r! v -.J ■ ■ ... *yJ.-r ■i s V-U>. -V..« Štev, 10» , Leto T£])T''4ll4. Nedelja, 7- septembra 194-7. ~/ (Za praznik Marijinega rojstva). Ime devica je prvo ime, pod kate* rim srečamo Marijo v av. pismu. Gospod je poslal angela v 'Nazaret k Devici. Potem se sama vpelje v zgodovino odrešenja kot $evisa ko. praviš "Kako se^bo to zgodilo,^ko moža ne spoznam”« Sledeči rodovi navdušeno sprejme jo ta naslov in jo proslavljajo kot kralji* co devic, kot devico vseh devic. Neizrekljivo velika in veličastna je skrivnost njenega božjega materinstva. Vso očarljivost in lepoto pa ji daje šele brezmadcr'žnost, deviško spočetje in rojstvo Gospoda. Kar mora vsaka druga žena žrtvovati ,za materinsko čast - svojo dekliško neddtak- njenost - je ostalo Mariji prihranjeno« Ona je bila devica pred rojstvom, med rojstvom ^in po rojstvu. Ostala je vedno devica. Scjodlike, ki stoje na moralni vrednostni lestvici višje kot devišrvo* ni pa nobene odlike, ki bi človeka bolj oplemenitila, ^bolj odtegnila od zemeljskega in ki bi bila bolj ožarjena bd nebeškega sijaj >, kot . devištvo. Vsak, ki se devištvu približa, je nekako prisiljen :'.p<-yto= vati ga in ga ceniti. Še celo tak, ki je globoko padel, izgubi pred čistostjo svojo gotovost in se sramuje svoje krivde« Ali kaj je čistost najbolj čistega človeka v primeri s čistostjo Device vseh devic, la je-bolj bela kot novozapadli sneg, svetlejša kot sončni žarekj bolj nedotaknjena kot lilija na skri= tem kraju, ki je ni uzrlo se nobeno radovedno oko« Dvojno je devištvo: telesno in duhovno. Pri obojnem gre Mariji krona devištva. ^ Tudi najčistejši človek ima v sebi. ogenj poželjivosti, ki se lahko vname do velikega plamena. Saj vidimo celo. svetnike,. kako se bičajo, in na vse načine krote svoje telo, da.bi ta ogenj pogasili, Marija ne pozna tega bajamed telesnostjo in.duhom. Ona je bila rojena brez hudega poželjenja"f na Njej občudujemo popolno nadvlado duha nad čutnim življenjem in polno soglasje.med dušo in telesom, Tako soglasje, kakor je Idio v človeku pred izvirnim gre* hom. Njena čistost je stalno njena, ni bila nikdar izvojevana ali na novo priborjena kakor pri naso Zato tudi nima na sebi znakov bojev ali prisiljenosti, ki jih tolikrat vidimo pri človeku, ki je padal in v hudih bojih spet vstal? nekam trda, hladna in nedostopna je pogosto taka čistost. Vsa Marijina zunanjost pa diha.notranji. mir, gotovost, popolno nadvlado vsake senoe poželjivosti. Zato.njena čistost seveda terja spoštovanje, a ne odbija, marveč vsak čuti v ^ njeni bližini toplo ljubezen in dobroto njenega Srca, kateremu ni tuje nič, kar je človeškega in ki čuti vsako človeško trpljenje kot * Štev 0 10. L-to. II. 7. septembra 1945 * <. X > svoje. Njeno obnašanje jo plemenito; plemeniti so vsi gibi; pred njenim pogle V'm se ne more pokazati nič nečistega. In vendar ni na njej nič narejenega, nič prisiljenega. Vse njeno ponašanje je naravno, skromno in priprosto, pač ogledalo njene čiste in nmirje= ne duše. Večkrat so umetniki poskušali Marijino tako nežno a ven¬ dar take zavestno nedolžnost v pogovoru z angelom Gabrijelom slika= 'ti. Saj angelu, res ni bila lahka naloga najčistejši vseh devic oznaniti, da bo postala mati Odrešenika«. To ju zahtevalo takt in nežnost, ki je je bil zmožen le kak angel. Ali zamah so se slikarji trudili. Marijino čistost je -tako težko naslikati, kakor jo je težko do konca doumeti. Ona ostane siejkoprej skrivnost nje, ki jo ima, in Boga, ki jo je ž njo obdaril. Zato bomo tem vneteje in iskreneju molili: 0 Devica, ki si od Svetega Duha spočela, poglej naše boje za čistost, posebno v teh časih, ko je vse tako zakopano v čutnost in me.sep.ost in so naši boji tako zelo težki. Bojuj se z nami, ko nas skušnjavec včasih odkrito vabi, včasih pa se n^žno in prikrito našim čutom in domišlji« ji laska in nas tako skuša pripraviti do padca. Podpiraj in dvigaj nas, ko naš pogum že pojenjuju in naše moči popuščajo in smo le še kratek korak oddaljeni od prepade smrtnega greha. , A ne prosimo Tu, naj čistejša vseh žena, le za sebe, Po« glej vso moralno propast današnjih dni, mordno propast, ki ji^ni imena! Tako daleč je prišlo, da se greh mesenosti m smatra več za greh. Nič več ne velja zakonska zvestoba. Nežni čut sramežljivosti je že v otroku zamorjen«,. Tvoj ženski spol je tako pozabil na svojo čast, da že več ne ve, da je poklican varovati sramužljivost in ple« menitost v vseh navadah in običajih, O Marija odpri svetu oči pred prepadom, ob katerega robu sedaj tava. Stori, da se bodo stresli pred besedo, ki je zapisana: "Nečistniki .... bodo imeli svoj delež v plamenih ognjenega in žveplenega kotla. w Pomagaj, prosimo Tu, duV. , hovnikom, staršem in vzgojiteljem, da bodo novi rod vzgajali ob svetlem idealu Tvoje čistosti, da bo novi rod zopet sramežljiv,mo« čan in se znal obvladati. Saj le na tak, rod lahko zida narod in Cerkev svojo bodočnost. Ju pa še devištvo. ki je višje kot telesno, To jo de« vištvo duše. Devištvo je po ideji več kot le^zanikanje poželjivosti. Prazno zanikanje ne more biti nikoli jedro življenja, še manj. ideal, ki dviga. Odpoved utehi mesene požel jivos ti sama pejsebi po« meni preje uboštvo kot obogatitev človeštva. Zato Odrešenik ne hvali vsake odpovedi, marveč le tisto, ki se odpoveduje radi iosege ne= beškega kraljestva, Zato ne-vidi apostol smisla deviškega življenja le v boju proti poželjivosti, marveč v neprespanem’*iskanju, kar je božjega". v Sele to, da kdo vso srčno meč svoje ljubezni daruje Gospo« du in živi le po Njegovih željah in namenu, to uhtvarja jedro krščanskega devištva. Le tistemu, ki ga resnično razume, nadurnastu« je Jezus Očeta, mater, brata in sestro^ moža in otroka, vso ljube« zen, ki jo v more najti v čl-.veku in jo človeku zopet darovati. Če ljubi ‘človek-ki živi deviškopotem ljubi z Jezusovo ljubeznijo in ne s svojo: prinaša ljudem Jezusovo ljubezen in ne sv o jo. Zato daje nebeškemu ženinu srce, da ostane Jezus s svojo toplo, globoko in požrtvovalno vdanostjo bratom in sestram otipiji« vo blizu. In če sprejme sam od ljudi ljubezen,, zahvalo in čast, ne zbira tega za se - to bi občutil kot tatvino in rop ~ marveč jo da za vso zvestobo svojemu Gospodu in ženinu. Ni navezan na nikogar- in ne navezuje nikogar nase, marveč hoče bi£i vedno in pove 1 le vodnik in prehod k Gospodu«, Pred njim se umakne iz vsakega srca, le Njega hoče videti v sredi vseh src, kakor je v sredi njegovega srca. 7 Jezusu najde tam človek vse, po čemer hrepeni-njegova Štev 7. septembra 1947* Štev, 10.. Leto II, - b - ljubezni.lačna duša, in še neizmerno več kot to, Jezusova Srce je božje srce, iz katerega je izšla vsa lepota in sladkost '' darovanja in sprejemanja, ki jo najdemo v bratovski in prijateljski ljubezni, v ljubezni zakoncev, otrok in sploh v človeški ljubezni. Kako no bi moglo tako Srce povsem zadovoljiti in osrečiti majhnega in ubo= gega človeškega srca? v - Nikoli ni bila ideja duševnega devištva čistejše in žar« ne je uresničena kot v Devici iz Nazareta. Marija ni zapravila v svojem življenju od velike ljubezni svojega srca niti trohice,Vsaka njena misel, vsaka njena beseda, vsako njeno najmanjše delo je bi*-* lo posvečeno Jezusu in njegovemu kraljestvu. Živela je le za Njega in v Njem, Najmanjša želja, ki jo je razbrala v Njegovih očeh, ji je bila zakon. In izpolnila jo je z zvestobo in popolnostjo, ki sta bili nenadkriljivi. In če je poleg Njega ljubila še ljudi, ka= kor jih ni ljubil za Učenikom nihče drug, petem je veljalo to zopet le Jezusu v njih, ■ Ona je posoda, ki je od večnosti izvoljena in izoblikovana le za to, da nosi enkrat Gospoda. To "Za Gospoda živeti", to kar po apostolovem globokem smislu vsebuje in pomeni Bogu posvečeno devištvo to je bilo po Mariji v vsem pomenu besede izpolnjeno. Saj je ona s svojim nedotaknjenim telesom, z vsemi svojimi bogatimi močmi čutov, duha in ljubezni, z vsemi odlikami milosti svoje duše, v re= snici le za njega ustvarjena. Da j e in da je taka , je pri njej neločljivo združeno z njeno izvolitvijo za mater in nevesto Gospodovo. Devištvo 1 spada k njeni najbolj notranji obliki bistva. Marija je devic devica. Devištvo je njena bistvena lastnost. Edini smisel njenega življenja, kakoršnega sama spozna^ in imenuje, je Eiat vdanosti Gospodu. Njemu hoče biti prebivališče, hram, iz katerega naj pridejo vsi bodoči udje Njegovega skrivnostne^ ga Telesa, družina, ki misli in čuti z njim, ki deli ž njim vse o-r gromno breme in težo njegovega odrešenja od začetka do konca. Druge naloge za svoje življenje ne pozna. V tej nalogi živi in ji daruje celo svoje življenje. v/ _£OC, E NE^iptCND r Blaženi obraz našega nebeškega Očeta nosi premnogo potez katerim je človeški jezik dal različna imena. Ena takih potez je njegova neskončna resničnost. Bog ljubi resnico v besedah,' zato pravimo, da je Bog sničen. Ljubi jo pa tudi v delih, zato mu pravimo, da je zvest resničen v dejanjih, ’■ Večna skala". ali Ali je samo Bog zares resničen? Na to vprašanje nam lepo odg,var ja sv, pismo starega. zako= v katerem z velikim spoštovanjem govori prerok Izaija o božji na, resničnosti rekoč; "Bog je večna skaa.a," S tem je hotel prerok reči? "Na zemlji se preliva in menju= je tok nestalnega življenja in v vsem vsemirju je samo Bog trdna točka: "Bog je skala", Teda zob časa razje tudi kamen in voda izluži skalo. Zato prerok ne pravi samos Beg je skala, ampak? "'Bog je večna skala"* In na drugem mestu pravi .pr e j. ..-k Izaija: "Božja beseda ostane vekomaj I" Jezus Kristus je potrdil Izbijevo besedo, ko je napovedal: "Rebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle". In a® postol Pavel kar naravnost pove; "Bog ne more lagat Stav« 10«, Leto 2. _ 4 septembra 19\>«2 po svetopisemskih besedah uverjeni sedaj trdno veruje mo, da je Bog neskončno resničen« Ali nam ta uverjenost nalaga nove dolžnosti? ,Da o Predvsem to, da moramo božji besedi brezpogojno verjeti« "Jaz sem Pot, Resnica in Življenje", je dejal Jezus o sebi. Torej je Bog resnica sama in vse moje verovanje mora biti ta= ko, da božjo besede smatram za resnične« Nasa sveta vera zahteva od nas, da smo njeni odločni pri=* padniki in ne dopušča nobenega dvoma« Pasi ne razumem, kako je 's to ali ono versko resnico, vendar verujem, da je tako, ker je tako dejal večno resnični Beg. Ne laži J Is tega« da je Bog neskončno resničen, ne sledi samo to, da moramo njegovi besedi brezpogojno verjeti, ampak tudi to, da smo z božjim bistvom v nasprotju, Če govorimo neresnico, ali z drugo besedo, če lažemo« Če hočemo biti torej Bogu blizu, se moramo iz= ogibati laži« "Bog je luč", pravi sv c Pismo " in v Njem ni nobene teme" Kaj koristi človeku laž? More pač nalagati svojega bližnjega, Boga pa ne more nikdar nalagati« Kako smešen se pokaže človek pred vsevednim in vsevidnim Bogom z masko laži na svojem hinavskem obrazu«, Božje oko gleda skozi nas bij kot sije sonce skozi ste= klo, bolj kot prodre sončni žarek skozi vodno globino o Pa bo rekel kdo t " Jaz s svojo lažjo nikomur ne škodim. Laž je samo nedolžna šala!" Praviš, da nikomur ne škodiš J če drugemu ne, škodiš sa= memu sebi in svojemu dušnemu živi j'eh ju. Kaj ti po božji zapovedi^ moramo vsi težiti za Simvečjo popolnostjo- in za tem, da smo eim= bolj Bogu podobni. Torej moramo težiti tudi za čimvečjo resnico« 1jubnostjo. Ne smemo pozabiti velike resnice, da kakršni bomo v živ= ljenju, takšni bomo tudi v večnosti. Kakršna je v b:Lla naša duša na _ zemlji, takšna ostane vekomaj* Resnicoljubna duša se bo v večnosti svetila in bo podobna Kristusu. Duša lažnjivca pa bo -temna in bo podobna črni noči. Nauk o neskončni božji resničnosti naj nam vlije v srce sveti strah pred Bogom« "Nobene laži, tudi najmanjše ne!" To bodi naš sklep. Bog pa, ki do podrobnosti vidi naše prizadevanje, nas bo bogato nagradil. Ali ima za rus to življenje, ki ga živimo kot brezdomci, ko se čutimo vsem v nadlego, kak pomen? Ali se sploh splača pred sabo imeti kak cilj in zanj'se truditi, ali živeti kar tako tja vendan, dokler ne pride rešitev? Da, dragi brat in sestra, splača se imeti velike v cilje. Čeprav si sam. daleč naokrog, popoln tujec vsem. čeprav se čutiš čisto osamelega, nepotrebnega, od celega sveta zapušč rega ima ■tvoje življenje velik pomen. Po tebi bo tujec sodil cel nar • d „ Zato stori p •'•vse d vestno svojo dolžncst a Po tvoji vestnosti, pr J dno st i in ikv.: bi bo.sojeha delavnost in pridnost in zmožnost celega naioc.r . gledajo v sebi. Po tvoji poštenosti se bo presojala poštene.,., ; me ' Štev. 10., Leto II. - 5 , 7. septembra 1947. zemlje, po tvojem lepem ali slabem življenju življenje vsega naro= da. Tvoje junaštvo in vztrajnost v trpljenju bo merilo^ po katerem bodo presojali nas vse. Tvoja jeklena odločnost in znacajnost v krščanskem prepričanju bo slika odločnosti in značajnosti naroda. Kako veliko in lepo sliko naroda, iz katerega izhajaš, lahko daš tujini,' kakšen velik ugled mu lahko priboriš, ali pa obratno! Zato glej, da te slabo, kar vidiš, ne bo potegnilo za se=? boj, pa naj bo še tako mikavno, pa če bi ti tudi ure trpljenja in domotožja za hip^osladilo. Nasprotno, glej, da boš ti slabo poprav«■ ljal. Oe pa vidiš kaj dobrega, sprejmi in se nauči, da boš o-b pcv= ratku tudi s tem koristil domovini. Življenja ladja plove, popotniki smo, mi, - vihar strasti in zlobe okoli nje besni. Brezbožnosti valovi zaganjajo se v njo, človeštvo v strahu kliče: "Gorje, gorje!" v nebo. . Že zmagoslavno pesem brezbožni poje svet j da val bo hudobije pogazil luči cvet. Zaupajte, trpeči, in dvignite glave: Bog, Gospodar življenja, odpira vam roke. Bog našega življenja mogočni je krmar, ki ohranjuje, vlada vesoljstva vsako stvar. Ne bojmo se trpljenja, saj z nami je Gospod, ki večnega življenja nam. razsvetljuje pet! stus gradi na njem sv. Cerkev! Njegovi nasledniki so tudi slabotni ljudje, Bog bi jim lahko dal prednost, da ne bi mogli grešiti. Toda tega ne stori, da preskuša našo vero. Od človeškega elementa moramo dobro ločiti božji element, prelistajmo zgodovino 19 stoletij! Gorčično zrno raste v vedno večje drevo vkljub vsem težavam, oviram in sovražnikom, ki ga ho= čejo zadušiti. Preganjalci niso nehali ubijati, kristjani niso ne= hali umirati, dokler njihova mučeniška kri ni povzročila izredno hitrega razširjenja krščanstva, V katoliški Cerkvi je močna klica življenja, v njej je močna vera v Kristusove besede, v njej je mo= čan vrelec svetosti, da lahko vkljub vsem človeškim elementom in vsej človeški revščini ugotavljamo a P Cerkvijo jo Kristus in bo z njo ostal vse dni do konca sveta. "Ugovori proti Cerkvi me niso vznemirjali", pravi Rene Bazin, ko primerja Cerkev ladjici, ki je niso mogli uničiti naj=* hujši viharji. V Cerkvi je pač božja moč, V njej je Kristus, ki je svetost in življenje, "Jaz sem življenje". Svoje božje življenje nam daje v Cerkvi po zakramentih. Cerkev je sveta, ker je njen ustanovitelj svet, ker Kristus - svetost - v njej živi, ker Kristus po njej svetost deli. V Cerkvi prevladuje in zmaguje božji element, ker Kristus sam Cerkev vzdržuje. Vzdržuje jo s tem, da On sam nekako v Cerkvi živi, da je Cerkev nekako druga Kristusova oseba, drugi Kristus, Saj to trdi tudi sv. Pavel v prvem pismu Korinčanom, ko Cerkev kar naravnost in brez kakšnega pristavka imenuje "Kristusa" (1 Kor 12, 12), Pri tem posnema božjega Učenika, ki mu je • kot preganjalcu Cerkve z višave zaklicali "Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" (Pij XII * j (— 1 VD -b - 7 - -o otev, 10, Leto II. 7 , septembra'19^7, E /VOLITVEMKA STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV, Psalm 7 "" (Obrekovan človek .se sklicuje na božjo sodbo). Gospod, moj Bog, k 20bi ^je zatekam; reši me vseli, ki me zasledujejo in.me osvobodi; -•da ne zgrabi kdo kot lev moje duše ter jo ne raztrga, in bi no bilo nikogar, ki bi jo otel. - Gospod, Bog moj, če sem to- storil, če se krivica drži mojih rok, • 9 če'sem hudo prizadejal prijatelju jaz,. ki sem reševal celo svojo krivično nasprotnike i tedaj naj kar dohiti sovražnik mojo dušo in jo zgrabi, potepta naj v zemljo moj.. življunjo in mojo čast povalja v prahu. - Dvigni se, Gospod, v svoji jezi, stegni se zoper moje bosne zatiralce, nastopi zame v sodbi., ki si jo napovedal. Zbor narodov na.j te obkroža in vsedi so tam na vzvišen prostor. Gospod je sodnik narodov? pravico mi vrni, Gospod, zaradi moje pravičnosti in zavoljo poštenja, ki ga na meni odkrij Naj se neha krivica brezbožnih, potrdi pa pravičnega, pravični B6g, ki preiskuješ obisti in srca. v. ' • - . • • . - . % . .... .. / • _ Moj varuh in branim je Bog, ki rešuje vse, ki’ so pravega srca. Bog je pravičen sodnik. . On vsak dan žuga. " : 0e se ne spreobrnejo, bo nabrusil svoj meč, napel lok in ga, nameril. • Pripravil, bo zanje morilno orožje,^ njegove puščice bodo ognj^no-žareče. - Glej spočel je krivico, poln je hudobije kot noseča - in zvijačo poraja. Skopal je' jarek in ga poglobil, sedaj pa bo padel sam v jamo, ki jo jc napravil. Njegova zloba bo padla njemu samemu na glavo, njegovo nasilje se bo obrnilo na njegovo lastno teme Jaz pa bom hvalil Gospoda zavoljo njegove pravičnosti in prepeval bom hvalo Gospodu Naj višjemu. Leto II. 8 7. septembra 1947 Štev 0 10 * JOT) DOMOV' (Nadaljevanj«). Iz grmovja stopi k njemu človek. Mirko ga pogleda - samo za trenutek! - Saj... to je vendar ‘'zločinec” brez brade? "Kaj se dogaja gori, Mirko?" g& hlastno vpraša mlad«nič. •Slišim, kako se lomijo stoli, udare« na hrastova vrata in klice "izdaja". "Sešite gospodično!" priganja Mirko "zločinca" in go vleče za sabo .z vrta v grad. Na kratko mu brž pove, kaj se je zgo= dilo v zadnjih minutah v gradu, ... . Eden od Švedov je opazil, da je, pastirček zginil. Stopil je k oknu,kot bi hotel premeriti globočino. Neodločeno stoji nekaj časa, potem v daljavi zapazi bežečo La vret ko. Njena svetla obleka se sveti v večernem soncu na pobočju hriba pod gradom. Vidi, kako dekle teče proti jezeru, ki se sveti sem od gozda. "Spet ena, ki hoče svojo čast v vodi rešiti!" reče pol« glasno in-shoči na vrt. Kot hlod se zvali po tleh in nezavesten obleži. . V dvorani pa se zgrudi knez na kolena pred podobo Matere božje* "Reši njeno čast, pa'bom veroval v tvojo' veličino!" XI. Na pragu "zločinceve" koce sedi v beli obltki grajsko dekle. Od urnega bega ji žare lica, od razgretega čela ji tečejo^ potne srage.». Z robčkom se hladi, oko ji hlodi po okolici in išče.. "Zločinca" ni doma. - Svečana-tišina vlada vsenaokrog pri jezeru. Kako skrivno« 3tno tiho je vse, kakor da bi poljana in bele jezerske rože čakale, kdaj bo iz--nad gozdnih višin prišla, večerna zarja. Polna strahu in tesnobe govori Lavretka sama s seboj v tej tišini: "0 Bog, da bi le prišel!«,.. Sicer bedo Švedi ušli in me našli tukaj! - Potem pa .Ali mi bo "blažena" Marija povrnila, kar sem zanjo storila?-... Branila sem jo, kaj mi bo za to ljubega. storila?" Polna strahu in tesnobe vstane. - Obrne se proti grtdu in posluša. Glas trombe rezko preseka tišino in se razlega preko ve«_ Černe pokrajine. - Lavretka si z roko zastre oči in opazuje* "Glej, tam je oddelek vojakov. Okrog-hodijo in iščejo! Oh, - mušketirji!" Po grajskem pobočju teče človek. "Kaj pa ta hoče?"Zio5i« nec ni". Nemirno teka ob kočici sem in tja, gleda skozi okno vanjo, pa se spet umiri in potrpežljivo gleda v daljavo, - Od gradu sem se slišijo pridušeni glasovi, - Lavretka sede spet na prag in čaka, c aka« — v v "Ali mi bo "blažena" pomagala^ da bom našla Krištofa? - Vsaj to moram vedeti, kaj ve o njem "jzlocinec f, 4 Ali še živi, če ne pa, kje je njegov grob," . .„ , Nekaj minut je preteklo. Pred lavretko stopi nepricako« . vano iz z grmovjem porasle steze‘sopihajoč in ves.prepoten človek, ki ga je prej videla teči po pobočju grajskega hriba. "Moj Bog, "zločinec", ji uide beseda. Hitro skoči pokonci in teče proti njemu, pa kakor ukopana obstane -'“"brade nima več". ' ~ - (Dalje prihodnjič). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v ‘Iristaolr Lienzu, ro -v - , n 1 ' **•