Leto LXV PoStnfna plačana V gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 22. aprila 1937 Stev. 91 i Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb Stv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo v dBH^ Hp^ W ^ flHBMHHBP Kopitarjevi nI. 6/1II jeva n lica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95. 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga »Teden v slikah" Tempo i Že nekaj časa se angleški ministrski predsednik Baldvvin pripravlja, da da 6lovo javnemu delu in oddide v političen pokoj. Takoj po kronanju kraljeve dvojice bo odložil čast prvega ministra in šel v miru uživat večer svoiega življenja. O tem svojem koraku je že večkrat javno govoril. Ob takih prilikih črpa 70-letni Stanley Baldvvin iz bogate zakladnice svojih življenskih izkušenj. Nedavno je govoril pred izbranim omizjem britanskih industrijcev, katerim po svojem poreklu in poklicu pripada. Preden je prišel v politiko — in to je bilo zelo pozno — je bil član direktorija velikega industrijskega koncema, razven tega je tudi njegova hiša lastnik ene največjih strojnih industrij na Angleškem. Razumljivo, da je pri napitnici, ki se je spremenila v dolg govor, obujal spomine na razvoj in spremembe, ki jih je industrija doživela zadn jih 50 let. Že v poslovnem pogledu je sprememba, kakor je dejal Baldvvin, zelo ve-Jka tako da ima utis, da bi ga nobena industrijska tvrdka ne hotela več sprejeti, ko bi se ji ponudil. Spremenili so se pa tudi delovni pogoji. Baldvvin je govoril o delavnicah, ki so danes kar tiče snažnosti, razsvetljave in zračenja nekaj čisto drugega kot pred 50 leti. Danes dela delavstvo v ugodnejših razmerah. Pred 50 leti je bilo v najboljšem slučaju sprejeto 12 urno dnevno delo. Mladina, celo otroci pri 11 in 12 letih so morali dan za dnem na nočno delo. Baldvvin je opisal borbe, ki jih je bilo treba voditi, da se je to stanje izboljšalo in smemo mu verjeti, da je s svojim velikim vplivom posegal aktivno v razvoj delavskega vprašanja, in sicer v prid delavstva, saj so mu radi njegovega socialnega mišljenja šaljivo vzdeli priimek torry socialista. Vendar, je nadaljeval Baldvvin, ni še tolike spremembe v delovnem času kakor v načinu dela. Tempo je dan danes čisto drugi. Neznansko hitri stroji omogočajo hitrejšo proizvodnjo in v ogromnih količinah. Vse obratovanje je sedaj mehanizirano. Nov način dela ima pa tudi senčne strani. Pred 50 leti, je rekel Baldvvin, ni bilo nikdar slišati, da bi se kdo živčno zruši). Toda danes je to celo zelo pogosten slučaj. Nekdaj je deio zahtevalo od človeka več telesnega in pogosto tudi duševnega najiora, sedanji način delovnega življenja pa zahteva v prvi vrsti živcev. Ne smemo prezreti, s kakšnim živčnim naporom je združeno n. pr. vodstvo težkega tovornega avtomobila po 6labih podeželskih cestah ponoči in podnevi ali prepeljati avtobus iz Londona v Glasgovv. Sedanje delo cotovo delavca boljše hrani, ga boljše oblači in tou omogoča udobnejši stan. Toda mehanizacija strojev, katerim služi, utegne tudi človeka samega izmehanizirati. Sedanje industrijsko in strojno delo povzroča v ljudeh masovno miselnost. To je slaba stran in prekletstvo, ki ga je prinesla človeštvu tako imenovana ekonomska doba. Človek 6e vsled delovnega ozračja, ki ga obdaja, pričenja tudi duševno kolektivi-zirati. Baldvvin se boji, da bo po tej poti Anglež izgubil one lastnosti, ki so britanski narod naredile velik v lastnih očeh in pred vsem svetom. Boji se. da se bo kolektivizirana masa navzela materialističnega svetovnega naziranja in propadla telesno in duševno. Zaključil je svoje misli z besedami: Navaditi se moram na privatno življenje in poizkusiti, da postane-m staree. ne da bi komurkoli bil v breme. Vi, gospod ie, pa storite vse, da življenje naših delovnih sorojakov telesno in duševno priličite novim razmeram tako, da narod ostane boder, samonikel in zdrav. Ta bilanca petdesetletnega razvoja industrije in industrijskega dela je v mnogoeem točna tudi za izven britanske pokrajine. Posledice hitrega tehničnega napredka čuti ves civiliziran človeški rod in vrtoglava naglica, ki jo strežba strojem od delovnega človeka zahteva, »gre vsem na živce«, ki imajo s temi 6tvarmi opravka. Morda bodo rodovi, ki bodo prišli za nami, kar tiče živcev krepkejši, ker bodo tehnike že bolj vajeni, kakor naš rod. ki ga je nov tempo časa.' dela in življenja nekako presenetil. Hujše so zle posledice, ki jih naglica, s katero vse drvi mimo naših duhovnih oči in duhovnega doživetja, zapušča na človekoveni duševnem življenju. Če motrimo sodobno življenje, nam ni težko spoznati, da si že sedanja mladina izbira nov spored čisto svojevrstnih vrednot, ki pa res najbolj odgovarjajo tempu časa. Njeni »ideali« so še najbolj podobni svetu otroške domišljije: čutna, zaznavna veliko«! in veličina, hitro, rekordno gibanje in vedno kaj novega. Toda, saj ni le mladina takšna, ampak tudi »široke ljudske plasti«. Pri vsem. kar počenjamo, smo v nevarnosti, da zamenjamo notranio in zunanjo veličino. Kdo si še vzame časa, da bi se dokopal do notranjega bistva kake stvari in njene prave vrednosti! Zadovoljimo se že z zunanjimi pojavi, zlasti, če so »kolosalni«. Potem je vseeno, o čem nam govore: o številu prebivalstva velemest, o številnih samomorih, o velikih ladjah, ocromnih letalih, strašni brzini vlakov, o hitrih obratih novega stroja. Če se že sami ne moremo voziti v 50 urah čez Atlantik, pa se radujemo, tla se vozijo vsaj drugi. In kako se veselimo rekordov! Kajti rekord je najpristnejši izraz naše miselnosti, ki obožuje vse, kar ie čutno veliko in se z veliko naglico premika. Prav tako smo lačni isenzneije«. ki ie druga bistvena primes naše duhovne hrane. Ni treba navaiati dokazov. Najbolj vleče časopis ali čtivo ki je senzacionalno. Treba nam je veliko novega, najljubše nekaj, kar je »edinstveno«: Vsako leto drugačen ples, v»ako leto vsaj enkrat nova moda. nove zabave in m/vesel jevan je. pa tudi veselje nad vedno novimi iznajdbami, katerih stvarnost in vrednost seveda nihče nima časa proučiti. Tempo časa prinaša v duhovno življenje plitkost, ki se posebno v tem odraža, da je duševna produkcija kvantitavno silovito narasla, a da je le redko tudi vsebinsko pomembna. Kako ogromno so narasle kulturne ustanove, civilizacija sc širi in zbor vzgojiteljev ter pro-svetitcl jev predstavlja celo armado. I oda vzporedno opazujemo vedno manjše spoštovanje človeške osebnosti, ginevanje izvirnosti, padanje Beck tri dni v Romuniji Poljska želi jamstva da se Romuniia nikoli ne bo vezala s sovjeti BukareSta, 21. aprila. AA. (Rador) Semkaj prispe v četrtek na uradni obisk poljski zunanji minister Beck s svojo gospo Obisk bo trajal tri d n L Na programu je v petek kosilo na kraljevem dvoru. Isti dan bo kralj Karol sprejel g. Becka v avdijenco, zvečer bo pa večerja poljskemu zunanjemu ministru na čast. Po večerji bo sprejem. Na večerji bosta imela g. Antonescu in Beck govore. G. Beck se bo za bivanja v Bukarešti sestal s predsednikom vlade Tatarescom in zunanjim ministrom Antonescom. Po končanih razgovorih bo v soboto izšlo uradno poročilo. G. Beck se odpelje iz Romunije v nedeljo. Politični krogi in listi pripisujejo temu obisku velik pomen in pod-črtavajo prijateljske zveze med obema zavezniškima državama. Obenem pa listi naglašajo, da so se te zveze po Antonescovem obisku v Varšavi lani v novembru še okrepile. Glavno vprašanje: Prehod rdeče vojske čez Romunijo Bukarešta, 21. aprila. TG. Med inozemskimi diplomati ugibajo o točnih namenih obiska poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka še vedno dalje. Tisku očividno ni dovoljeno, da bi opozoril na nekatera značilna mnenja, ker romunska vlada želi, da se konferenca s poljskim državnikom ne zavije v mrežo intrig, za katere je danes ozračje tako ugodno. , Med poučenimi pa prevladuje vtis, da poljski obisk ni v prvi vrsti namenjen posredovanju med Romunijo in Madjarsko, kot so nekateri trdili, marveč vprašanju, če bi Romunija v primeru kakšnega bojnega spopada, pri katerem bi bila udeležena tudi sovjetska Rusija, sovjetski vojski in sovjetskim letalom dovolila, da armada prekorači romunsko ozemlje, odnosno da letala letajo nad romunskim ozemljem. Znano je, da je svoje dni bivši romunski zunanji minister Titulescu imel v načrtu, da s sovjeti podpiše pogodbo o medsebojni pomoči, podobno pogodbam, ki sta jih sklenila s sovjeti Francija in Češkoslovaška. Titulescu je tudi deloval na to, da se zgradi naravnostna dvotirna železnica vojaškega značaja od sovjetske meje (od koder bi imela zvezo s Kijevom) skozi romunsko Besarabijo pa bo češkoslovaške meje (od koder bi bila zopet nadaljnja zveza do Bratislave). Znano je tudi, da je Romunija od podpisa pakta s sovjeti odnehala na nasvet poljske vlade. Titulescu je bil kmalu nato odstranjen iz vlade in je s tem tudi njegova sovjetska politika bila zavržena. V zvezi s tem navajajo na poučenih mestih, da bo poljski zunanji minister Beck hotel razčistiti predvsem to vprašanje ter dobiti od romunske vlade trajna zagotovila, da se Romunija ne bo vezala s sovjetsko Rusi. j o. Nasprotno, Beck se bo trudil, da pridobi Romunijo za poljsko politiko nevtralnosti, ki hoče, da se srednje in male države ne vežejo z nobeno velesilo, ob kateri bi lahko nehote in proti svoji volji bile potegnjene v bojni metež. Vse kaže, da bo poljski zunanji minister imel uspeh, kajti romunska zunanja politika se zadnje čase razvija čisto v pravcu Poljske, Belgije, podonavskih in balkanskih držav, to je v pravcu vsestranske nevtralnosti in pomirjen j a, a v strogi pripravljenosti, da branijo svobodo svoje države proti vsakomur z vsemi silami. Na poučenih mestih zopet zatrjujejo, da je besedilo romunsko-italijanske pogodbe žc gotovo in da bo v najkrajšem času slovesno podpisano. Kdaj, je odvisno od tega, kdaj bo italijanski zunanji minister grof Ciano prost, ker ima v bližnjih dneh nekatere nujne obveznosti, tako da se ne sme oddaljiti iz Rima, Benetke v ospredju Massolini pritiska za pakt Avstrija - Jugoslavija Rim, 21. aprila, c .V Benetkah je že vse pripravljeno za sestanek med Mussolinijem in Schuschniggom. Mussolini je popoldne odpotoval z letalom v Benetke. V mestu se ni ustavljal, ampak je z letalom kar pristal ob svoji jahti zunaj na morju. Noč bo prespal na jahti »Aurora«. Zjutraj ob 9. uri se bo Mussolini odpeljal v pristanišče, kjer ga bodo pozdravili zunanji minister grof Ciano in mestni odličniki. Po slovesnosti se bo Mussolini s Cianom in ostalimi odpeljal na postajo, kjer bo počakal na Schuschnigga, ki pride z dunajskim brzovlakom ob 10.35. Avstrijskega kanclerja bodo sprejeli z vsemi častmi in vse priprave potekajo tako, kakor da gre zato, da se naj avstrijski kancler počuti v Benetkah kar najboljše. Zelo se zanimajo za potovanje pruskega ministrskega predsednika generala Goringa v Italijo. Vse je pričakovalo, da se bo Goring sestal z Mussolinijem še pred njegovim sestankom z avstrijskim državnikom. Goring je res odpotoval v Rim z berlinskega kolodvora dopoldne ob 9. uri, V Berlinu je bilo objavljeno, da se bo Goring sestal z Mussolinijem pri potovanju v Neapelj in pri vrnitvi iz Napolja. Toda Mussolini bo ta dan v Benetkah in Goring sam bo j>otoval skozi Benetke s približno istim vlakom kot kancler Schuschnigg. Predvsem o razmerju med Italijo, Jugoslavijo in Csl Dunaj, 21 aprila, c. »Neues Wiener Tagblatt« piše, da se bo v Benetkah govorilo o razmerju med Avstrijo in čehoslovaSko in Jugoslavijo. Vsi listi pa piSejo obširno o pripravah za sestanek v Benetkah. Večinoma so to poročila avstrijskih časnikarjev, ki so že v Benetkah in čakajo tam na svojega kanclerja. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, oblačno, deževno in hladno. Dunajska vremenska napoved: spremenljivo aprilsko vreme. Francoske napovedi: Zblsžanje Avstrije z Jugoslavijo Pariz, 21. aprila. Rimski dopisnik »Tempsa« Gentison priobčuje obširen članek o beneškem sestanku med Mussolinijem in Schuschniggom, v katerem v nasprotju z listi levičarske ljudske fronte pravi, da bo ta sestanek sodelovanje med Italijo, Avstrijo in Nemčijo le okrepil, da so torej napačni računi onih, ki menijo, da bi mogli odnošaji Italije napram Nemčiji biti povod za kakšne razjasnitve z Avstrijo, čije prijateljstvo z Nemčijo je ovirano po raznih notranjih problemih Avstrije. Glavno prizadevanje Italije v Benetkah bo šlo za tem, da se sklene tesnejše prijateljstvo med Avstrijo in Jugoslavijo in da so to prijateljstvo dopolni s kakšnim paktom med Jugoslavijo in Madjarsko. Ce se kdo zaradi tega razburja, oziroma mu ni prav, da mora Jugoslavija biti prijateljica tako i Nemčijo kakor z Italijo, naj pomisli, da sploh nobena podonavska država ne more voditi politike, ki bi imela za po-slodico sovražno razpoloženje Nemčije in Italijo. Tretji cilj Italijo je ta, da bi sklenila pakt s Romunijo, ker je zdaj padla glavna ovira, ki je bila v prejšnji politiki Jugoslavije. Italijansko-romunsko prijateljstvo bo takorekof sklenilo obroč zvez. ki so se sklenile med balkanskimi državami in njihovimi sosedi. Po mnenju Gentisona ima Italija pred očmi tudi ta cilj, da bi mogla čez Balkan nemoteno dobivati iito, petrolej in druga iivila. ki jih potrebuje za slučaj, če bi Sueška in Gibraltar-ska ožina bili blokirani. Zato se opaža, da se Mussolini priiadeva tudi priti do boljšh odnošajer z Rusijo. Na vsak način pa po mnenju Gentisona ni upati, da bi se zveza med Italijo in Nemčijo razrahljala, ampak se utegne nasprotno še okrepiti. Rimski tisk svari Avstrijo pred „novsmi avanturami,, Rim, 21. aprila, b. Ob času, ko se v Benetkah pripravlja šefu italijanske vlade Mussoliniju in avstrijskemu državnemu kanclerju dr. Sclnisch-nggu svečan sprejem, italijanski listi zanikajo razna mnenja gotovega dela inozemskega tiska, da italijanska zunanja politika zahteva novo orientacijo iz razloga, ker mora italijanska vlada voditi danes skrbno politiko velikega obsega. Po trditvah pariškega »Tempsa«, ki jih italijanski tisk smatra za zlohotne, bi morala italijanska imperialna politika menjati dosedanjo smer zunanje politike, ki je bila omejena le na gotove dele Evrope in razširiti njen obseg na vse kontinente. Le na ta način bi si Italija po mnenju pariškega »Tempsa« v primeru, da bi bila zaprta Sueški prekop in Gibraltar, obskrbela s potrebnimi količinami žita in petroleja. Italijanska politika v Podonavju se ne oddaljuje od načel, ki so navedena v rimskih protokolih. Nasprotno, ta politika bo še bolj aktivna, ko 90 uredijo odnosi izmed državami rimskega sporazuma in državami Malo zveze in ko se bo zagotovilo sodelovanje za politično in gospodarsko ureditev Podonavja. Na zhližanju podonavskih držav Italija ne bo prenehala delati. Zaradi tega bo šo dalje posvečala največjo skrb Avstriji, katero neodvisnost je prvi pogoj za ohranitev in okrepitev sodelovanja med državami v Podonavju. Intrige onih, piše »Giornale d'Italia«, ki so hoteli Avstrijo pripeljati tako daleč, da bi ne zaupala več v italijansko prijateljstvo, češ, da ima Italija po zasedbi Ahosinije mnogo večje obveznosti in potrebe, se bodo razblinile v nič, kor bo Avstrija uvidela, da je Italija še vedno čuvar njeno neodvisnosti. Zato se tudi onim, ki hočejo spraviti Avstrijo v novo avanturo, se bodo razočarali, fe mislijo, da se jim bo posrečilo povzročiti spor med Italijo, Avstrijo in Nemčijo. »Gazeta del Pojiolo« poudarja, da se vprašanje habsburško obnove ne more dovoliti, ker je to čista notranja zadeva Avstrije. O tem vprašanju, zaradi katerega bi lahko nastali nevarni neredi v Avstriji in ki bi imelo tudi ne- Nadaljtvanie na 2. strani 6podaj. Turčija - I ran - Irak - Afganistan V kratkem podpis „azijskega pakta" Rim. 21. aprila. TG. jOsservatore Romano* j>o-roča iz Istanbula, da so pogajanja za besedilo novega pakta, ki ga naj podpišejo Turčijo, Iran (Perzija), Irak in Alganistan, končana, V najbližjem času bosta pakt, ki bo nosil ime »azijskega pakta« podpisali že Turčija in Iran, pozneje pa bosta pristopili še Irak in Afganistan. O pristopu arabskih držav za enkrat še ni govora. Turško-perzijski del tega pakta predvideva sj>ora-zum o naslednjih točkah: 1. Varnostna pogodba o medsebojni pomoči za obrambo meja. 2. Pogodba o izmenjavanju zločin-čev. 3. Pogodba o carinski službi. 4. Pogodba o zgraditvi velike avtomobilske ceste iz Trapecunta v Teheran. 5. Pogodba o letalskih zvezah med obema državama. 6. O skupni zunanji politiki v vprašanjih, ki tičejo varnosti obeh dežela. Pogodbo bodo podpisa li v Teheranu in bo v U namen turški zunanji minister v kratkem odpotoval v Iran. Verjetno jc, da liosta pogodbo v istem času podpisala tudi Irak in Afganistan. kvalitete, zanemarjenje duhovnih znanosti v prid prirodoznanstva. Kdaj je bilo tiskanih toliko knjig, gledaliških del, skladb, slikarskih umotvorov? Danes dobimo letno vsaj petdesetkrat toliko vsega tega kakor pred 100 leti. Toda kvaliteta? Zdi se, da velikanska množica novih odkritij, dognanj in smeri, ki se v hitrem tempu kopičijo, duši tako producenta kakor konsu-menta duhovnih dobrin. Tako zvani učenjak ni zmožen več pregledati cele. stroke svojega znanstvenega delokroga; izbere si ozek izsek, kjer se prične Specializirati, kar stori tem rajši, ker ima le redko [>otre,I>o po svetovnem nazoru, ki bi vse dele in delce znanosti objektivno urejal v eno celoto. Stvnrjajoči umetnik nima časa. da bi prebavil množico utisov in potem je mnogokrat prisiljen, da dela po naročilu v slogih, ki se neprestano menjajo Isto je v književni produkciji. Ako vam v Ameriki 400 profesorjev piše o sociologiji, to ne more biti drugega, kakor le še zbiranje in registriranje dnevnega materiala. Tudi ni nnn/ovnti. da bi velika množina snovi, s katero' današnje šole zasipajo učečo se mladino, dvigale umsko višino. Vse gre v prehitrem tempu, zato površno in brez notranjega doživetja. Zato nas tudi vsa ta civilizacija in kulturna prevlaka ni naredila pametnejših, mo-drejših, kakor pa so bili naši predniki. Pastir pri svoji čredi je imel večje spoznanje življenja kakor pa ga ima tovarniški delavec. Gospodinja starega sloga in družinska mati je bila pumet-nejša kakor pa je današnja študentka s svojimi spričevali in maturami. Zakaj so bili stari pisci tako imenitni poznavalci življenja, tako glolioki, splošno človeški dušeslovci, čeprav še ni bila »psihologija« posebnu veda kakor je danes? Zakaj so imeli toliko poznanja in veselja nad naravo? Menda je to pogodil že stari Goethe, ki pravi v nekem svojem pismu: Prav za prav človek le takrat nekaj pravega ve, če malo ve. Kakor je Baldvvin tožil, da strojno delo jemlje delavcu osebnostni značaj, tako bi mogli reči, da nam način in hitrim, s katero se obravnavajo znanstveni problemi in tudi osnovna vprašanja življenja jemlje spoštovanje do teh ved in tudi ono spoštljivost pred skrivnostjo narave in samega človeškega življenja. Pojdite enkrat h kakemu resnično kulturnemu filmu — kajti film jc danes tudi eno sredstev /a jio-splošenjc znanosti. Čudili se boste, s kako brezbrižnostjo in naravnost čutno topostjo gleda masa v svet najglobljih naravnih skrivnosti. Ali gre za življenje rastline ali živali, za svete obrede tujih narodov ali za skrivnosti morja ali pragozda: občinstvo ostaja ravnodušno, brez spoštovanja, brez lastnega sodelovanja. Kajti, nekoč je za vpogled v te skrivnosti narave bilo treba mnogo prečutih noči učenjaka, ali naporov drznih raziskovalcev, bogatih izkušenj in velikih naporov. Danes plačaš le nekaj dinarjev vstopnine. In kar je tako lahko dosegljivo, tudi za množico nima prave cene. Tempo časa nas sili, da tudi za najgloblja življenjska vprašanja nimamo časa. Znto jih toliko obvisi na otipljivi površini, v snovnosti, v materiali/mu ki |iostaja nova religija. >Knj bomo jedli, knj bomo pili, s čim se l>oino oblačili«, je za premnoge središče vseh skrbi in vsega življenja. Ker je pa za človeka to premalo, kljub rekordom, številkam, snovnim užitkom, znanosti in silni delavnosti, ne najde zadovoljive vsebine svojemu življenju. Mnogi, ki si tako izoblikujejo življenje, čutijo, da jim postaja prazno, brez vsebine, nesmiselno. Razumemo, zakaj jih iz te notranje samote in pruznote toliko svojevoljno išče poti v smrt. Drin. Za nemoteno delovanje državnega stroja Po vsej državi je vzbudil veliko pozornost članek »Samouprave« o potrebi čiščenja v vrstah državnega in samoupravnega uradništva. Skoro vsi listi v državi so ta članek V6aj v glavnem ponatisnili, odmev pa je našel tudi v širši javnosti. Napoved konca prizanesljivosti in "tedanja skozi prste je napravila dvojen vtis: tisti, ki ljubijo državo in iskreno želijo, da se naša uprava reši bolezni preteklosti in otrese tudi razjedalcev iz novejšega časa, pozdravljajo ta pogumni korak, ker vedo, da država nikomur ne sme biti predmet igračkanja in da nobena pisarna ne sme biti skrivalnica državi tujih in nevarnih namenov in ljudi; tisti pa, ki 60 se pri tej napovedi čutili prizadete in zasačene, so ostrmeli. Leta in leta so živeli in rovarili v kratkovidnem mnenju, da so nedotakljivi, da je njihova volja nad zakonom in da bodo morebitne posledice, ako njihove protizakonitoeti kdaj le pridejo na dan, že preprečili njihovi pro-tektorji in »zveze«. Sedaj pa naenkrat napoved zakona za vse, zakonitega varstva in zakonitega kaznovanja za vse I Na tej strani je članek »Samouprave« naredil zmedo in beganje in nič bi ne bilo čudno, ako bi krivci v svoji labudji pesmi peli o »preganjanju« in zahtevali svobodo. Toda svoboda v urejeni državi je samo za tiste, ki gradijo, pa še za te v mejah načrta. Za tiste, ki ne marajo poprijeti za delo, čeprav so za to postavljeni, in za tiste, ki popustijo, kakor hitro zaslutijo, da je popustilo nadzorstvo, pa je potrpljenje, obzirnost in svoboda neumestna. Tiste, ki podirajo in motijo pridne in poštene delavce, pa je c«lo treba odgnati, kakor hitro jih država odkrije. Komurkoli je država dala v roke evoje orodje in ga postavila na neko določeno mesto, se sme tega orodja posluževati samo za namen, za katerega mu je bilo di.no. Vsi že dolgo opazujemo motnje ▼ državnem aparatu, ki ne more in ne more steči tako, kakor bi bilo treba in kakor si želi ljudstvo in vlada. Na drugi strani pa se opaža škodoželjno posmehovanje tistih, ki te motnje povzročajo. S tujo besedo se tako i: igra van je dobrih namenov za državo odgovornih činiteljev imenuje sabotaža. Trpeti sabotažo pa se smatra za slabost, zato so ti ljudje postali že kar predrzni, ker so mislili, da država ali za njihovo podtalno izpodjedanje ne ve, ali pa da so še tako močni in zavarovani, da jim nihče ne upa stopiti na prste. Nihče ne more biti na odgovornem mestu, noben zna čaj en državnik ne more nositi bremena odgovornosti pred ljudstvom in pred zgodovino in trpeti sabotažo. To bi bpa kratkovidnost, ki se ne more opravičiti z izrazi »potrpljenje«, »obzirnost«, »prizanašanje«. Uničiti sabotažo je znamenje, da ima tisti, ki nosi odgovornost, tudi vajeti v rokah ia da svojo nalogo smatra za resno zadevo. Zadnji vir sabotaže je navadno povsod Isti: politika. Vsaka vlada — in doslej smo .ih imeli že lepo število — zlasti pa režimi iz poipretekte dobe, so skušali napolniti državne pisarno in ustanove s svojimi zaupniki, da bi s svojo oblastjo gnali ljudi v ukazane vrste. Vsak režim pa je svojim zaupnikom obljubljal, da jih bo varoval na njihovih mestih tudi še potem, ko krmila država ne bo imel več v rokah. Sedanja vlada je evo.e delo pričela s starim aparatom Ln je na mnogih in mnogih mestih pustila vse pri starem, ker »e je zanesla, da bodo tudi politično drugače opredeljeni uradniki videli njeno dobro voljo in se vsaj toliko držali zakona pri svojem poslovanju, da ji nain iiioma ne bodo delali ovir. Toda pokazalo se jo, da je politična zakrknjenost pri nekaterih žo tolikšna, da se s plemenitostjo proti njej nič ne opravi. Ker vlada ni takoj premetala vsega aparata, so ti politični nasprotniki to smatrali za slabost. Navajeni so namreč bili, da je vsaka vlada pokazala svojo moč najprej nad uradniškim slojem, ki se je moral ali pokoriti tudi v političnem mišljenju — v čemur je vsak državljan kot zasebnik svoboden — ali pi 6e je moral umakniti njenemu etrankarsknou aparatu. Sedanja vlada ima druga načela, zato ee državnim uradnikom ni predst;vila na tako strankarski način. Toda njena širokogrudnost pri zaupnikih prejšnjih režimov ni bila povsod dobro sprejeta. Političnim nasprotnikom je veliko na tem, da se ji njeno delo ne bi posrečilo, da njeni zastopniki ne bi postali priljubljeni, kar bi bila smrt za nasprotnike. Zato dajejo navodila svojim zaupnikom po uradih, kjer jih je sedanja vlada v na;boljšrn namenu pustila na njihovih mestih, — kako naj vladno delo sproti izpodjedajo, da se ne bodo jo-kazali preveliki uspehi. Dobe se slučaji, da uradnik, ki je bil nastavljen po milosti kakega politika, tudi kot uradnik bolj posluša svoje strankarsko vodstvo kakor pa svoje uradno predstojništvo. Razumljivo je, da državni aparat ob takem stanju ne more delovati brezhibno m da se večkrat tudi najboljši nameni odgovornih ne morejo posrečiti. Ako š j premislimo, da je veliko izobražencev tudi po uradih okuženih od komunizma, ki je po svojem bistvu najbolj razdiralen politični in kulturni nazor. imamo vse vire sabotaže tu. Da je tu treba nekaj ukreniti, je razumljivo. Ako lepa beseda nič ne pomaga, je treba seči po močnejših sredstvih, za katere je tudi politični za-grizenec dostopen. Politika ne sme prestopiti vrat državnega ali samoupravnega urada. Ako je ni mogoče izgnati zlepa, jo je treba izgnati zgrda. Država se mora braniti, mora braniti svoj red, svoja sredstva, svoj denar, da se ne troši tjavendan, ampak res za stvari, za katere je namenjen. Država mora tudi braniti državljane pred takšnim uradnikom, ki bi poznal v uradovanju dvojno mero. dvojno pravico. Prepričani pa smo, da «e bo ob sedanji vladi kazen merila po meri krivde. Da proti tistim, ki Sestanek v Benetkah (Nadaljevatiie s prve strani) ugodne posledice t srednji Evropi, Mussolini in Schuschnigg sploh ne bosta razpravljala. Kakor znano, je to vprašanje t preteklosti vzbudilo tudi veliko nezaupanje med Avstrijo ln Jugoslavijo, ki do Habsburžanov nima zaupanja. Italija bo skušala tudi to nezaupanje odpraviti, ker jo to v interesu njene politike t oziram na zadnji sporazum i Jugoslavijo. Zbližanje Avstrije in Češkoslovaške se bo lahko doseglo. To pa še ne pomeni, da bo Avstrija zaradi tega šla v pro-tinemški blok. Avstrijski notranji minister navdušen za Nemčijo Berlin, 21. aprila, c. Avstrijski notranji minister von Glaise-Horstenau se je danes iz Berlina odpeljal nazaj na Dunaj. Na kolodvoru je izjavil zastopniku lista »Berliner Borsenzeitung«, da je navdušen nad vsem, kar je videl v Nemčiji, posebno pa v ___.-.i.: Prenrirati ie. da med obema nem- 11CI1NI.I ----- - - I------- ' ' , ., t škima državama ni seda) več nobenih nepremostljivih težav. nagajajo ix hudobije ali iz političnega športa, ni mogoče nastopiti hogvekako prizanesljivo, je razumljivo že iz narave državne organizacije. Tiste, ki nagajajo, ker so v to zapeljani, je treba iztrgati izpod dosedanjih vplivov, to je onemogočiti vrhove tuje organizacije, ki se skrivaj poslužuje državnega aparata. To velja zlasti za komunizem, ki ga Je treba izpodbiti pri vrhu, ker nižji večkrat niti ne ve, v kakšni službi je, ali pa je primoran služiti iz bogve kolikih ozirov. So pa še drugi, ki ne sodelujejo z državo v loliki meri, kakor bi morali in kakor bi mogli. To so taki, ki sicer poslujejo, toda leno, brez veselja in brez zanimanja, toliko, kolikor po disciplinskih predpisih ravno morajo, pa prav nič več. Tudi tu je krivda dvojna. Drugače je kriv uradnik, ki je zadnje tedne v mesecu brez denarja, pa zato nima nobenega pravega veselja za službeno delo, ker je prve tedne zapravljal, kakor pa uradnik, ki je kljub skrajnemu varčevanju in skromnosti z denarjem prekratek za dolgi mesec ln le z nevoljo prihaja v urad, kjer veČJldel uradnih ur pretuhta, kje bi zvrtal še kako 6lu-iblco za popoldne ali zvečer, da bi mogel spodobneje preživljati sebe in družino. V takem primeru se more poživiti delovanje državnega aparata samo z boljšim kruhom; delo, ki človeku daje dober kruh, ima vsak pošten človek rad; nepoštene ljudi pa je treba odstraniti, pa ne brez kazni. Pod temi vidiki se bo država otresla vseh tistih, ki so se z umazanimi nameni vrinili v njen ustroj, in tistih, ki poslušajo tuja navodila, da motijo pozitivno delo. Tistim pa, ki jih nepristranski opazovalec spozna za dobre, sposobne in da eo voljni delati, je pa treba dati zadosten in stalen kruh po načelu: kdor državi služi, naj tudi od države živi, da ne bo upravičen iskati si kruha v stranskih službah, utajah in goljufijah. Tudi državna zavest v ljudstvu in ljubezen do države se bo okrepila, ako se državni aparat uredi, ako se pomečejo iz njega vsa kolesca, VI motijo njegovo delovanje. Domači odmevi Stroški za vdanostne izjave JNS Šele sedaj prihaja počasi na dan, kako so posamezni krajevni magnati v dobi največje premoči JNS delali z občinskim denarjem. »Hrvatski dnevnik« poroča iz Gospiča, da je ondotno občino takrat vodil komisar Kolakovič, ki je 8 januarja 1929 izplačal iz občinske blagajne 9500 Din za deputa-cijo, ki se je šla v Belgrad poklonit tedanjemu notranjemu ministru Petru Živkoviču. Dne 22. junija 1930 pa si je dal izplačati g. komisar sam za potovanje t Belgrad na neko rodoljubno prireditev 3000 Din, 16. septembra istega leta pa je izplačal zopet neki deputaoiji v Belgrad 18.000 Din, 19. junija 1932 je moral komisar sam v Belgrad »po opravkih«, za te potne stroške je šlo iz občinske blagajne 5000 Din; U. septembra 1932 je izplačal nekemu slikarju Verzonu 760 Din za razne slike, ki jih j« izobesil po občinskem uradu Ln jih, ko je bilo njegovega »županovaaja« konec, lepo odnesel s seboj; 23. oktobra 1932 pa je izplačal 52.802 Din predujma za namene, za katere občina ni dolžna ničesar prispevati. Tudi sicer je bil g. komisar zelo radodaren, ob vsaki prireditvi JNS-arskega kova se je lepo odrezal in plačeval vstopnice s stotaki, ne da bi čakal, da mu vrnejo drobiž; pisarniške potrebščine je nabavljal tudi brez javnih ponudb svojih pristašev m jih plačeval po višji ceni kakor bi se pa sicer lahko dobile. Zato pa je tpdi dosegel v JNS visok« časti, v Gospiču je bil predsednik stranke, v Belgradu pa član glavnega odbora. Novi odbor, izvoljen pri lanskih občinskih volitvah, je šele odkril to rodoljubje tako odličnega pristaša JNS. Zopet poživlfena „akcija" Voditelji srbskega dela opozicije, ki se je nekdaj imenovala »združena«, so se po dolgem času zopet sestali, da bi poživili »akcijo«, najprej sami med seboj, potem bi šli pa med ljudstvo. Sestali so se v stanovanju g. Miše Trifunoviča in sicer Aca Stanojevič, Ljubomir Davidovič, Jovan Jova-novič in lastnik stanovanja. Po sestanku, ki je trajal dve uri, je J. Jovanovič dejal, da je »vse v najboljšem redu«, Lj. Davidovič, da je >zadovoljen, ker je videl prijatelje in se pogovoril z njimi«, A. Stanojevič ni povedal nič, M. Trifunovič prav toliko. Iz drugih virov pa izvemo, da gre za ustanovitev neke splošne »ljudske demokracije«, ki naj bi bila naperjena proti ostankom JNS, Ljotičevemu »Zboru« in Hodžerovim »borbašem«. Zlasti krogi iz bivše demokratske in zemljoradniške stranke so naklonjeni taki fronti. Ker pa se z iste strani poudarja, da fašizem pri nas ni resna nevarnost, je zanimanje za to iznajbo kaj klaverno. Sicer pa nihče bogve kako ne pričakuje, da bi ti krogi iznašli še kaj zanimivega in privlačnega. Hrvatska opozicija pa se bo postavila naravnost proti takim frontam, ker smatra, da hrvatsko vprašanj« samo peha v ozadje in iz narodnega vprašanja skuša napraviti vprašanje srbskih in hrvatskih kmetov, torej stanovsko vprašanje. Narodnostna -prašanja pa s« nikdar niso reševala na stanovski osnovi, ker eo v bistvu taka, da se tičejo vseh stanov — tako pripominja »Obzor« k »ljudski fronti demokracije«. So c. minister o delavstvu V nedeljo je na skupščini delavske skupine JRZ v Sarajevu govoril tudi minister Dragiša Cvet-kovič, ki je zlasti poudarjal misel ,da je treba delavske organizacije in zastopstva iztrgati izpod vpliva tujih, Internacionalnih in razdiralnih elementov. Iz socialne zakonodaje pa je napovedal, da bo kmalu objavljen zakon o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrt in da bo stopil v veljavo dne 1. se-' .ibra 1. 1. V morja blata in krvi . Takšen konec ie napovedala StaVnu Jagodova žena predno ie šla v smrt o o Varšava, 21. aprila. C. Katarina Auerbach, ki je živela skupaj z Jagodo in se je te dni sama zastrupila, jo zapustila pismo, naslovljeno na svojega brata, žurnalista Auerbacha, namenjeno pa najširši javnosti. V tem pismu, čigar vsebina je postala znana j>oljskim političnim agentom, piše Katarina Auerbach, ki je bila do aretacije Jagode državna tožilka pri ljudskem tribunalu, dobesedno naslednje: »Nihče ne smo domnevati, da hočem zagovarjati svojoga moža, g katerim me že precej časa ne vežejo več čustva ljubezni. Moram p» resniei na ljubo izjaviti, da je on žrtev Stalinova, ki se je hotel Jagode znebiti, potem ko mu je bil služil za orodje, da kompromitira in uniči svoje nasprotnike. Stalin obtožuje Jagodo dejanj oziroma zločinov, (a katere je Stalin vedel že zdavnaj, ker so bila.znana tudi zadnjemu težaku v Moskvi, pa se je spomnil nanje šele sedaj. Nočem Jagode opravičevati, ampak pravim samo, da so takih zločinov, kakršnih ga je sedaj obdolžil Stalin, krivi mnogi, ki sedaj Jagodo na ves glas obtožujejo, dočim bi morali oni sami odgovarjati za »lična dejanja pred sodiščem. Drugič pa je treba pomisliti, da je Jagoda mnogo stvari zagrešil zato, da bi pomagal sedanjim vl&stodržeem Rusije ali pa da bi zakril njihove stra-šne pregrehe. Ti olementi, ki so v blaznem strahu pred maščevalci, imajo sedaj samo eno skrb: da z mrzlim ciuizmom uničijo vsakogar, ki jim je nevaren in bi mogel sodelovati, ko jih bodo strmoglavili. Toda njihov čas bo prišel. Njihova imena so znam*. Ničesar jih ne bo moglo rešiti pred maščevanjem ljudstva. Mene ne straši ne smrt, ne deportacija — tako končuje Katarina Auerbach svoje pismo —, ampak si vzamem življenje samo samo zato, da mi ne bo treba gledati, kako so bo vse, pri čemer sem sama sodelovala, podrlo v morju krvi in blata, da mi ne bo treba biti priča konca sovjetskega režima, ki ga jo izpodkopal Stalin sam.« Rovarenfe proti Poljski Varšava, 21. aprila. Poljski tisk piše, da je Kominterna zasnovala nov atentat na poljsko državo. Na eni zadnjih sej Kominterne so sklenili, da se porabijo velike vsote za organizacijo in oborožitev napadalnih komunističnih čet. ki naj bi se organiziralo v vseh poljskih mestih. Organizacijsko središče teh napadalnih čet naj bi bilo v Pragi. Podružnica Kominterne v Pragi p>a je dobila tudi nalog, da tiska in razširi v masah pro-jiagandistične letake za Poljsko. Ta organizacija pa naj bi vtihotapljala na Poljsko čez češko-poljsko mejo tudi orožje. Ruska cerkev brez poglavarja Rim, 21. aprila. TG. »Osservatore Romano« javlja iz Varšave, da je komisar za verske zadeve v Sovjetski Rusiji po nalogu komisarja prepovedal ruskim pravoslavnim škofom in prelatom, da se zberejo na cerkvenem zasedanju, kjer naj bi se izvolil naslednik umrlega metropolita K r n t i t i-k a, ki je bil začasni poglavar pravoslavne cerkve v Rusiji. Sovjetska vlada je svojo prepoved naslonila na izgovor, da je zbor cerkvenih knezov nepotreben, ker je pokojni metropolit Krutiziki že v svojem testamentu določil naslednika v osebi metropol i ta Cirila v Kazanu. Velik del duhovščine in vernikov se takšnemu nasledstvu zoper-stavlja, ker bi rajši videli, da postane patrijarh ruske cerkve metropolit Sergej. Toda rdeča vlada tega noče pripustiti, češ, da se je metropolit Sergej udejstvoval v protivladnem delovanju ter je bil že večkrat zaprt zaradi tega. Metrojx>litu Sergeju, ki Je bil že na poti v Moskvo, da se udeleži cerkvenega zbora, so povedali, da naj se vrne v Vo-logdo, kjer prebiva, ker da njegova prisotnost t Moskvi ni zaželjena. Sovjetska vlada hoče smrt škofa Krutizikija izkoristiti, da pusti rusko pravoslavno cerkev brez poglavarja. Najstarejši samostan porušen Moskovska »Pravda« poroča, da je sovjetska vlada dala nalog, da se najstarejši ruski samostan, ki stoji pri Kijevu in je bil ustanovljen že leta 1070, p o r n š i. Neki drugi samostan sv. Janeza, tudi v Ukrajini, ki stoji že od 1. 1200, je bil spremenjen v zdravilišče. Drobne domače in tuje Sprejemi pri predsedniku vlade Belgrad, 21. aprila. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes popoldne sprejel v kabinetu zunanjega ministra g. Bastien Charletyja, rektorja pariške univerze. Iz diplomatske službe Poslanik Grisogono razrešen Belgrad, 21. aprila, A A. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. sta z ukazom kraljevskega na-mestništva in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra jiostavljena na razpoloženje dr. Privislav Grisogono, poslanik v Varšavi, in Miloš Mihajlovič, pooblaščeni minister in izredni poslanik. Za generalnega konzula v 3. skupini 1. stopnje je imenovan na generalnem konzulatu v Curi-hu Miloš Savič. Povišan je Radoje Nikolič, tajnik sedme skupine, za tajnika 6. skupine zunanjega ministrstva. Imenovani so: M. Stojakovič, tajnik 5. skupine zunanjega ministrstva, za konzula v 5. skupini na generalnem konzulatu v Skadru. Kosta Mišič, tajnik pete skupine zunanjega ministrstva, za konzula v 5. skupini na generalnem konzulatu v Milanu. Dragoljub Jovanovič, tajnik 5. skupine zunanjega ministrstva, za tajnika 5. skupine na poslaništvu v Budimpiešti. Dr. Henri Buli, tajnik 5. skupine zunanjega ministrstva, za tajnika 5. skupine na poslaništvu v Kairu. Sima Stajič, tajnik 6. skupine v zunanjem ministrstvu, za tajnika 6. skupine na fioslaništvu v Pragi. Radoje Milo-savljevič, vicekonzul 6. skupine na konzulatu v Milanu, za tajnika 6. skupine v zunanjem ministrstvu. Osebne vesti Belgrad, 21. aprila, m. Upokojen je šolski nadzornik Rajko Gradnik v Radovljici. Belgrad, 21. aprila, m. Gradbeni minister je dovolil javno udejstvovanje v gradbeni stroki na vsem področju kraljevine ing. Herbertu Drofeniku iz Maribora. Osrednji odbor za izvoz živine Belgrad, 21. aprila, m. Vse zainteresirane gospodarske organizacije, ki se bavijo z izvozom živine in mesnih izdelkov, so ustanovile osrednji odbor. V ta odbor je vstopila Glavna zadružna zveza s šestimi člani, trgovci in izvozniki s šestimi člani, organizacije živinorejcev in Meso-zveza z dvema članoma. Za predsednika je bil izvoljen dr. Juretič, glavni tajnik Glavne zadružno zveze. V osrednji odbor je prišel tudi ravnatelj Gospodarske zveze iz Ljubljane g. Besednjak. Na- men te organizacije je zaščititi vse izvozne kor-poracije na svetovnih tržiščih. Osrednji odbor se je danes predstavil tudi trgovinskemu ministra Vrbaniču, ki je z velikim zadovoljstvom pozdravil ustanovo te organizacije in ji obljubil vso svojo podporo. Obenem je trgovinski minister izjavil, da bo to organizacijo zasliševal v vspb,vprašanjih izvoza živine. Začasno ima organizacija svoje prostore v Glavni zadružni zvezi. Ustanovitev te organizacije so pozdravili tudi tukajšnji gospodarsk krogi, ki se bavijo z izvozom" žtvhKi, ker se nadejajo, da se bodo z njeno pomočjo mogle odstraniti številne težave na • ivMovnib tržiščih. Nogomet v Belgradu Belgrad, 21. aprila, m. Kakor smo 2e poročali, se bosta 9. maja odigrali dve mednarodni nogometni tekmi v Budimpešti med Madjarsko in Jugoslavijo. Ker velja madjarsko moštvo za najbolj nevarnega nasprotnika v Evropi in gre torej za ugled našega nogometa v tujini, je zvezni kapitan priredil več treningov. V prvih treningih, o katerih smo že poročali, je zvezni kapitan preizkušal nekatere mlajše igralce, ki pa se niso pokazali sposobne, da bi lahko zastopali državne barve v nogometu. Vsled tega je zvezni kapitan za današnji trening določil same starejše izkušene igralce. V predigri je B moštvo premagalo Bask z rezulatom 4:2. B moštvo ni popolnoma zadovoljilo in bo moral zvezni kapitan namesto Lojančiča, Popoviča, Stankoviča in Gliševiča postaviti druge sposobnejše igralce. Nato je nastopilo A moštvo v tekmi proti madjarske-mu klubu Budai. Najprej je moštvo A vodilo s 3:1. Glaser pa je očividno današnji trening vzel za šalo. Zaradi Glaserja in ceaiterhalfa, zlasti pa Stevoviča, je danes A moštvo pretrpelo nepotreben poraz, ki bo neugodno odjeknil v inozemstvu. Vsled slabe igre nekaterih igralcev niso ostali, ki so se trudili, mogli popraviti rezultate v našo korist. K vprašanju kmetskih dolgov Belgrad, 21. aprila. AA. Po določilih «1. 55 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov so oproščeni vsi opravki sodnega postopka in vsi dokumenti v zvezi s to uredbo vseh pristojbin, izvzemši pritožbe na okrotzna sodišča. Da bodo denarni zavodi mogli uspešno poslužiti se pritožb proti izdanim kmetskim potrdilom, so jim potrebna potrdila davčnih uprav o vseh obdavčenih dohodkih. V zveri s tem je finančno ministrstvo izdalo s soglasjem pravosodnega ministrstva tole obvestilo: Vsa potrdila, ki jih izdajajo davčne in katastrske uprave po določilih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, so prosta pristojbine v smislu čl. 55 navedene uredbe. Na vsakem takem potrdilu mora oblast, ki ga izda, navesti v smislu določil čl. 7 pristojbinskega zakona, s kakšnim namenom in komu se je potrdilo izdalo, in da se za druge namene ne sme rabiti. Prvi dan kontrole v Španiji Angleška trgovska ladja noče ubogati Pariz, 21. aprila b. 2e prvi dan kontrole so kontrolni častniki naleteli na odpor. Angleška ladja »Sarostone«, ki eo jo pregledali v luki Bordeaux častniki mednarodne kontrole, Je poleg hrane nosila tudi tovor nikla. Ko so kontrolni častniki odredili da se tovor spravi z ladje, je predvsem kapitan ladje odrekel iztovorjenje, istočasno pa so tudi luski delavci izjavili, da ne bodo blaga razkladali in se tudi v resnici niso premaknili iz mesta. Tako so kontrolni častniki že pri prvem poskusu službeno vestnosti bili blamirani. Pari«, 21. aprila b, Nacionalistična ofenziva proti Bilbau, ki se je pričela včeraj dopoldne, napreduje po vesteh agencije Radio zelo uspešno. Proti večeru so nacionalistične čete znsedle vas Florio na poti v Durango, Nacionalisti so izvršili napad po hudi topniški pripravi, pri čemur so jih podpirali nacionalistični bombniki. Madrid, 21. aprila b. Vlada v Valenciji trdi, da se je položaj na vseh bojiščih popravil. Vlada je pričela z novimi ofenzivami pri Peruelu in Oviedu. Zavzeta je cela vrsta važnih postojank. Nacionalisti dajejo hud odpor, vendar pa ne morejo ohraniti svojih položajev. Salamanca, 21. aprila. A A. Havas: Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega jx>veljstva pravi: Na aragonski fronti je sovražnik skuSal napasti v odseku Almudevara. Bil je odbit. Na bojišču je sovražnik pustil 20 mrtvih. V odseku pri Teruelu je sovražnik izvršil več napadov, bil pa je odbit. Na baskovski fronti: Znatno smo napredovali vkljub hudemu odpora sovražnika. Zavzeli smo višine Taljamonta. Posebno važni sta koti 807 in 782. Vkljub hudemu odporu je bil sovražnik pognan v beg. Na bojišču je pustil nad 100 mrtvih in okoli 250 ranjenih. Fronta v Leonu: Blizu Siera de la Resa smo izvršili napad, da bi očistili kraj in mnogo miličnikov ujeli. Naše čete so pokopale 66 mrtvih sovražnikov. Na madridski fronti pri Soriji in Avili ni bilo ničesar jjosebnega. Na andaluzijski fronti so naša letala sestrelila en bombnik in eno lovsko letalo. Barcelona. 21. aprila. AA. Semkaj je prispel Jose Alcala Zamora, sin bivšega predsednika španske republike. Imenovan je za člana posebnega španskega odposlanstva, ki pojde v Sovjetsko Rusijo. Novinarjem je izjavil, da se njegov brat Louli bori kot prostovoljec na madridskem bojišču in d« pojde tudi sam po povratku iz Sovjetske Rusije kot prostovoljec na teruelsko bojišče. Misijonski šhoi A mož v Ljubljani f Ljubljana, 21. aprila. Obisk škofa Amoža v Ljubljani je zapustil naj-prijetnejše 6poniine pri vseh, ki so bili navzoči pri prireditvah, ki so se vršile o priliki njegovega obiska. Škof je zelo skromen in ljubezniv. Rojen je bil v Kutni gori na Češkem 1. 1885, bival 15 let v Južni Afriki in je prvi češki misijonski škof. Popoldansko včerajšnje zborovanje v Unionu je uspelo proti pričakovanju lepo. Da6i so napovedovali, da ob 5 pop. ne bo ljudi, je bila Bela dvorana napolnjena. Bilo je navzočih nad 200 kat. m-teligentov. Škof Arnož je pozdravil navzoče v češkem jeziku. Povedal je, da je prišel v Ljubljano samo zaradi M. V. Propagande Regnum Christi, poudaril nje veliki pomen in priporočal, da jo tudi tukajšnji katoličani primerno cenijo in podpirajo. Nato pa je govoril nekoliko o svojem misijonu. Svoje korenine ima južnoafriški misijon v Jugoslaviji to je: v Bosni. Opat trapistovekega samostana Marija — Zvezda v Banjaluki P. Franz Ffaner je pričel misijon v Marianhilu, ki se je v teku nekaj desetletij tako razvil, da šteje danes Južna Afrika 42 misijonskih škofij (apostolskih vikarijatov in pre-fektov); a njegova škofija sama je večja kakor Ju- goslavija. ^ k propagande r. Chr„ g. I. Kalan, je podal nekoliko zgodovinskega pregleda te vele-pomembne organizacije in zakaj da je ustanovljena ravno v Ljubljani. Dela se na tem že 12 let. Začetne težave so skoroda že premagane; stvar se razvija prav razveseljivo. Vse bolje pa se bo še razvila, če bo več sodelavcev. Za razne panoge delovanja se bodo ustanovili posebni odseki: socialni, narodnostni, misijonski, unijonski (za zedinenje cerkva), za krščanski preporod, za tisk, kino in radio. Člani teh odsekov bodo lahko po vsem svetu, a jedra teh odsekov naj bi bila na sedežu organizacije v Ljubljani. Kdor se hoče pridružiti kateremu teh odsekov ali kakorkoli sodelovati, naj se priglasi! Namesto zadržanega dr. V. Korošca je govoril dr M Justin. Povdaril ie, da katoličani večkrat ne spoznamo potreb časa in zato zaostajamo za nasprotniki. Po Regnum Christi te že zdaj zaslovela Ljubljana, da jo poznajo v A Inki, Azijii uj[Avstraliji. Velika ideja sama pa tudi čast Ljubljane zahteva, da jo podpiramo kar najbolje moremo. Profesor Boje je zgrabil vprašanje globoko, razmotrival z bistrim očesom časovne razmere m naše dolžnosti do njih. Tudi njegovo razmotrivanje je izzvenelo v to, da Reg. Christi zaradi katerega se je misijonski škof potrudil v Ljubljano, zasluzi vse naše simpatije in potrebuje našega sodelovanja. Ljubeznivega škofa so ob prihodu in odhodu zborovalci živahno pozdravljali. Pozdravni večer Ob 8. zvečer je bil v frančiškanski dvorani prirejen pozdravni večer škofu Arnožu, ki ga je priredila frančiškanska prosveta. Večera se ,e nameravalo udeležiti prav impozantno število občinstva, vendar pa se je dvorana izkazala za premajhno ter so morali mnogi odhaiati. Pozdravnega večera so se udeležili mnogi odličmki, tako škof dr. Gregor Rozman z ravnateljem g. Jagodičem, kanonik g. Stroj, oo. frančiškani, odborniki Regnum Christi z g. konz. sv. Kalanom na čelu ter mnogo drugega občinstva. ..... . .. . V Orkester frančiškanskih klerikov ]e zaigral Svoje- skladb, topel pozdrav pa je izrekel predsed- Zločin v Javora pod Ljubljano Razni časopisi prinašajo nekatere netočnosti O tukajšnjem groznem, razbojniškem umoru, zaradi česar sem podpisani nekako dolžan pojasniti »I0«*'0, . . . . , . u Dne U. aprila ob pol 6 mi ie kuharica Mar- tinčič Jožefa, rojena 8. aprila 1871, prinesla r sobo neko stvar. Ob pol 7 sem se vlegel zaradi utrujen osti r posteljo. Mala večerjica je bila redno ob 7 zvečer. Čakam, misleč, da je Tevica kje zadremala. Okrog 8 sem čul neko Skrbljaaje, najbrže pri glavnih vratih župnišča, ker je moja postelja nad glavnimi vratmi. Čakam še pol uire do pol 9, nato se hitro oblečem za silo in grem v spodnje prostore — štedilnik v kuhinji je mrzel, preiščem vse prostore, vse je tiho. Morda je re-vici slabo prišlo, ker je že več let bolehala na levi nogi. Prižgem luč, vzamem samokres, odprem skriven zapah pri VTatih in stopim v temno noč proti hlevu, ki ima dva živinska prostora, ločena z vratmd. V prvem prostoru, ki je bil prazen, zapazim nekaj stelje na poti, z nogo jo hočem odstraniti, a zadenem na nekaj trdega, posvetim m vidim obraz kuharice na tleh. Grozovito se prestrašim, hitim v vas klicat moške. »Kuharica je mrtva«! Dognali smo, da je bila zločinsko pobita z rovnico. Ob 11 pošljem dva fanta na orožmško postajo v Sp. Hrušico, drugi smo čuli ob mrtvem truplu ponoči in podnevi, dokler ni prišla komisija iz Ljubljane ob 3 popoldne dne 13. aprila. — Ker so bila vrata v drugi prostor živinskega hleva priprta, krava s telico nenakrmljena, krava nepomolžena, je jasno, da je bila revica že pri prvem vstopu v hlev pobita, da jo je razbojnik čakal za glavnimi vratmi hleva. Torej ne pri kravi. Obdukcija 6odna je pokazala, kako hudo je bila pobita. Za mnoga, iskrena tolažilna sožalja, izrekam svojo srčno zahvalo. — Klinec Jernej, župnik. nik frančiškanske prosvete g. Bogo Pleničar. V imenu čeških bogoslovcev, rojakov škofa Arnoža, ga je pozdravil v češčini g. Franta, v angleščini pa g. Miklavčič. Frančiškanski križarji in klarice so zapeli nato nekaj pesmi, neka deklica pa je izročila škofu Arnožu lep šopek nageljev. Sledila je še de-klamacija in pa igrica »Jurčkove sanje« ter ena glasbena točka. Pred igrico je spregovoril g. sv. Kalan deloma v resnem, deloma šaljivem tonu, ki je izzval mnogo veselja. Misijonskega škofa si po navadi predstavljamo s častitiljivo brado in na-vzodni naj zato ne bodo neprijetno presenečeni, če je naš misijonski škof brez brade, ker živi v angleški koloniji, Angleži pa brade ne marajo. Pojasnil je občinstvu, kaj je Regnum Christi, ki ga Ljubljančani še malo poznajo, ima pa sedež tukaj. Pisarna je v istem poslopju, namreč v frančiškanskem poslopju v III. nadstropju, v Pavlovi sobi. Ure za stranke so od 4. do 6. pop. Prečital je tudi nekaj pisem iz Afrike, kjer Regnum Christi z največjim navdušenjem pozdravljajo in se pisci teh pisem zanj čudovito žrtvujejo. Knjiga »Ves svet za Kristusa!«, ki je prevedena ž» v več drugih jezikov, izide v kratkem tudi v slovenski izdaji. Končno se je škof Arnož v domačem ljubeznivem govoru zahvali! za nepričakovano lep sprejem in pozdrav, odklonil od sebe vso hvalo, prijioročil pa velevažni Regnum Christi, ki je misijon vseh tni-6ijonov. Govoril je v češkem, angleškem in nemškem jeziku in nazadnje tudi pokazal, kak je jezik afriškega rodu, med katerim živi. Rekel je, da mu Ljubljana ostane v zelo dobrem spominu. Vsi, ki so ga videli, pa bodo tudi nanj ohranili najboljši spomin. — Udeleženci 6o se razšli veselo razpoloženi. Gotovo pa bo ta obisk rodil tudi dobre sadove za veliko stvar, ki ga je privedla v Ljubljano. Ves večer je izzvenel v veličastno versko katoliško manifestacijo za pokristjanjenje sveta, Škof Arnož je včeraj odpotoval na Koroško, od koder bo nadaljeval svoje misijonsko propagandno potovanje po Evropi. Novi vodovodi Ban g. dr. Marko Natlačen je te dni odobril načrte za nove vodovode, ki jih bo v letošnjem letu fioleg drugih zgradil tehnični oddelek banske uprave. Tako so bili f>otrjeni načrti za vodovod v Zgor-njiPonikvi pri Celju. Tehnični oddelek banske uprave je izdelal ndčrt za ta vodovod na jx>budo krajevnega šolskega odbora v Zgornji Ponikvi. Šola kakor tudi vsa va6 v Zgornji Ponikvi nimata pitne vode in so se doslej prebivalci morali oskrbovati z vodo iz kapnic. Vodovod je v prvi vrsti namenjen za oskrbovanje vasi s pitno voao, dočim bo voda iz že zgrajenih kapnic primerno služila za napajanje živine kakor tudi pri gašenju. Zajeli bodo izvirek nad Gornjo Ponikvo, ki je last Robleka Franca iz Žalca. Ker je preračunana uporaba vode nekaj nad 800 litrov na dan, bo zajeti 6tudenec, ki ima pol litra dobre zdrave vode na sekundo, popolnoma zadoščal. Vsa zgradba zajetja studenca, zgradba rezervoarja in napeljava cevi je preračunana na 208.000 Din. Potrjen je tudi načrt za vodovod v vasi Zlato polje v občini Lukovica v kamniškem okraju. V6a gradbena dela, nabava cevi in drugo je preračunano na 95.000 Din. Za vodovod v Žirovnici so tudi načrti že j>otrjeni in bosta zajeta dva studenca, vsi gradbeni 6troški so preračunani na 169.000 Din. Prav tako je potrjen načrt za podaljšanje vodovoda iz Zagorja ob Savi do vasi Podstrane. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefava« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. soc. pol. ln nar. zdr. 8-br. 15.I8J, a. V. SS. Cesta Maribor - Si. Itj Odločna intervencija za zaposlitev domačega delavstva Maribor, 21. aprila. Na državni meji v Št. Ilju je pričelo podjetje Nassimbeni z deli na ureditvi in modernizaciji ceste Št. Ilj—Maribor. Za sedaj je zaposlenih samo še nekaj desetin delavstva na cesti sami, pač pa so v polnem teku predpriprave, da se iabko čimprej prične z velikopoteznimi deli, pri katerih bo imelo stalno zafioslitev okrog 200 delavcev. Te predpriprave obstojajo predvsem v nabavi potrebnih strojev, predvsem 14 tonskih ogromnih valjarjev, ki jih je dobila tvrdka na posodo v Avstriji. Valjarji in ostale priprave so že prispele na lice mesta. Še večje predpriprave so bile potrebne v velikem kamnolomu eklogita v Reki pod Pohorjem, kjer vrši tvrdka v lastni režiji napravo potrebnega prodca. Tvrdka je imela težave z drobil-cem kamenja. Naročila je najmodernejši drobilni stroj, ki pa je skraja zaradi izredne trdote pohorskega kamna odpovedal ter so bile potrebne nekatere preureditve. Sedaj se vrši izdelava prodca s polno paro in tudi prevoz v Št. Ilj se je že pričel. Prevoz je prevzelo mariborsko podjetje Lininger, ki si je v te svrhe nabavilo posebne prevozne Glede zaposlitve delavcev je nastalo že prve dni med domačini precejšnje razburjenje, ker je začel obratovodja — neki ruski inženjer — sprejemati delavce, ki niso bili vsi iz domačega kraja. Ker je veljal za tvrdko, ki je prevzela dela, dogovor, da mora prvenstveno zaposliti delavske moči iz domačega kraja, sta se občinska uprava v Št. Ilju ter krajevna organizacija JRZ zavzeli energično za to, da se zaposle domačini. Ker beseda pri obratovodji ni izdala, je posredovalo predsedstvo okrajne organizacije JRZ v Mariboru ter je interveniral predsednik podžupan Zebot pri podjetniku Nassimbeni ju. Intervenci ja je imela po-jx>ln uspeh ter se je dosegel sporazum v tem smislu, da bo podjetnik najemal samo domačine kot delavce in voznike. Obratovodja je dobil že primerne instrukcije, po katerih se bo v bodoče ravnal. Seveda so sprejeli Šentiljčani to z velikim zadovoljstvom na znanje. Je namreč prav umestno, da najdejo zaposlitev pri zgradbi ceste predvsem domačini iz ožje okolice, saj vlada v št. Ilju in ostalih obmejnih krajih velika brezposelnost in silno pomanjkanje zaslužka. Tako pa bodo najbolj avtomobile s prikolicami ter nosilnostjo 8 ton. Le I revni vsaj za dobo trajanja del pri modernizaciji na ta način bo mogoče dobavljati potrebno količino I ceste našli zaposlitev in zaslužek, proda, katerega se bo ogromno porabilo. I Dognanja policijskih racij Brezposelni v naših mestih Pred leti je bila policijska racija v Ljubljani že skoraj senzacija, o kateri je časopisje pisalo na dolgo in široko. Po kakšnih 100 brezposelnih, dalje delu sovražnih tipov in pa tudi znancev kriminala je policija polovila v jutranjih urah po mestnih ulicah, raznih sumljivih prenočiščih, zlasti pa po mestni periferiji. Seveda je bilo policiji težko ločiti med tistimi, ki bi radi delali in pa med tistimi, ki so se poštenemu delu izogibali. Kakor tedaj, tako imajo tudi sedaj obojni, tako resnični brezposelni, kakor tudi delomrzneži, velik respekt pred policijsko racijo, zakaj nikomur ni prijetno hoditi ali pa 6e voziti s jx>licijskim avtom v zapore ter tam čakati na zasliševanje ter upati na svobodo, ki je vsem ljuba. Policijske racije &o zadnje mesece izgubile svoj senzacionalni značaj, namreč zato, ker ee dogajajo skoraj sleherni dan. Ne mine jutro, da ne bi policisti na konjih krožili po dva in dva kje v najbližji okolici in stikali po senikih in šupah, premetavali slamo v evislih in brskali po kozolcih. Ob istem in ob vsakem času pa ustavljajo policisti na križiščih sumljive ljudi ter jih vabijo s seboj na stražnico, civilni agentje pa tudi oprezajo po raznih temnih in sumljivih lokalih. Dnevno se zbere na policiji cel kup takih ubogih in propadlih ljudi, ki jih mora policija največkrat poslati po odgonu v domovinske občine. Danes je morala policija zopet zaslišati več takih ljudi. Po večini eo to Bosanci iz vrbaske in drinske banovine. So to tršati, suhi ljudje," ki so V stiski zažgat svojo hišo Ljubljana, 21. aprila. Zgrbančen, prav čedno kmečko napravljen, plešast, je stopil pred mali senat mali posestnik Janez Golob, doma iz Palovč pri Kamniku. Poseduje hišico in nekaj njiv. Tarejo ga težave, 6tiske in dolgovi.- Z velikim naporom preživlja družino. V hlevu redi eno kravo, da daje družini potrebno mleko. Janez Golob je bil obtožen zločinstva prevare po § 340 k. z., češ, da je 25. februarja letos v Palovčah podnetil ogenj v hiši, ki je do tal pogorela z gospodarskim poslopjem vred, da bi tako prišel do zavarovalnine v znesku 16.000 Din. Zavarovan je bil pri dveh zavarovalnicah, »Jugoslaviji« in »Vzajemni zavarovalnici«, po 8000 Din. Golob je že orožnikom in nato v preiskavi odkrito priznal očitano mu dejanje. »Priznate?« je senatni predsednik g. Alojzij Zigon vprašal obtoženca, ki je v pretrganih stavkih, nekoliko jecljajoč odgovarjal: »Res je... Zažgal sem. Velika revščina je pri nas.« Predsednik: »Velika nevarnost je bila, da bi cela vas do tal pogorela. Sedaj ste ob zavarovalnino, hišo in še v kriminal pridete.« Obtožcncc: »Prosim milost!« Predsednik: »Prišli ste na orožniško postajo in javili, da je vam neznanec zažgal hišo. Vse okolnosti pa so govorile proti temu in ste nato orožnikom priznali.« Goreti je začelo okoli 1. ponoči. Ogenj je obtoženec podtaknil najprej v šupi, kjer je zažgal snop slame. Nato se je vlegel spat. Svoj namen požiga je celo razodel svoji ženi, ki ga je od naklepa odgovarjala in mu celo branila. Ženi je govoril: »Zažgal bom, ker ni druge pomoči.« Bil je v velikih denarnih stiskah. Upniki so nanj pritiskali, pa je računal, da bo lahko dolgove kril z zavarovalnino in da mu bodo sosedje pomagali postaviti novo hišo. Državni tožilec dr. Julij Fellacher je predlagal strogo kazen, utemeljujoč, da je treba jiožige iz koristoljubja, ki 6e pri nas močno množe, najstrožje kaznovati. Branilec ex-offo je plediral za milostno, odn. za oprostilno sodbo, ker je Golob storil dejanje v veliki stiski jxid neodoljivo silo. Splošna gosj>o-darska kriza je njega najhuje zajela. Janez Golob je bil obsojen zaradi zločina prevare na 4 mesece strogega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 26. februarja naprej. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnosti, zlasti odkrito priznanje In vpliko stisko. Drucače določa zakon kazen za tak zločin do 10 let robije, toda sodišče je šlo na najnižjo kazen. Pravi pasta za zobe it škočcu tpcjj xob4 oli- ramlil »drar«, po trm od• ^ b tramu« m m/1/i oblogo t (D ID CD 0» zobno pasto prišli pač na srečo v Slovenijo, o kateri krožijo na jugu čudne vesti, da je to bogata dežela in da so ljudje radodarni, ker dajejo tistim, ki znajo prositi, dobre miloščine. Na policiji so to priznali, kakor nekaj samo ob sebi umevnega. Policijski uradnik 6e je razjezil med zaslišanjem: »Čuješ, zakaj pa si prišel eem, v to bano-ivno, ko vendar še domačini ne dobe tukaj delal« »E, pa čuli smo,« prostodušno odgovarja Bosanec s pravim mirom muslimana, »da dobimo dela v Sloveniji. Grade se tu neke ceste, pa železnice, zidajo se hiše! Prišel sem peš iz Bosne. Če bi vedel, da v Sloveniji ni dela, še manj pa v Ljubljani, ne bi nikdar prišel v Ljubljano! Bolje je, da me policija odžene v domači kraj, kakor da bi tu beračil!« »Če te pošljemo domov, boš čez teden dni zopet tukaj, saj sploh za delo nisi nikjer vprašal, temveč samo beračil!« »Kaj sem hotel, vsaj kruha sem si izprosil pri dobrih ljudeh!« »In ti?« vpraša uradnik drugega. »Zakaj si prišel v Ljubljano, saj se ti pozna, da si bolan! Kako boš delal, če sploh delo dobiš tu?« »Nisem bolan,« se izvija jetnik, ki mu je kar na obrazu brati, da ima neozdravljivo bolezen, povrhu vsega pa še jetiko, »samo lačen sem. Zjutraj sem pojedel kos kruha, dosedaj pa še prav nič!« — Revež je res lačen, toda tudi nevarno bolan. V Slovenijo ni prišel z namenom, da bi tu dobil težko težaško delo, za katero 6e Bosanci v prvi vrsti zanimajo, temveč seveda zato, da bi tu vzbujal usmiljenje s svojim trudnim, bolestnim obrazom in beračil. »Tebe pa tu poznamo,« nagovori uradnik tretjega. »Ti tu kockariš (kvartaš), slepariš, kupuješ ukradeno blago in ga spravljaš v Bosno.« »Ni res, pošten delavec sem I« »Naša kriminalna razvidnica ne laže! Tudi če bi bilo dovolj dela, ga ne bi nikoli iskal! Ti greš na sodnijo radi prepovedane vrnitve v Ljubljano!« Tako gre zasliševanje naprej. Nedolžni, dela-voljni Bosanci, tudi Slovenci, berači, zločinci in delomrzneži, vsi ti se zbirajo od vseh vetrov v Ljubljani, zabavljajo čez mestno občino in banovino, ker jim pri najboljši volji ne da dela. In vse te ljudi naj štejemo hkrati med prave brezposelne, ki jih je treba podpirati in jim pri mestni občini preskrbeti dela! _ Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Kakor je »Slovenec« že včeraj poročal, je v torek zvečer umrl v ljubljanskem Leonišču Franc Vidmar, župnik na Češnjicah v moravški de-kaniji. Pokojni se je rodil dne 10. oktobra 1885 v župniji Hinje na Dolenjskem in bil v mašnika posvečen dne 5. julija 1911. Služboval je kot kaplan v Senožečah, v Knežaku in na Igu. Nato je bil kurat na Suhoriji in vikar v Nadanjem selu do leta 1930, ko se je vrnil v Jugoslavijo in bil 5 let kaplan na Krki. Leta 1935 je bil umeščen na župnijo Češnjice. — Pogreb bo jutri, v petek, ob pol treh pojioldne izpred mrtvašnice Leonišča na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. — Naj v miru počival Od česa zavisi uspeh v šoli in v življenju Št. Vid nad Ljubljano, 21. aprila. V nedeljo popoldne se je vršil ob veliki udeležbi staršev roditeljski sestanek, na katerem je predaval vseučiliški profesor dr. Kari Osvald o temi: Od česa zavisi uspeh v šoli in v življenju. V poljudni in nazorni obliki je predavatelj 6taršem obrazložil, da je uspeh odvisen od zdravja, razumnosti, značaja in nekoliko tudi od sreče. Natančneje je na lepih zgledih pojasnjeval, kaj je to razumnost, ki je za uspeh v življenju neobhodno potrebna. Inteligentnost ali razumnost ni isto kot dober spomin, ki je sjiosobnost, da si človek nekaj dobro zapomni. Razumnost uporablja človek, da 6e zna znajti, prav odločiti in prav ravnati v raznih, posebno novih življenjskih razmerah. Današnje težke življenjske prilike zahtevajo od ročnega in duševnega delavca zlasti veliko mero inteligentnosti ali razumnosti. Znanost je dognala, da so otroci premožnejših staršev v splošnem bolj razumni kot otroci ubožnih staršev, in 6icer zaradi tega, ker se lahko premožnejši starši več z njimi pečajo (se z njimi igrajo, jih vodijo k primernim predstavam, na razstave v muzeje, jih jemljejo s 6eboj na potovanje, jim kupujejo knige in igrače ter jim odgovarjajo na vprašanja), s čimer se ravije otrokova inteligentnost. Ubožnejši starši vsega tega ne zmorejo, ker jim manjka časa in denarja. Kakor je treba nežno rastlinico gojiti, tako je [>otrebno nego tudi otrokovo telo in otrokov duh. Zato je prav, da ubožni starši radi pošiljajo deco v šolo, da razvije v njihovih otrokih inteligentnost. V naših šolah je navadno 50 do 00% otrok normalno razumnih, kakih 20% je nadnormalno razumnih, 2% pa izvan-redno razumnih. Prav tako gredo približno odstotki navzdol in je 20% podpovprečno razumnih, 2% pa je nenormalnih ali slaboumnih. Za otroke z različno inteligentnostjo bi morali imeti tudi različne šole, za jako inteligentne na primer drugačne kot za povprečno inteligentne ali celo slaboumne. Manj nadarjeni učenci spadajo v pomožne šole. Važno je, da starši ne zamenjavajo spominskega znanja od razumnosti, ker so potem razočarani. Na višjih šolah samo spominsko znanje odjx>ve. Nova šola postaja bolj življenjska, vedno bolj si prizadeva v otroku razvijati inteligentnost ali razumnost in ga skuša tako vsposobiti za življenjski boj. Natrpanost s spominskim znanjem je slaba priprava za življenje, posebno v sedanjih težkih časih. Seveda pa mora otrok že s seboj prinesti neko mero brihtnosti, kajti brez tega tudi v najboljši šoli ne bo mogel napredovati. Manj inteligentni človek si marsikje lahko pomaga s pridnostjo. Nujno bi bile potrebne poklicne posvetovalnice, ki bi staršem pravilno svetovale, kam z otroci z ozirom na njihove duševne sposobnosti. Po predavanju ee je razvil prost razgovor, v katerem se je marsikatero vprašanje še bolj pojasnilo. Starši, ki se bodo udeležili predavanj na roditeljskih sestankih, bodo dobili o predavanjih napisane glavne misli. Prihodnji sestanek bo v maju, na katerem bo predaval vseučiliški profesor dr. Gogola. Nelojalna konkurenca med fotografi Dolenjske birme 60 se z izredno napetostjo in grdo konkurenco med fotografi v glavnem končale. Na letošnjih dolenjskih birmovanjih 6e je znašel človek, ki poleg sebe ni trpel nobenega drugega in vsled tega hotel vsakega konkurenta utopiti v žlici vode. Ste morda slišali že o kakem obrtniku, ki je po vseh krajih postavljal vohune, ki so zasledovali vsakega pomočnika na njegovem koraku in besedi obenem, pa na kakršenkoli način otežkočali fotografiranje? Poleg tega pa je z ojačevalcem, ki je bil v neposredni bližini cerkve med igranjem uličnih jx>pevk kričal svojo reklamo? Dostojno bi bilo, da bi vsaj med mašo utihnil. Pa ni niti med obredom na [Kikopališču; saj je takrat zaigral še najbolj poskočen valček »Oj ljubca moja«... Gospodje! Vsaka konkurenca in reklama je dovoljena v mejah dostojnosti. Ce pa človek ki se šteje za kristjana, po ojačevalcu nudi ljudem lažniva dejstva in nedostojne pesmi, kvari cene samo zato, da drugega uniči ter si končno domišlja, da je vsa dolenjska njegova, ker je on slučajno Dolenjec, tedaj je znak, da tak človek nima več niti trohice krščanske ljubezni, temveč, da 6e jc popolnoma na-lezel svobodomiselnega duha in s tem postal podoben židu, ki je izdal vero za kupčijo . Preko 10.000 zdravniških priznanj I Zeleznato KINA-VINO ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV, Izvrsten okus — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah : litrska steklenica Din 77'-, pollitrska Din 48'-, četrtlitrska Din 32'-, Reg. S. br.3290 od a*. II. 1983. Drobne novice Koledar Četrtek, 22. aprila: Soter in Gaj, papeža mu-čenca; Simeon, škof. Novi grobovi ■f- V Slovenjgradcu je umrla gospa Helena Vaupot, roj. Gallant. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje I Osebne vesli — Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen v petek dne 23. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. Svila ie ceneiša od drugih tkanin. Obleie Vas in polepša. — Izberite torej tvilo. v A. Zlender Vas postreie najboljeI LJUBLJANA Mestni trg 22 — Izlet T Postojnsko Jamo v nedeljo dne 23. maja 1937 priredi združenje žel. uradnikov iz Ljubljane. Izleta se lahko udeleži vsakdo ter so vabljeni vsi, k; si žele ogledati to rajsko krasoto podzemlja obmejnega kraja. Prireditelj se je odločil prirediti ta izlet eno nedeljo po binkoštih, da se iahko dovolj posveti ogledu te jame z istočasnim prevozom s podzemsko motorno železnico. Ogleda se staro jamo in novo »rajsko jamo«, ki bo za izletnike enako kot o binkoštih odprta in vsa razsvetljena, posamezne dele in posebnosti bodo razkazovali ter razlagali posebni tolmači ter se bo s tem nudila prav posebno izredna prilika vsakomur, da spozna to podzemsko znamenitost. Skupna dolžina poti v obeh jamah je 7 in pol km, od česar se prevozi z motorno železnico 4 m pol km, ostalo se pa prehodi peš. Odhod izletnikov iz Ljubljane je v nedeljo, dne 23. maja ob 6.15 ali 10. uri, po-vratek iz Postojne ob 17.30 ali 20. uri, kakor bo vsak sam želel. Spored: dopoldne v Postojni prosto, ob 12. kosilo, ki ni obvezno, ob 14.30 vstop v jamo, ob 17. izstop iz jame, do odhoda vlakov družaben sestanek z godbo in plesom. Kosilo vsebuje: juha ali testenina, pečenka z dvema ali tremi prikuhami, močnata jed ali sir ali sadje, četrt vina, kruh po izbiri in napitnina; rezerviranje tega kosila stane 25 Din. Stroški: železniška vožnja Rakek—Postojna—Rakek, kolektivni potni list in vstopnina v obe jami 50 Din, otroci 30 Din. Za vožnjo do Rakeka naj zasebniki uporabijo nedeljske povratne karte, ki stane iz Ljubljane do Rakeka in nazaj n. pr. 21 Din; za vožnjo do Rakeka mora vsak sam skrbeti Prijave sprejemajo: V Ljubljani trg. Tičar, Šelenburgova ulica, Goreč, Tyrševa cesta, Združenje žel. uradnikov, Kolodvorska 43, vsak torek in petek od 17. do 18, ure, v Mariboru g, V. Verhovšek, Maribor gl. kol., v Zagrebu g. M. Ju-govič, direkcija drž. žel. Izrabite to edinstveno priliko ter se radi obsežnih priprav prijavite čim prej. Prospekti so na razpolago pri prireditelju: Združenje žel. uradnikov, Ljubljana, Kolodvorska ul. 43. — Izprememba rodbinskega imena, Banska uprava dravske banovine je dovolila Babnik-Habič Stanislavu in Skubic-Habič Antonu, da oba rojecna ▼ Ljubljani in člana mestne občine ljubljanske, iz-premembo rodbinskega imena iz Babnik-Habič in Skubic-Habič v Habič. — Šoferski izpiti za okraje Novo mesto, Brežice, Krško m Črnomelj bodo v Novem mestu dne 11. maja 1937. Za vlaganje prošenj je čas do 2, maja 1937._ Proti zaprtju In težavam vsled hemoroidov veljajo že več let kot dobro sredstvo Leopilule vsled svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, vsled popolne neškodljivosti ln ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 3236 dne 19. II. 1936. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 89 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo razširjati letak z naslovom »Govor pretsjednika dr. Vlatka Mačeka«, ki je bil tiskan v Zagrebu. — Občni zbor invalidov, V nedeljo, dne 25. aiprila 1937 ob 9. dopoldne bo v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti občni zbor Oblastne invalidske organizacije za Dravsko banovino. Zbor bo tudi zahteva za nov invalidski zakon, ki se že dolgo obljubuje. Vabljeni so vsi invalidi, zlasti iz Ljubljane in okolice, pa tudi zastopniki oblastev, uradov, korporacij in društev in vse občinstvo, ki se zanima za invalidski položaj, ki se bo ob tej priliki v velikem obsegu pojasnil. Pričakujemo pa gotovo vse vojne žrtve iz Ljubljane in okolice, ker je to njihova tovariška dolžnost. — OtroSke igrice p. Krizostoma so si po pravici pridobile tak sloves, da komaj čakamo novih izpod njegovega peresa Pravkar sta izšla 6. in 7. snopič, v katerem so istotako kakor v predidočem (5) natisnjene igrice, prizorčki in deklamacije za materinski dan. Ljubkejšega humorja, kakršnega je prežeta petdejanka »Indija Koromandija«, ki popisuje bridke dogodivščine dveh užaljenih malih porednežev, ki sta se od šolske naloge podala v svet iskat deželo, kjer ni treba nič delati, pa je vsega v izobilju, bo težko najti v kateri drugi otroški igrici, napisani za naše odre. Če ta igrica vzbuja sam veseli smeh, pa prizorček »V boj za mamico« v »tihih globoko gane po predmetu, ki nam živo precločuje pripravljenost otroka, da odkupi življenje svoje mamice z lastnim. Obenem s točkami, ki se pojejo, pa z deklamacijami imamo v teh Krizostomovih uprizoritvah prave male umetnine za našo deco, ki tudi odraslega z neodoljivo silo zanesejo v tisti bajni svet, v katerem človek še ni razklan v svoja notranja nasprotja, ko je še ves enovit in živi še čisto nereflektirano življenje, Prav zato, ker se je odraslemu tako zelo težko vživeti v vesele in žalostne dogodke te dobe, ne da bi vanje prenašal samega sebe in svoje gledanje na stvari, moramo izreči pisatelju p. Krizo-stomu zasluženo priznanje, da zna ustvarjati v svojih igricah otroški svet v vsej negovi pristnosti, z njegovimi tako enostavnimi čustvi in naturno sigurnostjo mladih nagonov in strasti brez vsake pri- siljenosti, kakršen v svoji očarljivi resničnosti dejansko je. Snopiča, ki staneta vsak po 4 Din, toplo priporočamo! — Vremenska napoved: Evropa : Depresija i Islanda se je razširila nad Severno morje In ima za posledico deževno vreme na vzhodni polovici Evrope in na Balkanskem polotoku. Visok pritisk vlada nad zahodno Evropo in Rusijo. — Jugoslavija : Oblačno na jugu in na zahodnih krajih države. Vedro v ostalih krajih. Dežuje v dravski banovini in v Gorskem Kotarju. Temperatura ee je znižala na severnem in južnem delu, a zvišala v ostalih krajih države. Najnižja je bila zabeležena v Mrzli Vodici —2, najvišja pa v Velikem Gradištu plus 20. — Napoved za danes: Po vsej kraljevini oblačno in deževno vreme, tu in tam nevihte. Spremenljiv zahodni in severnozahodni veter ik) vsej državi. Temperatura se bo znižala. — Za Binkošti, dne 16. maja, izlet v Postojnsko jamo s posebnimi vlaki, kateri bodo vozili iz Ljubljane, Jesenic in Maribora. Ker je cena tako nizka, je omogočeno vsakomur, da si ogleda lepoto Postojnske jame. Cena vožnje z vstopnino v jamo in e kolektivnim potnim listom znaša iz Ljubljane Din 79.50, iz Maribora Din 131.— in iz Jesenic Din 101.—. Za izletnike, kateri bodo iz Domžal in Kamnika, je preskrbljeno za zvezo ln zvečer ob povratku vlaka iz Postojnske jame bodo vozili avtobusi v Domžale in Kamnik. Prijave sprejema Putnik. Ljubljani in Maribor, ter izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine rfd 21. t. m. je objavljen »Pravilnik k določbam finančnega zakona za 1. 1937/38 o davku na poslovni promet in o izpremembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o davku na poslovni promet«, dalje »Izprememba navodil za odmero družbenega davka«, »Odločba o izvozu kož proti plačilu s prostimi devizami«, »Dopolnitev člena 27. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih za privatno uporabo«, »Dopolnitev člena 7. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih«, »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38, in sicer za občine Adlešiči, Homec v kamniškem —, Jakobski dol, okraj Maribor levi breg, Kupšinci v mursko sobo-škem —, Laško, Marenberg, Mengeš, Negova, Nova cerkev v celjskem —, Polzela, Prevalje, Rajhen-burg, Rakitna v ljubljanskem —, Reinšnik, Ribnica na Pohorju, Sevnica, Št. Vid v ljubljanskem —, Škofja vas v celjskem —, Tepanje v konjiškem —, Velika Nedelja in Vransko v celjskem okraju«, »Razglas o proračunu mestne občine celjske za leto 1937/38: I. Naredba o proračunu mestne občine celjske za upravno leto 1937/38 — II. Pravilnik za pobiranje kanalske naklade od strank, ki 60 oproščene zgradarine — III. Pravilnik o pobiranju užitnine na meso in mesne izdelke v mestni občini celjski — IV. Pravilnik o pobiranju uvoznine v mestni občini celjski. Tarifa za uvozaino« in »Popravek v objavi sin. zakona«. Srce, ledvice, živce (nerooza, raz-hurjenost, orenaoete In slabe žlvcel, ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cuel.neobčull/luosi l.sl.) prehodna doba žen in moških (kllmattierlj). jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen glhl 1.1. d) zdraol z dobrim uspehom Radensko zdravilno kopališče (pri Mariboru) Zahteva/te prosnelite/ — »Igrski vodja« — knjiga za režiserje. Samo 500 izvodov. Naročajte: Petančič Davorin, kaplan, Vojnik. — Nujna prošnja. Franc Klander, posestnika sin in sedlarski pomočnik iz Spod. Otoka, občina Mošnje pri Radovljici, je bil lani sprejet v bolnišnico za duševne bolezni v Ljubljani. Dne 9. marca letos je pobegnil neznano kam in se do danes ni zglasil ne pri starših in ne pri sorodnikih in znancih. Star je 25 let, približno 160 cm visok, okroglega obraza, zdravih zob, sivih oči in malih ušes. Naprošamo vse občine in orožniške postaje, naj duševnega bolnika kjerkoli pridrže v varstvu in takoj obveste njegovo mater Frančiško Klander iz Spod. Otoka ali pa županstvo občino Mošnje pri Radovljici. — Nad 13 let zapornih kazni. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani so se v torek in včeraj vrstili mnogi zločinci hujšega kalibra, pa tudi nekateri mali tatovi. V dveh dneh je bilo obsojenih 15 obtožencev večji del zaradi ziočimov tatvin in vlomov, le eden zaTadi požiga na skupno zaporno kazen 13 let in 1 mesec dni. — Za dva milijona ln pol bi bila oškodovana občina Klis v Dalmaciji, če se ne bi občani pritožili na upravno sodišče. Na področju občine Klis 6e nahaja tovarna cementa, ki je največja v Jugoslaviji in ena največjih v Evropi To je tovarna Split d. d. Ko je bila pred 26 leti ta tovarna ustanovljena, je dala kliska občina brezplačno na razpolago veliko zemljišče. Za časa prejšnjega režima je občinska uprava pavšalirala tvrdki Split d. d. občinske davščine na 500.000 Din letno, čeprav bi morala občina redno prejemati po 750.000 Din letno. Sporna razlika bi po dogovoru, ki je bil sklenjen za deset let, znašala 2 milijona in pol dinarjev. Kmetje občine Klis so se proti temu dogovoru pritožili na upravno sodišče v Dubrovniku in zahtevali, da se ta dogovor razveljavi. Upravno sodišče je sedaj ugodilo pritožbi kmetov in razveljavilo sklep občinske uprave izza časa diktatorskih režimov. Ljubljana — Split bo dobil mednarodno igralnico. Na zadnji seji občinskega sveUpor-mkova hči« (Shirley Temple), ob 1&.15 »Kralj ženske lepote«. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Rastlinska prehrana. Časovne in življenjske razmere nas silijo, da se čim bolj obračamo od samo mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bolezen ali prerano smrt moramo pripisati napačni prehrani. 1 o potrjujejo razni zdravniki in znanstveniki, kt so potom preiskav in slučajev iz svoje prakse dognali, da je današnji način naše prehrane za človeški organizem škodljiv. Čim več rastlinske — Presne hrane dobi naše telo, tembolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Po drugih deželah se je ta način prehrane že močno udomačil. Slovenci pa smo dobili tako knjigo šele pred par leti pod naslovom: »Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štefanija Humekova, učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po spisih dr. med. Bircher-Bennerja in po zbirki kuharskih zapiskov ge. B. Brupbacher-Bircherjeve v Ziirichu. Ima 224 strani in stane nevezana 30 Din, vez. 40 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Železniški promet narašča Velilio povečanje dohodkov lani Naše železnice so pravkar sklenile račune de-tinitlvnih dohodkov za lansko leto iz katerih se čuti gospodarsko zboljšanje tudi na železnicah, katere smatrajo nekateri gospodarstveniki za barometer v gospodarstvu. Naše železnice so preživljale v preteklih letih težko finančno krizo, katera se je začela čutiti že spomladi 1030 in ki je trajala vse do jeseni 1934, ko so padli železniški čisti prometni dohodki za 19.5%. Šele na jesen 1934 se je začutilo rahlo zboljšanje in od tedaj pa do konca 1936 stalno naraščajo železniški prometni dohodki. To se posebno lepo vid iz sledeče tablice: 1929 1930 1931 1932 1933 1984 1935 1936 Potniški promet: 705,972.329 711,362.379 663,167.447 547,153.668 517,469.508 502,435.068 412,310.193 530,274.426 Prtljažni promet: 28,358.923 29,077.341 25,650.471 19,752.340 18,461.303 16,368.404 15,601.445 15,503.942 Blagovni promet: Brzovozni: Navadni: Ostali: 1929 — — — 1930 — .— — 1931 30,662.794 1.198, i) 65.770 54,644.359 1932 26,930.400 1.029,628.488 47,190.418 1933 24,702.875 1.007,191.324 53,799.545 1934 19,020.110 1.051,642.281 49,584.796 1935 22,527.683 1.058,021.975 54,911.962 1936 22,751.820 1.109,937.947 45,935.203 Za leti 1929 in 1930 eo rezultati obseženi v skupnih blagovnih prometih. Inozemski blagovni promet: Direktni Tranzitni 1931 271,780.279 (skupaj s tranzitom) 1932 224.962.147 (skupaj s tranzitom) 1933 164,530.763 79,161.207 1934 190,642.200 77,404.132 1935 210,106.860 92,509.988 1936 166,906.270 81,957.736 % % Vsi prometni dohodki: 1929 2.615,280.259 + 9 1930 2.579,631.175 - 1.3 1931 2.244,471.122 — 1.2 1932 1.895,590.964 —15.5 % 1933 1.865,316.527 — 1.5 % 1934 1.907,096.993 + 2.2 % 1935 1.925,990.109 + 0.98% 1936 1.979,267.348 + 2.7 % + znači odstotke napram prejšnjemu letu. Posebno lep pa je porast števila potnikov na naših železnicah in ki gre letno v milijone. Ako želimo ugotoviti absolutni napredek potniškega prometa na naših železnicah, tedaj moramo pogledati na razvoj v zadnjih 15 letih: Število potnikov: 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 46,164.379 41,772.375 35,050.153 31,631.477 30,123.177 38,232.382 45,057.750 1922 31,225.264 1923 31,377.964 1924 39,955.373 1925 40,028.042 1926 42,029.190 1927 46,157.642 1928 48,964.004 1929 48,168.723 Število potnikov se je v zadnjih 15 letih dvignilo za 44%; ker je med časom naraslo pri nas število prebivalstva za 25% (za 3,000.000), po-menja to povečanje absoluten napredek za 19%. Na povečanje števila potnikov pa je na drugi strani vplivalo tudi dejstvo, da se je železniška mreža v zadnjih 15 letih povečala od 7,737.87 km v letu 1922 na 9.419.04 km v letu 1936, kar predstavlja povečanje za 21%. Število osobja se je v zadnjih 15 letih povečalo od 56.048 na 73.413 lani, kar predstavlja za 30%. Celokupni definitivni čisti prometni dohodki so se lani povečali za 53,277.239.42 Din ali za 2.7% napram predlanskemu letu in predstavljajo že danes (kalendarsko leto) višek od 60,000.000 Din napram lanskemu državnemu proračunu. To je izredno lep uspeh, ki jasno kaže na splošno zboljšanje, ne samo naših javnih (železniških) financ, marveč tudi splošnega gospodarskega stanja v državi. —N—g. Naš tujski promet Lani se je števio obiskovalcev v naših krajih zmanjšalo od 1.009.728 na 944.916. to pa predvsem radi zmanjšanja obiska naših državljanov od 767.514 od tujih pa 342.1 (317.0) milij. Od tujih turistov smo imeli več dohodkov kot v dobrem letu 1930. Zanimivo je primerjati našo tujskoprometno bilanco. Število inozemcev pri nas je doseglo lani 257.590 (leta 1935 242.214), naših tudistov pa je šlo lani v inozemstvo 87.205 (82.396). V denarju izraženo pa so inozemci lani pri nas porabili 342.1 milij,, qaši v inozemstvu pa 191.8 milij., tako da je bila tujskoprometma bilanca za nas aktivna v znesku 1503 milij. din (1935 za 152.3, 1934 za 167.3 in 1933 za 122.8 milij.) ^ ., Za turistično propagando je lani dal Putnik 3.14 milij.' (1935 4.1 milij. din (od 1924-1936 skupno 19.6 milit. din). Družba je lani prodala voznih kart za 135.8 (121.2) milij. predvsem jugoslovanskih železniških kart. • ... Največ dobička je lani pokazal bančnodevizni odsek 3.4 milij. din, odsek za železniško reklamo 0.2, za turistično literaturo 0.15 milij. din Družba izkazuje za 1936 pri glavnici 0.6 milij. rezervnih in drugih skladov za 8.2 (7.2) milij. din, upnikov v državi 5.8 (3.55), v inozemstvu 5.9 (2.7) milij., med aktivi pa 5.75 (3.7) gotovine in naložb 0.8 (0.46) vrednostnih papirjev, 6.7 (5.47) milij. dolžnikov v tuzemstvu in 8.34 (6.76) milij. dolžnikov v inozemstvu. Cisti dobiček znaša 0.6 (1.6) milij. din. Med dohodki je znašala provizija 6.5 (5.8), dohodki komercijalnih enot pa 5.4 (8.4); upravni stroški so znašali 2.5 (2.6) milij. din, povečale so se provizije itd. Iz čistega dobička se deli zopet 5% dividenda. Izvoz lesa narašča Po uradnih statističnih podatkih je znašal v marcu izvoz lesa cca. 101.321 ton v vrednosti 91.7 milij. dinarjev, kar pomeni v primeri z marcem 1936 povečanje količine izvoza za skoro 100%, vrednost pa je narasla za 36 milij. dinarjev. Izvoz lesa je bil v prvih h-eh mesecih naslednji: januar 75.485 (35.885) ton za 75.3 (37.1) milij. Din, februar 80.751 (39.410) ton za 81.9 (37.1) milij. Din in marec 101.321 (57.866) ton za 91.7 (55.7) milij. dinarjev. Skupno je v prvih treh mesecih letos dosegel izvoz lesa 257.557 ton v vrednosti 248.9 milij. Din, dočim je lani v prvih treh mesecih znašal izvoz samo 133.161 ton za 129.9 milij. Din. Pri primerjavi lanskega leta z letošnjim je treba upoštevati, da so bile lani v prvih mesecih sankcije v polnem teku in da so bile tedaj izredne razmere. * Uprava zavoda za pospeševanje obrti. Dodatno k našemu poročilu o zbornični plenarni seji 20. aprila moramo ugotoviti še, da je bilo že na seji obrtnega odseka 19. aprila sklenjeno, da voli Re-bekova skupina 3 zastopnike v ožji upravi zavoda za pospeševanje obrti, in je torej bilo na plenarni seji sprejeto samo tisto, kar je že prejšnji dan ponudila skupina g. Ogrina skupini g. Rebeka. Toliko v popravilo drugih časopisnih vesti. Nemški nakupi železne rude. National Zeitung iz Esena poroča, da je Nemčija že naprej kupila vso norveško produkcijo železne rude v letu 1938. Nadalje je pred nedavnim kupila v Jugoslaviji okoli 1930 1934 1935 1936 431 180 220 430 356 112 181 313 160 52 140 194 19 59 37 87 147 — 3 31 12 1 — 1 18 —. — — 300.000 ton rude, zelo bogate na železu. V letu 1938 bo Jugoslavija dobavila Nemčiji 600.000 ton rude. V zvezi s tem navajamo zanimive podatke o našem izvozu in o produkciji železne rude v zadnjih letih (v tisoč ton): produkcija izvoz od tega: v Madjarsko Romunijo Češkoslovaško Avstrijo Nemčijo Italijo v Jadranska plovidba na Sušaku izkazuje za 1936 Sri glavnici 72 milij. din 8.5 (20.0) milij. upnikov, rodovje je izkazano s 104.2 milij. neizpremenjeno, dolžniki pa so se znižali od 49.6 na 44.07 milij. din. Brutodonos se je povečal od 26.4 na 27.25 milij. din, čisti dobiček se je zmanjšal od 4.4 na 4.1 milij. din brez prenosa, ker so stroški narasli. Eartel kablov. Iz Belgrada poročajo, da je bil sklenjen med tvornicami kablov kartel do 31. decembra 1939, kateremu pripadajo tri tvrdke: ena iz Zagreba, ena iz Maribora in ena iz Nove Sada. Kabel Belgrad—Maribor. Kabel Belgrad—Maribor je projektiran v dolžini 616.700 metrov, oja-čevalne postaje bi bile v Slov. Bistrici, Sevnici, Zagrebu, Popovači, Okučanih, Brodu, Vinkovcih in Sremski Mitrovici. Kabelska linija bo 28-krat 4 za notranji promet in 8-krat 4 za mednarodni promet. Za notranji promet je določeno 10-krat 4 linije od STEKLO« - M";*' 7 'S •? : v. .\V' »osojilo 86—87, 7% posojilo DHB 98.50—100, Trboveljska 250—270. Zagreb, državni papirji: 7% in vest. posojilo 87.75—88, agrarji 52.25—53, vojna ikoda promptna 409—40950 (408, 409), 4., 5. 408.50 denar, begluške obveznice 76.12—76.25, dalm. agrarji 74 den., 4% sev. agrarji 51.75—52.50, 8% Blerovo posojilo 95—96, 7% Blerovo posojilo 86.50—87, 7% posojilo dHB 99 denar, 7% 6tab. posojilo 86.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7250 denar, PAB 195 denar, Trboveljska 260—270, Gutmao 63—65, Isis 18 denar, Osj. sladk. tov. 195—200 (195), Dubro-vačka 335—360, Jadranska plovidba 400 denar, Oceani« 280—300. Belgrad, državni papirji: 7% invest. posojilo 88.50 denar, agrarji 52.75 denar (53), vojna škoda promptna 409.50—410 (409.50), 5. 408.75 denar, 6. 408.50—409, 7. (408.50), begluSke obveznice 76.50 —76.75, dalm. agrarji 74.50—75, (74.50), 4% sev. agrarji 51.75—53, 8% Blerovo posojilo 95.75—96.50 7% Blerovo posojilo 86.75—87.25, 7% pos. DHB 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7230—7270 (7250, 7230), PAB 197—200 (199, 198). Dunaj, 21. aprila. Donavsko-savsko-jadranska železnica obligacije 63.70 (64.20), avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 17.90; delnice: Lfinder-banka 89 (90), Narodna banka 161 (161), Donnvsko-savsko-jadranska 18.80 (19.10), Graz-Koflach 30 (32), Steg 28.80 (29.20), AEG Union 70, Steweag 30 (30.25), Magnesit 98 (102), Trboveljska 30.25 (31.50), Alpine 47.05 (49.30), Berg-HUtten 665 (665), Rima Murany 96 50 (99.25), Steyr-Daimler-Puch 214 (217), Leykam 67, Semperit 57.30 (59.86). Žitni trg Novi Sad. Pšenica! bč. potiska 170—172, bč. srem., 6lav. 161—163, ban. 160—163. Koruza! bč. srem., nova 92—94, ban. nova 91—93. Otrobi; bč. srem., ban. neizprem. bč. ladja 94—96. Vse ostalo neizprem. Tendenca prijazna. Promet slab. Kulturni obzornik Dom in svet v petdesetem letu »— vera, ljubezen in svoboda —« (Fr. Koblar.) Dom in svet raste v petdeseto knjigo kot glasnik naše žive in v ognju prometejstva kaljene kulturne besede, ki je od vseh začetkov črpala iz ne-premakljivosti božjega in neusahljivosti narodnega ter vse bolj zajemala pri osrednjih navzkrižjih življenja, kakor so jih jx>sebno naostrila poslednja leta. Zmerom bolj se je v tem razdobju petdesetih let razvijala lepota slovensko besede in ob Domu in svetu sprejemala vase poduhovljenje, pridobivala na globini svojega izraza in na tehtnosti svojih vrednot. Od leta 1888. do danes se je mnogo spremenilo v življenju in v ljudeh, kako le je zdaj s postavkami, na katerih je prvi urednik ustanovil svoj list? Ob tem vprašanju daje pregled in obračun sedanji odgovorni urednik Doma in sveta France Koblar ter se zaustavlja na položaju in duhovnem preseku revije ob času, ko preteka Petdeset let. Najprej posveča svojo besedo preteklosti in spominu ustanovitelja dr. Frančiška Lam-peta, njegove osebnosti in dela, ter označuje vrednote onih knjig, nad katerimi je gospodaril. Koblar začrtava razvoj prvotnega družinskega lista v današnjo leposlovno revijo, oziroma določuje njene osnove, katere sta postavila Evgen Lampe z načelnim merilom in Izidor Cankar z zahtevo po umetnostnih vrednotah. Do dna premišljeno je tehtanje današnje revije nasproti zasnovani njenih očetov ter je obenem podoba in prerez kulturne zavesti sedanjega rodu in njegovega položaja med bližnjo in daljno soseščino. V tretjem delu utemeljuje Koblar iz"hodišča prihodnjosti in ji z veliko dognanostjo kaže vrednote ustvarjajoče skupnosti: vero, ljubezen in svobodo. To so danes edini vrelci zdrave in plodne duhovne rasti v dobro množice in posameznika, samo ob teh Koblarjevih besedah se človek še s posebno grenkobo domisli, kako gremo pri nas mimo takšnih stvari le z več ali manj bežnim pogledom, s tesno zaprtostjo in starim strahom nezaupanja in slabega razumevanja. Vprašanje verske skrbi, kulturnega prizadevanja in političnih potreb še zmerom ni dobilo pravega ravnotežja in organske povezanosti v naši skupnosti, zlasti pa je hierarhija vrednot poslednjih dveh kategorij navadno postavljena na glavo. Spomine o b petdesetletnici Doma in sveta je napisal tudi F. S. F i n ž g a r , »pars maxima vse dosedanje skladalnice 49 letnikov« (kot ga označuje Jože Debevec) in spremljevalec njegov od po-četkov do sedanjega jubileja. Ti spomini nam povedo mnogo zanimivega o prvem uredniku ter prvih in naslednjih številkah DS, o težavah in radostih uspešnega dela in uveljavljanja. Poleg slike tedanjega leposlovnega dela in dobe pa nam Finžgar daje tudi nekaj zrelih dognanj iz lastnih izkustev in opazovanj. Ob njegovih zapiskih je posebno vidna tista ponavljajoča se spotakljivost nad književnostjo, ki prihnja večkrat do neprijetnega izraza in jo čas s svojim pomirjenjem zmerom spet razveljavi ali osmeši. — Jože Debevec je naprošen kot vez med nekdaj in sedaj prt D S prav tako dopolnil pogled na razvoj DS ter na delo njegovih urednikov in sotrudnikov, med katerimi je bil tudi sam. Tako je oživel znaten del kulturne zgodovine, ki je v zvezi z našo revijo in njenimi ljudmi. Mnogo svojih strani posveča DS Puškinovemu spominu, čigar problem jc za stoletnico njegove smrti osvetlil Tine Debel Jak (Problem Aleksandra Sergejeviča Puškina). Osebnost, delo in življenje tega velikega Rusa označuje in prikazuje Debeljak na temelju najnovejših podatkov in ugotovitev ter upošteva nove ruske vire, ki so datirani s februarjem letošnjega leta. S svojim vsestranskim študijem je avtor obdelal Celotno psihološko označbo Puškinovo, razvil značaj in pomen njegovega književnega dela, ter na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj pojasnil vprašanje Puškinovega revolucionarstva in njegovega razmerja do carja. Temeljita študija, znanstveno oprta, vsebuje ined svojim tekstom mnogo Puškinovega pesništva v avtorjevem prevodu, med drugim nekaj ohranjenih odlomkov desetega poglavja »Jevgenija Onjegina«. Prav tako je Tine Debeljak lepo in verno poslovenil štiri primere »Iz Puškinove lirike« (Pesnik, Zimska pot, Samostan na Kazbeku, Exegi monunien-tum ...), ki kažejo širino in mnogovrstnost Puškinove poezije, ter najlepšo sceno iz Puškinove drame »Boris Godunov«, to jc prizor iz celice v Čudo-vem samostanu. Poleg tega je prevedel razpravo dr. Alfreda Bema, lektorja in najboljšega poznavalca Puškina med Rusi izven domovine, z naslovom Puškin — dramatik. Obsežen je slovenski lejioslovni del DS. Edvard Kocbek je objavil pesem Jutro, ki ima značilnosti njegove prejšnje pesmi ter je prejirosta v izrazu in v sebi polna. Jožo Dular ima lopo enotno, v preprosti slikovitosti svojega vzora izdelano pesem Pod noč, Jože Udovič pa se predstavlja kot pesnik s stihi Deklica smrt in Blodnje, v katerih izpričuje dobre sposobnosti oblikovanja. — France Bevk je napisal novelo Bajtar Mili a 1 e. S spretnim psihološkim očrtavanjem prikazuje tega v sebi šibkega bajtarja, ki bi se rad zmagoval, pa ne zmore in se mu neizprosno izmika trdnost v družbi, izgublja tla pod nogami in išče opore v fantaziji svojih zamisli. Novela, ki Sa ni v celoti objavljena, je pisana s prepričljivo močjo in notranjo sila Nov sotrudnik — dramatik jo Stanko C a n j k a r , ki je napisal dramo v štirih dejanjih Potopljeni svet. Kakor kaže objavljeno prvo dejanje, se je lotil Canjkar duhovno problematike, in objavljeni dialog izpričuje mnogo notranje dramatske napetosti. Važne in posebno pereče so razprave in sicer dr. Antona Trstenjaka Človek in njegova govorica, kjer modruje o metafiziki človeške govorice in v prvem delu razpravlja o človeku, za tem pa o notranji in zunanji besedi, ki veže čutno življenje z duhovnim. Kazprava ni končana v tem zvezku. — Jakob Šolar se v lepih besedah spominja nedavne 70 letnice dr. Jožo Debevca, nekdanjega urednika DS, pisatelja, prevajalca in vzgojitelja, ter označuje njegovo mesto v naši književnosti. — Edvarda Kocbeka premišljevanje o Španiji je tehten dokaz iskrenega in krčevitega iskanja za resnico, ki je tako rada na pol zakrita v človeški službi. Ta razprava bo brez dvoma lahko služila mnogemu raz-čiščenju in bo sprožila še več misli in pogledov. Gotovo se bodo javili predstavniki drugih mišljenj pri tem vprašanju, za katerega ima zgodovina mnogo analognih zgledov. »Razglednik« prinaša književno ocene in sicer ocenjuje F. Koblar nekaj Bevkovih del, A. Bajec francosko antologijo jugoslov. poezije 19. in 20. stoletja (Miodrag in Savka Ibrovac), E. Kocbek Balade 1'etrice Keremjiuha (Krleža), M. Miklavčič Melikov geografski opis Slovenije, J. Mal Pravno zgodovino Metoda Dolenca in Fr. Štele Andrijo Meduliča (Angjeo Uvodič). — Pod zapiski z naslovom Smrt Miguela de Unamuna očrtava portret tega znamenitega Španca Mirko Javornik in določa njegovo osebnost in položaj v zmedah sodobne Španije. PrilAim ima nu Sllpil, alFnnnli nnn:. * > ..-p- .*.— —...... .i,.,.,.,.,, ,r.,ili.„L.^U |lllj,ll* ja reprodukcije umetniških del Toneta Kralja, Mihe Maleša, Franja Goloba in F. Klein a. Angleška strojepiska Irena Rimmington iz Shef-lielda je tako srečna, da je bila kot zastopnica svojih tovarišic povabljena na kraljevo kronanje. V Gradcu je nevarno zbolela nemška državljanka Dora Abel, katera pa je želela, da bi pred smrtjo še enkrat videla svoje domače kraje. Dobila je hudo vnetje zarebrnice ter je imela hudo vročino, ki ni obetala nič dobrega. Ker je bila velika nevarnost, je bilo treba naglo ukrenili. V nedeljo opoldne se je v Gradec z letalom pripeljal njen brat iz Nemčije. Hotel je sestro naložiti na letalo ter jo odpeljal domov. Zdravniki so odločno odsvetovali kaj takega, ker ni bilo verjetno, da bi tako bolna bolnica tako potovanje srečno prestala. Toda niti brat, niti 6estra se nista dala pregovoriti. Na nosilih so jo prenesli iz bolnišnice na letališče, odkoder se je kmalu nato dvignilo letalo, ki je ob 4 popoldne že sreč- Kraljevski obed iz 1245 jedil Angleški kuharji imajo sedaj slabe čase, ker jih tairejo velike skrbi, kako bi ob kronanju svojega kralja zanesljivo in spodobno dokazali svojo sposobnost. Jedilni list za častne goste na tem kronanju je že tiskan. Na zadnji strani tega jedilnega lista pa je natisnjenih tudi nekaj jedilnih listov iz prejšnjih stoletij. Moderni kuharji, ki so kaj takega brali eo bili soglasnega mnenja, da 6e bodo morali pošteno potiti, če bodo hoteli pripraviti kaj količkaj podobnega starim slavnostnim obedom. Angleži ee v V6eh stvareh trdno drže starih tradicij. Zato hočejo, kolikor je seveda mogoče, tudi pri obedih ob kraljevskih kronanjih posnemati svoje prednike. To bo pa res težko, kakor kažejo tile stari zgledi. Ko eo na primeT kronali Edvarda I. so zaklali nič manj kakor 380 volov, 430 ovac, 450 prašičev, 90 svinj ter 20.000 glav perutnine. Takrat je moralo kuhati kar 2000 kuharjev. In župani iz 12 različnih deželnih okrajev so morali skrbeti, da je ta količina živeža pravočasno prišla v London. Kralj Henrik V. je imel to 6molo, da je njegovo kronanje bilo ravno za postni čas Zaradi tega pa je odredil, da morajo na mizo priti same postne jedi, med njimi kaT eto vrst rib. Na mizo so prišle jegulje, ščuke, postrvi, karpi, somi, raki in mnogo drugih rib. Kavijarja pa ni bilo, ker ga takrat še niso poznali. Tudi ostrig takrat še niso jedli, zato se ne čudimo, če jih ni bilo na takratnem jedilnem listu. Sicer pa so bile na mizi vse tedaj znane ribje jedi. Slavnostni banket na kronanju Henrika VI. se je začel z nekako »rdečo juho«. Kako je bila ta sestavljena, nam ni znano. Pač pa je znano, da so v tej juhi plavali levi, narejeni iz pastetnega testa. Sploh so takrat na razna jedila in peciva radi dajali okraske z raznimi simboličnimi slikami ali izreki. Vse kraljevske obede pa je brez dvoma daleč prekosil obed ob kronanju kralja Jakoba II. Ta kralj je dal postaviti na mizo pred svoje goste nič manj kakor 1245 jedil. Kraljevi kuharski mojster Patrik Lamb je sam napravil 99 mrzlih jedil, katere so nosili na mizo za tako zvano »prvo rihto«. Zato je potem prišlo na mizo 76 različnih jedil, kakor fazani, jerebice in divje race. Kralj sam pa, ki 'c zelo rad veliko in dobro jedel, ie najrajši ime'f svinjski in jelenji jezik, katerih je prišlo na mizo nekaj stotin. Zraven tega so servirali bolonj-«k« klobase, svinjsko žolico, puding iz zelja, torto iz špinače, mrzlo jajčno cvrtje ter nekako zelišče, ki je onemoglim želodcem dalo novih moči in veslja za nadalnje delovanje. Nazadnje bodi omenjeno, da je obed peri kronanju kralja Jurija IV. veljal več kakor 70 milijonov naših dinarjev. Obed je bil v tako zvani vvestminstrsiki dvorani, kjer so bili navadno taki slavnostni obedi. Kakor popisuje takratna kronika »se je takrat v vvestminetrski dvorani zadnjikrat zares jedlo«. Da 60 takrat »zares jedli«, dokazujejo številke: Pojedli so med drugim 17 tisoč funtov mesa, 6900 kokoši in piščancev ter 18.000 jajc. Zraven pa so vsega skupaj izpraznili 1000 mehov najfinejšega bordoškega vina. Razumljivo, da imajo sedaj londonski kuharji velike skrbi, če bi hoteli posnemati slavne prednike. Pa jih ne bodo, ker dandanes so drugačni časi. no pristalo v Berlinu. Čeprav je letalo moralo včasih leteti nad 4000 m visoko, se je bolnica med prevozom prav dobro počutila ter je kar sveža prišla v Berlin, odkoder pa so jo takoj nato prepeljali v njeno domovino v Oldenburg. Iz Rima pa poročajo te-le podatke o delovanju mednarodne brezžične postaje za zdravniške nasvete: Doslej je 13 italijanskih pamikov, ki na svojem krovu niso imeli zdravnikov, brezžično prosilo pri imenovani mednarodni ustanovi za brezžične zdravniške nasvete pri zdravljenju obolelega moštva ali potnikov. K tej mednarodni organizaciji je pristopilo več italijanskih zdravnikov, kateri eo od mednarodne brezžične zdravniške ustanove sprejemali sporočila o nastanku in poteku bolezni, nakar so lahko ugotovili, kaj je bolniku, kateremu so nato nasvetovali zdravila in zdravljenje. Na podlagi njihovih brezžičnih nasvetov so potem na ladjah bolnike zdravili in doslej ni niti en tak bolnik umrl. Največji uspeh te ustanove je pač ta, da je v kratkem času zatrla hripo, ki je začela razsajati na parniku »Providenza«. Chaplinov klobuk Največja amerikan6ka tvornica klobukov je nalepila velikanske letake z naslednjo vsebino: »Klobuki znamke Smithson so najboljša!« »Charlie Chaplin no6i stalno klobuke našega izdelka!« . Naslednjega dne so brali pod temi letaki naslednji pripis konkurenčne tovarne: »Zato se Chaplinu smeje ves svetili!« Vas Orchandiano, katero so zasedli beli na svojem napredovanju proti Bilbao. Vsak narod tma sv o'o kri! KRI NI VOD A! Znanstvena dognanja o transfuziji krvi Od povsod 42 hlS je zgorelo v zahodno ogrski vasi Vit' nyed. Žrtev požara so tudi vsa gospodarska poslopja. Nekdo je nalašč zažgal. Eksplozija ▼ italijanski tovarni letal. Kakor poročajo iz Milana, je v tovarni »Caproni«, kjer izdelujejo znana težka letala, nastala velika eksplozija. Vnel se je namreč bencin v posodi ter je eksplodiral. Enega delavca je ubilo, dva pa nevarno ranilo. Pižmovke &o se tako zelo zaredile na Zgor. Štajerskem okoli Wildona, da eo postale že prava nadloga. Kakor poročajo iz raznih krajev, eo nekatere večje živali te vrste dolge do pol metra. Lotijo se tudi človeka. Vendar imajo v mačkah velikanskega sovražnika. Napitnine bodo odpravili s posebno postavo, katero pripravljajo na Francoskem. S to postavo se bo ukvarjal parlament že na prihodnjih sejali. Potres so čutili v Lizboni 20. aprila po polnoči. Potres je bil močan ter ga je spremljalo podzemeljsko bobnenje. Snežni plazovi so {e vedno nevarni. To si skusili 4 smučarji iz Gradca, med njimi neki Ma-hon in Stopar, ko so pretekle dni vrtoglavih po salzburških Alpah. Stoparja in še enega plaz ni zasul, med tem ko je Mahona zasulo, a sta ga tovariša kmalu izkopala. Četrtega pa je plaz zanesel 300 m daleč. Toda tovariši so ga izkopali ter hudo poškodovanega odpeljali v bližnjo bolnišnico. Na Semmeringn nameravajo napraviti veliko mednarodno letališče. Lakota na Kitajskem vedno bolj razsaja. Suša je vedno večja, vode in hrane vedno manj. Sedaj je med nesrečniki začel razsajati legar. Slon na Poljskem rojen. V živalskem vrtu v Varšavi je slonica vrgla mladiča. Ta je v teku enega stoletja dvanajsti mladi slon, ki je prišel na svet v ujetništvu. ZA BOLNIKE S SLADKORNO BOLEZNIJO: Juha v kozarcu. Razrežeš pol kilograma pustega volovskegi mesa na kocke in daš v kozarec za vkuhavanje s pokrovom; doliješ 3 žlice mrzle vode in zapreš kozarec. Kozarec z mesom in vodo postaviš v lonec z gorko vodo, pustiš, da se počasi kuha in kuhaš dalje 2—3 ure. Potem izliješ iuho skozi prtič in io daš v skodelico. (Dobiš jo eno in pol skodelice,) Smetana z jajcem. Mešaš pet rumenjakov in nekaj saharina, da se peni; primešaš en četrt litra vtepene smetane in kaneš v to malo češnjevega likerja ali mara-skina in daš v kozarcih na mizo. (Tudi za oslabele in jetične ter srčno bolne in bolnike s slabim želodcem, le da za te dodaš sladkorja in ne saharina.) Meseca aprila leta 1917, torej natančno pred 20 leti, je Amerika stopila r vojsko zoper Avstrijo in Nemčijo. Nekaj dni kasneje je Amerika dala ukrcati na parnik Mauretanija že svoje prve čete, katere je poslala v Evropo zoper Nemce. Da ne bi ladje zagledali nemški podmorski čolni, so jo dali Američani takole prepleskati. ' i Letalo in radio v službi bolnikov Sprevodnik: »Prosim vas, da to le spravite pod klop, da se ne bo kdo spotaknili« Kaj so krvne skupine? Znano je, da sestoji človeška kri iz tako zvanih »krvnih telesc«, ki so enakomerno porazdeljena po krvni tekočini. Ce denemo kri dveh človekov skupaj, tedaj se časih krvna telesca nakopičijo, časih pa 6e porazdelijo. To dejstvo je v prejšnjih časih številnim ljudem jx>vz.ročilo smrt. ker so se krvna telesca pri prenašanju (transluziji) krvi večkrat nakopičila, radi česar ie bolnik vedno umrl. Temu je vzrok različnost krvnih skupin, ki pa prej o njih niso še ničesar vedeli. Sele moderna znanost je odkrila, da 6ta v krvnem telescu dve snovi; ali ima kdo ta telesca ali jih nima — po tem so ljudje razdeljeni na štiri razrede — na štiri skupine krvi. Skupine imenujemo AB, A, B in O. Skupina AB vsebuje v 6vojih krvnih telescih obe snovi A in B; skupina A ima le snov A; skupina B ima 6amo B in skupina O nima ne A ne B. A samo te snovi še ne povzročijo škode pri prenosu krvi. Skupičenje 6e tvori šele, če se krvna telesca s posebnimi snovmi združijo s krvno tekočino, ki je je tudi dve vrsti (agglulinini). Prva skupina krvne tekočine 6e imenuje Anti-A (to je snov, ki je združena s snovjo krvnega telesca A povzroči kopri-čenie); druga skupina je Anti-B. Ce združimo kri ljudi skupine A s krvjo ljudi skupine B, se srečajo krvna telesca A in Anti-A: to pa pomeni pri transfuziji katastrofe. Torej ne smemo nikoli prenesti krvi skupine A in kri skupine B (in obratno), a prenos krvi iz ljudi iste skupine v ljudi iste krvne skupine je koristno. Kdaj pomaga prenos krvi ali Iransluzija? Prenos krvi je dandanes v marsikaki bolezni na mestu. Ce se kdo zastrupi z ogljikovim kisikom, če ima kdo legar, če si zastrupi kri, če izgubi veliko krvi: v vseh takih primerih pomaga bolniku preno6 krvi. Prav tako uporabljajo prenos krvi za pripravo pred operacijo in za lečenje bolezni po oj>eraciji. Zaradi vedno večje uporabe krvnega prenosa je v poslednjih letih vedno več povpraševanja po dajalcih krvi. Ti morajo spadati k posebni skupini krvi in morajo imeti jx>po!noma zdravo kri in smejo dati kri le po posebnih presledkih. Po nekaterih deželah 60 nastala posebna društva dajalcev krvi. zlasti po velemestih. Težko je s prenosom krvi na deželi, če je sila nujna. A tudi za take primere ima znanost pomoč. Tedaj vbrizga zdravnik solno razstopino v žile namesto krvi. S tem nadomestkom krvi so v poslednjem času že marsikoga ohranili pri življenju. Filmska družba »Paramount« je pridobila to le mlado Virginjo Weidler ter njenega psička Lukca za nastope v iilmu. Srečen strel Iz Vilamban na Sardiniji poročajo ta le dogodek: Zunaj hiše se je pod milim nebom igral otro-čiček nekega tamkajšnjega vaščana. Otroče je bilo staro še le 16 mesecev. Naenkrat je izpod neba švignil na tla velikanski orel, ki je zgrabil otroka ter ga odnesel s seboj. K sreči je to takoj opazil oče, ki je skočil v hišo po puško ter je ustrelil za orlom, ko je bila ptica že 300 m visoko. Oče je tako srečno ustrelil s kroglo, da je orla zadel. Žival se je začela polagoma spuščati na tla ter med padanjem otroka ni izpustila iz krempljev. Ko je nazadnje padel orel na zemljo, je na tleh obležalo tudi malo dete, docela nepoškodovano. Orel, ki je bil mrtev, je meril v krilih v širino 2 metra 75 centimetrov. Težak pa je bil celih 27 kilogramov. „Skupina krvi44 odloča Znanost o preiskovanju krvnih skupin pa ne koristi le zdravstvu, marveč ludi sodstvu. Tako je dandanes mogoče s preiskavo krvi določiti očetovstvo. Tudi zločine so že pojasnili s krvno preiskavo, zlasti na krvnih madežih zločincev. V jjoelednjih letih pa 60 dognali še to, da spada krvna skupina kakega človeka k njegovim podedovanim in nespremenljivim lastnostim. To spoznanje so sjx>četka jako zavračali, češ, da se znaki krvnih 6kupin jako spremenijo z boleznijo, zdravili, rentgenovimi žarki in narkozo. Nedavno pa 60 na bolnikih, ki so imeli škrlatinko, dokazali, da se krvne skupine z boleznijo niso prav nič spremenile. „Kri ni voda". Vsak narod ima svojo kri Natančne preiskave f>oslednjih let so dognale, da 6e procentualna razdelitev četverih krvnih skupin f>oedinih narodov jako razlikuje druga od druge. Tako 60 dognali, da spada največ narodov v severni in srednji Evropi k skupini A, v južni in vzhodni Evropi pa spadajo ljudje h krvni skupini B. — Jako zanimiv primer pa nujajo cigani. Cigani imajo popolnoma drugačno razdelitev krvnih skupin ko Madžari in sicer je ciganska kri jako slicna krvi Indov. S tem pa je tudi dokazano, da imajo cigani, ki so 6e bili nekoč priselili iz Indije, še dandanes krvne plemenske lastnosti Indov. A ne razlikujejo 6e po krvi le narodi, ki 60 se plemensko lako tuji kakor cigani in Madžari, marveč so velike krvne razlike tudi med sosednjimi ali plemensko sorodnimi narodi. Tako je drugačna kri Slovana in drugačna kri Francoza, Italijana, Nemca, Angleža. »Krvna znanost« zares izpričuje, da »kri ni voda«, da kri vpliva na podedovanost lastnosti, na vzgojo, na barvo naroda; da je kri velikega pomena za zdravstvo in bolj za splošna vprašanja človeštva. 5l. Vid nad Ljubljano V eni izmed zadnjih številk »Slovenca« be-remu, kako se je definitivno uredilo vprašanje cede ln cestne želznice v St. Vidu. Na) mi bo dovoljeno pripomniti dvoje opomb, dokler je še čas, in se še ni načrt popolnoma izpeljal. Do gostilne »Zibert« vozi tramvaj levo (gledajoč iz Ljubljane proti Št. Vidu). Tu bo cesta zavila na levo, tramvaj pa bo vozil še po stari cesti v srce št. Vida. Posledica bo, da se bo tramvaj moral križati z novo cesto, ki je v prvi vrsti tako regulirana, da ne bo promet moten, da bodo avtomobili imeli prosto pot, da jih ne bo ovirala nobena ovira na cesti (zato tudi nadvozi in dolg in prost razgled). Tu pri »Zibertu« bo pa velika ovira tej cesti ravno križanje tramvaja preko nje. Megla, ki velikokrat nastopi in niti luč tramvaja ne da več kot par metrov svetlobe naprej, bo tu nudila veliko možnost karam-bolov e tramvajem in drugimi vozili. Opozarjamo na to, dokler je še čas. Naj gre tramvaj tudi tu levo po novi cesti. Pri tem ee ga lahko potegne više v sredino Št. Vida, kar bi vsein utegnilo biti prav, in bi tudi železnica ne mogla ugovarjati. če vozi tramvaj po levi in se pelješ v Št. Vid, moraš med potjo vstopati in izstopati na sredino ceste, kjeT stalno drvijo avtomobili in se je že marsikaj pripetilo. Ali ne bi kazalo izstopati in vstopati na tej progi vedno le na kraju ceste — torej iz Ljubljane grede v Št. Vid levo in iz Št. Vida v Ljubljano pa desno. Promet bi ne bil moten, pasažirji bi se pa ne izpostavljali nevarnosti. Novo mesto Naraščaj Rdečega križa na drž. meščanski šoli vprizori v soboto, dne 24. t. ni. v Prosvetnem domu »Najlepše plačilo«, igro v 5 slikah, ki jo je napisal prof. Janko Mlakar. Ce se mladina, ki že tretjič sega po igri istega avtorja, zanjo enako skrbno pripravlja kot lani, bo vprizoritev nudila občinstvu brez dvoma tudi letos mnogo užitka. Zagorje Gospodinjska Sola v Zagorju, ki je trajala nad pol leta v osnovni šoli pod vodstvom gdč. Vršča-jeve in gdč. Pahorjeve je bila v nedeljo zaključena z okusno razstavo. Šolo je posečalo redno 12 deklet. Gojenkam kakor tudi vodstvu na pokaza-nih uspehih iskreno čestitamo! K nezgodi v Podkraju se je v nedeljo popoldne razvilo pravzato romanje ljudstva iz bližnje in dalaje okolice. Posetnikov je bilo gotovo več stotin. Po izjavah domačinov se plaz doslej še ni popolnoma umiril. Pokopališka uprava toži zaradi velikih zaostankov plačil za grobove. čujemo, da bo v kratkem pozvala vse prizadete, da poravnajo svoje obveznosti, sicer bodo stari grobovi prekopani. Licitacija za prevoz pošte s postaje do Zagorja prvikrat ni uspela. Preložena je na poznejši čas, Trbovlje Proti mitnicam. Na nedeljskem sestanku JRZ se je prav živahno razpravljalo tudi o občinskem proračunu. Zborovalci so bili soglasno proti mitnicam, ki jih namerava občina postaviti na vseh potili, ki vodijo v Trbovlje. Kljub velikim izdatkom za nje je dvomljivo, če se bodo dohodki za toliko povečali — proračun sam tudi tega ne predvideva, zadele pa bodo mitnice najbolj male ljudi, ki ure in ute daleč hodijo in se Irudijo, da za par dinarjev kaj »prodajo in so od krize že itak dovolj prizadeti. Poškodba. V jami na Tereziji je železna vrv zdrsnila in udarila močno po obrazu paznika Ka-dunca Lovrota ter mu zdrobila nosno kost. Udarec je g. Kadunca omamil, da je bil dalj časa nezavesten, a se mu je stanje kmalu zboljšalo, ko je bil obvezan in se nahaja sedaj v domači oskrbi. Za boljše poštne zveze naj posreduje JRZ, je bil sprejet predlog, ki ga naj izvede organizacija, da bi pošta hitreje in večkrat vozila, kakor prej z avtobusi. Konji zaostajajo in niso več za današnji čas. Ptuj Zdravniške legitimacije za prodajalce živil. Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša, da morajo v smislu čl. 35 in 30 zakona o pobijanju nalezljivih bolezni imeti vsi nameščenci v prodajalnicah z živili, gostilniških in kavarniških obratih, dalje v pekovskih, mesarskih in prekajeval6kih obratih, kakor tudi nameščenci v brivnicah in slaščičarnah legitimacije, s katerimi izpričajo, da ne bolehajo za odprto tuberkulozo. Brez predpisane legitimacije ne 6me biti nihče v omenjenih obratih zaposlen. Zaradi tega se pozivajo vsi prizadeti, da 6e v času od 1. do vključno 14. maja t. 1. med 11. in 12. uro zglasijo na mestnem fizikatu, kjer bodo uradno zdravniško pregledani Ln dobili predpisane legitimacije proti odškodnini 3 Din za tiskovino. Opozarjajo se navedeni podjetniki, da se bo tozadevni zakon strogo izvajal in se bodo prestopki kaznovali do 5000 Din. Odgovorni za izvajanje navedenega odloka so delodajalci. Smrtna kosa. V soboto, dne 17. t m. je po dolgi in mučni bolezni umrl tukajšnji znani pekovski mojster Ftirthner Jožef. V ponedeljek 60 ga ob izredno veliki udeležbi meščanov spremili k večnemu počitku na ptujsko pokopališče. N. p. v m. Občni zbor Obrtnega društva za Ptuj in okolico bo v soboto, dne 24. t. m. ob 19. v restavraciji Berlič »Pri pošti« v Ptuju z običajnim dnevnim redom. Obrtniki vabljeni. Slovenska Bistrica Krajevna organizacija JRZ ie imela preteklo soboto širši sestanek, na katerem je poročal glavni tajnik g. Marko Kranjc o političnem in gospodarskem položaju. Usipehi, ki jih je vlada JRZ že doslej dosegla v zunanjepolitični konsolidaciji, notranjem pomirjenju in gospodarski obnovi države, so pač dejstva, ki dovolj povedo vsakemu, kdor se Še nekoliko spominja nedavne preteklosti. Pojavi boljševiške kulture, ki smo jih pred kratkim doživeli v našem mestu, dobro osvetljujejo duha, ki bi ga hoteli zanašati k nam gotovi agenti. V pravo luč pa postavljajo tudi vso družbo, ki ji izzivači pripadajo. Kolodvorska cesta, ki spada med banovinške ceste, je v takem stanju, da ne bi delala časti niti kaki makedonski vasi, tem manj slovenskemu letoviškemu kraju. Po njej se vrši poleg ostalega Ves promet tovarne bakra, ves izvoz našega lesa in vozni promet tukajšnje vojaške garnizije Tudi za naše letoviščarje je prvi vtis, ki ga dobijo ob izhodu s postaje, kaj žalosten. Zato je potrebno, da se kolodvorska cesta čimprej temeljito uredi. »Korboiag« d. d., lesno industrijsko podjetje, je pred kratkim kupilo Zurajevo žago. Nekateri gozdni posestniki, ki 60 prodali svoje komplekse navedenemu podjetju, se že pritožujejo, da so se prenaglili s kupčijo. Priporočamo lastnikom gozdov, da se pred prodajo lesa informirajo o ceni in konjunkturi tudi pri naših domačih lesnih trgovcih. Koncert Trnovčanov v Filharmonični dvorani Ljubljana, 19. aprila. Pevsko društvo Krakovo - Trnovo nam ie že nekajkrat dokazalo svoje resno stremljenje, da bi si v plemeniti tekmi z drugimi okoliškimi pevskimi zbori priborilo čim vidnejše mesto in se približalo stopnji one popolnosti, ki jo zbor — sestavljen po večini iz srednje dobrega pevskega materijala — sploh more doseči. To stremljenje je tudi na koncertu v ponedeljek zvečer prišlo do spontanega izraza: zbor se je spet pomaknil za stopnio više na lestvi, ki se strmo dviga pod nebo. Težak in utrudljiv je ta vzpon, a dobra volja pevcev in ambici-joznost mladega pevovodje g. Snnonitija utegneta premostiti še marsikatere ovire, ki jih imajo brez izjeme vsi takile mladi pevski zbori pred seboj. Spored letošnjega koncerta je Obsegal 21 pesmi in 6icer 5 umetnih ter 16 narodnih, izmed katerih pa so koroško »Pojdem u rute« iz neznanega razloga izpustili. Najprej je zbor zapel znano Pre-lovčevo »Sedem si rož potrgala mi«, ki je takoj ustvarila potrebno razpoloženje in utrdila stik med pevci in občinstvom. Odobravanje je bilo iskreno, kar je še tembolj razumljivo, če upoštevamo, da so večino poslušalcev tvorili Krakovčani in Trnov-čani sami. Že lokalni pono6 je razgibal srca zbranih, vendar pa je izvajanje samo po sebi — če spregledamo nekaj začetne treme — zaslužilo vso pohvalo in priznanje. Uvodni pesmi je sledila Pre-lovčeva nova skladba na Pugljevo besedilo »Nad mojim grobom«, ki jo je zbor zapel tako, da je v polni meri zadovoljila navzočnega skladatelja samega. Za popularnimi »Rdečimi nageljni« so se pevci kaj hitro vživeli v melanholičnega »škrjanč-ka«, v katerem je zlasti ugajal samospev. Tudi pesem »Nekoč je živel car« je kot »Nad mojim grobom« ena izmed najnovejših Prelovčevih skladb in dokazuje njegovo še vedno živo stvariteljsko silo Drugi del sporeda je obsegal narodne pesmi v priredbi O. Deva, dr. Žganca, Marolta in Hu-bada. Posebno prva. »Teče mi vodica«, ki je pravi biser med prekmurskimi narodnimi pesmimi, je s svojo milino razvnela srca. Tudi glasovi pevcev so se ob njej za čuda ogreli in ugladili; celo nekaj prvotne trdote so se otresli in stopnjema rastli v polnost in ubranost. Štirim medžimurskim pesmim |e sledila koroška »V šinihel' pa no kajžico 'mam«, ki jo je moral zbor na splošno željo ponoviti. Prav tako so ponovili srčkano »Ce sem tud* rovtarcek«. Pravcati vihar navdušenja pa je zbudila gorenjska »Vojaška« v Maroltovi priredbi. Ob podajanju te pesmi se je pokazalo, da je mladi m nadarjeni pe-vovodja g. Simoniti z uspehom črpal znanje in izkustva pri pevovodji Akademskega zbora g. Ma-roltu v času, ko je še sam nastopal kot pevec pod njegovo taktirko. . Dvorana Filharmoničnega društva je bila zadovoljivo zasedena, nedvomno pa bi bila še boljše, če bi koncert preložili na kakšen drug dan. Mnogo občinslva je namreč pritegnil nase Armčev simfonični koncert, ki se je začel v istem času v unionski dvorani. Hvaležnim poslušalcem se je pridružil tudi novi trnovski župnik, ki z vso uvidevnostjo zasleduje kulturno prizadevanje svojih faranov. Mlademu in agilnemn pevskemu društvu, ki s taksno vnemo in ljubeznijo goii slovensko pesem, zebmo, da bi njegovo hotenje obrodilo kar največ uspehov! Fram Občni zbor »Čitalnice«, Minilo je že šest let, odkar so člani »Čitalnice« na občnem zboru izglasovali razid društva. V nasprotju z določbami društvenih pravil, so tedaj sklenili, da se društvena imovina podari Sokolu. Pred dvema letoma so prodali še gledališki oder za 1200 din, dasi |e bila šok do polovice solastnica tega odra. Kam je prešel ta denar, ni znano. Kdo jih je pooblastil za prodajo odra in kdo bo povrnil šoli storjeno škodo?! Med tem se je seveda marsikaj izpre-menilo in več bivših članov je začelo akcijo, za povrnitev lastnine bivše »Čitalnice« šoli, kakor določajo pravila. Da se temu izogne, se je nekaj napredno orientiranih nacionalistov polastilo bivše »Čitalnice« in sklicalo za preteklo nedeljo občni zbor, na katerega so z okrožnico povabili le izključno samo svoje politične pristaše. Ignorirali so vse bivše člane, ki niso njihovega političnega prepričanja in celo take, ki so svoječasno izdatno z darovi podpirali »Čitalnico«. Pri volitvah je pa glasovalo polovica prisotnih, ki nikdar niso bili člani društva. Naj nam zato ne zamerijo, če se bomo pritožili proti takemu postopanju. Nevarni vlomilci prijeti Ljubljana, 20. aprila. V naselbini v Mestnem logu so si štirje mlajši ljudje omislili prav prijetno življenje na račun tuje lastnine. Med temi so bili brezposelni mesarski pomočnik, brezposelni ključavničar, delavec in berač. Vodja te vlomilske družbe je bil berač, ki je prosjačil po mestu, si pri tem ogledoval razmere in skoval načrte za vlome. Ko jim je policija prišla na sled, je pri njih našla mnogo kovčekov perila, ženske obleke, obutve, mnogo špecerije, zganja, likerjev in drugega blaga. Našla je tudi nekaj gnjati in marmelado. Dosti je bilo tudi raznih posod, iz katerih so vlomilci že pojedli razne konzerve, marmelado in podobno. Policija je odkrila celo skladišče v Mostnem logu, kjer so vlomilci zakopali ukradeno blago. Dosedaj je policija pojasnila vlom v pralnico davčnega uradnika Viktoraj Koritnika v Karadžičevi ulici, kjer so vlomilci odnesli cel kup perila, dalje vlom v drvarnico Marije Razborškove na Lepem jx>tu, kjer eo odnesli domačemu hlapcu za 3000 Din oi»leke„ vlom v trgovino Franceta Vagnerja v noči na 6 marca v Tomšičevi ulici, kjer so odnesli za 4000 Din raznega blaga, vlom v telovadnico Sokola II., kjer so nabrali blaga za 1200 Din, vlom v prostore gostilničarja Maksa Obersnola na Rožniku, kjer so odnesli gostilničarjev plašč, dalje vlom v jedilno shrambo na Cesti III v Rožni dolini, kjer so odnesli za 900 Din blaga. Nepojasnjenih pa je še več vlomov in policija še vedno ne ve, odkod izvira vse blago, ki so ga pri vlomilcih za-plenili. Eden izmed vlomilcev je priznal, da je z nekim tovarišem vlomil pred cvetno nedeljo nekje na Mirju ter odnesel več rjuh, ne ve pa kje. Policija šo preiekuje vlomilske zločine prijete če-tvorice. Radio Programi Radio Ljubljana Spoti Četrtek, 22. opri to: 12 Koncert na wurlinških orglah (plošče) — 12.45 Vreme, poročila - 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Virtuozl igrajo (plošče) — H Vreme, borza - 18 Radijski orkester - 18.11) Slovcn-SMnn zn Slovence (g. dr. ltudolf Kolnrlč) — 19 Cns, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: 1'redav. min. za telesno vzgojo (Belgrad) — in.50 Za bavui kotiček - 20 Ploščo — 20.30 Orkestralna um Josipa Vidošiča ln Kahe Rnjhenlča (izvaja Radijski orkester). — 22 Cas vveme, poročila spored — 22.15 Veselo pesmi s spromljevanjem harmoniko ln kitare. Državno prvenstvo se v nedelfo nadaljuje V nedeljo bomo zopet imeli popolen spored na nogometnem polju. V Belgradu igrata BSK in Grad-janski, v Zagrebu Hašk in Jugoslavija, v Osijeku Slavija in Hajduk, v Sarajevu Slavija in Concordija, v Ljubljani pa naš predstavnik v državni ligi in Bask iz Belgrada. Ljubljanska tekma je velike važnosti za oba nastopajoča kluba, kajti izguba obeh točk bi za enega kot drugega predstavljala povratek v pod-zvezni razred. Lahko torej pričakujemo, da bomo imeli v nedeljo napeto borbo. Kako važna je ta tekma dokazuje dejstvo, da je Bask zahteval za sojenje italijanskega sodnika in tako bomo že drugič v tem mesecu prisostvovali tekmi med vodstvom inozemskega 6odmka. Mariborski športni pregled Nogometno prvenstvo II. razreda mariborskega okrožja LNI\ V nedeljo, dne 18. t. m. odigrane tekme so prinesle naslednje rezultate: V Muraki Soboti je Mura presenetljivo visoko zmagala nad svojim najnevarnejšim konkurentom za prvo mesto, Gra-djanskim iz Čakovca, 4:0. — Lendavi je na svojem terenu uspelo odvzeti Ptuju obe točki z rezultatom 3:2, dočim je bila Slavija, Pobrežje, prvikrat v stanju zmagati po napeti igri z Dravo v Ptuju s 4:2. — Prvenstvena tabela ima sedaj na6jednje stanje: SK Mura, Murska Sobota 7 6 0 1 39: 9 12 SK Gradjanski, Čakovec 7 6 0 1 23:12 12 SK Lendava, Dol. Lendava 7 4 1 2 24:19 9 SK Drava, Ptuj 7 2 0 5 13:34 4 SK Ptuj, Ptuj 7 1 1 5 9:21 3 SK Slavija, Pobrežje 7 1 0 6 10:23 2 Za prvo mesto in za vstop v I. razred je ostra borba med Muro iz Murske Sobote in Gradjanskim Lz Čakovca. Odločilno igro med obema je Mura uspešno odločila za sebe in ker ima tudi zelo dobro goldiferenco. izgleda, da bo končno dosegla davno zaželjeni smoter, igrati po dolgih letih spet v prvem razredu okrožja. Prihodnjo nedeljo ima še težko preizkušnjo v Dolnji Lendavi, ki je v zadnjem času pokazala izreden napredek. Drava in Ptuj v Ptuju sta si precej enakovredna, dočim Slavija iz Pobrežja nima dovolj solidnega moštva, temveč le dobre posameznike. Opaziti pa je pri vseh moštvih izboljšanje kvalitete igre, kar je nedvomno uspeh resnega in marljivega treninga. »Triglavski dan" Smuk i Triglava z Internacionalno udeležbo. Nedelja, 26. aprila 1.137. Za prvo mednarodno tekmi, v smuku t. Triglava so se prijavile sledeče države: Češkoslovaška, Nemčija in Avstrija, in sieer je ..Svaz Lyžaru Republike Cesko-slovonsko« prijavil sledeče: Ituzena Ucinhauerova, Kamil Hrabre, Karel IJeinhauer, Leoi Stehlik. Oestorreiuhischor Ski-Verband, Dunaj: Norbet Kuobloch, Franz Alber, Franz Schneider, Karel Ituss, Hubert Kotscliy. Thadeurs Sebwabl, Gustav Mayer, Heinrich Harrer, Eberhard Kneissl, Ilans Ober-rnann, Franz VViesser, Markug Maier, Peter Badaoher, Kugcn Tsohurtscbcnthaler, Deutscher Skl-Verband, MOnehen: Barone** Wald-rant von Stumm. , Od Jugoslovanskih tekmovalcev so prijavljeni naši tekmovalci alpske kombinacije z Heimom in Prač-kom na čelu, ki bodo imeli priliko na domačih tleh častno zastopati jugoslovanske barve na prvi mednarodni smuk-progi v Jugoslaviji. V okrilju tega tekmovanja bo tudi tekma v irati-kn za dame, na katori bodo tekmovale tudi Jugoslo-vanko. . Vse klube in podzveze ponovno opozarjamo, da jc zaključhl rok za prijave in sicer za gospode danes, v četrtek 22. t. m. do G zvečer v zvezni pisarni, Ljubljana Tyrgova 1/IV. Zaključni rok prijav za dame jc sobota 24. t. m. v domu na Krednriei do 8 zvečer. Pričetek tekmovanja jo oh 9.30 7. Rži, eilj v Krmi. 1'rrl trije plasirani lz vsakega razreda prejinojn pia keto v zlatn, srebrn ln bronu. Vsi tekmovalci, ki ne bodo dosegli nad 50% slabši čas od prvoplasiranega prejmejo spominske znake. Isto ■>-el;ia tudi za dame. Razdelitev nagrad jc v nedeljo 25. t. m. popoldne ob 16 v hoteln »Triglav* v Mojstrani. Razpis. RSK Maraton priredi v nedeljo 2. maja medklnbsko tekmovanje za semorje in Juniorje po doli nosti. Prireditev je propagandnega značaja ter imajo pravico tekmovanja verificirani in nevorificirani ot-loti klubov, včlanjenih v JT.AS Juniorji morajo na Startu dokazati letnico rojstva. Prijavo, brez pn.lav-nlne. jo poslati do 29. aprila na naslov. SSK Mnrnton, Maribor, Koroška cesta 1. Atlet, ki je priprnvl.ien, a ne Starta, plača 5 Pin za točko. Nagrad ni. Tekmuje so po navodilih in pravilnikih JLAS. Prireditev se vrši napovedanega dne ob 9 dopoldne nn prostoru SSK Maratona. Tekališče jo dolge 152 m v krogli. Točke tekmovanja so: 1. Skok v višino z zaletom za seniorje in juniorje skupno. 2. Skok v daljavo z za- Sihrikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite Se danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Silvikrin, Iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja, Je nov preparat, ki t. zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27.- Dobt se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi VaSa koža glave skrbela za rast Vaših las. VaSi koži glave Je treba Silvikrina! T-404-G letom za »enlorje in jnniorje skupno. 3. Skok ob palici za senirje in juniorje O. 4. Met kroglo 7.25 kg — seniorji. 5. Met kroglo 4 kg — junlorii It. 6. Met disk« 1 ln pol kg — juniorji C. — 7. Tek rm 1000 m juniorji B. 8. Tekma 1500 m Juniorji C. 9. Tek na 800 m seniorji. JZSS — Zbor smuiklh učiteljev. Redna sejn in sestanek ho vrši ob pol 9 v zvozni pisarni. (JU. odbornike in članstvo opozarjamo, da so udeleže seje točno In poluoštevilno. — Načelnik. SK Ilirija — lahkoatletska sekcija. Zn meeting. ki ho na igrišču »Primerja« se nnj prijavijo dežurnemu odborniku SK lirije vse senijorji in juniorji: v soboto, dno 24 aprila ob pol 15 in v nedelj dne 25. aprila ob pol 10. Opremo prinesite po možnosti s seboj. MajniSki izlet planincev priredi Slovensko planinsko društvo dne 1. in 2. maja t 1. z avtobusom iz Ljubljane do Zlatoroca in v Tlom na Komnl. Odhod bo prodvidoma v soboto dne 1. maja ob 15 Iz Ljubljano, prihod v «Zlntorog< ob 18, prihod v Dom nn Komni ob 21. Prugl dan v nedeljo dne 2. maja izleti v okolico Pomn, zvočer povratek ob 18 od Zlntnrogn, prihod v Ljubljano ob 21. Udeleženci si morajo pravo-čnsno preskrbeti mesto v avtobusu in to v pisarni SPD na Aleksandrovi oesti 4/1 v Ljubljani. Poizvedovanja Našel se je zelen suknjif. Pob) se Levstikova ulica 25 pri hišniku. Razglas Prhava psov V smislu novega pravilnika o občinski taksi na pse, razglašenega v SI. listu Kraljevske banske uprave št. 26 A z dne 1. aprila 1937, pozivamo vse lastnike oziroma rejnike, da prijavijo svoje pse zaradi vpisa v novi pasji kataster. Lastniki oziroma rejniki psov morajo prijavo, ki se nanaša na datum poleženja, spol, pasmo, barvo ter uporabo psa (za čuvaja, za lov itd.) izvršiti ustno v uradnih urah od 9 do 12 v naslednjem vrstnem redu po začetnicah svojih rodbinskih imen: 1. A, B, C, Č, D, E, F in O dne 20., 21., 22. in 23. aprila 1937; 2. H, I, J, K in L dno 24., 26., 27., 28., 29. in 30. aprila 1937; 3. M, N, O, P in R dno 1., 3., 4., 5. in 7. maj-nika 1987; 4. S, S, T, O, V in W dne 8., 10., 11. in 12. maja 1937; 5. Z in Z ter eventuelni zamudniki dne 13., 14. in 15. maja 1937. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost 3 mesecev po 15. aprilu, morajo lastniki prijaviti v teku 10 dni nato, ko so bili nabavljeni ali so dosegli označeno starost. Prijaviti se morajo tudi vsi psi, ki samo začasno, a delj kot 3 mesece ostanejo v ljubljanski občini. Najkasneje tekom 3 dni je prijaviti mestnemu poglavarstvu tudi vsako spremembo, ki sc tiče psa, posebno vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetno povrnitev ter preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku ali rejniku. Značaj psa čuvajn se bo priznal psu katerokoli pasme, ki čuva imovino svojega gospodarja, naha-jajočo se izven stanovanjske hiše svojega gospodarja Takšen pes mora bili stalno priklenjen na verigi in na določenem mestu. Z verige se sme spustiti pes-čuvaj samo ponoči, in to lo v ograjenem prostoru. Za lovskega psa bo priznan pes katerekoli lovske pasme, ako se bo njegov lastnik ob priliki prijave izkazal z uradno lovsko izkaznico, na kateri mora biti izrecno navedeno, da poseduje lovskega psa. Za pse plemenite pasme se proglašajo sledeči psi: Bedlington-terijerji, Irisli Blue-terijerji, Jork-shire-terijerji, West Highland White-terijerji, bul-terijerji, pekinezi, Chow-chowi, puli, ruski hrti, angleški huldogi, maltezerji, opičji pinči, perzijski hrti in Kiwasi. Vsi ostali psi se smatrajo kot psi navadnih pasem. Ako ima lastnik več psov iste kategorije, potem mora plačati za prvega psa normalno pasjo takso, za vsakega nadaljnjega psa pa dvojno takso iste kategorije. Onemu, ki jo do 1. aprila 1937 že plačal občinsko pasjo takso za koledarsko leto 1937, se bo ob plačilu pasje takso za proračunsko leto 1937/38 štel v dobro oni znesek pasjo takse, ki je bil plačan za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1937. Na ta način bo znašalo doplačilo pasje takse za proračunsko leto 1937/38 jk) ujioštevanju že navedenega plačanega zneska za prvega lovskega psa 25 Din, za vsakega psa navadne pasme 125 Din m za prvega psa plemenite pasme 325 Din. Lastniki psov-čuvnjev, ki so bili dosedaj oproščeni plačila pasje takse, morajo oh zgoraj navedenih dneh prijaviti svojega psa mestnemu poglavarstvu in plačati takso 10 Din. Pasje znamke se izdajajo pri mestnem poglavarstvu, Llngarjeva ulica 1/11, kjer so sprejemajo tudi vse prijave in naznanila. Lastniki, oziroma rejniki psov, ki no bi pravočasno ali bi nepravilno izvršil) predpisane prijavo in bi se kakorkoli skušali izogniti plačilu pasje takse, odnosno bi si na protipravni način preskrbeli pasjo znamko, bodo poleg plačila redne pasje takse kaznovani po čl. 113 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z globo do 900 Din ali z zaporom do 30 dni. Prav tako so bo kaznoval tisti, ki bi potrdilo o plačani pasji taksi ali pasjo znamko prepustil za uporabo drugemu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani dno 15. aprila 1937. MALI OGLASI V malih oglasih velja *saka beseda Din 1'—f ienltovanjskt oglasi Din J —. Nalmonjšl znesek ta mali ogla« Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja «e računa enokolonska S mm petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloiill znamko. * K I N O * 22-21 UNION Premiera Velikega filmskega dela ls mornariškega življenja po poznanem romana oiaade f orrere-a Pred bitko v glavni vlogi Vlctor Francen - Annabella Režija BI. L. Herbler-a Glasba Jean uenolr : TE t 27-30 SLOGA Vesela opereta Kraljestvo smeha Stan Laurel TEl. 21-24 OUver Hardy MATICA FIlm pustolovnlh podvigov legendarnega RODIN II00D EL DORADA ^ arner cazter Ann Lorlng 0\edJ>tamc cm? 16., .19,"^ 21."vrt.: Trgovsko izobražen fant 80 let star, z dolgoletnimi spričevali, pošten ln trezen — prosi kakršnekoli službe. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hvaležen« St. 6332. (a) Službo iščem pri dobrih ljudeh. Vešča vseh del. Eventuelno tudi samo za prehrano ln stanovanje. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Najraje takoj«. (a) Mlad, zdrav fant gole prost, dobi službo. Drogerija Hermes, Miklošičeva cesta. (b) Zastopnike za prodajo pisalnih strojev. kartotek za knjigovodstvo ter vseh vrst štampiljk sprejmemo po vseh krajih. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Siguren zaslužek« št. 6352. (b) Kuharica ki zna perfektno kuhati, se takoj sprejme pri Go-rlčar, Sv. Petra c. 29-1. b Krojaškega pomočnika sprejme takoj za male ln velike komade Joško Ga-beršek. Griže pri Celju. Kolarskega pomočnika ki je zmožen samostojnega dela, sprejmem ta koj v službo. - M. Sega, kovač, LipsenJ 42, p. Grahovo pri Cerknici. (b) Hlapca poštenega ln pridnega, okrog 20 let starega — rabim za dva boljša konja ln hišno delo. Weltzl Kari, Kocenova 12, Maribor. (b) Denar Denar — tveto vladati Le plača) par oglasov, pa kmulu tla'th tatov zašije tebi lar. Dobroimetje pri Ljubljanski Kreditni banki, do 300.000 Din — tudi v delnih zneskih — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prompt-no 82%« št. 6344. (d) BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Vam vnovži vloge raznih denarnih zavodov najugodnejše. Za odgovor 3 Din znamk. Trajno zaposlenje nudimo delavoljnlm ln vztrajnim osebam obojega spola. Takojšnje ponudbe s prilogo 6 Din v znamkah na podružnico »Slov.« v Celju pod »Samostojnost« št. 6358. (b) Mlajšega, samostojnega dopisnika s perfektnlm znanjem hrvatskega ln nemškega jezika v govoru ln pisavi, za nastop 1. maja t. 1. — išče ugledna slovenska tvrdka na Hrvaškem. Ponudbe s currlculum vltae in navedbo zahtev je po-Blati upravji »Slovcnca« pod št. 6320. mm Posestvo delo ti «*rftl/ Oglar tvui kupca bri dnbi A te v skrbeh ti ta denar bot hiiv kupU gospodari Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 - Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih tliš ln vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (pl Trgovina Sprejmem hlapca Ea kmečka dela. - Tome, Dravlje 15. (b) z meš. blagom, nizka najemnina, na prometni cesti, Je zaradi bolezni takoj poceni naprodaj. — Vprašati: Maribor, Koroška 84. (p) AL Planinšek Ljubljana. Beethovnova 14/1, teleton 35-10 v n o v č i vloge vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno. Pol delenl, pralni po Din 8 - pri Trpinu, Maribor, Vetrfnfska 13 Posojila dajemo državnim In privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2. (d) C23H2S3 Vsakovrstna zlato kupuje po naiviijih cenab CERNE, luvelir, L|ubl>an» VVolfova ulica it 3. Prijatelj. kam pa na vse soodail Prodajat kar imam naprodaj Poslu ta)' S dot pri nas ponudi, oroda • lahkoto (<■ •• — tudi. Trenchcoate vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Svetovnoznano nemško znamko »BRENNABGR« DV0K0LES petkrat kromlranih ln odporno emajliranlh, z nezlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Dieselmotor fabrlkat Graz, 150 ks, stoječ, s tremi cilindri, b priključenim generatorjem na Izmenično strujo, 140 KVA, naprodaj. Pogledati v pogonu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 6262. (1) Perilo za gospode in dame lastnega Izdelka, krasna Izbira, najceneje v novi specljalnl trgovini Gori-čar. Sv. Petra cesta 30. »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konstruirani, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdkl: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 + Nad vse žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega nad vse ljubljenega sina oziroma nečaka Vladtmirfa Fabianija učitelja in rezervnega podporočnika v 24. pomladi njegovega življenja. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 22. t. m. ob štirih iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnlca se bo darovala v petek, dne 23. t. m. ob sedmih v magdalenskl župni cerkvi. Maribor, Niš, Bratislava, dne 21. aprila 1937. Žalujoči: Gizela vdova Fabiani, mati; rodbine: ing. ZvoIsky, Kolnerič, podpolkovnik. Umrla nam je naša srčnoljubljena, preskrbna žena oziroma mama, tašča, sestra in teta, gospa Helena Vaupot roj. Callant previdena s tolažili svete vere, v 65. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 23. aprila ob štirih popoldne. Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 24. aprila ob pol sedmih v mestni župnijski cerkvi v Slovenjgradcu. Slovenjgradec, Maribor, Dolif, Cankova, Ljutomer, Lawamiind, Bregenz, dne 20. aprila 1937. Žalujoči ostali. Obri Mojster m in obrtnik in ielii lj odjemalcev: M t ne imei pretirati naših prečastitih bralcev. Gumbe, plise, entel, ažur p red tisk ln monograme hitro Izvrši Matek * Ml-keš, LJubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinaml, v neposredni bližini osnovne m meščanske šole ln gimnazije — se odda mirni stranki z junijem aH Julijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6341. Trisobno stanovanje s kopalnico ln pritiklinaml oddam z majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6346. (č) Rudolf Timmermans: 28 Junaki iz Alcazarja »Zdaj!« zatuli opazovalec; metalec dregne ročico za metanje bomb. Nekaj težkega, bliskajočega žugne na dvorišče Alcazarja. Zamolkel padec, ki mu ne sledi eksplozija. A že v istem hipu začno rdeči divje streljati s puškami in mrtvaškimi ragljami, a ne proti Aleazarju, na letalo merijo! A letalo je že odbrzelo preko mesta, ee dviga više in više in odleti, nedosegljivo rdečim strelcem, v loku zopet nazaj proti jugu. Ženske so na dvorišču pod arkadami skoraj oka-menele od strahu. Na severni polovici dvorišča leži izstrelek. Ali bo poginil ali ne bo? A že prihiti nekaj častnikov, prvi je major Villal-bač. Razumeli so, kaj vse to pomeni, zakaj so rdeči obstreljevali letalo. »Ta je bil naš!« Ze so pri lesketajočem se izstrelku. Svetal, pločevinast zaboj je to, ki je natančno take oblike, da se prilega v napravo za metanje bomb na težkih bombnikih. Radi hudega padca se je zaboj na eni strani razpočil. Nekaj škatel kondenziranega mleka se je strkljalo v prah. »Mleko za otroke in bolnike!« Neki častnik visoko dviga škatlo in jo kaže ženskam. ki od veselja vriskajo. »Ženske in otroci takoj v kleti in zaboj brž na varno! Saj ne vemo, koliko časa nas bodo rdeči pustili pri miru!« priganja major Villalba. Vsi stopajo nizdol v kleti, a ne — kakor že to-likrat — z žalostjo v srcu, marveč z radostnim, veselim vzhičenjem. »Naš je bil!« »Kaj je neki notri!« »Bog ve, ali bodo kmalu prišli, da nas rešijo?« Ne traja dolgo, pa že izide z okrašenimi naslovnimi črkami »Posebna izdaja« lista, ki ga vsak izdajajo v trdnjavi. Vsaka skupina dobi svojo številko in zdaj stojijo spodaj v kleteh vse ženske krog majhnih migetajočih leščerb in ob slabem svitu luči črkujejo besede »Posebne izdaje«. V gobiernu militar sloni pri oknu Bernard in je na straži. Pozorno gleda proti bližnjemu hospitalu, prst pa mu tiči na petelinu strojne puške. Tedaj se Francisco priplazi k njemu. »Ti! «Posebna izdaja» našega lista!« »Ali je kaj notri, kar je v zvezi z letalom?« »Je; kar beri!« »Kako? Saj moram stražiti! Preberi mi ti!« »Potem pa poslušaj: Dnevno povelje vojaškega poveljstva z dne 22. avgusta 1936. Danes smo doživeli fo veselje, da je v junaškem in nevarnem poletu prišlo špansko letalo k nam, da nam izrazi svojo naklonjenost do nas in nam prinese priznanje naših naporov za sveto stvar naše domovine. Ta radost, ki ji bodo prihodnje dni sledile še druge, zahtevajo od nas, da gledamo na prihodnjost s prepričanjem na zmago. Vsi pa se zavedamo, kakšne so zahteve, da to dosežemo: Za končno zmago bo treba novih in mogoče še hujših naporov, ki se moramo nanje pri- Naročajte in širite »SLOVENCA« Jibira ni težka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno« močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik „SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — t malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal Trisobno stanovanje s kopalnico, v Dalmatinovi ulici — oddam s 1. majem. Trisobno stanovanje s kopalnico, na Opekarski cesti takoj oddam. Poizvedbe: Gradbena pisarna, Rimska cesta 2-1. Dražba Dno 23. aprila 1937 ob 11 bo na postaji Ljubljana-glavnl kolodvor dražba 1 vagona jelovlh drv, 11850 kg, in 1 vagona rjavega premoga, 14.300 kg. (o) Proti listnatim ušem in gosenicam na sadnem drevju, vrtnicah in okrasnem grmičevju SHELL BIL]OBR\N POLETNI hitro in izvanredno deluje, ter niti najmanj ne škoduje listja in bilkam. Obširna pojasnila in ponudbe zahtevajte od izdelovalca JUGOSLOVANSKO SHELL D.O. Zagreb, Gajeva ulica 5 ZAHVALA VSEM, KI SO OB SMRTI NAŠEGA DOBREGA MOŽA, ODETA, BRATA IN STRICA, GOSPODA MIHAELA VLAJA SOČUSTVOVALI Z NAMI, VSEM, KI SO POKOJNIKA SPREMILI K VEČNEMU POČITKU, MU POKLONILI CVETJE, MU PELI OB POGREBU IN KAKORKOLI POČASTILI NJEGOV SPOMIN, IZREKAMO ISKRENO ZAHVALO LJUBLJANA-VADARCI, DNE 21 APRILA 1937 ŽALUJOČI praviti z največjo hrabrostjo in z najtrdnejšo voljo vztrajati do konca, da smo zdaj in vedno pripravljeni za najhujše žrtve, tudi za ceno svojega življenja, ki ga ne bomo mogli nikdar bolje žrtvovati ko v službi bodoče Španije, da bo tako velika, kakor po tem koprnijo naše želje. To pričakuje od nas vseh tisti, ki mu je najvišja čast njegovega življenja, da nas vodi v tej zgodovinski uri Vojaški poveljnik in polkovnik Moscardč. In potem je še pismo, ki nam ga pošilja Franco.« »Kaj! Franco nam je pisal pismo?« »Pisal. In še zaboj živil nam je poslal, mleka, čokolade, sardin in kaj vem česa še!« »Sardin itak nimaš, torej mi preberi pismo!« »Pozorl Poveljujoči general afriške in južnošpan-ske armade. Bratovski pozdrav te armade hrabrim branilcem Alcdzarja! Zmeraj bolj se vam bližamo in vam bomo prihiteli na pomoč, medtem ko se vi še junaško upirajte. Ze zdaj vam bomo prinašali majhne pomoči. Ko bomo premagali vse ovire, bodo naše čete prodirale dalje in porušile vsakršne zapreke. Živela Španija! Živeli hrabri branilci Alcšzarja!« General: Franco. »No, kaj praviš?« »Veš kaj? Sardine in čokolado naj le drugi jedo. To dajte ženskam, otrokom in ranjencem. A da Franco..., malo počakaj! Ti nesramnež, ti!« žvižgaje od-frči krogla v okno hospitala, »... da se Franco, mislim, še spomni na nas in nas ne pozabi in da piše nam vsem, ne samo častnikom in takim — to, to je res lepo!« nnt £ O" O" « J? Q o o E. » b a — o o s » B O 55 th» m S o r* H" I 3 •s »s- s 5 e> fr M o =o Q) i- s g- o o' o o o 2 » «•»■»• 5<«s a K n S Zt N N H < » B » r* a ® ? (fl 2.2. B H S S« > B g B K 5 2 2 2 « » * 2 s- b | o o ° O dd9 B f- i I I >111 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdaiateli: Ivan Rakovee 'rednik: Viktor CenčiC