JIM* j^uad dallj Mcept Saturi Sunday* HqJidajf PROSVETA ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JÉDNOTE ' Urodnilki In upravnükl prodori: 1657 South Lawndalo Ato, Office of Publication: 1M7 South Lawndalo Ato. Tolaphooo. Rockwell 4004 ^o-yeah xxxvn Cena Usta Jo $0.00 ttM Add M. 1MB. at StO MOW * MM V5S CHICAGO S3. ILL.. PONEDELJEK. 30. JULIJA (JULY 30). IMS Subscription $9.00 Yoarly Acceptance for maillag at special ra to of po» tafo provided tor In taction 1103, Act of Oct I, 101T, authorised on Juno 4, 101« ÔTEV.—NUMBER 147 )ojne ladje napadle aponsko mesto asese Umiral Nimitz razkril ogromne japonske izgube ITAJSKE ČETE DRLE V KWEILIN Guam, 30. jul.—Enote ameri-e in britske bojne mornarice sipale šrapnele na Hamamat-) važno železniško križišče, ¡na letala pa so ponovno bom-rdirala Tokio in predmestja, dmiral Chester W. Nimitz je zkril, da so bojne ladje potopile poškodovale najmanj 196 ja-nskih parnikov, dočim so leči uničili 283 bojnih letal v dnjih dveh dneh. Sedem japonskih bojnih ladij bilo potopljenih zadnjo soboto Kureju, mornarični bazi. Po-očilo iz glavnega stana admirala alseyja, poveljnika tretje ame-ke bojne mornarice, pravi, da treščilo čez tisoč ton izstrel-ov na Hamamatsu, ki leži 120 lj južnozapadno od Tokija. To ezniško križišče leži tri milje obrežja. Šest japonskih mest je bilo »rej tarča bombardiranja iz zra-Ameriške leteče trdnjave so ršle čez tri tisoč zažigalnih in azslrelilnih bomb na ta mesta. Ieon Blum pričal proti Petainu Nazval ga je za izdajalca Francije )!l IS Ki Guam. 28. jul.—Letal« anglo-imeriške bojne mornarice so idnje dni zadala japonskemu irodovju in letalski sili enega ijvečjih udarcev. Bojna moraría» se je s svojimi letalohosci Pariš. 28. jul.—Leon Blum, voditelj francoskih socialistov in bivši premier, je bil prva priča proti maršalu Petainu, ki ga je direktno obtožil veleizdaje. Vse druge državne priče pred njih so se na velezidajskem procesu izognile direktni obdolžitvi. Ne pa Blum. On tudi ni čakal, da bi ga Pe-tainovi zagovorniki vprašali, a-ko smatra, da je obtoženec kriv veleizdaje. Takoj v pričetku svojega govora, ki je trajal eno uro, je dejal, da bo zagovornikom prihranil to vprašanje. Začel je naštevati razne akte višiške vlade in Petainovo kola-boriranje z okupatorjem, kar vse on smatra za veleizdajo. Dejal je, da je po skrušenju Francije leta 1940 Petain dobil, od izrednega zasedanja parlamenta, ki se je vršilo pod senco Hitlerjeve Nemčije, le pravico, da spremeni nekatere točke u-stave, ne pa, da ustvari popolnoma novo državno formo po načelih fašizma. Obrnil se je k porotnikom in sodnikom in dejal: "Gentlemanl, tako veliko pomanjkanje moralnosti je izdajstvo." Blum je bil do zdaj tudi edi- PH>tiJa JLiiBKKift. y\mm pM», ki iu kazal ijeno Notranje morje in povzro-iia na njem, kakor tudi v pri-taniščih tega morja pravi pe- >1. Mornariška bojna letala, po tevilu več kot 1500, so v zad-ijih dveh dneh potopila ali poškodovala 308 japonskih ladij in »škodovala 370 letal. Na Notranjem morju so se lahajali zadnji ostanki japonske >ojne mornarice, ki so bili glavna tarča zračnih napadov zadnjih dni. Poročilo iz glavnega Mana admirala Nimitza pravi, je japonska bojna mornarica sdaj domalega popolnoma uni-čena. Dosti več bojnih ladij ne »nore imeti; kolikor jih še ima v domačih vodah, so večinoma poškodovane. Prošlo sredo so anglo-ame-riška bojna letala kljub slabemu vremenu razbila 82 trgovcih in bojnih ladij, prejšnji pa 226. Poleg tega so ame-r>ska letala razbila 132 japon-^ih letal, 148 pa poškodovala; pleska pa so jih 24 razbila in Poškodovala. 0,1 20. jul. je Japonska izguba 725 trgovskih in bojnih la-to je potopljenih in poško-iovanih. in 928 letal, ki so bila Pičena ali poškodovana. Na za vržen je anglo-ameriške-m kitajskega*ultimata po ja-vladi so ameriška letala Kl'"v»rila z metanjem letakov 11 ""'Jst japonskih mest. Na I Kakih je bilo rečeno, da štiri izmed enajstih nave-i"f11'« r*»polnoma uničena iz zra-*■' I « taki pozivajo prebival-k,v'< teh mest, naj jih takoj za-1,11 ■ "ko se hočejo izogniti v plamenih in razvalinah. ,T' ki so dobila U poziv in ^"jjo. se nahajajo širom Js-Kakšno paniko so ti («»vzročill v navedenih *> je lahko predstav- Carter potr jen z veliko večino Samo dva senatorja glasovala proti Washington. D. Cm 29. jul.— Senat je potrdil čarter, ki je bil sprejet in podpisan na konferenci Združenih narodov v San Franciscu, z 89 proti dvema glasovoma. Čarter je podlaga svetovni organizaciji za vzdrževanje in zaščito miru. Samo dva senatorja sta glasovala proti ratifikaciji čarterja— Shipstead, republikanec iz Min-nesote in Langer, republikanec iz Severne Dakote. Senator Hiram Johnson, republikanec iz Californije, ki se je boril proti Ligi narodov po zaključenju prve svetovne vojne, se ni udeležil glasovanja zaradi bolezni. Da bo čarter ratificiran z veliko večino, je bilo očitno, ko se je pričela debata. Ratifikacija pomeni konec ameriške izolacije. sebne mržnje do Petaina in tudi ni iskal nobenih simpatij za svojo osebo, čeprav so se mu par-krat vlile solze po licu. On je bil več kot dve leti v notoričnem nacijskem koncentracijskem taborišču Buchenwaldu. Leta 1941 pa ga je bil Petain postavil pred sodišče v Riomu, ker je skušal njemu, Reynoudu in Mandelu naprtiti odgovornost za vojno in poraz Francije. Blum pa je na riomskem procesu zaobrnil mizo in postavil Petaina in druge na zatožno klop, nakar je bil proces hitro končan brez vsakega zaključka. Blum je bil potem vržen v trd-njavski zapor, leta 1943 pa izročen Nemcem. Da se je po porazu Nemčije vrnil živ v Francijo, je zgolj naključje, kajti na-ciji so ga nameravali umoriti, toda je med njimi nastala prevelika zmeda radi naglega prodiranja zaveznikov v zadnjih dneh vojne. Bombnik treičil v newyoriki nebotičnik New York, 29. jul.—Bombnik tipa B-25 je treščil v Empire State Building, najvišje poslopje na svetu, v megli. Naredil je veliko luknjo v steni poslopja in zanetil požar. Najmanj 13 ljudi je bilo ubitih in 24 ranjenih. Senator Bilbo je pravi nacist Zidam in zamorcem *Mir^"fi*urativno likvidacijo1 >>n,k< 'taki 1/ v K< Ikings pa je prišlo poda )« kitajska armada mesto Yangso in udrla »•in. Obe mesti se naha-Provinci Kwangsi. Pre-*fJ tudi neko važno cesto pot 60,000 Japoncem. * umiku v severno Ki- Pridelek breskev je obilen Chicago. — Letošnji pridelek breskev je tako obilen kot že dolgo ne. Na trg že prihajajo breskve iz južnih držav, v prihodnjih dneh pa pridejo na trg tudi lili-noiske breskve, potem pa iz Mi-chigana. Vlada priporoča gospodinjam, naj konservirajo čim več breskev, pri čemer naj šte-dijo s sladkorjem, ker ga primanjkuje. Luksemburika bo imela "armado" Luxemburg, 2». jul.—Mala Lu-ksemburška vojvodina si je umi-slila prvo armado v svoji zgodovini. Poveljnik "armade" je polkovnik Arnold Sommer, Američan iz Albiona, N. Y. Milijoni oseb repatriiranih London. 26. jul—Doslej je bilo že 6.000.000 oseb. ki so bile razkropljene po Evropi, repatriiranih To število uključuje ujetnike. suženjske delavce in pregnance. ki ao se sedaj vrnili domov. Ostaneta še dva milijona teh nesrečnikov, da se vrnejo na svoje domove. jf Waehlngion__Senator Bilbo iz Miaaisaippija je pokazal, da med njegovimi in nacijskimi rasnimi nazori ni nobene razlike. Ko je bil pred senstom predlog, d« se dovoli $250,000 z« upravo Fair Employment Practice komiteja (FEPC), čijega naloga je, da pobija rasno dlskriminscijo pri uposlevanju delavcev, je vodil tri dni obstrukcijo in izlil velike sode rasnega sovraštva na zamorce in Žide. Vsled tega je dobil mnogo protestnih pisem. Nekaterim osebam je tudi pismeno odgovoril ter jih prsv po prostaško ozmerjal z "dagoti" ter izlil še več svojega rasnega sovrsštvs ns Žide in zamorce, ki so mu nsjbolj v krvi. Tsko pismo je od senstorjs prejels tudi misa Helen Feldman iz Chicaga, ki mu je bila pisala in protestirala proti njegovemu pobijanju FEPC. Tudi ona ima svojce v tej vojni in je senatorja vpr«|«l«: "Zakaj se vendar bore moji prijatelji in sorodniki? Nihče ni na bojnih poljanah oddelil njih krvi od zamorske." Senator pravi v odgovoru, da ■e on bori proti 13,000,000 zamorcev in proti pet milijonom Židov "v Interesu in za blagostanje ostalih 120 milijonov Američanov, ko te manjšine skušajo uničiti našo svobodo in ameriški način življenja skozi to pro-kleto, neustavno, neameriško In komunistično monstroznst, ki Je znana kot FEPC." Dalje pravi, da bo prišel čaa, ko se bo 120 milijonov "pristnih" Američanov dvignilo proti tej židovski in zamorski manjšini, ki šteje 16.000 000 državljanov, in Jo "figurativno "likvidirali". Senator ni hotel.reči, da jo bodo "dobesedno likvidirali", čeprav je ta misel izražena indirektno, po implikacijah Enake rasne nazore kot Jih ši japonska dobila ultimat za končanji vojne Pogoji uključuje jo 13 točk brezpogojne predaj« ZGUBILA BO OSVOJENO OZEMLJE Berlin. 28. jul.-^Združene države, Anglija in Kitajska so predložile Japonski ultimat, na podlagi katerega lahko sklene mir, ako pristane na stavljene pogoje, ki so ostri, vendar ji nudijo priliko, da «e izogne popolnemu. uničenju. Ultimat uključuje proklama-cijo s pogoji; ako jih ne sprejme, ji preti takojšnje in totalno uničenje. Dokument so podpisali predsednik Truman, Winston Churchill in Clang Kajšek. Okoliščine izpričujejo, da je bil ultimat izdan z vednostjo sovjetske Rusije, četudi ni bilo o tem nobenega uradnega komentarja. Proklamacija sicer vstrsja pri brezpogojni kapitulaciji in na deklaraciji, ki je bila izdana v Cairu leta 1943, vendar so nekatere podstavke modificirane tako, da se predaja lahko izvrši na milejši podlagi nego je bila predložena Nemčiji. Predloženi ultimat vsebuje 13 točk, v katerih so orisani glavni pogoji in način, po katerem se mora Japonska ravnati, ako jih sprejme. Ti so: Bresptgojne predaja vseh Japonskih oboroženihsil. "" Določitev zsveznlških okupacijskih con ns Japonsktem teritoriju, kjer koli bq$o zavezniki to zahtevali. Kaznovanje vseh vojnih zločincev, Odirava japonskih mUitari* tičnih klik in voditeljev,., kate* rih glavni cilj je vojna. Odstopitev vseh teritorijev, ki je Jsponsks osvojila ali prido-bila od leta 1899. Na podlagi kairške deklaracije se bo japonska auverenost omejila na štiri glavne celinske otoke Honšu, Holujdo, Kjušu in Sikoku ter druge manjše otoke v bližini Japonske. Zagotovitev, da se bodo smeli vojaki, ki tvorijo japonske oborožene sile, vrniti na svoje domove, čim bodo razoroženi. Zagotovitev, da japonski narod ne bo zasužnjen ali uničen. Garancija, da Japonska vzpostavi demokratični proces, svobodo govors in religije ter civilne svoboščine. Japonska bo smela obdržati tiste industrije, ki so potrebne njeni ekonomiji, zakar bo dobila dohod do virov surovega materiala in eventualno soudeležbo v svetovni trgovini. Zagotovitev, da se bodo zavezniške okupacijske sile umaknile potem, ko bo Japonska u-godila vsem predloženim pogojem. Ti pogoji ao vaekakor milejši od pogojev, ki so bili predloženi Nemčiji. Ultimat svebuje prve jssne pogoje Jsponski za predajo. Japonska ima sedaj dve alternativi: ali se poda brezpogojno z nekaterimi omilitvami, ali pa nadaljuje sedanjo brezmiselno vojno do neizbežnega uničenja. Domače vesti Nov grob v Ponni Herminie, Pa.—Dne 15. Jul. je tukaj umrla stara naseljenka m rs. Serro (Cerar), stara 05 let. V tej okolici je živela okrog 40 let. Zapušča več otrok. Is Clevolanda Cleveland.—V torek je v Col-linvvoodu naglo umrl radi srčne kapi Jack Malovrh, star 56 let in doma iz vasi Smrečje pri Vrhniki. V Ameriki je bil 33 let in član društva 7 SDZ. Dolgo let Je delal pri železnici NYC, toda ne zadnje leto radi slabega zdravja. Tukaj zapušča ženo, v starem kraju pa sestro in več drugih sorodnikov. — Družina Frank Mramor je bila obveščena, da je 14. jun. umrla na Novi Gvineji njena hči Julia, ki je služIla v armadi kot bolničarka in imela čin stotnice. Vzrok smrti ni bil naveden. Stara je bila 33 let in pred odhodom v armado je služila kot bolničarka v bolnišnici Lakeside. Preko morja je bila poslana kmalu po pričetku vojne, namreč januarja 1942 in služila v Avstraliji eno leto, nato pa je šla na Novo Gvinejo. Starši so prejeli za nje pismo od nje teden pred njeno smrtjo. Poleg staršev zapušča tri brate (enega v armadi) in sestro.—Na dopust je prišel ca 30 dni iz južnega Pacifika Pfc. Victor Prebil. Pri vojakih je že 38 mesecev, pd teh 33 mesecev na Pacifiku in je to njegov prvi dopust. Njegov brat se nahaja na Aleutskih otokih.— Častno so bili odpuščeni iz armade: Frank C. Strumbly is South Euclida, Anthony J. Ste-fanec in Henry A. Zadel.—V bolnišnici St. Alexis se nahaja Joe Molek, ki je sadnjl teden naglo zbolel ln zdaj se mu bolezen že vračs ns bolje.—Ope-rirsn je bil sinček družine Adolph Tomšič v Colllnwoodu. —Svo)o zdravniško »lužbA *ht "interne" (pripravnik) v medicini in kirurgiji je dovršil v bol- Sišnici St. Vincent dr. Leonard . Janchar, sin družine Frsnk Janchar. Zdravniško službo Je zdsj nsstopil v Splošni bolnišnici v Clncinnstiju, kskor tudi pomožnegs profesorja pstsloške medicine v kolegiju univerze Cincinnati. Attlee formiral vlado po veliki zmagi Obljubil je pomoč proti Japonski in orisal program nove vlade V ZUNANJI POLITIKI BO PODPIRALA NA-PREDNE SILE Rusija pozdravila zmago v Angliji Moskva, 28. jul.—Komentator na movskovskem radiju je dejal, da je angleška delavska stranka že v maju vprašala za ožje stike s sovjetsko Rusijo in Je svarila proti propagandi, ki se vrši proti Rusiji. "Z delavsko zmago v Angliji se je pričelo novo poglsvje v življenju Velike Britanije," je rekel komentator. Senatorji pozdravili volilno zmago Washington, 24. julija,—Sena-torja Aiken iz Vermorita in Mors«} iz Oregona sta pozdravila zmago angleškega delavstva pri volitvah. Morse je dejal, da je Izid volitev jasen dokaz, "da prihaja nova doba za navadnega človeka." Aiken pa je rekel, da smatra Izid volitev "za re-vol to ljudstva proti koncentriranju bogastva v rokah p ar* o* neb." Senator Chavez Iz Nove Mehike pa Je rekel, da bodo ko-lonijalna ljudstva sedaj dobila več pravic, zlasti pa ljudstva v Indiji." Pogoj, ki zahteva, da Japon- — ska odstopi vse teritorija, ki jih Velika Železniška je dobila po letu 1895, pomeni,!nesreča v Franciji da bo zgubila otok Kormoso. katero je dobila leta 1805, dalje Korejo, ki Jo )e anektlrala leta 1910, poleg tega pa tudi južni del ruskega otoka Sahalina, ki ga je dobile po ruako-Japonski vojni leta 1906, kakor tudi pristanišče Port Artur. se jo Pariz, 28 Jul.—V petek pri St. Lonau v departmentu (provinci) Rhone zgodila velika železniška nesreča, v kateri Je bilo ubitih 150 oseb. Do nesre. Če je prišlo, ko je osebni vlak zavozil v stoječi tovorni vlak, fllAj „ . .__. naložen s municijo, katera je v Ultimat ne omenja fcoII«l|l ekaplodirale. vlade niti cesarja kar znači. da ri senator Balbo ao propagirali Jf§ ^^ jiponcl jthko naciji. kar jih je tudi logično ako bn4o kotali. vlada zavrgla ultimat In da se vodilo v ves barbarizem. In od Waafcftngtoa. 28 jul,—Tokijski bo borila naprej "do zadnjega " Belbove "fifureti /ne" do dobe- rgfllo r>ar ur po prejemu Takoj po prejemu ultimata Je •edne "likvidacije" rasnih manj-, anglo-emertškega in kitajskega japonski kabinet imel svojo se šin v Ameriki je samo en ko- ultimata naznanil v svoji en jo, na kateri Je sprejel ta ca rak........ . gleški oddaji, da je jeponaka I ključek. London. 28. jul.—Pred svojim odhodom v Potsdam na konferenco velike trojice je novi angleški premier Clement R. Attlee imenoval del kabineta nove delavske vlade. Imenoval je |e*t aministrov, ki bodo v njegovi odsotnosti vodili vladne posle, ostale ministre pa imenuje po svoji vrnitvi iz Nemčije, ako ne prej. , Z voditelji delavske stranko se je Attloe v petek posvetoval pet ur, potem pa Je naznanil prvo skupino novih ministrov. Za zunanjega ministra, ki Je za premierjem najvažnejša pozicija, je imenoval Srneeta Bavina. bivšega delavskega ministrs v Churchillov! koalicijski vladi. Bevina je vzel tudi s sabo na konferenco v Potsdamu. Ostali ministri izmed šestorlce so: Hugh Dallon je dobil portfelj državnega zakladničarja. Stafford Crlppa. minister trgovine. Arthur Greenwood, kraljevi minister (Lord privy soal). William JewUt justlčnl minister (Lord high chancellor). Herbert Morriaon. minister parlamenta (Lord president of the council). Morrison, eden glsvnih voditeljev delavske atranke, bo v odsotnosti Attleeja vodil njegove posle. Obenem Je bil izbran tudi za načelnika delavske vlade v parlamentu. Njegov mi-niatrski portfelj je najmanj važen in je le "sinekura za parado." Ta portfelj je dobil, da bo lahko nadzoroval in koordiniral druga ministrstvs in vodil parlament. Obrambno ministrstvo si Je Attlee sam prldržal, kakor ga Je imel tudi Churchill, London. 28. Jul.—Novi angleški delavski premier Clement R. Attlee, ki je po sijajni zmagi delavske stranke pri parlamentarnih volitvah dobil v roke vladne vajeti, je obljubil, da bo njegova vlada (kabinet) sodelovala z Združenimi državami in Rusijo v boju za poraz Japonske, za nov svetovni red, da se preprečijo vojne ln za program ekonomskih izboljšav za preprostega človeka. Novi premier je star 62* ima vseučiliško Izobrazbo, v prvi svetovni vojni Je služil v armadi kot pehotni major in sedaj Je postal prvi premier delavske vlad«, ki ima ogromno večino v parlamentu. (Ramsey McDonald, ki Je bil delavski premier leta 1924 in 1929, je bil načelnik koalicijske vlade, ker delav-«ka stranka nI imela večine.) Po objavljenem izidu volitev, ki J^ prinesel delavski stranki ogromno večino, Je Attlee nagovoril množlro, ki ga Je navdu-Aeno (»ozdravila na delavskem »hodu, na katerem je orisal svoj program: "Najptej moramo končati vojno proti Japonaki in dati vso pornoč našim vojakom, ki se borijo na Pacifiku." je poudaril Attlee. "Mi smo del mogočnega mednarodnega »ficialistlčnega gibanja in rnl imamo gotove »mer-nice, katerih smo se dosledno držali vsa leta. Naša načela so janna In ba/irajo na bratatvu vseh ljudi. Ml Hočemo zaščito, ki bo odpravila vojne za vselej Mi hočemo splošno blaginjo za vsa ljudstva vseh narodov sveta in mi hočemo |>opolno »odelovanje vseh ljudstev. "Bedaj atopamo v novo dobo I demokracije, civilizacije In so cialne pravice," je naglasil Attlee. Dan delavske zmage Je bil največjega pomena v vsej zgodovini delavske stranke, ki Je bila ustanovljena pred 39 leti. Zmaga je prišla po dolgih letih bojev angleškega delavstva proti torijskemu sistemu iskoriščs-nja. Profesor Harold Laski, predsednik eksekutive delavske stranke, je posdravll delavsko smsgo c besedami: "Dobili smo zmago za socializem no le v Veliki Britaniji, mi smo s to zmago dali upanje vsem demokracijam na svetu." "Po dolgem času imamo priliko, da damo popolno zadoščenje našim Španakim sodrugom (izgnanim španskim lojalls-tom)," je poudaril Laski, ksr je vsekakor direkten udarec krvniku Francu. "Z našo zmago smo omogočili popolno in trajno prijateljstvo s sovjetsko Rusijo," je rekel l*askl. Dalje je Laski izjavil, da vprušanju Grške, Francije in Jugoslavije se bo rešilo po novi formuli, kar snačl, da je reakciji v teh drftavah odklenkalo Laski je poudaril, "da nova vlada ne bo podpirala gnilih evropskih monarhij, niti ne cesta-relih socialnih sistemov." >Neto se »j» l^aski zshvalil bivšemu premlerju Churchillu za njegov doprinos k porazu sovražnika, Na shodu Jo govoril tudi Er-nest Hevin, delavski voditelj, ki Je rekel, da Jo konec vlsde ene osebo v Angliji in zsčetek resnično vlade ljudstvs. Zunaj dvorano p« Je množics prepevala delavske pesmi, med temi pesem "Rdeča zastava." Angleško delavstvo in angleško ljudstvo Je končno spregovorilo- z glasovnico, s kstero je zavrglo nazadnjaško vlado, vlado reakcije, vlado IzkorlŠče-valskega razreda. Delavska zmaga v Angliji |>omenl veliko socialno revolucijo na relren način. Odmevi te revolucije bodo vplivali na ves svet, Imeni "Lebor" in "Socialist" sla istovetni za delavsko stranko, ki sedaj vlada na Angleškem. Angleška Labor Partv Ima socialistični program In socialistična načela. Pri volitvah Je bilo oddsnih skupnih glaaov 24,885,012. Od toga Števila Je delavska stranka prejela II,890,188, konservativna 8,980,82!» 10 liberalna 2,274,328 ter neodvisna 545,630, drugih pet strank pa nekaj čez sto tisoč vsaka, dočim Je neodvisna delavska dobila le 46,679 glasov, Stavkarji se vrnili na delo v Detroitu Detrolt, 28, jul.—V petek se je pri U. S. Rubber Co. vrnilo na delo 4000 izmed 6000 delavcev, ki so /astavkali pred desetimi dnevi. Vzrok Je bil Isti kot skoraj f»ov»od! velika kopi< ce nerešenih pritožb In prisade-vanje družbe, da hi cnlžals ca-služek delavcev. Htsvka Je bila neavloil/liana [m uniji, Na delavce jo bil «torjeri velik pritisk, naj se vrnejo na delo, ker je zelo trpela produkcija obodov za bojna letala, Bombnik eksplodiral v zraku London, 28 jul.- Na povretku iz Anglije v Ameriko je v zraku takoj od škotske obale eksplodiralo bombno letalo tipa Ll-berator in ubitih Je bilo 14 potnikov, ki so se vračali v Združene država. Kksplodirano letelo je |*idlo na otok Skye. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO I* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orv.n o I and published by SI«*««« Matl«nsl Naročnina >a Zdruiana diU»# l» , ^ „ o. Itf. »3.00 .. pol lata. fl.SO a« ¿»»rt lata; m Chicago in Mfm cLh C*. 17.40 a« eaio loto. W.7I m pol UUi m laossmstv« M.00 Subacriptioo rilaii tot th« Unilsd Stataa (ancapt Chie^o) ud r«Mda M.00 par yssr ChK^o «od Cook County 97A0 p«f fU. ivimk** couolit«a M 00 p«* y««r. fmi aalaaov do dogovoru.—Rokopisi dopi»ov Ia tlZZ, Z o« vr£j«. Rokopisi literarna <*** ^jjft drama. pat m i Itd.) as vrnejo pošlljstslju to v slutaju, trn )a pruo.n poštnino Advertising ratoa on agraamant.-ManuacTipts^communic.t.oa. •od uoaolicitad artictos will not bm ralurnsd. Oth«f mMuacrtpts. •uch aa stortos. ptor». P®*1®*' ,*tu**f4 *mA*r oair whan accompaniad by salf addraaaad and stamped anvalopa i ■ t Naator na vsa. kar Ima stik i lista«! PROSVETA 2657-59 So. Lawndalo Ara., Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin >131 Manifest nemških socialistov—II SOCIALIZIRANJE EKONOMIJE "Trdno smo prepričani (m? dalje «lasi manifest nemških socialistov, ki so ga sestavili v zloglasnem koncentracijskem taborišču Iiuchenwaldu), da je «lavni vzrok za to najstrašnejšo od vseh vojn najti v roparski naravi finančnega kapitalizma in imperializma, kakor tudi v moralni in politični korupciji—za katero sta odgovorna—v nižjih vrstah delavstvu in srednjega razreda. Vsled tega zahtevamo, da se gospodarskim krizam enkrat za vselej napravi konec skozi socialistično ekonomijo. Nemčijo je mogoče gospodarsko ponovno zgraditi le na socialistični podlagi. Rekonstrukcija naših mest in trgov je prav tako nemogoča skozi piivatni biznis, kakor je rekonstrukcija naših industrij. Svečano zagotavljamo, da nihče izmed nas ne zagovarja ekspro-piiacije kmetov. Nasprotno: prosperlteta kmetov mora biti garanti! ana in povečana, produkcija pa razvita do popolnosti. Kmetije ne smejo več trpeti od politike "državnih živežnih kmetij," marveč morajo imeti vso priliko v smeri zadružnega razvoja pod lastno svobodno upravo. Vsa voleposestva morajo biti konfisci-iana in spremenjena v zadruge. Zdiava gospodarska politika mora sloneti na novem denarstvu, na dižavnem proračunu, ki moru biti očiščen vse diktatorske navlake, in na socializaciji bank in zuvarovalninskih družb pod vodstvom javnih bančnih institucij. Mi ru za določanje cen in Tiskalnih regulacij bodo državni monopoli v zvezi s potrebščinami za masno konsumpcijo. Rudniki, elek-tiaine, težka industrija in transportni sistem bodo socializirani. Da se zadosti takojšnjim potrebam prebivalstva, morajo biti vse konsumpcijske industrije pod državno direkcijo. Prav tako tudi vso delo v zvezi z rekonstrukcijo mest in stanovanj. Socialistična rekoristiukeija se bo vršila pod vodstvom osrednjega načrtnega sveta. MIR IN PRAVICA Zavedamo se, da je domača situacija strašna. Toda v primeru z ostalim svetom ni nič bolj despcratna. Zato tudi ne odnehamo! Zavedamo se v polni meri in iskreno priznavamo pred vaem svetom našo pravično dolžnost, da popravimo škodo, ki jo je zakri vilo nemško ljudstvo pod jarmom Hitlerjevega režima. Toda proti suženjskemu delu smo prav tako odločno, kot je naša iskrena želja, ustvariti novo atmosfero zaupanj« v nemško ljudstvo s plača-njem jasno definiranih reparacij. _ Ni mAka mladina se mora naučiti in mora razumeti, da je žrtvovanj« za mir bolj umestno, kot oa žrtvovati svoje življenje v nesmiselni vojni. Volna )• dovolil Storili bomo vso v naši moči t« prepre*en)e novo vojno. Kljub vsej desperatni situaciji, se ne mislimo odreči naši socialistični zununji politiki. In nemška zunanja politika mora sloneti na prijateljskih odnošajih napram Uniji socialističnih sovjetskih lepublik. Naš cilj Je kooperiranje z vsemi demokratičnimi državami v skupni Evropi, v kateri bo na podlagi vzajemne ekonomije zagotovljen mir in blagostanje vsemu ljudstvu tega razbitega kontinenta. Skozi tako rdruženost bo mogoče obnoviti evropsko kulturno misijo v svetu m k* ia list lino preurejene človeške družbe. Prvi pi «: podučevall najboljši elementi iz iniigtacije »n domači socialistični učenjaki, s«' bodo vzgajali učitelji nas« mladine. Na la/valltuih naeijskih šol bomo zgrudili nove javne šole v moMilt in posebno na deželi s |>omočjo novih učiteljskih moči. Slednje šole bodo moderniviiane ln ustvarjena bo tudi nemška slednja šola nove vrste. Zglajeno bodo univerze in kolegiji za I» ueevsnje socialne «n politične vede. ljudska vzgoja pa gojena na čim širši podlagi. Svobodna umetnost, literatura, gledališča in glasba nas bodo privedla v deželo lepote iz te noči največjih strahot, SOCIALISTIČNA ENOTNOST Za dosego vsega tega je enotnost socialističnega gibanja kardi-i.ainu ootichu V skladu a principi mednarodnosti, in (Hileg tega •n tudi zavedamo, ila socializem n* le zahteva, ki naj se uresniči en k tat v bodoč«, mar vet |e naša aktualna naloga, ho ta enotnost iloaelana v praktičnih akti lah delovnega razreda. Skozi svobodno (izkusijo m disciplinirano lxva|an)o tako dosr>enih sklepov, bo v» t m iskrenim Nocialistom dana prilika, da strnejo svoje vrste. Pncakujemo o«l vseh političnih strank in delavskih unij, ki sa* htoiMijo načela razrednega bota. da bodo po preliminarnih pogajanjih izvolila oiganizatorični odbor, ki naj pripravi skupno k«m-Mneijo Ta konvenciia nat i/dela program In izvoli vse organe i ovc stranko V svrho delavske enotnosti širom sveta pa je potrebna aktivna «n bojev*ta internacionala političnih in strokovnih i rganizacij Ta internacionala na) bi uključevala vsr socialistične 1 tranke , Žlvala tvora vaoh antlfašlallAnlh sil NsmčlJ«! Žlvala svobodna ta miroljubna aocialtatlčna N.mesedo in vprašala mater, zakaj ne bi sinčka dala njej, ki je brez otrok. Obljubila ji je, da se mi bo dobro godilo, ker je pri hiši vsega dovolj. "Dolgčas je nama," je nado-jevala žena, "zato bi želela i-meti kako živo bitje pri sebi, da mi ne bo tako dolgčas v tem velikanskem gozdu, kadar sem sama doma." Ne da se popisati, kako so te besede razveselile mojo mater, kajti vedela je, da se mi bo pri njima dobro godilo, ker imata vsega zadosti; ona pa bo lahko ob prostem času ob nedeljah prišla na obisk. Seveda, ko me je dobra žena vprašala, če bi hotel ostati pri njej, sem ji z veseljem odgovoril, da prav rad, kajti vedel sem, da bom lahko 4e dosti češenj pozobal. Ker so se tako hitro in na lepem pogodili zame, sta bila cerkovnik in njegova žena zadovoljna. Nato sva se z materjo poslovila od nju z obljubo, da greva tisti večer v bližnjo vas k Zajčevim, drugo jutro pa me bo mati gredoč pripeljala nazaj, ko bo šla v službo. K Zajčevim sva dospela že pozno ponoči, Hjer sva prenočevala. Toda zaspati nisem mogel, ker so mi vso noč rojile češnje po glavi. Takoj ko se je pričelo daniti, sem hitro obleke taševe hlačke in srajčko in hajc v goro k cerkovniku. Se matere nisem hotel počakati. Končno sem pridirjel do cerkvenega poslopja kot zajec, ki ga podi psa. Cerkovnik in njegova žena sta bila že pokonci in sta se zelo začudila, ko sta videla, da sem prišel tako zgodaj in kar sam. "Oj, ti presneti fantiček, tako si majhen, a že tako koraj-žen. Sedaj vidim, da boš dober za bivanje v hosti, ker te nI bilo nič strah iti skozi tako velik gozd," je dejal stari cerkovnik. Nič mu nisem na te besede odgovoril, kajti v resnici me je bilo zelo strah. Kmalu nato je prisopihala tudi mati, katero je zelo skrbelo, če se morda nisem izgubil kje v globokem gozdu. Ko me je zagledala, da sem srečno dospel do cerkovnika, se je oddahnila, nato pa mi naredila lepo pridigo, da moram pridno ubogati moja nova rednika, nakar se je poslovila in odšla v službo v tu-renski grad, jaz pa sem ostal pri cerkovniku In njegovi ženi nič manj kot 18 let! (Dalje prihodnjič) mladeniču, bi pa tjad vedel, kako si oni predstavljajo, da je prišel ta 15-letni fant na ameriško stnui? Mnogi dopisniki so se o meni lepo izrazili, zato si štejem v dolžnost, da se jim na tem mestu najlepše zahvaljujem. Njihovih imen ne bom našteval, ker sem skoro že vse pozabil. Naj nekaterim odgovorim na tem mestu. Najprvo bom omenil Trifar- < Skupina Rusov ln Rusinj, ki so garali v Nemčiji kot sušanjskl delavci, na sliki Jih J« pa videti ¿red povratkom v domovino z ve llkim. transportnim letalom. Slovenci V Kanadi so ustanovili svoj list "Edinost". Nanj sem naročena tudi jaz in Andrej čanko iz Butta. Obljubil*sem ji, J Sprogar. Urednik tega lista je da se bom pri njej ustavil, ako Beldkrajinec George Matesich. bom potoval skozi Butte. Mo- Qn je veUk pobornik za delav-ram povedati, da nisem bil v ske pravjce in se je bojeval v Buttu od tedaj. Vzrok je po- §paniji v čagu civiine voine. manjkanje gasolina. | pogovarjali smo se tudi o To- Neka druga žena, sodeč po nje- nyju Klemenčiču, ki je bil letos nem pisanju, je bila rojeno naj-„ svojo ženo na obisku v Kanadi, brže v Ameriki, je pisala o Ver-' PoVedali so mi, da so v domači tin Bros. in nekem drugem Ver- družbi lepo prepevali. Tudi Kle-tinu, ki jo je obiskal v Biwabiku.1 menčič je naš rojak MartinaCov Broto Vertin sta bila moja so- . gel Poznala ^ njegove rodnika Slišal sem, da je; eden I ^^ ki SQ lastovali poleg le_ umrl v Črnomlju, ko je bil tam posestva tudi mlin no elek-no obisku. O Vertinu, ki je bil ^ na Luži ^ Gorjonci, to pri vas v Biwobiku, po ničesar . bUw| glayne ceste> w pelje iz ne vem. , , • Metlike v Novo mesto. Poznalo Neko ženska je pisalo, do bi tud; Tonyjevi dve sestri, radoplesola z menoj. Ej, pnja-|Micko in ^^ z njima sem bi_ teljicfl, ti ne veš, kako sem mo- la večkrat v Semiču. Ker sem jego konjička jezdil kar po 20 ^ ^ me dekletfl milj daleč, da sem se porkrot za- znalfl dflleč naokrog> vrtel. Toda tlBto je bilo tedaj, danes pa je drugače. Mojo najboljšo prijateljico je bila Anico Lavrinovo, ki je se Svibničanu (Amerikaneu) pa stričnfl Tonyj o Klemenčičo in V Prosvotl so dnovno «vetov-. , »e ln delavske vos«. Ali JU> trok rad je, pa naj bo dobro ali čltat« vaak dan? Stavkarll pri Goodroar Co. v Akronu «o i moli kratko vomIJ«. Ko J« a« odradbo predaodalka Trumana mornarica poslala Štab častnikov, ds peovssmojo tovarno, so dslavcf posdravtll ta korak la m vrnili na dalo Mislili so. ds bodo UŠJ« ahsjsll a novimi bomL Raaočsrsnlo le prišlo, ko )• atotntk H. K. Clark odklonil | stike s prodstavalkt unij«. MlIitarlaH ao- milllsrlsti. povem, da je vse dobro pogodil, samo ne pomnim, da bi v Črno-maljčici jedel žive ribe. Rečem pa ne, da nisem. Dopisniku v West Allisu, Wis., pa povem, da sem dostikrat v vaši hiši jedel potico in šunko, ko sem šel v Dragatuš k maši. Vaša stara mati ln tista naša staro teta sta bili sestri. Da ni tvojega brata, jaz ne bi tega pisal pri svojih nečakih. F. Barbiču pa svetujem, naj se takoj oženi, kajti če bo čakal še 28 let, bom v tem času tudi jaz dozorel za ženitev in ne bom pustil nikomur vtikati se v moje posle. Chas. Kramerju se pa lepo zahvalim za vljuden izraz o meni in povem, da sem sedaj spisal vse glavne doživljaje razen potovanja po mehiških gozdovih, katero ni bilo skoro nič manj neprijetjno kot na hlodih na morju. Nekateri čitatelji so dvomili, ali je vse resnica, kar sem pisal, še bolj pa bi dvomili, če bi opisal, kako sem preplaval precej deročih, širokih rek. Nekoliko kopij mojega življenjepisa je bilo že poslano v staro domovino, če bodo dospele tja. Tako staremu možu, kot sem jaz, je težko obljubiti, da bo še kdaj pisal. Ako se mi bo izpolnila moja želja, potem bom napisal za Prosveto še en spis, kateri se bo začel: "Črnomelj, dne Pozabil ne bom Met- like, Novega mesta, Ljubljene in drugih mest v naši Sloveniji. Čevlje si bom šel zamazat tudi v Blato, Adamičevo rojstno vas. Nikoli nisem pisal, koliko denarja mi je zapustila Rožica, zapustila mi ga je dovolj. Pozdravljeni! (Konec) Stari naool)«Mc—V«rtln. sestro profesorja Janko Lavrino. J. Križe mi je povedol, do mu je pisal profesor Lavrin. Ogla sil se je po štirih letih iz Londona. Sporočil je, do go je ranila nemška bombo ni je še vedno bolan. Ako bo ozdravil, bo šel pogledat v Slovenijo, kajti zelo ljubi svojo rojstno vas Krupo. Pisal je tudi, da so mu sporočili, da je pogorel grad na Krupi. To je bila bogato graščina, sedaj po je vše uničeno. Da, mali slovenski narod je zadela velika nesreča, toda ta na rod je zdrav in bo junaško korakal naprej ter si zgradil boljše življenje kot go je imel v preteklosti. Agn«s Pasarich. mov pisalo, noto nismo smeli več pisati. Težko sem dobila papir; znamke nimam, ne ven ali bo komanda kaj prispevala ali bo šlo brez znamk?" a Pismo je pisono na jako slal papir s svinčnikom. Kuverti drugačne barve, brez znamko ii noslov v cirilici. Nato oboje od poslano v drugi kuverti, ki nos belgijske znomke. * Mirko je bil najmlajši sin it je bil rojen por mesecev za tem ko je Frank odšel od doma; to rej go še nikdar videl ni. Ivan je drugi sin, ki mora bit tudi nekje med to nesrečo, či je še živ.. Namesto venco, na grob svo jemu sinku Mirku, je Frani daroval $50 za pomoč stari do movini in družino I. Musich $1 za isti namen. To bom odda na prihodnji seji blagojniku. Take bodo novice v tisočil in tisočih slučojih. Nekateri si boje pisati domov, ker se boji novic toke vrste. Ano je po do moče Keškova Ana iz Loke pri Merigšu. Rovno včeraj sem či tal dopis John Rokeffo, ki ji tudi iz Loke pri Mengšu. Spominjam se go kot družil ki so koj rodi zohojali na vrti posebno ob nedeljah, in na kor cu Novakovega poda ali pa i Vrbonovo mejo. Jaz sem b takrat še otrok, toda jih še di nes vidim v spominu. Vsi ! po večini odšli preko morj BarCenkove, Vavpove, Bložev Mrhorjevego Jančeta, Mlinarji ve, ter druge, ki so ostali doma Tam so po cele nedelje po poldne bližali in "fucali," ter brisali roke. To je bila pač edin; zabava, ki so jo imeli za ubija nje čosa ob nedeljah popoldni Ko sem šel v Ameriko, mi j njegov oče naredil ščetko z čevlje in jo imam še danes, čc prav je že skoraj četrt stoletj od talcrat. Jo, Janez jih je zrni narediti toko, do so res služil« po noj si bo zo čevlje ali p obleko. Ko sem prišel pon jo, s je potegnil po koso tih musta čoh in me je pogledal vneto te pristavil: "Boš pa še mogoč našega Janeza kdaj srečal tam. Kdo si tam predstavlja,» kak prostorna je Amerika. Ob od h«)du po navadi vsi mislijo-"mogoče bo našega ali našo vi del tam." Težko jim je pojmit kako se vse razprši—eden tu ii drugi tam. In ko danes premišljujem < tem—po času toko dolge ločitvi v tako groznem času našega člo sedmih zvečer. Za nas se je veka—kako si moremo, da ne h pričelo novo življenje. Prej ta-j hili hvaležni za to blaženo zem ko lačne, imamo sedaj dovolj j jj0, ki nam je dalo varnost- p jesti. Želimo še to, da bi prej eni strani—in kako si morim-ko prej domov prišle. | privoščiti samo trenotek mr/nji Radovedna sem, če je naš napram narodu, ki rfre skozi U Ivan živ? Z žalostnim srcem Ti1 pekel že toliko časa. Kaj dru naznanjam, da je naš Mirko gfRa kot koristolovstvo in zagri padel 28. januarja, 1944. Ne zena zavest posameznikov, k morem Ti popisati žalosti; leži ¿eje nazaj v preteklost, brez o v Vda. A upajmo na boljše, nasprotju, kar se tiče pom<><;» ju smo preživeli nekaj veselih Fronk, če si Ti še živ, mogoče Mislimo—vsaj malo, vsaj enkrai ur. K nam oo prišli na obisk moj Ht% zace,i rana mojega srca. Ali brez pridržka in brez sebično nečak John Kriie iz St. Cathri- •» <*obi\ od mene p«>što? Jaz sti. , (Konec jutri) lonac Musich (Po G. N > PISMO IZ KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA Brooklyn. N. Y.—Moj brat Frank Musich je prejel pismo od svoje žene Ane, ki je bila v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Pismo je datirano 30. maja 1945 v Prenzlanu in se glasi: "Preljubi mož: Najprvo Te prisrčno lepo pozdravljam. Poglej na zemljevid, kako daleč sva midve z Anico (100 kilometrov od Berlina).' Gestapo naju je aretiral 11. marca 1944. Bili sva v lagerju do 22. aprila v Obcrswuldu. Na povelje Nemcev smo se moroli umakniti pred rusko fronto. Osvobojeni smo bili 2. maja ob OBISK IZ KANADP Ltndsn. N. J«—V mesecu juli nesa, Ontario, Kanada, John in Rt'm Ti Pisa,a P° Rdečem križu Mary Pozderc z družino iz Reod- 6 P«»em, pa nisem dobila nobc- mga, Pa, pa so prišli k bratu To- nc«a od«ovora nyju Pozdercu. Dobila sem zadnje pismo 28. Skupaj smo se zabavali in po- juhja 1941 in nato io eno karto govarjali o naši stari domovini. Janua0a ÜM2. Kako d«»lga Smo namreč vsi rojaki Iz Bele letf, ^ ^ odkAi,r 0(1 *** ni Krajine, od Semiča in Črnomlja ***** ^T t*?', John Križe nli je pripovedoval žo,,Va tudl Trbl' d£ bl ™ 0 mojih sošolcih, o J. Kumpu. I. " \ JT™* " Plutu in Fr Fi/oltu. Fifdtov ^ V™ ^ kil j v cetu? In niegnva družina? Pa ^ilu y OZ" je " d™**«- w srečni, ki ko kot ,e aedaj njegov sin rrank Sprejmi lepe p«,zdrave od vseh 1 iT* 7 * P" )e MkxJr»i in P°Uube. posebno služil v naši vasi In smo skupaj' p« od mene, Tvoje vzeste zi ne pasli ilvino, katere je bilo pri 'Ane." vsaki hiši osem aH več glav Te-1 "Pripis: Smo v srbskem Ia-daj smo bili veseli pastirji in pa- garju Sedemnajstega julija bo *t,r c* . že leto, kar sem zadnjikrat do- ¡FENSE UNITED STATES VINGS ONUS AMD SU* & JULIJA ponedeljek^ Katoličani v Osvobodilni fronti (pod gornjim naslovom je v Slovenskem Poročevalcu z 27 aprila 1945 dr. Marijan Brecelj, eden vodilnih krščanskih Socialistov v Sloveniji, objavil značilen članek, ki podajamo čitateljem v informativne svrhe. Članek je ^aiilen predvsem vsled tega, ker pokazuje veliko revolucijo 1 olitičnem mišljenju v starem kraju v teku štiriletne bor-U^/a svobodo in novo Jugoslavijo. Spisan je sicer s stališča \ianie usmerjenosti krščanskih socialistov, toda v jedru se ne razlikuje od sedanje politične usmerjenosti vseh ostalih litiCnih skupin, ki so ustvarile in ki tvorijo Osvobodilno fronto. Ob priliki se bomo tega novega političnega mišljenja dotaknili v uvodniku.—Ured.) . L V tem članku se hočemo dotakniti stališča in nalog katoličanov Osvobodilni fronti v pogledu naše enotnosti. V Politična oblika javnega življenja v predaprilski Jugoslaviji je strankarstvo. Slovenska posebnost je bila v tem, da se je Utično opredeljevanje vršijo na nazorski osnovi in to pred 2 osnovi katolicizma in libera- "i ~ = __" PROSVETA 0 SPLETKAH AMERIŠKIH NACIONALISTOV V Scnpps-Howaidovih listih izhaja serija člankov, ki bodo razburili vse poštene Amerikance. Piše jih Eugene Segal, ki je v njih razgalil novo in nevarno zgradbo "nacionalističnih" organizacij v tej deželi in navedel imena in stvarne podatke v dokaz, da ti prekupčevalci s sovraštvom skušajo izvesti v tej deželi to, kar je Hitler izvedel v Nemčiji. ---------,- - vsem lizma V zadnjih predvojnih letih je belgrajska čaršija forsira-la v Sloveniji katoliške politične krofe v sestavu JRZ. Zato smo prišli Slovenci v letu 1941 v dobo okupacije z izrazitim in razbohotenim klerikalizmom, ki je dajal politični, socialni in kulturni ton našemu javnemu življenju. Že stoletje nazaj so pokazala vso nestrpnost katoliškega političnega vodstva proti 'vsemu, kar je nosilo znake progresa in znake različne demokra- cije. Ta nepopustljivi boj proti vsemu naprednemu je vodila katoliška narodna in socialna reakcija pod krinko borbe proti "brezbožnemu komunizmu," ki da hoče iztrgati ljudem vero in Boga in uvesti anarhijo. Po logiki razvoja je postala zato katoliška stranka na Slovenskem zbirališče vse domače reakcije, postala je opora mednarodne reakcije in s tem prešla na položaje izrazitega fašizma. Njena nadaljnja pot je bila taka, kakršna je morala biti: pot narodnega izdajstva. Vsak dan v teh sUrih letih nam je prinesel novih dokazov. Katoliško ^politično predstavništvo dt>ma in v inoiemstvu je hodilo enako pot inAupno zajadralo v belogar-duem, mihailovičevstvo in do-■obranstvo, iz službe Italijanov t službo Nemcev. Klerikalizem je doživel polom na vsej črti, politični, socialni, kulturni in moralni. Do tega je moralo priti in hvala Bogu, da je prišlo. Nasproti tej strankarski gnilobi, predvsem nasproti klerikali-zmu, ki je zasužnjeval slovenskega človeka v vsem, je dvignila Osvobodilna fronta rešilno zamisel slovenske ljudske enotnosti. Zahvaljujoč se doslednosti in delavnosti naprednih sil v slovenskem narodu s Komunistično partijo na čelu, je Osvobodilna fronta to ennotost fudi v vsej ¿iiini izvedla. Sprostila je zdrave ljudske množice vplivu njihovega tradicionalnega političnega vodstva z duhovščino na čelu ter jih vključila v borbeno narodno skupnost. Jasno je, da ta proces v slovenskih katoliških množicah ni se do kraja izvršen in ne še povsod na Slovenskem. Še jasnejše liU J(' to, da je sad štiriletne bor-slovenskega in jugoslovanskih narodov popolna zmaga os-novnega programa osvobodilne-gibanja, ki izključuje povra-tek stare politične "ideologije," štorih oblik in metod. Dejstvo je, da so se tega osvo-«Jilnega gibanja aktivno ude-Ježeva I i |Judje iz delavskih, knu-tskih in intelektualnih vrst, kl •s" javno, pošteno in dosled-"" izpovedovali svoj katoliški n,1/"r Vsi tisti, ki so pomagali i(j,'J' osvobodilnega gibanja do bodo vodili naše bodoče Javno življenje, in mu dajali ton n,l,e« drugi. Tega dejstva se 'I* z;iv,'damo samo mi, ampak se 1 ''v«da prav tako tudi tisti "naeega in tujega reakcio-sveta, ki ie nasproten '< Osvobodilne fronte, ""»osvobodilna vojna sa-'•djnosežnost tega stra * popada fašizma z ide-'»rracije, sredi katerega oziroma se bojujemo, ji l>"Kjx-šila naš razvoj ; smo preskok morda za Vsi ga še niso došli 71 to «o subjektivni in Naj bodo napreza 'j« še takšne—in pre-fno, da n»; bodo majhna "j«' tazvojne stopnje ne cil kruli, ampak prešli bo-višjo. Zamudniki jo "ral» dohiteti, sovražniki jrvci tK>do izločeni. Ta-" pred nami in ta je edi-z voljo in močjo na- prednih množic sveta, je edino prava in rešlina. V takem okviru se postavlja vprašanje razvoja, politične poti in nalog katoličanov, ki od začetka sodelujejo v Osvobodilni fronti, ki so soustvarjalci naše ljudske enotnosti in pomočniki pri izvajanju našega celokupnega osvobodilnega programa. Enotnost moramo pojmovati politično zrelo in ne smemo za-pasti naivnosti, lahkovernosti in popustljivosti v korist reakcije. Z gotovostjo moramo pričakovati, da se bo reakcija posluževala prav katoličanov v Osvobodilni fronti, da se znotraj naše vse-ljudske organizacije pritihotapi do položajev in jih prične izrabljati v svojo korist. Naša naloga je privesti vse katoliške množice na napredne narodne in družbene položaje, kakršne dosledno zastopa Osvobodilna fronta. Nikakor pa ne smemo pomagati na noge kaki drugi garnituri "pro-slulega" političnega katoliškega vodstva. Večkrat se je v teku narodno osvobodilne borbe postavljalo vprašanje, ali ne bi bila potrebna nam katoličanom poleg Osvobodilne fronte še kaka posebna bolj ali manj organizirana skupnost, če ne že politična, pa vsaj nazorska ali kulturna. Taka vprašanja so bila pri nekaterih izraz iskrenega razmišljanja, pri drugih plod preozkega in kratkovidnega političnega obzorja, pri nekaterih redkih pa odraz neizčiščenega ali celo neprijaznega odnosa, do vodilnih naprednih sil. Tudi v tem oziru nam je pokazala svojo pravilno pot in izkustvo nas je izučilo, da al bilo iskanje kakršnekoli posebne organizacijske oblike, ki bi jo hoteli imeti kot katoličani aoleg Osvobodilne fronte, rušenje enotnosti in v perspektivi ponovna politična diferenciacija slovenskega naroda. (Se nadaljuje) Kitajski pregovori Kitajci imajo mnogo pregovo rov. Tu jih je nekaj, ki označujejo kitajsko mišljenje.—Nobena gla ni ostra na obeh koncih.— Ne ubijaj muhe na prijateljevem čelu s sekiro.—En pes laja na nič, drugi lajajo nanj.—Kdor jaha na tigru, ne more nikdar razjahati.—Tisti, ki imajo v gledališču proste sedeže, največ godrnjajo. Do zdaj, pravi Se^al, so delovale različne antidemokratične skupine vsaka zase. Zdaj pa so se začele spajati, da bi ustano- "krščanski mladinski pokret," v katerega nameravajo spraviti fante in dekleta, da bi jih na- ... . pravili za svoje orodie. Ce- vne eno samo ogromno organi- f . .J* ... J . , xt -u j • * ! o v cerkvah so našli zaslombo zacijo. Njihov vodja ima postati Robert Rice Reynolds, ki j« bil senator države North Caro-., ...... . „„ u„. , i, . _ . bozni ljudje ljubiti svojega bližine, dokler ni njegova domača J J J___ J za svoj zli evangelij—navzlic ,temu, da bi morali zares po- Navajatno nekaj primerov j njihovih obetanj Ubranim žrtvam: 1. Organizacija Zedinjenih | narodov ima odpasti. Amerika' naj bo sama zase in naj M ne u « ii „..«.* nui i War R» iti Fund of Americans briga za o s a 1 i s v e t, pa naj i i^gu*« Deac.m bi to pomenilo novo vojno v par 4|5 Lexinaton Avenue. New York 17. letih. j N»w York 2. Zmaga na Pacifiku ni po-1 Prispevki od t. maja do zaključno Si. tnala lt*4S: Prispevki za jugoslovansko pomožno akcijo ot iarberton: I.ouix Krampet Mary Dohr ich , Jucob Sum ru k $17.00 4 4ft 9.25 država odklonila vzdrževati ga Washingtonu. Reynolds je dal omrežju mržnje goječih skupin ime stranka." Pazite nanjo! Tekom vojne se ti notranji sovražniki niso drznili povzročati težav; pripravljeni pa so zagnati velik vriše, čim preje prene-lajo sovražnosti. Njihov prvi cilj bode volitve za kongres v letu 19$; program jim je mešanica propagandne mržnje proti vsem manjšinskim skupinam tej deželi—proti vsem onim, ki so bili rojeni v tujini, proti delavskim unijam, proti katolikom in Židom. Samo oni, ki so rojeni tukaj, so pravi Ameri-kanci, trde ti ljudje. Ako jim t>o uspelo doseči nekaj uspehov njega, ne pa mrziti ga. Zlonamerne "materinske" skupine si prizadevajo izkori-nacionalistična ^čati bolest staršev, katerih si- novi so bili v vojni ubiti ali pa ranjeni, in ščuvajo take uboge matere, naj se obrnejo proti vladi, zaveznikom in svojim so-deželanom, ki so drugih ras ali vereizpovedi. Na isti način so nacionalisti približujejo tudi tujejezičnim skupinam, akoravno je njih prvobitno načelo sejanje mržnje proti vsem tujcem. Pri tem nastopajoč zelo lokavo. Kar nenadoma začno izpovedovati svojo ljubezen do nekaterih dežel, ki so zdaj zasedene po Sovjetski uniji, ter postavljajo zahteve, češ, da je treba osvoboditi Polj' sko, Madžarsko, Ukrajino, Če leta 1946 se nadejajo ti hujska- hoaiovaško in tako dalje, četudi či, da- bodo mogli obrniti v svojo smer predsedniške volitve leta 1948. Ta svoj umazani posel so že začeli. V Clevelandu sta si prizadevala Joe McWilliams, new-yorški pretepač, ki je že sedel zaporu, in Reynoldov osebni agent J. Victor Malone, pregovoriti vodilne industrijske in poslovne kroge, da prispevajo sklad nacionalistične stranke. Industrijalcem obljubljajo, da bodo razbili unije v njihovih tovarnah in potisnili delavce nazaj na njihovo mesto. Kjerkoli najdejo ljudi, ki imajo le deloma skupne cilje z njimi, vtihotapijo svoje posebne agente v take posebne skupine in si prizadevajo dobiti vodstvo v svoje roke. Tako n. pr. trde na srednjem zahodu, da so prijatelji farmarjev; eno farmarsko organizacijo imajo tudi že v svojih rokah, ozir. imajo kontrolo nad njo. Medtem, ko nabirajo denar pri kapitalistih pod pretvezo, da bodo zatrli delavske unije, se kažejo drugod kot zaščitniki delavstva in si utirajo pot v nekatere delavske unije, kjer potem ščuvajo delavca proti delavcu in delavca proti vladi. Nacionalisti so tudi že usta-povili dve veteranski organizaciji v svrho pridobivanja vrača-jočih se vojakov. Eno od njih je ustanovil bivši kaznjenec, ki je bil nečastno odpuščen iz armade. Njihova namera je, prepričati vojake, da so tujerodni priseljenci in delavstvo vzrok vaeh te/av. na katere utegnejo naleteti, ko bodo iskali svoje mesto v civilnem življenju. Posnemajoč po opičje diktatorje Nemčije in Italije, snujejo naši domači hujskači takozvani jim je bilo do teh dežel toliko kot za lanski sneg, ko so jih imeli v rokah nacisti in poklali v njih na milijone ljudi. Obenem z Reynoldsom se nahaja v tej novi nacionalistični stranki tudi Cierald L. K. Smith, eden najbolj zloglasnih' hujska-čev Amerike. Celo Reynolds sam si ne upa odkrito priznati, da je Smith njegov sokrivec. Reynoldsov agent je poveda Segalu, ki piše za Seripps-How-ardove časopise, da "mi nimamo ničesar opraviti z ljudmi kot sta Smith in Joe MeWilliams." Toda Segal je dognal, da delita Smith in Reynolds pisarniške prostore v Colorado Buildingu v Washingtonu, kjer imata oba svoj skupni glavni stan. Vse razvratne skupine in prvaki v Ameriki so zdaj v Rey-noldsovi nacionalistični stranki. Med njimi so nahaja Cari Mote, ki pravi, da je farmar, a je v resnici advokat in posestnik javnih naprav v Indiani. Mrs. Lyrl Clark van Hyning iz Chi-caga, ki je na čelu ene omenjenih "materinskih" organizacij; rev. Gerald Winrod iz Kansasa, ki se je nekoč podal v Nemčijo, pri čemur so mu bili plačani vsi stroški; ko se je vrnil je povedal, da je Hitler velik mož, a nacisti sijajni ljudje. Rev. Har-vey Springger iz Denvera, ki rad pravi, da je cowboyski duhoven. Čudna je ta mešanica, katero mesi skupaj nacionalistična stranka—nacionalisti jih sprejmejo kot dobrodošle v svoje vrste, ako so le pripravljeni sovražiti nekoga, ali pa vsaj sovražiti se med seboj. Obljubljajo pa kar ven svet—vseeno jim Je, ali bodo mogfi izpolniti, kar obljubljajo ali ne. trebna. Končajmo vojno proti Japonski in pošiljamo "naše fante naauj domov." Drugače povedano, Japonci naj imajo svobodne roke na azijskem kontinentu, Nas naj le napadejo ponovno, ako jim drago. 3. Močnega delavskega gibanja ne sme biti. Razbijmo unije in dajmo biznesu svobodne roke, da ravna po svoje s cenami in mezdami. 4. Nobenega prijateljstva z našimi zavezniki. Karkoli je neprijetnega na svetu, je treba pripisati Rusiji ali Angliji. 5. Ameriške skupnosti nI treba. Vsak Amerikanec naj obsoja pok. predsednika Roose-velta, da je "skoval vojno zaroto" in naj obdolžuje radi povojnih težav eno manjšinskih skupin—napadati je treba vse, iz-vzemši nacistov in fašistov, ki so začeli vojno. Reynolds je spisal knjižico navodil za svoje agente z naslovom: "How to Become a Political Leader in Your District." Sestavljaj celice po deset oseb, nasvetuje, in uvedi tajne sestanke v zasebnih stanovanjih članov. Le vodja vsake celice naj pozna podrobnosti o drugih celicah. Te vrste podtalna tajnost, v takozvani politični stranki Poročilo it. U ARIZONA—Lowell: D. T. Komnenich $28 00 Petar Qolnich 10.00 Mi«. Sirve Bableh ft 00 Daniel Radetich .. 2.00 4200 ARKANSAS—Pine Bluff: Sieve Chop. Mangle Bivklne 110.00 Munja Loebnur, Uiltovka ...... 35.00 Emily Kovac (Oak Grove, La.) ..... 200 Muiy K. Lochnar ft.00 5200 CALIFORNIA—San Francisco: Wur Relief Fund of Amerieunii of South- Slavic Descent ...... 3,000.00 Potuluma—Joe Pediaieh 10.01) CANADA—Winnipeg, Manitoba: prav gotovo ni v skladu z ameriško tradicijo demokracije. Reynoldsova organizacija ne kani napraviti nobene napake to pot. Mislijo, da jim bo uspelo nakopičiti toliko sovraštva med belimi in črnimi, med kristjani in Židi, med katoličani in protestanti, med tu rojenimi in priseljenci, med delavci in delodajalci, da bo prišlo do krvavih nemirov in do meščanske vojne, ter se jim bo v takih razmerah ponudila prilika, da se polaste vlade v tej dež Caroline Rutteraby ......., COLORADO—Trinidad! t Nabrano na priredbi 12. maju ...................... CUBA— Huvana: Nabral Hinko Raapor.... ILLINOIS—-Chicago: Ivan J. Hlad . ... ....... Slovensko • uineiUki narodni »vet ................. INDIANA) Mucedimiun Wur Relief Comniittee . #42Hft 1WO, nubrul Slanic v Bableh ................ MICHIGAN—Detroit: Wur Relief Fund of Američana of Houtb-Slavic Deacent ..... ................... Hisbluiul Park: Lodge 4275 t WO $ 42 00 Croatian Women 0.00 /.u K o ri«ki Klub... 122 (Ml Dalmatinski Klub 51 00 Primorski Klub. .1000 Lodgc 4300 IWO 25 00 5 00 125 00 400 00 10.00 2,384.80 1,502.10 53.00 1,113.70 Canton: Macedonian Wur Relief Committee .................. Smilja Jakaich nabrala.. John Kuterovac nahrai. Smilju Jukaioh nabrala . Smilja Jakiich nabrala PENNSYLVANIA—Haxleton: Serbian-Montenegrin Community .................. Pittdburgh: JPO SS At. 12 . VIRGINIA— ColonnaSi Shipyard, Inc. Norfolk: Jugonlav Seumen'a Club Chatham: World Outlook Dcp t. of Chuthum Hull . WASHINGTON —Scuttle: American Committee for Free Jugotduvia ....... Amerlcufi Committee for Free Jugoalavio WASHINGTON. D. C. Wu«hington, D. C.: KomlteJ (Mary Heigllcb -K River-dale. Md.) WISCONSIN -Milwaukee: Dimun Junkovtch . Cential Committee of Sou th-siu v lc A n lei'lcana of Milwaukee Razni mali o eil DELO DOBI NOČNI HIŠNIK "JANITOR" . pri MILWAUKEE R. R. 2423 SOUTHPORT AVE. MONTANA- Butte: Milun P. Vuckovlch .. NEW MEXICO Lit MoiU! T. N. Tillman ...... NEW YORK City: Danny Tuchnvan •. Jackie Mile« Yngohlav Seamcn a Club . (Mati prlhod "Alluring Waves" ..................... Churle* Grovic . ... ...... Sidney Tarai-how, M D... CitutelJi "tlluH Naroda".... Adeline Swoet nubrulu . Brooklyn: Brooklyn Slovenes Long Inland City: IJnKeit Intriun SocietleN OHIO Cleveland: ViJeiV umeri^kih llrvutu i Hrvutiru 1000 MOŠKIH IN 2ENSK potrebujemo za delo v PKKAKSKI induidriji v Chtrugu. Sedaj Je pravi čas, du «i prenkrbite povojno delo. V normalnih čumh ae dela v pekur-«ki induNtriJi 52 tednov v letu. Nuj. nižju Kaletna plača Je Hlc nu uro, Povišane plučo dobite, ko ae naučite, prvo poviAunJe je na 92c na uro, potem 07e na uro in potem $102 In gor do $1.12. Vai ualuftbenci dobe 2 ti dnu plačane počitnice in plačuno /ii 0 poMtuvnih pra/.nlkov. To je nujnu indnatrija. Vložite vufto proA-njo Ncdaj takoj na-* 20 N. Wacker Drive Room 1562 210t.00 50.00 100.00 5.00 20.00 47.80 10 Ou 1000 27.00 12.75 111 00 1,000 00 1.332 00 Razni mali oírlas! 30.70 081 30 84 ftO 21 00 40 00 2ft.13 HO. 00 O.ftO 100.00 50 00 2.0ftft 00 074.00 IftOOO 11.00 37.00 •reji lo v blagajno W H F. AS.S.D. $ 10,10080 'rejeto nkoyi American Committee for Jugoaluv Relief ... ........ 33.804.18 >d I. maju do 31, mu ju Kupuj $ 50.030.77 'tonna «kupne vsote is poru« tla At. 10 ............... 480,007.21 Vue «kupuj do 31. maja $530.027 00 ANN F. S TRAVEN, pomožna blaga j nica. Hotelske služkin je in čistilke STALNO DRLO DOBRE DELOVNE OKOI.lAClN« Tuli" ali "part tlme," kakor želite. <02 00 na meneč, Ogla«ite ae edgewater beach hotel v upoalovalnem uradu , 8887 Bherldan Road_ moskiiictstilci DOBI NOČNO STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača- -pridite Ae dane«! Oglaaite ae Edgewater Beach Hotel , Employment Office 5357 Sheiidan Hoad u »¡i- STROJEPISKA "PUBLICITY" Prijazno zabavno delo v "LOOP URADU" Kličite Mra. Powers Phone Andov<*r 1750 "WEAVERS WEAVER LEARNERS" POVOJNA BODOČNOST Slulu» nl wbi, rU)HKHCK HART 2341 Eaal 71 at St. iSciMftKNf A, BMF./ I/.K' ' '• '1 OPERATOR K E na HI NO KM «ivalne itioje. 5% dni v tednu Caa in pol /m n«d 40 urno drlo. Stalrio delo in dolira ota^a 302 So Mwiket^Htj- W< l«U i 4410 POISESUJEMO DELAVCE MACHINE SHOP HELP htalno dklo NAJVlftJA PLACA C AH IN POL ZA NADURNO l)t.lX> PrlJavtU* ae deto na: MI4 north malsted st. STALNA SLUŽBA Mi Imamo ra/novrstiwi dela odprta /a MOŠKE 2ENSKE MLADENIČE — DEKLETA To ao vojna dela. kl Imalo tudi povojno bodočnost DOBRA PLAČA TAKOJ OD ZAČETKA Dnevno ali nočno delo ali pa delo v uradu Vpraiajle sr Mr. Rorrle CEC0 STEEL PRODUCTS CORP. 5701 West 261 h Street_ DEKLJrTTiTžENE POTREBUJEMO TAKOJ ZA DELO PUNCH PRESS OPERATORS IN SPOT WELDERS TO JK VOJNO NUJNO DEI/), IZVIIHTNA POVOJNA ^'ufc in |w»l /u nad 40 uino delo. D« U> ko><» m l»»no« ikjdoCnoht NAGEL CHASE MFG. CO. 2111 NORTH ASHLAND AVENUE "PUNCH PRESS OPERATORS" DNEVNO ALI NOČNO DELO NI sadrievanja ne odlaganja Prilika sa stalno povojno alulbo SUPERIOR ELECTRICAL INDUSTRIES 1259 South Campbell Ave. PHOSVETA ■■i il (Nadaljevan)*) Bliskoma mu je šinila v glavo nova miael. Na licu se mu je videlo, da je je zelo vesel. Kro# ustnic mu je zaigral smehljaj, tisti zlobni smehljaj, ki se zapazi tuintam krog ustnic zlobnega dečka, kadar zavija vrat mlademu, nedolžnemu ptičku, šc nekaterekrati je «topil po sobi gorindol in nato odiel v pisarno. Z izgovorom je šel do kontrolorja, da se je prepričal, če je v pisarni. Nato je hitel v tvor-nico, begal od skupine do skupine delavcev; povsod je dobil vzrok, da je oiteval in zmerjal. Brzo je predivjal tvornico in se zopet vrnil proti svojemu stanovanju. Na stopnicah do kontrolorjevih je obstal. Neka sila ga je hotela odpehnlti in vrniti. Pa je zmagal in iel v kontrolorjevo stanovanje. Otrok ni bilo doma. Luci je imela opravka v salonu. Ko je Seme vstopil, se je razburila. Udarilo jI je nekaj rdečice v obraz, obrvi so se ji nosriile in ustnice je stisnila. Prihajal je sicer prejšnje čase pogostoma tako. Ali tedaj se ga Luci ni ustrašila. Mirno nadaljevala za-početo delo, in ko se je Seme nagovoril in nastal ter slišal marsikuko pikro iz njenih ust, je zopet odšel. Luci se je vselej naigrala z njim in pri obedu pruvila možu, kako gu je spravila v zadrego. Toda današnji prihod je Luci vznemiril, da so ji prsti drhteli, ko je po kameniti mizici prestavljala razne sohice in vafce. Da bi mogla reči, zakaj se ga je bala! Toda ona ni vedela vzroka; le s finim ženskim instinktom je slutila nekaj groznega. Seme se je približal kontrolorki z drznim korakom in je dvignil desnico, da bi segel po njeni roki. Toda Luci je to namenoma prezrla in nadaljevala delo kakor sicer. "Smem nekoliko sesti?" . "Kdo vam brani?" Seme je «sedel in rahlo zakašljal. Luci je trdno vztrajala, da hoče biti z njim osorna. Zato je tako odgovorila in mu kazala hrbet pri delu. "Milostna ste jako slabe volje?" "Da, če vas to zanima!" Seme je čutil vso bridkost teh odgovorov in strast po maščevanju je čezdalje bolj kipela v njem. "Tudi vzrok bi me zanimal, vzrok vaše slabe volje!" "Svobodno vam, le zanimajte se zanj!" Seme je zopet zakašljal in potegnil iz žepa tobačnico za cigarete. Luci je to zapazila. Jezna se je obrnila proti njemu: "Bodite dostojni! Danes me posetijo dame; v salonu no morete kaditi!" "Pardon—milostna! Človok se tako živo spominja nekdanjih lepih dni, ko se je šc smelo tu kaditi, da se spozabi." Seme je vtaknil cigarete v žep. Zavladal je nekaj časa molk. Luci je vjela parkrat njegov pogled, ki je bil grozen kakor volčje žrelo. Polotil se je je šc večji strah in skoro bi zaklicala po hišni. "Da, da. srečni tisti, ki sedaj posedajo po teh mehkih blazinah in smejo pušiti. Seveda, mi smo pregnani iz raja!" "Gospod nadzornik, oprostite. Vi ste danes jako čudni, da ne rabim drugega Izraza!" "Čuden samo danes! Ni res! Jaz sem čuden norec že celo leto—zato pa moj ljubeznivi kolega- sosed tukajle ni kar nič čuden, kaj ne?" Seme je prožil naprej spodnjo ustnico in divje oči so se mu vrtele. Kontrolorka je hipoma h|K>znala, za kaj gre. Zbrala je vso moč, krčevito stisnila drobne bele prste in stopila predenj, topotnila s svilenim sandalcem po parketu in mu rekla: "Vi ste podla duša! Ven iz mojih sob! Ven!" S prstom mu je kazale vrata. Prst se je tresel. 'Takole je, hahaha, če se ustreli koga v Odise-jevo peto!" Kontrolorka ga je zaničevalno pogledala in mu hotela popraviti "v Ahilovo," pa se jI ni zdelo vredno. Ponovila je strogo povelje: "Ven —ven!" Tedaj se dvigne Seme in izzivajoč z rokama na prsih prekrižanima, stopi prav pred Luci. "Ven! Lepa je ta! Zakaj pa ne vržete zdravnika ven! Ker vam zdravi bolno srce, hehe!" "Ostudnež! Ven! Lažnik!" "Lažnik? Če je Luci mene poljubovala—tedaj njega tudi! Jaz vama skalim vgdo!" Seme se je obrnil in nekaj skozi nos hohnja-je odšel. Luci je obstala s povešenimi rokami in sklonjeno glavo ssedi sobe. Nekaj trenutkov se skoro ni zavedala, kaj se je zgodilo. Polagoma je dvignila glavo, roki sta se približali obrazu, oči so ji zasolzele in zgrudila se je na divan. Krčeviti plač, ki ga je dušila, da se ne bi čul, je stresal drhteče telo. Skozi prste so ji polzele solze in minulo je dokaj minyt, preden se je umirila. Vzravnala se je na divanu; po udih je čutila strašno utrujenost, glava je bila razpaljena. Počasi se je še enkrat zamislila v dogodek. Stavek za stavkom je ponavljala—a ko je prišla do grdega očitka, je vnovič zaihtela. "Moj Bog, ali nisem že dosti trpela? Ti veš, da je bil nepremišljen trenutek, ti veš, da ga nisem poljubila, da sem kriva samo, ker sem se igrala, ker se nisem odločno branila. Ti veš, da je moja duša neomadeževana.—Reši me tega strašnega človeka!" Gospa je vstala in s trudnim korakom šla proti spalnici. In vse je oživelo, kakor oni dan, po tistem trenutku—vse je oživelo po stenah in ji žugalo; vse se je dvigalo za tožnika pred možem, ki je tako čisto veroval v njeno zvestobo—in vendar so njene ustnice onečaščene z izdajalskim poljubom. In sedaj je šele začetek! Oni lopov gre k možu in jo zatoži—obdolži po krivem zaradi zdravnika! In dobri mož bo pla-kal—blaznel in umrl ... Vse podobe, vsi spominki, oprava—vse je kričalo. Edino Madonna di Campiglio, edino ona je stiskala Jezuščka k sebi in gledala nanjo vsa polna milosti in usmiljenja. V njo se je ozrla Luci in ustnice so se pričele premikati: Iddio Ti salvi . . . Po molitvi je bila Luci pomirjena. Trezno je premislila, kaj bi bilo ukreniti, da prepreči Še večje zlo, katerega bi bil Seme vsekakor zmožen. Najbolj ji je ugajala misel, da pošlje po soproga in mu odkrito vse razodene. Zato je Šla v kuhinjo in poslala deklo po kontrolorja. Ta je hitro prišel. Ob pogledu na Luci se je prestrašil. Kaj ti je, Luci? TI si jokala?" Njene siccr tako jasne oči so bile pordele od s61z in joka. "Sedi semkaj k meni!" Prijela ga je iskreno za roke in vedla k divanu. "Povem ti nekaj groznega, toda obljubi, da me boš ubogal!" "Govori, dušica!" Kontrolor je poljubil soprogo. Njegove ustnice so se tresle od razburjenosti; nervozno je čakal one grozne novice. (Dalje prihodnjič.) TRI NOVELE Mlgusl Cervantos Rinconete in Cortadillo (Nadaljevanje) Kavno taki Ml je pritekel ves zasopel neki mladič ter povedal, da se bliža hiti slgVtfltf (birič) tik postopače, toda brez spremstva. Ne vznemirjajte s! Je rekel M<»ni|xMiio. Ta algvacil je naš prijatelj m ne prthuju nikoli za nesrečo. Ostanite, kakor steze jaz opravim } njim! Ccpiav so bili v hi nekoliko raihuijml, so ulx»Ksli. Monipodio p« je odšel k vratom, kjer Ha je čakal algvacil, s katerim se je nekaj časa ra/govarjal. Potem se je M(>ni|xKiia vrnil in je vpraial; Komu »cm danes določil tri; San Salvador'* Meni, je odgovoril («atichuelo. Kako potem p« to, da je iz-Kirnla neka denarnica, ki je dišala po arnhrl in ki Je davi ravno tam dobila ptijemke, skupaj s petnajstimi zlatimi skudl. dvema dvojnima realtma in ne vem fr kolikimi črlrtaki? To je res. ds Je davi /manj Prevedel dr. Ivo Sorli kal tisti mošnjiček, je odgovoril Ganchuelo. Toda jaz ga nisem vzel in tudi ne vem, kdo ga je. Le nt kakih neumnosti z menoj! je povzel Monipodio. Denarnica se mora najti, ker jo zahteva algvacil, ki je naš prijatelj in nam napravi tisoč u-slug na leto! Fant se je vnovič zaklel, da ne ve ničesar o njej. Monipo-dija pa Je začela grabiti strašna jeza, in zdelo se Je, da mu živ ogenj šviga iz oči, ko je kričal: Naj nihčo niti v najmanjši reči ne krši zakonov našega reda. ker bo drugače plačal to z življenjem! Ven z mošnjo! In če jo kdo skriva, ker ne mara plačati davka, mu odštejem jaz, kar mu gre ter dodam ostanek iz lastnega žepa; zakaj algvacil na noben način ne sme jezen odtod? t Fant je vnovič prisegel in ae zaklel, da on mošnje ni vzel. niti je kdaj vidri W to p« je le še bolj razplamtelo M oni po-dijevo Jezo in vznemirilo tudi v«o družbo, ki je spoznala, da »e greši proti njenim štatutom in dobremu redu. Ko je videl Rinconete vso to jezo in razburjenje, se mu je sazdelo najbolje, če jih spet pomiri in ustreže svojemu pogla varju, ki je kar pokal srda. Posvetoval se je s svojim prijateljem Cortadillom ter sporazum no i njim potegnil iz žepa ccr kovni kov mošnjiček, rekoč: Ne razburjajte se. gospoda Tu je mošnjiček in v nJem vse do zadnjega vinarja, kakor je povedal algvacil. Ta moj tova riš Cortadillo ga je pohvati skupaj z robcem, ki mu ga je isti gospod še navrgel. Zdaj je tudi Cortadillo izvlekel svoj robec in ga pokazal Videč to Monipodio, Je dejal: Cortadillo Dobri,—zakaj ta naslov in pridevek naj vam o-stane odslej za vae večne čaae prid rži te si robec, jas pa si pri držujem. ds vam vašo uslužno«t še posebej poplačam! Zakaj kar se tiče denarnice. Jo mora mo izročiti algvacilu, ker Je last nekega cerkovnika, njegovega sorodnika Pravično je pač, da se izpolni pregovor, ki pravi "Ni preveč, če daš eno bedro nJemu, ki ti je dal celo kokoš; več namreč samiti v enem dnevu U blagi algvacil. nego mu mi moremo in običavamo dati v sto dneh' Enodušno to vsi pohvalili vi- težki čin naših novincev, kakor tudi odločitev in mnenje svojega poglavarja, kateri je hitel, da vrne algvacilu zahtevani mošnjiček. Cortadillu pa je bil zdaj tudi pri drugih zagotov-jen pridevek "Dobrega," kakor da je bil Don Alfonzo Perez de Guzman Dobri, ki je vrgel z obzidja mesta Tarife svoj nož, da so ž njim zabodli njegovega astnega sina. (Ko je leta 1294. oblegal uporni infant Don Juan de Castilla trdnjavo Tarifo, v kateri je bil poveljnik njegovemu bratu Sanchu IV. zvesti Čuzman, ter je infant zvedel, da je Guzman skril svojega sinčka v sosedni vasi, je dečka ujel, ga pribijal pod obzidje ter zapretil očetu, da ga takoj zahode, če mu ne odpre trdnjave. Guzman je odgovoril s tem, da je odpel svoje bodalo ter ga vrgel pred oblegovalca, ki je bil res toliko krut, da je otroka na mestu zaklal.) Ko se je Monipodio povrnil, sta prišli ž njim tudi dve deklini. Obe sta imeli našminkana obraza, čez in čez nabarvane ustnice ter z neko svinčeno barvo prepleskane prsi, ogrnjeni pa sta bili v kratke suknene plašče ter polni drznosti in nesramnosti. Rinconete in Cortadillo sta takoj razumela, da sta dve tak-Šni, in se nista motila. Nemudoma sta stopili z odprtimi rokami ena k Chiquiz-naquu, drüga k Maniferru—zakaj tako sta se klicala ona dva grda vsa, Man if erro pa še posebej zato tako, ker je nosil eno roko iz železa, namesto tiste, ki mu jo je bil vsled take razsodbe odbil rabelj. Tudi onadva sta objela dekleti z največjo vzhi Čenostjo ter ju vprašala, ali i-mata kaj, da si zmočita svoje dovodne žlebove. Kako da ne, moj ptiček! je rekla ona, ki se je klicala Gananciosa. Takoj bo tu tvoj verni sluga Silvatillo s košem vsega, kar je Bog dal. (Dalje prihodnjič) MLADENIČI IN DEKLETA 10 tet ali več stari za delo v "STOCK ROOM" savijati in vezati. 8talno delo, dobra plača. CHICAGO TOBACCO CO. 419 S. Halsted St. Rasni mali oglati POTREBUJEMO Operatorje na šivalni stroj z «no ali dvema lfhrtia. IzkUŠ** U molkih srajcah. Dobra plača. Plalamo po čitnlce in prainikS. Vprašajte v: Room 306—8LW. Van Buren St. ženske : LVfOK|< -:>' Uf tt(b*l V M. Nad 18 let stare za delo na Punch Presses. Dnevno od 7:30 do 4:00 pop. , Soboto <4o 12. Čas in pol za nad 40 urno delo. Dobra prilika za začetnike, prilika za bo dočnost pri zaslužku od kosa Stalno povojno delo. Udobno stanje. Prosta zavarovalnina in delitev dobička. CHICAGO METALIC MFG. CO. 3711 SO. ASHLAND AVE. POTREBUJEMO OPERATORJE na šivalne stroje Eno ali dvema iglama. Dobra plača, stalno delo. JACK DAVIŠ SHIRT CO. 207 So. Wabash—6 floor MOŠKI— Odsluženi vojaki Mi potrebujemo "PUNCH PRESS OPERATORS SPOT WELDERS ACETYLENE WELDERS HOLLOW METAL DOOR MECHANICS" in iplolne tovarniške delavce. 59 ur dela na t«4ten.—Najvišja plača 2850 W. Lake St. Phon« Nev. 5000 EX-SERVICE MEN Mi lahko uposlimo odslužene vojake v naši "Plate Making and Press Department." Izvrstna prilika pri nas. Vprašajte za Mr. Benton MEYERCORD CO. 5331 WEST LAKE STREET Prve vknjtlbe na poaojtta sa prenov IJenJe in refinanciranj«, dobit« po zmerni obrestni meri pri; KORUNA SAVING ft LOA« ASSOCIATION Uit W. CenM» «M. Chicago. I1L Rockwell 0531 Razni mali oglasi Rasni mali oglasi POTREBUJEMO KUHARICO STALNO DELO . DOBRA PLAČA MUNDELEIN COLLEGE 6363 SHERIDAN ROAD AMB 9011 POTREBUJEMO SHEET METAL MEN in POMOČNIKE UNIJSKE DELAVCE Stalno delo—najvišja plača PULLMAN SHEET METAL WORKS 11445 COTTAGE GROVE AVE. MOŠKI-MOŠKI STALNO DELO NIČ ODLAGANJA Družba izdeluje nove tekstilne vreče. NUJNA INDUSTRIJA Se ne zahteva izkušenosti. DOBRA ZAČETNA PLAČA Povišanje plače po zmožnosti, prosto zdravstveno zavarovanje. PLAČANE POČITNICE Central Bag & Burlap Co. 4513 SO. WESTERN AVENUE Potrebujemo takoj NAVADNE SPLOŠNE DELAVCE i za delo 48 do 53 ur na teden. ' ČAS IN POL ZA NAD 40 UR DELA DOBRA PLAČA STALNO DELO APPLET0N ELECTRICCO. 1701 W. Wellington MOŠKI—ODSLUŽENI VOJAKI, pri nas lahko dobite takoj d«lo za "box springs makers." Izkušeni ali brez izkušnje. Dobra plača—veliko dela. Dobra bodočnost.—Sup. 5270. Rami mali oglasi Ženske potrebujemo "MACHINE OPERATORS" STALNO POVOJNO DELO Star Metal Cap Co. 5840 So. Honore POTREBUJEMO ZA Die Casting MACHINE OPERATORS DOBRA PLAČA.—NO ALUMINUM Semiautomatic Hydraulic stroji RUSSAKOV DIE CASTING CO. 700 East 41st St. DRE 4141 ŽENE in DEKLETA brez skušnje za namizno delo v svetli prijazni tovarni na zapadni strani Vprašajte Mr. Green 1560 S. INDIANA AVE. ali pa kličite Wabaah 1600 5. Buchsbaum & Co. POTREBUJEMO TAKOJ Izkušene operatorje na z eno iglo šivalne stroje. Dobri plača. Čas in pol za nad 40 urno delo. Gotova povojna bodočnost TINY TOG CO. 307 W. VAN BUREN ST. Tool & Die Makers ft • - » IZKUŠENOST SAHTEVAMO Du Val Kostur Mfg. Co. 2009-11 CLYBOURNE AVE. i» T«Lt Lin. 1300—3137 • Clerks • Bookkeepers , • Clearing house clerk • Adding machine operators Izvrstno delovno stanje. Prijazno sodelovanje pri dobri instituciji. COSMOPOLITAN STATE BANK 801 N. Clark St. MEYER-REIN it CO. 21« W. Institute Pl.ce (fefl st * KUHARJI $60.00 do $90.00. Pomočniki za pojedine in partije $30.00—$40.00. Stanovanje in hrana. Kličite CRYSTAL LAKE 125 POTREBUJEMO ŽENE in DEKLETA za delo pil klobasah "SAUSAGE KITCHEN" Stalna služba GOLDEN OAK • PACKING CO. ■ 1235 George St. Kuharice • Kuharice • Tu imate priliko, katero st« dolgo iskali, da se pridružite prvovrstni zračni liniji. Si jamčite stalno povojno delo z dobro bodočnostjo, na polju avijatlke. Mi preskrbimo uniform obleko. Vpraftajt« i« danes. Trapscontinental and Western Air, Inc. 39 S. La Salle. Room 716 m/A00 comptometer operators H, A J Ja w w 1 J • ' MILWAUKEE RAILROAD AVE. 2423 Apply loom 6 diamond t motor car co. L SELIM SE V CALIFORNIJO in potrebujem dober avhMhobil Zmoien napraviti voiH)o. Plačam v gotovini. Phoni» EDGewater 4.1AS DELO DOBE hišnice "janitresses" ŽENSKE ŽA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA D«lovn« ur« od MO popoldm« ie IS. ure rretar. Vojuo nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnice v JedUalei VPRAŠAJTE prit illinois bell telephone company "EMPLOYMENT OTTICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street potrebuje takoj MOŠKE DELAVCE za nujno industrijsko delo "MECHANICS • ASSEMBLERS PAINT SPRAYERS - CRATERS PACKERS • LABORERS SPLOŠNE TOVARNIŠKE DELAVCE DRILL PRESS OPERATORS STOCK HANDLERS • DRIVERS" Stalno delo in izvrstna dobra plača takoj od začetka ' " V Izvrstno delovno stanje Direktna vozna zveza direktno do vrat Pridite pripravljeni za delo diamond t motor car co. 4517 We»t 26th Street