23. itev. PoStnin« placama r rotorini. Celie, torek 28. februarja 1928. Leto X, Ixhafa m toe*k« ftetrtefc ft* •obeto* SUne mesefno Din 7*— Mm. inozemstvo Din 20"—. PoMMttina fttavllk« I Oin. jatrfna poStno-čekovnef» zavoda Stev. 10.666. NC'A DOBA 0i»«4nlfttv« hi «pr«w ilfttw»! Cell« Strossmayerjeya ulicm % pritličje. Kokopiso* n* vrafamoi •ajiasl •• tarlfafc. Telefon hit Itev. 65. Svetozar Pribičevi<5 o drugi vladi Velje Vukičevica. V četrtek zvečer je sprojel dru&i šef kmetsko-deinokraitske koalicije g. Svetozar Pri'bicevic ča-snikarje ter jim jo pedal o razvoju vladne krize in o položajai po obnovitvi Vukioeviceve vlade sledeco izjavo: Druga vlada g. Vukicevica jo ob- jednem vlada g. Davidovica, Doeim je g. Davidovic o prvi vladi g. Vuki- čeviča laJiko trdil, da jo jo samo to- leriral, je pri soslavi drupe Vukiče- vi6eve vlade aiktiv.no sodeloval. Za prvo vlada g. Vukicevica smo delali odgovorne samo radiikale, za drugo vlado pa nosijo odgavornost prod ria- rodam v enaki meri tudi demokrati. So vec. Demokrati so za to vlado tern- bod j edgovorai, ker so jo ustvarili na raüzvalinah zdruiene demokraerje, na katero jo polagal na rod toliiko natLe. Osetmo odgavornost g. Davidovica za deJo te vlade poveča so dejstvo, da je v njej njegov najintimnejši zaupnik g. Milan Gröl. G. dr. Marinkovic so alxsontira üi gre v inozemstvo na do- pusti. S tem posta.no gliavna demo- kra/tska oseba v vladi g. Vukičeviča g. Milan Gröl, kar pomeni z drug im i besedami, g. Davidovic. Na shodih v Vranji in Melaku za časa volilno borbe je r. Davidovie de- jal: »Narod, ffreäil «an ujred teboj, fco sem. pomagal, da je prišel na čelo vlade g. Vukičevic. Prasim te, da mi to oprostiš. Ko böm irael drugič pri- liko, da gavarim, bo slišal drugaeno bosede.« Sedaj je imel g. Davidovic priliko, da govori drugace, toda on je pri toj prüiki sankeijoniral vse, k.ar je storiil g. Vukičevič. Neki heoigrajiski list je vceraj pi- s&l, da jo g. Davidovic napravil spo- razum z Vukičevicem za obraaiübo deimokracije in parlamentarizma. To meri na predLog ff. Radica o izven- parl-amani-arni o,s«bi mi eolu koncen- tracij«ke vlade. K tonuu je treba pri- ponmitr, da je bil sporazuini med Vrxi- kiceriloöm kl Dciivitdov^dem sklefnjem, äo pixxlen je padel predLog g. Radiča. Ta predlo«' torej ni mogel vplivati na ta sporazuni. Poleg tega pa so pred- loig g. Radica. popolnoma napačno in namenoma nepravilno iznosli v jav- noftt. Radikali .so .sedeli v vladi z dve- ma aktivninia generaloma v uniformi, a ße nitso proti temu niti najmanj bunili. Tudi v vladi, v katero so šli demokniti, sta bila dva generala, ra- zen toga pa so bili od iste vlade ijiie- novani akti\Tii pollkav'iiiki za vdiike župane. Sedaj pa se ti parlamentarci bunijo proti RadwM?veinjU pnedlogu in vT>rizairjajo go.njo proti KDK. G. Radic je predlaigal izvenparlar- | niftntarno os-e-bnost, kakor so jo dejno- krati zalU&vaJi že leta 1920. G. Radic pa nikdar ni rekel, da niora to biti general, marvec je vsaano dopuscal-, da je ultima linea lahko to tudi o.seba iz vojsike, pri cerner je izreeno na.gla- šal, da to no more biti aktiv.ni vo- jaski cinibelj in da misija te nevtral- ne c-sebe ne sme biti naperjona proti parlaaneintu. Zaradi tega je g. Radir tudi zabteval, da morajo biti v vladi, ki bi jo sestavila taka nevtralna aso- bas v«i šefii parLaniontarniJi ^strank. (!e so v vl'aidi vsi šefi parlatrnentarnih j .skupin, potem \)i\c ne more biti ta- ka vlada naperjena proti parlamen- tu. Leta 1923. so predlagaU gotovi krogi sestavo vlade pod vodstvom voj- vode St. Stepanoviea. Ponaivljam, da sem pred par dnevi v navzočnosti g. Radica vprasal g. Davidovica, ali ne bi taka vlada pod vodstvom vojvode ! Stepanovifoa nudila; več garaneij za j piavni r<\\ in parlamentarizem, nogo vlada, kateri naeeluje policaj-radikal g. Vukiöcvic. G. Davidovic je takrat popohioma lojalno priznal, da to dr- ži, kakor je to tmli evident no, aiko bi setavil vlado g. J3aluRdžič. Kljub te- ntu pa dvigtijo neeuveno gonjo proti KDK. G. KoTošec kot not ran ji miaiiis-ter ima nalogo, da s svoiim talarjem po- krije zlocinc radikal'ske polieije. De- mokratizom g. Davidovica in tovari- sev najbolj iluMrira dejstvo, da so glavni resor v državi izročili kleri- kalc<«n. Na] vprasajo r. Painieveja, j Herr iota in druge avtoiitete zapadnih držav ali bi prišlo tarn komurkoli na lun, da stori nekaj sličnega. Radikal- ska policijai no bo< pod zasöito dr. Korosca prav nie bolj&a kakor je bila takrat, ko je nosil odgovornost radi- kal .ski minister. G. Davidavič je na seji demiokrat- skt>R-a kluba izja,vil, da jo morala krU za biti zakljničena na tak način, če«, da je KDK «Laivila tako tezke zaihtove,' cla \ bi ji h itudi oni sanii' ne niogili1 .sprejeti, ee bi jih kdo stavil. Ta izjava najbolj karakbenizira pojrnovanjo g. Davidovica o enakosti in ravnoprav- nosti. Mi smo zahtcvali revizijo davčno- ga zakona^ refvuizdjo proracuna,, eno važnejših ministrstev, preiluano gla.- dujooega naroda in despolitizacijo dr- t žavne uprave. Ali so te aaihterve ne- | sprejemJjive? Vprašam objektivne ; ljudi v celi državi, ikatexa izmed teh ' naših zalitev je takšna, da jo ni mo- gwe sprejeti in da je nisnio zahte- vali popolnoma upravieeno? G. Davi- dovic menda, misli, da smatrajnio mi za srečo, ako na« sprojime v vlado, da snro mi Ijudjo brez klej in nacel, ki se tepejo 7.ei\skih voBtov,- ko sva se g. Radic in jaz so miedser bojno pobijala im ko še ni obstojala KDK, ki je bila osmoyuna z znano bcogra/jsko resolucijo. Ce bi se vršile volitve po tem zgod ov inskom dogodkn ali danes, bi bil rexultat popolnoma drugačen. Na koncu moram še pri- pomniti, da je nasarsko raznarodovamjo juznotirolsk'hi NemcoAr). da pa si iz- rwmo ]>ridržuje v tej zadevi pravico pritožbe na Društvo narodov, so iz- zvali v Italiji celo burjo ogorcenja. Giornale d'Italia« v Rimu pise, da- jo za Jugoslavijo sedaj Avstrija naj- nestrpnojsi sosod Itali.fe. Tain — tam radi Jnžne Tirolske gre Italiji na živce. List očita Avstriji ivehvaleznost radi »prijateijske-fia« obncukmja Ita- lije o priliki koroskeya plehiscita. Enako astro pišejo tudi drugi itali- jiinski časopisi, ki napovedujejo ob- enem, dii bode danes, v ]>ondeljek, od- govoril v rimiski z/bornici na ta »izzi- vunja« sam Mussolini. Na Dunaju je dosel v soboto opol- dne v zunanje nunistrstvo italijanski powlanik Auriti in jo naznanil, da se cdpdje v Rim radi o.scbneffa. porocila Mussoliniju. Pravijo, da to so sicer ne znaen. odpokiica:, tein^eč domonl- straeijo proti Soiplovemu govoru, znabiti tudi discipliniranjo Auritija, kor si bojda ni znal dobiti na Dunaju »praviln.ih zrvez.« Raziune se, da nuerodajni krogi v IJeögradu zaslodujojo to afero z naj- večjim interesom, deloina, ker Italija nastexpa enako brutalno tudi pr-oti primorskim Slovencem in Hrvatom, deloma tudi, ker se nikakor niso urejene nase raznnoro z Itaiijo (no- podpisane zloglasne neltunske kon- veneije, s kalerimi bi se dovolila ne- oanfejena gaspodarska ekspločitacija naišega Primorja). Vondar pa so v Hplošnem sodi, da je italijansko rav burjonje nap ram Avstriji lo iiLanever, s katosrirn bi se rada prikrilo drugo, mmogo resneisjo aforo. Avstrijske ob- mejno oblasti so namrec odkrile veli- kopotozno tihotapljenje italijanskegai orožja v Madžarska Ker se je to zgo- Arkadij Averčenko: Lov na slone. Sedel vsom v kavarni na divanu in čital. Nonadomja .som za-cul za seboj čuden «taivek, ki «a doslej na zjomolj- ßki obli gotovo ni nüioe izgovoril. »Ko smo v Amoriki šli na lav na skme . . .« Obrnil sem se nmla Na drugi stra- ni divana sein opazil mladeniča, ble- doga obraza ( v mislih sein si rekol1. »Kaj blebeta ta glista?«), ki je sedel dvom damam nasproti in jima nekaj Pripovedoval. Dami sta bili res lepi, naravnost dražostni. Poslušali sta ga t-aiko vneto, da nisla niti opazili, da Ro moji pagledi počivali procej časa na njunih lepih usdnieah. Prav uži- Val sem, ko seni jih opazoval. Te ust- fiice so bile kot nalašč za poljubljanje. Tudi an mo ni videl. Govoril je daljo: »Moram vaan takoj povedati, da so stnioriäki sloni znani po svoji ne- ustrašenosti in krvoločnasti . . .« Nisem mogol zadržati svojega srea, ^¦i- je. ob teh podMh laAeh bilo kot mlinski kamen. Dvignil seni se, pri- bližal skupini, se predstavil kot v,sak «ontloman in so oibrnil k pripovedo- valcu. »Vi lažetel«, som xnu vrgol javno v obraz. »Toga, da tako nosramino la- žete pred goapodičnami. ne morom trpeti!« Mladenič se jo stresel. V njogovih očeh, ki so se zabliskale, sem videl, da som mu zelo neljub in nepricaikovan gast. »Gasped! To boste plačali!« je vz- kliknil. »To jo spot druga stvar. Toda vi Kte lagali tem damam!« »Gospod nam je pripovedoval le o svojih doživljajih v Amoriki, kjer jo lovil slone«, se jo vmešala on a izmod dam. »Gospodična, jaiz razunijom vašo športno radovednost, a . . . v Ameriki sploh ni slonov! Sloni žive samo v Afriki in v Aziji.« »Res? Kako pa i© mogoče, da nam po^nod pripovoduje, da je v Ameriki ubil dva slona?« »Kako? To je jasno kofc bol daai! On laze!« »Gospod!«, je vzkliknil mladenič z obupno hrabrostjo, »vi mi bosto dali zadr>ščenje!« »Co ravno želiie? Zakaj ne! A to ni noboii dokaz, da žive sloni tudi v Amo- riki, in da ste tam dva ustrelili . . .« Ean izmed dam se jo pricela smoh- ljati. Kavalir jo bil radi tega tako raa- burjen, da je posinel od tossote in se obrnil k meni: »Mislim, da me razumete . . .* "Kaiko? Dvoboj? Izvolito! Prosim za posetnico . . .« Mračjiega obraza je poiskal v list- nici pasetnico in mi jo ponudil s krv- niško gosto. Poklonila sva so svečano drug dru- gemu in jaz sem odsel iz kavarno. ¦ ¦ ¦ Nisem strahopetec ... a dvoboj je vseeno dvoboj. Jaz vsako stvar vza- mem resno. Moral sem se toraj ukvar- jati s celo vrsto tradicijonalnih po- slov. Najti sem moral sekundanta, po- iskali zdravnika, napisati za vsak slučaj sorodnikom pasloylna pisma in — sole naslednjega vecera je bilo vse to gotavo. lJriči som paslai k nasprotniku. Vrnilo so se z od^ovorom: »Vshj jo urejeno! Jutri zjutraj ob sodmih v boro\x?m pozdu s piš/tola<- nii . . .« »Ali se ni paskušal opravičiti?« »Ne! Bil je celo zelo bojevito raz- položen. Z najvočjo pripravljenostjo jo takoj pristal na dvoboj!« »Dobro! Toraj jutri zjuraj ob scd- mih na mostu!«, sem rekel. Ob tričetrt na, sedem .som prkšel v borov goad v spremstvu sokundantov in zdavnika. Kcr nasprotnika še ni bi- lo, smo sedli na store, prizgali ciga- rote in čaikali. Pot minut prod dolo- čenim časom se jo v daljavi prikazai voz in iz njega jo croz nekaj trenut- kov skočil užaljeni mladenič. Moji priči s4a se mu takoj pribli- žali, stopili na razgovor z njogovima stekundantoma, vsi vskupaj so odino- rili razdaljo in nama predali pistoli. Kakor se vodno do^aja, bodisi radi delikatnosti afero, bodisi radi prezi- ranja nasprotnika, sva na vsak način poskušala, da so izognova drug dru- gemu oelo s pogledom. Stala sva na doloeenejn mostu Dvignil sem pistolo, pomeril in jo ne- nadoima — spustil na tla, asupel in. zaprepaöcon od iznenadonja. »Čujto!«, sem poklical onega izmed sekundamtov, »ali jo to res tisti . . .?« »Kakišen tisti?« *Moj nasprotnikl Ali sta tega ob- vestila včeraj?« sSevoda! Koga pa? Iskala sva ga po naslovu na posetnici in naroceno vprašala.« /soda to ni mogoče! Oni, ki me je izzval, je bil svetlolas.« Slioen razgovor so je vrsil tudi na drugi strani. »Kakšna neimiinost pa jo to?« sem čul vpiti na-sprotnika. »Kdo pa jo ta tip s pištolo? Prvič v svojetm življo- nju ga vidim.« Moja sekundanta 9 Avstrijo, katero čaka v bližnji bo- dočnastti ista usoda kakor nas, nani- reč oboroženi nap ad Italije. Ker se Avstrija doslej ni dala vpreei v verigo nasprotnikov napram Jugoslaviji, jo hioče ItaJija na brutalen način disci- plinirati. Vs ti dogodki bodo v Avstriji na- rctiv.no zelo podkrepili vprašanje pri- ključka k Nemeiji (Anschluss). Mor- da je v take.ni položaju bolje tudi za Jugoslavia, da stoji Italiji za hrbtom mocna Nomicätja, kakor pa slaba. in razorozeira Avstrija. Kako so strankar8ko razdeljeni »prečanski« poslanci ? K člank om in vestem o »prečanski fronti« je treba vedeti sledeče: Srbi- ja z Makedonijo voli 116 poslanoev, Crna gora 7 in ostali »prečan-skic kra- ji 192. Od teh poslancev imata gg. Radic in Pribičevic 85, radikadi 44, demokratje 9, dr. Korosec 21, dr. Spaho 17, /iOTaljoraidniki 7 (t. j. sko- raj vise poslaiieo), Övnbi C>, hrvattski federalist! 2 im socijalisti 1. — Voči- gJed temiu položaju kmetsikoHle.mo- kratska koailicija za sedaj ne. more ustvariti »preeanske fronte« taiko, da bi bila v njej večina precainskih po- slanoev, pač pa labko tvori jedro bo- doce pariamein tarne ongamizacije pre- r-anskih poslanoev. Velike protestne shode \ proti hegonionisticni politiki vlade, proti uvedbi novega davčnega zako- ila, proračunu itd. priredi kmetsko- demokratska koalicija po večjih kra- ji.h domovino. Prvi tak sbod so vrši dno 4. marca v Novein Sadu, potom v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in dru- ! god. Govorüa bodeta na leli «Hodih ¦ oiba .š(?fa koalieije, gg. Hadic: in. Pri- ' bieevic. PriredUev takega shoda za \ fuzni del mariborske oblwtli hi si \ prav zelo želeli tudi v Celjn. Stjepan Radič v Ljubljani. .Dane,s popoldne pride v Ljubljano Stjepan Hadic, da preda.va v akadem- siki ligi za Druživo narodov o položa- ju naiše države v jugovaliodni Evro- pi. Oben can «e \rw\ süja poslovnuga odbora Kmietsko - domokraitske koali- eije v ljubljainski Kaizini. S Stjopa- nom Radi (knin prideta v Ljubljano tu- di Pavle Radic in inž. Avgust Košu- ÜQ, Albanska akeija proti Jugo^laviji. V Beograd je dois])el iz Skoplja povoljuik orožniškega polka g. Ko.stic. PravijQ, da je njogov pri hod v zvexi s porocili, da se bul'gar^ki komitaši priipravljajo v albanskeni Beratu, Korči in drugod ,s pomoejo alba.nskih civilnih in vojažkih obla.sti za na pad na naise O7x?mlje. (Mislimo, da se bode mejo pravocasno in dobro zavarerva- lo.) ________ Državna pomoč za oladujoče. Kakor javlj'a beograjska »Politi- ka«, je posebni miuistrski kamitet iz- dehü posel)en zakon o državai1 po*- inoc'i za gladujoče kraje. Gla^om tega zakona bode dalo finaneno ministr- stvo na razpola.go 150 inilijonov di- narjov, ki se naj razdcle na oblasti v | gladujočih krajih tako, da dol>e rev- i ni knid.je denar kot liovračljivo »ub- veneijo, premožnej.ši pa bruzobreistno pcwojilo na pet let. Vcs ta denar bodo ' ra.xd-o.lili oblastni odbori s pomocjo f)bčin — upajmo, da samo z ozirotm na faklicno pot reib o posatneznikov. — Obenem porocajo beograjski in za- grobski listi o volikih zasebnih Zibir- kah za gladujow». Kako mi obvesčdmo inozemstvo o sebi. Beagraj.sika »Politika« poroea, ka- ko so sprejeli dopisnika - Daily Ex- pivsa« v Pragi,, kjer ga je s-prejel .sa/n pred.sodnik Masaryk, zunanji rn'ini- Kter dr. Beneš dvakrat in kako mu je eela vrsta politikov dajala materijal in informaeije o Celiias'lovaski. Ko je prisel dopisnik tega velikega london- sktüga lista v Beo-'grad, ie čakal cele dneyo — zanian, da ga kdo sprejmo in mm dovoli kak intervju. Povsod so ffc ü/jgovarjali na — vladno ikiizo. No, kriza se je končala in jeden od vpHvn.ih politikov ga povabi na sesta- nek, a — ni prišel. Malo kasneje so ga obvestili v finanenem ministr-stvu, da je finančni minister tako za.poslen, da ga ne — more sprejeti, in. to, pra- vi »Politika«, dopusnika velikega lista v državi, kjer išče finančni minister raj govorila z vamii in vi sie takoj prlstali na dvoboj!« j>Seveda sera pristal, ker sem mi- sli'l, da vas je poslal oni gospod., ki me je provociral. Toda proti temu gospo- idu jümaim ničasar, absolutno riAoa- ear. Nasprotno, zelo simpatiöen mi jie. Dol>er dan, gospod! Ali ste adravi?« »Doter dan! Hvala, gaspod!«, seim odgovoril na ta prijazen pozdraiv in niiu prija.beljsko stresel roko. >Toda recite .... ali je ta posetnica res vaiša?« sDa, ni'oja je! Dal sem jo tisteinu bledoličniku, ki . . .« »Cakajte«, &em ga prekinil viosel. »To je nek slabiič z ribiinü oemi, ki laže, da kar lasjc vstajajo pokoii- ci . . .« »Da, to je tiisü! Vprico menß je trdil, da je bil porooen s slavno igral- ko Eleonoro Düse in da je ona, nanj ljubosumna, radi njega skočila skoz.i okno in si zlomila nogo . . .« »In vprico mene je govoril dvem damam, da jo v Ameriki lovil slone in, da je tarn ustrelil dva izredno ve- Hka komada . . .« >In jaiz sem mu dal svojo posetnico in ga s tem izzval na dvoboj, ker so se mi te laži o veliki igralki gabi'le. Tri dni sem čakal zaman.. četrtoga dne eta prišla k meni dva sekundanta in . . . dal je veste sami . . .« »Da, zdaj v&e vem in razumem. Mend a še is tega dne sem ga izzval tudi jaiz ia on mi ie dal poeetnico...« »Mojo . . .« »Da, vašo! Hotel je menda, da se stepeva m.ed seboj. Mord a celo kje v bližini ]>rksluškuje . . . ¦ * * V njegovi kočiji smo se potem od- peljali v mesto. Šli smo v prvo boljšo restavracijo in si ga nia.lo privoscili. Ko je bila ura že enajst, smo bili spet na cesti, Sekundantje so se poslovili in niidva sva saima šla naprej. Ko sva v ziivaliiiötn razgovoru že nekaj čaisa bodiLa po ulicaih, me je moj n,ovi prijateli nenadoma pocuk- nil za rokav. Pred nama je stopal v druzbi dam, ki sum jih imel pniliko spoznaAi v< kavarni, moj pravi nasprotnik. »To je pa slavni lovec na slone v Ameriki«, som rekel. ». . . in mož Eleonore Düse«, jo nadaljeval moj prijatelj. Tiho sva šla za njim in prislusko- vala njegovemu razgovoru. »Danes zjutraj bi se moral vršiti dvoboj s predrznežem, ki sem ga iz- zval v kavarni. Bil «em že ob pol sedmih na mestu in čakal do devetih. MLslil sem, da bo on prišel, pa se je očividno zbal . . .« Hotel sem plainiti na nosramneža, toda prijatelj mo je zadržal: »Pusti ga! Saj se ne izplača. Dru- gič ti zna poslati{ na dvoboj mesto mene kakeiga ameriškega slona ali Eleonoro Du^e!« (Prevel B. R.) posojila trinajst in pol miljarde di- narjw. »Na« n&sročni angleški kolega se vrača sedaj domiu brez jedne, o naiši državi napisano vrs-tice. Morda mu dajo iniormacije Madžari, ko bo- de zvečor potoval -wkozi Budimpe- što . . .« Sokofstvo. c Sokolska -maškarada v Cclju je v vsakorn oziru povsem zadovoljivo izpadla. Kaikor vsako leto, ,se je tudi letos /J>rala na tej D-rireditvi oeljska narodna d.ružba in to v še vecjem šten vilu kot larnsko leto. Raznobarvna, bogata dekoracija — delo brata No- vaka in Knamarja — |o podz}igala, prod pust no razpoloženje. V šotoru za jestvine in sladščico so neumorno stregle gg. Štaintejeva in Kodermano- va pod vodstvom nase pridne, izku- sene gospe Zorkotove, v kavarni pa so nam sest're 8epe|ova in Flogova pod vodstvom s. Dobelakove nudile pctitbna dražila za živce. Veseli navs brat Saksida je s svojimi kapanni kar naj u speisn eje pozdravljal doslo ol>- činstvo pri vhodu. Da so bratje Sirec, dr. HraBovec in dr. Mejak vodili naj- strožje nadzorstvo nad mask ami, ni treba se posebej povdariti! Br. Stanic pa je svojo službo kot Cerberus ka-- kor vedno zvesto izpolnjeval. Vsain bratom in seslrain, posebej pa še po- /.rtvovailni.m dainam, izreka Gel j ski Sokol jskre.no zaihvalo! Pies je vodil br. Ger.no iz Ljubljana, kateremu gre tudi zaslužena hvala; vsa oast seveda tudi piridnem/u celJKkemu iaz7>-banh du. Na »videnje o ])rihödnjem pu.stu! c Občni zbor Celjske sokolske supe se jo vršil preleklo nedeljo v prisre- nem bratskeim razpoloženju in oh ude- ležbi delegatov iz vseh 22 društev te župe. kar se menda doslej so ni zgo- dilo in bo bržkone to edin.I slučaj v načcan Savezu v letošnji poslovni do- bi. Podröbno poročilo izvanredno le- poga in u.sp'ösnega zbora priobeimo v kraitkem. Izvolilo se je naslednjo župno sta.rešinstvo: Jože Smiertnik, starosta, I. namestnik Fcrdo l'oljsak, II. nanvestnik Tone Kurnik, Lojze. Jerin. naeolnik, Donunrk Kužnik in Rudolf Polj^ik, na.mcislnika, naoolni- ca Miimica Lojk, Marica Gruden in Van da Brinar. nairnestnici, Fran jo Gepin, taijnik, Bernard Vltavsky, bla- gajnik, Zofka Debela.kova. zapisnika- rica, prosvetar dr. Ervin Mejak, od- bor.niki: Josip Kraimar. dr. Milko Hrašovoc, Draigo Sirec, Franjo Dol- žan, Tine Novak, dr. Jože Dolničar in Franjo Šmdd. Odb. nam.estn.ika: Franjo Saiksida in Milka Lojk. Župnl zdravnlk dr. Fordo Korun. Pregle- dovalca računov. Stank o in Karl Pore. Oboni zbor jo poda.1 «tarežinstvu obširen delovni program. Z bratsko požrtvovalnastjo in z veseljem do de»- la na.še zdra>ve organiaatcije pričire>- mo z del am! Celjske vesti. c Lep prispevck, cca deset tisoč di- naxjev bode vrgla Olepševalnomu in tujsko - proinetneiniu druatvu zadnja ])ustna prireditov v Celjskom domu. Naj bi tudi društvo pritisnilo na me- stno občino, da bi se čim preje uredilo spreliajališče, na levem bregu »Savi- nje! c Dva cnodneuwt sadjarska tecaja se vršita na vinarski in sadjarski soli v Mariboru, in sicer: 1. V pondeljek, dno 5. marca t. 1. tečaj za preceplja- nje sadnega drevja. 2. V torek, dno 6. marca, tečaj za sajenje in oskrbo sadnega drevja^. — Pouk je brezpla- čeiL ter traja vsak dan od 9.—12. in od 14.»—17. ure. Vsakdo se labko udeleži abeih tecajev. Zamijnanci naj prijavijo svojo udelezbo z dopisnico najkaisneje do 3. marca raivnaitedjh stvu sole. c Čedalje munj slmfcnskega fiska prihaja v Beljaik in okolico, tozi »Ko- roški Slovenec«. Dokanija Be-ljak je štela se 1908 378 naročnikov na Mo- hiorjeve knjige, 1. 1918 45(5, a sedaj l ill šteje komaj 129! Župnija Beljak nima nobonega naročnika več, Brnca 10, Marija na Zili 7 (1. 1918 107!), Sv. Lenart 48, Looe 23 (70), Podklo- šter nobenega (38) in Šteben 41 (73). »K. S.« pravi, da ovira narocevanje Mohorjevih knjig tudi neniško duhov- ništvo. j c Vozno ceno m autobus na propi Gel je—Maribor ali obrait.no je zni:- žal mariborski inest ni sxet na 50 Din (doslej od kiin dinar, torej (>4 Din). c Konkurz je raziglašen nad imo- vino g. Ford. Dwmama v Gelju. Prvi abor upnikov je 20. marca, ogla.sitve- ni rok 1. aprila, ugotovitvoni 14. aprila. c Kaj pa je z regiila-cijo Savinje in prilokov? Svoj ea,s smo čitali, da ho- čc oblaMn.i odbor da.ti precejs-en pri- speveik za regulaicijo Savinje in pri- tokov. Tudi mcistna občina je. skleni- la najeilje večjega posojila v to sivirho. Z delom pa se še nič ni pričelo. S sklepi, ankclami, naerti in lepimi be- sedami Savinja ne bode nikoli rogu- lirana. Naiš me«itni zastop z gaspo- dom županoin vred ima kar najres- nejšo dolžnostj d;i to zadevo poganja. r. Trio raun, K. Sancin, prof, h, Maräic in prof. R. Malz izviaja na svojeim koneertu v ¦oötrtek, dne 1. marca1 t. 1. ob pol 9. uri zvečer v ve- liki dvorani Narodnoga dam a najlep- ke skladbe triove literature ivetovnih miojstrov: 1. L. v. Beethoven: VII. trio, op. 97. 2. Anton Dvorak: trio B-dur, op. 21. 3. B. Smetana: veliki trio v G-mi0ilu, op. 15. Sijajni uspohi, katero jo žel dosloj trio v Ljubljani in Zagrebu, narn jameijo poleg imen so- delujočih, da obeta biti prireditev na višku. Predprodaja vstopnic pri Go- ričar & Laskovšek. c 0 zadnji atnerikanski turneji »The original Jazz-Svettncu piisejo visi aJiierikanski časopisi silno pohval- no. Tako na pr. »Newyork Times*: f. . . Največji uspeh v Metropolitan operi . . .«, »T/je World*.: ». . . l^ajr prodana hisa . . . aplavdirali so cele ura Osebna .gratnlaiciija Lindbergilia . . .«, »Chicago Tribune*: ». . . Dtso- namoe cudovite lepote. Ta koncert je pregnal vse podga.ne iz našoga inesta. Hvala slavniin umetnikom. »Illustra- tion du Pet'ovnik: ». . . Vktuoz na hannoniki je pri »prestissimo« tako hitro igral, da je naMal propih. Gu- doviti so bili flageoleti in visioki c na bobnu . . .« Kakor smo že javili, na- stopijo ti unwtniki mimagiredo diLO 3. niiaica na plan.in.skem sejmu v Göljskem damu. c G. Vilku Weixln, predstdniku Gremija trgavcev v Mariboru in pred- sedn.iku Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo castitajo prav iskrono k pet- dasetletnici tudi celiski tovariši. — K teinii pripodiiinjamo, da mu častita- mio ob tej piiliki kot ödlicnomu poli- tienemu somiisljeniku tudi mi, to pa toliko bolj, ker znamo tudi mi visoko ceniti neumorno njegovo delo v stro- kovniih, pa tudi naisih politiönih in prosvetnih org.anizaci.iah. Še dolgo vrsto let! c Oblastna davščina na ponomi obisk gostiln in kavarn ter na kvar- tanje je glasom dogovora med oblast- nyn odboroim ter mied gostilničar»Ji in ka.va.rnairjii v Mariboru in Oelju pausaliraua. To k tudi menda za oblastni odbor najpamietnejäi izhod. c Lasfntki motornih vozil (avtormo- bilov in motociklov) se opozarjajo, da so dospele nove ovidenčne tablice. Za rn»esto Gelje se bodo delile te tabli- ce ta tede.n, za ostale obeine celjskogia s'roza pa prthodnji teden.. Tablice se dobe pri polieijskem oddelku sreskega pioglavarstva v Gelju. c Razstava kuharskih in Bivalmh izdelkov gojenk (lospodinjskega teca- ja, ki se viiši na okol. deš. osn. šoli v Gelju, Dolgo polje, bo odprta ob pri- liki sklepa tega tecaja v nedeljo, dn© 4. marca od 8. ure dalje v konferem> ni sobi v prvemi n.adstropju. K tei razstavi vse vabijo k i>rav obilnemu posetu posebno »tarsi iz okolice, da se prepričajo o !epo*n u,spehu tegia tecaja naišib okoliških deklet. c (ruslarski prvak Tanasije Vmic bode v svoji turneji po Sloveniji na- stopil tudi v Gelju in sicer predvido- nia prihodnjo sredo 7. t. m. Podrob- nosti bodp pTavoc-asiLO objavljene. c Celjska jwrota. Za pomladansko zasedanje porotneiga sodišca v Celju, ki se prieno v pondcljck, dne 5. mar- ca, so doslej raapisane sledeče raz- prave: pondeljok, dne 5. marca Anton Špilier (uboj); torek, dne 6. marca Ivan in Franc Gaber (tatvina) in Ludvik Kovačič (tatviina). Dvoje all troje razprav bo še razpisanib. Po- rotno zasedanje bo trajalo samo tri dni. St;-V. 23 • NOVA DOB A« Stran 8. Po domovini. d Hrivatni izpili tm obrlnik nadu-- tjevalmh solha. Veliik'.i' župa-n iniari'- bor.ske oblaisti je z razpisom od 27. jaji. 1928 0 br. 360/1 na podlagi neke udločbe miniwtrstva trgmane in iin<- •dustrije odredil, da se sme odslej v izjeimiih in opravieenih slučajih do- voljevaiti polaiganje izpita. čez pred me- te obrtnih nadaljevalnih šol osebam. katere n.Lso Imole pDrliikje obiskovali ubrtno-nadaljcvalni pouk v času uč- uega ra/jinerja. V to svrho mora pro- silw vloz'iti s 5 Din kolekovano in ¦utcimeljeno prosnjo za pripusiitev k izpitu oez prod mete obrtne nadaljeval- iM) sole na velikega župana in prosnji priložiti takso za rešitev v znesku 20 •dinarjev. V odloku, s katerim se proš- nji ugodi, določi voliki župan obene.ni ludi solo, na kateri se mora polagati izpit, nakar vadstvo dotične sole ,spo- rajziimno s kandidatom določi izpitni terinin. Pismieni izpit ne smo trajati nad 4 ure, ust nien i pa no nad 1 uro. Vsak kandidat mora pred iz.pitam donesti solskemu vodstvu kolek za 40 dinarjov na. izpitni za.pisnik in kolek ssa 20 Din na izpricevalo .ter položiti izpitno lakso v iznasu 40 Din od vsa- ke ure izpita za vodjo sole in učitelja i-zpitaea. Na izdanein izpricevalu bo äolako vodslvo naivedlo tudi odl ok, s 'katerim je bil kandidat pripuščen k privatnemu izpitu. Ta odredba vclja «ako za splošne kakor tudi za strokov- iie nadaljevalne sale in je izdana pred- vsem v inloresu nizji'h javnih name- .ščoneev, ki taka izpricevala pogosto raibijo radi ugodnejsega napredovanja v služibi. Važna je pa ludi »a obrtni nara&ea'j, ker s>e naanerava na.stop obrta v bodcc-e vozati tudi na dokaz uspesno dovrsune obrtno-nadaljeval- ne sole. VendaT se T>a k priva-tii-emu .lÄpitu ne bod.o nripuščale take osöbe, 'k-ater-e so imele priliko obi-skovaiti na>- daljevalni pauk, pa so to brez opra- vičljivega razjoga opustile. Zaxadi te»a bedo pn.šnjiki v teh slucajih mo- ral i svoj-e prošnje u tern el j Hi z navedbo /^idržkov, raidi kaitorih jim ni bilo mo- M'OC€ obuskavali nadaljövalne^a pouka .tekom učno dobe. d Kraljevi dvor c Cetinju poprav- Ijajo in na novo oTjremljajo. Govori ««, da .se bodela tain za dalje (V|itariila naa kralj in najinlaijši tyin biv- šoga črn.ogor.sktv^a kral.ia Peter. <1 AT«^' mornarišLii podcustniJci. Vojno miniistivstV'O je poslalo \eCje šte- vilo inornariÄkili podeaslnikov mx Franccxsko, da se izvožbajo v službi na podinornicah. d Cekoslovatiki železničarji obisče- jo koncein nieseca aprila celo vrslo jugoslövanskih mest. Pridejo na po- vabilo naše vlado. Deputacijia bode Hlela. okT'Og 100 udeležencev. d Zgorela je v Sarajcvu tvornica za kožo tvrdke Albahari. Škoda znaša ])reko milijoji dinarjev. d Slotehmco je obhajala 14. febru- MTJa Jera Jalen v Sloven ski BLstrici. Stolelnica je se razmororna dobrcga zdravja in opravl'ja lahko mala, dcla brez owil. d Nesreča ali samomor? Swioci je jiovozil vooeni osebni vlak med llra.st- uikom in Zidanim mostom neznane- X'd mitäkoga. in žensko. Vlak je obe telftsi (ako raiatrgaJ, da bode težko do- .^nali identiteto. d Jugodovanski pies v Berlhvu. Na pustno nedelJQ je priredilo jugoslo- vajasko družaibno družtvo »«lediiih-tvo« » .sodelovamjenr našliih diplomatov v Berlinu jugoslovanski pies, ki je zelo dobro uspel. Osobilo so ugajale nonv skint mostom nase pesmi in narodne nose. V koncerinein delu prircxlitve ho bile na. dnevnem redu tudi sloven- •^ke pesimi. Tudi kolo je Rastorn ne- ^avad'no dopadlo. — Ob tej priliki I'ripoinminio, da živi v Berlinu razun diploinatov in dijakov, da seveda ne Pozabimo obeh praktikantk za film- nke »zvezde«, kaklh 60 Jugoslovanov, ki so zaposleni po azličnih podjetjvh. - lesejma. v Ljubljani. '} I - Kino. Mestni hino. Pond-eljck 27., torek 28. in sreda 29. februarja.: »Zentija v plumerm strasti«. Monumentalna drama v 8 deja.njili. V gla.vnih vlogah Olga Oehova, Adalbert Schiet tow in Fritz Albcrti. Jz,redno lop borlinski velefilni). — Četrtek 1. in pot ok 2. fe- bruarja: »Moje zivljenje za ivoje!« Vel'icastna drama v 6 dejanjih po slo- \*item gledališkem komadu V. Sar- doua »Odettet. V glavnih vlogah Francesca Bertini, Warwick Ward, man iz vclofilrna »Variete«, Fred Solm in Fritz Kortner. — V soboto 3. in nedeljo 4. marca so prodvaja //. del wlefilma * Napoleon Bonapar- te«. Kino Gaberje. Samo danes se še predvaja fil-m »Bodcče žice«, ki je po- vsod zbudil ogromtno sonzacijo. Viso- ka pasom braitovskc ljubezni. Film iz vojnoga cais-a. — Od torka naproj se bo pa ppodvajala sijajna komedija »Ljubavne zgode in nezgode« z Olgo Čehovo v «g'lavni vlogi. Ne zamudite si ogledati ta fikii! 'Pomon uuiverze v Ljub- ljaui za Slovene« in državo SHS. (Dalie.) Filozofska fakultela v Ljubljaai je pedagoftlko potrebna in logitcna iizpo- poLnitev srednjicga všolstva na sloven- .skem tjRrilorijiu. Zato je «tevilo slu- šateJjev tudi noirmalna in v -skladu s satk-ticiviimi potrebainti v Sloveuiji in v državi. V Slovcniji .saini filozoifija se dav.no ni »sailuriirana in ne bo nikoli tako, da bi se fakulbeta smela ukiniti z vi'dika i>9daigotških potreb. A naiše- miu miedse-bojinomu ziblizanjiu more bi»ti le na kor ist, ako bo na visa'ki sred'nji šoli \ Srbiji ali iul Hrvažkem po en ali po vec: absolventov naise fakultete. Ako so se moigli uveljaviti silovenski srodnjesoilski profesorji v Srbiji prej, se bodo teni lažje sedaju ko se učijo srbolirvaisčiinie v gii'mmaiziii iin ko sli- šijo sirbohrvaiška proclavanja tudi na Uiiuv.erzi v IJubljami. Tudi bodoiči srboihrvaaki srednjivsoLski nastavnüki morejo na filozofski fakulteti črpati ono niepasredno poznanjo slove,nstva, ki je tudi pri nji'h velepomiMnben mo- ment za iKsipomo delo v «oli v zmislu naišega. int'dseb(3ijnega «paznavanjai. Mlaidina saima to cuti, ker staino ra- «ite ätevilo srbskobrvaiskih filozofor. ki študirajo mekaj semestro\ tmli v Ljubljani. Izdatki za ljubljanvsko fi'lozofsko fakultoto so bili doslej razmoronia majiliiui, ker ima niiatomatiiko, fiziko, mineralogijo in kemijo skupno s teli- niiško fakulteto. Sploh pa gre tukaj zlasti tudi za nacioinalne znamosti, pri gojenju katorih n.obena držaiva ne ste- el i hi ne >imc štcditi. Ukinjenje filozofske fakulteie v Ljiublja.ni bi postalo staini kamen za- pruke za kon.solida.cijo nolranjin raz- moi' v drzavi 8. H. S. Slov^nci, ki so inieli v Ljnibljani višji filazofski .štu- dij od zaicetka XVII. stoletja do zma- ge reakcije 1849, a so r>ri manifesta- cijah za slov. univerzo izza srede XIX. ¦stoletja mislili wdn.o tudi na ustano- vitev filozofske fakultete, no bodo v državi S. H. S., kjer jie tudi njihov jozik državni jezik, nikdar niohali tir- jati, da l)odi v njiliovom kultu'rnem .sirodiöcu tudi vzgajali.^rie za njibov srednjeaolski profesorsiki naraiS'wio'. V ukinjonju filozofske fnkultete v Ljulv Ijaini bi videli Slovenci po pravici iz- razito kulturno annputaiciijo, zatcetek dormantirasnja pozicrie, ki jie zajami- če.na njihovemu jeziku v soli in jaiv- ncjn življiouju po ust&vi. Juridicna fakulleta. V bo jib za ljiibljansko univerzo v 19. stoletju se je vedno podicrtala po- treba juridione fakultete v Ljubljani. Prav tako in še mnogo bolj potrebna je v naši kraljevini. Ker tvori Slove- Znpjinn Mmm ii Ppliii VMLliU IIjAuhKu V vvljil se pnipopoča za vsa it tiska»'sko stpoko »pa- dajoca dela, Ki jili iz.vr»suije okusno in po zmepni ceni. nija z Daknacijo paschno pravno obH- niiočje, mora to pravo biiiti posiobn.0 proučeno in tradirano. Toda nič manj potrebna bo Ijubljan.ska oraivna fal- kulteta, ko bodo zakani izenaceni. Za- bij Slovenija je po jeziku in po geos girafski legi pasebno karakteriziran, jasno ocrtaiii del države; je pa tudi najbolj industrijali'zirana pokrajina na meji dveh močnih tujih kultur, tf poseibniinii, jako diferenciranimi pravnimi in gospodarskimi priliikaimi, ki se kažego tudi v zelo razvitem kme- tij.skem zatdružništvu. Te prilike, z njiini zvezane prav.ne norme ter njih a:plikacije se pa morejo uspeäno ra-z- iskovati te na ozemlju, katereiga se tR*ejo. Odve.tn.iaki,, soclniški in sploh uradniški naraiščaj, ki bo .služboval v Sloveniji, pa mora biti pravnoznan- stveno izobražen v tern drzavnem je>- ziku, v katerom bo imel z narodoan in z uradi največ opiuviti, t. j. v slo- venske/m. Slovenija bo s svojim sre- dišČGin Ljubljano vodno najvažnejša pos-redovalka gospodarskib in pravnih stiko'V med našo državo in zapadnim inozemistvom, zato bo tu vedno noj- več, prilike za proučavanje teh stikov — delo, za katoro je ljubl.janska ju- ridiena fakulteta v prvi vrsti pozva- na. Vseh teh nalog si ye fakulteta od nsega p-ocetka v svosti. Njeni član-i ne sodel'ujejo samo pri izenačevanju domačih zčikonov, ne proučujejo sa- mo prava diru-gih domacih pravnih območij, oni so vedno sniajtralii za svojo posebno nailogo proučevati praivne prilike sosednih držav. s ka- terkni vežejo nažo državo oziki gospo- darski «tiki in v kateriih pr^Üivajo deloma nase narodne manjšine. Proi- fe.s'orski zbor juridične fakuitete it»- daja poriodieni »Zbornik znanstvertib razprav«, njeni clajii pa so ojo na meji' da- pustnasli, Anatoni.ski ins-titut z n. pr. 150 dijaki je zlo. Po eni .ytrani pri1- mianjkuje traj.no mirličov za sekeije, po drugi Mrami tki je tudi denuonstpa- cija preparatov pri predavanju ilu- aorična. Oe se ukine medicinska fakulteta v Lj-ubljani, .se bodo m^oi'ale prej aiH »lej usla:novjti paralolne .sicVce za ßlavne predmete ali v Beogradu ali pa v Zagrebu. Imeli homo zopet tri fa- kultete, \e s to ra&liko, da bodo v traj- ni zadrogi za materijal, doeim bo člo- ve,ski materijal Sloven ije, kjer je zdravstvena kultura prodrla že v naj- širše plasti naroda, sta;l neizrabljen. Higienska kultura Slovenije, ki je nasla priznanje pri odločilnih osobaii Stran 4. »NOVA DOBAt Stev. 23. Celjska posojilnica d. d. Stanie hranltnih vlog nad Din 65,000.000'—• Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000'-. v Celju V Basfnl pala&! liarodni dom Sprejema hranilne vlqge. Izvršuje vse denarne, kreditne Kposojijne posle. — Kupuje prodaja devize in valuta. Podružnicl i Marltoor, Šošfanj Drustva narodav, bi z ukmrtvijo m&- dicinske fakulteto utrpela neopravič- Ijivo škoda Clani fakultetie .so izdaili od 1. 1919. dalje tri knjige in objavili pet znan- .stvenih razprav. Tai čas se vrse na fakuljteti viaina raziskavaiija o pctf- meaiu vitanvinov. Potrcbo po medicinski šoli v Ljub- ljaini izpricujo najbolje dejstvo, da snw jo inieli koi prvi na teritoriju se- dan jo držaive že od 1. 1762. uaprej vro do eentralisične raukcijc po 1. 1848. Tehniska fakulteta. V naši državi je nimoRo tehniških vrzeli: pomanjikanje cast, žele/mic, vo- dovodov; votlna pota niso re^ulirana, vcxLno sile in zakladi rud niöo Lzrab- ljoni; država mora uvažati večino iz- (Jelikov strojne m komiijsko industrije in doma zaposlofva,ti stov i Ine inozom- ske inžcnjerje. Zato potrebuje tehinih hke fakultote, ako v industrijskem po- glodu noče ostati kolonija; o nadpro- dukciji inzeii.jer.jev torej no more biti gavora. Tehmi&ko i'akultete so morejo raz- vili tarn, kjer najdejo u^odno razme- re. Take so v Ljubljani. Visoko raz- vite srednje sole da jo tu tehniški fa- kulteti. terneljito in re«no pripravljeno dijastvo. Fri Slovencih se od nekdaj opaža vspec^ifična nasdarjenost za teh- nični študij. Slovenski diičtki so se od- li'kovali J3O vestnosti in talentu že ta- krat, ko so so šolali na tujih tehni- kah. Slovenija je že toliko indu.^trija'- lizirana, da prihajajo sem slušatelji drugi'h teluniških fakultet študirat in- du&trijske na.prava Tehnicni razvoj bo neizbežno, kakor pov.sod, tudi'pri nae šel »vojo hisloricno pot, to je od zapada proti irtoku: torej preko Slo- venije. Slavcnski dijaki ne bi mogli, ker »o revnega stainu, studirati drugod. Z ukinitvijo tehimko fakultote v Ljuib- ljani bi bHe to vrllne izgubljene za državo; s tern pa tudi vi.sako razvi- t/omu delu države ustavljon nadaljnji ra^voj industrije in umetnostnega stavbarstva. Slovenski lokalni činitdlji, pred- vsean indu^strijalnL krogU «o raorali takoj po pre\Taitu osnovati zacasn« tolmiske tecaje, da so slovon&kiiin di- jakom že pred ustanovMvijo univerze omiogočili nadaljevati telmicni .studij; potem so zgradili teilinišik)i fakulteti lastno paslopje in s tern dokazali, da čutijo poftrebo te fakuUete. Ljubljan.sko tehnižko fakulteto po- secajo dijaki iz vseh pokrajin, tukaj .se nied seboj seznanjajo v prid njih državljanskoga čuta; država in indu- fttrija absoi-birata ^akoj njene absol- vetnte. Od absolventov j;li je 24 slopilo v državno službo, kje^ priznano izborno deJujejo, še več j.ih je v privatni in- dustriji, nekateri se specijalizirajo v Parizu. Iz tehniške fakultete je izišlo sedem knj.ig, med njimi na svetovnem trgu pomemibni knjigi o kemiji škraba in o transformatorjih, dalje okrog 80 raz- prav, vsaj dve tretjini v inozeanstvu, na kemičnem oddelku samern 48. Vo- leg literaricn-ega delovanja na znan- stveaiem in strokovnem poXiu so se elani fakultete še konstruktivno udej- stvovali z izvnjitvijo važnih javnjli naprav. Fakult-eta ustvarja z malinii izdat- kii diržajvno imietio: institute, katerii so navzlic ležkim razmerajn dospeli že do obc'udo.vanja vrednc popolnosti, tako da laliko uspešno konkurirajo 7. Vöemi paral-elniiHii v državi rn z mar- sikaterimi v tujini. Inozeomstvo, ka- tero je že opetovano poklicalo zastop- mike ljublljanske tohm.iške fakultete kot izvedence, jo pozna: Francozi ra- di iz nje iziÄlili razprav, Gehi radi njenega oddelka za arhitekturo, Ljub- Ijanski Institut za keanjjo jo sploli vodilon v keiniji skrobM. ' Konec prih. l&čem učiteljico za hrvaSčino, ki bi hodila po- učevat na dom. Ponudbe na upravo 2 lista. 1 LOKAL ia falcoj se i 5 č e- Naslov v upravi lista. 2-1 Kupi se dobro ohranieno moško kolo Poizve se pri Franc čuk, Pregemova 5. ii\i\m% trbeucljski in \i pseta drQgib rodnikov tobadlje is lostaoljo mi dom v mestn is efeoliu Franjo Dolžati, Ceije Za kresijo it« 4 Kleparstvo in naprava sirelovodov. Pokmvanje »treh in ivonikov, Vodovodne infttaiao*iea naprava moderno« hlgljeniönih kopalnih mob, klosetov in idravst«. naprati Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplaČno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Premog Franio Joftf, CeEjev Aleisandrova ul. 4 V na j em se vzame prazna soba v pritličju, pripravna za pisarno. Po- nudbe na Obrtno društvo Celju, Za kresijo 4. Lepa opremljena soba z elektr. luC, parket, se odda le s> lidnemu, bolisemu gospodu s 1. marcem na Krekovem trgu 6, pritličje levo. Prodam patent itOgnJGvarno stoj*5o za petrolej 8 črpalko14. Vpraša se pri Iv. Ravnikarju v Celju. Naznanjam si. občinstvu, da sem cene pri damskih kakor moških oblekbh znatno znižal in sicer lacunam za fasono (delo): Damski kostum od 200 Din naprej damski pla§č » 180 « « plašč-oblcka » 120 « « svilnata obleka « 140 « » navadna bluza « 40 « « svilnena bluza « 60 « » moška obleka « 200 « « moški površnik « 180 « « Izd-lujem tudi kroje po vsaki meri za vsa damska kakor ludi moška oblačila po zelo nizki ceni. S spoštovanjem Alojz Filic'c modni salon za dame in gospode Celje, Dečkov trg b/1 (poleg vojašnice Kralja Petra). Bramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi, plošče *His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijö proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricop I LeshousBh, Celje knjigarna in veletrgo«»na s papirjem, pisalnimi in pisalnimi predmeti. Png intKltii wk zadrnsa c Celju CanKarJeva ul. St. It priporoCa svoja izwrsina namizna ter odbrana sorttmentna VINA vseh vrst v sodih in steklenlcah po zmernih cenah. *^P| WF** Vzorci na razoolago ! ZahYala. Vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje ob pri- liki prebridke izgube naše nepozabne soproge in predobre mamice, gospe Cecilije Seliseh vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili našo preblago pokojnico na njenizadnjipoti,izrekamogloboko,iskrenozahvalo. Celje, dne 27. svečana 1928. Žalujoči ostali. Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celiu Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! t ASTNI DOM Obrestuje hranllne JP^ lj Ö vloge po %*W [2 ,O Vcčje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 Dm. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogo) nravnosti! Pri naložbi ineska do SO Din >e dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Presernova ulica 6. Iz malega raste veliko I Tiska in tzdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoreu za iadajatelja, tifikarao in redakcijo Milan Cetina v Celiu.