30. številka. V Trstu, v soboto 13. aprila 1889. iaj XIV. fe „EDINOST" izhaja dvakrat na teden, VHako srede in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. «.-; izven Avst. #.— V e.tinunt J« moAf. Govor poslanca Nabergoja v državnozborskej seji dnć 3. t. m. (Konec.) Gospoda moja! Jaz sem posestnik. Dovolite mi zatorej, dn porabim podobo primerno kmetskemu razumu. Mislimo si očeta, kateri je odstopil del svojega imetka svojemu sinu. Ta sin proda par volov, kupec plača pogojeno svoto ter je prepričan, da je stvar sedaj v najboljšem redu, toda nenadoma, baš ko hoče odgnati kupljena in plačana vola, pristopi oče prodajalčev ter vsklikne: Stoji to ne gre tako; tudi jaz imam o volih nekaj vmes govoriti; i meni moraš še jedenkrat plačati pogojeno ceno. Kaj bi pač porekel kupec k takemu povse neopravičenemu zahtevanju? Prav tako in niti za las drugače pa postopa finančna uprava napram tržaškej okolici. Dalje ne govorim o tem, kajti predmet zdi se mi popolnoma jasen. Opirajoč se na razjašnjenje, katero sem imel čast predočiti, želim le prositi gospoda finančnega ministra, naj istino, da se v nekaterih delih tržaške okolice faktično vrši dvostroko obdavčevanje, še enkrat vzame v preiskovanje ter odpomaga z potrebnimi administrativnimi določbami. Predno zaključim, zdi se mi, da je moja dolžnost še neko jako važno zadevo najtoplejše priporočiti nj. ekscelenci. Kakor znano, odpravi se svobodno pristanišče tržaško uže leta 1891. Ysled tega spremeni se red na užitninski davek za Trat in okolico ter uvedo se nove meje za užitnino. Načrt za novo to mejo pa je tako nepraktičen, in tudi tako nepravičen, da bi nj. ekscelenca, ako bi ta načrt po-bližje poznal, dal izvestno izdelati pravičnejšo in praktičnejšo črto za Trst in okolico, kako je ta, katero mu priporočajo podložne njegove finančne oblasti. Mnogo je abnormalnega v Trstu, toda, ako bi se vpeljala še ta meja za užitnino, kakoršno predlaga vladi deželno finančno ravnateljstvo, bila bi to očitna krivica, ker bi se potegnilo preko polovice okolice v omejeno mesto, namreč ozemlje, v katerem so pristave kmetov, ki se pečajo edino le s poljedelstvom in kjer je ena hiša od druge v raznih krajih po pol ure oddaljena. Prosim zatorej nj. ekscelenco gospoda finančnega ministra, naj odpošlje zaupno osobo na lice mesta, predno se dotični načrt predloži visokej zbornici (Dobro! na desnici) ter ne dvomim, da bc bode prepričala o nesposobnosti in krivičnosti nameravane črte in jaz, kateri razmero v okolici temeljito poznam, pripravljen sem drage volje podpirati dotično osebo pri težkem dolu. In se nekaj! Meseca julija 1891. odpravi se, kakor sem omenil, svobodno pristanišče tržaško. Seveda dobro vem, da ae ta odprava od marsikatere strani želi in priporoča. V Trstu, naravno, ne domišljuje se o tem karsibodi, kajti dobro so zna, kako globoko bodo uplivali nastopki te naredbe na stališče mesta, posebno pa na položaj s;ro-mašnejega prebivalstva in to velja proti odkritej istini, da so tu vse zgodovinske pravice, katerih ao v pravnej državi ne more enostavno prezirati. Dotaknem so tega vprašanja le zaradi tega, da prosim 8tvar, tudi dejanski. Ne samo odbor, nj. ekscelenco, da se bavi tudi z istim v ampak v s i moramo z vsemi močmi dc-vseh podrobnostih ter da zmatra zahteva- j ]0vati na to, da ohranimo šo ono, kar se nje odškodnine, katero mora staviti o svojej ^ more še ohraniti, v s i se moramo UBtav-dobi občina tržaška z druzega stališča*! }jati zedinjenimi močmi sovražnikom, kajti kakor le s strogega stališča fiskalnega, j nani gre zft naš obstanek, za narodovo (Dobro! na desnici.) , bodočnost. Temeljiti govor načelnikov na- Oblike te odškodnine nečem v na- pravil je na zbor očividen, globok utis. prej soditi, povdarjati pa moram, da je po j p0 končanem uvodnem govoru pred-mojem mneju najboljša odškodnina, katero ataTi g. nttčelnik navzočega vi. zastopnika, more država ponuditi težko prizadetej ve- g> 8Včtnika Vidica ter poživlja podružni-likej občini tržaškej, neposredna zveza 5nega tajnika, da prečita svoje poročilo. Trsta z zapadnim delom cesarstva, t. j. 1 (Dalje prih.) , zgradba tavriške železnice in podaljšanje ! : iste preko Škofje Loke in Divače do Trsta j i (Dobro ! na desnici), kajti brez brze že- j leznične zveze z notranjimi deželami ce-j sarstva ne more se tržaška veletrgovina nikdar in nikoli razviti. S tem končujem. (Odobravanje na desnici). Slovan gre na dan. (Konec.) Tudi isterski Slovani, dosedaj tlačeni po surovej sili Lahonov, jeli so se gibati in si kakor smo uže zgoraj omenili, marsikje ustanovili trdne posadke. „Laž ima kratke noge* — veli narodna prislovica. Lahoni so se pa dosedaj posluževali izkljućljivo laži in sleparskih Občni zbor tržaške možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda dne 7. aprila 1889. Temelj, na katerega se opira naša statističnih podatkov, da so preslepili višje bodočnost, je družba sv. Cirila in Metoda, { kroge ter razupili italijanski kot prvotni kajti ona nam jamči uže po glavnem svo-1 in upljivnejši del isterskega prebivalstva, jem namenu, da so ohrani mladina naša | Resnica je pa vender vsem najljubša in lastnemu rodu z narodno vzgojo v' prej ali poznej pride na dan in tedaj je narodnej šoli, katere snuje v krajih, v sramoto očitanje onim, ki so jo [tako ki so v največej pogibelji vsled nasilstva 1 dolgo svetu zakrivali, sosedov-naaprotnikov. Med taka ozemlja Dalmacija jim jo v tem pač jasen pa smelo uštevamo tržaško pokrajino, ka-1 dokaz; pri vsem tem pa trobijo v svet, ' tero slovensko prebilvalstvo se mora opi- da je Istra italijanska zemlja ter da morati na izrek: „Pomagaj si sam, potem ti rajo v njej Lahoni prevladovati. Koliko pomaga i Bog !u Ker si pa tržaški Slo- pravice imajo sklicevati se na statistične venec sam pomagati ne more, oklenil se podatke, kaže nam zadnje ljudsko števi-je družbe sv. Cirila in Metoda, spoznavši ljenje in razdelka ljudstva po narodnostih, v njej rešiteljico pred pretečim poginom . ki izvtstno ni pravična in zanesljiva, ako v morju lahonskega prevladanja. Zavedni ( pomislimo, kako se je tedaj ljudstvo bro-naši rojaki podpirali so zatorej v lastno jilo in koliko vpliva so imele pri brojenju korist po svojej moči prevažno našo šol- (laške oblasti. sko družbo ter s tem neposredno poma-: To številjenje nam svedoči, da pre-gali samim sebi. Važnost, visoko vrednost biva v Istri 164.553 Slovanov in samo naše družbe znajo ceniti vsi zavedni tr-1 112.701 Italijanov. Slovani so tedaj tudi žaški Slovenci, dokaz temu jo splošno za-' po tem številjenju v izdatnej večini, nimanje za napredek vseslovenske družbe ■ Isto se lehko omeni o toliko razupi-in lepo število družtvenikov. — To zani- tem zgodovinskem pravu Italijanov v Istri, man je pokazalo se je tudi o letošnjem ob- Najbolj se ti ponašajo z nekdanjo bene-čnem zboru naše možke podružnice, kajti čansko vlado na isterskem puluotoku. na odborov poziv prišlo je na zborovanje j Istro je sicer res „tlačila" celih pet sto-mnngoštevilno članov. Podružnični pred- leti j benetska vlada, a posledice in dobrote sednik g. Mate Mandič mogel jo zatorej te vlade so očevidne vsakemu, ki iz dalj-pozdraviti navzoče s posebno presrčno ra-' nega hribu opazuje istersko planoto, obsto-dostjo. Potem razvil je v krepkih potezah ' ječo iz golih vrhov in goličav. Tod so bo družtveno zgodovino, razjasnil naše pre- 1 nekdaj razprostirali senčni gozdovi, a be-žalostne šolske razmere, glede katerih je ' netska roka jih je „blagovoljno« posekala povdarjal, da si moramo sami pomagati,' in spremenola prej bujno deželo v golo kajti vlada cel6 nas prezira, magistrat puščino. Na to morajo pač biti ponosni nam nasprotuje kolikor more, proti nam lahonski potomci, ki benetsko vlado tako imamo druhal zakletih naših narodnih na- visoko cenijo iti jo kujejo v zvezde. Pravi sprotnikov italijanašev — kje bi torej ia- Istran pa jim ne bodo za ta roparski, kali pomoči ? Oslanjati se moramo na | opuatujoči čin vedel hvale, lastno moč, na svojo družbo, katera nam Istra je neki italijanska, po menenju brani z narodno vzgojo slovenske mladine Lahonov tudi zategadelj, ker se po njenih širjenjo protinarodnega duha. — Preidoč mestih nahajajo ostanki grbov benečanakih na osebno delovanjo odborovo omenja po- ' pretorjev, oskrbnikov in grofov! Pač lepi bi odkril svetu pravo lice nekdanje dobe, Lahon v svojej zgodovini poveličujo in proslavlja to, kar bi moralo s Brdom in jezo navdati vsacega isterskega domorodca! „Pojte rakom žvižgat Lažnjivi vi — zgodovinopisci" smelo zakličemo vsem onim Lahonom, ki se mučijo in ubijajo glave, da dokažejo zgodovinsko podlago italijanstva v Istri in njeno „slavno" prošlost pod benečansko vlado ter njene prebivalce navdušujejo za Italijo ! A o tem podrobnejše govoriti pridržujemo si za prihodnjo dobo. Tukaj le omenimo, kakšnih sredstev se poslužujejo | Lahoni, da dokažejo italijanstvo tukajšnjih I dežel, izven goropadnih laži, o kojih smo dosedaj govorili. Uže zgoraj omenjeni nečastivredni „Mattino" kaj lepo dokazuje potrebo las-I kega državnega poslanca v Istri s tem, j da z nesramno roko razgrinja privatno | živenje hrvatskega protikandidata, ter ga zove surovega in neukega. Slovanom očitajo surovost, a ne pomislijo, da je neuk in surovost doma pri bornem prebivalstvu domovine rimljanskih potomcev, v laškej škornji! Kje se pač čuje o večjih zločinih nego uprav v Italiji ? j Od kod prihajajo dinamitardi, preku-cuhi in drugi lačni in krvoželjni nestvori, jake ne iz zveličavne Italije!' Kje so pač nahaja večja plitvost in celo neumnost, ako ne uprav v delih in spisih italijanskih, osobito avstrijskih Italijanov P Ysa zgodo-i vinska dela primorskih „učenih" zgodovino-piscev neso drugo, nego snop prazne slame ; in otrobov in laži, katere jim najprostejŠi človek lehko spodbije z dobrimi dokazi. ! Ali tega uČenjaški Salomoni pri Mat-tinu nočejo priznati in modro udrihajo po I navideznej surovosti drugih, s tem pa do-. kazujejo le svojo popolno — surovost. Medice, cura te ipsum ! L. sebnih zaslug pok. L. Zvaba (slava! klici) in g. M. Živica, kateri je — akoprav sam ni član odbora — podpiral istoga vsestransko v težavnem njegovem delu. Konečno vzbuja vse navzočo in vse druge prijatelje naše mladine, da se zbirajo v našoj podružnici ter ji pripomagajo sleherni po spomeniki so to grozopolne dobe. Nikdo izmed Istranov, kateri je čul po svojem starem očetu ali babici o okrutnih činih divjaških Benečanov, se ne spominja z hvaležnostjo ono dobe, ko so ti roparji kraljevali v deželi. Istra ima sicer zgodovino in slavno svojih silah, z nasveti — in kar je glavna zgodovino, a ni ga pravega pisatelja, da Govor državnega poslanca dr. Ferjančica v državnem zboru 11. marca 1889. (Dalje.) Jedne stvari pa ne morem preskočiti, tiče se mojega volilnega okraja ter ima ravno tako javni, kakor tudi lokalni interes, tako da se nadalje ne sme prikrivati javnosti. Na čelu okrajnemu glavarstvu v Po-stojini je mož, kateremu se poslednje dr-žavno-zborske volitve neso vršile prav po volji; četudi ga je opominjal predstojnik njegov, vender se je mešal v volitve in ko je videl, da vzlic temu mu stvar ne gre po volji, se je tako daleč spozabil, da se je javno zakrivil razžaljenja časti (Čujte ! Čujte! na desnici)., zabavljal je čez vodjo slovenske v občo in posamične osobe. Vodje slovenski seveda neso mogli zahtevati zadoščenja, ker nikdo ne bodo rekel o sebi, jaz sem vodja, pa drugo osobe so uložile tožbo in okrajni glavar je bil obsojen v globo oziroma pa v zapor (Čujte! na desnici.) Vender uradujo še vedno okrajni glavar v tem okraji (Čujto ! na desnici). — — (Poslanec dr. Vitezić : Comme chez nous ! V Istri je ravno tako !) Vprašal bi, kak upliv morejo imeti ka. ženske obsodbe, katere mora večkrat izreći okrajni glavar, če si kaznovani misli: Jaz vender nesem slabši nego okrajni glavar. (Prav res! na desnici.) To je vzbudilo tako razburjenost v okraji, da se je smelo pričakovati, da bodo odkazali možu drug delokrog. Tu je gospod okrajni glavar na lastne stroške skrbel za razburjenost v okraji, skrbi pa tudi za razburjenost na stroške druzih. Majhnih atvarij, ki tudi neso spodobne, ne bodem navajal iz delavnosti njegove, če tudi bi se ne smele nikakor dogajati pri uradniku, kateremu je kaj mari njegovo dostojanstvo in stopinja; spregovoriti hočem le nekaj besed o upravi pač mnogim gospodom znane Postojinske jame. Postojinska jama se oskrbujo na podlagi pravil, katere je potrdilo poljedelsko ininisterstvo in podpisal poljedelski minister. V teh pravilih so točno označeno pravice in dolžnosti upravne komisije. Jako važna določba teh pravil jo, da ima komisija predlagati račune svoje deželni vladi.1 Deželni glavar pa že več let ni bil sklical nobene seje, komisija torej ni dobila nikacih računov in zatorej tudi nikacih! ni mogla predložiti. Ko so sklenili pri de- j želni vladi stvar malo podrezati, je res sklical sejo. Namen tej seji je pa bil, da pregovori člane komisije, da podpišejo zapisnik seje, ki je že bila pred jednim le-1 tom. Nekateri so se branili in zlasti jeden,' ki je tudi deželni poslanec, je rekel, da' le tedaj podpise, Če se v zapisniku pove, kdaj se je predložil v podpis. Ko okrajni glavar in predsednik komisije v to ni pri-' volil, pa je dotičnik podpisu svojemu sam dodal dan in mesec. Nadalje je jako važna pravica upravno komisije, da določuje tarif za obisk jame,1 dovoljuje znižanje in olajšanja v ozira vrednih slučajih. Tu pa postopa okrajni glavar s tako brezobzirnostjo, ki sploh ozna-1 čuje delovanje njegovo. Jedenkrat dovoli' znižano pristojbino, ko je prišla množica l obiskovalcev, drugič pa zopet ne, ker mu | obiskovalci tako ne ugajajo itd. (Dalje prih.) svetom ponižuje. Minister domobranstva jo g. Tiirka krepko zavrnil, očiral mu je nelojalnost. Naposled pa je rekel, da mu je hvaležen, da jo svoje politično prepričanje tako jasno pokazal, ker je dal s tem zbornici povod, da glasno spriča svoje patrijo-tično mišljenje. Tako so govorili tudi načelniki vseh strank ter poslanca Tiirka po svoje zavračali. Zakon je bil potem sprejet s potrebno večino. O g e r s k a gospodarska zbornica je po kratkej debati sprejela novi vojni zakon po tretjem čitanji. O § 25. glasovali so imenoma. — Ogersko prometno in trgovinsko ministerstvo bode na novo razdeljeno. — Trgovinsko ministerstvo prevzame pošto, trgovino, domačo in inozemsko ter ceste. Urejevanje rek pa pripade poljedelskemu ministerstvu. IJelgijska kraljica potuje s svojo hčerko v Italijo. V Turinu se snide z italijanskim kraljevičem, ki snubi belgijsko princeso. V Trst je stigla sinoč; cesarjevna-udova Štefanija peljala se je njima nasproti do Gorice. Italijanska vlada, ki je pred nekolikimi dnevi še vojevito rožljala z mečem ter se bahala, da pošlje nove vojne čete v Afriko, da zasedejo mesto Asmaro ali Keren, prišla je sedaj do spoznanja, da je bolje čakati, da se razbistri položaj- Italijani so namreč mislili, da nav-Btanejo v Abisiniji po smrti negusa Ivana veliki neredi ter da bodo v motnem ribe lovili. Negus Ivan je pa pred smrtjo do. ločil svojega naslednika. Ta bode njegov nečak Dedjak Mangaša. Novi vladar se je šolal v Egiptu in v Indiji, govori več je- Vnanje dežele. Ruska vlada kani premeniti Seva-stopol v čisto vojno pristanišČo, v katero tujo ladije niti ne bi smele zahajati. — Mini-1 čin več dosežejo, nego s silo Btersko krizo na Rumunskem sodijo Rusi bolj resno nego Nemci. Ruski listi pravijo, da kralj Karol izgublja čedalje več ugleda in upliva v deželi in da se tninisterska kriza prav lehko prevrže v državno krizo. Težko bode sedaj sestaviti nov kabinet, ne da bi se razpustila zbornica. Vse kaže, da kralja Karola čaka tista usoda, ki je zadela Milana. Bivši kralj Milan ni bil posebno prijazno sprejet v Carigradu, kar bi bil pa lahko uže naprej vedel. Mej vsemi balkanskimi knezi je zikov in je zelo izobražen. Italijani hočejo s svojimi vojnimi nakanami malo po-1 srce in ki so vzbudile Intenziven trpeti, nadejaje se, da se mirnim potem J srcih poslušalcev, pogode z novim vladarjem ter na tak na- Ijubja bratske ljubavi, idealnega oduševljenja za kulturni napredek in dušni pro-»peli Slovanstva, bil pa je tak, da nas je kar očaral. Rekli smo gori, da se nam j® videl prvi nastop našega slavljenca nekako nesiguren, a temu nikakor ni bilo tako. Ta navidezna bojazen ni bila druzega, nego ljubka omamljiva skromnost, javljajoča neizmerno ljubezen do lastnega rodu. Ta skromnost je storila, da smo v onem trenutku z uprav svetim spoštovanjem zrli v častljivi, milino srca izrazujoči obrai. Gospoda Gorupa skromnost in nesebičnost ne moreti prav pojmiti, da koga slavimo zato, ker zvesto služi domovini svoji, kajti njemu se to vidi samo ob sebi umevno. Besede, katere je govoril vzorni rodoljub, bile so priproste, v njih nisi našel ni sledu dandanes navadnega hlepenja po efektu, bile so besede, katere je narekovalo blago odziv t DOPISI. Iz Tržaike okolice 11. aprila. [Izv. dop.] Znano je, da živi v Trstu in okolici preko 60.000 Slovencev. Toliko število našega naroda pa nima tu nijednega dnevnika — med tem ko izhaja v Trstu 8 italijanskih dnevnikov. Med vsemi italijan- Da, da, to je rodoljub, to je človekoljub, to je s a m a r i t a n — da govorimo s slavnim hrvatskim biskupom — to je zvesti sin narodu svojemu, to je naš Josip Goru p. Kakor mej sprejemom deputacij, tako so tudi mej obedom taka sveta domovinska čuvstva prošinjala srca navzočih. Ves govor vršil se je le ob interesu Slovanstva v obče, Slovencev in Hrvatov posebe in se dvignil v jasne višine, ko sta Srb in Hrvat napila slogi hrvatsko-srbski in ko ........ j .. T*. , „ . . se je prečitalo pismo slavnega g. skimi listi, ima dnevnik „Piccolo" največ « . v . .. ,Q . . .....T „ or o s s m a y e r j a n a s e m u Gorupu. ^ . j (naročnikov (P menda mislite le „čitateljev" * i ....... « , „ F . ............. Car,gradu Milani Trje8tinovf,. Ur) Ta listjeIeJdn0 H d« b. đ„„e t, treautko Z nam. najmanj priljubljen. Milan je po svojem j roten naše' narodnosti in vender V81 naSl neP°«>oljšljivi pesimisti in turško-srbskih bojih babjem ponašanji v zgubil na Turškem ves ugled. To pa, da ga čita veliko število Slovencev; vidi Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru je še vedno na dnevnem redu proračun trgovinskega niinisterstva. Poslanci iz raznih krajev izražajo želje svojih volilcev, naj se zgrade nove železnice, naj država prevzame v svojo režijo nekatere pošto itd. S kratka vsi prosijo, naj bi vlada malo bolj skrbela, da olajša promet, povzdigne trgovino in obrt. Minister je obljubil, da bodo na Du-naji še letos razširili pnevmatično pošto, da bode v mnogih mestih (skoro izključ-Ijivo na ĆeškemJ vplejen telefon, da bode drugač dodelana telefoniČna zveza mej Dunajem in Prago in Dunajem in Budimpešto; obljubil je tudi, da bodo v kratkem urejene pristojbine listonošev. — Ker je načrt novega vojnega zakona bil v oger-skem državnem zboru nekoliko premenjen, predložila ga je v luda našemu državnemu zboru, da se izreče, da-li ga sprejme v novej obliki ali ne. Premenjena sta §§ 14. in 25. Zbornica je sprejela premenjeni zakon. Pri § 25. oglasi se poslanec Tiirk ter toži. da so Nemcem jemljajo pravice, ki bi jim šlo po zgodovini itd. Rekel je, da danes silijo slovanske težnje na vrh, da ugled države pada. V tej jeremijadi se je mož vspel tako visoko, da je rekel, da Bog obvaruj Nemčijo, da bi iskala kedaj pomoči od Avstrije, ker bi bila le mlačna! Ta izrek je razburil zbornico. Načelniki vseh strank so vstali, da protestujejo proti tej izjavi. Prvi mej njimi je bil Plener, ki je rekel, da želi, naj se posl. Tiirk od kompetentne strani zavrne. Očital mu je, da o vsakej priložnosti v nič stavlja ugled države iu našo vojsko, katero pred aa 86 , , , , , , , ,tt posebno okoličane mnogokrat z onim li- se je naposled odpovedal prestolu, ga je, r,._ . , ,, ... ° .. . v , m i , .„„,., »tičem v rokah. Veliko število okoličanov v očeh lurkov delo prav pod nič. Sultan bi ga najrajše ne bil sprejel. To je pa storil samo zato, ker je sploh zelo uljuđen. Pri obedu v sultanovem dvoru ni se niti z besedo omenilo politike. Pri slovesu mu je sultan rekel, da „upa", da ga pred odhodom še vidi. V hotelu je plačal sultan vse troske za Milana. Ko je bivši kralj videl, da ga ne gledajo s preprijaznim očesom, odpravil se je kmalo dalje. Govore, da je hotel dobiti pri tamošnjih cerkvenih glavarjih dovoljenje, ženiti se zopet. — Srbi se nadejajo, da bode Pašič dobro uplival na regente ter vzbudil v njih ener-žijo. Pašić je res mož za to, o tem nam priča njegova preteklost. Otresel je raz sebe vse vplive nazadnjaške kulture ter dela na to, da se Srbija naravno in samostalno razvija, a ne po slabih zapadnja-ških šablonah. Na Francoskem je sprejet zakon, po katerem je senat vrhovno državno sodišče, ki ima soditi Boulangerja in sokrivce, obdolžene, da so se pregrešili proti varnosti države. Zbornica je sprejela ta zakon z veliko večino in senat se kmalo sestane, da sodi Boulangerja. Vlada je storila tudi potrebne korake, da belgijska vlada Boulangerja spravi iz dežele. Belgijska vluda se bržkone uda tej želji in uporni general Bi bode moral poiskati novo bivališče. Bržkone pride Boulanger tudi pred vojno sodišče, ker Bi je prizadeval zapeljati nekatere vojake, da 8e pregreše proti službi. V nemškem državnem zboru vrši se podrobna razprava o zavarovanji delavcev in oskrbovanji invalidov. Narodna liberalna stranka je predlagala, naj bi se osnovala državna zavarovalna banka za delavce. Večina je pa predlog zavrgla, ker so se zastopniki virtenberaki in saksonski izrekli proti temu. Zavarovalni zavodi bodo osnovani v vsakej zveznej državi, v malih po ena, v večjih po dve in več. — Vojvoda Adolf Nasaavski je nastopil v Luksenburgu kot regent, ker je dosedanji veliki vojvoda LukBenburški in kralj nizozemski neozdravno bolan in ne more izvrševati Bvojih vladarskih dolžnosti. Narod in oblastva so vojvodo presrčno v sprejeli. bi rado znalo dnevne novosti in ker ne ; izhaja tukaj nijeden slovensk dnevnik — kupijo si židovski „Piccolo" — ker je t najceneji in stane le bora dva krajcarja ! Mislim, da ne rečem preveč, ako trdim, da je 1/i del čitateljev „Piccola" Slovencev, in tako daje naš rod največim svojim nasprotnikom zdatno, gmotno podporo.: Pisec teh vrstic bil je uže davno menenja, da bi se začel v Trstu izdajati dnevnik v slovenskem jeziku. List naj bi izhajal v blizo enaki obliki kakor uže imenovani italijanski „II Piccolo", ter bi se moral prodajati po dva kr. številka. Nekateri bi utegnili reči, da bi enak liat škodoval našej „Edinosti", ali drugim našim dnevnikom. Po mojem menenju izgubila ne bi „Edinost" nijednega naročnika radi imenovanega lista, pač pa nasprotni nam „Piccolo14 veliko število Bvojih čitateljev. Drugače bi bil pa liat namenjen v prvej vrsti za tržaško-okoličanske Slovence, akoprav bi vsi zunanji naročniki „dobro došli!1* Slišal sem, da je mnogo tržaških gospodov tega menenja, a razen tega tudi veliko število okoličanov. Ne-, davnim časom posvetovalo se je o tem v družbi okoličanov in prosilo piseca teh vrstic, naj bi o tem poročal v „Edinosti44, j Omenilo se je tudi, naj bi se osnovalo i družtvo za vzdržavanje tacega lista ter naj bi ae izdalo v to svrho d e|lni c e. Me-nenje pis. teh vrBtic je, da bi se mogel enak list v Trstu dobro vzdrževati. Sodbo o tem prepuščam pa našim tržaškim ve-ščakom iu veljakom! »X"4 : (Izvestno bi bili mi prvi, kateri bi črnogledi. Uverili bi se, da tam, kjer plamene taka srca za pravično stvar, ni propada, ni pogina: tam je vstajenje, življenje in razcvitanje. Ti pa ljubljeni naš mecen, vedi, da niai storil samo svoje dolžnosti, ampak da si storil veliko več; vedi, da jo Tvoje častno ime z neizbrisljivimi črkami zapisano v srce vsakemu Slovencu. Pokazal si rojakom Svojim, kako moramo služiti domovini in rodu; rodoljubje Tvoje sije kot jasna zvezda na vedrečim se nebu slovenskem; položil Si dar Svoj na oltar narodne vzgoje in si tako lapidarnimi črkami napisal Slovencem vodilo in mer za vspešno delovanje. Mislimo, da ne moremo lepše zaključiti vrstic teh, nego da besedo odstopimo divnemu peresu našega Gregorč i č ar iskrenega Tvojega prijatelja in varvanca: In ta moj spev?... Le v glasih skromnih slika, Kar čuti roda vsak hvaležni sin, On ne prisvaja slavo si glasnika, Ki naj bi ovekovitil Tvoj spomin : Glasnika treba ui Ti, ne pomnika, Pomnik Ti večen bo Tvoj slavni čin! Na vek ostano Tvoje blago delo, Na veke bodo Ti ime slovelo. C—t—6. Domače vesti. Naš poslanec g. Ivan Nabergoj omenil jo v držuvnozborskej seji dne 5. t. m. v kratkem, a temeljitem govoru jako obte-žajoče razmere državnih mitnic v tržaškej okolici, da dokaže, kako težko trpi siromašno ljudstvo pod to naklado iu kako nujno je treba pomoči. V dokaz temu tako podvzetje po svojej moči podpirali; omenja : ako Be kdo vozi po državnej du-gojili Amo tako misel uže Bami, — toda najskej coeti, plača na kratkej poti od žalostne iskušnje z raznimi mlačnimi, celo Sežane preko Opčine do Trsta dvakrat, nemarnimi naročniki prisilile so nas, od Sežane preko Opčin, Prošeka in Kon-da ostanemo v sedanjem našem okvirju. Z tovela celo trikrat erarično mitnino. izdatnimi denarnimi sredstvi Enako neugodne razmero so na cesti iz in dobro voljo doseže so vse. Zadnjo Lokve in iz Bazovice do TrBta. Na prvej imamo vsi pravi tržaški Slovenci, tudi g. cesti plača ae mitnina pri neerariČnej dopisnik in njegovi okuličanski prijatelji; mitnici v Lokvah, zatem pri ne treba torej drugo, nego : denarja nicah v Lokvah, na Ključu in Greti. Ako in potem pogumno — na delo! — Dr.) se zatorej kdo vozi iz komaj metre oddaljene Iz Pulja 5. marca 1889 |>v. dop.] (Konec). Odgovor slovenskega mecena na tolike krat mitnino! Drastično je, da mora izraze iskrene hvaležnosti, žarkega rodo- okoličan, kateri niti nepre eraričnih mit-reti. iz kouiuj t r i kilo-Bazovice v Trst, plačati mora dvakrat, po drugej poti celo tri- koraci malega domaćega ozemlja, plačati trikratno mitnino! G. Nabergoj dokazal je, kako težko trpe prebivalci na Krasu pod takim razmeram, kajti oni oddajajo svoje vsakovrstne pridelke bas v tem ozemlju in nasprotno trpe zopet okoličani, kateri Bi morajo do-peljavati gnoj itd. iz mesta, pod neštevil-nimi mitnicami. Zatorej priporoča naš poslanec vladi, naj se mitnice v tržaškej okolioi urede tako, kakor zahteva pravica in ozir na siromašno okoličansko prebivalstvo. Gosp. Nabergoj se je bil o tej zadevi uže davno pritožil pri finančnej oblasti tržaškej, toda ker ni imel nobenega vspeha, spregovoril je o istej stvari v državnem zboru. Desnica je splošno odobravala govor našega poslanca, kateri se o vsakej priliki poteguje za koristi svojih sodeželanov. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v nedeljo, 7. t. m. o občnem zboru možke podružnice tržaške for. 11. Družba sv. Cirila in Metoda je imela dne 8. aprila XXV. vodstveno sejo. Nav-zoČni: Prvomestnik: Tomo Zupan. Odborniki: dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Žlogar (tajnik). Od nadzorništva: dr. Fr. Papež. Prvomestnik naznanja, da se včasih kak pod-družnični blagajnik ali posamezni podaritelj oglasi za potrditev dopoalanega zneska. V tem obziru opozarjamo slavno občinstvo, da glavni denarničar le od časa do časa — redoma skoro vsak drug mesec — po Ljubljanskih dnevnikih poroča o prejetih vsotah. Trosijo se torej častiti rodoljubi, da še le potem reklamujejo, ako bi vsled kake pomote v Časniškem izkazu manjkalo dotične vsote. Blagajnik poroča o prispevkih in troških v tem letu. Tajnik naznanja, da je podružnica na Greti pri Trstu dovoljena po vis. vladi, a v osnovi, da ste podružnici Kamnik in Črna na Koroškem, dalje, kako je izvršil prejšnje vodstvene sklepe, ter poroča o prispelih dopisih. Po nasvetu tajnika in blagajnika so bile uslišane štiri prošnje za podporo. Drugi zvezek knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda „Rudolf Habsburški" je izgotovljen. Slavna podružnična načelništva, kakor tudi posamezne rodoljube, uljudno prosimo, da bi ta z dvema nenavadno lepima slikama okrašeni vezek blagovoljno razpečavali osobito mej šolsko mlndino za piruhe. Čem prejo se namreč tiskovni troški pokrijejo, tem hitreje pojde III. družbin zvezek „Junaki" v tisek. Vodstvo ima žo sedaj dokaj zanimivih rokopisov v rokah, in želi založiti izgledno knjižnico za slovensko mladino, ako bode le občinstvo hitro Begalo po že izdanih zvezkih. Trditi sme se že sedaj, da utegne postati knjižnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" v vsakem obziru prva mladinska knjižnica. Princ Aleksander Battenberški prispel je dnč 9. t. m. a svojo mlado soprogo iz Italije v Trst ter se nastanil pod imenom „grof Hartenau" v hotelu „de la ville". 11. t. m. zjutraj odpotoval je v Gradec. Umrl je 10. t. m. g. Fran Hribar, bivši duhovni pomočnik na Brezovici poleg Ljubljano, brat g. Ivana Hribarja, glavnega zastopnika banko „Slavijo" in mestnega odbornika Ljubljanskega. Lloyd in delavci. Včeraj, 12. aprila aešli so se članovi llydove uprave, njim na čelu predsednik baron M. Morpurgo v arsenalu, da rešijo kočljivo zadevo z delavci, Izplačali so tcdnino uže včeraj, ob enem pozvali so pred se od vsakega odseka, odnosno delavnice po dva zastopnika, katerim se je priobčil naBtopni ultimatum: „Kdor hoče ravnati se po novem delavnem redu ter delati do 5. ure, pride naj danes (sobotaj na svoje mesto; kdor ae novej naredbi ne mara udati, pride naj jednoatavno po svoje apričevalo, kajti zmatra ae ga odpuščenim". Delavci se baje ukljub tej euargičnej odloki nebodo udali, kajti po mejsobnem posvetovanjem odposlali so danes deputacijo 10 članov ravnateljstvu z izjavo: da sprejmejo novi delavni red le s tem pogojem, ako se jim dovoli o poludne eno uro odmora (doslej imeli so odmora le pol ure) t. j. 10 ur dela in po zakonu odmor, ali pa po lloy-dovem redu s povišano plačo; v nasprotnem slučaju pa ne pripoznajo nove naredbe. Mir se doslej ni kalil, akoprav je bilo tudi danes zbranih pred arsenalom na tisoče ljudi. Delo se je danes ustavilo. Barkovljanski pevski zbor prekrsti se je v pevsko družtvo „Adrija", kajti dotična pravila je uže potrdilo c. kr. namestništvo. Vrlo to mlado družtvo napravi dne 28. t. m. veliko veselico s petjem, igro, deklamacijo in pleaom. Veselica bode se vršila v velikej in krasnej dvorani kopališča „Excelsior" v Barkovljah in obeča biti kajti izrednega za okolico. Pomisliti je treba, da se še v mestu težko kje najde dvorana, kakor je dvorana „Excel-aior" v Barkovljah. Program veselice objavimo pozneje; za danes le omenjamo, da nastopi mej ostalim tudi domači čvetero-spev „v narodnej obleki*. — Ako bode vreme neugodno, odloži se veselica na nedeljo, 5. maja. Opozarjamo našo rodo-in slavno občinstvo sploh uže sedaj na to veselico ter je vabimo uljudno, da se je mnogobrojno udeleži. Veselica bode imela patrijotičen značaj ; vabljena bodo tudi trž. italijanska patrijotična družtva. Pevsko družtvo „Adrija" v Barkovljah broji uže sedaj o avojej osnovitvi, 29 iz-vršujočih in 18 podpornih članov. Pevci ao dobro izurjeni in uže to nam je poroštvo, da bode mlado družtvo napredovalo. Pohvalno omeniti nam je nekaterih tržaških mladeničev, kateri se niso dali premamiti po „italijanskemu pevskemu zboru" na Greti ter z redko ljubeznijo zahajajo redno k vajam „Adrije" v Bar-kovlje. Želimo, da bi i drugi, uže izurjeni naši pevci pristopili k novemu družtvu, ter s tem dokazali vzajemnost tržaških in okoličanskih pevskih zborov. Osnovalnl odbor tržaškega higienič-nega družtva poživlja svoje članove na občni, konstituvalni zbor, kateri bode dne 15. t. m. ob 61/1 uri pp. v malej borznej dvorani. Članovi, kateri se nameravajo vpisati v družtvo, prijavijo naj se pri predsedniku dru. Bohata. Posojilnica na Vrhniki poslala je po državnem poslancu g. prof. Sukljeju pod pornemu družtvu za slovenske visokošolce na Dunaji petdeset goldinarjev. Iz Kanala nam poročajo, da so steklega psa, kateri je oklal dne 9. t. m. v Plavah razne pse, ubili domačini. Več oklanih psov priteplo pa se je v Kanalski okraj, kjer so po raznih vaseh ogrizli nekatere osebe in baje tudi živali. Strah med ljudstvom jo vsled tega velik; da se ljudstvo pomiri, treba zdravnika-veščnka, kateri vso Btvar strogo preišče ter gre al. županstvu kanalskemu na roko glede daljnega posto panja v tej resnej zadevi. SI. županstvo je takoj dalo preiskati po živinozdravniku domače pse ter odredilo pasji kontumac. Tudi al. o. kr. orožništvo je jako energično postopalo, da zapreČi daljne nesrečne. Vsa čast in hvala zatorej žandarmerijskemu stražnikH g. Miklavčiču, kateri je vkrenil vse, kar jo bilo sploh mogoče storiti. Občinstvu priporočamo toplo, da iščejo ogri-zene osebe takoj zdravniške pomoči ter da strogo opazuje svoje živali. Takoj, ko Be pokaže najmanjše sumniČno znamenje, pozovo naj se živinozdravuika. Pasji kontumac. Mestni magistrat tržaški opozarja na določbo glede paov, vsled katere morajo psi v mestu nositi torbice, v okrajih Chiarbola, Sv. Marije Magd. sp. in zg., Rocol in Skedenj pa se morajo voditi na vezi. V javne prostore ' pa se pei sploh ne smejo voditi. Povod j tej strogej naredbi bil jo stekel pes, ka-J terega bo je ubilo v okraju av. M. M. zg. ! Brambovski regimenti. Še tekočo spomlad se bode izvršila v organizaciji brambovcev znatna preosnova. Avstrijske (to stranske) brambovske čete se bodo razdelile v regimente in prije meseca maja se bode imenovalo potrebnih tapovednikov tem regimentom namreč podpolkovnikov in polkovnikov. Dosedaj so Be delile brambovske čete tostran Litave taktično samo v bataljone ; regimenti obstojali so le navidezno ob času vojaških vaj. Onih 22 zapoved-nikov regimentom, ki se imenujejo prihodnji mesec, izbralo ae bode deloma izmed častnikov brambovskega štaba, deloma pa iz štaba stalne vojske, pešcev in lovcev. Po novej osnovi obstajalo bode v Cislitaviji 22 regimentov brambovcev zaznamovanih z št. 1 do 22. Primorski bataljoni bodo spadali k regimentu št. 5 a sedežem v Ljubljani. Vaak regiment bodo obstojal iz štirih bataljonov. Na tak način se bližamo dobi, ko bodo cesarja služili i slepci in hromi. Deželni brambovci, ki so dosednj vstanovljeni bolj za notranji mir in branilo mest, zjednačijo se po novej osnovi z ostalimi vojaki. Dosledno bode treba tudi pomnožitve moživa in zdaljšanja Blužbe pri zadnjemu, pri tem pa bodo narastli tudi troški in ž njimi davki. Kdo bode imel pri tem največ škode ? IzveBtno ubogi državljan, kojemu se ukradejo v najlepšej dobi sinovi ter tirajo v vojašnico. Vlada tirja mnogo od nas, krvnega in novčnega davka; največji kontingent njenej vojaki dajejo upravo Slovani. Kedaj pač pride do zaželjenega časa, ko se ne bode več državni denar tako nemarno zametal v oborožne namene ter poneha ona manija po orožju, ki je zadnje leta po vsej Evropi nadvladala P Mundua vult d e c i p i — ergo . . , trošimo, dokler imamo kaj. Najden utonenec. Dne 11. t. m. našli ao mornarji blizu „Molo del Sale" utonenca. Odveli se truplo k zdravstvenem uradu, kjer se je doznalo, da je utonenec 59!etni umirovljeni strojevodja II. razreda c. kr. mornarice Nikola Vidrič, kateri je stanoval v ulici Jarnetto h. Št. 44. Doslej bc ne ve ničesar, kako je Vidrić ponesrečil. Brezsrčna mati. Dne 11. t. m. o 5s/4 uri pp. našli so v hiši št. 6 ulice del Teatro na stopnicah v prvem nadstropju novorojeno dete, katero je imelo okolo vrata ovito ruto z znamko „Teresina". Dete odneslo se je v bolnico, brezsrčno mater pa išče policija. "F •H O o o © 6 rt ■ M Vinice i! 11 I»i>!fnjnkein, line 12. jan. I8.sy. Blagoi/volite mi posilitidvannjKt Htttkleiiic Y«h,- oioeilCP /.m želodec. 4—12 Pohvalno omenjam, du jo bila rnlia lani ponlanih "S(> steklenic Uvrntna. Bolniki raznih yr*t ho v/.iviili esenco 7. najboljšim vspe-hom. Neku bolnica jo bila uže za Htnrt bolnu vsi so mislili, da mora v malo urah umreti; toda komaj jo zavžila nekoliko kapl jic esenco, je že okrevala in če/, nekoliko ur popolnoma ozdravela — mod tem, da je bila poprej več dni že skoraj na smrtni postetji Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočaj«. Z odličnim spoštovanjem Jurij Konig, župnik. Bratje Sokoli! Vabljeni ste, da ee vdeležite mnogoštevilno „J o u r-f i x a" v nedeljo dne 14. t. m. v hotelu Europa. Vpeljani gostje po bratih Sokolih dobro došli! Reditelji so člani novo vstanovljencga našega dramatičnega odseka. Začetek ob 8 uri zvečer. Ustop prost. Na zdar! ODBOR. I_*istnioa uredništva G. dopisnik Komo n. Niti dano« nismo mogli uvrstiti, kajti prUiljuni biuo bili i/.otitaviti tudi drugih dopiBov. Pozdrav ! Čuvajte se, da »e vas ne oslepari. S c h w a z tia Tirolskem, Prošle zini« oi>olel sem teflko tm želodcu, nisem imel t ka, bolela me je tflava in težko mi j« bilo izpruzuenja. Ša le vsled vporalie l-karniČarju Iiik. Hrumita šviuamkih kn glji>5 seiti uopohio'nu ••! iravil. Sedaj nem tako zdrav, kakor prej li r pripon Sam Švicarsko kroRljioe zatorej n j topleje vsim takim bolnikom, samo naj se o kupovanju pazi na tn, da ne dobi r.-- pristne Brundtove krogljice ker >.<> s ; Iste uže mnogokrat, mi baš bn »vesten tiu^in ponar«jale. pevka Prisku Fank-hamser, delavka v cen kr. tvornici duhana (Podpis potvrjen), — Vedno naj se pazi, da ne dobi pristne lekarn ičttrju 11 k irda Brund a Švicarske krogl)iee in ne ponurej -ne. 5 Poslano. Bolnike na kostobolu in reumatizmu onoseorujemo posebno na Kwizde fluid proti kcstobolu, ki se ni samo udomačil uže v vseh krogih kot nepogrešljivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatizmu in na živcih, ampak se tudi predpisuje 7. vspehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Kwizde flllid proti ko-stODOlu je pristen samo s tu odtisneno varnostno znamko. Dobi se v vseh lekarnah. Cena Bteklenici 1 gl. a. v. Slavno skladišče: Ereisapotheke Kor-neuburg pri Beči Fr. Iv. Kwizde, avstr. in kr. rutnunski dvorni doba- (h) Nova gostilna odpre se v soboto, dno 13. t. m. pri sv. Ivanu, h. štev. 264 (blizu staro cerkve), hiša Vecchiet. Točilo so bode črno, izvrstno vino po 36 kr. liter. K obileni obisku priporoča se 2—4 Josip Košuta iz hv. Križa. SI. občinstvo opozarja se na pekarno gospoda F. Jeršeka, št. 21 v Trstu Corsia Stadion št. 21 v kateirj se dobiva vsakovrstno fino in prosto pecivo, moko, kvas itd. Ob enem opozarja se sedaj za VELIKO NOČ na veliko zalogo vsakovrstnega peciva. J3" Narotbe iz vrša v njo se jeftino in dobro. 3—6 Bogat izbor semen vrtnih in poljnkih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože, več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. 7 10 Prodaja semen in cvetlic Jakoba Fonda Trst, Lloydova palača. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN pri G. BERTIN-U 5-104 A ia Caterina št. 2. Brnsko sukno isu elegantno , pomladansko ali poletno obleko v odrugkth po m. 3*10. t<> jo 4 lUin.ijsku valijo vsak kupon z.i ■r »fl'1. 4-30 iztln« m 0V P"'d. 6 ia llnej«« Itar R"W- 7-75 iz ji.ko fliH i« BV gold lOBO 11 nnJtinejB« pristne ovčje volne knkor tudi Buknn sa povrUnJ« aukr te, ft-gljuno Hukno, p > pl. tenn /. svili, poletno mijeno mikno, RuV.no /it livrejo, tkanin" iz niti. katero -e dajo pr.iti, fino in najlinejle fini« hiiUuo r.u »aloii obleke iti. itd poniju proti povvlju iznosa rednu in Hilidna, Jako dobro poz anu tovarniška znloga suknu S'EGEL IMHOF v Brnu Brun 11. Izjava! V na kupon je dulg 310 m. in fiimk 130 etin., torej zadostuje populi.omu z* kompletno obleko za K"spode. Tudi k** duje kolikor metrov ho JU-li .lamfii se, da so odpoRlje nuianCi o bi go po i/brunom uzorou. Uzorci zastonj in franko. 15-HO f. 1 50 Čudo vat je f. 1.50 samobrivec najnovejši stroj za briji-nj*', s ktit^rim se more briti vsakdo sam in br>-z tekoče. NE TRGA, NE REŽE, ampak e 11 o s t a v e 11 jo in 1 e h a k. Mnogo denarja prihrani »Samobrivec« in nobena stvar ne ispluču SH tako, kukur ta. tena lc foi*. 1.50, PoSilja proti gotovem denarju ali povzetju •Versandt Depot L. Miiil^r. Dunaj, Wa(iring, Schulgasso lu«. 3-52 Daje se v najem v Dntovljah pri Sežani hiša na jako lepem kraj . priklan na za gostilno in trgovino z me-šaniiii b!.igom ; prizemno in.a 3 sobe, velik salon, kuhiiijo, klet, hlev in senik, v prvem nadstropju 3 sobe na ulico; trni i se toplo priporoča za letovišče radi h pe l<-ge m bližine Truta. Po bližje izve <«e pri lasiniku, Petru Lozer-ja v Trstu, Via Zonta. 3—3 Bolezni želodca. in spodnjih telesnih delov, jeter in vraaioe, zlata žila, zaprtje, vodcnica in kronična drislta, zdravi se najvspešneie s PIC-COLl-jevo .ESENCO za ŽELODEC", koja je tudi izvrstno sred-Htvo proti glistam. Pošilja jo lzdelova-telj lekarnar Picccli V Ljubljani (Dunajska cesta) proti poštnem povzetju V steklenicah po 15 novi. se prodaja v Trstu v lekarnah: liiasoletto,pl,Leiten-burg, Iiiprandi.Poz-zatto , Praxmaror, i v Prendiai, liavasini, (Varstvena znamka). Rovis, Saraval (za magistratom), Serravallo, Skopzynsky, Snttina in Zanetti. — V Istri v lekarnah: Iioeivj Angelini, Pitij AVassermann, Carbucichio, Rodinis ; Dinjan Rek, Bradamante ; Koper Giovannini, Favento ; Piran Fonda, Lion: Pazin Lion ; Novigrad Tam-burini; Porti Candusio; Vhinada Patelll ; Huje Bonetti in v večini lekarn v Istri, Frimorju, Tirolu, Dalmaciji, na Kranjskem, Štajarskem n Ko-—12-4 roškem. Čudo obrti. WT Samo for. 3.50 stane nova srebro-niklena cilindrova ura ta gospode, gospe in dečke; ne razloči se od pravega srebra. Plošnato kristalno steklo, elegantne, fine oblike, krasno rezbana, točen stroj, ki je natančno urejen inskušen. Jamči se, da točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 n£. Pošilja proti gotovem denarju ali povzetju „Versandt-Depot L. M ti 11 e r, Dunaj, \Vfthring Schulgasse 10. 3_52 Kwizda-ja c. k. izklj. priv. restitucijonalni cvet (voda za pranje konj) Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-nje pred in po velikem trudu in po deli daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40. (C) Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da ae varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg Franz Joh. Kwizda, c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Brnsko sukno Filip licho, Brno, Krautmarkt 21. razpošilja za elegantno fo-mladanskoiiMpoletno obleko proti povzetju ali gotovem plačilu. 7-15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za nmžk > opravo dovolj, dobre vsti, v h samo . . for. 3.50 I odrezek metr. 3.10 fin, vr za hhIjki for. 5.— I odrezek metr. 3.10 riHjtiu vr samo for. 7.50 I odrezek metr. 2,10 sukna za povrhno sukno (za možko suknjo) čist. vol for. 3.90 1 odrezek metr. 3.10 črnega sukna, Čista volna za k' mplet salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko. D H C/5 cc H e >1 "rt u: Um sd Z| .S -J-l 05 Qi 0 II rfl! ILPj i m\ m I ffi; Sifon, fini , „ „ srednji „ „ Kraljevska tkanina „ , » w tt « Kanafas prave barve 29 ,, Oksford „ n « n Brlsalke I. 6 komadov „ H- 6 Namlznlkl. 6 Vse, kar ponujajo druge tvrdke. il Iliri 5.50 5.50 4.50 5,80 7.50 6.— 4.50 1.80 1.20 1.20 ima tudi ff£] m itfA' krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje. Krščansko tekmovanje stroži vestno ter a p r e j m e n a z a j kar se ne dopada. Ljj) Naročbe izvršuje se po povzetju ter se imajo pošiljati na: 10—3 |f|J M Erstes ost. belibrdlicli concess. lili 1, HANDELS-AUSKUNFTS-BUREAU IN BRUNN. {£ UA Uzorci in ceniki se morejo zahtevati pri istej tvrdkl. 10—4 Največja razpošiljalnica blaga J. d S. Kessler, Brno Ferdinandove -ulice št. T razpošilja zastonj in franko uzorce in cenike tovarniška zaloga sukna. Grebenasto blago za letno obleko, katero se sme prati, najnovejši počrt, ostanek 0.50 m., za celo možko obleko gld. :i. Dokler ne zmanjka! Brnski ostanki nukua 3*10 m za colo možko obleko gld. 3.75. Žensko modno blago. Krlžasto in progasto modno blago, 60 cm. široko, za ponočue sukne in otročje obleke, 10 m. gld. 2.50.^ Joupon in trinitkasto blago, v vseh modnih barvah I. gld, 3.50, II. gld. 2.80. Prilični nakup!! Pristno barveno francosko zephir - blago, 75 cm. široko, v prekrasnih barvah, 10 m. gld. 3.50. Brokatno in Jacquard modno blago, 60 cm. široko, v vseh mogočnih barvah, 10 m, gld. 6.50. ___ UoriE, najnovejše križasto modno blago, čista volna, 10 m., poprej gld. 10, sedaj samo gld. 6.50. Nervy, 90 cm. širok, v lepih progah in vseh modnih burvah v za-logi,J0 jn^le gld. 4.50. Kašmir, dvojno širok, črn, barvast 10 m., gld. 4. Volneni atlas, dvojnoširok, črn, barvast, 10 m. gld. 6.50, Višnjevo tiskani kretoni, ___ga 10 m. gld. 2.50. Letni Jersejr-jopiči, elegantno se prilegajoči, gladki gld. 2.50, tainburuvani gld. 3. Platneno blago in tkanine, Kos — 29 vatlov. Zos domačega platna, dobro baže, «/« gld. 4.20, gld. 5.50. Kos King-tkanine najtežje in najboljo vrste, 29 vatlov, trajnejše nego pravo platno, gld. 5.80, 5[4 gld. 7.50. Kos oxforda in zephira, najnovejši mevreft II. gld. 4. to, L gld. 6.50. Žensko perilo. 6 ženskih srajc, iz močnega platna /. zobci gld 3.95, z vez-nino gld. 5. 3 ponoćne korzete, iz finega šilona h lino vezenino 1 gld. 4, II gld. 1,80. Pravo angleško cheviot-blago, 3'10 m. za celo možko obleko I gld. 8.50, II. gld. 7.50^ HI. gld. 7 Blago za ogrtače, v najnovejših modnih barvah najfinejše baže, 2,10 m. za celi ogrtač, gld. fi.___ Možko modno blago. Možke srajce, iz šifona, kretona, oxforda, najboljši izdelek l gld. 1.80, II gld. 1.20. Delavske srajce iz cxforda, močne, dobre baže, 3 komade II. gld. 1.40, 1 gld. 2. ____________ Gače, iz močnega platna, krepkega barhenta I. gld. 2.50, II. gld. 1.20 za komade. Normalne reformske srajce in gače, poletne, prijetne za nošo, pijo pot, komad po gld. 2. _ 12 parov svilnatih kratkih nogavic ki pijo pot, gld 1.20._ 1 potniški plaid, 3'flO m. dolg, 1-60 m. širok, pravi angleški gld. 4.50. 6 suknenih kap, za možko iu dečko, moderne fagono. gld. 1 20. Dežnik iz clotha gld. 1.50, iz svile gld. 8,80. 12 žepnih robcev, za možke gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krajci za ženske gld. 1. Zastori, pregrinjala in preproge. Jute - zastori noj novej S\ počrt, kompleten, 2 barven gld. 8.80, 4 barven gld. 3.50. Jute - garniture, 2 posteljni odotali in 1 prt, uajnovejši turški počrt, 2 barven" gld. 3.50, 4 barveno gld. 6. Prešito letno rouge-odetalo, kompletno dolgo iu široko, 1 komad gld. 3. Jaquard - Manilla- posobna preproga trajne baže gld. 4.50. Garnitura iz ripsa, 2 posteljni odotali in 1 prt, najmodneje sestavo barv gld. 3.50, Čipkasto blago za zastore, najnovejši počrt, 10H cm. široko, 1 cm- 25 kr. Solnčnik iz atlasa, črn in barvast, z najnovejšo modno palico, na j modne jši po gld. 2, 2.50 in gld. 3 komad. Razpošilja se po povzetji. Ne TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt IS, (v lastnej hiši1 5-20 pošilja proti povzetji: Tkana ovčja volni dvostroke širokosti, trpr^rie. pIa obleka 10 met. for 41 SO Indijski Foulo volne, dvostrnko žirnk, eela obleka. 10 met,, f. 5 Novosti za obleke 2a oorpe po nnjnovfjguj š^gi progasto JJI igo v vseh barvah, dvostroko. 10 niet. f. fi Crni Turno saksonski Izvod. dvos'rnki> 3'rnk za celo _ blpko. 10 m t.rov f. 4.RO Progasto blago 23 obleke 60 ctm široko, najnovejši vz rki, 10 met f 2.E»<> Volnati ryps v vs»h barvah. 6 o ai>->k, 10 metrov f 3.NO Dreidrath Trožičjn) najboljša vrsta, 60 ctm. šimko, 10 mftrov f. iS.f^O Aquard blago 60 ctm široko najnovejši vzorci, 10 mutrov if. 3 »O. Francoski Voal 10 nv t rov, elegint^a obleka, ki se daje ______ prati, for a,— Košulja za gospod«, lastno dalo bele ali ba vntie 1 kos I a f. 1 ISO. ___H « t. 1 »O _ Ž*nsk* košulifl iz šifona in platna, fi-io pletene, 3 kom tor. * SO Žen«ke koSulie iz močnega platna s^ipkiimi 6 komadov f. Si.tSR Dom če platno 1 komad, 3t) vatlov */t for: -4.5»0 1 • 30 , s/« - 5.50 Kiug-Webe boljše go platna 1 knma^ • . širok. 30 vai|,.v f. G Sifon 1 komad. 30 vatlov, laf. 5.f»0, nnj-holjše vrnm f 0.50 Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lihi f. t SO 1 . ,i0 . mdf 2 • S «0 Kanavas iz niti 1 korn. '0 vatljev. lila in rndei^ f O — Oksford 8A mor^ pr ti, dobra vrs'a, l kos 80 vii'lov f 4 50 Angl Oksfort najboljši, jako urcporoMjiv, 1 k mad, 30 vatlov f. O SO Garnitura iz rip^a sestoječa iz 2 postelj uh prep'injul in namiznega prta svilnatimi fr»nzaml for. 4.— Garnitura iz jute •l p -steljnlh » ogrinjal in > »tmlzn.-ga prta o franzarni f 3.SO Jute zastor jurški vzorek; pod pol ni for 9.30 Holand»kn riolge proprogfi (nstankl) —12 mr trov (folve, 1 oitaupU f 3 00 t Poletna ogrirjača */« dolgi« samo volna t l.tto Konjska plahta jako dobra, 190 ctm. do'ca, 130 ctm. široka, f. l.SO Odeje za fijakorj^ citrskommene, 1 komad f. * SO Tovarno skladišče suknena blaga Brnsko sukno Od-t^n-'k 3 10 m trov za podpolno možko '■bleko f. 3 15_____ Moderno sukno 3.10 mi t., jako fino kompl. mož^o opravo, for 8 — Poletno češljano sukno ostanek za komp možko opravo, moru prati, ti 40 m. dolgo, f. :».— Binskn moderno blago Ostiir.ek m podpolno mofk<> ord-ko 3.10 m- trov lioltro for. S SO Priložnost za kupovai j«! B r 11 s k i o s t a 11 k i sukna. I ostanek za 1 kompl. moJ.i o obleko :< 10 met. for J SO Blago za površnje sulatj". ll»jflnejš^, vrste, za relo snknj f. S,— Vzos ki brezplačno io franco. Zt dobro blapo in točno pošiljatev se J a »t či Elegantno Izvedena zbirka uzorcer z 400 znamkami g. krojačem nefrankovano. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Nlikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.