Posamezne Številke« Navadne Din 1*—s ob nedeljah Din 1*50.
»TABOR- izhaja -vsak dan, ruvea
nedelje ia praznikov, ob 1$. ari a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 12'50, za ino* semstvo D 20*50, dostavljen na dom J> 14*-% na izkaznice D 12*5^ inserati po dogovora.
Naroča se pri opravi »TABOP MARIBOR, Jurčičeva ulica 2
Je
Leto: IV.
W,
■
■M|®i^Marlborf torek 12. junija 1923
Posamezne številke j Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO m o.Uj. v Muri-boru, Jurčičeva uL št. 4, L nad« stropje. Telefon interurb. st. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi olici it 4* pritličje, desno. Tele* fon it 2 L «*•» SHS poštnočckovnl račun štev. 11.787.
Na naročila brca denarja ae m ezira. — Rokopisi fa ae^vtačajo.
Številka: 130
1
Državni prevrat na Bolgarskem. 1|
Ittacedonški komite v zvezi z ligo caširiikov vrgel "vlado Stamboli j skesa. — Kralj
Podpisal ukaz o imenovanju nove revolu cijonariie vlade s profesorjem Cankovom
ha čelu. — Bivši ministri aretirani. — Stambolijskij zbežal iz Sofije. — Y Sofiji
*in’ drugod mir. — Ljudstvo pozdravlja novo vlado.—> Stambolijski pripravlja
Protirevolucijo? — Diplomatski zastopniki priznali novo vlado. *-» Naša vlada
^odredila varnostne mere ob meji >— v notranje razmere Bolgarijo se bo 60
. ,	ytikala.
Sofij a, 10. jun. Položaj je trajno pravde: Todor Mi lov; iniflisfer trgovine: dober. V Sofiji se je vršila sinoči mani- Cvetko Popoševski; minister za promet;
’ estacija ogromne množice naroda pred Simon Tanasov; minister za zgradbe: Poslaništvi velesil, (katerim1 so bile prirc- Janko Stojančev; minister vojne: polbov-,3ene ovacije simpatij. Iz notranjosti de- nik Vulkov; minister za zunanje zadeve:
, m Pribajajo razveseljiva poročila. Ne- Kristo Kalov. .. l aj krajevnih poskusov, da bi se motil L * 'bilo takoj udušenih. Prebivalstvo .Prostovoljno podpira oblasti. Novo ime-.^ovani upravni uradniki so nastopili rT03a mesta. Min', preds. je obiskal di*
L ®ma'l3ke zastopnike. Ti so izrekli svoje j^uovoljstvo, da se je prevrat izvršil *n so ponudili novi vladi Svojo mo-»0 podporo..
Spre'° i ^ *• *0, 3u'n< Kralj’ - je- .popold na i 3ol člajie novega kabineta.
jun. Nocoj ponoči :so v fcfcvuj b?fearsiki častniki in makedon-lurad« -Cl izvr®ilji državni prevrat, zasedli isestavi]'1' /lasnice, aretirali ministre ter Sfesorie ft0vo revolucijsko vlado s pror
?odpiSaiukTk°VOml na 6^U'- KraI? ?6
. u*sz o imenovanju nove vlaae
Beograd, 10. jun. Zasebna poročila g srbsko-bolgarske rucje pravijo: Na čelu zarote je stal general Lazarov, kateremu 60 se stavile na razpolago macedoriske organizacije. Ker se je vstaja Macedoncov ponesrečila, je stopil maoedouski komite v zvezo z ligo rezervnih častnikov, da se z počnim napadom na Sofijo polasti oblasti. Kabinet Stamibolijskega, ki je izve del o pripravah na veliko zaroto, je ukrenil varnostne odredbe. Stambolijski sam je iz razlogov osebne varnosti prebival zvečine izven' Sofije..Samo za par ur dnevno je šel V Sofijo, da je odpravil toujne vladne posle. Vkljub vse-m! odredbami pase je prevrat izvršil. V Sofiji je proglašeno izjemno stanje. Mesto je za-sedno od čet in macedonskih četašev, V.
'rovrat ne K;i •	-	1.1 • ‘ 1	■	sedno od cet
ft se, da iATT~en	P5d,t}a1lrfV1- mestu vlada mir, vendar se boji prebl
fteSa n1 r •	ca4,a,?^°	: valstvo, da pride do krvavih maščevalni!
»^i^.^voluciji seje .pridružila	,komitašev	proti	pristašem	Stam-
Je 'bij zo dolgo casa skrbno -	,	,	,	.. , .	...	»i ,
n r> , ...	.	valstvo,	da	pride	do	krvavih	maščevalnih
n. Revoluciji se je pridružila	..........
|a meščanska, opozicija. Vojaštvo je v
Jkahmove vlade. Stambolijski je glasom.
»vejsih poročil slutil, kaj se pripravlja,. .	*	.	•	.
n’se. je obrnil že pred dnevi na našo vla- P°8teacev. Železniški promet z lnozein-Jp za pomoč. Sami je odšel iz Sofije in' stvom!* ** 3° bil ob prevratu ustavljen’, Suje se,<da pripravlja toočon protinapad ’l>ili T! minuli nooii ObnovljenV Epspresni U da že'korakajo močn^ oddelki.oborožili1 kmetov, proti Sofiji.
p^SB e os r a d, 9. jun. Tekom večera so prišla inova poročila. Miri. svet) se je seli1 k seji, ki je trajala poz.no v noč. Via* ■teesa Mo bo-vandsavala v notranje zadeve 8 Ig arije, zavarovati pa’ hoče mejo. Šef Bfleralnega štaba je dobil potrebna navodila. Kralj je obveščen o dogodkih z Sisrirano brzojavko, in1 pričakujejo,, jda se vriie predčasno ja Beograd.
vlak iz Carigrada, ki bi moral včeraj priti v Beograd, je dospel danes. Kakor pripovedujejo potniki, je bil prevrat izvršen! v noči popolnoma na tihem. Samo prefekt Sofije je bil ustreljen, k9r se je branil se pridružiti revoluciji. Bo doslej še nepotrjenih vesteh je Stambolijski izdal-na člane zmljoradniške stranke oklic, naj se pripravijo pa boj zoper revoiucijo-narje.	...
Sofija, 10. junija. Velik' ugled, ki ga
Naknadni krediti v Narodni skupščini.
. - Ninčld o dogodkih na Bolgarskem.
Beograd, 11. junija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila otvorjena ob 9. uri dopoldne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, ki je bil brez ugovora Sprejet, ter po rešitvi nekaterih prošenj in' pritožb, ki so se odkazale pristojnemu odseku, podal Boža Maksimovič poročilo finančnega odbora glede odobritve naknadnih izrednih kreditov. K besedi so se oglasili govorniki posameznih skupin, ki So podali svoje izjave. Zunanji minister dr. Ninčič je na zahtevo načelnikov klubov podal poročilo o zunanje-političnem položaju, ki je nastal vsleJ preobrata na Bolgarskem. V splošnem’ je izjavil, da je težko podati re&iii č„v> sliko, ker so poročila iz Bolgarije napipoina iiB večinoma -strogo cenzurirana. Nato je govoril preobratu ter o *<iiovi bolgarski vladi. Povdarjal je, da jo preobrat izvedel častniški zbor. Novi''inhrslrski predsednik je obiskal našega poslanik« v. Sofiji, ter mu zagotovil, da želi nova vlada živeti našo državo v, dobrih iri prijateljskih od-nošajih. Naša vlada zahteva, da Bolgarija spoštuje neuillsko mirovno pogodbo ter da izvede sklepe Miške konference. — Treba pa je počakati, da dospejo avtentične vesti o poteku revolucijo iri o po loža ju na Bolgarskem’. Skoraj gotovo pa je, da bo ivl Bolgariji izbruhnila meščanska vojna;.
Nato je'prešla 'narodna Skupščina na ■dnevni red. Finančni minister dr. Stoja-dvnovič je utemeljeval potrebo naknadnih kreditov, sklicujoč ss nai srbskega fi nančnega ministra Laza Baču, kattremu se jo na enak način posrečilo vžpdštaviti leta 1913-14 ravnotežje v državnem preračunu ter doseči, celo znaten šuficit. — Naglašal je, da se je ugloi iii kredit paše države v: zadnjem času vi inozemstvu znatno dvignil.-Radikalci So govoru finančnega ministra viharne# pritrjevali. Finančnemu ministru je v imenu jugoslovanskega kluba odgovarjal poslanec Pušenjak, ki’ je podal mnenje kluba. Seja je bila nato ob 12.15 uri zaključena. Prihodnja seja se vrši jutri ob pol 9. uri dopoldne. Kot prvi govornik je jutri prijavljen1-bivši finančni minister dr. Koala Kumanudi. ,,. ,	-
vprašanje.
pBeograd, 9. jun'. Nova bolgarska uživajo člani nove vlade v javnem mne-fevolucijonarna [vlada jo sestavljena 31 ju, krepi zaupanje dežele do nove vlade, pledeče: min. predsednik in minister pro- Voditelji komunistov so danes zjutraj Profesor 'Aleksander Cankov; mit izjavili ministru za notranje zadevo, da JLs^r Poljedelstva: Jančki Volov; mini- bo njihova stranka ostala lojalno. Uve-za notranje zadeve: Peter Rusov; mi* dene niso niikake izredne mere, tudi »e financ; Iso-n Todorov; minister “cenzura, . k«V.*S
t ProklamacSja nove bolgarske vlade.
11. 'jun. (Izv1.) Vi posebnih’ katastrofo. Zveza naroda je našla izraza iwa, 3e izšla sledeča proklamacija no- v odlični volji vsega javnega mnenja in L j^de na marod: Tako dolgo pričako- je prisilila vlado Stambolijskega, izročiti ani padec nasilne vlade Aleksandra vlado iz rok. Nova vlada, ki prevzema .^mbolijskega jo končno postal dejstvo, nase težko odgovornost, smatra za svojo vla*’ k0 je z nasiljem povspela do dolžnost, pozvati vse Bolgare k miru in k* ji je bila palica sredstvo za redu. Dolžnost nove vlade je zagotoviti ‘Pmitično vzgojo, ki je skozi leta brezob- mir in zadovoljnost državljanov, ustaviti ®irno z Mogami teptala pravice in svobo- njih preganjanje in dvigniti ugled obla-r? b’aroda, ki je namesto da bi uaiod isti. Vlada je odločena mir in zadovolj-®druževala, sejala sovraštvo, nismo smeli stvo za vsako ceno vzdržati. Vojakom j^ee ^rPcti. Skupina pokvarjenih elemen’- žendarmerije in1 policijski milici ju dari C 0Yl^z ld|est in' dežole se je z volilnimi na- ukaz, onemogočiti vsak poskus motenja »kilji, katerimi ni primere v politični zgo- redu v državi brez usmiljenja v kali in 1 ovini Bolgarske, dvakrat polastila moči kaznovati vsak upor proti’ oblastnim' or-t M Je* kompromitirala Bolgarsko pa zunaj ganom. Vlada računa s tem, da je čuvati H® znotraj, Vlada Stamibolijskega jo splošni mir .v Evropi in čuvati čast vc-p^ipustila, da Bo ise nekateri okraji Bol- lesil ter sosedovi Bolgarije. Izjavlja da-Spremenili’ vi prah in pe- lje, da bo mirovno pogodbo lojalno iz-_*’* Politika razdiranje eko- vedla in Be bo uprla vsaki-vojaški pusto-omišikega! življenja, »velika beda, ki je lovščini. Vlada je izšla iz naroda id li-nt^ ^ gospodarske in ekonPunškc po* predstavlja koalicijo dela in1 družabnega , ke državnikov! z bolnimi nagoni, je napredka. Zahteva podpojro vseh Bolgd is^fireliko gospodarske rov. Živela BolgarijaKi n ...
Priprave za mariborsko indu-strljsko-obrtno razstavo.
Sestanek celjski industrijajccv in obrt-y	nikov.
C e 1 j c, 10. jun'. Včera j 'se je vršil tudi v Celju impozanten informativni in propagandni sestanek industrijalcev in' °-brtnikov za mariborsko razstavo. Iz Maribora so bili navzoči gg. Križnič, VTahtar in Kenda, Predsednik razstavnega odbora g. Križnič jo orisal potrebo industrijskih in’ obrtnik razstav V Celju in Mariboru, ki bi se naj vršilo menjovaje se. G. Rebek je predlagal izvolitev pododbora za Celje. Gg. komisar založnik, dr. Ogrizek in župan Vabič iz Žalca so slikali istotako potrebo razstav v interesu go spodarskega razvoja države. Izvolili sc jo za Celje pododbor iz gg. Jaroslava Plzaka kot predsednika, Rebeka, VabiČa, dr. Ogrizka, Vehovarja in Pcrtoia. Obširneje poročilo šo prinesemo.
BORZA.
Cu r i li, 11. junija, (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 35,25, Beograd 6.30, London 23.67, Berlin’ 0.079, Praga 16.58, Milan 25.75, Newyork 557.25, Dunaj 0.007825, žig. krone 0.007825, Budimpešta -9.95, Varšava 0.09, Sofija 6.20.
Zagreb, 1L junija. Pariz 582.50— 5.875, Švicn 16.35—16.475, Iiondon 4.22—4.25, Berlin 0J075—0,1155, Dunaj 0.1275-0.1285, Praga 2,732—2.75, Milani 4.23—4.25, New york 90—92, Budimpešta 1,15—1.30,
4	   ■	'	'............. i
(Govor dr. V, Kukovca na shodu demo* kratskih organizacij »v, Ptuju 7. jun. 1923.)
Demokratske organizacijo so dolžne j ob priliki takozvanih ptujskih dogodkov! nemško^ vprašanje obravnavati temelji-to. Meni jc prod tekom dni poveril demo-f krat. klub narodne skupščine, da z od-i sokom, ki ga je klub določil, to vpraša-i nje proučim in uspeh dela odseka pred* ložim klubu v razpravo. Pečali smo so z vprašanjem, pa nismo prišli do konca. Moram priznati, da sem imel nazore rt tem, kaj naj klubu predložimo. Če ni-som silil k temu, da se stališče zavza-j me, bil je vzrok, ker ni bilo mogoče! zavzeti' enakomernega stališča glede nemških narodnih manjšin v Vojvodini in v, Slavoniji in nemških drobcev, vi Sloveniji. Znali smo prilično, kaj more-mo dati Nemcem v Vojvodini brez ned varnosti za našo narodno'stvar, a yiJ delpsino, da se to ne more jednako're-( šiti glede Nemcev - .v Mariboru/ EtujuJ Celju.
Ob priliki razprav ■ o-ptujskih’ dogod-* kih 19- ruaja sem opazil tudi na slovenj ski strani, da je naša javnost, hoteča bitl prav temeljita, stvar često iz krive pod* lage načela. Hotelo se ,ie na pr. priti stvari na dno iz stališča nemških ptujskih _ izgredov proti Slovencem letal 1908 in stališča enakopravnosti ali celoj revanže. Revanža ni'politika, član 19;rt jednakopravnosti’ jezikov.de pa prenehal s propadom Avstrije. Ne rabimo niti revanže niti člana 19. Brez ozira na) krivice iz leta 1908, ki se seveda težko* pozabijo, imamo nasproti drugorodnimi sodržavljanom baš kot narodnim manii šinam obveznosti - kot državna stranka,] kjer revanža. nima mesta. Na dragi stra-j ni pa verno, da Jugoslavija ne sme bitij bojišče za borbo Nemcev s Slovenci za, dosego enakopravnosti.’ Popolne enako-' pravnost! za Nemce ne more bULj Ta velja za gospodarsko in kulturno; u-j dejstvovanje. glede nacijonalnih asolra-* cij je pa Jugoslavija Jugoslovanom Prti jeziku nekaj druzega nego manjinamj Senžermenski mir. ki je za Jugoslavijo-! postal zakon z objavo.jr »Službenih No-I vinah« 19. junija 1920, za nas ni .vizor^ vendar je za danes mednarodno in'tudi.,vi! sporazumu z'Nemci določena podlaga! tudi. za pravice Nemcev v naši’ državit Kar so ptujski Nemci učinili 19. maja. je storjeno proti duhu _ senžermenskega' mira, proti duhu v ti-državi veljavnega; zakona. Ta dogovor v oddelku o narodnih manjinah nalaga Jugoslaviji trdo obveznosti in si zveza narod™* lasti tam celo pravico, ki niso pravi v skladu s čuvanjem polne državne suverenosti* Če nemškim manjinam to ni dovolj, 'izvajamo lahko pravice -polne suverenostrj ker snio od leta do leta bolj vt položaju! to storiti. .Dokler pa stojimo na podlagi manjšinskih pravic v smislu senžerineu-skega operata 10. sept. 1919, je nedoJ pustno, da poslanec Schauer V Rogatcu! sprejme deputacije slovenskih kmetov iol jim obljublja staroavstrijske čase in nemške šole. To edino dejstvo nas moraj združiti v odporu z geslomc Do seprkal in ne dalio. Zanesljive informacije o pro*] slavi v Ptuju so dognale še mnogo več J Pa saj poznamo stališče nemškega vod-stva. ki si lasti pravico odtujevanja zl zavijanjem gesla o narodni samoodločbi:!
Tu je jedro konflikta. To jc skoro, jednako, kakor če je neki okrajni glavar! pred vojno na podlagi člana 19 zantevaM da morajo občine »rirejemati nemške; dopise, ker je nemščina enakopravna s slovenščino. Če sc Nemcem posreči slo« venskega otroka dobiti v nemško šoloj moramo to trpeti na podlagi svobode samoodločbe! Ko smo razpravljali lanskrt leto o stališču nasproti manjinam, je baš1 naš minister prosvete izjavil, da si va-i ruje v polni meri pravico biti merodajen! v tem oziru, kaj se lahko koncedira na-! rodnim manjinam. Zakona o šolstvu nas podlagi nove nacijonalne države šef sploh nimamo. Dobri zakoni čakajo povsod desetletja, da se uveljavijo in sf zato moramo dotlej drugače pomagati/! kakor pač odgovarja novemu položaju* Ta položaj bi radi naši Nemcf nasilno* dejanski povrnili na stanje pred teomo,
II11"
'da- so M
 "vra: b o k«.
'MaribofJ 12. junija 1923«.
ti
WJ Čemur bodo kmalu Lvideh.
(kamen.ygriznili.	..	f .	.
Če so se našli nacijonalni idejalistr, m so pokazali, da _ hočejo preveliko lij fberainosit vlade korigirati, jim mora naš marod biti hvaležen. Vse drugo so nepredvidene slučajnosti. Pred tremi leti isem tudi jaz na shodu ,v Savskem mostu M' Bosni dobil od brata radikalca ,v glavo 'kamen, ki ni bil manj trd nego oni. ki saje dobil Schauer. Niti najmanj sc za-ito nisem razburjal. Naša pokrajinska u-■prava je pa padla iz vloge in je odredila iv) Ptuju in Mariboru zaporne_ kazni zo-gjer našo omladino na podlagi cesarske maredbe iz vojne dobe, po kateri ni treba dognati, da je obtoženec kaj storil ali kaj budega hotel, ampak zadostuje, da je bil na ulici. V vojni so streljali ljudi zaradi ukradenega jabolka, kje hi smeli .to sto-j-rSti danes? Kako more bit? policijski či-novnik dolžen diktirati kazni zaradi manifestacije nacijonalne misli v Jugoslaviji na podlagi naredbe avstrijskega cesarja? Iz te moke ne more biti kruha. Če je vlada slepa, ne sme moKati. zavedita' javnost/ ki bode vlado obsodila.
:	'Demokratska stranka je v nnrodnih
tviprašandili bila zmiraj jaka ter je druge točke programa vsled tega morebiti celo premalo skrbno gorila, vsled česar jo-je trenutno izpodrinil val^ podle demagogije in reakcije. Pa baš jakost na polju nacijonalne ideje bode demokracijo zopet dvignila. Zato mora biti stališče demokratov: jačje nego katerekoli stranke tudi ob priliki, ko nas v nacionalnem zinačaju države na njeni severni meji o-grožajo oni, ki so hoteli izbojevati z iz-■rabljanjcm Slovencev uničevalno vojno proti Srbiji. Klerikalno stališče je bilo ■bedno takrat in je bedno tudi danes. Klerikalec in Nemec nastopata složno zoper nacijonaliste. To morata oba plačati. Za 'nas je jasno, da Nemec lahko mirno1 tu gospodarstvu jn kulturi, da oa. mora v 'Avstrijo, če hoče ustvarjati ireden-ito, če hoče nemško državnost. Na tem 'polju nas ščiti zakon in mednarodni: sporazum, pa tudi sad svetovne volne, ki 'nam je prinp^ vsaj nacionalno državo, 'četudi proti odkupnini, ki je plačana v itortvi in trpljenju najboljših.
pustila odprto Vprašanje tmožnosti’ revi-l ziji ustave. Pašičevo izjave v debati pa so prepad med centralisti, radikalci in Eadič ** Koroščevimi federalisti lo Se razširile, pokazale, da jo besoda o sporazumu na obeh straneh le fraza, ki naj | služi občim stranem le kot plašč za trenutno izrabo politične moči.
Politične vesti.
' “ '* Kaj se godi v Dalmaciji? Pod tem
'naslovom prinaša beograjski »Prepo-trod« iz Splita sledeče vrlo zanimivo poročilo: '»'Po vaseh dalmatinskega zagor Pja hodijo te dni Radičevi agenti, ki javno hujskajo neuke kmetske mase proti kra liti, .vojski in Srbom. Poleg tega pa na-ibirajo ti agenti, kakor smo v zadnjem ičasu doznali. tudi prostovoljce za Radi-l-žeivo..»republikansko vojsko«, ki da bo v [jesen! mobilizirala in stopila v akcijo. 'Vsakdo, ki se vpiše, dobi takoj na roko i’25 D za prvo pomoč. Med kmeti se širijo fcresti, da je Radič vrgel srbskega kralja s^prestola ter postavil sebe za hrvatske-ga kralja, svojo ženo pa za republiko. Sedaij da se Radič pogaja s Pašičem sa-tmo še radi tega, ali bodo srbski vojaki na miren način zapustili njegovo »republiko«, če sepa tone!bo zgodilo, potom jih bo šiloma pregnal s svojo republikansko tirolsko. Poleg tega pa pripravljajo ti a-genti do skrajnosti ponorele kmečke mase tudi na volitve, katere da sc bodo .vrtite jeseni in katere bo odredil gospoc Radič sam. Ljudstvo seveda veruje Vsemu temu in posledice so, da ne poši-Ija svojih sinov k vojakom, da noče 'plačevati davkov« itd. —. »Kam vodi Mse to?« vprašuje omenjeni list. »So li to plodovi »sporazuma«? Ali ni to višek zločinstva in državne in narodne vele-aždaae!« Radikali se za vse to ne zmenijo, oni puste rušiteljem naše države in nathujšim veleizdajalcem mirno nadalje-ivati svoje zločinsko delo. niti v policijski zapor jih ne vtaknejo — zato pa preganjajo tembolj one, ki so zvesti narodu, idržavi in kralju.
Iz časopisja.
Dnevna kronika.
— Cerkvene razmero v Prekmurja postajajo v narodnih krogih predmet ostre kritiko. Od 92.000 prebivalcev; Prekmurja je 66.000 katoličanov, ki imajo 27 katoliških duhovnikov, med terni sa:no štiri zavedne Slovence. Vsi drugi So več ali manj zagrizeni madžaroui ali Madžari, ki jih importira sobotiški škof M; kes, mani za grizeni Madžar, pod katerega škofijo še vedno spadajo prekmurski katoliški Slovenci. Skrajni čas je, da so z energična potezo napravi temu konec in se Prek inurje tudi v cerkvenemu oziru loči cd Madžarske.
— Na Slovence v Avstriji je napravil cksipoze zun. ministra dr. Ninoiča, zlasti v kolikor «e tiče razmer koroških Slovencev, zelo ugoden uti s. Koroški Slovenci uipajo, da ibo avstrijska vlada končno prisiljena k izpolnovanju dolžnosti.
— Pričetek akcije proti Radiču? Vlada jo po dolgem slepomišenju končno prepovedala toobešenje in nošnjo republikanskih zastav. Prestopki se kaznu-jejo z zaporom do 14 dni. Zagrebški okr. glavar dr. ,Wittler, ki je prisostvoval nedavno blagoslavljanje Radičeve republikansko zastave ter dopuščal protidržavne govora, je bil suspendiran.
— Književrfa tombola Jugosiovcnske Matice. Peta številka, katera omogoča dobitek kvaterno, t. j. štiri številko v eni vodoravni črti je 26. Dosedaj so bilo vlečeno sledeče številke v zaporednem! redu: 25, 64, 58, 13 in! 26. S prvima dvema številkama «o bile izčrpane vse^ ambe. V splošne ml je bilo zadetih okolu 400 amb. Tem! je pripadlo le 120 določenih amb dobitkov, kateri so se med zadeto tablice razdelili potom! posebnega imenskega žrebanja. Z žrebanjem naslednjih dveh številk, t. j. 58 in 13 so bile izčrpane tudi terne, za katere je bilo potrebno tro j c izžrebanih številk v eni vrsti. Tudi do-bifaki terna so že vsi oddani. Z razpoši-
ki so ga našli, prosita, da bi ju pokopali v, skupen grob.
— Po 14 letih kaznovan zločin. V Novem Sadu je bil te dni obsojen na li-lctno ječo nek Lazar Kešanski, ki je leta 1909 umoril svojo ženo. Po zločina je pobegnil v Srbijo, kjer je živel pod tujim imenom. Še le pred kratkim se je vrnil v svojo ožjo domovino, kjer so ga takoj spoznali ter izročili oblastem'.
- Mednarodni kongres stenografov je odložen na 1. 1924, ker so nastala nespo-razumljonja glede razpravnega jezika.
Celjske vesti.
Celjsko pevsko društvo priredi dne 16. trn. svoj vsakoletni koncert, na katerem1 proizvaja moške, mešane in ženske zboro Adamiča, Lajovica, Dvoraka, Griega, Forsterja, Osterca in Pregelji.
Plavališče Diana na Bregu je otvorje-iio. Vstopnina brez perila znaša 1 D, letna ozir. sezonska vstopnina pa 75 Din.
Na drž. realni gimnaziji v Celju se vrše sprejemni izpiti za I. razred ,v soboto, dne 30. junija ob 8. uri dopoldne Ako nastavi višja oblast drugi rok, se bo to pravočasno naznanilo. Učenec mora imeti od šolskega vodstva odhodno izpričevalo ter biti star najmanj 10 lot. Sprejemni izpit dela iz računstva in sloveu-ščine, iz veron-auka pa le, ako ima slabši red kot dobro.
Celjsko mestno gledališče. V, .soboto, dno 9. tm. je gostovala na celjskem odru mladina osnovne šole iz Laškega z mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«. Obisk je bil zelo povoljen, zlasti se je nabralo mnogo radovednih malčkov. Velikemu trudu primeren jo bil tudi uspeh. Igra je bila lepo inscenirana, mladi igralci pa so pokazali veliko spretnost ter želi buren aplavz. Tudi fondu za revno deco ostanO gotovo lep dobiček
Upravno sodišče. Vesti raznih listov, da začne upravno sodišče v Celju poslovati « 1. julijem, se potrjujejo. Mestna hranilnica v Celju, kjer bode nastanjeno upravno sodišče, je že dobilo od predsedstva naročilo, da potrebne adaptacije takoj izvrši in pripravi prostore za redno poslovanje.
Celjska porota je trajala pet dni, t od pondeljka cfd petka, 4. 8. tm1. Izrekli sta se dve smrtni obsodbi in sicer nad
1 j at vi jo dobi,tikov izven Ljubljane se jel Cecilijo Banič, užitikarico v Terbožu pri soboto dne 9. junija. Vse Brežicah, ker je umorila priležnika svo
p” »Slov. Narod« v članka »Poseben na Vod!« dokazuje z govorom pokojnega dr. iKrefka v. dež. zboru kranjskem dne 16. iljjnft. 1909, kako so se dansjs klerikalci oddaljili od jugoslovanska ideologije. Ta krat je dr. Krak v zgodovinsko znamenitem! svojem' govoru dokazal, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod z raznimi jnarečji, ki so slučajno postala pismeni jeziki, danes pa dr. Korošec in njegova stranka rav.no tako uporno stoji pa iia-Bprotnomi stališču, da smo trije narodi. Dobro je, da se take reminiscenco vzbujajo včasih klerikalno demagogije.
»Jutro« izvaja v uvodniku od 10. tm., Kako hitro je Iskraliirala-ta.kozvaua 5>po-trazumaška politika, V deklaracijski debati bi bil moral Paži£ izvesti konkretno ysebino morebitnega sporazuma, ča je Klada feaš a ta nagjeflj % gvoji deklaraciji
začelo danes', v tablice, ki so sicer zadele ambo ali terno, pa vsled premajhnega števila dobitkov vzlio temu- niso bile izžrebane igrajo naprej in' vodi' za njo vestno in natančno e-videnco pisarna pokrajinskega odbora.
Z danes izžrebamo številko 26 bodo razdeljeni tudi dobitki kvatema. Prihodnji ^četrtek t. j. 14. junija objavile se bodo številke, ki so potrebne za dobitek činkvin Občinstvo prosimo, da odda oziroma pošlje tablice, ki so zadele kvaterno, v pisarn1 oJugoslovenske Matice, Pred škofijo 21-1.
— Jugoslo venska zveza za iujski promet v Sloveniji (Tourist-OEf.ee) Ljubljana sc jo iz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti št. 18 preselila v nove pro store na Aleksandrovi cesti št. 8. v poslopje Prvo brvatske štedionice ter ondi uraduje od 8—12 ter od 3 5. ure. ^
— Nova bolnica za tuberkulozne. Z dr. odsek pokrajinske uprave v Zagrebu je kupil grad grofa Erdodyja v Novem marofu, ki ga namerava preurediti v bolnico za tuberkulozne. Bolnica bo 0-pretnljena z najmodernejšimi aparati ^n pripomočki za zdravljenje tubcrkuioze. Prostora bo za 300 bolnikov,
— Romeo in Julija na deželi. Iz Slatino poročajo o sledečem dogodku: V vasi Čerajile pri Slatini na Hfvatskem je poveljeval tkmošnji. orožniški postaji podnarednik Mirko Mandič, doma iz Črne gore. Seznanil se jo z neko Marijo SohweiZer in kmalu so je razvila med obma goreča ljubezen, kateri pa je nasprotoval brat izvoljenke. Vso prošnjo so ostalo zaman. Med tem je bil Mandič premeščen v Viukovce. Tudi od tod je obdeloval brata svoje neveste s pismi, naj vendar privoli v možitev svojo sestre. A’ tudi sedaj ni imel uspeha. Minuli torek je prišel Mandič osebno v Čeralije
je hčere ter Janezom' Sinkovečom radi roparskega umora pri Podčetrtku. Zagonetni umor orožnika med P e« jem in Šo stanjem se ni mogel popolnoma po jas niti. Porotniki so potrdili samo pri Sclnvarau vprašanje težke telesne po šikodbe in tatvine, nakar je bil obsojen na tri in pol leta težke ječe. Soobtoženci Tanše, Božič in Podlesnik so bili oproščeni od vsake krivde. Radi uboja je bil nadalje obsojen Kam.il Zelič, tov. delavec' v Štorah, ki ga je izvršil v St. Rupertu nad Laškim, na dve .leti težke ječe. Tri porotno obravnave, radi poneverbe, težke telesno poškodbe iii ropa, so se morale preložiti.
Prodaja stavbenega materij ala. Ker
je obč. svet celjski v svoji predzadnji seji sklenil opustiti zgradbo stanovanjske hiše, se pripravljeni materijal, apno in opeka, proda. Oglasiti se je treba pri uradnem predstojniku mestnega magistrata.
Mariborske vesti,
Maribor. 11. junija 1923»
»Glasbena Matica« v Jarciiihi. ^
Ob krasnem vremenu, po lepi cesti med sadnim drevjem in; zelenimi vin0* gradi se je pomikala v nedeljo dolga, P' saua procesljft-veselih Matičarjev ^ pesniške postaje proti prijazni Jarei(^ Ob potu so bila okna polna radovsi"^ glavic, ki so pozdravljalo vesele c<$ in Jarcnina sama jo izobesila zastal Pri g. Cvilaku so nas sprejeli z gost#1 ljubnimi obrazi in kmalu je med naŽ* družbo zašumela in šuštela zadovoljno^ \Tato pa so je pelo in' pelo. Gospod iv pan Špari se je v prisrčnih besedah *** hvaljeval »Glasbeni Matici« za pjet1® petje in le obžaloval je, ker se ni vse prej naznanilo v Jarenino. Od petka ^ nedelje ni bilo več mogoče ljudstva vestiti in le škoda je bilo, da ni ra'}*® ljudstvo, ki mu je bil naš pohod pra.vP' prav namenjen', slišalo najl&pših svoj*!1 pesmi. Upajmo, da se nam' to tembolj8 posreči v Št liju in v drugih krajih. iljsko učiteljstvo je prišlo namrač kof porativno v Jarenino in nas povabilo ^ Št. Ilj. Radi smo se odzvali temu vabila kajti, kakor je povdarjal Matičin gov«f; nik, naš namen je zanesti lepoto pesmi na deželo, naj vzljubi ljudstvo jo pesem in s pesmijo svoj jezik inf pol* ziku svojo domovino. Na svidenja tora)* Št. liju. Prihodnja yaja y-torek. Pridi* vsi! .	-,j|
HIH	#
, ■ ■	•	»'"l
Nevarni vlomilci pod ključem.
Kakor smo' že poročali, je marit>0^ ska policija napravila minule dni dob® 'plen. Izsledila in zaprl? je nevarno ivJ®* milsko družbo, ki je že defj časa oc# žala mesto in bližnjo okolico. V sobc^r aretirani' Ivan Kerčič iz Loke je lani W belem dnevu vlomil m trgovino Tičat“* Ljubljani in je še le nedavno prišel^ zaporov. Takrat je »delal« M družbic nekim Avgustom Punčuhom, ki ga ®*' značuje kratko z »Gustlom«. Sestra -tež? Gustla ie natakarica v neki tukajS^ gostilni. Tudi! Kerčič je rad zahajal 5 njej, prihajal je tudi Gustl in drugi j« ci. s katerimi je bil Kerčič v kompai^v* Pred kakimi 14 dnevi je prišel iz Av^H ' je nek Maks Pramšak, doma iz GoW Bistrice. V Avstriji jc odsedel dve in Pf’ leti v ječi radi nekega vloma. V sobot® se je hote! s svojo materjo odpeljati j® Bistrico. Pri sebi je imel veliko škatel ki se je zdela precej sumljiva. Kaj ner2* jo je odiprl. V njej je imel spravligK kompletno konjsko opremo, ki ^je t1** nedavno ukradena tvrdki Durjava * Qregorč?če\'i ulici. Mož je moral z rt?, terio vred na policijo. Vprašan, ali' V. zna Kerčiča, je trdovratno tajil, dok^ mu ni bilo po pričah dokazano, da jej, vršil vlom pri Durjavi skupno s KeP; čem. Ravno v tem času pa je dobil % mi'sarijat obvestilo iz Gradiča.'da je^ tam v neki trgovini izvršen vlom. pri'^, terem so storilci odnesli za 30 miliioFj blaga- Aretirana sta bila v Avstriji ^ irata Vogrin, kot tretji pa je bil oSfl^j jen nek Ziegler, ki je bil pred nar drt6 aretiran v Mariboru. Kakor se je do^ o, je eden izmed v Gradcu zaprtih K/ tov ljubček Gustlove sestre Ane-elice.,11-takarice v Mariboru. Izvleda torej, da' bila to dobro organizirana vlorrd“.
Koroške vesti.
Guštanj. (Nepričakovau mraz.) V noči od 8. na 9. junija je temperatura tako padla, da je zvačer ob 9. uri kazal toplo mer le 8 sštoipini C, ob 10. uri pa karanj 5 stopinj. Po okolici jo padla slana. Vidi se to prav dobro na fižolu in kumarah Vendar pa ni 'aaprav-ila pose bne škode. Vsokako redek slučaj mraza v tem času Guštanj. (Malgajeva proslava.) Kakor vsako leto, tako sr? jt tudi letaš vršda proslava zasedbe Mežiške dci:ne po ju goslovanskem vojaštvu. Pevsko in godbeno društvo je nastopilo s pevskim; in godbenimi točkami in želo za izbeirta proizvajanja bureU aplavs. G župnik dr ’ lepih bescrluL spominjal
,,w j_- wr,w-Cukala so je y
tor brata neveste še enkrat prosil za roko važnega dno kakor part k ga nadpor.Mal-
njegovo sestre. Ker brat o tem ni hotel ničesar več slišati, je Mandič potegnil svoj samokres ter ga ustrelil. Nato se jo podal k svoji nevesti, ki si je med tem, v upanju, da brat vendarle privoli, 'oblekla že svatovsko obleko, ter ustrelil fiail>rej a jo, i>ot$iu,-pa že sejie. S (oiiffliu,
gaja in izjavil, da se čutimo zadovoljne v Jugoslaviji in. da si nikakor ne želimo — nazaj k Avstriji, kar tako cesto povdarjajo Heimatdionstierji na Koro škem. Ob petju in godbi je le prehitro minul večer. Čisti dobiček proslave jo E a men jen za Malgajev §p.oiasaikj,
družba, ki jc imela svoj .delokrog v,J^
riboru in Gradcu. Dasi trde. da
druzega ne poznajo, je dognano, da . presedeli skunr^ večletne kazni m t stari znanci iz Karlaua v Gradcu. Os»>^. lieni so pa še drugih tatvin in vlou^j Priče trde, da so videle Kerčiča.PU vlomom pri Kocijančiču v tamošnji v . žini. ravnotako pred vlomom v vi ulici in pri Durjavi. V svrho olais^ , preiskave jc policijski komisarijat stavil v pritličju več slik teh vlomih ^ Oškodovanci se pozivajo, da si slikej gledajo. Morda v katerem izmed >> spoznajo storilce- T”di so na policij: komisarijatu razne ure in salonska ka, ki so bile tem vlomilcem pri aret<y odvzete. Ker so te stvari najbrž dene, se naj oškodovanci zglase riri-misarijatu ter si st\Tari ogledajo. •
-CH
Tudi dober plen. — 15 V-
V soboto krog polnoči sta dva 0^1 cijska organa zapazila v Gosposki ^ dva moža. ki sta nosila precej težK« j, hrbtnike. Ker sta se jima zdela sum«^ sta ju ustavila. Bila sta dva zida. * ^
edf
^	_____________________________ 9 fja
naš, eden pa avstrijski državl.iart- ^1 policiji so kar strmeli, ko so vsebino obeh nahrbtnikov-
sta nič manj kakor 15 kg zlata, že zlitega, deloma pa v verižic.
ze zntega, deloma pa v	v	v
skih, brošah itd. Zlato sta nakupu
ob*
na*
h
Maribor, 12. junija ia/o.
n
n A ju o E«,,
fc>tran a,-
S1. državi hi sla ga očfvidno Hotela spraviti v Avstrijo, ker sta bila ravno na no-‘u.na dunajski vlak. Bila sta seveda neprijetno presenečena, ko so jima sporočili, da morata na finančno oblast. Dala 'Sta poklicati, takoj odvetnika, ki naj bi ju ^zmazal«. Na račun stroškov sta mu Žc *af .v, naprej izplačala 30.000 kron. Tako se na vseh straneh podpira naša .valuta, m.ni se čuditi, če vedno »raste«, ^
>.	s*t}
Narodno gledališče.
Predstav« 308. Sezona 1923-23. , Izve* aboa-V pondeljek, 11. junija 1923 ob 20.	.j*
Cavalleria rusticana
Opna v enem dejanju. Vglasbi! P. Mascapni. Dirigent in režiser: ravnatelj opere Andro Mitrovič.
. in’ Duševni vodja demagoške marili. klerikalne občinske politiko je duhovnik ■in' bankir dr. Jerovšek, ki oskrbuje »Strahi« tudi mastno-zabeljena poročila iz občinske dvorane, kadar je urednik bivši nnkol zadržan. Zato je bilo dr. Jerovško-‘Jt mentaliteti odgovarjajoče tudi »Strajno« poročilo o njegovi pravdi radi vožnje v Zagreb. Prostaške psovke o »podli duši« iu druge cvetke s prstom kažejo pa Mojega duševnega očeta.
on Zadnje operne predstave v mari-borskem gledališču. V ponleijek 11. tm. ;ini sredo 13. tra. se vrše zadnje operne 'Predstave v tej sezoni. Ker odide vojaška Sodba že 14. t .m. iz Maribora se bodo i^ile na ta dneva po dve predstavi in' Sicer pondeljek 11. t. m. ob 20. uri Cavalleria rusticana, izv. ob 'A 22. uri Cavalleria rusticana, Ab. A. Sreda 13. t. m. Cavalleria rusticana, Ab. O (kupo-'• Ob A22. Cavalleria rusticana Ab. B, Vsaka predstava traja poldrugo uro. ,-Jvoncertne točke bodo morale valod tega **pastL
!t> časopisje v mestnem kopališču.
ismo: Povsod, kjer mora stranka j? so za ureieno posebne čakal-1 ^ ®®» so Čakajočim strankam na razpoia-■toi* *azrle revije in časopisi. Ni tako v f^^boKlkem' mestnem kopališču. Stran-itek :&l0ra Po cele ,ure čakati in gledati itov*1 °^no» ^er ni v celem kopališču niti lista. Mislimo, da toliko pa bi >w 7?0 kopališče že zmoglo, da bi imelo |( Oec&o vsaj par glavnih dnevnikov. Dno* ^redavanje v Ljudski univerzi. — var**®10 cenj. čitatelje na nadalje-6kih\ Predavanja g. Džamonja o Luži . ®rbih, ki se vrši y petek, dne 15 ob 20, tu-i zvečer v prostorih Ljudske •nveree. Pričakujemo, da bo obisk
Petek
Se povoljriejši, kot je bil na zad-
OSEBE:
f, Mitrovičeva . Sowilski k. g.
San tul ža, kmečko dekle «v •
Turiddu, mlad kmet. . . ..
Lueia, njegova mati. . . J. . .Petkova Alfio, voznik . . ... .	. . Vladimirovič
Lola, njegova žena ...... . Kogejeva
VaSčani.
Dejanje se vrSi v vasi na Siciliji. .Regina eaeli* pojo vsi solisti, ki niso na odru zaposleni. Orgije in petje za odrom vodi g. Rasberger.
Med Izvajanjem vstop ni dovoljen.
Šport
‘ : »Ilirija« ostala prvak Slovenije. Včeraj 10. tm. še je vršila prvenstvena 110-gomotna teknia med ljubljanskim prvakom Ilirijo in mariborskim' prvakom SSM Maribor. Končala jo v razmerju 6:1 v prid Ilirije. Podrobno poročilo smo morali odložiti za jutri.
[tenu
nadt VSO zanimivem predavanju. Vsem telefonskim naročnikom. Trg. Ftomij ponovno opozarja svoje člane in (druge telefonske naročnike na anketo, ki (je-vtrši v torek dne 12, tm. ob 20. uri v sa-gostilno Orovič v Vetrinjski ulici automatične telefonske centrale,
\ i«tiero- ima dobiti mesto Maribor na ra-jčefa nemških reparacij. Ker zahteva firPoštna uprava za adaptacijo te telefonsko (.'Centralo kredit v znesku 500.000 D in pre-fcknbo- potrebnih prostorov, je ta anketa vSe -telefonske posestnike velikega po-8.— Trgovski gremij, Maribor. Različni Nemci. Naši Nemci kar ne 'rajo prehvaliti Avstrije in Nemčije, j^jih slikajo kot obljubljeno deželo Izra-'V. Cisto drugih nazorov pa so Nemci rap meje. »Obljubljena dežela«, o t ateri tako radi sanjajo naši Nemci, jim malo dopade in kar v celih skupi-r™* T^fbfiajo preko meje. V mariborskih *apoPh jih je kar osem. Pri-Dotuin iistov ^2 mcjo. Neka-eo bdi cel0 že na Hrvatskem, na
oritf^i So.bili aretirapi, in bodo v
'om-a.fi* e a.1 J^koro, potem pa bodo od-nazaj cez mejo.	1
[Pozor da pse! G^pa Marjeta Kri. |ec je -bila ognznjena od psa gostilničarja Horvata v Frankopattovi ulici> ko je ght čez dvorišče te h,se k neki stranki na gbisk. Pes m Imel nagobčnika in tudi ni tol privezan. Ponovno sc opozorijo vsi posestniki psov na poostreni pasji zapor.
to Kavarna v mestnem parku. prt ]e_ pem vremenu dnevno koncert od pol 17 jjdo pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo.
, tol Čudno prenočišče si je izbrala neka |Sfi'ladenka. Mežnar stolne cerkve jo je jjhrvatsko in nemško govoreča 20-letna j-Biašel v pondeljek zjutraj v spovednici v jtooliii cerkvi. Predal jo je policiji, da ; tam pojasni, kako in' s kakimi nameni je ^Prenočevala v cerkvi.
to Pijančki so imeli1 v soboto in riedcr jvjo zopet svoj dart. Bili pa so večinoma jonski možje, ki so se v objemu vinjakih duhoiv prepirali s svojimi boljšimi i^ovicamf kar na ulici, tako da jih’ je ^toala^polioi j a miriti,
•. -‘SZ ^o-
STOK ' Repertolre:
Pondeljek, 11. junija ob 20. Cavalleria rusticana, izv.
Pondeljek, 11. junija ob 1:22. ,Ca.valle-ria rusticana, Ab. A.
Torek, 12. junija. Zaprto.
Sreda, 13. junija ob 20. Cavalleria rusticana, Ab. C (kuponi).
Sreda, 13. junija ob1 'A22. Cavalleria rusticana, B.
Pri vseh predstavah »Cavalleria rusticana« poje partijo Turidu g. Sowilski član ljubljanske opere,
Cavalleria rusticana. Ker tule. vojaška godba že 14. t. m. odide in ker je g. Sowilski, član ljubljanske opere, ki gostuje v »Cavallerii rusticani« prost samo v -pondeljek 11. in sredo 13. t. m'., se je uprava odločila, da da dve predstavi dnevno in1 to posebno zato, ker bi sicer gg. abonent-je inače ne mogli videti te opere. Posebno za cenj. občinstvo to ne bo delalo težkoč, ker je opera kratka. Ker je »Cavalleria rusticana« -kratka opora, to za cenj. občinstvo ne bo nobenih težkoč, kajti druga predstava se vrši o,b Id 10. in je že ob 11. končana. Red predstav je torej sledeč: v pondeljek 11. junija ob 20. url Cavalleria rusticana, izv.; ob 'A22. Cavalleria rusticana, A; sreda, 13. junija ob 20. Cavalleria rusticana ab 20. Cavalleria rusticana, Ab C (kuponi), ob A22. Cavalleria rusticana, Ab B. To bo tud- zadnja opema predstava v toj sezoni. -- Pač pa bodo moralo odpusti koncertne točke.
Porotno sodišče.
•;;r•.,!’* Maribor, 11. junija.
ifi .	Nepošten sluga. 7'?
Pri tukajšnji tvrdki Markovič je bil zaposlen kot sluga nek Miha Oblak, iz Kamnice pri Mariboru- Poznal je natančno vse razmere pri svoji tvrdki ter to izrabil v svoje nečedne namene. Dne 19. decembra 1922 je ukradel 16 govejih kož ter jih prodal tovarni za usnje Vilj. Freund, kjer se je izdal kot zastopnik neke beograjske firme. Za kože je dobil izplačanih 29.016 K. Ravno tako je napravil dne 24. januarja tl. Za ukradenih 8 kož je dobil izplačanih zopet 25.992 K, tako da je oškodoval svojega delodajalca za 55.008 K. Drugič pa so mu prišli na sled- Da bi se izognil posledicam, je pobegnil na Dunaj, kjer je skušal pri neki tamošnii tvrdki izvabiti večjo svo-to denarja, kar pa se mu ni posrečilo, ker je bil prej aretiran ter izročen našim oblastem. Izgovarja se,_ da je hotel izkupičkom za kože kriti ^primanjkljaj, ki je nastal na neznan način v blagajni, katero je upravljal.
Obtoženec je bil obsojen' na D let' težke
JtČ6, . ; ;| V ,
Kultura in umetnost
Druzovič, Pesmarica II., (srednja stopnja) jo ravnokar izšla v tretji popravljeni in -pomnožei izdaji. Ta pesmarica je na osnovnih in meščanskih šolah ter učiteljišči in! srednji šalah občo ?uaua Ih vpeljana. O njeni porabljivosti in priljubljenosti priča sedanju že tretja izdaja. -Gospod Druzovič je z n ar: kot izboren muzikalični pedagog, ni čuda, da njego va šolska pesmarica, ki jo najstarejša naših pesmaric, spada tudi med najboljše. Nova izdaja je znamenita po tem, da vsebuje -poleg prejšnjih slovenskih mnogo srbskih in hrvai-skih pesmi, tako da zadostuje vsem sedanjim šolskim potrebam'. Nov jo v tej izdaji nasproti prejšnjim dodatek: petje po številkah. Sledila bo kmalu nova izdaja III. in I. dela ter popolnoma novi IV. del, namenjen izrecno meščanskim in srednjim šolam.
Sokolstvo.
o Sokolsko društvo v Murski Solioti
ima dne 8. julija 1923 svoj 3. domači društveni nastop združen z velilko yrtno veselico v parku grofa Szapary. — Sokoli in prijatelji Sokola prihitite v obmejno do pred 4 leti od Madžarov zasedeno M Soboto, da skupno manifestiramo za so kolsko mi sel.
o Sokolski zlet Mostarske Sokolske župe v Dubrovnik. Na Vidovdan, dno 28, t. m. priredi Mostarska Sokolska župa velik zlet v Dubrovnik. Za zlet, katerega se udeleže vsa sokolska društva Mostarske župe, ki obsega vso Hercegovino, Južno Dalmacijo in Crnogoro, so vrše velike priprave, po katerih se da sklepati, da bo to doslej največji sokolski zlet v tem ozemlju naše države. Pri zletu bo sodelovala tudi narodna vojska.
Na račun svoje žene dvignil denar.
Posestnica Terezija Fritz v Hajndlu pri Ormožu je imela svoj denar naložen pri ormoški okrajni posojilnici. Njen mož — Ivan Fritz — ki ni ravno čiste preteklosti se je hotel na vsak način polastiti tega denarja. Ker mu ga žena sama ni hotela izročiti, brez njene"; privoljenja pa denarja ni mogel dvigniti. ie>ponaredil njen podipis ter ji ukradel knjižico, na podlagi katere je dvignil na to v posojilnici 172.600 K. Doma je svoji ženi še ukradel 4000 K ter na to z denarjem popihal v Avstrijo, kjer je živel prav veselo. Poleg tega je bil velik pohotnež in je bil že od avstrijskega sodišča radi nenravnega dejanja obsojen na 5 mesecev ječe. Tudi danes se je moral zagovarjati radi nenravnih dejanj po § 129-b.
Obtožence je bil radi srolmfij ! obsojen mi ?,A leta težke ječe, «>d obtožbe nenravnih dejanj je bil oproščen.
Izpred sodišča.
S hlodom po sovražniku.
Objave.
§ I. Mariborski bioskop. Danes začne »Pariška lepotica«, krasna drama X 6 činih iz življenja pariške igralke,
Dne 27. februarja, sta ise nahajala 40-letni posestnik Tomaž Zemljič iz Bačko-ve, okraj Sv. Lenart v Slov. gor., in posestnik Jožef Horvat v kleti Marijo Zemljič v Bačkovi, kjer se je pretakalo vino Pozneje je prišel tja tudi Ludovik Žižek. Zemljič in Horvat, ki se sovražita, sta se sprla radi nekega prašiča, ne da bi se tudi spopadla. Nato sita Horvat in Žižek odšla. Ker je Horvat svojega sovražnika še naprej zmerjal, je ta, ki je znan kot razgrajač in pretepač, pribežal za njim in ga udaril z nekim hlodom najprej po levi podlahti, nato pa še po levih rebrili U-darjeni je zadobil ve led tega poleg lah ‘ke telesne poškodbe na levi podlahti, samo na sebi težko telesno poškodbo, namreč nalom' kosti na 7. in’ 8. rebru. Zemljič, ki je že lOkrat predkaznovan, je bil obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 6 mesecev ječe.
Zbirka za »salezijanski zavod«.
221et,ni krojaški pomočnik Josip Vid mar v Ljubljani isi je dal v neki ljubljan ski tiskarni napraviti bloke z napisom »Salezijanski zavod na Rakovniku, daro vi za kapelo Matere Božje«, glaseče se na 2 in 10 dinarjev. Teden pred Veliko nočjo je začel s temi bloki nabirati darove po Dolenjskem ih sicer v krajih, ki leže o.b progi Ljubljana—Novo mesto. V de setih dneh je tam) nabral približno 3500 K, Dno 24. aprila pa je prišel v Maribor ter začel nabirati »darove« po Aleksandrovi cesti in nabral, v dveh urah 400 K. Pri tem nabiranju pa ga je zasačil službujoči stražnik in ga aretiral. Vidmar prizna dejanje, pravi pa, da jo storil to na pr: govarjanjo nekega po imenu neznanega duhovnika. Sodišče ga je obsodilo rad: hudodelstva goljufije na 4 mesece ječa.
Gospodarstvo. *
Zagrebški tedenski sejem (9. t. m.)
Razmeroma slab. Prodajala se je pred-i vsem bosanska živina, polovica za izvoz, j Cene so nekoliko poskočile.
Novosadska blagovna borza 9. junija.'! Pšenica baška 77—78 kg 2 vagona 425, ječmen' baški 64—65 kg pol .vagona 285, oves 287.50. Koruza baška, 16 vagonov! 215.50—257.50, bačka okrogla 262.50, bačka za juni 40 odst., kasa, 10 vagonov 260. Moka bačka »0« ponudba 645, »6« ponudba 490. Otrobi bački (juta vreče) ponudba 135, papirnate .Vreče 130. Tendonca-nespra-1 menjena.
g Prvi vinski sejem v Murski Soboti
se je vršil v nedeljo 10. trn- Priredilo ga jo ljutomersko vinorejsko društvo. Raz-; stavljeni so bili vzorni starih to novih via, iz ljutomerskih goric.	. > 1
g Naš dinar je zadnje dneve zopet d>> živel hude čase. Skakal je naenkrat mo* gočrio navzgor, pa zopet hudo padaL —^ Ugotovilo se je, da so z rušenjem! dinar-.’ ja zopet v zvezi špekulanti pri zagrebških bankah, ki X- zvezi z italijanaši da tržaški borzi opravljajo te žalostne h#-,-rostratske posle.
t Štirideset let industrijskega delov** nja je slavil dne 4. trn', v Karlovcu na lir-vatskem) lastnik tvomice kož in! čevlje* g. Andrej Jakil, rodom Slovenec iz Rupel pri Gorici. Jakil je tudi lastnik premogovnika v Št. Janžu na Dolenjskem. —1 V, 23. letu i?i je izposodil od oocta 300 ' goldinarjev na 12% ne obresti, nabavil aal. denar prve surove kože in! jih predela®'I na najprimitivnejši način' v domači biit i v kože. Tako je delal naprej skozi 5 ilet! y 28. letu starosti si je postavil malo' usnjamo in jo od tisltih dob’ vedifo bolj ra* širjal. Veliko je potoval in si ogled*! razne moderne tovarne. Kar je našel' do-; brega, je uvaja-l v svoji tovarni. Par lAt pred svetovno vojno je že imel" veliko i moderno tovarno. Dva sinova, ki st* zvršila trgovske šole, ista mu pomagal« ] v tovarni. L. 1912 je na dražbi 'kupil »Hi-1 vatsko dioničko tvornico koža« v Kajs* lovcu, jo razširil, nabavil nove stroje, o-d peljal električni pogon', jo stopnjema moderniziral in jo vodil kot podružnic*, glavnega podjetja X Rupi. Takoj začet-: ■kom vojne je bil kot odločen narodnjak, gi mnogimi drugimi vred interniran! na go-' riškem, kasneje na ljubljanskem' gradu, istotako njegov sin Julij, ki se jo vmtL s potovanja po Srbiji. Interniran: je bik 10 mesecev in izpostavljen! vsean grozotam podivjano avstrijske soldateske. Ko- se je vrnil domov, je pašel obe tovarni zaprti. Kmalu pa so začele zopet"polno! paro delati. Ko je Italije 1.1915 Stopila*, vojno, je moral tovarno v Rupi opn-stiti in izprazniti. V vojnih groacdah je bila seveda do temeljev uničena. Težkega srca je gledal razvaline svojega SOtetuegar truda. Nastanil se je stalno sl celo rodb**' 110 v Karlovcu. Kasneje je kupil če premogovnik v Št. Janžu na DolertrjakemVbf1 je ob času nakupa produciral komaj! 3 vagone dnevno. Izpopolnil ga jo tako, d*' producira danes 30 vagonov in! zaposluje' 560 delavcev. V prvi polovici 1. 1920 j* pretvoril karlovško tovarno v delniško družbo, katere predsednik je on' sam'. — Čovlji iz te tovarne uživajo svetovni sloves. Toda kot odprta rana imu je ležala er srcu tovarna v Rupi, kjer je jx>IožiI temelje svojemu razmahu. Sedaj jo je zopet zgradil v istem obsegu kot je bij* pred razručenjem). Čast odličnemu, godpo-dardkemu delavcu, čast vrlemu narod*
njaku!	•
g Dobava drv.. Dne 16. junija t, L *e bo vršila pri Iritendanturi komand« Savsko divizijske oblasti v Zagrebu ter pri komandah mesta v Karlovcu, Varaždinu, Čakovcu in Dolnji Lendavi' tretja ofertalna licitacija glede dobave drv *al potrebo garnizij Karlovac, Varaždin, Ča-kovac in Dolnja Lendava za čas od junij* 1923 do 31. mrca 1924. Predmetni oglas ja v pisarni trgovske itf obrtniške zborpic^ v Ljubljani interesentom na vpogled. 1 g Dobava strojnega olja in masti. Pr! upravi državnih monopolov v Beogradu; se bo vršila dne 23. junija t. I. ofertelrf* licitacija glede dobave raznih olj in maščob za stroje. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske tol obrtniške zbornico v Ljubljani intore**«-tom na vpogled.	■	"	'
nnnnmnnni1 m □ □ HITTl ■»■■■■UP
Podpirajte Jug. Matico!
DO n |f 11»»111» »ti
VMJHBarf 12.r Jiihlja 1923.
Dobro
m...	7»
r>T 'M E O
■ ■	.	it	'
Mihel	Zevaoot (
KRALJEV TEKMEC
^Nadaljevanje in Konec romana: -Markiza • ‘p "I Pompadour.)
■ -s	Poslovenila: Rosandra.1	'	,•*
^	(Dalje;)	(2)
se mi res, da ima	namen	že	no-
,viteza.«—
se pravi prezgodaj!« — da Kosnodar, — tako je, prav
»To se pravi, da ne bo izvedel navodil gospoda Jakoba.« —
»Da/ — zdi se,« — je vidno prestrašeno odvrnil Lubin. — i »Lubin.«—Je povzel grof Saint-tier-itmain resno, — »treba je, da se to prepreči!« —
\ »Kai storiti?« — jc zajecljal Lubin Onemoglo, obupno. —
»Naj bo, — hočem ti pomagati iz stilske in težave, — ali mi zaupaš?« —
«Da, gospodar, popolno zaupanje imam do vas!« —
»Ali si pripravljen, da me slepo ubogaš?« —
»Zapovejte ini, dajte mi povelja, — tobogani ,vas, — vse natančno izvedem.«
»Skrij me torej na mesto, odkoder foom lahko opazoval obenem du Barryja in d’ Assasa!« — i Lubin se jc pričel tresti. —
1	»Ne, ne, tega ne morem,« — jc geipe-
Sal. — »tega ne, — — nočem!« — i Do sedaj jc Saint-Oermain pokazal (nenavadno moč svoje volje, katero jc, aie da bi Lubina magnetično uspaval, — iemu vsilil in ga prisilil, da ga je ubogal.
Sedaj le ni Hotel poseči1 po tem njem sredstvu..— Njegovemu namenu je bilo koristno, da ohrani Lubin vso prisotnost. duha, — in siccr prisotnost ne le v prcnešenem smislu, ampak v resnici efektivno. —
Pred nepričakovano rezistenco Stre-Zaja jc pa obstal nekako prestrašeno. — Bil jc šc ves prevzet od napora, ki si ua jc naprtil takoj po težavnem sestanku pri Evi in sedaj je videl, da se mu Lubin noče pokoriti. —
»Vicearof d’ Apremont. ,vi se mi hočete upirati?« —
»Jaz nisem viccgrof d’ Apremont,« — je odgovoril strežaj, — nekako obupno pa pristavil: »Jaz sem Lubin!« —
»Vicegrof d’ Apremont,,« — je nadaljeval Saint-Oermain, — »vi me silite k strogosti. — Prisiljen bom uspavati vas,
— pomislite tedaj, kaj lahko iz tega sledi! — Gospod Jakob ne bo nikoli .verjel, da ga niste izdali!« —
Lubina je streslo, — hotel je pobegniti. kričati. —
AH .Saint-Oermain se mn je že približal in pričel z magnetičnimi cestami, s katerimi je navadno hipnotiziral. — Za trenutek je še Lubin vztrajal pri odporu, a SaintOermain je, poteč sc, — se trudil, da si podvrže Lubinovo odporno silo, nc da ca uspava. —
Slednjič je ta res premagan Sklonil glavo in pritrdil:
»Lahko vas skrijem,« — jc globoko .vzdihnil. —
»Dobro tedaj, prijatelj moj,« — 'je odgovoril Saint-Oermain. — Lahko vas prepričam o svojem dobrem namenu. — Jaz sem tu, da onemogočim zločin, katerega bi vaš gospodar gotovo ne odobraval. — Drugo me pa sploh ne briga,
— Ali mi verujete?« —
Novo!
Snežni
od 450 Din. naprej, uajnovejši vzorci, pravkar došH. Velika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, nahrbtnikov in saudal po konkurenčni ceni pri 2595
JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg
drobnima, trikotaža
Samo na debelo!
Gaspari & Faninger
Maribor 1047
Aleksandrova cesta 48.
gumijevi podpetniki in gumijevi podplati so CENEJŠI!
tvrdka
kompanlona ali soudelez* nifca z kapitalom 200.0u0 d® 250.000,— Din Ponudbe m upravnistvo ,Tabora“ P°“i ,st. 1125“.	1125	5-*
Na prodaj najnovejSe Jurldiž* no knjige, tor namižna s«* tilka. Naslov pove upr»Jf* .Tabora«.	H11
Dobro mleko dnevno v ntlf' karni Kos, Jenkova ulic* Stalnim odjemalcem celol«®T dobava žajamčena. 1158 fr'
I,
čepice po neverjetno cenah, perilo, kravate, ntf vice in ostalo modno bw. priporoča nova modna Vf vina B. Ve.elinovič & Koitf'
,, Maribor, Gosposka ul;ca 974 6-4
Prodam 5 vagonov zdra^jj suhih, cepljenih bukovih cf* po Din. 150.— ms kolcni'® Slovenjigradec. J. & M. Vre^j Slovenjigradec. 1159 3
Higtjenlčna brivnica se
priporoča. Prvnvrstna postr®' ba. Vjokoslav Gjurin. Jurčif®'! ulica 9.	185*
m
Prva In edina strokovna šola za strojepisje in stenografijo v Mariboru. Začetek tečajev dne 20. junijar
Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud, Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. in 1140	od	14. do 18. ure.	io—4
srn ra
■	občneša z^ora. delničarjev	dne 6.	maja t.I. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi odo*
brenja	Ministrstva za trgovino in industrijo z	dne 7. novembra 1920, VI št. 3199, zvišanje delniške glavnice
n
z izdajo
______________pod	sledečimi	pogoji:
!.	Dosedanjim delničarjem se	ponudi	40.000 delnic v nominalnem iznosu 4,000.000*— dinarjev tako,	da smejo optirati na vsakih
rih	eno novo po tečaju Din.	175’—	tel. quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare	delnice brez kuponskih pol na
blagajnah niže	navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim	delničarjem, ki	ne stanujejo v enem	subskripcijskih	mest,	ni treba	vpošiljati
delnic, temveč	morajo le točno naznaniti njihove številke in jih	na morebitno	zahtevo predložiti v	prekolekovanje	mestu, ki	se jim	bo	nazna-
nilo. Odlomki izpod 5 delnic se ne upoštevajo.
2. Novim reflektantom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosu Din. 1,000.000*— in vse od dosedanjih delničariev nevoisam* delnice po kurzu Din. 215*— tel quel za delnico.	*
3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji.
4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti.
5. Vse	nove delnice so deležne dobička za celo tekoče	leto in imajo	kupon za leto 1923.
6. Subskripcija traja od 10. junija do 25. junija 1923.
7. Kot subskripcijska mesta so določena:
X. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju,
Metkoviču, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu;
Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu;
Beogradska ujedinjena banka v Beogradu;
Zivnostenska banka, filialka Wien, VVJener Benk Verefn, Wien in Zivnostenska banka v Pragi.
vme najpo°^e 1dr3M^ft!'i.delniC * Pti(bžana nPrav"emu sve,° in “ !zvrši najhitreje; a nedodeljene delnice se vplačani denar
9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega leta.
10. uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu.
iariboru
V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923.
Upravni svet.
m
kagtnik ja izdajatelj: Koazoroij »Tabor«, *-i OdgoEorai jurednik; RadolJ .Ozim, JJigka; Mariborska tiakama A A