ta načrt najpreje in najbolj prizadel?
Prvi pridejo na vrsto “gosposki kmetje”; to so tisti ostanki še iz medvojnih časov, ki se jim je posrečilo, da so obdržali vsaj nekaj od svojih nekdanjih posestev in so sedaj našli zaposlitev po pisarnah.
Takoj za njimi pridejo “delavski kmetje.” Teh je na stotisoče. V Jugoslaviji je sedaj zaposlenih v podjetjih uradih, ustanovah in zavodih, ki se ne pečajo s kmetijstvom okoli milijon delavcev. Dobra polovica med njimi je takih, ki imajo par hektarjev orne zemlje, tako od nje ne morejo ne živeti ne umreti. Ti so v podjetjih samo z rokami, s srcem pa visijo na svoji zemlji, zato jim pravijo komunisti, ua so samo “poludelavci,” ki jih je treba čim preje spraviti v precep: ali naj ostanejo na svoji zemlji ali pa naj jo pustijo in postnejo pravi delavci brez vsake lastnine razven stanovanjskih hiš. Ti reveži se bodo morali sedaj v duhu “agrotehničnega minimuma” odločiti, ali naj obdelujejo svojo zemljo tako, kot bodo predpisali občinski uradi ali pa naj jo dajo zadrugam v zakup. Predpisi za obdelovanje bodo namreč tako strogi, da jih mali kmetje ne bodo mogli izpolniti, ako bi hoteli še naprej delati v tovarnah itd.
Takoj za njimi pridejo pod nož tudi ostali kmetje. Večinoma so že tako obubožali, da jim manjka živi in mrtvi inventar. Značilno je dejstvo, da nad 50% kmetov, ki imajo dovoljeni maksimum 10 hektarov, ali sploh nima vprežne živine ali pa samo po enega konja. Taki revščini lahko kaj hitro predpišeš tako obdelovanje, da ga ne zmore.
Končno bodo prizadeti tudi vsi tisti tujci (med njimi tudi Amerikanci jugoslovanskega porekla), ki imajo iz privezanosti še koščke domače zemlje v upanju, da se bodo kdaj na njej oddahnili od življenskih tegob. Tudi ti ne bodo mogli izpolnjevati pogojev za obdelovanje in bo obdelovanje njihove zemlje prešlo v tuje roke.
Ves postopek bo po sedanji komunistični zamisli prili-čno preprost. V vsaki občini naj bo najmanj ena zadruga, ki se poklicno peča s kmetijstvom. Ta zadruga dobi monopol na zakup zemlje. Poleg tega dobi v obdelovanje vse tiste parcele, ki jih bo občinski odbor spoznal za napačno obdelane in vzel “za pet let v zakup.” Kmet ostane torej še
zmeraj lastnik zemlje, samo obdelovati je ne bo mogel, ako se ne pobota z zadrugo, ki bo že gledala, da mu počasi zavije vrat.
Načrt je lep, toda ne bo preko noči izvedljiv. Ni še v vsaki občini zadrug, ki bi bile sposobne, da najeto zemljo res dobro in pragilno obdelujejo. Niso pa tudi občine in okraji že tako “zgrajeni,” da bi se z vnemo poprijeli tega posla. Te pomanjkljivosti priznavajo komunisti sami, toda to jih ne plaši. Pravijo, da se jim ne mudi.
Načrt je preprost in dobro zamišljen. Treba ga je dobro poznati, dokler ne odkriješ, v čem tičijo njegove napake. To bo težavno prav posebno za tujce, ki jim bodo jugoslovanski komunisti trobili v ušesa, da so vsi ti zakoni ih uredbe, ki bodo uveljavljeni najbrže tekom tega leta, naperjeni samo proti zanikrnim lastnikom zemlje in ne morda samo proti kmetom, da bodo lastniki zemlje še zmeraj ostali lastniki in da se prisilnega zakupa lahko znebijo, ako hočejo obdelovati svojo zemljo v interesu narodne skupnosti in po njenih navodilih.
V luči teh načrtov je končno tudi lahko razumljivo, zakaj je zavladala med kmeti v Jugoslaviji taka zaskrbljenost in zakaj je prometna vrednost kmetske zemlje padla na nič.
Za obrambo in rast slovenskega kulturnega dela
Buenos Aires, Arg. — Mese- če držati na akademski višini ca februarja 1954 se je v Bue- obravnavanje sodobnih kakor nos Aires postavil temelj Slo-j tudi zgodovinskih vprašanj, do-venski kulturni akciji in v maju mačih kakor svetovnih? Ali ho-letos 'bodo Slovenci v Argentini tenje ustvarjati osnove za slo-ta jubilej proslavili. Ko obha-j vensko gledališče v tujini, ki se jamo petletnico ustanovitve je ne bi razvijalo iz čitalniških po-dozorelo prepričanje, da prav ta Rudniških potreb, temveč stopa-ustanova pomeni eno najbolj lo vzporedno z gledališko sveto-pozitivnih postavk slovenske vno umetnostjo sploh? Kaj naj emigracije, da celo tako veliko in bi govorilo o knjižnih izdajah? važno, da jo je nekdo imenoval ^ O izdajah klasikov, ki jih doma ‘ slovenski čudež.” Po petih le^ne priznavajo, kakor zaslužijo, tih obstanka in po štirih letnikih p? so temeljni kamni naše umet-poslovnega dela more knjižna [ niške in duhovne tradicije, ka-založba Kulturne akcije poka- kor sta Pregelj in Velikonja, in zati na 19 knjižnih izdaj. In to'tudi že Balantič? O izdajah pi-delavcev, katerih nobeden ne ži-.sateljev tako različni^ slogov vi od tega dela, temveč je vse le kakor so Marolt, Kociper, Mau-
njegov krvavi dar rasti in ohranitvi slovenskega kulturnega dela v tujini.	/
Kulturni delavci, predvsem umetniki, tako besedni kakor li
ser, Simčič, Jurčec, Kunčič in Rudolfova in pesnikov kakor Debeljak, Papež, Vodeb, Kos in Truhlar? To so samo knjižne izdaje, dočim pa v reviji Med-
kovni, gledališki in glasbeni, pa ' dobie ustvarjajo še drugi od Ja-tudi znanstveniki vseh vrst, So vornika, Beličiča, Bukviča, Nepravilno ocenili njen centralni j vaka> Kosa, šoukalove, Humra pomen ter se priključili njenemu 'itd- ter ie cel° postalo glasilo, ustvarjalnemu občestvu. Danes bi rekel, najmodernejše genera-pošiljajo dela založbi v objavo ciie v slovenski literaturi vklju
čni tisti, ki se razvija v domovini.
Lahko bi označili njen pomen
slovenski kulturni delavci, živeči na vseh celinah sveta: iz Evrope, iz obeh Slovenij izven meja Jugoslavije: s Koroške in Pri- kot vstajenje novega duhovnega monske, pa iz Pariza in Rima; z redu, literarno vzeto, nove liri-obeh Amerik, Severne in Južne,1 čne romantike proti materiali-iz Antartike, kakor tudi iz Azije, j stičnemu naturalizmu domovine, Tako z vrhov Himalaje kakor iz ki razpada že sam v sebi tudi že
tam. Smo avantgarda tudi za domovino. Dramski pisci (Wil-
cvetočih vrtov Japonske ter celo iz Avstralije. Če iz Afrike
morda še ni knjižnih del, pa je 1 lenpart, Rozman) iščejo formo tam več dobrotnikov, ki to delo 1 nove drame med ibsenovsko psi-zasledujejo in podpirajo. Tako ’ hologijo in novim misterijem, je buenosaireškemu kulturnemu krogu uspelo dati založbi sloven-
Tudi glasba z Geržiničem je našle svojo knjigo. In kaj naj goski svetovni značaj, pomen cen-[ vorimo o likovnih umetnikih? tralne matice in tako napraviti Reprodukcije del Bare Remčeve, Slovensko kulturno akcijo za za- Goršeta, Volovška, Kramolca in devo vse emigracije, ne samo najmlajših, reprodukcije kipar-svoje družine.	| ja Franceta Ahčina — njih dela
Morda je bil le slučaj, da je'™80 bila 8amo na razstavah, ve-pobuda prišla iz Argentine, kjer,lik Je njihov delež pri opremi se je po usodnem naključju na-1 Publikacii- Tudi arhitekti so sto-šla največja skupina kulturnih ’ P*11 v krog ustvarjalcev: Kregar, ustvarjalcev. Ni pa rečeno, da Eiletz. In znanstveniki z Vred-naj bo sedež tega dela vedno v notami in Zgodovinskim zborni Buenos Airesu. Lahko ga zopet kom« potopisci s Himalaje itd. usodno naključje prenese dru- ^rse 1° ustvarja v okviru SKA že gam. Vseeno je, kam, buenos- Pet let s težo in naporom, osta-arieškemu krogu ne gre za ni- ^ kljub vsem nevšečnostim emi-
kako nadvlado nad drugimi, še manj za monopol. Glavno je: SKA je zaživela, se organizirala, uspeva in ustvarja z neverjetno mladostjo, ki preseneča celo v domovini, ter upa na bodočnost. Upajmo, da je prav SKA osvežila kulturno starejši emigracijski red in rešila še en bodoči icd slovenski knjigi poleg, tega, da je odprla ventU ustvarjalnosti sedanjega, ki bi se sicer zadušil med stroji in poslovnimi papirji rečnih težakov, v kar so spremenili še tisti kulturni delavci, ki so se rešili iz domovine. Prepričani smo, da bo pravična zgodovina še podčrtala nekoč ta njen pomen za sloven^ ski narod v tujini.
*
Ali je danes po petih letih še potrebno predstavljati njeno žetev? Njeno delo v odsekih, ki kaže v predavanjih in gledaliških predstavah, v katerih ho-
gracije na višini, ki jo zahteva čas in iti naprej, ne zaostajati za domovino. Ali ni prevod Danteja majhen izraz takega tekmovanja? Vsi ustvarjalci imajo eno prednost pred onimi v domovini: žive v svobodi in lahko ustvarjajo po svoji podobi. Držimo baklo duhovne svobode v rokah, z njo svetimo novemu rodu — v domovini. Kakšno poslanstvo — vredno emigracije.
Rekel sem: ne poudarjajmo tega, kar <3mo napravili v petih letih. Poudariti hočemo samo o-znake tega dela ter centralni emigracijski značaj, ki na drugi strani daje dolžnost tudi'emigraciji, da taki ustanovi stoji ob strani, se vključuje vanjo kot član, ustvarjalni ali podporni ali samo naročniški, če že ne mecenski, česar je SKA najbolj potrebna. Zato ob petletnici SKA samo ta klic: ta “slovenski čudež,” i ki se je rodil v Argentini, ne sme-1
mo pustiti splahniti, temveč moramo sami pomagati k novemu, morda še večjemu in pomembnejšemu “čudežu,” ohraniti ustanovo, da se razvija, da živi še desetletje in da zajme še več sveta in ljudi v svoj krog, tako v ustvarjalnega kakor v bralnega. SKA ni zadeva enega ozkega kroga, temveč vse emigracije, in morala bi biti tudi domovine. Te zadnje pa bo šele takrat, ko se bo pred očmi bodočih literarnih in kulturnih zgodovinarjev združilo kulturno delo v domovini in v emigraciji v eno samo — kulturno delo slovenskega naroda v celoti in bo tedaj v poglavju Slovensko emigracijsko kulturno delo nosila Slovenska kulturna akcija svojo polnovredno označbo:
Bila je čudežno mladi kulturni ustvarjalni razmah slovenske idejne emigracije po drugi svetovni vojni na vseh kontinentih, ki ga je mogla ohranjati v življenju in delu samo izredno velika kulturna zavest in žrtve vse slovenske emigracije in zamejstva sploh.
Zakaj ne bi k taki bodoči oznaki prispeval tudi ti, ki morda stojiš še ob strani?
Zato ob tej petletnici ne samo prošnja za sodelovanje v kakršnikoli obliki, moledovanje za novo žrtev, temveč trkanje na zavest in ponos k izvrševanju dolžnosti do sedanjosti in bodočnosti.	R. J.
------o------
Zaključni prosvetni večer Prosvet. odseka B. D.
Cleveland, O. — Doba osmih mesecev od našega prvega prosvetnega večera je za nami. Razmišljamo, kako bomo izrabili poletne mesece v korist telesnega zdravja, kam poletimo v lepo naravo; oglasi v listih nas že vabijo na piknike in izlete. Kot zavora zaustavi vozilo, tako bi vas rad zadržal Prosvetni odsek s klicem: ‘V nedeljo še nikar ven-kaj! Se zadnjikrat pridite v Baragov dom, prijatelji slovenske prosvete, da slišite, kaj Vam je nudil Prosvetni odsek v pretekli sezoni.” ,
Razen poročila o dosedanjem delu boste slišali poučen govor pisatelja Mauserja, mlade dekla-matorje in videli zanimiv film iz časov, ko so slovenske organizacije s svojimi uspehi prekašale velike narode in so se njih zastopstva vračala z mednarodnih prireditev domov s prvimi nagradami.
Res lepo priložnost za pouk in razvedrilo vam nudi ta prosvetni večer. S svojim obiskom pa izkažete tudi priznanje odboru Prosvetnega odseka, ki je nosil odgovorno, dosti naporno, a sladko breme v korist tukajšnjega slovenskega življa.
Pridite, rojaki in rojakinje, da se z lepo prireditvijo poslovimo od dvorane Baragovega doma za nekaj mesecev.
Prosvetni odsek B. D.
Olajšave za prekomorske turiste
Za turiste, ki pridejo v Evropo in do jugoslovanske meje iz daljnih tujih dežel, je olajšan vstop v Jugoslavijo. Med te dežele spadata tudi Amerika in Kanada. Vsem onim, ki se odločijo, da bodo obiskali Jugoslavijo že potem, ko so v Evropi, je treba le izpolniti na obmejni postaji poseben formular in naj kasneje v eni uri dobijo turistično vizo za mesec dni bivanja v
Romanje na Chardon Rd.
Cleveland, O. — V soboto, dne 30. maja, na Spominski dan, priredi Zveza slovenskih protikomunističnih borcev svoje veliko romanje na božjo pot, na Chardon Road. Na to romanje vabimo vse zavedne Slovence, prav posebno pa še one, ki so doživljali strahote komunistične revolucije v stari domovini v letih 1941 do 1945.
Ta dan se bomo zbrali pri lur-ški votlini okrog svojega nadpa-stirja, prevzv. škofa g. dr. Gregorija Rožmana, da se zahvalimo nebeški Materi za milost, katere smo bili deležni, da smo preživeli to strašno dobo in smo tako srečni, da moremo sedaj prositi Njenega Sina za vse rajnke, ki so postali žrtve te strašne in brezbožne fronte. Molili bomo za vse naše borce in tudi za vse žrtve prve in druge svetovne vojne.
Program spominske svečanosti bo naslednji:
!• Sprejem prevzvišenega po
glavnem odboru ZSPB (Nekako ob 9:45),
2. Sprevod narodnih noš s pre-vzvišenim k lurški votlini,
1 3. Ob 10. uri sv. maša (s pridigo), ki j0 daruje prevzv. škof g. dr. gregorij Rožman. Med maso ljudsko petje, pod vodstvom g. Janeza Riglerja. (Udeleženci naj prinesejo seboj mašne knjižice, kjer so te ljudske mašne pesmi).
4.	Polaganje venca (člani clevelandske krajevne organizacije ZSPB). Med polaganjem venca poje pevski zbor Korotana pad vodstvom g. M. Milača.
5.	Libera (pod vodstvom g. Riglerja)
6.	Ob pol dveh popoldne bodo pete litanije Matere božje z ljudskim petjem.
KAKO PRIDEMO NA CHARDON ROAD?.
1.	Vse one, ki imajo lastne avtomobile in ki bi bili pripravljeni vzeti koga seboj, naprošamo, da to sporoče g. Francu Tomincu tel. štev, EN 1-5806 najkasneje do četrtka zvečer. Prav tako naj se javijo na isti naslov vsi oni udeleženci, ki žive, v šentklerski okolici in ki reflek-tirajo na prevoz s privatnim av-, tom, do četrtka zvečer. Privatni avtomobili in vsi oni, ki se peljejo ž njimi, morajo biti v soboto ob tri četrt na devet pred Baragovim domom, odkoder se odpeljejo na Chardon Road točno ob deveti uri.
2.	a) Z mestnimi busi pa se poslužite tehle zvez: . Vzemite bus na 55. cesti do Euclid Ave., kjer prestopite na bus št. 6, ki pripelje iz mesta in se peljete do Windemere, kjer prestopite na express bus št. 28, ki vas priveže na Chardon Road (204 cesta — Euclid)
b) Kalinvudčani pa vzamejo na Five Points bus št. 41 in se peljejo do Euclid Ave., kjer prestopijo, na bus št. 28 (express), ki jih popelje do Chardon Rd.
Romanje se vrši ob vsakem vremenu. V slučaju trajnega dežja, bo služba božja v kapeli.
Zveza slovenskih protikomunističnih borcev, --------o-----—
Prošnja za pomoč pri popravilu zvonika v Dragi
Racine, Wis. — Od domačega župnika sem prejel pismo, v katerem se obrača na ameriške Slovence, posebno ožje rojake iz Drage in stiške fare, za podporo pri popravilu zvonika cerkve v Dragi.
Zvonik je zelo zdelan in popravila nujno potreben. Domačini nimajo sredstev, da bi stroške krili, po drugi strani so pa postali do vsega tudi že precej brezbrižni.
državi. To vizo je potem mogočo podaljšati. Turistične vize je mogoče dobiti tudi na všeh mednarodnih letališčih in pristaniščih.
Idrijske čipke
Idrija je že dolga desetletji znana po odličnih čipkah. P° vojni so ustanovili posebno podjetje “Čipka,” ki odkupuje čipke v Idriji, Cerknem, žireh in Čepovanu. To podjetje je na raznih velesejmih dobilo za svoje izdelke že ponovno prvo nagrado. Letos je na zagrebškem pomladanskem velesejmu dobilo zlato kolajno.
žičnica na Veliko planino
. V Sloveniji imajo sedaj tri v®' 1,’ke žičnice (žične železnice): p0" horsko, krvavško in žičnico na Vitranec. Vse tri so rednov obratu in imajo več kot dovolj prometa. Krvavška je še pi'aV posebno zasedena, včasih čakaj0 na spodnji postaji kar dolge kače. Sedaj so začeli graditi žičnico na Veliko planino, tor°j na drugi konec Kamniških' Žičnica bo imela spodnjo post3-jo v Podkonjski v dolini Bistri' ce, se vzpela preko Usivnika na Njivice, od koder je do koče na Veliki le še kakih 20 minut hoj0, žičnica bo dolga 2,200 metrov in se bo dvignila 1,400 m. visok0; Imela bo 30 gondol in bo v °111 uri lahkp prepeljala na Velik0 okoli 400 oseb. Vožnja od v2‘ nožja do vrha bo trajala vs°ga 17 minut, med tem ko je za P°l na Veliko planino preko Sv. Pd" moža treba tri do štiri ure.
Na Veliki planini, katere je zdaj zaščiten kot narodni p3^’ bodo zgradili tudi posebno'P0^1' niško naselje z vrsto malih P0^"
niških koč in osrednjo restavr3'
cijo.
Predor pod Ljubljanskim gradom
Nedavno so uradno odprli 23 promet predor pod Ljubljanski01 gradom. Dolg je skoro 500 m°' trov, širok 10.5, visok pa veže južni in severni del Lj3*5 Ijane. Začne se na Karlovški sti nekako sredi južnega poboC. ja Gradu, si nato v blagi viju^' podobi črke S skrči pot sk°2 grajski masiv ter se konča Pr' Gasilskem domu na Krekov6111 trgu.
Jadranska cesta u
Jadranska cesta bi se mor3 _ začeti prav za prav pri slov60 skem Kopru, pa se dejansko ^ zdaj šele pri Reki, od koder 1 dograjenih 220 km do Za^' Cesta teče ves čas ob obali k1 ^ vožnja po njej res slikovita, ^ tudi hitra, ker je cesta dovolj5 roka. Jadranska cesta naj b' ^ kla od Trsta preko Reke, Zadra' Splita, Dubrovnika do PetrovC
lit0'
Žjl)3'
na morju; od tam pa preko grada (Podgorice), Kolaš* ^ Ivanjgrada, Kosovske Mit.rovl do Skoplja v Makedoniji. ^ tončana bo merila 1,300 klt1- a njo bodo Dalmacija, Črna Južna Srbija in Makedonij3 ^ vezane neposredno z Itaiij0 ostalo južno Evropo.
Nadškof dr. Ujčič v Got&
Beograjski nadškof dr. jc bil koncem aprila in v zaCef ku maja na obisku v Rimu, kU ga je papež sprejel v p avdijenci. Istočasno sta
riv3t?.
jla iČ i"
tam še senjski škof dr. Buri ^ križevški dr. Bukatko. Na P^. Kdorkoli bi bil voljan prispe- domov se je nadškof Ujčič d9 vati kak dolar v čast božjo in vil za nekaj dni v Gorici. ^ ohranitev cerkvice na sloven-'1 O obisku jugoslovanskih 5 ^ skih tleh, lahko to pošlje na fov pri papežu so nekateri r3 spodnja naslova. Vsak dar bo širili vesti, da naj bi šel dr' ^ hvaležno sprejet in poslan v do-1 čič posredovat med Beograd^ rnovino. Imena darovalcev bodo in Vatikanom kot nekak zaS objavljena doma in tod.	|nik “mirne” linije \
že v naprej vsem iskreni Bog skem episkopatu v plačaj za dobro voljo!
August Yakos 1529 Hayes Ave.
Racine, Wis.
Alojz Jakos,
17 Russel Ave.
St. Catherines,
Ont., Canada.
j-«,- loV3lz nasproti11^
“bojevitejšim” Stepincem. . ški “Katoliški glas” te vest' ^ ločno zanikava češ, da 82 let s $ ri nadškof Ujčič predobro P°z
dizV :
Cerkev in disciplino, pa tuu'kJ1ij stobo do Sv. Stolice, da bi j0, mogel rušiti enotnost jug°s vanskih škofov.
KIKJER1SKX DOMOVINA,'
pRANC JAKLIČ i
Od hiše do hiše
LJUDSKA POVEST *
Pa hi bilo drugače, kakor sto-Mi je moral doli k Lazarju, 'Ttfašat za Ančko, seveda šele Potem, ko mu je poslala Ančka pošto: “Pridi!”
O, kako je bilo tešlko pripra-v*ti se, kako trnjeva je bila ta P°t! Rajši bi bil preplezal gore cele dežele, nego šel k Lazarju Po tem opravku, ko ni vedel kako bo.
Anton ni imel nobenega stri-ca> nobenega svaka, ki bi ga sPremljal k snubitvi, ki bi mu Pomagal snubiti . . . Navada je P® taka, da ženin ne pride sam. ^ato je Anton iskal tovariša ^od sosčdi. O, precej je vsak 0bljubil, da pojde ž) njim. Ko jo pa povedal, kam jo je umeril, Jo slehrnemu upadel pogum, pa se je izgovoril, rekoč: “Jaz ne u-tegnem, dobi druzega!”
Tudi Kepcai se je lotil Anton. '‘Drevi pojdeš ž menoj! Boš Zame govoril
“O, če je treba precej! Besedo ne zna ninče tako zastaviti, kakor jaz . . . Veš, ne da bi se kvalil, pravega si se lotil! Kam bo pa treba iti?”
“Snubit.”
v “Snubit? . . . Nu, tiako ti re-‘jom, če bo treba kaj pogovarja-ti in pregovarjati, ni nobenega b°tjšega od mene, in če se dekle tako brani, jaz jo bom izpe-jal- Boš ti videl, kako znam govoriti . . . Punca bo naša! . . . katero se pa oblizuješ?”
‘Boš že videl.”
“I, nu! Kar povedi, saj ne Pojdem precej na vas izkokoda-kat, ako je treba molčati!” “Potlej pa ne pojdeš z menoj.” “53j! Kako mi malo zaupaš, nisem vaš ‘vojvoda’? Ni je |ake dalje, da bi še je jaz'ustraši kadar je treba iti snubit . . . ^ takim fantom, kakor si ti, pa b* celo šel, ne vem kam. Saj bi ne bilo treba biti sram, pokazati te ...”
Anton se je pa vendar še obotavljal.
‘Lej ga, lej, kako mi malo za-IjPaš! Pa bi si bil drugega iz-' ral> če nisem jaz dovolj dober
mož’.”
‘Ne bo treba iti daleč. Še iz Va&i ne — samo do Lazarja.” Kepec ga je pogledal debelo, kakor bi se mu bil kos ustavil v potem je pa s težavo spra-iz sebe glas:
Dič!” . ... Drugo je samo gol-da ga Anton ni umel in je ^al, da je dobil pravega.
‘Saj bova kmalu opravila,” je pomnil nAton, da bi spravil
v ePca v dobro voljo. Toda ni slo.
Anton je bil razburjen in je šel v stran.
“Pa ravno k Lazarju!” je momljal za njim Kepec. “K Lazarju? ... Ti jo bo |e dal!”
Ko se je naredila tema in je bila vas že prazna, tedaj je pa
Bailey Co. bo zgradila na Eastgate podružnico
CLEVELAND, O. — Prihodnjo pomlad bo Bailey Co. odprla svojo četrto trgovino na področju velikega Clevelanda. Nova trgovina bo v Eastgate trgovinskem središču na Mayfield Heights. Graditi jo bodo začeli te dni.
Stavba bo zavzemala 75,000 kv. čevljev; gradili jo bodo Anthony Visconsi & Associates, Bailey pa jo bo vzela v najem. Predsednik Bailey Nathan Ap-
šel Anton sam snubit. Ej, težka pelbaum je dejal, da je načrt je bila ta pot, a potrebna. Zbi- družbe za ustanovitev nove pro-ral je misli in iskal primerne dajalnice dokaz njenega zaupa-besede, s katero bi nagovoril nja v bodočnost mesta, očeta in mater. Postajal je ma- Nova trgovina bo prava vele-lodušen, a ljubezen je zmagova- blagovnica in bo imela na raz-in na ves strah, na vse po- polago vse blago, kot ga ima premisleke se je tolažil z mislijo: daialnica v mestu. To bo po be-Ona me ima rada. Nihče na- sedah predsednika Bailey naj-ma ne ubrani vzeti se!’ ’	vfčja prodajalna v vsem trgo-
Srce pa mu je hotelo razbiti 'hmltom središču v Eastgate. Drsj	Stavba bo za enkrat pritlična,
Čim bolj se je bli3al hiši, tem bo Pa grajena tako, da jo bo mo-bolj počasi je stopal, in gotovo g°če kasneie povišati. V kolikor je hvalil Boga, da je Dolgo selo N bo to zgodilo, bo na razpola-
zares dolgo.
Naposled, je pa vsake poti konec in tudi Ahton je prišel do azarjeve hiše. K vsej sreči so ravno molili rožni venec in An
ton je. imel	umiri,11 ^	MaS
materne družbe, je dejal,.da je
in zbrati misli.'	’	.<
Nekaj časa je poslušal glasove, ki so prihajali iz hiše, nato se je pa odkril in začel moliti z onimi v hiši.
Ni hotel precej po končani molitvi vlomiti v hišo, ampak je nekoliko počakal. Otožnost se ga je polaščala, ko je mislil, tako so sicer ljudje veseli snubača, kako se pripravljajo nanj, a zanj niti ne vedo, da pride, in če bi vedeli, bogzna, kako bi se pripravili nanj! . . .
“Ona ve!” se oglasi neki glas
švedska luteranska cerkev je zašla v velike težave. Po imenu so skoraj vsi Švedi luteranci,
.	,	... a praktično po veri živi le 4 od-
in mu vrne ves pogum m zbudi Ltotke ljudi Spor je nastal med
‘Dič! . . 7 vrata! dat!”
. Boš letel skozi zapr-Jaz te ne grem gle-
‘Ali se res bojiš?”
Jaz koga bojimi? Ga ni take-Ampak k Laizarju že ne Sfem — Se od nekdaj ne mo-r(^a videti.”
Pojdem pa sam!”
ofif8- B-> stara- 55
Veri0’ P'še: v *"0 bila nJrall?osti
let, iz Madison, Delam na farmi in sem polna energije, moči in Lansko leto sem se pa
bi.£n*Crat začela počutiti trudna, brez-itinu3 'n kar nisem mogla postoriti je le8a dela. Neka prijateljica mi ,lLn?£Vedala< kako 80 )' pomagale jih j1 AN CAPSULES” in začela sem boči1?-01®*' tud' iaz- ln danes se zopet tklo 111 °dlično in opravljam svoje k«! 1 isto energijo in učinkovitostjo, nekdaj, ko sem bila stara 25 let."
< LOVIAN CAPSULES
j Mandel drug co.
°702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. 25 , Razpošiljamo vsepovsod!
50 z»S3-69-100 »S6-4*
POPRAVLJAMO
FeNDERJE in ogrodje
SUPERIOR BODY & PAINT GO.
«605 St. Clair Av«.
EN 1-1633
go skupno 170,000 kv. čevljev prostora. V prodajalnici bo predvidoma zaposlenih kakih 200 oseb.
Jules J. Aron, načelnik upra-
razširitev del načrta za moder-[ nizacijo. Dodal je, da je trgovina v mestu dobila nove klimat-tske naprave v vseh prostorih in |da je modernizirana tudi trgovina na Lake Shore.
[Težave Švedske luteranske cerkve
ANTON P. ČEHOV:
Žena brez predsodkov
verniki samimi: eni bi želeli po-pozdravom. |^ivijeno versko življenje in s simpatijo gledajo na katoličane. Drugi pa so zelo liberalnega du-
kljubovalnost. Trdo stopa do veže in v hišo s Dober večer!”
Stari je še klečal na stolu in slonel na mizi, tiščeč glavo med ,jn na vero ne polagajo nobe-rokami. Ko začuti prišleca, vz- ne važnosti, digne glavo in se ozre v vrata, Druga težava je nastalai ker
pa gleda debelo Antona, ki je so dovolili ženskam, da izvršuje-obstal pri vratih nekako zbegan, L nai0ge duhovništva. To se je cer mu nihče ni odzdravil. Tudi zg0diio pod pretvezo enakoprav-Ančka je molče sklenila roke, |nosti( da morajo biti ženske z zardela in povzdignila za hip °- mošlcimi izenačene v vsem. či, potem pa pogledala mater, Tretja težava je zadeva vod-ci se je prestrašeria, ozrla^ v L^va. Kot v drugih protestant-ičer. Ančkine oči so izražjale Iskjk deželah je poglavar cerkve iskreno prošnjo, ki je pa v ma- U;raij. Duhovniki so le državni terinem srcu zbujala grozen uradniki. Dve (vladni stranki: strah, da ni vedela, kam bi se o- liberalna in socialnodemokrati-jmila; začela je slačiti male o- bna pa sta izrazito protiversko troke, jih prekrižavati in moliti ujsrnerje,ni. Kako neprijetno je ž njimi, Ančka pa je odgrinja- švedskim luteranskim duhovni-a posteljice.	kom, ki se morajo ravnati po na-
Lazar je odmolil in zopet po- vodilih vlade, ki je veri.nasprot-gledal Antona, pa ga vprašal na;
osorno: “Kaj pa ti štrarnaš tako Verjetno bodo vse te težave sonoči? Ali greš kam zdomi, ker končno dovedle do ločitve med
Maksim Kuzmič Salu to v je bil velik, širokopleč in postaven možak. Njegovo telesno gradnjo bi bili lahko z mirno vestjo imeli za atletsko. Imel je izredno moč: s prsti je mečkal dvaj-setkopejske novce, ruval je mlada drevesa s koreninami, vzdigoval z zobmi težke uteži in prisegal, da ni na svetu človeka, ki bi mogel njega premagati v rokoborbi.
Vedno je bil priseben in napadalen: če je bil slabe volje, so ljudje pred njim prebledeva-li in se ga bali. Kadar jim je stiskal roke, so se možje in ženske zvijali od bolečin. Niste si mogli kaj, da ne bi poslušali njegovega sijajnega baritona, ki je preglasil vse. Ta človek je bil res pravo čudo moči! Nisem poznal nikogar, ki bi mu bil kos.
In ta pozornost vzbujajočai orjaška moč, je spahnela v nič, se je klavrno polomila, brž, ko je Slutov Jeleni Gavrilovni podal ljubezensko izjavo: postal je rdeč in bled, zmrazilo ga je, ko se je odločil, da je iz sebe iztisnil “ljubim vas,” in vzdigniti ni mogel niti navadnega stola. Njegova velikanska sila se je razpršila in telo, polno moči, se je iz-premenilo v prazno vrečo.
Svojo ljubezen ji je odkril šele pred kratkim. Njegov obraz je bil ves žalosten: Njegove sicer spretne gibpne noge so klecnile in odpovedale svojo službo. Morda mislite, da se je babkoša-rice? Ne! Jelena Gavrilovna ga je ljubila in komaj čakala na ženitno ponudbo. Mala, ljubka rjavolaska je bila vsak trenutek pripravljena reči da! On jih je imel že čez trideset, ni pa imel nikake posebne zaposlitve, zato je zaslužil le malo. Bil pa je lep fant, okreten in ne neu-
le vedela1, kakšen ptič sem!
Ko se mu je Jelena Gavrilov-na vrgla na silne prsi in mu prisegla, da ga ljubi, se je čutil sre. čnega; a tista pretekla misel je zastrupila vse.
Ko je prišel domov, se je u-griznil v ustnico in si mislil: Podlež sem! Če bi bil časten človek, bi ji povedal vse, vše! Preden sem ji povedal, da jo ljubim, bi ji bil moral zaupati svojo skrivnost! Tega pa nisem storil — zato sem podlež in lopov!
Starši Jelene Gavrilovne so bili s poroko sporazumni. Atlet jim je ugajal: bil je vljuden, u-služen in je kazal tudi kot uradnik mnogo upanja. Jelena Ga-vrilovna se je počutila, kpt v sedmih nebesih! Bila je srečna. Zato pa jp bil mladi atlet strašno potrt! Misel, ki-ga je mučila pri priznanju ljubezni, ga je mučila i tudi vse do poroke. Poleg tega pa ga je pestil še neki prijatelj, ki je poznal njegovo preteklost in ga na ta račun spravil skoraj ob vso plačo. “Povabi me v kako dobro restavracijo na obed,” je rekel prijatelj, “sicer bom povedal vse . . . Razen tega mi pa posodi petindvajset rubljev!”
Ubogi Maksim Kuzmič je shujlsal. Lica so mu upadla, pesti so bile vedno manjše, zaradi nesrečne misli je zbolel. Če bi ne bilo ljubljenega dekleta, bi se bil že davno umoril. “Podlež in lopov sem!” si je mislil. “Še pred poroko se moram z njo po-razgovoriti! Naj me potem spodi!”
Todai do te izpovedi ni prišlo: ni imel poguma. Misel, da bi se moral ločiti od ljubljene žene — je bila hujša kot vse druge misli.
Poročni dan se je približal.
men. Nekoč, na nekem spreho-(Mlada človeka sta se vzela. Če-du z njo, je preskočil jarek, pred stitali so jima in se veselili nju-
si tako prazničen?”
cerkvijo in državo. Tega si že-
“K vam sem prišel, oče,” po- hjjo zlasti tisti ljudje, ki jim ve-ve Anton s težavo in naredi |ra še vedno nekaj pomeni, nekaj korakov po hiši.
“K nam?”
Laizarju se je poznalo na glasu, da se čudi, pa je gledal Antona, ki ni vedel, kam bi se dejal in kam bi pogledal.
Ozrl se je v Ančko, in ko so se ujele njune oči, je dobil zo- I pet nekaj poguma, dai je izpre- j govoril:
“Snubit sem prišel.”
“K nam?” vpraša Lazar in v I naglasu Se je poznalo, da nara- ] šča njegova jeza.
“K vam! Ančko mi dajte!
“Križi božji!” vzklikne Lazar! in se zakrohota, a ta krohot je j bil krohot togote.
Lazarica in Ančka sta pa pre-1 metavali otroke in obleko, in | mati je hrkala in hrkala, da bi | vsegai ne slišala.
“Svojo hčer mi dajte!”
“Tebi?” brphne Lažar in stopi I predenj .Ai‘Tebi?” v ^	: < j
Glas je izražal zaničevanje, kakršno goji bahaški kmet do' revnega soseda.
“Ti si se zmotil, Gornik! Ti nisi prišel v pravo hišo! Gotovo |
Se ti je zmešalo!” nadaljuje La-j zar.
(Dalje prihodnjič.)
katerim bi odpovedal vsak čistokrvni Anglež! In tak človek naj bi ne bil vreden ljubezni?
Vedel je, dai ga nekdo ljubi — o temi je bil prepričan. Trapila ga je le ena misel1. Tista misel je izmučila njegove možgane, da je pobesnel, se zjokal, pokvarila mu je spanje, tek za jed in pijačo. Zastrupila mu je življenje. Medtem ko je svoji ljubi prisegal, je tista misel delovala in vrtala v sencih.
“Bodite moja žena,” je rekel Jeleni Gavrilovni, “ljubim vas nad vse!” Obenem pa si je mislil: Ali imam pravico, da postanem njen mož? Ne, nimam pravice! Če bi vedela, kako preprostega rodu sem ali pa če bi jo kdo poučil o moji preteklosti, bi me morala oklofutati. Tista nesrečna, gnusna preteklost! Tako izobražena, preudarna žen-1 pa naj storim? Dolžnost v prvi ska bi se me takoj odrekla, če bi vrsti . . . Pripovedoval ti bom o
ne sreče. Ubogi Maksim Kuzmič je sprejemal čestitke, pil, plesal, se smejal, toda kljub vse mu je bil zelo nesrečen. “Jaz, govedo, se bom že prisilil k iz povedi,” si je mislil. “Midva sva sicer poročena^ pa še vedno ni prepozno! Še se lahko ločiva!” In se je izpovedal Ko so mlada dva pustili sama, sta zmagala vest in dostojnost. Maksim Kuzmič se je približal tresoč se in bled svoji ženi, jo zgrabil za roko in začel: “Preden si bova. popolnoma pripadala ... se ti morami... v nečem izpovedati!”
“Kaj ti je, Maksim? Tako si bled . . .! Ves dan si bil že tako bled in molčeč ... Si bolan?” “Moram ti vse priznati, Jele' na. Sediva. Moram te razočarati, zastrupiti svojo srečo. Ka;
svoji preteklosti . . .”
Jelena Gavrilovna ga je debelo pogledala in se zasmejala. “No, pripoveduj že! Toda, prosim, hitro in ne tresi se tako.” Salutov je začel jecljaje pripovedovati. “Rojen sem bil v Tam-bovu . . . Moj starši so bili strašno revni . . . Povedal ti bom, kakšen ptič sem . . . Hudovala se boš ... Bil sem berač . . . Kot majhen deček sem na trgu prodajal jabolka . .
urpi?»»
“Da, moja ljuba, to pa še ni vse. Ko boš izvedela vse, boš tudi preklinjala.”
“Oa, kaj pa?”
“Ko sem imel dvajset let, sem bil . . . Ah, oprosti mi! Ne odže-ni me od sebe! Bil sem . . . cir-ciiški klovn!”
“Ti — klovn?”
In Jelena je padla z otomane, poskočila in začela tekati sem in tja. Kaj se je zgodilo z njo?
sobi je odmevalo od njenega skoraj histeričnega smeha . . .
“Hahaha, ti si bil klovn, ti, Maksim? Dragi, pokaži mi kako umetnijo! Dokaži mi, da govoriš resnico, hahaha!”
Skočila je k Sailutovu in ga objela.
“Pokaži kaj, dragi, predragi!” “Ti me zasmehuješ, nesrečnica. Zasmehuješ me!”
“Pokaži kaj! Ali mordai znaš plesati po vrvi? Torej začni!” Obraz svojega moža je posula poljubi in se tesno privila k njemu . . . Niti najmanj ni bilo videti, da bi se jezila . . . On, ki ni nič razumel, je svoji ženi presrečen popustil. Približal se je postelji, štel do tri in se postavil na glavo, tako da se je s čelom oprl na posteljni rob.
“Živijo! Še enkrat, Maksim! Haha! Dragec, še enkrat!” . . .
Zjutraj so bili Jelenini starši zelo presenečeni.
“Kdo ropota zgoraj?” so se spraševali. “Mladi par vendar še spi. Naijbrže dela tak hrup služkinja, ta zoprna štorklja.” Oče je krenil gor, toda služki nje ni videl nikjer. V svoje ve-iko začudenje je sprevidel, da ropotata zakonca. Stopil je k vratom, skomignil z rameni in jih odprl za ilpranjo . . . Ko je pa pogledal v spalnico, se je zdrznil in od začudenja otrpnil: sredi sobe je videl Maksima Kuzmiča, ki je dejal v zraku najčudovitejše premete; poleg njega je stala Jelena in ploskala. Oba sta sijala od sreče.
-------o------
Zlato iz morske vode
Kadar popijete kozarec vode, pride v vaš organizem tudi malo zlata. Zlata je sicer tako malo, da ga je možno odkriti samo posebnimi, silno občutljivimi instrumenti, a vendarle kar dovolj.
*	Zlato — pravi sovjetski znanstvenik Domankov — nahajamo tudi v morjih in oceanih Povprečno ga je v kubičnem metru vode okrog pet miligramov. Prva zrnca “morskega” zlata so že izločili.
V	morju in oceanih je tudi mnogo raznih drugih kovin — platine, srebra, paladija, pa tudi soli redkih elementov, kot so radij, titanij, germanij . . .
*	Zlata je v morski vodi toli ko, da bi — če bi vsega izločili — na vsakega prebivalca zemlje odpadla po dva kilograma te žlahtne kovine.
V	moskovskem kemijsko-teh nološkem inštitutu so izdelali
uspešno in ceneno metodo za pridobivanje zlata iz morske vode. Najprej so delali poskuse v tekočih vodah. V ta namen so izdelali posebne naprave, v katerih neke smole omogočajo kroženje ionov. Zdaj takšne naprave delujejo že v Moskvi, Leningradu, Talinu, Odesi in nekate-riih drugih mestih.
* Poskuse s to smolo, ki vsrkava in “izbira” elemente, so delali tudi na krovu raziskovalne ladje “Vitez” med križarjenjem po Tihem oceanu. Ugotovili so, da so na tem slonatem filtru res zrnca zlata, dobljena iz morske vode.
Toda ali se da zlato na veliko pridobivati iz morske vode? Sovjetski kemiki in tehnologi menijo, da je to odvisno samo od proizvodnje omenjene smole, na kateri pride do izmenjave ionov in ki postane dobesedno zlata, ko se skoznjo pretaka voda.
HELP WANTED MALE
Bullard and Turret Lathe Operator
West Side man with 3 or more years’ experience, do own set up; 2nd shift.
Phone for information. r
Fawick Airflex
9919 Clinton ltd.	AT 1-2211
(106)
Zenske dobijo delo
Kuharska pomočnica Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 8 zv- Mora razumeti angleško.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x)
Dekleta in ženske
17 let ali več. Vzamemo začetnice za delo v pralnici, za zavijat in preganit rjuhe in pre-vlake za blazine.
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
(105)
V najem
3 opremljene sobe in kopalnica se odda blizu Newburgh Heights, vse prenovljeno. Kličite po 6. uri VU 3-3777.	(104)
Stanovanje oddajo
Tri neopremljene sobe s ko-i>alnico oddajo na E. 71 St. blizu St. Clair Ave., zgoraj. Kličite EN 1-0989.	(106)
PRI POČITKU — Filmska igralka Audrey Hepburn si je nedavnb pri nekem filma-nju polomila hrbet,' ko je padla s konja. Da bi lažje prenesla naporno snemanje filma “Neodpustljivi” v Durangu, Mexico, se je vlegla na nosila, kjer ji Burt Lancaster dela druščino.
Prekomorski recepti
•	Sherwood farmacevti znajo razbrati zdravniške recepte, ki jih prejmete iz Evrope.
•	Prinesite ali pošljite nam te recepte v izvršitev.
•	Za preskrbo najboljšega Vas ne stane nii več.
•	Projto p.arkališče in brezplačna p 'paketna!'-.zaljfphiitia za pošiljke
preko morja. ,
K. J. SHERWOOD DRUG 00., Ine.
USTANOVLJENO L. 1887
2064 E. 9th St. (Rose Hide.) Cleveland, Ohio
MALI OGLASI
Posestvo naprodaj
2V* akra zemlje, hiša moderna in v dobrem stanju, ima 4 spalne sobe, sprejemno sobo, kopalnico, kuhinjo z jedilnico, dalje breezeway in dve garaži. Kokošnjak, farmarsko orodje, več vrst sadnega drevja, 11 milj od Clevelanda na Chardon in Hubbard Rd. ali Rt. 6. John Terlep, RFD No. 4, Willoughby, Ohio. Telefon CLifford 6-3486.
Hiša naprodaj
Selimo se ven iz države in moramo prodati 5-sobni bungalow v Cleveland Heights, 875 Montford Rd., EV 1-9658.
—105)
Ilustrirani mesečnik POVEST st šteje v čast, da lahko prične v junij--skem zvezku z objavo izvirnega domačega spisa, ki po svojih mnogih odlikah NIMA PRIMERE V VSE| ZGODOVINI SLOVENSKE MEMO-ARNE KNJIŽEVNOSTI!
CILKA HAMANOVA:
SPOMINI SLOVENSKE MATERE
“Kot slovenska mati, ki sem ob svoji poroki prevzela vlogo mačehe dvema deklicama in ki sem rodila šest otrok, lahko marsikaj povem. Naj te vrstice, ki jih pišem bolj na voljo svojim otrokom, posebno dvema duhovnikoma, tudi komu drugemu kaj dobrega in koristnega stori . . .”
Prvi del tega dragocenega rokopisa, ki se bere kakor najboljša povest, je pripravljal za izdajo pri Mohorjevi družbi med vojno pisatelj F. S. Finžgar, vendar knjiga nikoli ni; izšla. V slovenskem ' izseijeništvii bo objava pomenila izreden dogodek.'. Po žadrtji vojni v,- naši emigraciji še ni bilo dela, ki bi se veselilo tolikih bralcev, kolikor jih bo po pravici imela CILKA HAMANOVA!
POVEST bo s to objavo znatno povečala naklado. Izhaja na 24 stra neh in jih bo kmalu še več. Nove na ročnike v ZDA naprošamo, da nam do volijo teden dni za dostavo pi pošti Letna naročnina še vedno samo $5.00 POVEST, P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada

XMERISKA DOMOVINA,
Pegam in Lombergar
•pisal dr. Fr. Detela
A upala sta oba in pila na lo upanje, in stvar bi se bila pletla Bog ve koliko časa še, da ni z izkušeno roko posegla vmes teta Mina. Ta se je potegnila za zvesto Lenko in se srdila v svoji praviceljubnosti, da bi Miha imel dve nevesti, Janez pa nobene. Z njeno pomočjo, je izpodrinil Janez tekmeca. Sprla se pa zaradi tega nista. Bodoči krčmar je napojil še odhajajočega Miha in mu naročal: “Kadar prideš domov in te bodo izpraševali Dobljanje, kje je Belčev Janez in ka j da počenja, govori ti tako: V Gornjem gradu je, godi se mu pa dobro, da nič takega. In ko bodo bara-la dekleta, če sem še samec, govori ti resnico, da imam dekleta, kakršnih ni nič pod dobov-skim zvonom. Naj zvedo, da me drugod nimajo za takega bedaka kakor v domači vasi!”
Ko bi bila vedela gospa Ana Ostrovrharjeva, kako jo miluje teta Mina, bi se bila smejala na strani ljubljenega moža, ki ga ni nič več mikala bojna slava. Živel je prijetna leta z ljubeznivo soprogo v družbi brata, prelata gornjegrajskega, in drugih prijateljev, bival pozimi v Kamniku, poleti v Galenbergu, kjer ga je obiskaval Jošt Soteski, kolikor mu je dopuščal protin.
Vitovcu pa ni dalo srce, da bi odložil oro'lje. Ostal je pri cesarju, dokler se je ta mudil v južni deželah, pripravljen, da dožene z mečem njegovo pravdo. Ukazal je cesar kneginji Katarini, da naj se umakne iz celjske grofije v Krški grad, ki ga ji je bil prepustil kot vdov-ščino. Težka je bila ločitev. Marsikatera solza razžaljenega ponosa ji je stekla po licih, in marsikatero mokro oko je sve-dočilo zvesto vdanost hvaležnih meščanov, a na upor ni bilo več misliti. Z mlado vdovo Heleno je premišljevala kmalu v Krškem nestanovitnost človeške
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PULASKI ADDISON — $22,500. By owner. 9 rm. brick bungalow. 6 rms. 1st fl., 3 bedrooms on 2nd. 2 baths, large cabinet kitchen. Gas heat. 20x20 gar. Nr. schools, transp., shopping and St. Viator’s Parish. MUlberry 5-3360.	(105)
OAK LAWN — 2 year old, 3 bedroom brick ranch. Gas heat. Hardwood floors. 55x200 landscaped lot. Near shopping, transportation. •-Phone GArden 5-1844.	(105)
3 BEDROOM, bi-level, paneled ree. room, large carpeted living-dining room, I'/i baths, gas heat, screened, glazed porch, piuio, att. garage, desirable extras. In St. James Parish. Mid twenties. By owner. Phone CLea,-brook 5-1745.	(105)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — By owner. Due to illniess. must sacrifice. Excellent North Side business at busy intersection. Air conditioned. Seats 37. 5J4 days. Cross $50.000 a year. DIversey 8-8507 or BRoadway 5-084«.	(104)
GROCERY, DELICATESSEN — Sta-, tionery store with 4 room apartment. Established 30 years. Corner building, across from school. Selling at sacrifice. Phone LAfayette 1-3336.
(105)
CLEANING PLANT — Complete store. Two tri/cks and route. $8,000. Phone PUHman 5-6434.	(105)
sreče in slave. Doktor Lenart pa je branil še nadalje njene pravice. Poprej velik držlavnik, je gledal sedaj zvitim kmetom na prste in se tožaril s prešernimi ’ sosedi, ki so uhajali kneginji v , škodo.
Janez, grof goriški, pa ne bi bil mogel izbrati neugodnejšega časa, da uteši svojo boježeljnost.1
Nadenj je poslal cesar Vitov-; ca. Ta ga je otepel dodobra, ga podil nepretrgoma čez mejo, mu vzel še par njegovih mest in ga prisilil miru pri cesarju. Za plačilo je imenoval svojega svetovalca, in novi svetovalec se je izkazal vrednega te'časti. Ko se je bil kmalu potem zapletel cesar v trde boje z Ogri pod kraljem Matjažem, mu je branil jujno mejo proti Ogrom in Turkom zvesti Vitovec. Hvaležni cesar ga je povzdignil v grofa
Perfect
Summertime
Playmate
It’s sprightly and gay — a perfect summertime playmate done in white gabardine with trim of red and blue, (red gabardine.) (natural gabardine.) Your foot rests easy on the white ribbed crepe sole.
Only 2.99
MANDEL
SHOE STORE
6125 St. Clair Ave.
(near American Home Publ. Co.)
PITTSBURGH, PA.
BUSINESS OPPORTUNITY
COCKTAIL BAR and RESTAURANT — Best of locations, finest clientele; other interests.. Phone
TU 1-9001 or OL 3-1528.
,	(105)
Zagorskega in bana slovenskih dežela.
Ko pa je zapelo zopet; v Mihovi kovačnici kladivo, Se je o-glasila tudi nova pesem:
Pegam pravi, govori:
“Kje se men’ enak dobi?”
pesem o Pegamu in Lambergar-ju, ki jo je bil zložil v Gornjem gradu Gregor, ko ni smel tri mesece iz postelje zaradi zlomljene noge. Pel jo je Miha, kadar je koval konje in vozove, ali pa v krčmi pri Krivcu, če ga je bila razjezila Lenka. Janez pa je nesel pesem na Dolenjsko in
Vipavsko, koder je vino skup-Ijeval in mešetarje pretepaval. Tako se je razširila po vsem Kranjskem, se prenarejala in vekšala, da je dobila obliko, v
kakršni jo beremo današnje dni.
AVB
AFELY
T. CLAIR AVINGS
813 tast IBSth Straat 35000 tudid Avanua 6335 St. Clair Avantia
Cloveltmd. Ohio
y blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Andrej Ogrin
ki je zatisnil svoje oči na dan 27. maja 1958
Leto dni je že minilo, kar truplo Tvoje v'grobu spi, nam pa težko ie pri srcu, ker Te več med nami ni!
S cvetlicami Ti grob krasimo in prosimo za večni mir, da enkrat srečno se združimo tam, kjer je večne sreče vir!
Tvoji žalujoči:
ANGELA, soproga
ANDY, TONY, JOSEPHINE, EDDY, in BETTY, s’novi in hčere MARY, sestra v Pennsylvaniji OSTALO SORODSTVO
Clevelanl, Ohio, 27. maja 1959.
'/ •> ,

MOGOČEN KRN — Ladje so imele od nekdaj krne posebno trdrio zgrajene in največkrat v starih časih tudi lepo okrašene. Moderne ladje so v tem pogledu dolgočasnejše, pa zato nič jnanj mogočne. Na sliki vidimo krn novega italijanskega potniškega velikana “Leonardo da Vinci” v Genovi... “Leonardo” bo nadomestil potopljenega “Andrea Dorio.” Prihodnje leto bo odplul na svojo prvo pot preko Atlantika.
REAL ESTATE FOR SALE
EAST END — 8 rooms. Good invest -ment. House in excellent condition. 2 kitchens, 2 baths, one powder room, 2 porches. Phone EM 1-8509.	(104)
14 ACRES — 8' room house, bath conveniences, hour from Pittsburgh. School bus past door, close to churches. 10 minutes projected Muddy Creek Lake, Butler County, 5 miles East Rt. 19 on Old Rt. 422. Near Butler. $14,000. Melvin Thompson, R.D. No. 1, Prospect, Pa. Phone Prospect 2557.	(104)
HELP WANTED
KITCHEN HELPERS and cooks for Jewish Home for Aged. Mainten ance optional. Phone JA 1-5904.
(104)
MERCHANTS’ ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
baileys
Ontario na Prospect Euclid na E. 101 St. Detroit na Warren Lake Shore na E. 228 St.
RAZPRODAJA! TIPIČNO AMERIŠKO PRILJUBLJENO BLAGO OBIČAJNO V OBLEKAH PO $50 IN $60, SEDAJ V
BUSINESS SERVICE
PAINTING - PLASTERING, cement work, light hauling, etc. — Ernest Ragland, 7017 Upland St. Phone HI 1-14120.	(105)
WALL WASHING paper cleaning. --Our greatest advertisement is a contented customer. Free estimates. — Mr. Thomas, GHurchill 1-6932.	(105)
TROFIČNIH
35
.95
DODATNE HLAČE 8.95
•	55% Dacrona, 45% volne	• Mohair in volna
•	Te obleke so izdelane iz 8-imč lahkega blaga, ne tehtajo več kot 30 unč in se nosijo zelo udobno ob vročih ali hladnih dneh
•	KRIŽASTE • RJAVE • SIVE • MODRE
•	D OBEY TKANINE • OGLJENE • PROGASTE
•	Zgoden nakup teh oblek nam omogoča to nizko ceno
•	Običajni, kratki in visoki modeli v merah 37 do 4G
200 PAROV 2.98 DENIM HLAČ
Samo za 200 zgodnih kupcev . . . hladne denim hlače, točno po polovični ceni!
1.49
13.95 POPELNASTI DEŽNI PLAŠČI
Prvih 400 srečnih kupcev bo prihranilo polovico pi teh finih popel-nastih dežnih plaščev. Pridite zgodaj !
6.98
— K O N E C ----o--
Meterski sistem
je in ga nato razširila po vse] kontinentalni Evropi. Medna’ rodni urad za vteži in mere, K je dal meterskemu sistemu mednarodno priznanje, pa je bil usta-
Meterski sistem je uvedla'^cvljen šele 1. 1875 v WashmS’ Francija v času velike revoluci-jtonu.
:xXXXXXXTa'ŽŽž'ŽXXXXXl3LžXžJŽXXZXXXXXZXŽZŽXXXZZ3
OBLEKAH
Na drugem nadstropju v mestu . . . in v podružnicah
Pri aluminijastih vratih in oknih - 20% popusta >i°i jimii-
•	Mural Stone in Aluminum Siding
® Omet in zidarska dela © Strehe in žlebovi	'1
© Oblaganje sten s ploščicami
•	“Formica,, vrhnji deli in omarice © Popravila vseh vrst
Priporočila na zahtevo DELO ZAJAMČENO
PERRY HOME IMPROVEMENT COMPANY
Anton Oblak	UT 1-9947
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST G2nd ST.	HEnderson 1-2««8
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore l-«30?
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore M235
Za
S
\
\
vas
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
5
«117 St. Clair Ave.
HE 1-0G28
J
Cleveland 3, Ohio
ZGODOVINA KANADE — Cela vrsta strokovnjakov je delala 10 let, da je pripravila “Atlas oj Canada” s 4 kartami, ki krijejo zgodovino Kanade od prvih početkov najnovejše dobe. Slika kaže kartograjinjo, ki vnaša na en° izmed kart zadnje podrobnosti.